IllERI$K/t DOMOVI IMA
^ yn-	A t '
>u£si
/> m/i'g w g/> mi— ho
NO. 129
American in spmrr
iORe«N IN LANOUAO« ONUT
National and International Gircnlation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JULY 9, 1969
SLOVENIAN
MOftNINO N€WSPAP«i
STEV. LXVII — VOL. LXVH
Naser kliče rezervo delno v redno službo
Zaradi povečanja napetosti m ra/širitve spopadov med l^ftiptom in Izraelom je i^gipt pozval pod orožje del vojaških rezervistov.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. ______
Glavni tajnik ZN U Tant je v ponedeljek v posebnem poročilu opozoril Varnostni svet, da premirja ob Sueškem prekopu c f-jansko ni več, da se je to spremenilo v “odprto vojno”. To spravlja v nevarnost opazovalce ZN na obeh straneh prekopa, <i pomagajo vzdrževati premir-jo. 1 ant je dejal, da bo treba o-pazovalce umakniti, če se položaj ne bo izboljšal.
V noči od ponedeljka na Včeraj naj bi egiptovski komandosi, kot trdi poročilo iz Kaira, u-darili preko prekopa, pokončali v boju 30 izraelskih vojakov in uničili izraelsko raketno opori-sce na Sinaju nasproti Izmailije.
.	1 Av'vu priznavajo, da so
egiptovski komandosi izvedli uapud, pa trdijo, da so tega od-1 in pri tem pokončali 9 napadalcev, med tem ko Izraelci niso imeli nobenih izgub.
Arabski diplomati poročajo med tem, da je Naser v Egiptu pozval pod orožje nekaj rezervistov in zasegel za potrebe vojske tudi nekaj civilnih tovornih j-vtomobilov. Kolik je obseg mo-uhzacije, ni znano, precej očit-no pa je, da je njen namen o-ramba in ne napad. Naser se predobro zaveda, da Egipt za u-spesno bojevanje z Izraelom ni sposoben. Čeprav so Sovjeti dobavili Egiptu nova jet letala in ga oskrbeli z vsem ostalim težkim, modernim orožjem, niso e-giptske oborožene sile sposobne za moderno vojskovanje, v katerem so Izraelci mojstri.
Izrael je pokazal svojo letalsko moc, ko so nedavno štiri izraelska jet lovska letala letela cisto nizko nad Kairom nad samo Naserjevo vilo, ne da bi jim egiptsko letalstvo skušalo zapreti pot. V zadnjem tednu so v ponovnih letalskih spopadih Izra-e.ci jasno pokazali, svojo premoč. Med tem je novi francoski piedsednik odločil, da bo izročil Izraelu 50 novih Mirage jet letal, ki jih je Izrael naročil in plačal že lani.
-----O-------
Predsednik Poljske na obisku v ČSR
PRAGA, CSR. — Pretekli teden je prišel v CSR na uradni o-bisk predsednik republike Poljske Marian Spychalski. S predsednikom CSR gen. Ludvikom Svobodo sta se razgovarjala v Pragi, pa obiskala tudi Visoko Tatre, kjer sta govorila na 8,260 čevljev visokem hribu na meji obeh držav o potrebi tesnejših m boljših vezi med njima.
Poljska pod Gomulko je skupaj z Vzhodno Nemčijo, Madžarsko, Bolgarijo in Sovjetsko zvezo poslala lani v avgustu svoje vojaštvo v CSR “utrjevat” o-blast Komunistične partije proti volji narodne skupščine in vod-stva Komunistične partije CSR.
V remenski prerok pravi:
Delno oblačno z verjetnostjo neviht. Najvišja temperatura okoli 75.
Novi grobovi
Jakob Rotar
V	Euclid General bolnišnici je umrl 84 let stari Jakob Rotar z 19831 Upper Valley Drive, Euclid, O., rojen v Št. Petru na Krasu (zdaj Pivka), od kcder je prišel v ZDA 1. 1907, vdovec po
1.	1960 umrli ženi Frances, roj. Kovsca, oče Frances Walland, Mary Perko, pok. Josephine Krainz, Rose Fiediga, Alberta (pri katerem je živel), 13-krat stari oče in 4-krat praoče. Zaposlen je bil kot stavbni mizar do leta 1957, ko je stopil v pokoj. Bil je član ADZ št. 8 in ABZ št. 73. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek dopoldne ob desetih na Highland Park pokopališče. Rodbina priporoča namesto vencev darove za Slov. dom ostarelih na Neff Rd.
Alojzij Jeršin
Danes popoldne ob dveh bo položeno na mrtvaški oder v Grdinovem pogrebnem zavodu na 62. cesti truplo Alojzija Jeršina, o čigar smrti smo včeraj poročali. Pogreb pa bo jutri v četrtek z mašo ob 9. uri v cerkvi sv. Vida in odtam na pokopališče Kalvarijo. Rajnki nima v ZDA nobenega svojega človeka; v domovini pa žalujejo za njim žena Pavla, hčerka Milka, sin Alojzij ter sestra.
Anna Krnc
V	ponedeljek je doma umrla 85 let stara Anna Krnc s 1036 E. 72 St., rojena v Goriški vasi v fari Mitna peč v Sloveniji, ocj koder je prišla v ZDA pred 56 leti, vdova po pok. možu Jožefu, mati Josepha, Ann Schultz in Sophie Hegler, 3-krat stara mati, sestra pok. Mary Gregorich, pok. Josepha in pok. Franka Okle-ščan. Pokojna je bila članica Carniola Hive No. 493 L T.M. Pogreb bo v petek ob 8.30 zjutraj iz Zakrajškovega pogreb, zavoda, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih.
Yaza Herakovich
Včeraj zjutraj je umrla na svojem domu na 6237 Chapel Rd. v North Madisonu 87 let stara Yaza Herakovich, roj. Dra-ganic, poznana tudi kot' Elizabeth Rock, roj. v vasi Visci vrh
Prvi ameriški vojaki na poti iz Vietnama!
SAIGON, J. Viet. — Včeraj popoldne se je za 814 izbranih vojakov ZDA vojna v Vietnamu končala, ko so se spravili v jet letala, da jih ponesejo domov v ZDA. Za odhod domov v okviru sklepa zvezne vlade so bili izbrani vojaki 3. bataljona 60. polka 9. pehotne divzije, ki so skupaj z oddelki mornarice vodili boj z rdečimi na področju delte Mekonga. Temu prvemu oddelku, ki je odletel proti Seattlu v ZDA, bodo sledili drugi, do konca letošnjega avgusta skupno 25,000 mož.
Pred odhodom so vse vojake in njihovo prtljago natančno pregledali, da ne bi vzeli s seboj kaj prepovedanega, vse od mamil pa do fotografij “krvo-ločij” nad rdečimi.
Od odhajajočih vojakov se je prišel poslovit sam predsednik republike Van Thieu. Vojaki so v vrstah stali in poslušali govore hvale in zahvale, ko bi naj-rajše naglo šli z vročega sonca v letalo, da bi jih poneslo domov. Vse slavje je bilo v rokah južnovietnamskih vojaških in civilnih oblasti. Trajalo je preko določenega časa in ameriški vojaki so odleteli z letališča pri Saigonu s 45 minutami zamude.
Na bojiščih v Južnem Vietnamu se med tem nadaljuje zatišje, o katerem ni nihče gotov, kaj naj pravzaprav pomeni. Ali je znak dobre volje rdečih ali je le to njihov začasen umik, ki jim naj omogoči počitek in pripravo za nove napade.
na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA 1. 1903. Pokojna je bila vdova 1. 1937 umrlega Thomasa, mati Mrs. Michael Bela-nich, Thomasa Rocka, pok. Petra, pok. Johna, pok. Pavla in pok. Nikole, 4-krat stara mati, 6-krat pramati, sestra pok. The-rese Sintič, pok. Barbare Rock in pok. Anne Juratovac. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.30, v cerkev sv. Pavla ob devetih, nato na pokopališče St. Mary’s v Orwellu, Ohio, kjer ima rodbina svoje grobove.
Haile Selasije na obisku v Washingtonu
WASHINGTON, D. C. — V ponedeljek je priletel sem na štiridnevni obisk v ZDA abesinski cesar Haile Selasije. Skupina kakih 35 oseb, ki so trdili, da so abesinski študentje, je vdrla v poslopje poslaništva in tam razbijala in uničevala v “znak protesta” proti “tiranu”’, ki ga pa sploh še ni bilo v poslaništvu.
Kasneje, ko se je cesar peljal v Blair House, kjer prebivajo u-radni gostje Bele hiše, ga je pričakala na Pennsylvania Ave. skupina kakih 50 demonstrantov, abesinskih študentov. Policija jo je zadržala precej daleč stran in jo tako cesar nemara ni niti videl niti slišal njenega kričanja proti “tiraniji”.
Včeraj je abesinskega cesarja sprejel predsednik Nixon in se razgovarjal z njim o vrsti političnih vprašanj, ki zadevajo obe državi, zlasti pa razmere v Afriki. Cesar bo jutri obiskal Atlanto, Ga., in se oglasil na grobu pok., dr. M. L. Kinga. Naslednji dan si bo ogledal Cape Kennedy, pa zvtečer odletel iz ZDA.
KITAJCI IN RUSI SO SE SPOPADLI NA_REKI AMUR
Včeraj so se Kitajci in Rusi spopadli na reki Amur pri otoku Goldinski, kjer so Rusi “postavljali nova prometna znamenja”. Obe strani sta vložili pritožbi in Rusi ter Kitajci dolže drugi druge za spopad.
V Ohiu 4-letna vozniška dovoljenja
COLUMBUS, O. — Po 1. januarju 1972 bodo izdajali osebam, katerih imena se začenjajo s črko L pa do črke Z v abecedi, dovojenja za vozenje motornih vozil za 4 leta namesto za 3 kot doslej. Novo dovoljenje bo stalo $5. Leto kasneje bodo dobili nova 4-letna vozniška dovoljenja tudi vsi ostali (od A do K).
V Ohiu je trenutno okoli tri milijone oseb z dovoljenji za vozenje avtomobilov.
V	treh dneh na cestah ZDA 611 mrtvih
CHICAGO, 111. — Od preteklega četrtka zvečer ob šestih pa do nedelje opolnoči je bilo na cestah ZDA skupno 611 smrtnih nesreč, nov rekord za tri proste dni s 4. julijem.
V	vojskovanju v Vietnamu niso imele oborožene sile v vsem zadnjem tednu niti polovico toliko mrvtih!
CLEVELAND, O. — Včeraj so najprej Kitajci, nekaj ur nato pa tudi Rusi objavili poročilo o novem spopadu na mejnem področju v reki Amur na Daljnem vzhodu. Peiping dolži Moskvo, da je poslala čete, topni-čarke in letala na kitajsko ozemlje v mandžurski provinci Heilungkiang. Uničena je bila ena kitajska hiša ter je prišlo do streljanja med Rusi in Kitajci. Kitajsko poročilo ne ve nič o mrtvih in ranjenih.
Rusko poročilo označuje kitajski napad za “zlobno izzivanje”. Kitajci naj bi napadli neoborožene rečne delavce, ko so popravljali prometna znamenja na reki Amur, ki tvori mejo med Kitajsko Mandžurijo in delom ruske Sibirije. Kitajci so začeli streljati z avtomatskim orožjem na Ruse na otoku Goldinski. Rusi trdijo, da so oni popravljali prometna znamenja na otoku kot ponovno v preteklosti, ker da so Rusi odgovorni za njihovo vzdrževanje. Rusko poročilo trdi, da je bil en ruski delavec pri tem “tolovajskem” kitajskem napadu ranjen, poškodovani pa naj bi bili tudi dve rečni ladji.
Rdeča Kitajska in Sovjetska zveza se prepirata zaradi meje vse od Sinkianga v Osrednji A-ziji pa do Daljnega vzhoda, kjer je prišlo v preteklem marcu do večjih spopadov na reki Usuri. Na obeh straneh so zbrane močne vojaške sile in obe strani se pripravljata “za vsak slučaj”. Poročila iz Hong Konga in iz drugih središč za proučevanje rdeče Kitajske trdijo, da se v Peipingu resno boje ruskega napada na kitajsko atomsko središče v Sinkiagu, dokler Kitajska še nima dovolj atomskega orožja in prenosnih sredstev zanj, da bi mogla biti Sovjetiji res nevarna.
Nepristranski proučevalci od-
nosov med Kitajsko in Sovjetsko zvezo priznavajo sicer možnost večjega vojnega spopada med Kitajci in Rusi, vendar pa z njim v bližnji bodočnosti ne računajo. Obe strani kažeta očitno medsebojno sovraštvo in kažeta na “napadalnost” nasprotnika, obe se pripravljata na morebitni spopad vojaško, gospodarsko in propagandistično, pa vendar se zdi, da napetost še ni prešla kritične točke, ko pomiritev ali vsaj mirno sožitje ne bi bilo več možno.
Rockefellerjeva pot po Latinski Ameriki ni bila uspesna
W A S H I NGTON, D C — Predsednik Nixon je že pred meseci sklenil, da pošlje guvernerja N. A. Rockefellerja na “poslovno” potovanje po Latinski Ameriki. Guverner naj bi na poti samo poslušal in se informiral, pogajanja bi pa popolnoma odpadla. Korak je bil očitno naperjen proti politiki bivšega demokratskega režima, ki je svoji politiki do Latinske Amerike zmeraj primešal dosti propagande, zato pa žel le malo uspehov.’ Med republikanci je bilo pa to potovanje zmeraj sporno, nekateri si od njega niso obetali koristi in smatrali pot za nepotrebno; drugi so pa zopet trdili, da pot ne more roditi uspeha, kajti kaj novega Rockefeller ne bo zvedel. Morda demokratska politika do Latinske Amerike ni bila zmeraj posrečena, toda lahko si lasti zaslugo, da je vsaj vse politične in gospodarske probleme, pa tudi socijalne, dosti dobro orisala.
Rockefeller je res šel 4-krat v Latinsko Ameriko “poslušat in se informirat”. Žal so pa njegovim potovanjem nalepili toliko propagande, da
so potovanja dobila tudi politično barvo. Nasprotniki potovanja v Latinski Ameriki so namreč prišli do zaključka, da želi Nixon s potovanji doseči le boljše stike republikancev s konservativnimi silami v Latinski Ameriki. Levičarji vseh držav Latinske Amerike so zato smatrali Rockefellerjevo pot za izzivanje ameriškega imperializma in organizirali povsod, kamor se je Rockefeller pokazal, demonstracije, izgrede, spopade z varnostnimi organi in končno požiganje in uničevanje a-meriških investicij. Rockefeller jim je prišel kot nalašč prav za njihove namene. Pri nas je njujorški guverner znan kot republikanec in ne ravno slab politik, za njegove milijone se pa javnost ne briga. Čisto drugače pa gleda nanj javnost v Latinski Ameriki. Ga smatra za tipičnega voditelja ameriškega kapitala, saj ima celo njegova širša družina dosti investicij južno od Rio Grande. In ravno te investicije so vzeli demon-strantje na piko in jih v Buenos Airesu tudi deloma požgali. Rockefeller pri tem ne
bo zgubil, saj so investicije krite s političnim zavarovanjem pri naši federaciji, z gospodarskim pa pri zasebnih zavarovalnicah. Požig ni torej napravil Rockefellerjevim investicijam Bog ve kakšno škodo, pokazal je požigalce kot junake javnosti Latinske Amerike, ker se niso ustrašili, da so požigali Rockefellerju njegovo imovino ravno takrat, ko je bil guverner uraden gost argentinske vlade.
In tako je postala naša zunanja politika bogatejša za novo skušnjo, ki se njen nauk glasi: ne pošiljaj bogatih A-merikancev na tuje kot zastopnike ameriške politike. Tujina bo videla v njih vse kaj drugega kot ameriške diplomate, poklicne ali slučajne.
Drugi nauk iz gornjega slučaja je pa tale: Naša politika mora revidirati svoje poglede na izvoz ameriškega kapitala. Seveda je lepo, da naš kapital sili na tuje, kjer se mu ponuja dober zaslužek. Toda izvoz kapitala je postal od leta do leta bolj tvegan, ne samo v finančnem, ampak morda
še bolj v političnem oziru. Saj je pot izvoženega kapitala postala dosti jasna: naj-prvo hvalita tak izvoz obe državi, Amerika, ki ga daje, in dežela, ki ga najema. Kmalu se pa pojavi kritika, ki trdi, da ima izvoženi kapital na tujem preveč prednosti in privilegijev. Očitki so do določene meje upravičeni, naš kapital na tujem pa postaja osovražen. Sledijo napadi nanj v javnosti, sedaj tudi prava uničevanja, in zadnji korak je “nacijonaizacija” kapitala, pri čemur mora naša administracija napenjati vse sile, da varuje, kolikor se da, interese svojih ameriških lastnikov. Tako postaja naša zunanja politika zmeraj bolj odvisna od usode izvoženega kapitala. Klasičen vzgled za to nudijo ameriške investicije v nafti po vsem svetu.
Mislimo, da je prišel čas, da se Kongres peča s tem vprašanjem in omeji zveze med izvozniki našega kapitala in našo federacijo na pravilen obseg. Sedaj gre ta povezanost očitno predaleč.
Zadnje vesti
JERUZALEM, Izrael. — Včeraj je prišlo sredi popoldneva do spopada med izraelskimi in sirijskimi jet letali nad Golanskim višavjem niti 30 milj od Damaska, glavnega mesta Sirije. Izraelska letala so v pol ure sestrelila 7 sirijskih letal vrste MIG-21, ne da bi pri tem sama utrpela kako izgubo. Sirijsko poročilo priznava izgubo treh letal, pa govori o uničenju 4 izraelskih letal. — Do streljanja je prišlo tudi ob Sueškem prekopu. Egipt trdi, da je njegovo topništvo uničilo izraelsko ladjico, ko je plula s komandosi preko prekopa. Izrael o kakem takem spopadu ni nič poročal.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je predložil Kongresu povečanje brezposelne podpore na 50(o povprečnega zaslužka in njeno raztegnitev na 4.8 milijonov delavcev, ki doslej niso zavarovani.
WASHINGTON, D.C. — Znanstveniki na Hickam letalskem oporišču na Havajih proučujejo vzroke nenadnega konca opice Bonny, ki so jo po 8 dneh vrnili iz vesolja, ko je kazala znake očitnega pešanja. Komaj eno uro po vrnitvi na zemljo je poginila. V vesolju bi morala predvidoma ostati 30 dni.
SAIGON, J. Viet. — V Južnem Vietnamu traja na bojiščih v glavnem še vedno zatišje. Rdeči so preteklo noč pognali na Saigon nekaj raket, katerih ena je zažgala zalogo diesel olja.
NAIROBI, Ken. — Med maši za unorjenega T. Mbojo je prišlo do nemirov in do izgredov pred stolnico. Ena oseba je bila mrtva, večje število pa ranjenih in zaprtih. Pripadniki plemena Luo, katerega član je bil umorjeni, so kričali in demonstrirali proti predsedniku republike Kenyatti, ki je član plemena Kikuju, katerega dolži pleme Luo za smrt svojega vodnika.
-----o----
Se vedno primanjkljaj v plačilni bilanci Indije
Iz Clevelanda in okolice
Vabilo k molitvi—
Članice društva Carniola Hive No. 493 T.M. so vabljene jutri ob dveh popoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Ano Krnc.
V bolnici—
Rojak Frank Mlinar, 725 E. 155 St., je v Euclid General bolnišnici, soba št. 815. Obiski so dovoljeni.
K molitvi—
Marijina legija župnije sv. Vida vabi vse člane in članice, redne in pomožne drevi ob pol osmih v Grdinov pogrebni zavod na 62. cesti, da se z molitvijo poslove od rajnkega Alojzija Jeršina; jutri, v četrtek, pa k pogrebni sv. maši zanj v cerkev sv. Vida.
Marijina legija pri Sv. Vidu vabi svoje članstvo k molitvi za Ano Kerne z 72. ceste jutri, v četrtek, ob pol osmih zvečer v Zakrajškov pogrebni zavod.
Vse prijatelje rajnkega Alojzija Jeršina iz špitalskega taborišča na Koroškem vabi France Sever drevi ob pol osmih v Grdinov pogrebni zavod k skupni poslovilni molitvi, jutri ob devetih dopoldne pa k pogrebni sv. maši pri Sv. Vidu.
Uspeh rojaka—
Dr. Robert Grasselli z War-rensville Hts., sin ge. Silve Grasselli, 660 Birch Dr., in pok. Emanuela Grassellija, je napredoval v “senior research associate” v Sohio Research Laboratorium na Warrensville Hts. Slovenskemu rojaku k lepemu napredovanju iskrene čestitke!
Poskus bega ni uspel—
Sinoči okoli enajste so trije jetniki v okrajni ječi na 1560 E. 21. St. obvladali enega čuvaja in nato odprli vrata celic v petem nadstropju 111 drugim jetnikom. Policija in pomožni šerifi so kmalu obkolili ječo in spravili jetnike znova v njihove celice. Okrajni šerif Kreiger je izjavil, da ni nikomur uspelo pobegniti.
Svetovno gospodarstvo porastlo lani za 6%
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Sekretariat gospodarsko - social-nego sveta ZN je v svojem poročilu ugotovil, da je gospodarstvo v preteklem letu povprečno poraste za 6'/,, Močno je rastlo in napredovalo še tudi v prvi polovici letošnjega leta.
Lanski porast je presegel povprečni porast v letih 1960-1967 v vseh treh skupinah držav, v razvitih, v razvijajočih in v onih z načrtnim gospodarstvom (komunističnih). Porast v ZDA je bil po tem poročilu 5%, v Franciji pa zaradi gospodarskih nemirov lansko pomlad le 1.7'1. V vzhodni Evropi je v komunističnih državah porast zdrknil od 9.5 na 8%, pa je ostal še vedno nad svetovnim povprečjem.
Previdnost na Bermudih
HAMILTON, Ber. — Britani-NEW DELHI, Ind. — Indija ja je poslala iz previdnosti sem
oddelek 80 kraljevskih marinov, če bi prišlo do kakih nemirov tekom črnske konference, ki se bo začela v četrtek. Pričakujejo okoli 1500 delegatov, največ iz ZDA.
je tekom preteklega leta povečala svoj izvoz za 13.5%, pa je kljub temu imela v zunanji plačilni bilanci preko 500 milijonov dolarjev primanjkljaja.
Celoten izvoz Indije lani je znašal 1.81 bilijona dolarjev vrednosti, uvoz pa 2.38 bilijona vrednosti. Indijsko gospodarstvo je kljub vsem naporom v zadnjih dveh desetletjih močno ne-'ga je poljedelstvo, industrija je razvito in zaostalo. Osnova vse- komaj preko dobrih začetkov.
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
6117 St. C'air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland. Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
,	NAROČNINA:
Kf Združene države:
i $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: h $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 129 Wed, July 9, 1969
Titove politične elektrarne
Tito se ne postavlja le z okroglo 2,000 političnimi tovarnami, ima na zalogi tudi politične elektrarne in jih bo imel zmeraj več. Se jih vsaj začasno ne bo mogel ubraniti, dočim se novim političnim tovarnam lahko ogne, ako bo dosti pogumen. Do političnih elektrarn je pa prišlo takole:
Povod zanje je dal nevede in nehote sam Lenin s svojo “dogmo”, da je elektrifikacija med stebri komunizma. Svobodni svet se je tej “dogmi” smejal, toda tovariši so ji verjeli. Ker so v Jugoslaviji z vso gorečnostjo verovali vanjo, so se s podobno gorečnostjo vrgli tudi na elektrifikacijo dežele. Kjer.so le mogli in kadar so le imeli denar, so postavljali elektrarne na vodo, na premog, na nafto itd. Pri tem se niso dosti spraševali, ali bodo mogli ves tok tudi prodati. Prvih 20 let je bila ta skrb res odveč, ker je električnega toka vsako leto primanjkovalo. Zadnja leta se je pa položaj spremenil. Novih velikih elektrarn na vodo in na paro je bilo vsako leto več. Potrošnja toka ni rastla tako hitro kot možnost proizvodnje, vendar pa stalnih prebitkov električnega toka ni bilo v večjem obsegu.
Zadnja leta je vnema za postavljanje novih elektrarn dobila še nov vzrok, ki pa ni gospodarskega, ampak političnega značaja. Jugoslovanske petletke so predvidevale tudi obsežno povečanje proizvodnje premoga. Prva leta je nakopani premog šel hitro v denar, ker ga ni bilo nikoli preveč. Kot drugod na svetu, je tudi v Jugoslaviji začela potrošnja premoga pešati. Titovi strokovnjaki se za to niso dosti brigali, so vneto povečavah proizvodnjo od leta do leta, dokler se ni lani in predlanskim pokazal stalen prebitek tudi v premogu. Prebitek je bil posebno velik v Bosni in Hercegovini. Bil je pa tudi predviden. Treba je bilo torej misliti na zmanjšanje odkopa premoga ali pa najti za premog drugo rabo. Raba je bila možna edinole v novih elektrarnah na premog.
In tako so začeli v BiH, pa tudi v Srbiji, postavljati z vso ihto nove elektrarne na premog, dasiravno so bili opozorjeni, da za tako proizvajanj električni tok ne bo nobenega kupca. To napovedano stanje se je začelo lani uresničevati. Tovariši so prišli v zadrego, ki se iz nje niso znali izkopati. So rudnikom dovolili, da kopljejo premog kar naprej in drže na zalogah, čeprav ga elektrarne na premog niso rabile in odvzemale. Ko so zaloge premoga narastle, so tovariši prišli na drugo idejo: zmanjšali so proizvodnjo toka v elektrarnah na vodo, zato pa nič omejili proizvodnje v elektrarnah na premog.
Tu je nastopil začetek sedanje krize v Titovem elektrogospodarstvu. Elektrarne, ki so prišle pod udar manjše proizvodnje, so bile akumulacijske, torej ne take, ki v njih poganja turbine voda, kolikor jo priteče po strugi, ampak take, ki je v njih rabljena voda iz velikih umetnih jezer. Umetna jezera polni priroda v deževni dobi, vodo pa porabijo elektrarne v suhi dobi, kadar elektrarne z rabo pretočne vode ali nimajo vode ali pa manj, kot jo rabijo za turbine. V Sloveniji imamo na primer pretežno “pretočne” elektrarne na Savi, Dravi in Soči, v Bosni in Hercegovini pa prevladujejo “akumulacijske” elektrarne.
Da se izmažejo iz zadrege, so v BiH, kjer jim je grozil stalni prebitek toka v višini bilijona kilovatnih ur, začeli omejevati proizvodnjo v elektrarnah na vodo; s tem so dosegli, da so elektrane na premog lahko bile v polnem obratu. Premogovniki so torej imeli stalnega odjemalca, rudarji v premogovnikih pa kruh. Ubili so torej z enim mahom dve muhi: elektrarne na premog so obratovale, rudarji so pa imeli delo. Pri tem so doživeli nepričakovano katastrofo: Ker akumulacijske elekrarne niso obratovale s polno zmogljivostjo, niso izrabile vse vode v umetnih jezerih. Tam je voda zastajala, dočim se je nova deževna doba hitro bližala. Ko je v deževni dobi dotok vode v umetna jezera dosegel svoj višek, je površina jezer že dosegla višino nasipov. Da nasipi ne trpijo, je bilo treba vodo spustiti skozi zatvornice. Tako je bilo pod elektrarnami naenkrat vode preveč; zalila je polja in uničila kmetske pridelke. Kdo bo sedaj kmetom povrnil škodo, s tem si belijo glave tovariši, največ v BiH.
Stalni bosanski prebitek toka v višini milijarde kilovatnih ur je šele začetek katastrofe. V prihodnjih par letih se bo proizvodnja toka dvignila za vso državo od 21 na 35 milijard k\v ur. Prebitek bo znašal 14 milijard kw ur. Potrošnja bo mogla prevzeti le polovico (7 milijard), kam pa z ostankom druge polovice. Proizvodnja bo zato tako na-rastla, ker bo v par letih prišlo v obrat 20 novih elektrarn, med njimi tudi znana elektarna na Donavi pri Djerdapu, ki bo sama dajala letno 5 bilijonov kw ur. To se pravi, ko bo ta res velika elektrarna v polnem obratu, ne bo odjemalca za tok. Zato je razumljivo, da srbska republika ne gleda brez. skrbi v bodočnost elektrifikacije.
Sila kola lomi, Sedanje stanje in ne ravno vesel pogled
v bodočnost je rodil že celo vrsto sanacijskih načrtov. Naj- družino oddal glas za poslanca važnejši je tisti, ki predvideva znova centralno gospodarstvo v elektrifikaciji. Centrala bo izbrala najbolj cenene e-lektrarne in v njih obratovala, ostale bo pa položila na led.
Ker imajo v Jugoslaviji dosti skušnje, kako so koruptne gospodarske centrale, zato se tej ideji upirajo v Sloveniji, deloma pa tudi na Hrvaškem, v drugih republikah so pa zanjo, ker upajo, da bo centrala krila zgube pri njihovih elektrarnah. In tako se lahko zgodi, da bodo elektrarne v Sloveniji postavljene s slovenskim denarjem, mirovale, slovenski potrošnik bo pa odvisen od dobave toka z juga, ki ga bo plačeval po taki ceni, da bodo pokrite vse investicijske in o-bratne zgube v vsej deželi.
Pri tem seveda mislijo na jugu še na nove elektrarne, ki so trenutno Jugoslaviji toliko potrebne kot zimski mraz beraču.
Ljubljanski tovariši že dolgo časa protestirajo proti taki bodočnosti. Pa kaj naj drugega napravijo? Ako bodo preveč rentačili s Kavčičem na čelu, jim bo tovariš Ribičič kot predsednik zvezne vlade navil ušesa. Je že napovedal, da je sposoben tudi za kaj takega.
I
BESEDA IZ NARODA

“Kres” - po Ameriki!
CLEVELAND, O. — Neki moj ameriški prijatelj, ki o Slovencih ve predvsem le preko mene, mi je pred dobrim letom rekel, potem ko je bil na predstavi “Kresa” v Slovenskem narodnem domu, da “kaj tako lepega že dolgo ni videl”. In to je rekla, oseba, ki se spozna na ples, ki sama dobro pleše in se spozna na muziko. V nedeljo, 29. junija, smo videli “Kres” na TV, Ch. 5, na programu “Polka Varieties”. Bilo je enako izredno. Plesalcem “Kresa” ter režiserjem vsa čast!
Več oseb mi je že reklo zadnje čase, da zakaj “Kres” ne potuje po vsej Ameriki, na neke
vrabec ne pade s strphe brez O četove volje in lasje na glavi so vam prešteti.
Storiti pa. moramo vse, da bo njihova žrtev tudi nam koristi la. Nosimo vsak svoj križ, da bi se dopolnila merd, ki jo je Bo|j v svoji modri Previdnosti določil, da bo slovenski narod prišel do prave sreče in resničnega miru.
Za odbor A. P.
Iz prijateljevih pisem
CLEVELAND, O. — Kjub temu, da se letošnjo zimo tako dolgočasim, kot še nikoli v živ Ijenju, ne dobiš kaj pošte od mene. Napisal sem sicer dolgo
pismo, pa z vsebino nisem bil vrste turneji, ker tako bi neslo- zadovoljen, pa ga nisem odpo-
venski Amerikanci končno le spoznali, kdo so Slovenci — potom slovenskega plesa. Lahko bi se jim pridružil še pevski zbor “Korotan”, ali pa kak drug izbran zbor, vsaj v nekaterih mestih. Ker sem to idejo slišal od Slovencev in od drugih po raznih krajih Amerike, bi bilo dobro, da bi slovenska skupnost po širni Ameriki o tem kaj ukrenila in tako turnejo uresničila. So kraji v Ameriki, kjer žive Slovenci v malih skupinah, in za nje bo poleg tega še poseben u-žitek: Za starejši rod, spomin na domač slovenski kraj; za mlajši rod, tista iskra, ki jim bo dajala moč vztrajati v tem, da nikoli ne pozabijo, da so slovenskega rodu in da je slovenščina njihov prvi in prvotni jezik.
Torej, “KRES” — POJDITE PO AMERIKI!
Stanko Meršol
Slovenski spominski dan v Pengillyju v Minnesoti
GILBERT, Minn. — Društvo SPB Gilbert, Minn., je priredilo dne 22. junija Slovenski spominski dan v precej oddaljenem mestu Pengilly, kjer je kot župnik naš društveni duhovni vodja g. Janez Šuštaršič.
Spominski dan je lepo uspel: Udeležba je bila velika, saj med nami skoraj ni Slovenca in Slovenke, ki so šli skoz grozote zad-1 nje vojske in revolucije, da bi se vabilu ne bili odzvali. Veren človek, ki še misli na vse, ki so trpeli in umirali za ideale, se še vedno oklepa tega, za kar je toliko ljudi prelilo svojo kri. Vse nas druži globoka vera, da so mučeniške žrtve, ki se jih na Spominski dan spominjamo, za narod in domovino neprecenljive vrednosti.
V duhu vsako leto potujemo preko vseh postaj križevega pota, ki so ga slovenski mučenci opravili in se ustavljamo ob masovnih grobiščih, kjer počivajo. Ponosni smo nanje, zakaj prvi sadovi, ki jih je rodila njih kri, se v domovini že poznajo.
Tako je v pozdravnem pismu zapisal župnik gospod Vovk, ki na Spominski dan osebno ni mogel priti. Mučenci niso umrli zastonj, zakaj nikoli ne smemo pozabiti besed Gospodovih:	Še
slal. Razmišljal sem, kaj naj bo pravzaprav tisto, kar je za te zanimivo in te privlači? Živiš v drugih razmerah, v drugačnem poklicu in se je morda vse nekdanje za te že preživelo? Pa sem se odločil, da ti za vse leto naročim “Kmečki glas”, iz katerega boš le izvedel kako zanimivost. Z vso vsebino se ne boš strinjal in se tudi jaz ne. Je pa v vsem nekaj zdravega, pozitivnega, česar v starih časih od teh ljudi ne bi pričakoval. Že samo dejstvo, da ima nekaj desetin dimnikarjev lahko svojo stanovsko organizacijo, 480,000 kmetov in gozdnih posestnikov pa ne, kar oblast utemeljuje, da te vrste proizvajalcev in njihove interese zastopajo Kmet ijske zadruge, katere pa imajo od starih zadrug samo ime, v resnici pa so zgolj podjetja, v nekoliko spremenjeni obliki ruskih kolhozov.
V prvih številkah K.G. bo verjetno dosti predvolivnega prahu, kar je pravo nasprotje resnice, če vemo, da se vse začne in neha pri Ka-pe. Sočijalistična zveza delovnih ljudi pa je samo zastor, za katerim brez usmiljenja zakoljejo vsak najmanjši poizkus prave demokracije in svobode. Vsaka številka lista naj bo kot pozdrav kmeta, starega protikomunističnega misleca, ki se v bistvu ne more vživeti v sedanjost, čeprav ga že par desetletij pitajo s samimi dobrotami komunističnega raja.
♦
S svojim zadnjim pismom si mi pojasnil toliko zanimivosti in skoro skrivnosti, katere so mi dolgo dvajsetletno obdobje rojile po glavi, na katere tukaj ni mogel ali ni upal nihče tako lepo in jasno odgovoriti. Ne zameri, če sem v tej osamljenosti delal tudi nepravilne zaključke.
Iz K.G. lahko oceniš in presodiš položaj našega kmeta in njegovo borbo za spremembo zakona o gozdovih, radi katerega je bilo v zadnjem času že toliko o-strih polemik in je izključno sloi'enski izum in mu.nobepa od ostalih republik v Jugoslaviji noče slediti. Smo pač bolj papeški kot papež sam.
Ta zakon je tudi mene vrgel
republiškega gospodarskega zbora, ki pa ni član partije.
Prepričan sem, da par takih belih vran ne bo in tudi ne more delati čudežev v slovenskem parlamentu, vendar mislim, da je bolje nekaj kot nič. Sicer pa imam občutek, da generacija mladih komunistov ne bo šla
tako daleč, kot je šel Kardelj.
♦
Kako majhni in revni na sploh smo tukaj, se lahko vidi iz tega, da šele iz tvojega pisma izvem, da je umrl naš častni občan Janez Brodar. Bil je res mož, vreden ocene, ki jo je za slične naše ljudi dal na zadnjem zasedanju skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov v Ljubljani, iz-preobrnjeni Juda Iškarjot, ki je rekel, da kmetijstvo pri nas tako stagnira in nazaduje, smo krivi mi, ko smo v času okupacije (revolucije) naravno nadarjene in sposobne kmete pobili z. različnimi pretvezami, v'resnici pa samo zato, ker smo se jih bali, da nas bodo s svojo zdravo pametjo in organizatorsko sposobnostjo po vojni ovirali pri vpeljavi popolne kolektivizacije. Če smo koga zgrešjli, oziroma nam je bil nedosegljiv, je šel čez. Prav ta kih ljudi nase kmetijstvo pogreša že 25 let in bo treba še 25 let, da bodo zrastli novi meceni, ki bodo sposobni zbrati in složno povezati to našo kmečko revščino in jo postaviti na mesto, kamor v resnici spada.
Še o naših zadnjih volitvah v aprilu. Pri malo omiljenem postopku postavljanja kandidatov, so kar naenkrat vsi komunistič ni kandidati dobili protikandi date. Pri zveznih in republiških stolčkih so jih kandidacijske komisije precej črtale ali pa povsem spremenile. Po občinah ni bilo tako hudo. Naša občina obsega skoro vse področje bivšega okraja in ima 70 odbornikov, od teh nas je 19 prvič sedlo na občinske klopi. Komunistov je v celem odboru 23. Jaz sem bil protikandidat inž. agronomije, direktorju tukajšnje Kmetijske zadruge. Pa ni hvaliti dneva pred večerom, ker je treba vedeti, da imamo tako imenovane svete:	to je svet za gospodar-
stvo, svet za finance, svet za zdravstvo in socijalno varstvo, svet za urbanizem, svet za prosveto in kulturo itd. Vsa ta mesta so, razen nekaj manj pomembnih, v rokah komunistov.
J. O.
že povedali, peti tat, ki ga jelska služba. Kot blejski župnik je
Vinko Levstik izročil policiji. Hotelir, Slovenec po rodu, živi že 25 let v Italiji in 25 let čaka, da mu podelijo italijansko državljanstvo.
G. I.
“Naša zvezda” poroča
EUCLID, O. — Letna seja d ram at s k ega društva “Naša zvezda” 8. junija je bila dobro obiskana. Odbor se prav. lepo zahvaljuje vsemu članstvu in po seji došlim prijateljem dramatike. Očitno je, da si naša naselbina še želi lepe igre.
Ko se bliža jesen in zima, gremo radi v tople prostore. Tako je bilo sklenjeno, da priredi društvo 19. oktobra komično igro “Trije navihani študentje”. Predvidoma bodo v glavnih vlogah znani igralci Frank Kokol, Vinko Zgonik in John Evec. O-beta se torej dobra predstava in zato že sedaj vse prav prisrčno vabim na to igro. Naša naselbina je velika in dvorano Slov. društvenega doma na Recher Avenue prav lahko napolnimo.
Julija ne bo seje Naše zvezde, bo pa v avgustu. Seje so vsak drugi četrtek in vsi člani in članice so prošeni, da se jih udeleže.
Pozdravljeni!
Jennie Hrvatin
France Zabret biseromašnik
Slovenski hotelir v Rimu prijel tatu avtomobilov
RIM, It. — G. Vinko Levstik, lastnik in direktor hotelov “Bled” in “Daniela”, je danes zjutraj ujel svojega petega tatu in ga izročil policiji.
Levstik upravlja svoja hotela z zgledno vestnostjo:	vznemir-
jen od vztrajnosti, s katero so tatovi obiskovali vrt, določen za parkirni prostor, se je hotelir večkrat vrstil na budnih stražah, da bi preprečil krajo avtomobilov svojih gostov. Ob petih zjutraj je Levstik, ki se je pokazal na oknu svoje sobe, da bi pregledal položaj, videl nezaže-Ijenega gosta, kako je stikal po notranjosti parkiranega avtomobila. Potem, ko je telefonsko obvestil nočnega vratarja, je Vinko Levstik, oblečen v samo pižamo, planil za hrbet tatiču (zavzetemu v razstavljanje av-toradija) in ga zgrabil.
S sodelovanjem vratarja Pas-quale Chiacchio je bil tat odveden v hotelsko pisarno: rekel je, da se imenuje Michele Canna-telli, da je rojen v Palermu 1. 1949 in da stanuje v Rimu, ulica Mottobonelli 15. Kmalu zatem so prispeli, opozorjeni po telefonu, agenti kpmisarijata . Esqui-lino Monti: tem pa je tat izjavil, da se piše Vincenzo D’Aloisi in da ima 21 let. V teku so preiska-
s tira tako, da sem po več kot 30 ve za ugotovitev prave identi-letih šel na volišče (ves čas se- tete ujetega, ki so ga že napotili danjega režima se nisem udele- v “Regina Coeli”. žil nobenih volitev) in z vso Cannatelli-D’Aloisi je, kot smo
CLEVELAND, O. — V soboto, 12. julija 1969, ob tričetrt na šesto uro zjutraj, bo opravil v hiši solnograjskih sester usmiljenk g. France Zabret svojo biserno sv. mašo. Opravil jo bo tam, kjer je pred desetimi leti praznoval svoj zlatomašniški jubilej.
Jubilant g. France Zabret je bil rojen 15. septembra 1885 v Britofu, župnija Predoslje pri Kranju. V tem kraju si je bil postavil njegov oče znano gorenjsko tovarno olja, ki še danes obstaja, vendar danes ne več v Zabretov! lasti, marveč v tako imenovani ljudski ali družbeni lasti. — Zabretova družina je bila trdno krščanska družina. Jubilant sam nam je bil pred leti opisal na svoj izrazit in nazoren način, kako so znali vzgajati naši stari svoj mladi rod. Ta opis je izšel v argentinskem mesečniku Duhovno življenje, pozneje pa je bil ponatisnjen še v celoškem verskem tedniku Nedelja. Nič novega ni, če je iz tako verne družine, kakor je bila Zabretova v Britofu, izšel že pred Francetom en duhovnik, namreč deset let starejši Francetov brat Valentin, ki je umrl kot župnik in dekan v Št. Vidu nad Ljubljano. Oba brata-du-hovnika sta bila izredno lepo smotrno izgrajeni slovenski duhovniški osebnosti.
Gospod France je začel z gimnazijskim študijem v Kranju; o-pravil pa ga je z odličnim uspehom kot alojzijeviščnik 1. 1905 na klasični gimnaziji v Ljubljani. Po posvečenju v mašnika 14. julija 1909 ga je nadškof Jeglič poslal najprej za kaplana na Bled, zatem pa na Vrhniko. Med prvo svetovno vojsko je postal stolni vikar v Ljubljani. V svojem ljubljanskem obdobju je več let urejal znani slovenski ljudski tednik Domoljub. Poleg prošta Kalana je bil to Domoljubov najsposobnejši urednik. V tem času je sodeloval silno požrtvovalno tudi v vrhovnem vodstvu slovenskega orlovstva. Njegov najožji sodelavec v tem času je bil dr. Joža Basaj, ki živi danes v New Yorku, V teh letih je tudi silno skrbno urejal orlovsko glasilo Mladost in napisal krasen, globoko napisan duhovni priročnik za Slovensko orlovsko mladino.
Leta 1930 se je vrnil v praktično dušnopastirstvo. Najprej je
dal po umetniku Pengbvu preslikati župnijsko cerkev in tudi sicer postoril zanjo, kakor tudi za blejske župljane, veliko dobrega in koristnega.
Ko pa je prišo leto 1941 in z njim konec prve Jugoslavije, so Nemci tudi njega odpeljali v duhovniške zapore v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, od tam pa na Hrvaško. Kakor toliko drugih gorenjskih slovenskih duhovnikov, tako se je tudi jubilantova trnjeva pot takrat končala v Sremskih Karlovcih, odnosno v Djakovem. Ko se mu je čez čas posrečilo vrniti se v Ljubljano, je tu sicer tiho, a tem bolj goreče nadaljeval s svojim dušnopastirskim in zlasti tudi vzgojnim delom vse do majnika leta 1945, ko je tudi on prostovoljno postal verski in politični slove nski emigrant. Kot tak je bil najprej nekaj časa organist v Strassburgu na Zgor. Koroškem, pozneje pa dalj časa pri znani božjepotni cerkvi pri Sveti Krvi na Vzhodnem Tirolskem. Odtod je šel za dušnega pastirja k sestram usmiljenkam na S c h e r n b e r g pri Schwarzach-St. Veit na Solno-grajskem. Pri teh sestrah, ki skrbe za najbolj revne na svetu, za uboge na duhu, je ostal več let, to je, dokler so mu moči dopuščale, nakar se je preselil v Solnograd, kjer sedaj uživa pokoj.
Takšna nekako je jubilantova zunanja življenjska pot. Bolj bogato pa je njegovo notranje življenje. Zabreti so znani kot talentirani ljudje. Izredni so tudi Francetovi duhovni darovi. Lahko je študiral, zraven pa tudi veliko. In tako dela še danes kljub svojim visokim letom. Od svoje velike bogoslovne izobrazbe in obsežne dušnopastirske in vzgojne in organizacijske skušnje je bogato delil na vse strani ter še danes razdeljuje. Vse življenje je odločno odklanjal človeške časti in odlikovanje. Božja čast in slava in duhovni blagor vernih sta mu vse. Vdano ljubi in služi svojemu narodu. Krasno piše slovensko besedo. Od velikih slovenskih mož spoštuje zlasti rajnkega škofa Rožmana in njegovega prednika Jegliča. S svojo svetostjo in skromnostjo si je pridobil posebno spoštovanje med sobrati, rojaki in slehernim drugim. Kadar rabi oddiha, sede za orgle. Njegova igra je topla, prijetna, vesela molitev. Glasbeno je jubilant namreč močno nadarjen: nekaj njegovih skladb je izšlo celo v tisku.
Gospod in brat France, tvoji prijatelji in znanci, raztreseni danes širom po vsem svetu, Ti ob Tvojem lepem in častitljivem jubileju iz vsega srca kličemo stari in tako lepi naš bratski orlovski pozdrav: Bog živi!
Janez Orel
ZA SMEH
— Klobuk. — Mož sedi s svojo ženo v cirkusu. Pred njim sedi blondinka z rdečim klobukom na glavi. Mož se začne vsajati zaradi tega klobuka. Blondinka se užaljena obrne:
“Ali je vam kaj na poti moj klobuk?”
“In še kako!” odvrne mož. “Odkar ga je moja žena zagledala, govori ves čas, da mora tudi ona imeti takega.”
prevzel župnijo Kovor na Go- nje.”
— Na banketu. — član društva “Veselih Janezov” se je vračal z društvenega banketa. Znanec ga ustavi in vpraša, kako je bilo kaj na banketu? Član mu odgovori:
“Na našem banketu je bilo v začetku tako dolgočasno, da so hoteli ljudje kar zbežati. Ko pa je vstal predsednik in spregovoril nekaj besedi, je zavladalo med gosti veselje in navdušc-
renjskem, po štirih letih pa je od tu šel za župnika na Bled, koder je bila njegova prva kaplan-
“Kaj pa je povedal?”
“Dejal je, da b» on vse plačal.”
^TC^-^^^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
JEAN GIONO:
ŽETEV
Škof Slomšek - Marijin otrok
0<W-,00^0S,QOOOOOOOOOOCOOOOGOOOCXXaGOOOOGOOOOOOOOOOOOOOC
Pa vrnimo se spet k drvarjem: zadrževano občutje se pogosto spremeni pri njih v zlobnost do ljudi in živali. In tako je torej ta zanemarjena, bradata truma pridrla na naše žegnanje v ‘Peu-ple, kakor sem povedal. Boni-lac je prinesel s seboj v žepu svojega žametnega suknjiča majhnega gozdnega goloba. Tam goii v samoti mu je prišlo na misel, da bi ga udomačil. Ker pa je ta vselej, kadar ga je spustil iz rok, letal po koči, prevračal svečo in se kakor nor zaletaval v prt, ki je visel pred
oknom, mu je zlomil eno perutnico.
Da.
Razumete?
In to je storil popolnoma zavestno in namerno s svojimi velikanskimi rokami, ki so bile velike kakor repinčevi listi. Da. Zagrabil je majhnega, sivega ptiča s svojimi velikanskimi Šapami in mu zavrtel perut, da je bilo slišati, kako je počila koščica. Tako in nič drugače je na-
rici. Vzdihnil je. Ogromna Boni-faceva roka je bila še vedno stegnjena proti njemu.
“Boš kmalu? ...”
“Obdržal ga bom,” je rekel mož.
“Kaj?!... je komaj mogel spraviti Bonifac iz sebe, tako ga je osupnil možev pogum. “Kaj praviš?” In z enim sunkom je planil pokonci, da je kar stol zaječal. Zdaj je stal razljučeni orjak sredi pivnice, trmast kakor hrast.
In tako je tudi ostal, kajti možev počasni, mirni glas je govoril naprej. Če je človek le slišal ta glas, ni mogel več premakniti niti rok niti nog. Mislili smo: “Le kje sem že slišal ta glas?” in imeli smo občutek drevja in gozdnih živali, dežja in vetra in šuštenja zemlje.
“Obdržal ga bom,” je rekel mož. “Moj je. S kakšno pravico si ga ujel in z njim, tako grdo ravnal? S kakšno pravico si ti, močan, krepek mož, uničil majhnega, sivega pliča? Povej mi! Ta
pravil. Na ta način je ubogi go- žival ima kri kakor ti, kri prav Job postal bolehen in brezmočen Jer je vlačil svojo perut žalostno za seboj kakor mrtvo, težko breme. S tistim edinim prijemom go je Bonilac oropal celega ne-a, vse vesele opojnosti letanja visoko v zraku s hitrico vetra.
ako usmiljenja vredno je lazil tu po gostilniški mizi, po gnus-mh lužah razlitega vina!
Bonifac je sedel široko in čokato na svojem stolu in se smejal da mu je krulilo v trebuhu.
Smejal in zabaval se je nad ubogo, brezmočno stvarco. Uničil jo Je s svojo močjo, to stvarco; iz svobodnega zračnega bitja je napravil ubogo klobko, 'ki se okorno vlači po mizi in se z votlimi, žalostnimi kriki zaletava v kozarce. Brž ko se je nesrečna žival oddaljila od njega, jo je udaril s strani v glavo in jo kakor žogo porinil nazaj na sredo razlitega vina. Tedaj je skušal ptič razpeti svoje peruti in njegova rana se je odprla in iz njega je planil dolg, boleč krik in trepetaje je občepel v gnusnem močvirju, z odprtim kljunom, ves prevzet od strahu in bolečine.
Ko se je to trikrat ponovilo, je dejal mož v temnem kotu:
“Pusti goloba.”
Ves osupel zaradi takega ugovora iz temnega kota, za kate-rega je bil mislil, da je popolnoma prazen, se je Bonifac obrnil. Videti pa je bilo, da je ptiča ta glas prijetno ganil in najbrž zbudil v njem iskrico upanja.
Morda ga je s svojim ptičjim čutom tudi spoznal, kajti komaj je zaznal njegov zvok, je zbral Vso svojo moč, premagal z vso silo svoje volje bolečino, razpel svoje peruti, sfrfotal z mize in se s krikom vrgel proti glasu. Bil je popolnoma umazan od vina.
Zdaj je bilo slišati njegovo gruljenje iz kota, kjer je imel mož svoj sedež, in tudi možev glas je bilo slišati. Govoril je z golobom. Govoril je z njim v golobji govorici in golob mu je odgovarjal s svojim žalostnim glasom.
“Kdo pa je tisti možak, tamle?” je vprašal Bonifac.
Soba je bila zdaj polna gostov, toda nihče ni vedel, kdo je ta junak’.
Tako daleč je bila stvar, ko sem vstopil. In prav tedaj je padel poševno od roba enega izmed tistih potuhnjenih, belo bleščečih, kremenasto gladkih oblakov, ki so pravkar jadrali nad vasjo, slepeč svetlobni žarek v sobo. Njeno ozadje se je osvetlilo: bilo je videti moža.
“Pusti me pri miru, ti reva,
Pa mi vrni mojega ptiča!” je rekel Bonifac, iztegovaje svojo roko.
Mož je imel goloba na svoji rami. Obrnil se je k njemu in mu govoril v svoji ptičji govo-
take barve in prav toliko pravice do sonca in vetra kot ti. Prav nič več pravice nimaš kakor žival. Tebi in njej so dodeljene enake dobrine — vse to, kar ti tako pohlepno požiraš z očmi, z nosom, z jezikom. Kaj vse si moral stlačiti vase, da si se tako zredil... na vrhuncu življenja! Ali nisi še nikoli pomislil, koliko čudo je tč), da si doslej vedno pobijal in moril in smel pri tem sam živeti z usti in trebuhom, polnim krvi? Ali se ti ni nikoli zazdelo, da je neko nezasluženo prizanašanje, da si smel požreti in prebaviti vso to kri in bolečino? ... Kako? ... Zakaj si to storil?” Vsi smo se zgnetli v sobo in se čutili odrevenele kakor mrtev les, ki leži v skladanicah ob robu poti.
“Možak je vendar nor1” je rekel Bonifac.
(< “Ne’ vni nor,” je dejal tujec, temveč ti si nor! Ali morda ni norost, če zbesniš s trdo roko proti tako nežni stvarci, kot je tole?!”	J
Pazljivo je vzel goloba s svoje rame. Zelo nežno je ravnal z njim. Zdaj je sedel v prgiču njegovih rok in zaupljivo grulil In iztegnil je ubogo, mrt™ perut m nam jo vsem pokazal: bila je nekaj neživega, mrtvo visečega, kar ni bilo dobro za nič več na svetu\ In vsi naenkrat smo vzkliknili: “Oh, oh!” in to ni bil
naklonjenosti do
Slomšku je že v dijaških letih umrla rodna mati, zato si je tedaj še posebej izbral Marijo za svojo mater. Od prve pridige, ki jo je še kot bogoslovec posvetil Mariji, je vedno in povsod priporočal Marijino češčenje. Zavedal se je njenega posebnega varstva in vodstva. Zato je tudi kot škof izrabil vsako priložnost, da bi proslavil Marijo.
Tako priložnost mu je nudila tudi proslava 200-letnice škofijske cerkve v St. Andražu v La-bodski dolini, ki je posvečena Mariji Loreto. Vernike je povabil: “Pridite v hišo svoje Matere!” in jim takole govoril:
“Zakaj naj bi šli v hišo svoje Matere? — Najprej, da se zahvalimo, potem pa, da Marijo prosimo, kar potrebujemo. — Lavantinska dolina je Mariji dolžna veliko zahvalo za pretekla leta. Kakšne nesreče so zadele druge kraje, Št. Andražu pa je bilo prizanešeno. Spomnimo se turških napadov v letih 1479 do 1489. Ko so se Turki pijani zmage bližali St. Andražu, so bili tu premagani in na stotine kristjanov je bilo rešenih, da jih niso odpeljali v ujetništvo. — Spomnimo se kuge, ki je v prejšnjih letih divjala. Celo od drugod so prihajali sem, da se zahvalijo Mariji. — Nadaljnja nesreča je bila kriva vera, ki jo je Luter posejal, toda v lavantinski dolini ni pognala.
Kakor imamo tri velike vzroke, da se Mariji zahvaljujemo, tako imamo tudi tri velike prošnje do Marije. Blagor otrokom, ki imajo dobro in ljubeznivo mater, h kateri se lahko zatečejo v vsaki sili. Cesar otroci sami ne dosežejo pri očetu, to dosežejo z materino priprošnjo.
Marija je mati kristjanov. Sv. Cerkev jo kliče “Pomočnica kristjanov”. Bog Je ni povzdignil samo nad očake in preroke ter nad vse svetnike v nebesih, ampak tudi nad vse angele. Postavil jo je za Kraljico nebes in zemlje. Kar zmore Bog po svoji vsemogočnosti, to zmore Marija po svoji priprošnji. —- Izmed tisoč želja in prošenj navajam danes tri velike prošnje za ta tridnevni jubilej:
Prva prošnja naj bo za ohranitev prave vere. Nad 1000 let že sveti luč sv. evangelija v tej lepi dolini in jo osrečuje. Nad 200 let se že oznanja božja beseda v
tem Marijinem svetišču. Naši predniki so zvesto varovali zaklad sv. vere. Sedaj pa je vera v nevarnosti. V raznih krajih odpadajo ljudje, ki so zašli v grešne navade, ali pa so jih oslepili sovražniki vere z raznimi gesli. — Marsikateri dušni pastir je v velikih skrbeh za svoje vernike, ki so stalno izpostavljeni raznim zmotam. — Marsikateri družinski oče se boji za svoje otroke, ki jih hočejo zapeljati v greh in zmoto. — Marsikateri kraj čaka strašna bodočnost, da bo njegova cerkev zaprta. Nihče ne bo več delil sv. zakramentov in opravljal presvete daritve. — Ali ne bo morda čez 200 let Kristus jokal tudi nad našimi kraji, kakor je nekoč jokal nad brezbožnim Jeruzalemom? — Pod Marijinp varstyo se zatekamo, v njeno varstvo izročamo vse svoje. Ona je premagala krive vere vsega sveta, ona bo tudi našim krajem ohranila luč sv. vere.
Druga naša prošnja naj bo za ohranitev miru. Narodi so v nezaupanju med seboj. Samo majhen plamen jejiJ "iben in dežele se bodo borile zoper dežele, državljani zoper državljane, da, celo sorodniki zoper sorodnike. Zato vneto prosimo Boga, da nam po Marijini priprošnji ohrani ljubi mir!
Tretje prošnja pa bodi za zdravje in varnost našega življenja.
Ali bo Marija vse te naše prošnje uslišala? Da, če bomo izpolnili, kar je Marija svoj čas naročila v Kani galilejski: “Vse, kar Jezus reče, storite”.
Pa tudi jaz kot škof imam tri prošnje:
Prvič, Marijo prosim za dobre, svete duhovnike. V teku 200 let so lavantinski škofje posvečevali mlade duhovnike v tej Marijini cerkvi. Ce bo škofija imela dobre, zveste, požrtvovav-ne duhovnike, luč sv. vere ne bo ugasnila.
Druga moja prošnja je za dobre starše, naj bi spoznali svojo sveto dolžnost, da so otroke rodili za nebesa: naj bi jih tudi za nebe«a vzgajali. Le takšni otroci bodo enkrat dobri ljudje, zvesti kristjani in pošteni državljani. Dobri časi bodo namreč samo tedaj, če bodo ljudje dobri.
Tretja moja prošnja pa je za pošteno mladino. Iz vseh dežel prihaja glas, da ni več poštenja med ljudmi. Ni čudno! Ljudje,
ki so nezvesti Bogu, ne morejo biti zvesti bližnjemu. Kdor je brez vesti pred Bogom, je brez vesti tudi v svoji vsakdanji službi. Vsako prizadevanje, da bi postali boljši, je zastonj, dokler jim ne vcepimo strahu božjega. Le če bodo trdni v veri, jim bo Bog dajal milost pravičnega življenja. Zato ti, Marija, ponižna dekla Gospodova, prosi za služabnike in služabnice, da bodo zvesti v Gospodovi službi!”
Ko je papež Pij IX dne 8. decembra 1854 razglasil za versko resnico, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta, je škof Slomšek to veselo oznanilo razposlal duhovnikom in vernikom v posebnem pastirskem listu. Ta pastirski list je izdal v posebnem natisu, da ga je mogel razširiti med verniki. V tem pastirskem pismu pravi:
“Imenitno, veselo in zveličavno je za nas slovesno oznanilo našega sv. očeta papeža Pij a IX, da je Marija prečista Devica brez madeža izvirnega greha spočeta in da je ta nauk od Boga razodet. Da pa bomo to resnico naše svete vere prav razumeli in v dejanju verno posnemali, naj vam jo v kratkem razjasnim in razložim:
Kristus je nauk svete vere kakor dragoceno cvetlico v njivo naše sv. Cerkve zasadil. Ona je steber in podlaga resnice. Njej je dal oskrbovati cvetlice naše sv. vere. Kakor pa cvetlica po malem razcveta, pero za perescem razpleta, s svojim milim cvetjem in žlahtnim duhom svet razveseljuje, ravno tako se tudi z nebeško cvetlico naše svete vere godi. Kaj novega si ne izmisli, ampak skrito se čezdalje bolj lepo odkriva, da verske nauke obilneje spoznamo in se oživljamo za večno življenje. Po tej poti so se odkrile po nauku sv. Cerkve štiri posebne prednosti Marijine, katere mora veren kristjan vedno verovati.
Prvo pero cvetlice Marije verskega nauka je, da je Marija Mati božja, kajti rodila je Jezusa, Boga in človeka, kar so pravi kristjani vedno verovali. Ko pa so v 5. stoletju po Kristusu krivoverci začeli eno osebo v Kristusu v dvoje krušiti in potem Marijo le mater Kristusa-človeka zvati, so se škofje leta 431. v Efezu zbrali. Spoznali so to za veliko ztnoto in sv. Cerkev je na tem vesoljnem zboru prave vere nauk očitno določila ter oznanila, da je Marija Mati božja.
noben izraz Bonifaca.
“Poslednjič te vprašam,” je rekel surovež, “ali mi boš vrnil mojega goloba?”
Rekel sem ti Že: ne. Obdržal ga bom. Preslabo se mu ]e g0_ dilo v tvojih rokah.”
Zdaj so se vse oči uprle vanju - kajti vsi smo poznali našega Bonifaca. Saj sicer ni ravno slab človek, toda če ga kdo razdraži, če mu preveč ugovarja, potem ima svoje roke hitro pripravljene. In mislili smo si: “Tujec je šel malo predaleč!”
Anton se je prikazal na kuhinjskem pragu. Gostinska soba ni prav velika; Bonifacu je bilo treba napraviti le en korak, da bi dosegel svojega nasprotnika. Napravil je ta korak, dvignil svojo velikansko roko, grozeže stisnil svojo orjaško pest...
In obstal je nepremično v tej drži, roka mu je okamenela v zraku.
Mož si je posadil goloba spet na ramo. S tolažečim glasom mu je pošepetal nekaj, kar je najbrž pomenilo: “Le nič se ne boj, kar tu ostani!” in obrnil je v nas svoj kozji obraz z velikimi, žalostno žarečimi očmi. Nekaj trenutkov je premišljevaje zrl v nas. Odločil se je.
“Potem potrebujete le če resen pouk,” je dejal. “Morda boste v zmešnjavi našli čisto srce.” (Dalje prihodnjič!
OBA PRVIČ V AMERIKI — Slika kaže del krova potniške ladje Elizabeta II. ob njenem prvem prihodu v pristanišče New Yorka. Nad ladjo kroži britansko vojaško letalo Harrier, ki se lahko dvigne vertikalno s tal. Tudi to letalo je kot prvo te vrste tostran Atlantika.	1	V v." : v,’?
Drugo pero je Marije vedno devištvo, katero si je Marija že prej izvolila, kakor je Mati božjega Sina postala. Tudi to skrivnost je sv. Cerkev vedno verovala. Leta 390, pa je ta svete vere nauk ob času papeža Siri-cija v Rimu zbrana zoper krivega učenika Jovinijana, kateri je to tajil, glasno oznanila, da je Marija vselej devica bila in devica ostala.
Tretje pero verskega nauka cvetlice Marije je, da je bila Marija tako sveta, da ni storila niti najmanjšega greha, tudi takega ne, v katerega popolnoma nedolžne duše navadno padejo iz človeške slabosti. Akoravno se Adamovi otroci po svetem krstu izvirnega greha iznebimo in očistimo, ter ljubljenci božji in otroci večnega življenja postanemo, vendar nam še ostane, kakor sv. Cerkev v Tridentinskem zboru uči, neka korenina grešne poželjivosti. Ta sama na sebi ni greh, pa v greh nagiba. Ker pa Marija izvirnemu grehu ni bila nikdar podvržena, tudi nobene koreninice te poželjivosti ni imela. Zato je sv. katoliška Cerkev v Tridentinskem cerkvenem zboru v 16. stoletju očitno izrekla, da je bila Marija toliko srečna, da se je ohranila popolnoma čisto tudi odpustljivih in najmanjših grehov ter človeških slabosti.
Četrto prelepo pero cvetlice Marije se je takorekoč šele v naših dnevih prav svetlo razcvetelo. To je nauk, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta, čeprav so verniki sploh te svete misli bili, saj se to časti in visokosti božje Porodnice spodobi.
Ce hočemo Marijo prav častiti, moramo posebno trojno dolžnost dopolniti:
1.	dolžni smo verovati, da je Bog glede na zasluge Jezusa Kristusa Odrešenika dušo pre-blažene Device Marije od prvega trenutka, ko je bila spočeta in se je njena duša združila s telesom, slehernega madeža izvirnega greha obvaroval;
2.	dolžni smo to, kar v srcu verujemo, tudi z usti očitno priznavati;
3.	naša sveta dolžnost je, da se veselimo in v brezmadežnem spočetju Device Marije častimo to posebno in samo Mariji dodeljeno prednost, da jo je Vsemogočni obvaroval izvirnega greha.
Leta 1857. je škof Slomšek začel šmarnice s temi besedami:
“Ostra, huda zima je končana. Danes je prvi maj, začel se je mesec cvetja in petja, novega življenja v naravi. Ali naj samo človek ostane mrzel kakor led? — Za človeka je bila dolga zima, ves čas od prvega greha dalje. Šele z Marijo je nastopila pomlad. Kakor je maj najlepši v vsem letu, tako je Marija v vsem človeštvu. Kakor v maju požene vse cvetje, tako so se po Mariji razcvetele vse čednosti. Zato je maj posvečen Maliji, zato se je majniška pobožnost razširila po vsem svetu”.
(Po Slomškovem življenjepisu
kan. Er. Hrastelja)
Angliji obelajo začetek pogajanj za sprejem v Evropski skupni Irg
PARIZ, Fr. — Nemški zunanji minister Brandt je bil med prvimi tujimi državniki, ki so prišli v Pariz, da pozdravijo novega predsednika francoske republika Pompidouja. Seveda je Pompi.dou govoril z nemškim gostom tudi o Angliji in njenem intefesu, da pride v EGS. Pompidou je rekel Nemcu, da je prišel čas, da je treba o tem resno debatirati. Prvi razgovori naj bi se vršili šele po nemških parla-rp entarnih volitvah, ki bodo koncem septembra. Diplomacija /v Parizu misli, da se bodo začeli v prvi polovici novembra. Ni pa treba misliti, da bodo pogajanja lahka in da bodo gladko potekala.
Novi francoski režim je spremenil svoje uradno stališče le v
toliko, da načelno več ne nasprotuje razgovorom. Na tem stališču je stal De Gaulle. Pom-podiu se pa hoče spustiti v razgovore, toda stavil bo svoje pogoje, ki bodo pa verjetno delikatni in dalekosežni. Jih naravno še ni nikomur povedal, toda cilja pogojev pa ni mogoče še sedaj popolnoma prikriti.
Na prvo mesto je treba postaviti ravnovesje političnih sil v Evropi. Ravnovesje se je zadnja leta premaknilo v nemško korist. Ni mogoče več tajiti, da je danes postala Nemčija prva velesila v Evropi. Tega ni hotel načelno priznati le De Gaulle. Francija bo torej morala šele najti svoje mesto v novi Evropi. Pa tudi Anglija ni več tista, kot je bila še pod Churchillom. Likvidirala je svoje kolonijalno posestvo, pa si s tem ni mogla pomagati na noge. Zgubila je političen vpliv, gospodarsko si pa še ni opomogla. Tudi Italija je postala drugačna: čim bolj se konsolidira njeno gospodarstvo, tem bolj nepreračunjivo postaja njeno politično stanje.
Na drugi strani je pa treba računati s tem, da bo Anglija hotela spraviti v EGS tudi svoje prijatelje Irsko, Norveško in Dansko. Tako bi nastala v okviru EGS nova skupina: Anglija in ravnokar omenjene tri države. Tako bi prišle iz ravnovesja tudi politične sile znotraj EGS. Na EGS vrata bodo pa trkale tudi ostale evropske države, ki bo vsaka med njimi iskala svojega patrona med vodilnimi EGS članicami. Te pa ne bodo samo tri kot dosedaj (Francija, Nemčija in Italija), ampak štiri (tri in Anglija). Končno bo treba najti skupno podlago za trgovanje s komunističnim svetom.
Zaenkrat se bodo začetni pogovori vršili zunaj EGS. Začela jih bosta francoski zunanji minister Maurice Schumann in angleški poslanik v Parizu Christopher Soames. Če je na to pristal nemški zunanji minister Brandt, je znamenje, da bo o razgovorih sproti informiran tudi nemški poslanik v Parizu.
Tako sta Pompidou in Brandt določila pravila za prvo dobo pogajanj o vstopu Anglije v EGS. Prva doba bo pa dolga, morda ne bo končana niti leta 1970. *
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 3 sobe, zgoraj, gor-kota, na 5809 Prosser Ave. Kličite PII 2-7821 po 6. uri pop. ___________________________(x)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 6 sob, na novo dekorirana, na 1241 E. 59 St. Za pojasnila kličite: 391-1687. ________________________-(131)
Pohištvo naprodaj
Magnavox TV 19”, stoli za stanovanjsko sobo, pohištvo za porč, kampe, itd. Kličite 481-3387.	(130)
Lastnik prodaja
Chevy Corvair, 1966, V jako dobrem stanu. Cena je $950. Kličite po 6. uri zvečer IV 6-5323. ____________________(8^9,11 jul)
Hiše Naprodaj
Colonial hiša, 3 spalnice, na E. 148 St., med Lake Shore Blvd., in Westropp, garaža. $13,300.
Hiša z 4 spalnicami, aluminijasta obloga, dvojna garaža, na Arrowhead Ave., med E. 185 in E. 200 St.
KINKOPF REALTY CO.
30825 Euclid Ave. 941-7900
(134)
V najem
se odda neopremljeno stanovanje, tri sobe in kopalnica za eno ali dve osebi. Pokličite 361-0989 po peti uri popoldne za daljna pojasnila.
_____________ (131)
Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo misel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj.
(wtfx)
f Štiriindvajseto poglavje BRODARKA
Za Rokovim pogrebom sta Lenka in Lojzka šli pač v črno oblečeni kakor skoraj vse druge ženske. Za naprej sta hodili samo temno oblečeni, povsem žalovali pa nista. Jima umrli ni bil ne oče ne brat niti ne strle. Bi ju utegnil kdo celo obdolžiti, da se bogate dediščine nadejata, ko pokojni ni imel svojih ljudi. Lenki in Lojzki še mar ni bilo. Samo da se je Klemen vrnil, je pelo v Lenki.
Zares zaskrbljeno zamišljena sta pa postala hlapec Joža in
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
SECOND COOK
Private club. Exp. Excel, working cond. Good sal. Annual bonus. Health, welfare plan. Fringe benefits. Call Chef	HA 7-9100
(130)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN AND NEW LOUNGE — BY OWNER
Beer garden, 5 rm. apt. in rr. Cor. lot, 102 x 127. Lge. prkg. lot. Call betw. 2-6 p.m.
447-9899
(130)
GAS STATION for lease Central Du Page County Area. Major oil-jobber supplied. 3 bays— Good volume.
Call 653-5701 ext. 123
(131)
AUTO WRECKING yard. Fully equipped. 20 min. from Chicago. Owner retiring. Reasonable.
Call Olson	741-5904
(129)
dekla Mica. Oba je skrbelo, kaj bo z njima, če se ju umrli gospodar ni spomnil. Mica se niti ni več skušala vtikati v gospodinjstvo. Joža je pa hotel pokazati, da je še potreben pri hiši. Leta in leta je jezdaril po podbreškem klancu navzgor kot pripregar in se peš vračal navzdol nazaj na Bistrico, ker je dobro vedel, da vsak konj prosi: “V klanec me ne tepi, s klanca me ne jezdi.” Sedaj pa — niti v sedlo ni mogel več zlesti. Konje je pa še vedno posojal. Močen par je imel. Za tri sta pretegnila. In Rok mu je naročil: “Joža. Konj ne daj od hiše.”
Torej ga gospodar ni povsem zavrgel.
Sedmina je bila na svetega Ila
dan. V Naklem ob osmih; črna peta maša z libero.
Domov se jim kar nič ni mudilo. Celo v krčmo so utegnili zaviti. Na sedmino doma — ku-rala je dobro kosilo Lončarjeva mama z Ljubnega — so bili pa Dovabljeni samo sosedje, ki so pokojnega nosili in zagrebli, pa možje, katerim je Rok zaupal svoj testament.
Nič se jim ni mudilo. Ange-ovo češčenje opoldne so pa že pri Brodarju na Bistrici molili. Po križu se je pa oglasil najstarejši izmed mož testamentarjev in povedal, da je rajni vse svoje premoženje zapustil svoji zadnji, pa skrbni gospodinji. Lončarjevi Lenki, ki pravi,, da se sploh ne bo možila. Če se pa bo, pa ne sme do smrti prepisati domačije na svojega moža. Naj ima “na hruški numero”, kakor je moral Rok imeti do smrti svoje žene. Niti nikomur dru-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE
Mature woman. My home. 5 days. 7:30 to 5. $25.
Call 685-6449
(129)
EXPERIENCED WOMAN TO LIVE IN
Congenial home. Own room, bath, TV and telephone. Other help employed. 2 adults, 4 children.
' PH. Wkdys. 489-0800
(130)
DRUG STORE — BY OWNER S-W side. Well est. with or without bldg. Owner wishes to retire. Call VI 7-9838 for appt.
(129)
BARBER SHOP AND 2 FLAT BRICK BLDG.
5 and 4 rooms. Ideal location. Priced for quick sale by owner. 6320 W. 26th St. 795-6598.
(129)
LOUNGE — BY OWNER. Capacity 200. Fully equipped. Call before 4 p.m. 532-3916 !*"	(129)
SALE BY OWNER Restaurant and lounge. Fixtures. Property and 2 story brick building. Call 344-8534.
(129)
GENERAL HOUSEKEEPER Young couple with infant offers lovely home with permanent security to responsible person. Light hskpg. and ckg. Pvt. rm., bath, TV. If qualified $75 wk. Nr. north loc. Recent refs. Please, no smokers apply.	DE 7-7418.
(129)
Housekeeper — Child care. Live in No. West suburban home. Care of 4 sch. age children.	825-2484
(129)
Wanted: COMPANION to live in with elderly lady. Free room and board in exchange for light housekeeping and cooking.
Call 225-0370
(129)
FEMALE HELP
KEYPUNCH OPERATORS.
Full or part time. Days and nites shifts. 1 Yr. min. experience. 4252 No. Milwaukee,
736-3656
(129)
SWITCHBOARD-RECEPTIONIST Must have pleasant voice and personality. Typing and phone exp. necessary. 5 day wk. Convenient to all transp.
Call Mrs. Jenkins.
738-2235
(129;
HELP WANTED
IMMEDIATE OPENINGS FOR
SURGERY NURSES
Fully Experienced SCRUB NURSES In 297 Bed Fully Accredited County Hospital California registration or eligibility required. One position requires »bility to assume administrative responsibilities. Salary in range uf $676 to $905 per month and standby pay. Starting salary depends jn qualifications. Wonderful working conditions and benefits.
Write or Call: Director of Nursing—(209) 524-1251
SCENIC GENERAL HOSPITAL
830 Scenic Drive, Modesto, California 95350	(130)
I • Opportunity For Professional Help • 87 Bed JCAH Hospital
1	REGISTERED NURSES
3 to 11 and 11 to 7 Shift. Good starting salary — $540 to $575 per I	month depending on experience and ability.
— Also —
LICENSED PRACTICAL NURSES
■f	Liberal personnel policies
'E?' Apply, call or write to: Supervisor of Nurses
Suwannee County Hospital
5th Avenue	lave Oak, Florida
i	^	■	(i3i)
f*
If
m
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MECHANICS—DIESEL Experience 1st and 2nd shifts. Union scale. Call Don Heneisen.
CHIFLI, INC. 2426 S. LOOMIS
(129)
Metal Workers
Fabricator has opening for: —INDUSTRIAL PAINTER
—JOB SHOP MECHANICS and HELPERS
—PRESS BRAKE OPERATORS
—SHEAR OPERATOR
—ARC WELDER (do own setup)
—SHIPPING CLERK —ESTIMATOR
Pay Rates Compatible with Ability and Experience
Liberal Company Benefits
SMECO Industries
4800 S. Hoyne Ave. Chicago, Illinois
Interviews: 8 a.m. — 11 a.m.
Or Call 254-4910 To arrange for an interview.
(131)
gemu ne sme dati, dokler bo sama živa. Potem bo pa že videla. Če ne bo imela sama otrok, ima sestro Lojzko, ki ji je na las podobna. Joža in Mica imata do smrti vso oskrbo pri hiši. In jih je Lenka dolžna dostojno pokopati, jima oskrbeti sedmino in obletnico s peto mašo in libero.
Lenka se tega ni nadejala, še manj njena mama. Prvi se je oglasil Joža: “Sem vedel, da je bil Rok poštenjak do dna.” In se je obrnil k Lenki: “Če ti je prav, ne najemaj drugega hlapca. Bi težko prestal brez konj. Če bo pa kakšen groš manj zaslužka, pa malo potrpi. Saj si vse pravzaprav dobila zastonj.” “Nič se ne bojta,” se je obrnila Lončarica k Mici in Jožu.
“Bolj modro Rok ni mogel narediti, kakor je.”
In so sedli in odjužinali in vsi skupaj zadnjič z nevidnim rajnim odmolili rožni venec.
Drugo jutro sta bili Lenka in Lojzka povsem črno oblečeni. Kakor bi jima bil umrl zaresni stric.
Pri Marku v Krnicah sta pa že vse dni ata in Klemen premišljevala, kje bi se našlo kakšno pripravno gnezdo za Lenko. Je pa v ponedeljek zjutraj Klemen atu povedal — v nedeljo je jahal v vas k dekletu — da je Lenka postala Brodarka. “Ješ! Potem si pa na konju!” se je razveselil grabljivi stari Marka. “Kar brž mora biti poroka, da ti je k d o drugi ne prevzame,” se je razvnel nekdanji ovčar Marka.
“Poroke najmanj pol leta še ne bo,” se je zasmejal Klemen.
MACHINISTS Immediate Openings. Man to work at General Machining. Expd. Full time. Exc. Pay & benefits. Good Opportunity.
Becker Precision Equipment, Inc.
75 Randall St. Elk Grove Village 437-5940
(130)
IMMEDIATE OPENINGS Man to learn Metal Finishing trade. Must have some shop exp. or will train for responsible position in vibratory metal finishing shop. Security & future.	437-5100
(129)
REAL ESTATE FOR SALE
LARGE appealingly priced lot, in warm-hearted community., with commanding location. Country club, shopping and transp. Conv. loc. $5,100 firm.	741-1667 — 9 to 4
(129)
DUNDEE — Mod. California contemporary ranch. 3 or 4 bdrms. 2 baths, 2 fireplcs. Liv. rm. din. rm. fam. rm. Kit. w/blt-ins. Cent. air. Newly crptd. 5 min. to N.W. Toll way. Owner. $34,500.	426-4724.
(129)
NORWOOD PARK — 8 Large rms., 4 bdrms., Den, Formal diningrm. 1 hi baths, full basement. 50x127 ft. lot. Owner Must Sell. Mid 30’s. 774-0998
(131)
BY OWNER — 8 rm. 5 bdrm. Ig. cor. lot. Newly painted. 2 story shingled res. 2 tile baths and kitch. New cptg. New gas forced air ht. & hot water tank. Low 20’s. Low dn. payment. Info. 287-3469.
(129)
2 FLAT FRAME 5 and 6 rooms. 2 and 3 bedrooms. Gas space heat. Building good condition. $18,500. By Appt. CA 7-7748
(129)
STREAMWOOD — BY OWNER 3 Bdrm. Bi-level, carpeted, disposal 1 year old. Assume 6 pet. mtge., $7,000 down, Mid. 20’s.
837-7347
“Kaj si ob um?” je skoraj vzrojil stari.
“Žaluje za stricem, ki ni bil njen stric, čeprav več kakor oče.”
“Pazi, da te kdo ne prehiti. Ga ni v našem kotu, ki bi si ne želel postati Brodar na Bistrici.” “Se nič ne bojim. Nihče ne bo postal Brodar. Niti jaz ne.”
“Kaj —?” je zazijal stari. “Za hlapca boš šel k hiši?”
“Ata, le počasi.”
In mu je lepo dopovedal, kako pravzaprav je. Marka ni znal nič več ugovarjati. Samo revsnil je: “Prav. Pa imej hišno numero na hruški.” In je nekako iz togote še pristavil: “Pa obrij se. Kosmač nemarni.”
Klemen se je pa sedaj na vsa usta zasmejal: “Že vidim, da se bosta z Lenko dobro razumela. Tudi ona me naganja, naj se obrijem, da ne bom preveč gospodi podoben. Pa naj bom. Nisem nič manj kot njih eden.” “Jezik desetniški. Že od mladih let ti zlepa nisem mogel priti do konca.” In je potišal glas: “No, saj naposled. Ko sem bil mlad, sam nisem bil nič boljši.” Stari Marka je stopil v klet in je prinesel bokal vina. Kmalu ga je minila vsa godrnjavost.
Pred pustom je bila poroka. Mraz je bilo in sneg zmrznjen. Kar žvižgalo je pod sanmi. In zvončki in kraguljčki so zvonk-Ijali in rožljali in vriskali in ukali so, da kar jenjati niso znali.
Stari Marka iz Krnic pa ni bil na svatbi. Povsem je obnemogel.
Na svetega Gregorija dan, ko se ptički ženijo, so ga pa pokopali. (KONEC)
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Velika poraba olja
OKLAHOMA CITY, Okla. — V ZDA pride povprečno na osebo G60 galonov petroleja in njegovih izdelkov letne potrošnje, 30-krat več kot kjerkoli drugod na svetu.
ui/a
t
Lepa,
elegantna,
moderna
PRIČESKA
zamišljena posebej
za VAS!
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDR0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: « od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
(K.S.K.J.)
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..
NASLOV MESTO . DRŽAVA
•••••••••••••a

»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••a«






CODE
Helene Curtis, Zotos, Hibner, Hreok, Rayette, Wolla, L’Oreal pričeske, ki jih lahko vidite v magazinih Vogue, Harper's Dazaar, Glamour — Vam strokovno in poceni izvršijo v frizerskem salonu Uuval!
VANITY FAIR TRAJNO KODRANJE
Dajte si napraviti enega od teh čudovitih trajnih kodranj, dokler so na razpolago po tej izredno nizki ceni, vključno friziranje in striženje.
Re*. is	5.98
VITA CREME TRAJNO KODRANJE
Rahlo skodrane in mehko valovite pričeske so spet v modi. Takoj jo lahko imate s tem odličnim trajnim kodranjem. Vključno friziranje in striženje.
Reg. 20	- 95
HELENE CURTIS
NE-NAVITO TRAJNO KODRANJE
Nič navijačev! Nič vlasnic! Nič lopiranja — res nikoli več!
Videli ste oglnševanega v Glamour in Cosmopolitan. Poslovite se od navijačev za vedno. Vključno friziranje in striženje.
10.00
-v
UMIVANJE IN FRIZIRANJE
Na jelegantnejša,
najmodernejša, naj-vas.
Vsako trajno kodranje zajamčeno, četudi so vaši las.ie tenki, suhi, sivi, be.jeni ali barvani.
boljša pričesa
2.45
Striženje .................  1.95
Barvanje in friziranje ..... 5.95
Proganje in friziranje .....11.95
Ob petkih, sobotah in pred praznikih stanc friziranje, barvanje in trajno kodranje samo 50c več.
VEČERNE REZERVACIJE
LASULJE H CENEJE Lasulje 29.50 Delne lasulje 12.50 Kite 39.50 Friziranje lasulj 3.95
AREAS EAST
• Downtown, 781 - 3161; 406 Euclid
AREAS WEST
•	Opposite Southgate, 003-0114 0 5034 Warrensville Ctr.
•	Opposite Eastgate, 4 49-34 35 ; 1418 S.O.M. Center Road
•	Severance Center, 382-2000; 382-2569
•	Shoregate, 944-6700: Lake Shore Blvd. at 305th.
c Mentor, 255-9115; next to Zayre
•	Opposite Southland, 845-3400 0883 W. 130th St.
•	Opposite Westgate, 333-0640 20070 Center Ridge Rd.
O Parmatown, 884-0300
a North Olmsted, 777-8080 26406 Lorain Rd.
•	Elyria Midway Mall
Elyria 324-5742; Lorain *233-8020


GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
SVOJEVRSTEN POSNETEK — Domiselen fotograf je napravil tale posnetek finančnega okraja Manhattana v New Yorku. Galebi v ospredju sliko lepo dopolnjujejo. Posneta je bila s Staten Island broda.