Telefon Št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Pa pošti prejemaš:
sa
eelo leto naprej 26 K — h
pol leta četrt » mesec
13 » — .
6 > 50 i 2 .20.
V upravništvu prejemaš:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1»70»
Za po9iljanjenadom 20 h na mesec.
38	■
®	
	w
$m M	
iv-,./; Vs.	
	
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In inserate sprejema upravoliitvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vratajo, nefran kovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništvo je y Semenskih ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja veak dan.izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 48.
V Ljubljani, v soboto, 28. februvarija 1908.
Letnik XXXI.
Izjava.
Ni sicer moja navada odgovarjati na poročila liberalnih časopisov, ker je njihova lažnjivost itak vsem resnim ljudem pri nas znana. Le posebni uzroki me semtertje privedejo odgovarjati posebno debelim lažem. Tako laž je nekdo izlegel v reškem „Novem Listu", odkoder je prešla v »Edinost" in „Narod" in morda še v kak drug liberalni list. Ta laž se glasi, da bi bil jaz minister-skemu predsedniku Korberju obljubil glasove „Slovanske zveze" za vojno predlogo, ako vlada razpusti kranjski deželni zbor. To trditev označujem kot čisto navadno in podlolaž. Jaz sploh glede deželnega zbora in njegovih razmer od vlade nikdar nisem nič zahteval in sploh razmere v kranjskem deželnem zboru niso igrale niti najmanjše uloge glede stališča, katero sem zavzemal napram vladi v državnem zboru. Ce kdo kaj druzega trdi, naj se pred vsem osebno predstavi, naj nikar brezimno ne pisari, potem ga bom nazval za čisto navadnega nesramnega lažnika in sicer izven državnega zbora in poslanske immunitete, da mu dam priliko, da me toži. Sicer pa ni nobenega dvoma, da vse to izhaja iz enega vira in sicer iz slovenskega liberalnega vira, kar je tem smešneje, ko so to ljudje, ki se niso sramovali iz čisto navadnih strankarskih, egoisti-čnih vzrokov glasovati* za dispozicijski fond in katerim odrekam kot narodnjak vsako pravico kedaj še reči kako besedo o narodnih stvareh.
Na Dunaju, dne 27. febr. 1903. Dr. Ivan Susteršič,
državni in dež. poslanec.
Opomba uredništva.
Cel teden so se zopet liberalci zaganjali v dr. Susteršiča; To, kar sami izvršujejo, podtikali so dr. Šusteršiču. Ljudje, ki so sposobni desetkrat glasovati za dispozični zaklad, ako se vlada ozira na njihovo strankarstvo,
hočejo podtikati dr. Šusteršiču, da je v državnem zboru zapustil vseslovensko stališče.
Liberalci so dejanski že beračili pri vladi, naj pritiska na naše poslance, da odnehajo glede dežel, zbora, naši poslanci pa nimajo nobenega povoda radi kranjskega deželnega zbora pritiskati na vlado, saj je stvar vlade, ako ji ugajajo sedanje razmere v kranj. dež. zboru.
Stvar taktike »Slovanske zveze« je, da se je pri glasovanju absentirala.
Vlada je imela itak sigurno večina Pišejo naj o tem liberalci kar hočejo, o vzrokih glasovanja se je razpravljalo v klubu in člani so si dali častno besedo, da o tem molče, za to ne dobe liberalci odgovora.
Da jim ne bo dolgčas, ogledajo naj si svoje poslance, ki niso vedeli storiti druzega, kakor da so se pri glasovanju obesili na druge jugoslovanske poslance in se — ab-sentirali.
Najbolj bedasta pa je liberalna trditev, da bi o tej priliki »Slovanska zveza" lahko vrgla Gleispacha.
Čudno, da no pišejo, da bi lahko odstavila Korberja. Pri vsej zadevi je jako smešno prizadevanje, da se brezpomembna liberalna frakcija, za katero se v državnem zboru nihče ne zmeni, napihuje kot nekak £aktor.
Pri tem računajo liberalni časnikarji le na neumnost svojih pristašev. Nismo čitali že davno kaj bolj neumnega, kakor v »Narodu« namigavanje, da je Korber radi vojne predloge klical k sebi dr. Tavčarja. Kaj se briga Korber pri takih predlogah za Tavčarjevo brezpomembno trojico! Tavčar je bil res pri Korberju, a le v zadevi kranjskega deželnega zbora, radi katere zsdeve je bil prošen k miniBterskemu predsedniku ob istem času tudi dr. Susteršič. O vojni predlogi ni bilo govora, zato je Tavčarjevo napihovanje smešno.
Jugoslovanskih poslancev dr. Tavčar ne bo učil politike in taktike, ker iz vsega »Narodovega« prizadevanja gleda ven le grda pošast stranskih namenov nemsko-slovenske zveze, in tudi to se dr. Tavčarju ne bo posrečilo, da bi v svoji brezpomembnosti kaj uplival na sestav »Slovanske zveze«. Kakor doslej, bodo tudi v naprej naši poslanci z
vsemi močmi prizadevali si po svoji najboljši vesti koristiti narodu. Liberalno hujskanje jih ni in ne bo pri tem oviralo.
Politika desperacije in razdiranja.
v Ljubljani, 26. svečana.
Dobro je še znano, kakšen infernalen krik so bili zagnali naši domači liberalci v zadevi »žlindre«. Cel teden niso živeli o ničemur drugem, kakor samo o tem.
V	svoji najivnosti so mislili, da so politično ubili dr. Šusteršiča in da oslabč našo stranko. Pa »klerikalni zmaj« ima trdo življenje, in tisti krik mu ni nič škodoval na zdravju.
Liberalci slovenski ne vzdržujejo svoje stranke pri življenju z delom, temveč le s terorizovanjem nasprotnika, s podlimi osebnimi napadi in vsakojakimi spletkami.
Da pri tem svojem čednem delu nič ne gledajo, ali kaj škodujejo slovenski stvari, je žalostna resnica.
Ko Be je bil »jugoslovanski klub« oprostil čestite osebe dr. Tavčarja in so ž njim šli trije drugi pristaši, tedaj je imela delegacija liberalnih korifej proste roke za svojo politiko.
Mislili smo, no sedaj bo pokazal dr. Tavčar in njegovi pristaši v državni zbornici, kaj zna in premore njegova politična pamet. Svoj čas se je v krogu svojih udanih »špi-sarjev« v Krškem bahal, da mora slovenska politika zapustiti šablonska dosedanja pota.
Dr. Tavčar je v državni zbornici s svojimi tremi pristaši res zapustil šablonska pota politike in nastopil nova pota.
V	prvo je po znani celjski bitki, kjer smo nasproti nemškim strankam od "VVolfa tja do barona Schwegla ostali zmagonosni, zasnoval v »Narodu« nov kompromis glede celjske gimnazije.
Da so vse slovanske stranko osupnjeno in z začudenjem gledale na to počenjanje, je tud< znano.
Dr. Tavčar je s svojim predlogom v »Narodu« »slavno« retiriral, ko so tudi sporinjettajerski Slovenci zaklicali svoj energični >;Quos ego 1"
Ta politika liberalcev ni bila šablonska ali slovenska tudi no.
Drugi slavni Čin liberalcev je bil, da so glasovali za dispozicijski zaklad. — Drugi slovenski in hrvatski poslanci so pri dispo-zicijskem zakladu hodili drugačno, /»šablon-eko« politično pot
Ko sta se »slovansko središče« in »jugoslovanski klub« združila, bilo je zopet liberalcem težko pri srcu.
Dr. Susteršič, ki leži kakor svinec liberalcem v želodcu, je celo imel nekaj zaslug za to združenje.
Ker pa liberalci mislijo, da kar oni bo-vražijo, mora celi svet ž njimi sovražiti, zato so Hrvatom in Štajercem strašansko zamerili, da so s susteršičom in ostalimi olo-venci v enem klubu.
Zato pa iščejo in iščejo, da bi našli seme razdora, da bi »slovansko zvezo« zopet raztrgali.
Ko je liberalna Bkupina podala neko interpelacijo gledo sodnih razmer v okrožju graškega nadaodišča, tedaj so bili napravili grdo krivico poslancu dr. Ploju s pisanjem v »Slov. Narodu". Poslanec dr. Ploj pa jim je dobro posvetil in razkril vso „perfidijo« dotične notice ter še pristavil, da on bo vedel vedno braniti slovenske pravice in ob sedanjih razmerah ne bo nikdar glasoval za dispozicijski zaklad, kakor so neki gospodje — storili.
Kedor pozna politično naravo našega špecijalnega kranjskega liberalizma, se jako moti, da ta odneha od takih političnih potov.
Komaj se je bila ustanovila »Slovanska zveza", je začel sejati seme nezaupanja. Sumničil je, da so šli pcslanci pod Suster-šičevo komando, da bo Susteršič ta klub prodal vladi za »klerikalne« kranjske namene. — Pripisoval je takorekoč Šusteršiču strašno moč v klubu in s tako pisavo v »Narodu« indirektno vse poslance: dr. Pioja, dr. Ivčevioa, dr. Ferrija itd. b t i g m a t i -zoval za duševno revčke, za politične ovce, ki se dajo od dr. Šusteršiča zlorabljati.
Ko je bila zadnji čas brambena predloga v razpravi in je »Slovanska zveza" v odeeku glasovala proti pradlogi, v plenumu
T, TRT^ll^
JL .A. Ayji JLV.
Nekaj o finem časniškem tonu.
Sklenili smo, da se poboljšamo. Trden in neomajljiv je bil ta naš sklep, in nobena stvar ni bila v stanu ga ovreči. Seveda! Saj vže leta in leta beremo po liberalnih listih in slišimo iz liberalnih ust, da je pisava »klerikalnih« listov neotesana, surova, kme-tavzarska, osebna, neestetična in kar je še drugih enakih adjektivov, s katerimi se izraža zaničevanje kaki pisavi. Liberalci sa posamezni in pa v korporacijah zgražajo nad nami.
Začeli smo premišljevati. Naža pisava torej draži našega bližnjega, ako je liberalec. V kavarni, kamor vender človek hodi, da pozabi pri črni ali beli kavi, partiji plemenitega taroka ali pri strasti pomirjujoči domini križe in težave življenja in se razvedri, mora se liberalec jeziti čez našo pisavo. V gostilni, kjer si človek s pivom hladi razburjeni dub, ali z rujnim vincem krepi domišljiji peruti, razburja naša pisava liberal-
cem duhove, in poleg čistega dima smodk spuščajo iz ust nekoliko manj čiste zabav-Ijice proti nam. Da, celo dragoceni čas liberalnih izvoljenih javnih funkcijonarjev kra-demo, ker morajo po javnih zaetopih našo pisavo kritikovati.
Jasno je torej, da o dosedanji »klerikalni" pisavi lahko s pesnikom, ako ga malo popravimo, rečemo: »Liberalna jeze so pogosto rjule."
»Te videt', grji videti napake, — Je srcu rane vsekalo krvave«, in kaj druzega nam je ostajalo, kot skleniti, da se poboljšamo ?!
Hoteli smo spraviti to poboljšanje v nekak sistem. Najprvo smo hoteli spoznati, kako ne smemo pisati, potem pa smo se hoteli ob vzgledih elegantne in fine časniške pisave učiti lepega pisanja.
Z vso vnemo lotili smo ae prvega dela te gotovo vzvišene zadače. Kako torej ne smemo pisati, da ne razburjamo živcev našim liberalcem ? Omislili emo si Mark Twains, ki tako drastično zna popisavati mnogoštevilne amerikanske žurnaliste in način njihovega pisanja. Brali smo njegovo »Poro čilo o časnikarstvu v Tennessee«. blika nam
v tej črtici žurnalieta, čegar pisava je someščane tako razburjala, da so s kamni, palicami in revolverji oboroženi obiskavali ga v uredništvu, ter s tem orožjem podčrtavali besede svoje kritike o njegovi pisavi. Kako pa je mož tudi pisal! »Poprano in všpičeno«, tako imenuje sam svejo pisavo. Toda obča-dujmo fini slog njegovih dnevnih vestij: »Tisti osel Blossom od (konkurenčnega časnika) »Groma in bojnega klica prostosti" v Jliggineville že zopet tukaj zastonj je in pije pri Van Buren-ovib.« Ali: »Opozarjamo, da tisti bedasti lump od (časnika) »Jutranjega klica" v Mud Springs v svojem navadnem nagnenju do laži trdi, da Van Werter ni izvoljen. Nebeški poklic časnikarstva je, razširjati resnico, iztrebljati zmote, vzgajati javne manire, jih olikati in povzdigniti, vse ljudi napraviti milejše, krepostnejše, milo-srčnejše, jih v vsakem oziru poboljšati, posvetiti in osrečiti. In vendar oskrunja ta zavrženi lopov svoj visoki poklic vztrajno z razširjanjem neresnice, obrekovanj, graje in podlosti.« Ali: »Mesto Blathersville želi napraviti Nicholsonov tlak. Ječa in ubožna hiša bili bi mu bolj potrebni. Na tlakovanje mislijo v tako revnem gnezdu, katero obstoji
iz dveh žganjaren, ene kovačnice in iz gor-čičnega čaaniškega obliža, ki se imenuje: „Vsakdanji ura!« Stari osel Buckner, kateri ureja »Vsakdanji ura", spušča v tpj stvari na ves glas i-a y navadni svoji prismoje-jenosti in misli, da govori razumno.«
Zadosti! Kako morajo ali bo vsaj morali pisati nekateri časniki v Ameriki, da jih slavni satirik tako biča! Vse slabe lastnosti ima na sebi pisava teh listov, grobost, domišljavost, surovost, samo ene ne: svinjar-jenja.
Sedaj pa smo z vnemo iskali vzgledov za lepo, dostojno, elegantno in fino pisavo. Kam drugam naj bi se obrnili, ket k tistim, ki nas kritikujejo I Ako bodemo vsaj tako pisali, kot nas oni uče, bo že nekaj! Saj vedo, kako se mora pisati, ker nas tako ostro prijemajo radi pisave. Do tega sklepa prišli smo v ponedeljek. Vzeli smo torej v roke »Slov. Narod«. Začeli smo takoj pri dnevnih vesteh. Sedaj pa Čujte, kaj smo brali 1 Tako le piše »Slov. Narod«, glasilo tistih, ki drugo uče dostojne pisave, v ponedeljek 23. fobruvarija 1903 :
»Nova domovina« je glasilo slovenskih popov v severnih ameriških državah
pa se je glasovanja vzdržala, dvignil je »Narod* strašanski krik, kako brez-pametno je »Zveza" ravnala, dase je nesmrtno blamirala i. t. d.
Mi, ki poznamo dr. Tavčarjev »Narod" in njegovega Malovrha od blizu, smo v dno duše prepričani, da bi bil »Narod« o glasovanju povedal ravno tisto kritiko, pa če bi bila zveza glasovala dosledno »za« ali pa dosledno .proti".
•Narodu« v političnih rečeh ni za stvarno kritiko, temveč t e n d e n c a j e, d a p o 1 i t i č n i njegovi domači nasprotniki delajo vedno napak.
Seve da poslanci na Dunaju ne dajo nič na tako tendenčno pisavo. Pa to list tudi nič ne ženira, samo da liberalci na Kranjskem verjamejo, in ti verjamejo ,N»rodu" vse.
Dejstvo je, da čuti liberalna delegacija svoj klaverni položaj, in da skuša z vsemi sredstvi, da bi razbila „Zvezo". — Nič ne de, če pri tem trpi slovenska in hrvatska ter sploh slovanska stvar. Razdiranje, to je geslo.
S svojim blaznim liberalizmom so potrgali vezi z nasprotno slovensko stranko na Kranjskem in z besnim osebnim bojem so otrovali tudi osebno občevanje.
Iz dna svoje slovensko-patrijotične duše želimo, da bi razsodneji liberalci izprevideli, kam vede taka blazna politiška taktika. Želimo, da bi šli v-se in obrnili hrbet slovenstvu kvarni politiki, ki vidi svojega rešilnega angelja v baronu Schweglu. Sramota ni izprevideti politično svojo zmoto, ali narodni zločin je, ako se ostane pri taki politiki, vzlic boljšemu prepričanju.
Oprostite se vezi, ki jih vam jo nadela nemška zveza, in ustvarite razmere, ko bomo zcpet živeli sicer kot politični nasprotniki ali spoštovali drug v drugemu slovenskega brata.
Pri sedanjih razmerah pa ni nič čudnega, da liberalna delegacija uganja tako politiko — desperacije in razdiranja.
Avstrijska iredenta in — napad na savojsko dinastijo.
Zopet so avstrijski Italijani provzročili v Rimu parlamentaren vihar, a to pot se je izteklo vse drugače, kakor doslej. Mesto običajnih napadov na avstrijske Slovane je italijanska zbornica zagromela naenkrat od napadov na italijansko kraljevo hišo. Republika je dvignila svojo grozečo glavo izza klopi opozicionalne levice, in — predsednik zbornice je zbežal strahopetno iz dvorane. Slučaj je simptomaličen. A popišimo stvari po vrsti.
V Zadru je iredentovsko društvo „L' Unione Zaratina", katero je priredilo običajno ultraitalijansko zabavo. Avstrijska vlada, ki je nasproti Italiji tako ginljivo prizanesljiva, je dolgo časa molče gledala politične izgrede zaderskih Italijanov. Ko je pa to društvo pri svoji omenjeni slavnosti ostenta-
tivnorazobesilo sliko italijanskega kralja in ga slavilo kot svojega pravega vladarja, ko so prodajale ženske, oziroma dame italijansko kokarde in so se glasili očitno protiavstrijski govori, je vendar tudi Avstrija začutila, da ji nekdo stopa na kurje oko, in vlada je društvo razpustila. Predsednik mu je »Italijan« — Popovič!
Če se avstrijskemu Italijanu kaj po pravici zgodi, se gre k laški vladi pritožit. In tako so tudi zadrski iredentovci najeli nekaj italijanskih državnih poslancev, kateri so dvignili hrup v zbornici in vlado interpeli-rali, kako more Italija mirno gledati, da se Avstrija v Dalmaoiji predrzne razpustiti tako društvo, kakor je »L' Unione Zaratina« ! To je naravnost razžalitev italijanske vlade in savojske dinastije. Monti Guarnieri je bil junak, ki je ta roman začel v zbornici. A slabo se mu je sponeslo.
Državni pod tajnik Ikcelli odgovori, da ima Avstrija po svojih zakonih pravico, raz-puščati društva, če prekoračijo svoj delokrog, in proti temu italijanska vlada na avstrijskih tleh nič ne more.
Nato odgovarja Monti Guarnieri, ki citira iz pisma nekega Zadrana; »Tukaj (v Avstriji) trpimo, se borimo in upamo l"
Zdaj pa začno razsajati socialisti in Gattorno se norčuje iz umetnega patriotizma iredente in jim zaničljivo kliče : „Vi služite Savojcem !"
Monti Guarnieri: Z bolestjo konstatiram, da Gattornove besede: „Vi služite Savoj cem", imajo isti pomen, kakor besede hrvaškega policajaDrabeka: .Proč s temi Savojci!" (S temi besedami je namreč avstrijski policaj Drabek zahteval, naj se iz društva »L'Unione Zaratina« odstranijo podobo italijanske dina stije.)
Velikanski hrup nastane v zbornici. Začno se prepirati, kdo je bolj patriotičen. Monti Guarnieri upije socialnim demokratom : Vi govorite ravno tako, kakor avstrijski vladni komisarji!
Med velikanskim hrupom zbornice in galerije se cglasi k besedi socialist Gattorno. ,Ne sme govoriti!" — „Mora govoriti!« gromi skozi zbornico.
Monti Guarnieri: ,Ko služimo kralju, služimo domovini!"
Socialisti se smejejo : Sluga kraljev!
Desnica socialistom: Vi služite bara-bom, vi ste goljufi prijatelji avstrijskih policajev ! Začno razbijati, upiti: »Sramota!"
V groznem hrupu predsedni« B aneheri, ves rdeč razburjenja, zakliče: »Tu smo vsi poroki, da služimo kralju!"
Zdaj pa zagrome socialisti: »Ni res! Mi ne služimo vašemu kralju! Mi služimo samo domovini, mi služimo samo ljudstvu!« Desnica začne upiti : Živel kralj! Socialisti: Živela republika! Živela revolucija! Imejte vi vašega kralja! Mi hočemo re publiko!
Predsednik zbornice zvoni dolgo, a klici : Živela republika! ga uduše. Vzame cilinder, zaključi sejo in uide. Tudi ministerski predsednik Zanardelli pobere ko pita in zbeži s tovariši. V zbornici pa besni vihar daije.
Čez dalje časa se seja zopet začne. Predsednik kratko izjavi, da vse združuje spoštovanje do domovine in do kralja, socialisti pa upijejo : »Ni res! Mi n e č e m o služiti kralju!«
Slednjič preide zbornica k dnevnemu redu.
Ti tonzurirani ameriški kozlički so še hujši od naših. Prvo nalogo iščejo v tem, da ljud-atvo poneumljujejo, da postane zabitejše od živine. Na to pa mu praznijo žepe, da je kar groza. Vsakega slovenskega popa v Ameriki prva želja je, dobiti prej kot mogoče najlepšo cerkev, in najlepše župnišče. Zupnišča so podobna graščinam, kar pa se v njih godi, se ne razlikuje bistveno od tega, kar se godi po kranjskih farovžih Okrog ameriških, slovenskih župnišč letajo nezakonski otroci kar trumoma; ali tudi v Ameriki popom taka »svetost« prar nič ne Škoduje. Ubogo ljudstvo plačuje, da mu kar kosti pokajo ! V te črne in temne razmere bi bilo dobro z elektriko posvetiti, morda bi se ljudstvu vendar le oči odprle! Pa kaj pomaga, ko v Ameriki nikdo poguma nima, da bi odganjal od korita omenjene slovenske _ stožere! »Nova Domovina« je torej glasilo te pokvarjene ameriško - slovenske drubali.
Padli smo — vznak. Kajne, tukaj so pa vbb slabe lastnosti skupaj, tudi tista, ki smo jo pri ameriških časnikih pogrešali. Da, resničen je izrek starega Goetheja: »Amerika, du kast es besser!«
Vsi italijanski časopisi najživahnejšo razpravljajo o tej protimonarhični demonstraciji. Avstrijski iredentovci se gotovo niso nadejali, da bode njih češčenje savojske kraljeve rodbine dalo v Rimu povod tako proti-savojski demonstraciji. Sploh se mora reči, da vživajo avstrijski iredentovci pri treznih italijanskih politikih ravno toliko zaupanja, kakor Wolfovoi na Nemškem. A strastni italijanski značaj rad bruha v nasprotja, in tako se primeri, da tisti globoko ukoreninjeni revolucijski duh, ki že polstoletia giblje Italijo, udari tudi po lastni vladarski hiši, po isti hiši, ki jo je revolucija b krvavo roko krivice dvignila na Kvirinal.
Že večkrat so socialisti napadli vladarsko hišo eavojsko v zbornici. A Depretisa in Ru-dini so vsakikrat z ogorčenjem odbijali take napade in peli Blavo Viktorju Emanuelu in Ilumbertu. Tega zdaj niveč. Zanar-delli in Biancheri sta jo pobita odpihala iz zbornice, in nobeden ni stvarno odgovarjal na socialistične napade.
To je naredilo globok vtisk. Vladni listi hočejo vse zamolčati. Liberalci se jeza nad Zanardellijem, češ, da ni pokazal dovolj poguma. Katoliški listi pa naglašajo čudni položaj sedanje liberalne vlade : Vedno je podpirala socialno demokracijo v vseh proti-
oerkvenih gonjah, se ji laskala in jo negovala, zdaj pa ravno ista stranka tako kruto kaže svojo hvaležnost in očitno izjavlja, da za »farji« pridejo na vrsto — kralji!
Kratko malo: Avstrijska i r e -denta seje blamirala v kosti in mozeg! Avstrijska vlada naj pa posnema iz tega nauk, da se mora ta ele ment brzdati po zaslugah — brez strahu! _
Državni zbor.
Dunaj, 27. svečana.
Gospodarski boj.
Sovraštvo mej narodi in strankami v Avstriji sega že na gospodarsko polje. V denarnih vprašanjih pa ljudstvo ne razume šale, zato je ta boj najnevarnejši ne le za stranko, ki jo zadene, marveč za prebivalstvo sploh, ker morajo mnogi tudi po nedolžnem trpeti. To opazujemo osobito na Kranjakem, kjer skušajo politični nasprotniki oslabiti ali celo uničiti gospodarsko organizacijo, katere namen je gotovo le pomoč in obramba revnega, zadolženega prebivalstva sploh. Javna kritika javnih zavodov more le koristiti, ako ima namen, da graja napake in nedostatke, ki morejo biti na škodo ljudskemu imetju. Ako pa kritika izvira le iz sovraštva in z namenom, da škodi nasprotni stranki brez ozira na to, da uničuje tudi ljudski kredit in narodno imetje, e taka kritika le satanska gonja, ki jo morejo odobravati le brezvestni grobokopi svo-lega rodu.
Na drugi strani pa tudi ne moremo odobravati, ako bogati denarni zavodi, ki so obogateli večinoma z žulji revnega prebivalstva, sipljejo denar tudi v politične namene pod plaščem dobrodelnosti. Grajati pa moramo, ako taki zavodi izrabljajo svoje imetje morda iz narodnega sovraštva proti ljudstvu, ki je s svojimi prihranki postavilo trdno podlago zavodu, pospeševalo njegov razvoj in mu zagotovilo cvetoč obstanek. A tudi na gospodarskem polju je narodnostni boj proizvajal take izrodke sovraštva. Vzgledov mi ni treba navajati.
Nekaj podobnega mora biti pri upravi češke hranilnice v Pragi. Ustanovljena je bila še v dobi absolutizma ne glede na narodne stranke, kar potrjuje že ime prvega ustanovnika grofa Kolovrata. Tekom let je prešla popolnoma v nemške roke, kakor v Ljubljani. Zadnje dni pa češki krogi zahtevajo izplačilo svojih vlog, in to je dalo danes povod nekaterim nemškim poslancem, da so vložili interpelacijo na vlado. Tako so danea tekom razprave strogo gospodarsko vprašanje glede revizije gospodarskih zadrug speljali popolnoma v strugo narodnih prepirov.
Revizija zadrug.
Žo 12. leto je na dnevnem redu vprašanje, ali je potrebna revizija pridobitnih in gospodarskih zadrug. Dne 11. maja 1891 je namreč posl. W r a b e t z sprožil to vprašanje v zbovnici, toda še do danes ni konečno rešeno. V javnosti je bilo to vprašanje že davno zrelo in v zadružni organizaciji tudi primerno rešeno, ker zveze zadrug same vzdržujejo svoje revizorje; toda posebnega državnega zakona v Avstriji nimamo, kakor je n. pr. v Nemčiji že od 1. 1889.
L. 1901 pa je W r a b e t z sam predložil načrt zakona, ki ga je poslanska zbornica v seji dne 10. junija 1901 z raznimi premembami tudi odobrila. Toda gosposka zbornica je lani dne 12. sv^ca ta načrt zakona zopet predrugačila in vrnila poslanski zbornici.
Gospodarski odsek je dne 1. junija 1902 pritrdil premembam gosposke zbornice ter predložil poslanski zbornici novo poročilo z načrtom zakona. To je storil odsek, da se vprašanje sploh enkrat reši.
Češki posl. dr. F i e d 1 e r je že pred novim letom vložil nujni predlog, naj zbornica sklene ta zakon. Kakor pa znano, no Češki poslanci svoje nujne predlogo uuaikaii od slučaja do slučaja, in danes šele je prišel Fiedlerjev nujni predlog na dnevni red. Govornik je naglašal, da ta nujni predlog ni v zvezi z obstrukcijo, ker tudi na levici razne stranke žele, da zakon čez 12 let pride že pod streho. Kakor sem pa že včeraj pripomnil, je dr. Fiedler vpletel v svoj govor tudi razmere pri češki hranilnici, kjer je uprava v nemških rokah, kakor pri kranjski hranilnici, dasi bo vlagatelji večinoma češki kmetje, obrtniki in posli. Nedavno je iz še nezuanih vzrokov nastal »run« proti češki hranilnici, na tisoče vlagateljev drvi v Prago in zahteva izplačilo avoiega denarja. Do vče-® raj so neki izplačali že 14 mil. kron. Nemški
listi seveda očitajo Čehom, da so vprizorili ta naskok iz narodnega sovraštva. V gosposki zbornici je včeraj dr. C z y h I a r z v imenu nemške ustavoverne stranke inter-peliral vlado, kaj hoče ukreniti, da prepreči nadaljno agitacijo proti češki hranilnici, in ali hoče kaznovati dotične agitatorje. Dr. pl. Koerberje takoj odgovoril, da je uprava vzorna in da hoče vlada zasledovati agitatorje in jih strogo kaznovati. In če vlada ne zasledi teh agitatorjev? Dandanes, ko so iz-neverjenja pri najsolidnejSih denarnih zavodih na dnevnem redu, zadošča samo strah ali slutnja malega vlagatelja, da zahteva svoj denar. Mali kamenček pa, ki se Bproži na visočmi, more napraviti plaz. V takem slučaju je težko dognati, kdo je kamenček sprožil, ako že plaz drvi v dolino.
Ta dogodek bode gotovo danes pro-vzročil dolgo in živahno ruzpravo, ker že mej Fiedlerjevim govorom je bil velik hrup.
In kaj določa novi zakon? Obligatorna revizija velja za vse registro-vane zadruge, ki so osnovane v Bmialu zakona z dne 9. aprila 1873 ali ki bo bile osnovane že preje, kakor razne hranilnioe z dvornimi dekreti pred 80 leti. Ta obveznost velja za zadruge, katerih člani so fizične in pravno oiebe, izvzemši delniške in enake družbe. Revizija ee mora vsaj vsako drugo leto vršiti.
Zveze zadrug morejo same nastaviti revizorja, ki ga mora potrditi deželna vlada, oziroma ministrstvo, ako so v zvezi zadruge iz raznih dežel. Za zadruge, ki niso v zvezi, določa revizorja trgovsko sodišče, za društva pa deželna vlada. Zveza, ki more nastaviti svojega revizorja, mora imeti združenih vsaj 50 zadrug ali pa vse v deželi.
Nadaljni paragrafi naštevajo pravice in dolžnosti revizorjev ter kazni od 20 do 200 kron za razne prestopke.
Zozirom na naše slovenske razmere pa ne moremo pritrditi §14. Ta paragraf namreč določa, da ima deželni odbor pravico nadzorovati vse one pridobitne in gospodarske zadruge, ki so dobile podporo iz deželnih sredstev ali od posojilnic, ki so ustanovljene na podlagi do ž. zakona.
Taka revizija dež. odbora bi bila n. pr. na Stajerakom, Koroškem ali Primorju večkrat lo povod raznim sitnostim, nadležnosti in morda celo propadu slovenskih zadrug. Nemški revizor bi mogel v vsaki malenkosti najti povod, da bi nemški dež. odbor narekoval zadrugam kazni in jih konečno uničil. Ravno solidni denarni zavodi, ki so v spretnih rokah, so za naše revno ljudstvo velike dobrote in tudi opore narodnega obstanka.
Žito so člani gospodarskega odseka dr. Ploj, W r a b e t z , Schoisvvohl in Tambosi k § 14. predlagali dostavek, ki se glasi: »Za zadruge, ki so ustanovljene na podlagi dež. zakona, ne veljajo določbe novega državnega zakona«. Torej dež. odbor nima pravice nadzorovati zadruge, ki so ustanovljene na podlagi zakona iz leta 1873, četudi so morda dobile podporo iz deželnih sredstev.
V glavni razpravi bo doslej govorili: Dr. Fiedler, Wrabetz, Fresl, dr. Tschan, dr. Urban, dr. Dyk, dr. Pergelt in Herzmansky. Posebno moj Dykovim in Pergeltovim govorom je bilo mnogo hrupa, v katerem so so odlikovali stari znanci, ki imajo močne prsi, a slabe živce.
Ob 5. uri je bila glavna razprava končana in zbornica, ki pa je danes le za silo sklepčna, je skoraj »oglasno sklenila nadrobno razpravo, ki pa se prične v torek. Koncem seje je dr. pl. K o r b e r obširne odgovoril na interpelaciji glede češke hranilnice in prepovedane slavnosti na korist makedonskim beguncem.
Skupnost armade.
Včeraj je gosposka zbornica po kratki razpravi soglasno odobrila zakon glede po-množitve vojaških novincev. V imenu desnice sta govorila grofa Schonborn in H a r r a c h , v imenu središča knez Schonburg in v imenu levice baron C h 1 u m e c k y. Vsi štirje govorniki so odločno zagovarjali skupnost cesarske armade ter pobijali težnje madjarskih šovinistov, ki zahtevajo za Ogrsko posebno armado z madjarskim poveljnim jezikom. Te najnovejše madjarske zahteve so tudi v jasnem nasprotju z avstrijskim in ogrskim zakonom iz leta 1867. Paragraf II. dotičnega ogrskega zakona iz 1. 1867 določa, da je »ogrska armada« le del skupne armade in da cesar sam določa skupno vodstvo in organizacijo vso armade. Pogoj obstanka, zmage in zvestobe vsake armade je njena skupnost, ki je ravno v naši državi nujno potrebna. Ako bi se kedaj uresničile ma-djarske sanje, potem je bila cesarska armada, kakor jo razpadel sam po sebi babilonski stolp.
Dalje v prilogi.
I. Priloga 48. štev. »Slovenca" dn6 28. februarja 1903.
Slovani in vseslov.
razstava.
0 »Slovencevem« članku »Vseslovanska razstava in Poljaki« (27. dec. 1902) je prinesel poročilo poljski dnevnik (antisemitski) »Gios Narodu« 29. jan. 1903 (v Kraliovu); v glavnih načelih se sicer strinja s »Sloven-čevim« člankom, vendar misli, da so zaradi izrednih razmer in zaradi odločno protipoljske in protikatoliške struje, ki je zastopana v odboru razstave, niti Poljaki niti drugi ka* toiiški Slovani ne morejo udeležiti razstave. Mi smo dosti jasno dokazali, da se po naši misli morajo Poljaki in sploh vsi Slovani udeležiti razstave inda Poljakom udeležba tudi v najbolj n»ugodnih razmerah ne more niti najmanj škodovati, pač pa jim lahko mnogo koristi. Vsi razlogi, ki jih navajajo poljski nasprotniki razstave, nikakor ne morejo omajati našega trdnega prepričanja.
Upamo tudi, da se bodo razstavo vsi zapadni Slovani častno in dostojno udeležili. Znano je, da se s posebno marljivostjo za udeležbo že pripravljajo Čehi; odbora v Brnu in Pragi pripravljata Čehe za udeležbo v kolikor mogoče velikih razmerah in tudi v Peterburgu so za Čehe že določeni veliki prostori. Upamo, da se bodo tudi Slovenci in Hrvati dostojpo udeležili razstave, seveda kolikor je v naših skromnih razmerah mogoče. — Res je bilo tudi med Hrvati slišati glasov proti razstavi. V dec. 1902 je »Hrvatsko Pravo« (Frankovo glasilo) prineslo nekoliko člankov proti razstavi. Nam so članki znani le iz poljskih in ruskih listov, ki bo o njih poročali (posebno obširno je poročal šovinistični »Prze-glad Wszechpolski«). Članki so bili napisani v odločno protislovanskem šovinističnem duhu; mislimo, da med Hrvati niso napravili prevelike zmešnjave, ker se Hrvati po veliki večini gotovo ne strinjajo s protislovenskimi nazori »čiste stranke prava«.
Iz poljskih listov so bili ruski listi opo zorjeni na članke »Hrv. Prava«. »S. Peter-burske Včlomosti« bo poročale v 15. št. t. 1. o pisanju »Hrv. Prava« in so dostavile nekoliko ostrih opazk, ki jih dotični članki reB zaslužijo. Posebno se posmehujejo »Ilrv. Pravu«, ker po tolikem dokazovanju, da so Poljaki in Ih-vati razstave ne smejo udeležiti, nazadnje pravi, da so Hrvati siromašen narod, zato jim morajo Rusi poravnati vse stroške, če hočejo, da se Hrvatje udeleže razstave.
Tudi o omenjenem »Slovenčevem« članku so po »Giosu Narodu« prinesle poročilo »S. Peterburske Včdomosti". Ker
t
je v tem poročilu razvidno mnenje omenjenega poljskega in ruskega liBta, zato hočemo to poročilo prinesti tukaj v doslovnem prevodu z vsemi znaki in opazkami.
»Bližnja vseslovanska razstava v Peterburgu provzroča precejšnjo zmešnjavo v za-padno-slovanakih klerikalnih krogih. Katoliški »Gios Narodu« (Krakov) poroča o članku, ki ga je objavil »Slovenec« (katoliški, klerikalni slovenski list na Kranjskem) — kakor piše Gtos, iz peresa »temeljitega poznavasca Slovaustva, znanega po svojih delih o kulturnih in literarnih tokih na Češkem in Poljskem" (videti je, da prof. Murko1). Po besedah tega »poznavavca« ruska vlada neprestano omejuje najbolj elementarne pravice Poljakov v verskem in narodnostnem oziru — in zato razstava ne more biti po-
, sebno prikupna Poljakom. Poljski narod mora pa vendar pomniti, da ima on misijo vzdrževati stremljenje k slovanski vzajemnosti med onimi slovanskimi narodi, kateri hočejo to vzajemnost rešiti od izprevrženja v pan-rusizem in v asimilacijo z Rusijo. Poljaki morajo kazati svoje zanimanje z| slovansko kulturo — razstava je prekrasna prilika k temul
Ta razstava bo skoraj brez dvoma imela velik vpliv na Slovanstvo, zato morajo Poljaki oglasiti so k razstavi v polni svoji moči in tam paralizirati vpliv panrusizma Poljski
') Onega članka v > Slovencu < ni pisal profesor Murko; da ruski list sklepa na prof. Murka, pride najbrž odtod, ker je ona opazka v »GJosu« nejasna in poleg tega še netočno prevedena r ruskem listu.
Uiedn.
»Gios« vendar ne veruje v možnoBt take paralizacije in sklepa, da na razstavi ne more biti mesta ne Bamo za Poljake, ampak tudi za katoliške Slovane sploh. . .«
»S. Peterburske Včdomosti«, kolikor se da sklepati iz tega dosti objektivnega poročila (ki je pa seveda odvisno od »Gtosa Naroda"), »Slovenčevemu« članku niso mnogo nasprotne. Seveda jih moti to, da je članek izšel v »katoliškem, klerikalnem« listu. »S. P. Včdomosti" so nam znane kot pošten in vesten list; v teh Btvareh bo pa odvisne od informacij, ki jih dobijo od svojih dopisnikov med zapadnimi Slovani, poleg tega je pa tudi zaradi stroge ruske cenzure v Rusiji težko dobiti pravih pojmov o takih stvareh, ker Be o njih ne sme mnogo pisati.
Prepričani smo, da bi se tudi »S. P. Vedomosti« z našim člankom v bistvu strinjale. ako bi ga imele pred seboj celega.
V	njem smo namreč dokazali, da poljski razlogi proti razstavi za nas niso prepričevalni ; navedli smo važne razloge, kateri bi Poljake morali nagniti k udeležbi. Posebno Bmo poudarjali to, da more biti slovanska kulturna vzajemnost le potem res vsestransko koristna, ako se je udeležujejo v s i slovanski narodi. Ako pa Poljaki ne sodelujejo pri tej vzajemnosti, potem ta ta vzajemnost ni tako vsestransko harmonična, zato abstinenca Poljakov more škodovati vsem Slovanom, posebno pa samim Po ljakom. Vendar naj pa Poljaki ne mislijo, da bi mogli s svojo abstinenco zadrževati tako mogočno idejo, kakor je ideja kulturne vzajemnosti med Slovani. Torej jim ne ostane drugega, kakor sodelovati pri tej ideji, ki more tudi njim samim le koristiti, nikakor pa ne škodovati; za tako sodelovanje imajo najlepšo priliko pri razstavi, katere se bodo kljub njih eventualni abstinenci udeležili drugi zap. Slovani. Ako se boje ruskega šovinizma, jih mora to še bolj nagibati k udeležbi, ker le s tem morejo ovirati enostranski, Poljakom škodljivi, razvoj kulturne slovanske vzajemnosti. Tudi avstrijski Slovani no morejo imeti nobenih pomislekov proti razstavi, kor ima Avstrija velike interese v trgovini z Rusijo, sadanji razvoj carinske politike nemške nas naravnost tira v gospodarske zveze z Rusijo.
Kolikor nam je znano, so to tudi načela »S. P. Vedomostij«, ki tudi priznavajo, da sedanji ruski sistem preveč omejuje versko in narodno svobodo Poljakom. Tudi »S. P. Vedomosti« so odločno proti vsaki rusifi-kaciji, le da tega zaradi cenzure (ki ni vedno enako stroga), ne morejo vselej tako odločno izraziti, kakor n. pr. »Gios Narodu« (ki je dotične razloge povedal v ostrejši obliki, kakor so bili izraženi v »blovencu«). Kakor Poljaki, tako so tudi vsi zapadni Slovani proti temu, da bi morala individualnost manjših slovanskih narodov utoniti v slovanski kulturni vzajemnosti, ta slovanska vzajemnost mora biti nasprotno vsem Slovanom opora v boju za narodno individualnost.
Za slovensko Šmarje.
Iz Šmarja pri Jelša b.
Pri nas v Šmarju, hvala Bogu, še nimamo tako razvitega narodnega boja, kakor skoraj po vseh drugih spodnještajerskih trgih. Temu se ni bcgve kaj čuditi, vsaj je domače ljudstvo pri nas čisto slovensko. Pa kakor povsod, tako tudi tukaj zlobni sovražnik seje po noči ljuliko med pošteno ljudstvo. Žalostno je, da moramo kakor povsod na Spod. Štajerskem, tudi v Šmarju konštatirati, da delajo za nemštvo izključno le uradniki, in sicer sodni uradniki.
Dolgo vrsto let je bil v Šmarju najlepši mir. Odkar pa je posiala sodna uprava v naš čisto slovenski kraj nemškega sodnika, nekega Huberta W a g n e r j a, je izginila prejšnja lepa složnost. Našlo se je precej nekaj posilinemcev, ki so se pridružili sodniku in njegovi strančici, in ti ljudje hočejo imeti sedaj celo bmarje pod komando. Najboljši pristaši sodnikovi so njegovi uradniki cficijal K o 1 1 a r i t s c h (beri Kolarič), dalje kanclist W r e b n i g g (beri Breznik), konečno spada k »štabu« šo penzijonirani kanclist H y b 1, ki je rodom Čeh.
Ti gospodje so začeli svoje ponemče-valno delo na vseh koncih in krajih. Najbolj jim seveda pri tem Bluži njih uradni ugled.
V	prvi vrsti se je baie zlotil sodnik Wagner slovenskih odvetnikov. Začel je izdajati razne naredbe in pouke županBtvom, ki bo oči-
vidno naperjeni proti slovenskim odvetnikom. V svojem uradu je začel nemški uradovati, kjer bi moral slovenski, nemščine popolnoma neyeščim strankam poiilia nemške odloke.	v 1
Neki kmetič, ki ima itak neprijetno n logo, biti kurator več otrokom, je dobil od sodnika Wagnerja samega podpisan uradni dopis. Dopis je bil seveda samonemški. Kmetič pa ni razumel in prišel je slučajno k meni, naj mu raztolmačim, kaj hočejo od njega. Ko sem mu povedal, da zahtevajo, naj položi račun o svojih kuratelah, se je razsrdil in vprašal, kako pride do tega, da za svojo neprijetno kuratorsko službo dobiva nemške dopise, b katerimi mora še druge ljudi nadlegovati.
Takih slučajev je vse polno. Tudi cfi-oijal Kollaritsch ne drži rok križem. On se je vrgel na drugo polje: on namreč kupuje posestva, na katerih naseljuje svoje zveste privržence. Kanclist Wresnigg ima skrb, da cveto celo poletje na vrtu njegovega tasta nlavice, katere mora vsakdo videti, ki se v Šmarje pripelje itd.
To so seveda bolj ali manj vspešne priprave na to, kar šele pride. S«daj se nam reč zida nova železnica skozi Šmarje. Naši Nemci se za prihodnjost pridno pripravljajo. Ker jim je znano, da bodo le tedvaj nemški železniški uradniki radi prosili v Šmarje, če se jim obeta primerna zabava, so začeli Wagner in drugi tudi v tem oziru delati. Doslej niso imeli nikakega pripravnega zabavišča.
Jedino zabavišče je dvorana pri Jago-diču, v kateri so se doslej prirejale samo slovenske veselice.
Latos se je pa zgodilo nekaj zelo značilnega.
G. Jagodič je namreč ta predpust pri redil domači ples, na katerega je proti navadi prejšnjih let vabil tudi šmarske Nemce. Očividno je to storil pod uplivom \Vagner-jevim. Ne vem sicer, ali so se Slovenci udeležili tega plesa ali ne, gotovo je pa, da jim bo odslej narodna zavednost prepovedovala na take zabave, katerih namen je tako oči-viden, še zahajati.
S tem se pripravlja na najlepši način pot nemštvu. Kajti če bodo uvideli Nemci, da so v Šmarju družabno osamljeni, ne bodo silili semkaj, in naš lepi trg bo ostal lepo slovensko-čist.
Na vse to opozarjamo vodilne kroge v Šmarju!
Podpirajmo svoje?
Iz St. Petra pri Gorici.
V zadnji številki vrlega »Slov. Lista" je bila med domačimi novicami tudi notica z naslovom : „Kako se preskrbi nasprotni kom dobra reklama." V dotični notici toži neimenovani dopisnik, da manjka pri nas solidarnosti, političnega razuma in discipline! Po pravici se pritožuje. Njegove besede ao nam takorekoč z jezika vzete.
Toliko se pri nas govori in piše, nešte-vilnokrat se povdarja: »Svoji k svojim !", a ravno oni, ki to največkrat povdarjajo, se — ne ravnajo po tem geslu. v
Pri nas v St. Petru imamo kmetijsko društvo, katero se peča zlasti z razprodajo vina ter v to tudi vso svojo skrb obrača, kajti vino je gotovo glavni pridelek naših kmetovalcev. Toda, kdo kupuje pri društvu največ vina, kam se ga največ razpošlje? Na Koroško, Nižje Avstrijsko, ČeSko in Moravsko !
Duhovščina teh dežel se vedno bolj zaveda in ne kupuje od židovskih in požidov-ljenih trgovcev vina, katero rabi za maše, zato se obrača na vinarska društva, ki so pod nadzorstvom duhovnikov, ter pri teh naroča, če tudi ima več stroškov. In pri nas na Slovenskem? Na Goriškem bo kaki trije ali štirje gospodje, ki jemljejo pri nas vino, nekateri je kupujejo od duhovnikov, a veliko jih je tudi, ki kupujejo vino pri raznih goriških napred-njakih! — S Kranjskega je edino kmetijsko društvo v Do-b r e p o 1 j a h , katero vzame vsako leto pri nas precej vina — in upamo, da je bilo dosedaj še vBelej s postrežbo zadovolino — od gospodov duhovnikov se jih je dosedaj pri nas le nekaj oglasilo, a drugi, kje kupujejo ?
Mislili smo, da kupujejo ti3ti, ki ne pijejo dolenjskega cvička, pri vipavski vinarski zadrugi, češ, ta zadruga jim je bližja, toda motili smo se. Vprašali smo namreč gospoda načelnika vipavske vinarBke zadruge o tem, a odgovoril nam je, da je le malo gospodov, ki kupujejo pri društvu. Večina kupuje vino pri raznih, dostikrat liberalnih vinskih veletržcih!
In kako vino! Znan nam jo slučaj, da je neki vinski trgovec tam od Kamnika ne kje žo kaka tri leta zaporedoma kupil veliko vina pri nekem znanem naprednjaku ne daleč od Gorice. Mož je mislil, da je dobil pošteno vino, v resnici pa je dobil sam pe-tijot. Izbral si je bil, naj mu napolnijo sodo iz dveh velikih sodov; v jednem izmed teh
dveh je bil petijot, katerega pa on ni spoznal, v drugem je bilo sicer nBravno vino, toda med tem, ko so mu začeli polniti sode, zvabil ga je naprednjaški prodajalec v svoje stanovanje ter ga začel gostiti in napajati, blapoi so mu pa sode napolnili s petijotom. Recimo, da je bil dotični kupec pošten mož, in da si sam nič ne popravlja vina, vendar
—	kako je bilo njegovo vino? Tega nismo omenili, da bi vinske kupce oplašili in odgnali, marveč da bi jih opozorili, naj pazijo, od koga da kupujejo !
Eden ali drugi bi utegnil reči: P* saj proizvajalci vina tudi vinarsko društvo lahko ogoljufajo s tem. da dajo društvu mesto naravnega'vina le ponarejeno. No, absolutno nemogoče v vsakem Blučaju to res ni, ali moralno nemogoče je. Treba je namreč pomniti, da ima vsako društvo več odbornikov — pri nas jih je sedem — in poleg tega še v vsakem kraju svoje zastopnike, može poštenjake, kateri dobro vedo, koliko vina more eden ali drugi pridelati, koliko ga je že prodal, pa tudi, je-li zanesljiv ali ne. Ako je kateri kolikaj sumljiv, društvo ne vzame vina od njega.
Ca pa zamore naše društvo s toliko večjo garancijo poBtreČi zlasti gospodom duhovnikom, naznanjamo, da imamo v zalogi veliko vina od duhovnikov samih; na te se menda vendar lahko zanesemo-
Nekateri slednjič tudi ugovarjajo, da je vino pri naših društvih predrago, da je cena previsoka. Tudi ta ugovor je ničeven. Tisti, ki hočejo imeti dobro naravno vino, je morajo primerno plačati; na en krajcar več ali manj se ne sme gledati. Sicer je pa naša društva vedno ceneje prodajajo, kot vinski veletržci. Seve, zastonj ali na pol zastonj društva vina ne morejo dajati. Zato pa proč z ničevimi izgovori in pomisleki, proč s tisto letargijo, katera tolikanj zavira naše društveno življenje in delovanje. Čas je, da vsaj tisti gospodje, ki se trudijo z ustanovljenjem raznih gospodarskih društev, začno vendar enkrat praktično izvrševati lepo miBel — podpirajmo svoje!
Poslanec Pantuček o položaju.
Dne 26. t. m. zvečer je zboroval klub mladočeških volivcev v Pragi. O političnem položtju je na tem zborovanju govoril samo poslanec Pantuček, ki je mej drugim izjavil sledeče : Državno pravo, ki si ga žele radi-kalci, je za sedaj nedosegljivo. Predvsem se moramo ojačiti kulturelno in gospodarsko, predno smemo misliti na izvedbo te ideje. Drugi zopet pravijo, da je treba razbiti dunajski parlament. Toda tisti, ki Bi to žele, mislijo le na sedanjost, za bodočnost jim m mar. S trajno obstrukcijo bomo kai težko izposlovali premembo ustave v federalisti-škem smislu. Edino prava pot je delati na to, da se zlomi premoč Nomcev in odstrani sedanja vlada. Še-le potem se pojavijo v parlamentu novo oblike, nove strankarske skupine. — O parlamentarni taktiki so tu ne da govoriti; ta se mora uravnati po vsakočasnih razmerah, in torej danes še ne vemo, kako bomo izvoje-vali glavno bitko pri avstro-ogrski nagodbi.
—	Glede jezikovnega vprašanja bomo vladi v kratkem predložili novo spomenico, v kateri bomo pred vsem zahtevali, da morata biti enakopravna na Češkem oba deželna jezika v notranjem in zunanjem prometu. — Za njim je nastopil še poslanec Bfaznovski. ki je mej drugim povedal, da so sekcijski načelniki v ministerstvih sami Schonererjanci in Prusi, da minister Rezek v kabinetu nima nikakega vpliva in da bi bila rekonstrukcija stare desnice najboljše sredstvo za strmoglavljenje sedanje vlade.
Krvavi volivni boji na Ogrskem.
V ponedeljek se vrši v okraju Szent Marton dopolnilna volitev za drž. zbor. Tem povodom se bije že več dni mej katoliško ljudsko in vladno liberalno stranko zelo vroč volivni boj, ki se je predvčeraj razvil v pravo krvavo bitko. Do petdeset volivcev je bilo tako ranjenih, da se v ponedeljek no bod,o mogli udeležiti volitve. — Še hujše je bilo v neki drugi občini tega okraja. Nasprotna stranka je zapalila dve hiši, ki sta do tal pogoreli. V tretji občini so se obdelavah s kolmi in vilami. Enega kmeta so zabodli, več jih je ranjenih. — Tako poročilo iz Budimpešte, ki pa no pove, kdo je bil v tem boju napadalec in kateri stranki pripadajo nesrečne žrtve. Morda je ubijalce iskati mej nahujskanimi vladnimi mameluki, ki so s tem dosegli, da se je zmanjšalo število glasov katoliško ljudske stranke. Poročilo vsekako potrebuje pojasnila, že danes se pa »me reč?, da bo ponedeljkova volitev zopet ena onih, ki jih Szell prišteva mej »čiste«.
Avstro-ogrska posest v Kini.
Avstro - ogrska monarhija letos ni več mej onimi redkimi državami, če je sploh še katera, ki nimajo v inozemlju nikako posesti.
i
Dobili smo od Kitajcev tri četrtine kvadr. kilometra sveta v Tientsinu, ki je sedaj sicer Se močvirnat in torej precej podoben ljubljanskemu barju, a se bo dal, kakor pravi grof Goluohowski ▼ dunajskem uradnem listu, sčasoma že osušiti. Zanimiva pa je pri tem posebno okolnost, da je monarhija dobila U svet zastonj, le nekaj malega bo morala vsako leto plačevati Kini kot od ikodnino za odpadli davek. Svote zunanji minister ni omenil, bržkone ker ni v nika-kem soglasju z vrednostjo sveta. Se bolj nego to, je pa zanimiva ministrova izjava, da se je na tem svetu ie naselilo več Kitajcev in je »upanje«, da jim slede tudi avstro-ogrski trgovci, lzmej onih, za katere je to zemliisče namenjeno, ni torej tam še nikogar. Avstrijska zemlja s kitajskimi naseljenci brez Avstrijcev ie pa res nekaj — kitajskega. Če je grof Goluhovski res tako nujno potreboval originalnih Kitajcev, doslej seve še ni pojasnjeno.
Kongregaeijska razprava v francoski zbornici.
Plenumu francoske zbornice je že došlo poročilo komisije, ki se je pečala z vladnimi predlogi glede vloženih prošenj za avtoriza-cijo 54 moških redov. Poročilo je izdelal poslanec llobier in predlaga seveda, naj se v smislu vladnega predloga vsem prosilcem odreče avtorizacija. Razlikuje se sklep komisije le glede načina razprave v zbornici. Vlada je vložene prošnje razdelila v tri skupine; v prvi je 25 kongregacij, ki so se pečale s poukom, v drugi 28 pridigarskih kongregacij, v zadnji so pa edini kartuziani. Vlada je nameravala urediti tako, da bi se bilo v zbornici razpravljalo in glasovalo o vsaki prošnji posebej, komisijsko poročilo pa predlaga samo trojno en bloc glasovanje. V utemeljevalnem poročilu se naglaša glede prve skupine, da republikanska država ne sme dovoliti, da redovniške šole zatro državne lajiške šolske zavode, pridigarjev francoski prosvetljenci itak ne potrebujejo, kartuziani so pa „kupičili samo bogastvo, a ne plačujejo nobenega davka«. To so »razlogi« za odklonitev vseh 54 prošenj za avtori-zacijo.
Grška poslanska zbornica
si je te dni, po preteku dvamesečnega zasedanja, izvolila svoje predsedstvo. Vsa dosedanja razprava je veljala verifikaciji volitev. Predsednikom je bil izvoljen vladni kandidat. bivši ministerski predsednik Rallis, ki je od 222 oddanih glasov dobil 128. Opozicija se je razdelila v dva dela; 62 glasov je dobil Teotokisov pristaš Bufidis, 29 pa somišljenik Zaimisov. poslanec Butos. Ker je za Rallisa glasovalo 5 opozicijonalcev, ki so slučajno megovi ocebni prijatelji, šteje vladna večina ie 123 glasov, ki so vbi De lyanisti. Ta veČina je sicer majhna, a bo po mnenju poučenih krogov popolno zadostovala in torej v tem vladi ne preti nikaka nevarnost Mej mnogimi načrti, ki jih predloži vlada, bo tudi zakon o znižanju števila poslancev od 234 na 188. Tako znižanje je sicer redka prikazen v parlamentarnem življenju, toda z ozirom na to, da šteje Grška le 2,100.000 prebivalcev, je to število v primeri z zastopstvom v drugih državah popolno zadostno.
Položaj v kapski koloniji.
Angleški kolonijalni minister Chamber-lain je skrajno nezadovoljen z razmerami, kakoršne je našel v mnogih krajih kapske kolonije, sosebno pa v Graafreinetu in Cap-stadtu. V angleškem časopisju sicer ni objavljenega ničesar, kar bi razburjalo londonske vladne kroge, toda iz poročil v drugih listih je razvidn >, da so domači — Afrikandi kaj slabo sprejeli, a se še bolj nepovoljno poslovili cd odhajajočega Chamberlaina. Odločni nastop burskih voditeljev ministra ni toliko osupnil, kakor so ga demonstrativni nastopi Afrikandov. Ti so v kapski koloniji sedaj vsemogočni in kapska vlada, posebno pa nje načelnik Sprigg je popolno v njenih rokah, ki nikakor ne more preprečiti nasilnih nastopov z Angleži nezadovoljnih elementov. Po mnenju merodajnih krogov bi bili temu nedostatku prišli lahko v okom s suspenzijo ustave, sedaj je pa to nemogoče. Sedaj računa guverner z drugim načinom: razpustiti namerava vlado in parlament. Ta načrt, ki ga je odobril tudi Cbamberlain, bo imel baje to dobro posledica, da pri novih volitvah nezadovoljni Afcikandi ne doba večine in pride na krmilo vlade od njih neodvisno lojalno ministerstvo, ki bo lahko na pravilo red. — Če bo le res!
Venezuela in mejnarodno razsodišče.
V smislu zapisnika, ki bo ga sostavili zastopniki velesil ter zastopnik Venezuele, poslanik Bowen, v zadevi znanih odškodninskih zahtev, se vrši razprava pri razso dišču v Haagu dne 1. septembra. Razprava mora biti končana tekom šestih mesecev Zastopnik Bowen ob enem tudi predlaga naj razsodišče tudi razsodi, kdo in kedaj na plača razpravne stroške. V svrho cenejše razprave predlaga Bowen, naj bo povablje nih k sodišču čim najmanj oseb.
Iz brzojavk.
Razprava o tiskovnem zakonu. Prihodnjo sredo ima tiskovni odsek sejo, v kateri se prične meritorna razprava o tiskovnem načrtu. — Mladočeški klub včeraj ni imel napovedana seje. Konečno sklepanje o njegovi taktiki se vrši v torek po zborniški seji, vsled česar ta dan ša ne pride v razpravo prvo branje proračuna. — Zanimiva prikazen v ogrski zbornici. Poslanec Košutove stranke Arpad B e n i c z k y je včeraj po 18 letnem poslanstvu prvikrat nastopil kot govornik. — Ogrska ljudska stranka in vojna predloga. Ta stranka je v svoji predvčeranji seji sklenila, da nadaljuje boj proti vojni predlogi ter v to svrho podpira obstrukcijo drugih strank. V tem smislu je včeraj oddal izjavo nje član Kovača, ki je rekel, da stranka šele pričenja boj. — Ministerska kriza na Portugalskem. Iz Lizbone javljajo, da v kratkem odstopijo finančni, zunanji in vojni minister. Nasledniki jim še niso določeni. — Zasedanje rumunskega parlamenta, ki mu je včeraj potekla določena doba, je podaljšano do 14. marca.
—	Novi višji predsednik na P o z n a n j s k e m je konservativec p 1. W a 1 d o w, ki je bil doslej v Konigsbergu.
—	Dveletna vojaška služba v Franciji. Senat je sprejel v drugem branju vse člene vladne predloge ter pričel s tretjim branjem. — Revolucija na H a i t i. Vstaške čete so na potu v Puerto-Plata, Santiago in glavno mesto. Pod oroije je vsled tega pozvano vse moštvo, vkljub temu sodijo, da je vspeh revoluciji zagotovljen.
Tedenski koledar.
Nedelja, 1. marea: 1. postna ; Albin šk. ; evangelij : Jezusa skuša hudobni duh. Mat. 4 — Ponedeliek, 2. marca: Simplicij p. — Torek, 3. marca : Aga-pida d. m. — S r e d a , 4. marca : Kvatre. Kazimir sp. — Četrtek. 5. marca : Friderik spozn. — Petek, 6. marca : Sulica in žeblji G. — Sobota, 7. marca: Tomaž Akv. — S o 1 n c e izide 5. marca ob 6. uri 35 minut, zaide pa ob 5. uri 49 m. — Lunin spremin: Prvi krajec 6 marca ob 8. uri 12 minut zvečer. — Dan zraste v marcu za 1 uro 41 min. — Musica sacra v nedeljo 1. marca: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: »Missa in dominicia quadragesimaoa, gra duale in tractua „Angelis suis«, zložil Ant. Foerster, ofertorij »Scapulis suis«. zložil dr. Franc Witt; po povzdigovanju „Bone Jesu", zložil Evgen Frey.
se pričenja nova na-uljudno vabimo p. n.
Vabilo na naročbo.
S I. marcijem
ročba, na katero občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Četrt leta . 5 kron. Pol leta 10 „ Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo „Slovenca
Dnevne novice,
V Ljubljani. 28. februvarija. Papeževa petindvajsetletnica
se kakor
bo obhajala v ljubljanski škofiji, smo že objavili, v nedeljo 8. marca. Poleg te splošne slavnoati se bo pa praznovala petindvajsetletnica kronanja papeža Leona XIII. še posebej v ljubljanski stolnici dne 3. marca ob 6. urizvečerpo sledečem vsporedu : 1. H. Oberhoffer :»blav-nostni preludij«, svira na orglah prof. Anton Foerster. 2. Mihael Haller: »Tu es Petrus«, moški zbor z orglami. 3. Slovenski slavnostni govor, kanonik dr. Andrej Kurlin. 4. Jožef Haydn: »Du bist'a, dem Ruhm und Ehre gebuhrt«, mešani zbor. — 5. Nemški slavnostni govor, P. Ford. schiith b. J. 6. Ant. Foerster : „Slavospev Leonu XIII.", mešani zbor s tenor-solo in z orglami. 7. Sv. blagoslov. Koralni: »Tantum ergo«, celi zbor enoglasno z orglami. 8. Jos. ModImayer : »Kristusova cerkev«, za enoglasni zbor, moški čveterospev in orgle. — Glasbene in
pevske točke izvaja »Ceoilijino društvo« v Ljubljani pod vodstvom svojega glasbenega vodje g. prof. Antona Foersterja in s pomočjo pevskih zborov : stolnega, šentjakobskega, frančiškanskega in šempeterskega. — Prostori za razna oblastva bodo reservirani kakor pri cesarski maši.
Klub kranjskih deželnih poslancev katoliško narodne stranke je imel danes popoludne sejo.
Sestanki »Leonove družbe". Slovenska »Leonova družba" bode zopet začela prirejati večerne prijateljske sestanke, na katerih se bodo obravnavale občno zanimive tvarine, primerne izobraženim krogom. Vsi člani in povabljeni somišljeniki dobro došli! Prvi sestanek bo v sredo, 4. marca ob pol 8. uri zvečer v »Katoliškem domu« v Ljubljani. Predaval bo profesor Ev g. Jaro o modernem nemškem s 1 o v s t v u.
Župnija Studeno v postojnskem okraju je podeljena ondotnemu iupnemu upravitelju č. g. Dominiku Janež.
Nevarno je obolel gosp. nadzornik Andrej Zumer v Kranju in je bil sinoči previden.
Pastirski list tržaškega škofa in »II Piccolo«. Glasilo tržaške kamore je zadovoljno s prvim pastirskim listom msgr. Nagla. Proti temu bi ne imel nihče nič omeniti, Baj stoji ta pastirski list na stališču popolne enakopravnosti narodov in naglaša načelo, da bodi cerkev nad narodnostnimi prepiri. Prava čifutska nesramnost pa tiči v tem, da »II Piccolo« hoče natvesti svojim )omilovanja vrednim čitateljem, da je ško-ov klic po miru obrnjen proti slovanski duhovščini, ker da je ona kaliteljica miru. Kdor pozna razmere in ve le malo žalostne zgodovine slovenskih pravic v tržaških cerkvah, ta pač ve, kje tiči krivda, da so se 6trune zadnji čas tako nevarno napete in da so v dobri veri morda grešil tudi drugi, ne samo duhovniki italijanske narodnosti! Mi smo prepričani, da je msgr. Nagi prišel med Slovence zares ka kor »nositelj miru«, da ima najresnejšo voljo, napraviti red v tržaško-koprskih cerkvah in dati tudi slovenskim oziroma hrvatskim vernikom, kar jim gre po božjih in človeških pravicah. Za laskanja od strani tržaške kamore se pač no bo brigal, zlasti ne, ko vidi, da ima opraviti z židi, ob enem pa z denuncijanti. Prepričani smo, da bo tudi poziv židovskega glasila, naj škcf nastopi proti glagolici, le udarec v vodo. baj kliki, ki mu daje take drzne nasvete, ni za vero, marveč samo za nadvladje italijanstva nad slovenstvom, in pastirski list msgr. Nagla baš proglaša jednakopravnoBt narodov! — Neumevno bo nam v tem oziru zdi pošto panje »Edinosti«. Ker »Piccolo« nesramno za se izrablja pastirski list, kriči »Edinost« nad — škofom, češ, da je bil škofov namen »Piccolov« smisel. Kdor je prebral lepe škofove beBede, da cerkev ni poklicana, da bi pomagala eni narodnosti do premoči nad drugo, ta bo poleg »Pic-cota« obsojal tudi zavijanje i r skrajno zlobo »Edinosti«.
Društva k Slovenski krš5. soc zvezi"! »Slovonski Gospodar" piše: »Že. limo, da v kratkem času ljubljanBka »Zveza« združi vsa slovenska izobraževalna društva po slovenskih deželah, da bodo ista lažje izvrševala prevažno kulturno delo po enotnem načrtu, da se bo po uplivu »Zveze« prava krščansko - slovenska izobrazba razširila tudi v najskrajnejša in najbolj zanemarjene kotičke slovenske domovine.»
K »Slov. krščansko-socialni ivezi" so dalje pristopila društva: 22. Slovensko
katoliško akademično društvo „Danica" na Dunaju, 23. Katoliško slovensko izobraže valno društvo v amartnem pri Kranju, 24. Kmetijsko bralno društvo Bočna pri Gor-njemgradu, 25. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Preddvoru, 26. Bralno društvo Št. Vid nad Vipavo, 27. Blaž-Potoč-nikova čitalnica Št. Vid nad Ljubljano, 28. Katoliško izobraževalno društvo Sv. Krii poleg Litije, 29. Bralno društvo v Gorjah pri Bledu, 30. Poselsko društvo sv. Marte v Ljubljani. — Se enkrat prosimo vsa društva, katerim smo po s 1 a 1 i poziv, naj se kmaluod zovejostem, da pošljejo pri-
šlo pno i z j a v o! — Odbor „81o venske kršč. - soc. zveze".
Zadnji čas je za vpis v družbo sv Mohora. Kdor tega še ni storil, naj stori nemudoma !
Poroka. Na St. Viški gori se je po< ročil domaČi organist in mej Slovenci splošne priljubljeni skladatelj g. Ivan L a h a r -nar zJoiefoPirib, hčerjo premožnega posestnika. Čestitamo ! Obenem pa tudi želimo, da ne bi tudi odslej Laharnarjevs lira umolknila, ampak še mnogo let vesele in milo pela.
Še nekaj o pogrebu socialnega demokrata Železnikarja. »Slov. Narod« je pred tedni pisal, da je popolnomi vsejedno, če mrliča na zadnjem potu spremlja kak duhovnik ali ne, sadaj pa »Narodu" ni prav, da Železnikar ni imel cerkvenega pogreba. M; smo o Zeleznikarjevem pogrebu že obširno piaali, danes le dostavljamo, da je vsa »Narodova« trditev o prizadevanju sorodnikov, da bi dobil Železnikar cerkveni pogreb, popolnoma neresnična. Niti prireditelji pogreba socialni demokratje, niti sorodniki, katerih pa menda Železnikar itak nima, niso storili koraka za cerkveni pogreb. V torek popoludne se je posrečilo krščanskim so-c i a 1 c e m, da se je pogreb prestavil na sredo, da se tako vzame ost namenom socialnih demokratov, ki so vabili na pogreb za sredo, dasi so dobro vedeli, da je pogreb določen bil od magistrata za torek. K r -ščanski s o c i a 1 c i so bili, ki so storili korake za cerkveni pogreb, in oni so dobili tudi od dr. Gregoriča, ki je zdravil Železnikarja, ko je bil nekaj časa v bolnici, spričevalo, da je bil Železnikar jako razburljiv, a cerkvena oblast ni imela nobenega povoda ravno radi Železnikarja, ki je bil vedno odločen nasprotnik cerkve in je vedno pobijal njene nauke, odstopiti od načela, da je gledati tudi na vse prejšnje življenje samo-morilčevo, in tudi ni bilo povoda dovoliti cerkveni pogreb brez obdukcije. Da bi se ta obdukoija izvršila, se niso prireditelji pogreba niti najmanj potrudili, od dr. Illnerja določenih taks za obdukcijo pa krščanski socialoi niso imeli povoda zbrati. Krivda torej cerkvene oblasti prav nič ne zadeva, tem manj, ker je sam Železnikar še nedavno se izrazil proti vsakemu duhovniškemu spremstvu ob svojem pogrebu. »Narod« pa je porabil Že-leznikarjev pogreb tudi za grdo agitacijo. „Narod" piše doslovno: „Razumni ljudje vedo že davno, da je p o p o 1 -noma vseeno, kje je kdo pokopan, ali v blagoslovljeni ali v neblagoslovljeni zemlji, toda ta slučaj vsiljuje vsakemu mnenje, da bi vendar kazalo napraviti i n t e r-konfesionalno pokopališč e,-Če ni že prepozno — bi bilo jako umestno, da bi se tudi občinski svet ljubljanski odločil za napravo pokopališča,kjei bomo vsiLjubljančanje enakopravni, ne glede kakevere je bil kdo in kako je šel b tega n v e t a". — To so res lepi nazori slovenskih liberalcev ! In če se take ljudi ošiba kot sovražnike cerkve, k r i č e in p r o t e stirajo! Katoliško ljubljansko prebivalstvo se bo vsekakor znalo braniti proti »Narodovim" nakanam, ki hoč usiliti Ljubljani pogansko okopališfie!
Knezoškofovi šolski zavodi pri Št. Vidu bodo, ako Bog da srečo, otvor-jeni v jeseni 1. 1904.	v
Za italijansko vseučilišče v Trsta Dne 22. t. m. bb je vršil v Rimu shod rimske podružnice „Corda Fratres", na katerem je govoril Istran, dijak Ovidij Creva-tini (pač Krevatin!) iz Poreča v prilog ital. vseučilišču v Trstu. Naglašal je, da se tu no gre za naroden ali političen boj, ampak za pridobitev kulturne ustanove, katero mora avstrijska vlada na podlagi zakonov dovoliti Italijanom. Stvar pa pride prihodnjič pred vsedijaški ^parlament", na shod društva »Conda Fratres« v Palermu. A gibanje za Blovensko vseučilišče, je-li zaspalo?
»Pročodrimsko« gibanje na Slo venskem. Poroča se nam, da protestanti
Dalje v prilogi.
II. Priloga 48. štev. »Slovenca" dii6 28. februvarja 1903.
že delj časa nameravajo ustanoviti slovenski pisan list, ki bi naj delal propagando za prestop v protestantizem. Sredstev bi imeli dovolj, le uredoika ne najdojo. Prod letom bo ponujali uredništvo pok. boc. demokratu Roku D r o f e n i k u, ki je pa bil mož in značajen dovolj, da je zanj »laskavo« po nudbo odklonil.
—	Katol. slovensko Izobraževalno društvo v Smartnem pri Kranju bo
imelo prihodnjo nedeljo dne 1. marca po poldne ob 3. uri predavanje v društvenih prostorih pri Korošcu. Predaval bode g. kaplan V. Paulus o delavskem vprašanju.
—	Poslopje idrijske realke se izroči letošnjo jesen ob pričetku šol. leta na slovesen način svojemu namenu. Takrat Be otvori na tem zavodu tudi III. razred.
—	Nemški baron in slovensko petje. Iz Grobštajna poročajo : Pred kratkim časom bil je tu neki baron pri sv. maši. Pred povzdigovanjem pelo se je latinsko, po po vzdigovanju slovensko. Pa o jej! Slovenska pesem je menda »elektrizirala" g. barona in komaj se je premagoval. Navzoči vnrniki so opazovali na njem čudno nevoljo. In da se res niso motili, je to potrdil baron sam, ko je po maši v največji razburjenosti duhovnu v žagradu naročil, da so kadar bode on pri maši, ne sme nikdar slovensko peti, ker si on to za vselej prepove! Občina, je rekel baron, je nemška (br! — sami pristni Germani!), zato se mora tudi v cerkvi nemški peti! To jo je pa pogruntal, g. baron! To je res prav baronovsko-smešne-neumne. Da se pa revežu kri pomiri, mu povemo eamo toliko, da se je v grabštanjski cerkvi pelo od nekdaj slovensko — in se bode pelo še dalje, da, dalje kakor bo segal rod tisttga barona!
—	Snuboa svoje matere ubil. Iz
Krope poročajo: Dne 25. febr. t. 1. ob 7. uri zvečer je 201etni Rudolf Pogačnik v hiši svoje matero vdove pri tepežu s capinom tako nesrečno po glavi udaril tam službo jočega mlinarja, snubci svoje matero, Janeza Fa|far iz Dražgoše, starega 36 let, da je ta mrtev obležal. Isti dan so se v navedeni hiši pepelili in celi dan žj-ujorili. Vsega konec je bil uboj.
—	Slovenski zdravnik ab. Koroškem. „Mir« piše: Gosp. med. dr. V i n k o H u d e 1 i s t naznanja, da prične izvrševati svojo zdravniško prakso v Veli-kovcu dno 1. marca t. 1. ^ njegovim prihodom se izpolni stara želja podjunskih Slovencev, posebno naših rojakov iz veli-kovške okolice, ki so dosedaj bridko pogrešali zdravnika, ki bi utncl popolnoma naš jezik in imel srco za naše trpeče ljudstvo. Kot našinca in sina slovenske kmetske hiše koroške ga vsem svojim rojakom najtopleje priporočamo. Ob enem po zdravljamo z veseljem njegov prihod ter mu želimo najlepših uspehov v njegovem odgovornem poklicu. Slovenci, obračajte se z zaupanjem do njega, držeč se našega starega gesla: Svoji k svojim!
—	Smrtni padec 71 let stara Marija Jamšek je tako nesrečno v cerkev grede padla, da je bila na mestu mrtva.
—	Velenjska železnioa se ne po-državi. Dež. odbor šiajarski je za sedaj odklonil ponudbo v^de, da se podržavi ve lenjska žeieznica, in je motiviral odklonitev z mnenjem, da bi trpela dežela, ako bi se železnica podržavila. Pogajanja se bodo še nadaljevala.
—	Anarhističen list v Trstu. „L' In-ternazionale" je naslov novega anaibistič-nega lista, ki je pričel izhajati v Trstu.
—	Vrchlicky mej slovenskimi dijaki v Pragi. Uani slovenskega akade mičnega društva »Ilirija" v Pragi so priredili v proslavo 501etnice Jaroslava Vrchli-ckega slavnost v okrašeni dvorani „u Cho-dč'y\ Na slavnost je osebno prišel Vroh-licky. Predsednik Stare je izročil jubilantu dar »Ilirije", krasno palmo s trakovi: „Slo-venski akademiki slavnemu Vrchlickemu". Za burnih klicev je sprejel pesnik ginjen palmo. Ni si prišel po ploskanje, ampak le zahvaljevat se je prišel Slovencem. Poslavljajoč se je obljubi), da podari društveni knjižnici svoja dela, ker je neki sedaj — naš dolžnik. Tako se jo zanimal za razmere Slovencev praških, da jo izrekel željo, naj bi se mu naznanjalo vse, karkoli se v »Iliriji" godi. Dar Slovencev pa ae sedaj že blišči v Ferdinandovi ulici med vsemi darovi v prvi vrsti: »Slovenski akademiki slavnemu Vrch lickemu".
—	Iz zapora pobegnil je v Mariboru kaznjenec Franc Odlašek, doma iz Polš-nika pri Litiji.
—	Pomiloščeni bo štirje kaznjenci v Mariboru.
—	Iz seje mestnega občinskega •veta v Kranju Gosp. Vinko Majdič je v sinočni seji stavil nujni predlog, da naj mestna občina kranjska stopi v dogovor z
inženirjem Lindauerjem in železniškim ministrom za to, da bi se tržiška železnica ne izvedla na Struževo, ampak na Kranj pod Fidrom mimo Majdiča, kjer bi bil čez aavo zgoraj most za železnico, spodaj pa za vozove, in iztekala bi bo železnica na kranjskem kolodvoru. Gosp. predlagatelj je bil mnenja, da bode ta projekt zaradi velikih krivin težko izvedljiv, vendar se vidi, koliko je vzd gnil še celo predlagatelja znani članek »Slov. Lista- o tej železnici. V odsek za novi projekt so se izvolili gg.: župan Savnik, Vinko Majdič, dr. Stempihar, Pire in Rako-vec. — Nastavili so se mestni policaji: Go-gola za 70 K, Iv. Perdan 60 K in na novo Josip Lastovec 50 K na mesec. — Klavnica jo etala nekaj nad 39 tisoč kron, pa bo treba napraviti še vodnjak in drugo. — Lov občino Kranj se je oddal g. D jlenzu za letnih 40 K. — Hišnik v klavnici je postal Alojz Brezar z mesečnimi 50 K in stanovanjem. G. Šinkovec je pa dobil dovoljenje, da bode \rvaril na vrtu bolnice in ubožnice.
—	Sprememba posestva. Hišo trgovca Karola Novaka v Trebnjem je ku pil na razprodaji tuk. trgovec gosp. J. L i -n i n g e r za 19 000 K.
—	Pomiloščeni so kaznjenoi tudi v Gradiški in sicer 5, v Begunjah je pa po-miloščenih 4 kaznjenk.
—	Vsled koriandoli izgubil oko.
Iz Zagreba nam poročajo: Na zadnji zabavi „Kola« v Zagrebu je neka dama vrgla nekemu uradniku koriondoli v oko. Skoro je začutil uradnik v očesu silne bolečine in oko mu je silno oteklo. Zdravnik jo izjavil, da bo izgubil oko in morda celo oba očesa. Nedavno je na sličen način neki trgovec iz Siska prišel ob cči.
—	Samomor dvanajstletnega de kleta? Iz Prevalj pijejo: Izgubila se je 12-letna Solarica Marija Kučej. V soboto zvečer (dne 14 febr.) jo bila doma kaznovana in zato je zapustila dom in se ni več vrnila. Domači so začeli kmalu slutiti nesrečo. Po praš-ivali so po njej in jo iskali povsod okoli, a zastonj. Nikdo je ni videl, nikdo ni ničesar o njej slišal. Ali je ponesrečila, ali pa si je ssma poiskala v valovih smrt, «e ne ve
—	Sejmi po Slovenskem od 2 do
7. marc?. Na Kranjskem: 2 v Novem mestu Ridečah, na Vrhniki in na Uncu; 3. v Št. Janžu na D>L Črnomlju in Preski: 5. v Škocijanu in Sodražici; 7. v Zalogu. — Na slovenskem Štajerskem: 2. na Planini in Orkovcah; 3. v Ljutomeru, na Vranskem in Gor. Ponikvi; 4. v Ptuju; 7 v Slov. Gradcu. — Na Koroškem: 2. v St. Lenartu; 4. v Milštatu in Špitalu. — Na Primorskem: 2. v Hrpeljah; 5. v Gorici; 6. v Glemoni.
Novice iz Amerike.
§ Organizacija Slovencev vAme rlki Odbor zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki jo sklenil, dobiti tri kandidatinje za slovenske šolske sestre in šest dijakov za semenišče; izda se kratek navod in pouk za Slovence v stari domovini, ki Be nameravajo izseliti v Združene države; izda se mali katekizem za slovenske šole v Ameriki.
§ Slovenski koncert v New-Yorku Slovensko pevsko društvo »Slavec" v No\v Yorku jo priredilo koncert v proslavo Valentina Vodnika Udeležba iz slovenskih in avstrijskih krogov je bila velika.
§ Ponesrečeni Slovenec V Calu metu je plast kamenja zasula Martina Mav rina. Na glavi mu je udrta črepinja. Umrl je v bolnici.
§ Igro »Sv. Neža", katero je izdala »Slovenska krščanskosocialna zveza«, pred stavljajo jako pridno tudi ameriške Slovenko. Nedavno so jo predstavljale pred razprodano Golobičevo dvorano v Jolietu članice družbe Marijinih otrok.
§ Slovensko pevsko društvo > Jugo Slovan« Be je ustanovilo v Calumetu.
§ Rejenka zastrupila reditelje. Corming, N. Y.: Trinajstletna Nellie Km-zeley, rejenka zakonskega para Kinzeley, obstala je, da je svojima rediteljema sistema tično v malih količinah podvrgla strup, da jih s poti spravi ter postane lastnica njunega premoženja. Gospa Kinzeley postala je zaradi zastrupljenja za delo nesposobna.
§ Ameriški Hrvatje Štefanu Ra-diču. otefan Radič je še mlad po letih ; no, po preganjanjih, ki jih je že moral prestati od strani Khuen - Hedervaryjevega zistema, je žo dorasel, zrel, cel mož in velik rodoljub. Na njegovi strani so pa tudi vse simpatije vse nezavisne hrvatske javnosti. Danes moremo zabeležiti, ganljiv in — pra ktičen pojav teh simpatij. Hrvatje, živeči v New Yorku, vedoči, da je ta vrli boritelj za pravo naroda tudi velik — siromak so mu odposlali 351 nabranih kron. V dotič nem pismu pravijo odpošiljatelji med dru gim: »Tega Vam ne pošilja mecen, filan-trop, ali bogat trgovec sebi v reklamo. To vam pošilja brat, reven delavec, kakor svo jomu bratu v domovini, katerega bije knut današnjega zistema«.
§ Čuden napredek. Vredno je biti enkrat v Ntvv Yorku pri seji sodišč, v roku, ko ločujejo zakone. Velika sodna dvorana je na desni napolnjena z ženskami, na levi z moškimi. Človek bi mislil, da so gledavci, toda motil bi so. Vsi čakajo na ločivni odlok. Petdeset parov sodnik zasliši in loči v enem dnevu. Neki prav spretni Bodnik jih jo ločil devetdeset v enem dnevu. Dnevno časnikarstvo je vriskalo radosti: presegel je bil rekord. Ločiti se dati jo že tako navadno, kot dati krpati čevlje. Otroke teh nesrečnih ljudij vidiš v dvorani v praznični obleki. Žensk že ni nič sram pri tem poslu in v družbi se o tem govori, kot bi bilo to kaj čiBto navadnega. To je nasledek civilne poroke.
§ Za omejitev premoženja. Iz Wa-
shingtona se poroča: Senator "VVellington je vložil predlogo za dostavek k državni ustavi, ki prepoveduje posest osebnega premoženja nad deset milijonov dolarjev vsakemu državljanu v Združenih državah. Predloga pravi, da je večje osebno premoženje, kakor gori navedena vsota, nevarno javnosti ter se mora izročiti zvezni državni zakladnici.
§ Zopet nov trust. V New Yorku se je obdržavala konferenca izdelovavcev kov-čegov. Shod je posledica novega gibanja za združitev obeh sedanjih družb izdelovavcev, od katerih je bila ena na vshodu, druga na zapadu. Tudi izdolovavcem potrebščin za kovčege se je namignilo, naj se pridružijo trustu, ki bo kapitalizovan z 20 milijoni dolarji.
§ Davek na neoženjene. Iz Topeka Kana. so javlja : Zastopnik Cimpbell je danes vročil v zbornici predlogo, naj se odobri postava Z3 obdačenje vBeh zdravih aamcev med 40. in 65. letom z vsoto 50 dolarjev na leto, tor vseh zdravih samic med 35. letom z vsoto 25 dolarjev na leto. Dobliena vsota naj se porabi za šolski sklad. Odstavek v predlogi sega celo tako daleč, naj se zapleni plača vseh neoženjenih državnih uradnikov v korist šolskega sklada. Ta del je zlasti na perjen proti governerju Bailo y in njegovemu namestniku Hanna, ki sta oba neoženjena, in za kojih roko je v zadnjem času zaprosilo vtč tisoč žensk.
§ En milijonski bankerot »Arnold-Turfkompany« in šest drugih tvrdk iste vrsto so naznanile insolvonco. Več ko milijon funtov (okoli 24 milijonov kron) je izgubljenih, in okoli sto tisoč oškodovanih. Pri ustanovitvi te zveze so se obljubovale velike dividende, ki so se sprva tudi izpla čevale. To je učinilo, da so vreli iz vseh delov dežele ter poiagali tu svoje kapitale. Tudi več duhovnov je med oškodovanimi akcijonarji.
Ljubljanske novice.
Jubilej sv. očeta proslavi >Slov. kršč. soc. zveza« prihodnjo nedeljo za moški oddelek Zbirališče je točno ob pol 9. uri zjutraj v veliki dvorani »Katoliškega Doma«, od koder odkorakajo udeleženci z zastavo v nunsko cerkev, kjer bo ob 9. uri sv. mBŠa. Po sv. maši odkorakajo v »Katoliški Dom«, kjer so ob pol 11. uri dopo ludne vrši v okrašeni dvorani slavnost s petjem moškega zbora, živo podobo in slav nostnimi govori. Iz posebne prijaznosti sodelujejo gg. pevci »Katoliškega rokodelskega društva« in še nekateri drugi gg. pevci Somišljeniki, zberite se prihodnjo nedeljo ob pol 9. uri zjutraj v velikem številu v •Katoliškem Domu«, da dostojno prosla vimo velikega socijalnega Leona XIII.!
Odbor.
Javno predavanje slovenske krščanBko-socialne zveze bo v ponedeljek dne 2 t. m. o b p o 1 u o s m i urizvočer (ne v torek), na predvečer petindvajsetlet-niče kronanja papeža Loona XIII. S pomočjo skioptikona se bodo kazalo slike iz Rima. Preodčeval jih bo £ A n t J a r c , tolmačil pa g. dr. Mih Opeka.
Zlobne vesti o Ljubljani. Neki nemški časopis v Wtirzburgu je prinesel vest, da je bil na pustni torek v Ljubljani strašen potres. List je poročal, da so v stolnici popa dali vsi kipi na tla in da je posebno mnog ) škode v trnovski cerkvi. S takimi poročili Nemci hočejo škodovati Ljubljani.
Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se bo vršil letos 2 0. in 2 1. marca v »Mestnem domu« na Cesarja Jožefa trgu, in sicer 20 marca za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani, 21. marca pa za mladeniče, ki bo pristojni v Ljubljano. Začetek ob 8. uri dopoldne.
Olepšava javnih šetališč. Tudi letos bodo tivolski nasadi primerno preurejeni; pred vsem dobi park pod gradom nekoliko spremenjeno obliko. Poskrbeti pa bo za to, da Be psi ne bodo spuščali v park in onesna-žali cvetličja in gredic.
Oprava v deželnem dvorcu — izvzemši dvorano — jo popolnoma dovršena. Delo sta izvršili domači tvrdki Naglas in Doberlet
Zlasti mobilije so nekaj izrednega. Fino delo, primeren slog, vsaka stvar na pravem meBtu, slehern predmet dovršen in mojstersko izdelan, zlasti pa se odlikuje oprava v deželnega odbora posvetovalnici in v pisarnah odbornikov po izredno fini izdelavi. Pri teh mobilijah zastopan je tudi italijanski slog. Vse to delo hvali mojstra. Dvorana še ni opravljena, manjka ji še marsikaj. »Laiba-cherica« je v svojem poročilu postopala nekam pristransko, ko ie gosp. Naglasovo tvrdko skoraj do cela ignorirala. Cemu, ne vemo. Mi smo mnenja, da je dati vsakemu svoje, in tudi čast komur gre!
Kolesarjev se je do zdaj naštelo nad 3000, ki imajo v mestu številke. Med temi je Beveda tudi nekaj tacih z dežele.
Tujcev je bilo ta mesec v Ljubljani približno 1850, mej temi največ potnikov, potujočih domačinov, a tudi mnogo krivonoscev, ki obletavajo s svojimi »taškami" mesto in deželo za »g'schaft«. Drugače pa ti čifuti Slovencev ne poznajo.
Društvena godba priredi koncert jutri v n e d e 1 j o v restavraciji gosp. K e n d a „Pri Gambrinu". Člani se vstopnine proBti, nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob osmi uri zvečer.
Za stavbinska dela v Ljubljani bo letos treba okolu 2000 delavcev. Ob Knsflovi ulici na bivšem Koslerjevem vrtu postavi »Narodna tiskarna« trinadatropno poslopje. Ob Malih čolnarskih ulicah bo zgrajena vila gospoda A. Bučarja. Delavsko stavbinsko društvo zgradi zopet pet hiš. Prostor za stavbo velikega mejnarodnega hotela »Union« se izkopuje.
Mestnim eksekutorjem je namestu umrlega g. Friderika Drenika imeno van g. F r a n c S t u r m.
V deželno bolnico so pripeljali Lucijo S c h o 11, pastarico v Žerovnici. Dne 25. t. m. je na cesti spodrsnila in padla ter si zlomila levo nogo.
Za kruhom. Danes ponoči se je odpeljalo 172 Hrvatov v Ameriko in 150 pa na Nemško. S Kranjskega je šlo v Ameriko 15 oaeb.
Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranj
skem priredi jutri dopoludne ob 9. uri v hotelu L 1 o y d a Bvoj redni občni zbor.
Občni zbor pevskega društva »LJubljana" bode tutri popoludne v restavracijskih proBtorih »Narod. doma".
Prostor za bodoče tržnice je zdaj spraz-nen. Nanj so se naselile kmetske prodajalke s živili. Na Mestnem trgu in Pred škofijo ni dovoljeno več prodajati živil, kar je popolnoma umestno. Čujemo, da se bodo zi-dovje in stene Mahrovih poslopij primerno olepšale.
Ljubljanski prisiljene! bodo, kakor do-znajemo, tudi letos uporabljali se na deželi. Odposlala se bodeta dva večja oddelka, eden na Kras (zasajat drevesnico v K o š a n o), drugi odide na Jesenice. Tu so zgradili zanje prostorno barako, kjer bodo tudi po zimi prebivali. V baraki bo prostora za kuhinjo. za spalnice paznikov in prisiljencev.
Občinske volitve v Ljubljani. Politični odbor ljubljanske soc. demokracije je sklenil principijelno, da se let03 ne udeleži občinskih volitev, ako ne bo posebnega povoda za udeležitev.
Razstavo umetnega vezenja je priredila tvrdka Singer & Comp. šivalnih strojev v hotelu »pri Maliču" v Ljub ljani. Vstop je brezplačen.
Kotiček za liberalce.
„E d i n o s t" citira. Iz reškega »No vega lista« seveda. Kadar najde ljuba »Edinost« kje Ie trohico blata, s katerim bi se dalo omazati našo stranko ali posamezne njene člane, »Edinost" ne štedi svojih čistih, nepristranskih prstov, da bi ga ne pograbila in z veseljem ne prezentirala svojemu občinstvu. — »In merito" sicer ne bomo odgovarjali, ker je dobila »Edinost" primeren odgovor od merodajne strani, toliko pa lahko povemo tržaški koleginji na uho, da bi si mi trikrat premislili ponatisniti tako problematično veBt, kakor jo je z očividnim zadovoljstvom posnela ona, da je namreč dr. Susteršič po neki tretji osebi ponujal vladi vse glasove svojega kluba proti plačilu in contanti. »Edinosti* bi se vendar moralo zdeti malo sumljivo, da »Novi list« tega mešetarja naravnost ne imenuje, ako ve zanj; saj bi bila vest s tem le še senzačnejša in bi razkrila še marsikaj, ne samo »nepoštenost« osebe toliko neljube »Edinosti«. (Seveda, »Slavija" inserira zopet v »Edinosti«, neka oseba je morda tudi zopet prejela kaj za svoje posebne zasluge za »Slavijo« (reete liberalce) in tako se je čol-nič naše »Edinosti* — brez krmarja kakor je I — zopet oddaljil od zlate srednje poti ter približal — Charibdi.)
Občinskev o 1 i t ve na Rakaku pred upravnim sodiščem. Tako trdi »Narod« in dostavlja, da pojde župana in njegovo priutaše na Dunaj zastopat g. dr. Susteršič na občinske troške, akoravno je
baje v občinski seji ugovarjal »napredni« član odbora. Z Rakeka pa se nam poroča : Boter je slišal zvoniti, pa ne ve kje. Zato nehote barva »naprednjake«, ki komaj čakajo »svojega zastopnika« iz obč. seje. Odbor je res sklenil s 14 proti 1 glasu, naj načelnika opravičencev zastopa g. dr. Su< steršjČ ki je itak častni občan. O troških se ni govorilo, še manj sklepalo. Upravno sodišče samo izjavlja, da more pooblaščenca pred sodiščem zastopati odvetnik. Tega naši »naprednjaki« menda sami ne pričakujejo, da ai bomo najeli dr. Tavčarja. Najlepše pa je, da je naš boter vložil pismeno pritožbo na dež. odbor zoper sklep, ki se ni izvršil. Da, naprednjaki pa še katero pogruntajo !
N e h o d i t e z m a s 1 o m n a glavi na solnce! V »Narodu« so namazali nekateri liberalci iz Črnega vrha o č. g. Se-verju toliko laži, da je sedaj dopisune sram pred ljudmi. Kar uganjajo nekateri liberalci, podtikajo svojim nasprotnikom. Kot odgovor smo prejeli zanimive podatke, ki obsegajo deset točk najzanimivejših liberalnih nastopov v Črnem vrhu. To bo še-le gradivo, ne le o gotovih »pomotah« ampak tudi »zmotah«. Liberalci v črnem vrhu, pazite da ne začnemo : »Kol s kolom!« Od povsod naj nam pošljejo take podatke, pa bo skoro mir!
Žirovski liberalci, takozvana stranka »konjske fige«, imajo na razpolago devet mest za častne občane (boje se pri hodnje občinske volitve). Zasluga za občino se ne zahteva. Komur se sline cede po časti — zadostuje že par litrov vina in ena potica ali pa dva litra fižola.
Poročilo za inteligenco. „Narod" piše, da je „nekje" „župnik najprej sebe ustrelil, potem pa svojo ljubimko." »Inteligenca" bo tudi to verjela.
Književnost in umetnost.
*	Za veliki ruski konoert, katerega priredi v Ljubljani slavna pevka Marija Ivanova Gorlenko-Dolina iz Peterburga, solistinja ruskega carja in kon-tra altistinja peterburške dvorne opere, v soboto dne 7. marca s sodelovanjem »Glasbene Matice«, sa kaže veliko zanimanje med koncertnim ob činstvom. Vstopnice in sedeži za ta koncert se že sedaj dobivajo v trgovini gosp. J. Lozarja na Mestnem trgu. — Slavna umetnica koncertuje 2. marca na Dunaju. Program ljubljanskega koncerta pri javimo v prihodnjem tednu. Za Ljubljano bo koncertovanje tako slavne povke umetnice nekaj posebnega.
*	Slovensko gledališče. Danes »Sen kresne noči«. V torek sa ta predstava ponovi. — 6. marca koncert zbora Nadine Slavja n s k e. — 8 marca Franchettijeva opera » A s r a e 1 «. — Na to pride skoro na vrsto „ViljemTell" in nova Parmova opera »Amazonke". — S tem bo konec sezone.
*	Novi akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr Gojmir Krek. Vsebina ravnokar izišle 5. številke: Slika : Josip Prochazks. 1. Enil Adamič ^Spominski lisi« za klavir. 2. Josip Pro-cbazka »Poslednja noč« za višji glas in kla vir. 3. Emil Komel »Fugirana predigra« za orgije. 4. Dr. Anton Schw»b »Slanica" za moški zbor. 5. Risto Savin „L'st v album« za Klavir. 6. Dr. Gojmir Krek »V brozup nosti" za en glas in klavir 7. Emil Adamič „V gozdu« za mešan zbor. 8 Josip Pro-chazka »Bolne rože" za višji glas in klavir. 9. Dr. Gojmir Krek »Povejte ve planine« za mešan zbor. Izhaja 6 krat na leto 1. vsakega drugega meseca. Cena za leto 8 kron, za pol leta 4 krone 50 v. Posamezni zvezki 2 kroni. Založništvo L. Schwentner Ljubljana.
Makedonija.
Kako je v zahodni Makedoniji? (Dopis iz Bitolja, 22. febr.) Srbski kmetje so se navadno tukaj odpočili saj po zimi, ker so jih v tem času albanski in tur ški zločinci pustili pri miru, kateri so se na vadno v zimskem času sem umaknili in tu kaj polagoma zapravljali — ne da bi koga nadlegovali — ks»r so po leti ukradli in priropali- V sedanji zimi nima prebivalstvo miru ; turški vojaki in orožniki opravljajo gori omenjeno službe : kradejo in ropajo, in sicer oni, ki bi morali ljudi varovsti. Z iz govorom, da iščejo orožje vstašev, preiskujejo hiše, ustavljajo ljudi in vzamejo, kar dobč. Častniki jemljejo pri kupcih blago in ne plačajo nič, in ta vzgled posnemajo na vadni vojaki.
V Strugi sa je dogodilo sledeče : Arnavt, mohamedanec, po imenu Dejar, jo imel nekaj posojila pri svojem najemniku Jovanu iz Mialeševa. Jovan je prignal nekega dne par volov v mesto, da jih prod& in poplača dolg. To se mu ni posrečilo, ter je prignal vola žalosten zopet domov. Ko je Dejar zaslišal, da je Jovan že doma, gre tje in najprej ga
pretepava, potem hoče onečastiti njegovo si-naho. Jovan ne more prenesti te surovosti, skoči na Turka, prime ga za vrat in drži i toliko časa, da ga zaduši. Nato zbeži v gozd.
Stvar je bila vsakemu jasna, in kaj so Bto j rili turški uradi ? Iskali so Jovana in, ker ga niso mogli dobiti, vjeli so štiri druge kmete, ki niso imeli s tem nič opraviti, in jih vrgli v ječo. Dva so culo na potu zajeli, ko sta peljala slamo v Strugo, da jo prodasta. Takih slučajev je brez števila
Značilen slučaj se je zgodil v Pe&tanah. Dva Turka, znana razbojnika, sta odšla od tukaj v Elšane. Na poti jih napadejo Bolgari in ubijejo. Turki, da se maščujejo za svoje rojake, ubijejo v vasi Elšane 16 srb skih kmetov in v Peštanah župana ; v prvi vasi še zažgo 3 hišo in ranijo več ljudij. — Taka je turška pravičnost: ako nima krivca, kaznuje nedolžnega.
Zulal beg, policijski uradnik (mudir) iz Djukaza, sreča v vasi Radoždi turškega hajduka Ismajla. Skuša znanega roparja ujeti, toda Ismajl zbeži. Zulal se jezi in iz jeze udari na pravoslavni monastir sv. Petke na Ohridskem jezeru. Preišče samostan z izgovorom, da išče hajduka, in ko ga no dobi, trpinči igumana, menihe in služabnike, da-siravno je dobro vedel, da bi ti hajduka ne pustili v hišo, tem manj pa skrili.
Z Grškega prihaja vest, da se je zbrala četa okoli Nauma Roka in da hoče vstopiti v službo Turčije proti Bolgarom. Enak na men imajo grški častniki in podčastniki. —
Tako delajo kristijani proti kristijanom! *
• f
Iz Prizrena. Turčija nadaljuje mo bilizacijo; ne kliče sicer vse vojske, ampak vsacega druzega moža. Jetnike spuščajo iz ječ in jih oblačijo v redifsko uniformo. V ječi ostanejo le tisti, o katerih se boje, da bi zbežali z orožjem in obleko. Razmere so hujši, ker je dobil Temsi paša ukaz, ne krotiti arnautski upor in za to se hudo godi srbskemu prebivalstvu. Amautom katolikom je ukazal škof Prizrenski Prokša, da ne vsto pijo med turške orožnike (zaptije). Ker pa so ti katoliki pod protektoratom Avstrije, ja to dejanje školovo zelo podučno, odkod da prihaja ta sapa.
«
* *
Turška hinavščina. Iz Carigrada prihajajo tudi danes vesti, ki odločno zatrjujejo, da se Turčija oborožuje. Čudno je res, da 89 Turčija še nadalje oborožuje, ko so jej sedaj vendar popolnoma poznane zahteve velesil glede reform v Makedoniji in ko je te zahteve celo vsprejela. Čemu je potem potrebno pripravljanje na vojno. Ona naj te reforme izvede, pa mirna — Makedonija ! Ali ravno v tem grmu tiči zajec: Turčija jo predloge glede reform res vsprejela, a vsprejela jih je po svoji stari navadi ravno v to, da jih ne izpolni in zato se sedaj pripravlja na vojno.
Najnovejie vesti.
Carigrad, 28. febr. Ni dvoma, da afera od pondeljka ima politično ozadje. Sluti se, da jo v mestu več shajališč, kjer se nemiri netijo. V hiši, katero so turški vojaki naskočili v pondeljek, so našli dva zaboja z orožjem in dinamitom.
Kolin, 28 febr. Tukajšnji časopisi poročajo: Tajnik ruskega poslaništva v Carigradu T i g I o w se je izjavil, da je mir v Makedoniji napraviti le, ako se da Makedoniji avtonomija. Turčija reforme ne bo vzpro-jela. Koncem mesena marca bruhne v Makedoniji vstaja, katere nasledki bodo jako usodni za svetovni mir.
Sofija, 28. febr. Bolgarska vlada je dobila vznemirljiva poročila iz Makedonije. Turške čete prodiralo vedno dalje. I?, Čari grada se poroča, da je neki albanski polk, v katerem se je pojavilo gibanje za upor, dobil zapor v vojašnici.
Solun. Turške straža na črnogorski meji so pomnožene, ceste zastražene. Četa Albancev je napadla ječo Kačanicko, oprostila 30 jetnikov. V Strumici so izvršili Bulgari poulične uboje.
Sofija. Dasiravno ofioijelni krogi molče, vender se splošno tukaj reforme obsojajo kot nezadostne. Prvi list, ki je v tem smislu začel pisati proti reformam, je »Pre poreč«. »Večerna pošta« imenuja projekt velesil mednarodnim cinizmom, kaže vojsko in ustajo. Vendar pa eden del Makedoncev hoče počakati uresničenja ref>rm, predno nastopi z vso odločnostjo.
izpred sodišča
„Žrtev razmer11. Značilno za »Naro-dovce« je, da radi konfiskacije tako pedlega podlistka, kakor je bil iz nemških brošur posneti »Žrtev razmer«, tako kriče. Tako umazani, kakor v tem pogledu slov. libe ralci, niso niti židje. Te dni se je pri tuk. dežel sodišču vršila obravnava o ugovoru dr. Tavčarja proti konfiskaciji. Deželno sodišče jo konfiskacijo potrdilo. Mi so v blato „Narod." podlistka ne bomo dalje spuščali. Privoščimo liberalcem, da bs valjajo v tem blatu in sa v njem zaduše.
Porotne obravnave v Ljubljani se prič 10 prihodnji ponedeljek dne 2. marca
in siccr pride v ponedeljek na vrsto 26 let stari Anton Žagar radi napada na slovensko igralko gdč. K r e i s o v o, dalje delavec Janez Jarše z Viča radi tatvine ; dne 3. marca 49 let stara čevljar-jeva soproga Antonija Dolenc in delavka Ivana Zupan radi tatvino; 4. marca 40 let stari delavec Jernej M a t e š i č iz Ivanjega Sola radi poskušenega zavratnega umora, nasilstva in motenja vere. Dna 5. marca proti pisateljici Zofki Kvader radi raz-žaljenja časti in g. Antonu S k u b i c u radi razžaljonja časti.
Pred celovškimi porotniki bo 11 in 12 marca stal že večkrat od duhovske oblasti disciplinirani duhovnik malteškega reda Tomaž Mašek, obtožen tatvine in po-skušanega zastrupljenja svojega župnika.
Predsednik — čudak. V Chateau Thieiy na Francoskem je sodni predsednik Magnaud, ki jo znan zaradi svojih Neobičajnih razsodb. Tako bi n. pr. moral obsoditi človeka, ki sa je priplazil v neko pekarno in ukradel hleb kruha. Ko se je pa dokazalo, da je tat videl, da ni nikogar v proda-jalnici, je Magnaud tata oprostil in obsodil peka, kar je ta, ne pazeč na svoje blago, sam dal priliko lačnemu človeku za tatvino. Takih razsodb je napravil še več in vso na sličen način utemeljil. Neki založnik jih je zbral in izdal v posebni knjigi. V zadnjem času jo Magnaud zopet tako razsodil, kakor dandanes ni ravno navada. Neki Bovvier je bil bogat, a jo postal velik zapravljivec. Njegova obitelj mu je hotela dati varuha, češ, da jo bo spravil na beraško palico. A predsednik je razsodil, da se človeku, ki si je v svesti svojih umskih zmožnosti, radi razsipnosti nikakor ne sme dati varuha, ker ima tak človek pravico zapravljati svoje premoženje, kakor mu drago, in če bi ga kdo pri tem oviral, bi kršil princip lastninskega prava.
Proces Cattani - Humbert. Po preteku sedmih dni se je pretečeni teden zopet pričela obravnava. »Lo Journal" poroča, da je vspeh preiskav ta, da so je dognalo, da je res leta 1888., ko je Terezija Humbert prvikrat govorila o skrivnostni dedščmi, v Cannes umrl bogat angleški pustolovcc Craw-ford, ki je zapustil dvestoinpetdeset milijonov frankov.
Bazne stvari,
Najnovejie od rasnih strani
Mesto pogorelo. Mesto Stein-bacb je, kakor se poroča iz Monakovega, popolnoma pogorelo. — Poskušeni samomor dveh dečkov. Na nekem berolinskem kolodvoru sta dva dečka sprožila nase dva strela iz revolverja. Ranila sta so smrtno. Zapustila sta pismo, v katerem stn podpisana Karol Wohlrath in Maks Eitze.
—	Francoski benediktinci ustanove veliko tovarno likerja v Piemontu. — Enajstkrat o ž o n j e n. Na Dunaju so prijeli nekega Maksa Spitzerja. Na Dunaju je bil ta slepar Šestkrat, v Ameriki trikrat in na Ogrskem dvakrat oženjen. Vse žene še živo. Nedavno so je hotfll dvanajstič zaročiti. — Stavka v tobačni tovarni. V Rimu stavkajo delavke cigaret. — Zolovo knjižnico prodali so včeraj v Parizu. V knjižnici je bilo 2500 zvezkov. — H i š i n a zloglasen zločinec V stanovanje ravnatelja anglo-avstrijsko banko Lukasa v Budimpešti so včeraj prišli detektivi ter pri ,eli ravnatoljovo hišino. Na policiji se je pokazalo, da hišina ni bila ženska, ampak v žensko preoblečeni zloglasni zločinec. — T r i j e v o j a k i d e z e r t o r j i. Od 84. pešpolka v Kremsu so obenem pobegnili vojaki Schlesinger, Baaahovsky in Oberlander.
—	Staro rimsko 1 a d i j o so zasledili v Lsgo Maggiore mej Govignano in Gatteo. Te dni se delajo priprave za dvignenje. — 29 let po nedolžnem z a p r t. Neki. sedaj 66'etni Jeau Chales je bil 1. 1875 radi umora obsojen v dosmrtno ječo. Njegov sin ja sedaj dobil dokaze za njegovo nedolžnost. — Nenavadna vročina pozimi. V Schallaburgu na Goren. Avstrijskem so imeli dne 23. t. m. opoldne 24° R toplote, gotovo nenavadna pri kazen po zimi.
Statistika samomorov. Neki dunajski list prinaša statistiko o samomorih v avstro ogrski armadi. Sveta teh samomorov jo v primeri s statističnimi podatki drugih velevlasti prav velika. Pretečeno leto se je umo rilo 151 vojakov, poakušenih samomorov je bilo 53; skupaj 204 slučaji ali 2 28% Poleg tega je bilo tudi pri domobrancih 37 samo morov in 10 poskušenih samomorov; skupaj tedaj 47 slučajev ali 187%.
Do spopada jo prišlo v Budimpešti 19. t. m. med pekovskimi mojstri in pomočniki, ki se je končal z izgredi. Pomočniki so razbili več prodajalnic in okna okrož. blagajne. Mnogo jih je znprtib.
Električna hita, ki ie ziblje Prav posebne vrste reklamo je uvedlo v zadnjem času neko podjetje za elektrotehnična dela v okolici Čikage. Majhno vilo v slugu plan-
šarsko koče, ki se da razdreti, in ki ima Štiri elegantno opremljene sobe, pron&šajo od kraja do kraja, okoličane pa vabijo s posebnimi vabili, naj Bi ogledajo »električno kočo« tekom onega tedna cd devetih zjutraj do desetih zvecor. Kdor se povabilu odzove, tega precej pri vhodu vaprojme eden nalašč za to odločenih uslužbencev in ga vodi po hišici. Tu se vidijo najraznovrstnejše in najnovejše električne naprave, kakor ventilatorji, svetilnice naj novejše vrste, najpopolnejši telefoni in telegrafi, baterija za električno kuhinjo — vse seveda deluje. Ko človek vse to vidi, si nehote zaželi tudi sam takih stvari, in marsikdo si naroči pri podjetju kako tako napravo. In čez teden dni bo odpelje električna hiša v drugi kraj.
Kaj se vse dobi v želodcu? Kirur gično glasilo iz New-Yorka poroča o neki operaciii, ki je res izvanredna in značilna. Neki Bro( klyn je poskusil, presenečen od Barnumovega fenomena, istega posnemati. 'Aačel je požirati jeklena peresa, urne verižice, gumbe i. t. d. Videč, da mu to nič ne škoduje in ga nič no ovita, sklene se popolnoma izobraziti v svoji umetnosti. Začel je tako hrano v večji množini požirati in so producirati po kavarnah. A čez par tednov začuti v želodcu bolečine, da je moral iti v bolnico in se dati preiskati. Doktorji mu sklenejo odpreti želodec in z operacijo odstraniti pogoltnene predmete. Koliko je bito začudenje, ko so našli enajst kilogramov različnih predmetov v njegovem želodcu: poleg jeklenih peres so dobili vorižico iz niklja in bakra, katerih ena ja bila dolga nad tri metre, potam veliko ključev, žreb-ljev, gumbov i. t. d. Pri drugi operaciji, ki se je vršila nekoliko pozneje, bo mu drob popolnoma izpraznili in očistili, izmetavši iz njega zopet kakih pat kilogramov takih predmetov. Po drugi operaciji je bolnik popolnoma ozdravil.
Roman egiptovske princesinje. Tudi one v orijentu so začeie ! V Kairu je provzroČila velikansko senzacijo vest, da je soprogo princa Djemil Ponsoun paša, prince sinja Nemet Allah Hamen, sestra egiptovskega khediva, zapustila svojega moža in svoje petletno dete ter jo pobegnila v Trst, ker ae hoče poročiti z nekim avstrijskim grofom. Princesinja je še jako mlada, še-le v 20. letu svoje dobe. Omožila so je bila v 14. letu Njenemu dosedanjemu možu je 30 let in je žo štiri leta svetovalec na turškem poslaništvu na Dunaju. To je bogat človek in ima do 600 000 frankov letnega dohodka. Živel jo sijajno m njegovo stanovanje na Dunaju jo pravo čudo vztočnega luksusa. Njegova soprega jo nenavadna orij jentalska kr&aotiea, ki se je popolnoma oprijela evropskih običajev. Nosi se jako elegantno po pariški modi in zahaja v družbe, česar ne delajo druge žene članov turškega poslaništva. Radi t« ga so jej tudi zamerjali. Prod dvema letoma je morala čuti huda očitanja cd strani svojega brata, podkralja egiptovskega. Začetkoma je živela s svojim možem v srečnem zakonu, ali par let sem bo začela nastajati nesoglasja, tako da je moral njen brat zopet intervenirati. Ali ta intervencija ni imela vspelia, kajti princesi-nja je skušala pred malo časrm vzeti si življenje, aii je bila rešena. Sedaj pa je zapustila moža in dete. Kakor javljajo iz Kaire, so žo storjeni koraki za ločitev zakona. — Pa naj še kdo skuša tajiti zmagonosno napredovanje proti orijentu naše — evropske civilizacije l
Tolstoj o princezinji Lujizi Poročevalec londonskega »Nevv York World« jo pred kratkim sporočil Tolstoju, da sta Giron in nekdanja prestclorisBlednica Lujiza izjavila, da so k njihovemu begu mnogo pripomogli nauki Toistojevi in da so takorekoč ti nauki in po njih Tolstoj sam vzr. k bega. Tolstoj je poslal iz Jasnaja Poljana, kjer sedaj prebiva, sledeči odgovor: »O begu nesrečne gospo, o kateri ste mi poročali, ne maram izreči nobene sodbe. Pisano je namreč : »Ne sodi, da no boš sam sojen.« A trdim in mislim, da to po vsej pravici, "H ne dobite v vseh mojih spisih vrste, ki bi tako počenjanje odobravala. Jaz sem kristjan in kot takemu mi mora biti sveto načelo, da moramo svojo srečo, svoje veselje žrtvovati za blagor drugega. V tem slučaju pa je ravno nasprotno. Ta gospa ni samo uničila mir svojega možs in svojega tasta, ampak tudi svojih otrok, izmed katerih trpi najstprejši grozne muke in bo trpel vsled sramotnega dejanja svoje matere celo življenje. Ta nesrečna gospa jo vso to bol in sramoto samo radi tega provzroČila, da je mogla s tem neznačajnim Gironom pobegniti in sebi pripraviti malo kupico trenot-nega veselja. To je moje naziranje o tem sramotnem dogodku, s katerim so brez vzroka bavi cel svet.«
Utopila se je iz strahu. Nedavno se je pripotil blizu Novega Vinodola žalosten plučai. Neka 16 let stara služkinja je služila v Sonju, pa je nekaj zagrešila in pobegnila. Njen gospodar sa je brzojavno obrnil do žendarmerije v Novom Vinodolu, da naj pazi, kam so bo dekle obrnilo Ko jih pa slednja za seboj zapazi, skoči v morje. Orožniki so sicer od zadaj klicali, naj počaka, da ne nameravajo nič hudega, A ona je ven-
darle skočila v morje in utonila. Mrtvo so potegnili iz vode in jo pokopali na novljan-Bkem pokopališču.
Društva.
(Slavnostni večer) v proslavo 25-ktnega papeievanja Nj. svetjsti sv. očeta Leona XIII. priredi v nedeljo, doe 1. uušca 1903v d e k 1 i š k a Marijina družba v Skofjiloki v veliki dvorani .Rokodel. dom«". Začetek točno oh 5. uri. Vspored: 1. Slavnostni govor, govori Josipina Košir. 2. Fr. Ferjančič: »Venček narodnih pesmi«; 3. Ant. Foerster: »Domovina«; 4. Anton Nedvčl: »Nazaj v plan niki
popeva družbeni zbor. 5 „V zadregi." Igrokaz v treh nastopih. 6. „Pri gospodi." Veseloigra v dveh dejanjih. Priredil A. v_adež. Vstopnina: Sedeži I., II. in III. vrste po ironi, IV., V. in VI. vrste po 80 vin., ostali ledeži po 60 vin. Stojišča po 40 vin,; za iružbenc* stojišče 30 vin. Predstojništvo iekliške Marijine družbe.
(DruStvo za varstvo živali.) £ot ustanovnica kranjskega društva za var-itvo živali pristopila je z ustanovnim do-teskom 50 K gospa Marija Ban, so-iroga tiskarnega voditelia v Ljubljani. Naj >i blaga gospa našla mnogo posnemalk.
Darovi.
Poslani našemu uredništvu.
Za školove zavode: Gosp. F. i. S v Liubljani, 5 K.
Bog plačaj!
— Občeznanogdajo Mautner jeva kapojena semena za krmsko repo lajobilnejii pridelek Prav tako izvrstna n nepresežna so tudi Mauthnerjeva zele-ijadna in cvetlična semena.
Telefonska in brzojavna poročila.
Kranj, 28. febr. Nadzornik An-I rej Zumer umrl ob pol. 4. uri po-ioldne.
Železniki, 28. febr. Danes popol-an je umrla gosna Marija T h a 1 e r, oj. Lavtar v Železnikih. Pogreb v onedeljek popoldan.
Dunaj, 28. februarja. V torek bo bornica končala debato o mlado-eških nujnih predlogih. V sredo, če-rtek in petek bo izvršila prvo branje roračuna, naslednji teden prične s rvim branjem nagodbe.
Dunaj, 28. febr. Nemška kršč. soc. elavska društva v Avstriji proslave jutri ibilej sv. očeta. Za slavnost kršč. soc. elavcev na Dunaju se delajo velikan-te priprave. Slavnostno zborovanje bo mestni hiši.
Dunaj, 28. febr. Od zasutih dveh elavcev so včeraj dobili enega mrt-ega. Njegovega tovariša še sedaj ni-IftjO.
Reka, 28. febr. Tukajšnja tovarna irped je dobila od Francoske naročilo, aj izdela 30 torpednih ladij.
Gradec, 28. februar. Iz Weisen-tacha se poroča, da so imeli te dni »ndi opetovano rumeno meglo, ka-:eršne ondi doslej še nikdar niso vi-leli. Nakrat je nastopila silna vročina n v vzduhu je dišalo, kakor bi se gala šota. Prebivalstvo je vznemir-sno.
-.» Praga, 28. febr. Naval na nemško ;eško hranilnico je vedno večji. Hra-lilnica je razpisala nagrado za one, ki »vadijo tiste ljudi, ki raznašajo vesti, la so se v hranilnici zgodile večje de-ravdacije. Včeraj je vzdignilo zopet nad 400 strank svoje vloge.
Budimpešta, 28. februv. (C. B.) Jej poslancem Rathom in velikim žu-»anom Hamosem se je vršil radi ;nanih dogodkov v zbornici danes dvo->oj na sablje. Oba sta lahko ranjena. 5o dvoboju sta se nasprotnika zopet ipravila.
Budimpešta, 28. febr. Bolezen ninistra Fejervaryja po3taja vedno res-tejša.
Plauen, 28. febr. Iz raznih krajev ležele se poroča o močnih potresnih mnkih.
Padova, 28. februv. Avstrijski ro-narji na potu v Eim, so tu namesto v tologni prenočili, ker je Bologna vsa )renapolnjena tujcev.
Berolin, 28. febr. Nemški prestolonaslednik je včeraj zapustil vseučilišče v Bonnu. Jutri nastopi svoje potovanje v orijent. 15. marca pride v Carigrad.
Berolin, 28. febr. „Berliner Tag-blatt" poroča doslej nepotrjeno vest, da sv. oče radi močnega prehlajenja trpi na hudem kašlju. Telesni zdravnik dr. Lapponi je sv. očetu zapovedal popoln mir. Radi tega tudi ni bil sprejet kardinal Gruscha, ki je došel z dragocenim darom. Ako se zdravje sv. očetu ne poboljša, je vprašanje, se bodo li vršile velike slavnosti 3. marca. Sveti oče je v postelji in je jako truden vsled mnogobrojnih sprejemov preteklega tedna. Zdravniki so v skrbeh.
Amsterdam, 28. febr. Razburjenje med delavskimi masami vedno bolj narašča po vsej državi. Delavstvo se hoče do skrajnosti boriti, da strmoglavi novi zakon o kaznjivosti stavk železničarjev. Generalna stavka ni več daleč. Vojaštvo je pripravljeno. Vsa Holandska je razdeljena v dva tabora in bati se je, da se ne prične meščanska vojna. Železničarji pravijo, da so pripravljeni vzdržati stavko več tednov. Tudi drugi delavci se izjavljajo v istem smislu, vendar pišejo nekateri listi, da se bo tudi tu generalna stavka ravno tako ponesrečila, kakor ona v Belgiji.
Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746 0 mm					
a čas opa-O : zoranja	Stanje barometra. t mm.	Temperatura Celaljn	Vetrori.	Neb«	«•3 d s ■s S ► ►
271 9. zve«.	741-9	6-6	sl zab.	oblačno	00
1 7. zjutr. 1 738'6 1 6'3 1 sr. jzah. 1 oblačno |2 popol.) 736-7 | 9-8 |p. m. jzah.| Srednja včerajšnja temperatura 6-3" normale, 1-1					
Žitne oeme
dn<5 28 februarja 1903 (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za spomlad.....K 7-26
Rž za spomlad.........6*91
Koruza za maj - junij 1903 . , . „ —
Oves za oomlad......,	6-38
Na budimpeitanski borzi:
PSenica za april ......K	7-64
PSenica za oktober.....»	7 61
Kž za april........,	6 69
Oves za april .........6'10
Koruza za maj (1903) ....	6 21
Koruza za julij.........6'28
(Efekti v).
Dunajski trg
Pšenica	banaSka.......K
»	južne železnice . . .	,
R?.	» » . . . .	„ Ječmen
do >i n
7-63 6-95
6-39
do 7'65 , 7.62 * 6 70 „ 0U . 6 21 » 029
ob Tisi
Koruza ogrska i . Cinkvint » .
Oves srednji Fižol . . .
8-20 7-60 6 80 6-30 6-40 6-25
6-30 7 35 6'90 6'oo
7—
do
8-60 8--7 10 7žO 775 6 55 7-75 7-45 7-30 6-75 14--
Vuitajska borza
dnž 28. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....1C0'70
Skupni državni dolg v srebru.....10U-70
Avstrijska zlata renta 4% .....121 • —
Avstrijska, kronska renta 4%.....101-30
Ogerska zlata renta 4% ......121*05
Ogerska kronska renta 4% .....99-60
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. .	15'8)
Kreditne delnice, 160 gld.......681'50
London vista......................240 10
Nemški drž. bankovci za tOO m. nem. drž. velj, 117-071/,
20 mark........................23 42
20 frankov (napoleondor)......1908
Italijanski bankovci.........S5'55
C. kr. cekini...........11-31
fe^3 Večje posestvo
na Gorenjskem, blizo industrielnih krajev in 50 minut hoda. od železniške postaje Podnart oddaljeno; obstoječe iz enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja z obokanim hlevom, vse v dobrem stanu, z velikem sadnim vrtom, 56 oralov gozda, čez 8 oralov njiv, 11 in pol oralov travnikov, nekoliko pašnika, se iz proste roke vse skupaj ali pa le en del proda. K hiši in hlevu napeljana dobra pitna voda-studenčnica. Večina travnikov namaka se s to izvrstno vodo, kar pripomore k več nego do dvojnega pridelka. — Pojasnila daje iz prijaznosti J. SuŠferŠiČ, grajščinski oskrbnik v Radovljici.	261 2-1
Družinska pratika
sa 1.1903
» je izšla v 2. izdaji
in s» dohiva pri I. Kordiku, H. Ničmanu, I Korenčanu in V. Petričiču
181etno, krepko dekle, iz poštene družine; zmožna tudi nemščine
išee službe
pri kaki boljši hiši; naslov I. Š. V. pošta Zalog pod Ljubljano post. restante. 249 1—1
Konjski kovač
sedaj v graščini, oženjen, brez otrok, želi takoj nastopiti drugo službo. Njegov naslov povč upravništvo „Slovenca".	aor, 3-3
se sprejme
takoj v službo pod jako ugodnimi pogoji pri Ur ban Weber jevh nasled. na Zalemlogu pri Železnikih	252 3—1
Naznanilo.
Podpisani naznanja preč. g. g. poverjenikom, sl. občinstvu in odjemalcem mojih izvirnih platnic za
»Zgodbe sv. pisma"
naj blagovolijo potrpeti 14 dni, da napravim nove platnice, ker so mi prve pošle; obenem se zahvaljujem preč. gg. poverjenikom za izkazano mi pismeno pohvalo za lično, trpežno in solidno delo „Zgodb sv. pisma."
Fi*. BtfeskVat*
knjigovez, Filipov dvorec poleg frančiškanskega mostu, Ljubljana.	257 1—1
Leopold Tratnik
pasar in Brebrar
v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 27
se priporoča prečastiti du-novščini, cerkvenim pred-stojniStvom in dobrotnikom cerkvi v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernaklje, mon-
štrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd.
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že lzgotovjjenlh. krasnih
predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke in veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene uizke.	726 15-12

nohrfl lirp rotlA s 3letnim jamstvom raz-UVfin U1C UGilU pošilja tovarna ur v Mostu
HANN8 KONRAD
trgovina z urami In zlatnino most (Briix) št. 234, Češko. Dobre rem. ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 6'80 pristne srebrne verižice „120 Budilniki iz nikla . „ 1*95 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami m ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 100—86
rnoz
vsestransko izobražen z izbornimi večletnimi spričevali kot poslovodja, vešč računstva, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, išče primerne službe. Vstopi lahko takoj. — Ponudbe sprejema iz prijaznosti uredništvo .Slo-
venca
259 3-1
VABILO
na
VILredniobčnizbor
hranilnice in posojilnice
v Št. Vidu pri Zatičini
registr. zadruga z neomejeno zavezo, koji se vrti
y nedeljo, 15. marca 1903
ob 3. uri popoldne v Št.Vidu štev. 3.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva
2.	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Odobritev računskega sklepa za 1. 1902
4.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika
5.	Slučajnosti.
Ako bi bil ta občni zbor radi nezadostnega Števila zadružnikov nesklepčen, vrSi se pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bode sklepal brez ozira na število navzočih zadružnikov.
251 i	Odbor.
VABILO k
rednemu občnemuzboru
hranilnice in posojilnice f Selcih
registr. zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bo vrSil
v nedeljo, dne 15. marca 1903
ob uri popoldne
v uradnih prostorih hranilnice in posojilnice.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskih pregledovalcev.
3.	Odobritev računov za leto 1902.
4.	Volitev načelstva
5.	Volitev računskih pregledovalcev.
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
258 i-i	Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
hranilnice in posojilnice v Mošnjah
registr. zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bo vrSil
v nedeljo, dne 15. marca 1903 ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih v Mošnjah.
DDnerni red:
1.	Poročilo načelstva
2.	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Odobritev računa za 1. 1902
4.	Volitev načelstva
5.	Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
255 i-i	Načelstvo.
Vabilo
k
občnemu zboru
hranilnice in posojilnice y Ribnici
rej. zadruga z neomejeno zavezo
ki bode
v nedeljo, dne 8. sušca 1903 ob l/«4. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
se ižče. — Dobra plača. — Oženjeni prosilci, vešči kakega rokodelstva imajo prednost. — Več povč iz prijaznosti upravništvo
.Slovenca."	250 3-1
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva
2.	Poročilo nadzorstva
3.	Odobritev letnega računa za 1. 1902
4.	Volitev načelstva
5.	Volitev nadzorstva
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
Načelstvo„
260 l
Kmajlirani in porcelanasti
hijijenični pljuvcilniki
natančno po predpisu
v največji izberi
se dobivajo najcenejše pri tvrdki
FliM KOLLIIAHlir
trgovec s steklenino in s porcelanom
v Ljubljani, Mestni trg
263 12-1
275 1 —)(
v Ljubljani, Pogačarjev trg.
fctcplastična umetnostne roz^taua

Danes, v soboto 28. febr.
•v- Zadnji razstavni dan -m Potovanje skoz slikoviti
Tegernsee
in njega zanimivo okolico.
»/Mi i
-////s//
V nedeljo, 1 do 7. marca
Potovanje po
slikovitih Alpah
in velezanimiva hoja na
Montblane.


Odprto vsak dan, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 9. ure zvečer
pozor!
Kdor želi dobre, pristne, fine slivovke ali tropinovca nad pol hektolitra kupiti naravnost od producent*, naj se obrne do posestnika Orehovac*. gospoda Dragotin Frohllcba, potta Sv. Peter-Orehovac na Hrvaškem	2?3 8-2
Najizvrstnejše in najboljše
ur tamburice
izdeluje in razpošilja
prva siseška tvornica tamburic
J. 5'jepušin,
Sisek (hrvatsko).
Odlikovana na pari ki izložbi 1. 1900, ter na milanski izložbi 1 1896. Zraven tamburlo ln skladb za t&mburloe prodaja razna glasbila k.ikor
gosle, citre. kitare, mandoline, harmonike, okarine
za koje se pošlje poseben cenik s slikami.
Veliki ilustrovani cenik se pošlje vsakemu 1310 6—6 franko in zastonj.
*\NDROpOGOfl"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rasf las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi žc čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (31)
Yaso Petričic-u.
V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnkoczv » Ljubljani, ft. Ranf v KranJI, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.	v
Preprodajalci popust.
Razgrlas
239 3-3
V svrho oddaje še ostalih del, to je:
1.	zidovni oboki,
2.	dela v cerkvenem čolnu, prezbiteriju in v prizidkih,
3.	na koru za orgije,
4.	dozidanje zvonika
pri kuracijski cerkvi v Trnju, občina Št. Peter na Krssu, vršila se bode manjševalna dražba v četrtek, dne 5. marca 1903 ob pol 9. uri dop na lici mesta, to je v Trnju.
To se daje podietnikom, kateri se zanimajo za t«i dela. s pristavkom vedeti, da so načrti in proračun do 4 marca 1903 pri podp sanem uradu na vpogled razpoloženi.
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni,
dne 23. svečana 1903.
Naznanilo.
Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča
Fran čuden
urarski trgovec in posestnik v Ljubljani. exportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic.
Šivalni stroji, posebno za domačo rabo 256 i	prav poceni.
222 3-2
Jlijijenične pljuvalnike
natančno po predpisu
priporoča
Andrej Uruškoviča naslednik:
Valentin Golob
v Ljubljani trgovina z železnino Mestni trg 10.
Cena pljuvalnlkom 1 K 40 h, pri naročbi 10 komadov
poštnine prosto.
Dobivajo se tudi 50 cm visoka železna stojala. =====
tr30-s-ki v.-n-ar. Alojzij Korsikct
priporoča svojo bogato semensko zalogo, katera je edina na Kranjskem, strokovno urejena semenska trgovina, ter ima vsa krmska, zelenjadna in cvetlična semena, prava in dobro kalilna, za katero kakovost jamčim, nadalje imam mnogovrstne ovetlloe v lonolh, sveže in suhe palme. Izdeljuiem tudi sveže in suhe venoe in šopke z trakovi in napisi in vse sploh v mojo stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. — Unstrovani
oenlk za 1.1903 se dobi brezplačno. Za obilno naročbo se priporoča
z odličnim spoštovanjem
240 10-2	Alojzij Korsika.
Lepa domačija
= v bližini Bleda —
obstoječa iz gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in gozda, na katerem se redi lahko dvanajst in več glav živine, se odda pod jako ugodnimi pogoji v najem. Prilika je tudi za postranski zaslužek. — Naslov povč upravništvo. 202 3-3
—Dobiva se v vseh knjigotržnicah ——
MALI VITEZ
Pan Volodijevski
Zgodovinski roman, spisal H. Sienkiewicz
* Po poljskem izvirniku poslovenil 1'odravski. Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se-šitkih po 40 h. Vsakih 14 dni se izdaja en sešitek. ———— Založila knjigarna —————
Kleinmaj r & Bamberg v Ljubljani.
111 20-9
St. 36/pr.
Razpis.
229 3-3
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo strašnega nadzornika
v deželni prisilni delavnici v Ljubljani
z letno plačo 1.600 K, prostim stanovanjem ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 K.
Prosilci morajo dokazati, da so dovršili vsaj štiri razrede kake srednje šole, da so usposobljeni za službovanje v kaznilnicah ali prisilnih delavnicah, da so v govoru in pisavi popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika, ter di niso se prekoračili 40. leta. PrednoBt imajo taki prosilci, kateri so vešči tudi še laškemu jeziku. Pravilno opremljene prošnje so predložiti podpisanemu dežtlnemu odboru
ti o 35. marca 1903.
Deželni edber uejucdine Kranjce.
V Ljubljani, dne 25. februarja 1903.	'<

v-. X
iS«®]		
		• ■ . f.-.V.i ' V
Razstava
izdelkov umetnega vezenja
na šivalnih strojih Singerjevih v poletnem salonu hotela „pri Maliču" v Ljubljani
združena z brezplačnim podueevanjem v vezenji.
Vsi razstavljeni predmeti so izdelani na izvirnem šivalnem stroju	246 3-1
Singer Cestfral Rollin. =—

Otvori se razstava
v ponedeljek, dne 2. marca 1903.
m-
, Najvišja odlika jfpp^
- „Grand:Prix"H
na pariški razstavi |. 1900.
I,	Vstop prost.
Odprta je vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure zvečer.
Z največjim spoštovanjem
5INGER Co.,
akc. družba za šivalne stroje v Ljubljani,
sv. Petra cesta štev. 4.
v/
Največje vrednosti za vsako družino.
MA6GI
so najboljša.

za zabelo
daje juham, omaki, eočivju itd. nenavaden, čvrst, prijeten okus.
Zadostuje malo kapelj.
Steklenica od 50 h višje.
Juhe v tabletih.
Tablet sa 2 porcljl 15 h.
Magijeve juhe v tabletih omogočijo urno, samo s prilivanjem J vode, napraviti krepko, lahko prebavljivo in zdravo juho. 19 različnih vrat. =====
Consommč- in Bouillon-škatlice.
, ^a« 1 Consomme- škatlica za 2 porciji
"gggSj^ najfinejše močne juhe 20 h.
1 Bouillon - škatlica za 2 porciji
Irjjjjn močne mesne juhe 15 h.
^^^ Se takoj napravi z vrelo vodo brez dru-zega dostavka.	904 17
Jeden poskus tooljj prepriča, kakor vsaka reklama.
aar Je dobiti v vseh prodaj alnioah k o 1 o n 1 j a 1 n e g a blaga, deliketes in dišav.

1357 14
Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18
se priporo čapreč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
bavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.

Za otroške bolezni,
za katore jo tako pogostem potrebno kisline ima-jočih sredstev( posebno opozarjajo zdravniki na
aBkalična kislina
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo torai zapisujejo pri želodčni kislini, dkrofeljnlh, krvicah, otoku šlez itd, in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kašljn. (Dvornega sv6tnika Losehnerja monografija o Giesshiibl Sauerbrunn. IV 38—8
zvireu: Giesshubl Sauerbrunn,
«. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj iti franko.
V L.lubjanl se dobiva v vseb lekarnah, vežjib «e«riiskih piodajalmeah in trgovinah z jestvinami in m.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v ufaljani
fazno za bolne na želodcu!
r< zslastnost, težave v želodcu, slabost, lavobol vsled slabega prebavanja, razne že->dčne bolezni
takoj odstranijo znane
1 ady~jeve kaplje za želodec
(Marijaceljske).
Na tisoče zahvalnih in prlznalnih pisnm !
steklenici z navodilom rabe m h, veča steklenim K 1.40.
(ff Dobiti po lekarnah.
e dd v xi.»jein za več let v Kranju stanovanjem vred po ugodni ceni vsled nrti gospodarja. — Več se izvč pri last-ici Jeri Hafner v Kranju, Savsko pred-lestje štev. 29.	201 3—3
oooooooooooo
o Pisarna za posredo- O O vanje pri prodaji in O nakupu posestev
It, In PlaitH t LjiMiii
) llimska cesta št. 24 O
Jpriporoča za dobro naložitev kapitala priO
l ..konverziji rent" §
>00 graščine, posestva na de- ©©O
Q	želi, vile na Bledu in ob Q
g»|	jezerih na Koroškem, go- q
O stilne na deželi in v mestu, manjše in velike hiše za JK
©	stanovanja v Ljubljani in
©	v predkrajih Vodmat,
$3 Glince, Vič in Šiška ter Q stav. porcele od 2 K m1 viš.
cooooooooo
MD&0
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg št. 19
sprejema vsak delavnik od 9.—12. ure dopoldan hranilne vloge ter jili obrestuje
PO 414 %
to je: daje za 200 Kron 9 Kron 50 h na leto.
Rentni davek plača hranilnica sama.
Simon Pogačar 1. r. predsednik.
Andrej Zamejc 1. r.	Dr. Vinko Gregorič 1. r.
stolni dekan,	JI podpredsednik.
I. podpredsednik.
Raj ko Samsa I. r.
1469 li	ravnatelj.
zglas.
204 (2-2)
Za zgradbo dvorazredne ljudske šole na Brdu pri Lukovici se
razpisujejo naslednja dela :
1. zidarska cenjena . .		. K	15.847 —
2. kamnoseška	M • •	* ,»	171402
3. tesarska	» " «	> *	4757-79
4. mizarska	it • •	• n	1733 —
5. ključavničarska	» • *	• y>	3167-12
6. kleparska	» • •	• »	75091
7. pleskarska	» ' •	• »	439-12
8. slikarska	» «	• »	90-40
9. lončarska	D •	n	498-—
10. steklarska	» • •	* M	371-55
ki se bodo oddajala ali posameznim, ali skupno jednemu			podjetniku
-----7---r ~ I------"UHUVU1 ^UllUUUI ^/l Ull tO V C
ščini. Načrti s proračunom so na vpogled v župnišču na Brdu.
Matija Slak
predsednik krajnega šolskega sveta.
avnii zaloga r Ljubljani: lcknrnm „Prl /.lutcm Jelenu", Marijin
trg it. 4 (Job. Mayr).
Svarimo pred ponarej »njem. pristne Marijaceljske kapljic* za želodec moiajo imeti varstveno znamko in podpis Ci/McuAtj' 1161 12—5
Nie več telesnega zaprtja, ako se vživa
nss-o^a pogača.
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46
Prospekt brezplačno. — PoSiljatev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—6
■
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezsje cesta hiš. št. 1,
v Knezovi Hiši, obrestuje hranilne vloge po	no 95-29
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka,, katerega posojilnica sama za vložnike pladnje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega Iiraiiilničnega urada št, 828.406,
"Telefon štev. 57.

©K/lvVl
HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospeiuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri Blabotnlh otroolh pospešujejo narejanje kostlj.
Cena steklenlol 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h po pošt! 20 Ur. = 40 h ved za zavijanje.
Svarilo !Predi2deiki
enakim ali podobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa različna posnemanja naših izvirnih preparatov že 33 let obstoječega podfosfor-nastega kislo-apncnega-že-leznega sirupa svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Horbabny -Jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradne vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kalserstrasie 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 141 20—12 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetsehlager, O. Piccoli, U. pl. Trnkoczv J. Mayr; Celje: 0. Schvvarzl & Co„ M. Hauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schicdler, Ant. Mizzan; Breze: G. Els&sser dediči; Sovodenj: K Kordon ;Celovec: P. Hauser & J Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; St. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: 0. Zanetti, A Sutina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenliurg, P. Prendim, JI.Havasini; Beljak: Johst & Schneider, L. Assmaun; Črnomelj: K. Haika-Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSčini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
in
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Ceno nizke. 36 52-9
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
W Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden 95 cm visok velja gld. 65.— drugi 150 „ „ „ „ 250.—
Pri	211 12-3
FR. TOMAN-U,
podobarju In pozlatarju 7 Ljubljani, Val?azorJe? trg št. 1.
J. 50KLIC
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na deželi izboruo svojo zalogo
|j cilindrov, mehkih in m trdih klobukov, furisf-||skih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga
lodnafih klobukov
c. kr. dvornih založnikov A J. Pichler v Gradci. 273 12-14

Prva tržaška destilerija za konjak
OimiS&SfOCk v Barkovljah Pn Trstu
priporoča domači
zdravilski konjak
po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjom preiskovalnice za živila in sledila Dunaj IX, Spitalga^se 31, ki je odobrena <>d vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K '/» steklenice K 2 60.
V Ljubljani so dobiva pri tvrrikah: J. Jebačin Kham & Murnik, S. Kordin, 22 3C—16 A. Lilleg, A. Šarabon. Viktor Schiffrer, F. Terdina.
llgjjjjEjjEWam Ustanovljeno 1. 1832.
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hanptmann v „_____^
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. ne 3	EJlelttrični obrat
llustrovani ceniki se dobe brezplačno.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po —
brez kakega odbitka, tako, da sprejme n vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih —	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 K 70 h. DenaPni promet v 1. 1901: 23,559.611 ^ 20 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
V Ljubljani, dnč 1. julija 1902.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.
hranilnične položnice na razpolago.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškotijski kancelar, podpredsednik.
Josip Jarc,	Anton Belec,	I)r. Andrej Karlin,
veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kauscliegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,	Frančišek Leskovic,
veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. zasebnik in blagajnik „Ljud. pos."
Karol Pollak,	Greg. Slibar,	Dr. Aleš Ušenienik,
tovarnar in posest, v Ljubljani. župnik na Rudniku, profesor bogoslovja v Ljubljani.	1236 14
Podpisana ima v ralogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahina, raznobarvna plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prcnovljenje st;ire obleke ln vgn popravila. — Izdeluje rodno ln pošteno po najnižji eeui bandera in *so drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev in potujočih agontov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najaianjSe naročilo. . Najodiižnejšim spoštovanjam se priporoča 691 52-39
Ana Hofbauer,
imejifeljica zaloge csrkver.s obleke, orodja in posodo
v Ljubljani, Wolfovo ulloo 4.

y;wri4VrtYjf

Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča 42 j0S- Arhar, načelnik.
m Im
m m S*
m
S&fiT KTfttup in prodaja vsasovrgtnib državnih papirjev, sroc&, denarjev itd.
%»varov;n*U& za rgube pri žrebanjih, prt izžrebanju najaaanj-dobitka. — Promese za vsako irebanje. Ktilantna isvrSitev naroAil na boril.
fflarijaricna delniška družba
I., Nollzeile10 in 13, Dunai, I., Strbbeloasse l
&HF" Fojaantla	v vseh gospodarskih in finanžmt"
atvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipokal&uljsiljii vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego Kolikor
ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
flavnio.	134 166

;»Jftj»trlj in odgovorni v r« Stik: |r. >nMrl| Žliato,
,K»tol »k* Tiskarn«" v Liubliani.