Gospodarske stvari. Fižol, fažol, po krivem sem ter tje tudi grah imenovan (Phaseolus vulgaris et nanus.) M. Ni, rekel bi, rastline med onimi, ktere človeaka roka prideluje in vzreja, ki bi bila po svetu bolj razširjena kakor fižol. On raste v deželah pod vro5im solncem kot aoaed tenkovitke palme, mogo5ne banane, aladkorjeve trstike in kavinega drevesa in daje tam mnogo Ijudem poglaviten živež. Nasproti pa v viaokem severu na strani trdega braata, košate bukve in tanke breze dobro stori in ondotne prebivavce redi in živi. Ker je tako izredno po svetii razširjen pod razli5nim podnebjem in v raznih deželah, je pa tudi zelo različen po barvi iu podobi. Zato ima pa tudi fižol med vsemi pridelovanimi rastlinami najveS razredov, kakor ravno tudi domače živali, kterih tolika mnogovrstno8t razrodov poglavitno iz njibove velike razširjenosti, umetnib vpljivov in podnebne apremiujave izvira. Fižol bo5e toplo, rablo zemljo, zavetno in bolj suho ko mokrotno vreme. Ne prenaaa niti zime niti slane, zato ae eme ae le v zemljo apraviti, ko se teb dveh sovražnikov ni ve5 bati. Rano v aprilu se more fižol le na vrtu aaditi, kjer ga je mogo5e prav dobro zavarovati. Fižol se posaja navadno v zaSetku maja za zeleno iu auho porabo in noter do konca junija tako, da je do jeaeni zelenega fižola za v kuhinjo. — Kdor si ho5e ranega fižolovega stro6ja prirediti, ai mora fižola pritlikovca v lonce poaaditi, kteri se potem v toplo hišo postavijo, da fižol zaSne poganjati. Tako pognani fižol se potem v gnojne grede posadi, 5e morebiti ne kaže bolje ga brž v gnojne grede posejati. Vender je rano prirejevanje fižola težavno in dostikrat malo hvaležno delo, ktero zabteva skrbne, razumne in aprevidne roke. Toplota, svetloba in zrak so glavni pogoji sreSnega vzrejevanja fižola v gnojnih gredah. Kdor r tem delu ni izkušen naj pred sredo febiuarja ž ujim rajši ne za5ne. V tem 5aau pa že tudi solnce samo nekoliko na pomo5 prihaja in fižolovo ra8t pospešava. Kdor pa z tem delom že meaeca januarja počne, temu fižol doatikrat konec vzame, ker ob hndem mrazu in pomanjkanju solnčne svetlobe gredni zaboji labko prehladni postanejo in fižol gnjiti za5ne. Ko je vreme apremenljivo in ko aolnce le od 5asa do 5aaa posije pa takrat vendar nio6no greje, ae morajo posebno ob oatrem vremenu na gnojnih gredah okna marljivo odpirati in tako grede prevetrovati. Ce se to tako ne 8tori, vbaja v zaboje pri oblaSnem nebu mrzel zrak in nježnejši deli fižolovih rastlik škodo trpijo, nasproti pa zopet 6e aolnce prevroSe pripeka akozi okna lebko zgorijo. Rani fižol se na prostem tako vzreja, da se 5rni pritlikovec ared meaeca aprila nekoliko dni v vodi namaka in potem na zavetne grede najboljae ob zidih posadi in v bladnib no5eh 8 slamo pokriva in mraza varuje. Za seme ae navadno puŠ5ajo najlepae ra8tlike, od kterih se ni5 zelenega stro5ja ne sme potegovati. Seme ohrani 3—4 let kalivno mo6. Fižol ima izredno množino razrodov. Skoro vsaki kraj ima avoj poaeben razrod. Tu bočerao le tri glavne sorte imenovati: a) Fižol ovijavec je rastlina, ki se ovija in kteri je treba rajlec, po kterih ae more apenjati. Fižol ovijavec ae v vrtu po dva 5revlja narazen in po aest zrn v jamico poaaja. Ko je za pol 6revlja viaok se s pr8tjo zaaiplje in rajlce pristavijo. Med raznimi razrodi se poaebno odlikuje fižol mečevnik in pa fižol z belim in žoltim strocjem, poslednji zlaati zarad tega, ker stro5je ne odreveni in se z zrnjem vred lahko použije. b) Fižol hraševec ae tudi ovija pa le po hraševju ali vejevju kakor grab. Zrnje je bolj drobi5ko in okroglo in je le auho za porabo v kuhinji. Ali boljši je ko vse druge sorte. c) Fižol pritlikovec tudi fežek imenovan se ne ovija in ne potrebuje niti rajlec niti hraševja. Za rano prirejo v gnojuih gredab se posebno prilega rani 6rni zamorSek in žolti in beli pritlikovec. Kosti, rožena strugovina dober gnoj. Sirove, nezdrobljene ko8ti so kot gnojilo brez vse vrednosti. Pri vsakem gnojilu je to poglavitni pogoj, da koriati, da ae v zemlji razkroji. To se pa pri celih, nezdrobljenib kosteh ne zgodi, 5e8ar se lahko vsakdo z laatnimi o5mi prepri6a, ako 15—20 let stare kosti pogleda, ktere 8e dostikrat iz grobov izkopljejo. Te kosti ao skoraj nespremenjene in ravno tako trde in tope kakor 5rstve. Rea da del hrustanca sprhni ali foaforno kislo apno je ae popolnoma nerazkrojeno. Kmetovalcu je pa treba nagle in popolne razkrojitve gnjile6nih anovi in koaSene prsti, da pravi vspeh z njo doseže. Zato je treba koati drobno zmleti ali na kak drug na5in pripraviti. Rožena atrugovina ima v sebi veliko gnjil5evih snovi in fosforne kisline in v tem je njena glavna korist Ieže6a. Gnjilca ima okoli 10% fosforove kisline pa blizo 5—6%. Ti odpadki se dolgo ne razkrojijo iu tako tudi le po 6aau koristijo. Njih koriat se pa da pohitriti, ako se v roženo moko zmeljejo. V ob5e pa je le malokdaj Velika množina takih odpadko^ za gnojenje na razpolaganje. In {ako se tudi 7 veliki meri z njimi gnojiti ne more. Večidel bode bolje kazalo jih za napra^o koniposta porabiti. Če se na kompostnem kupu z apnom pomešajo, se gnjilec rože^ine z apnom 7 saliterokislo apuo S78že, kteri gnoj naj bolje strnenim sadežem dene. lu sicer se sme pred setvijo z takim gnojem le 7 pičli meii gnojiti. Kot kompostni guoj slabe set7e nekoliko popra^i, 7endar pa naj bolj pospešuje bujno rast krompirje^ega perja ne pa rast gomolja. Če se tedaj v nekterib krajib 7endar z takim gnojem krompirju gnoji, se gleda pri teni le bolj na pribodno straeno setev, nego na obilieo pridelko? krompirja. Kako visoko se morajo panji postavljati. Više ko 1.5 metra t. j. blizo 5' bi se panji ne snieli postavljati, ker se sicer pretežko do njih priti niore in splob 7se ra^nanje z ujimi teža^no postane. Konjsko usnjeuo upra^o lebko ob^arujemo plesnobe, gnjitja itd. s tem, da denemo med mast, s katero se usuje maže, nekoliko glicerina. Usnje se potem ne lomi, se ne premoči inje ob^aro^ano hitrega gnjitja. Štajersko konjerejsko društ^o je sklenolo okrajne zastope prositi za podporo 7 denarjib in letos premije delivati 7 Brežicab, 7 Ormužu, 7 Šmarji in 7 SI07. Gradcu. Za okrajne prednike konjerejskega diuštva so iz^oljeni gg.: Andrej Zupanc 7 Pristo^i, Jož. Zupan 7 Laškern, Anton Piegl 7 Brežicab, Janez Stadler pri 87. Petru pod sv. gorami, dr. Ulrib na Vranskem, dr. Anton Pihler 7 Arvežu, grof Orsay 7 Frauenhofu pri Mariboru. Društ^ensko s^etinjo so za posebue zasluge in kot izvrstni konjerejci dobili gg. Deticek in Paumgartner 7 Konjicab, Janez Fric 7 Arni^asi, Janez Koče^ar, Blaž Klemenčič in Weinigerbolz 7 Središču, Martin Se^nik 7 Malemvrhu, Janez Ko7ači5 v Glogo7embrodu, baron Post 7 Polskavi, Bauman 7 Bistrici, Anton Jurinec 7 Bano^cih in Jnri Ferenc 7 Budišo^cih. <ii4_:_-v \ Sejinovi. 24- aprila 7 Dolu; 7 I^niku, pri S7. Jurju na Pesnici, pri sv. Jurju pri Celju, 7 Vojnikn, 7 Kauiži, pii S7. Lenartu, 7 Ptuju, 7 Pleterju, 7 Srediaeu, 7 Mozirju, 7 Rogatcu, 7 Laškem, 7 Hočab, 7 Cirk.7i.al1. 25. aprila pri S7. Jurju na Šavnici, pod Tobrom, 7 Goto^ljab, 7 Kostrivnici, 7 Gornji Polska^i, 7 SI07. Gradcu, 7 Vozenici. 26. apiila 7 Apačab, 7 Kozjem, na Vranskem, 7 Orešju, na Ponk^i in pri 87. Moborju.