/SOI MJ / .11 PRIUiukSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini ™ rt«A .. Abb. postale I gruppo Zi>U Ilf Leto XXXV. Št. 148 (10.367) TRST, sobota. 30. junija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO DOLGOTRAJNEM PREREKANJU IN PO POVIŠANJU CEN »ČRNEGA ZLATA* V TOKIU SO DOSEGLI KOMPROMISNI SPORAZUM ZA OMEJITEV POTROŠNJE PETROLEJA DO L. 1985 Evropski člani «sedmerice» so popustili glede ločenega določevanja omejitev, Amerikanci pa pri vprašanju dolgoročnega načrtovanja TOKIO — Sedmerica državnih poglavarjev in predsednikov vlad industrijsko najbolj razvitih v zahodnem svetu, ki so se sestali v japonski prestolnici, da bi rešili probleme v zvezi z energetsko krizo, je v zadnjem trenutku dosegla kompromisni sporazum. Kompromis nakazuje skupno strategijo pri reševanju energetskih problemov, tako v kratkem kot srednjeročnem, ter u-sklajuje ameriška in evropska stališča, se pravi osrednji vozel vseh debat v teh dneh. Poleg tega dopušča Italiji in Japonski določen manevrski prostor. Gre za politični in gospodarski rezultat, ki so ga voditelji sedmerice označili za «važnega». Sporazum so dosegli v prvih popoldanskih urah včerajšnjega dne. Podrobnosti so izdelali ministri za energijo Francije, Japonske, ZRN in ZDA (Italijo je zastopal diplomatski svetovalec predsednika Andreottija, minister Ruggero), nakar so jih odobrili vladni zastopniki ter jih vnesli v zaključni dokument. Na koncu vrhunskega sestanka je predsednik Andreotti uradno predložil, da bi se VI. vrhunski sestanek sestal prihodnje leto v Benetkah. Predlog je bil sprejet, datum srečanja pa bodo naknadno določili. Glavne točke zaključnega sporočila o »vrhu*, ki je bilo objavljeno na koncu sestanka, so naslednje: Francija, Zvezna republika Nemčija in Velika Britanija se obvezujejo, da ne bodo prekoračile količin uvoza petroleja, ki so jih zabeležili v lanskem letu, do leta 1985. Italija potrjuje svoje sodelovanje pri sporazumih EGS, se pravi obveznost, da ne bo presegla količin iz leta 1978 določenih za EGS v celoti. Štiri evropske države vrhunskega sestanka bodo priporočile drugim članicam EGS, naj določijo svoje prispevke za dosego tega cilja. ZDA si postavljajo za cilj v letu 1985, da ne bodo presegle ravni u-voza petroleja v letu 1977 (v tem letu je bil ameriški ti voz največji), se pravi 8,5 milijona sodčkov na dan. Japonska si je zastavila cilj za 1985 nihanje uvoza od 6,3 do 6,9 milijona sodčkov na dan ter bo skušala na vsak način skrčiti uvoz. 0-stali člani vrha so menili, da so bile japonske koncesije precej pičle, toda morali so se zadovoljiti le z obljubo, da bo Tokio storil vse, kar je v njegovih močeh, da skrči uvoz. Kanada, ki bo zabeležila do leta 1985 močan padec petrolejske proizvodnje, bo omejila poprečni letni porast svoje petrolejske potrošnje na 1 odst. Za cilj si je zadala, da bo leta 1985 uvozila največ 0,6 milijona sodčkov na dan. ZDA, Japonska in Kanada se obvezujejo nadalje, da bodo omejile petrolejski uvoz v letu 1979 in 1985 na popravljeno raven, skladno z obvezami, ki so bile sprejete v okviru Mednarodne agencije za energijo. Skupina predstavnikov vseh sedmih držav in evropske komisije bo periodično ocenila dosežene rezultate v okviru OECD. Dovoljeni bodo manjši popravki, da bi se upoštevale posebne razvojne zahteve. Uvedena bo obvezna registracija kupčij na petrolejskem svobodnem trgu. Proučili bodo možnost, da se zahteva od ladij, ki iztovarjajo petrolej, naj predložijo potrdilo na katerem je navedena cena, ki so jo plačali proizvajalcu. Izboljšali bodo informacijsko službo o stanju dobičkov petrolejskih družb in o izkoriščanju skladov, ki so jim bili dodeljeni. Sedmerica soglaša, da je zelo pomembno, da se notranje cene petrolejskih proizvodov zadržujejo na ravni mednarodnih cen oz., da se spravijo na to raven v najkrajšem času. Zato bodo skušale omejiti in Potem opustiti upravne ukrepe, ki silijo k povišanju cen petrolejskih proizvodov ter se bodo izogibali novih prispevkov, ki bi imeli enak u-činek. Sedmerica ne bo kupovala petroleja za državne rezerve, kadar bi se ti nakupi odražali na pretiran Pritisk cene. Sedmerica se obvezuje, da bo raz-vila v največji meri uporabo, proizvodnjo in zamenjave premoga. V prihodnjih desetletjih bo zelo težko zagotoviti gospodarski razmah ter boljšo raven zaposlenosti brez razvoja jedrske energije. Ta razvoj Pa je treba izvajati v razmerah, ki n°j zagotovijo varnost ljudi. Ustanovili bodo »Mednarodno skupino za energetsko tehnologijo v povezavi z Mednarodno agencijo za energijo, OECD in drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami v svrho proučevanja pobud posameznih držav v okviru tega »ključnega področja* in da bi v daljšem roku preprečili grožnjo nove energetske krize. Udeleženci bodo zagotovili, da bodo važna finančna sred-stva, javna in zasebna, v resnici Ugotovljena. Sedmerica »obžaluje* ukrepe, ki *o bili sprejeti na zadnjem sestanku UPEC, čeprav priznava relativno zmernost nekaterih udeležencev. Nabije zatrjuje, da bodo imeli neupra-vičetii porasti cen brez dvoma zelo resne gospodareke in socialne posle-®ee. So pa pripravljeni, da bodo skupaj * izvozniki petroleja proučili sredstva, s katerimi bi določili perspektive popraševanja in ponudbe na svetovnem trgu. Sedmerica priznava končno potrebo po pretoku finančnih rezerv v države v razvoju, pa naj gre za javna kakor zasebna, bilateralna ali multilateralna sredstva. Pozivajo države SEV naj doprinesejo svoj delež pri tem naporu. Kakšen je smisel tokijskega vrha? Brez dvoma gre za kompromis, toda še preden govorimo o kompromisu kot takem, je treba pripomniti, da je bil dosežen v izrednih o-koliščinah. Še dvanajst ur pred zaključkom in podpisom sporazuma so se udeleženci zelo ostro prerekali o celotni problematiki. Amerikanci in Japonci niso hoteli popustiti niti za las glede svojih zahtev po ločenih obvezah, za vsako državo posebej, glede omejitve petrolejskega uvoza ter še posebej o bolj dolgoročnem načrtovanju omejevanja uvoza (ZDA in Japonska dve leti, Evropejci do leta 1985). V zadnjem trenutku je bil dosežen kompromis. Njemu je botrovalo zvišanje cen petroleja, ki so ga sklenile države OPEČ. Botrovalo mu je tudi spoznanje, da ne gre več sedaj za izključ- ne interese nekaterih držav, čeprav najbolj razvitih, temveč, da gre za bolj resno zadevo, to je, za celotno ravnotežje v svetu. Zastoj v pogajanjih za delovne pogodbe RIM — Poskusi za pospeševanje pogajanj za nove delovne pogodbe se nadaljujejo na raznih ravneh, toda žal brez posebnega uspeha. Najtežje se zdi zbližanje stališč med pogodbenimi strankami glede zelo številčne in močne kategorije kovinarjev ter gradbenih delavcev, za katere so se uradna pogajanja razbila že pred več kot enim tednom. Za prve je prevzel pobudo za obnovitev pogajanj sam minister za delo Scotti, ki je v preteklih dneh sklical zastopnike enotne strokovne zveze FLM in zasebnih podjetnikov, doslej pa njegova posredovanja niso mnogo zalegla. Glavno sporno vprašanje ostaja skrajšanje delovnega urnika, kateremu se gospodarji trdo upirajo in I ne kažejo posebnega zanimanja niti za ministrov predlog o šestmesečnem preverjanju koledarja zaposlitve, upoštevajoč tudi nadurno delo. »Napredujemo s hitrostjo hromega polža*, je dejal včeraj v pesimističnem tonu predsednik združenja Federmeccanica med srečanjem, ki zares r.i premaknilo spora z mrtve točke in se bo zato nadaljevalo prihodnji torek. Pogajanja z zastopniki javnih podjetij (Inter-sind) se sicer niso razbila, a prav tako napredujejo zelo počasi MOSKVA — Zahodne tiskovne a-gencije z velikim poudarkom omenjajo sporazum o jedrski energiji, ki so ga podpisale države Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč v Moskvi. Vzhodna Evropa je torej dala prednost jedrski energiji, kljub temu, da se ne sooča s tako občutnim pomanjkanjem nafte kot zahodni svet. Vse države članice in tudi Jugoslavija bodo uresničevale svoje jedrske načrte. SEV si je tu di razdelil pristojnosti: Sovjetska zveza in Češkoslovaška bosta gra dili jedrske reaktorje, ostale države pa bodo dale svoj doprinos v drugi tehnologiji. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii) HUD PORAZ ZA ZACCAGNINIJEVEGA KANDIDATA GALLONIJA Bianco izvoljen za predsednika demokristjanske poslanske skupine Pertini bo najbrž že v ponedeljek poveril mandat za sestavo nove vlade - V ponedeljek tudi zasedanje CK KPI RIM — Linija tajništva krščanske demokracije je včeraj doživela hud poraz. Za predsednika poslanske skupine KD je bil namreč izvoljen Gerardo Bianco, ki so ga podprli pristaši Fanfanija, dorotejci, najbrž pa tudi Rumor in Colombo, ki sta mnenja, da trojica Andreotti, Picco-li, Zaccagnini vse preveč samovoljno deli funkcije znotraj stranke in v glavi. Uradni kandidat tajništva Giovanni Galloni je od 253 glasov prejel le 113, medtem ko je novo izvoljeni predsednik Gerardo Bianco dobil 21 glasov več. Zaccagnini je skušal do zadnjega trenutka prepričati Bianca, naj se umakne, vendar so vsa njegova prizadevanja bila zaman. Da bi potrdil svoj trden namen, da ohrani kandidaturo, je Gerardo Bianco zanikal glasove češ, da mu je Zaccagnini obljubil eno od ministrstev v bodoči vladi v zameno za njegov odstop. Biancova izvolitev je sprožila val navdušenih izjav v vrstah Fanfani-jevih pristašev. Pezzati in Orsini sta dejala, da pomeni izvolitev novega predsednika demokristjanske poslanske skupine izraz težnje po preno vitvi, o kateri vsi govorijo, ki pa je komaj včeraj prišla do izraza. Sam Gerardo Bianco pa je v izjavi, ki jo je dal časnikarjem po izvolitvi dejal, da pomeni poraz Gal-lonija premostitev struj znotraj krščanske demokracije. To pa je v skladu z večkrat izraženimi težnjami tajnika Zaccagninija. Po njegovem mnenju sta izraza »desnica* in «levica» preživeli. Treba je videti, kdo je ostal vezan na stare formule in na star način izvajanja oblasti, kdo pa je za reforme in spremembe. Gerardo Bianco se je rodil leta 1931 pri / vellinu. Prvič je bil izvoljen v poslansko zbornico leta 1968, ko je prejel 60.000 preferenčnih glasov. Od takrat so se njegove preference stalno višale. Na zadnjih volitvah je dosegel 100.000 glasov. Bil je že podpredsednik demokristjanske skupine v poslanski zbornici, ko je bil predsednik Flaminio Piccoli. Pred glasovanjem se je Galloni zahvalil vsem kolegom, ki so glasovali zanj in onim, ki so si prizadevali, da bi bil izvoljen v balotaži. Pri tem pa je potrdil, da bi se u-maknil, tudi če bi prejel večino glasov. Medtem je predsednik republike Pertini nadaljeval s posvetovanji s političnimi predstavniki. Včeraj je sprejel tajnika PDUP Magrija ter predstavnike mešanih skupin v poslanski zbornici in v senatu. Kot kaže bo Pertini poveril mandat za sestavo nove vlade v ponedeljek. Vsaj v prvi fazi bo mandat poveril najbrž dosedanjemu predsedniku vlade Andreottiju, V ponedeljek se bo sestal centralni komite komunistične partije, na katerem bo tajnik Berlinguer imel dolgo poročilo. Na dnevnem redu so analiza volilnih rezultatov 3. in 10. junija, politični položaj, sedanje stanje vladne krize in porazdelitev funkcij v okviru partije. Centralni komite bo moral imenovati komisijo, ki bo proučila predloge za razdelitev funkcij, ki jih bodo predložili na drugi seji centralnega komiteja, ki bi morala biti prihodnji teden. — V SENATU IN V POSLANSKI ZBORNICI PSI ponovno vložila zakonski osnutek o globalni zaščiti Deželni tajnik socialistične stranke (PSI) Bravo je med videmsko konferenco o izseljenstvu sporočil, da je socialistična stranka (PSI) takoj ob odprtju parlamenta ponovno vložila v senatu in v poslanski zbornici svoj zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev v Italiji. V poslanski zbornici je prvi podpisnik osnutka posl. Loris Fortuna, v senatu pa, kjer nosi zakonski osnutek številko 3, je prvi podpisnik senator Lepre, ki je sodelavcu agencije Alpe-Adria izjavil naslednje: «To je naša obveza do slovenske manjšine in se nedvoumno vključuje tudi v to konferenco o emigraciji, saj prav slovensko prebivalstvo skupno s furlanskim trpi zaradi pomanjkanja delovnih mest v bližini. Toda po našem mnenju gre predvsem za obvezo stranke za zaščito manjšin in za ovrednotenje slovenske kulture in v tem smislu za priznanje popolne etnične in krajevne avtonomije, ki morata predstavljati pravo demokratično razčlembo v naši republiki. Naš zakonski osnutek daje pozitiven odgovor že, dejal bil, zgodovinski, več kot tridesetletni zahtevi slovenskega prebivalstva, ki je toliko pretrpelo, zlasti pod fašizmom in, ki je toliko prispevalo v narodnoosvobodilnem boju za obnovitev svobode v naši državi. Ponavljam, gre po našem mnenju tudi za nadaljnji korak k tisti skupnosti ljudi ob meji, ki naj omogoči, da bo dežela napredovala in se bogatila s skupnim delom na kulturnem področju in na področju gospodarskih in socialnih odnosov v težnji po izboljšanju življenjskih pogojev našega prebivalstva.* DEŽELNA KONFERENCA O IZSELJENSTVU V VIDMU Emigranti odločno zahtevali, naj dežela stvarno pristopi k problemom izseljenstva V skupnem boju za lastne pravice doma in na tujem se kali enotnost in solidarnost beneških in italijanskih delavcev - Tisk prezrl prisotnost beneških Slovencev VIDEM — Po otvoritvenem dnevu, ki je imel kot na vseh podobnih znanstvenopolitičnih simpozijih, nekoliko formalistični značaj, je druga deželna konferenca o izselje-ništvu včeraj zarezala v živo problematiko emigracije, zaživela je v ostrem in odločnem, vendar vselej demokratičnem in omikanem dialogu. Dejanski protagonisti razprave tako na plenarnem zasedanju kot tudi v komisijah so bili izseljenci, ki so dodobra razčlenili vprašanje z vseh plati, ga secirali s skorajda kirurško spretnostjo in ga nato spet strnili v celoto. V svojih posegih so bili zelo konkretni, govorili so o problemih, ki jih dan za dnem živo občutijo na lastni koži, niso zahtevali nebes, pač pa stvaren in resen pristop, k problematiki emigracije, obnove in razvoja dežele. V okviru konkretnosti in čustvenosti, ki je izhajala iz prikaz vsakodnevnih življenjskih problemov, s katerimi se soočajo zdomci, so po resnosti in temeljiti pripravljenosti izstopili beneški slovenski delegati, ki niso branili zgolj svoje osnovne pravice, da živijo in delajo na rodni zemlji, pač pa so odločno zahtevali priznanje neodtujljivih narodnostnih pravic. Niso bili sami: v dolgih letih emigracije, v skupnem boju za lastne pravice doma in na tujem, se je prekalila človeška solidarnost, tako da so zahteve beneških Slovencev podprli marsikateri italijanski diskutanti. Ta enotnost ciljev in boja, ta solidarnost in človeška toplina je dala poseben pečat zlasti jutranjemu delu razprave, ki je bil bolj živahen in bogat od popoldanskega, ko so se delegati razkropili po komisijah. Ta nova stvarnost pa je vsekakor nekaj povsem tujega krajevnemu tisku, ki je dobro pazil, da ni niti z besedico omenil prisotnosti beneških emigrantov na videmski konferenci. Zveza beneških izseljencev je* ostro protestirala proti tej diskriminaciji s sporočilom, ki ga je poslala vsem sredstvom javnega obveščanja in ki ga bodo danes javno prebrali na plenarni seji. Po uvodnem posegu predsednika ustanove «Friuli nel mondo* Otta-via Valeria, ki je orisal delovanje organizacije in zahteval ustanovitev deželne emigrantske službe s sedežem v Vidmu, je povzel besedo v imenu koordinacijskega odbora organizacije ALEF, ERAPLE, PAL Friul in Zveze beneških izseljencev Gino Dassi. Zaradi preskopo odmerjenega časa je moral sintetizirati in shematizirati poseg, ki pa je bil zelo zanimiv, saj je razčlenil najbolj žgoče probleme. Že uvodoma je Dassi poudaril, da sklepi konference morajo biti temelj za novo politiko o izseljeništvu, za stvarno gospodarsko načrtovanje, katerega cilj naj bo zajeziti in odpraviti e-migracijo ter ustvariti pogoje, da se bodo zdomci lahko vrnili. Med prvo in drugo konferenco o izseljeništvu je minilo deset let, kar je odločno predolgo obdobje, da bi lahko preučili opravljeno delo. Zavlačevanja in zamude pri sklicanju druge konference ni mogoče opravičiti s sklicevanjem na naravne katastrofe, vendar pa je vsekakor pozitivno dejstvo, da je do konference vendarle prišlo in da emigranti lahko spregovorijo o svojih problemih. Glavni del posega je Dassi namenil kakovosti razvoja, kar pomeni, da je treba primerno izbrati lokacijo industrij, še posebej pa zajamčiti vsem naseljem in zaselkom primerne infrastrukture in družbene storitve. V tem okviru se je predstavnik koordinacijskega odbora štirih emigrantskih organizacij dotaknil značilnosti zaposlitve na območju, ki ga je prizadel potres. Odločno je obsodil primere črnega dela, a-kordno delo in podzakup, ki sicer omogočajo trenutno znaten zaslužek, niso pa vsekakor spodbuda za vrnitev emigrantov in jamstvo za prihodnost. V boju proti takim primerom odtujujočega in izkoriščajočega dela nastopajo emigrantske organizacije skupno z delavskimi organizacijami kot so sindikati in zadruge. Ta skupni nastop je treba okrepiti in bolje uskladiti. V zadnjem delu svoje razprave je Dassi obravnaval vprašanje o-simskih sporazumov in se zavzel, da bi gospodarski del teh sporazumov raztegnili tudi na Goriško in na Nadiške doline. Gospodarski razvoj je nujno povezan tudi s kulturnim in družbenim razvojem. V tem okviru je treba ovrednotiti vse značilnosti in posebnosti ter končno dati slovenski narodni manjšini tiste pravice, ki jim jih jamči ustava. Delegati so pozdravili njegov poseg z burnim ploskanjem. Prav tako navdušeno so pozdravili tud: govor Romea Burrina, ki je zastopal vse deželne emigrantske or- ganizacije v Švici in ki je v uvodu poudaril, da enotno zastopstvo švicarskih emigrantov ni sad ne zaželjenega unammizma, pač pa sad stvarnega soočanja in spoštovanja razlik, obenem pa tudi boja za skupne cilje. Burrino je v svojem ekspozeju razčlenil vrsto problemov in nakazal kopico predlogov, glavni del pa je bil vsekakor posvečen deželi in njeni avtonomiji. Furlanija - Julijska krajina je dežela s posebnim statutom zaradi njenih posebnosti in specifičnosti. Tc je treba zaščititi in ovrednotiti, ker predstavljajo neprecenljivo kulturno in humano bogastvo. Deželni upravitelji so prevečkrat prezrli te posebnosti, medtem ko je treba uresničiti črko in duha republiške ustave. Rino Di Bernardo, ki zastopa e migrante iz Belgije in ki je stalen gost na vseh kongresih Zveze beneških izseljencev, je dokaj kritično analiziral izhodiščna referata podtajnika Sar.tuza in odbornika To-meja in poudaril, da ni mogoče sprevreči odgovornosti za dosedanje napake na mednarodne forume, da bi prikrili napačne izbire domačih upraviteljev. Potem ko je po- udaril, da so sedanji deželni :n vladni posegi še preskromni in nesmotrni je v zaključku izrazil upanje, da bodo iz konference izšli konkretni sklepi in da bo lepim besedam upraviteljev sledila tudi konkretna akcija. Valter Drescig, mlad beneški e-migrant druge generacije, je v kratkem a zavzetem posegu orisal problematiko ljudi svoje generacije, ki se čutijo dvakrat emargini-rani (doma in v tujini), brez korenin, medtem ko je Viviana Bordon, ki vodi ženski odsek Zveza beneških izseljencev v Belgiji, prikazala dramatični položaj emigrantk in žena emigrantov. Omenjene teme so bile v večji ali manjši meri, z večjim ali manjšim poudarkom prisotne v skoraj vseh posegih. Sklepi, ki jih bo danes povzel predsednik deželnega cdbora Antonio Comelli bode pokazali, ali ima deželna uprava dovolj posluha za potrebe in zahteve emigrantov, šele v prihodnjih mesecih pa bomo lahko preverili, ali misli tudi konkretno in stvarno pristopiti k reševanju te žgoče problematike, s katero ni mogoče več odlašati. VOJMIR TAVČAR KRAMLJANJE Z EMIGRANTI MED PAVZO KONFERENCE «Rad hi se vrnil, toda...» VIDEM — Deželna konferenca o izseljeništvu nj samo znanstveno politični simpozij, na katerem emigranti skupaj s predstavniki deželnih o-blasti razpravljajo o svojih problemih in o potrebnih ukrepih, pač pa je tudi priložnost za srečanja, za kramljanje s starimi znanci, za spoznavanje novih emigrantov, za izmenjavo izkušenj. In ta je človeški moment, ki je za zdomca prav tako važen, vliva novih moralnih moči, občuti zopet tisto človeško toplino in razumevanje, ki mu je tujina ne nudi. In tedaj še bolj zahrepeni po domači zemlji, po domačem vaškem okolju, rad bi se vrnil, pognal korenine, toda .. «Toda -- pravi Pio Cencig, član društva beneških izseljencev iz Ti-cina — kako naj se vrnemo, če nam ne zajamčijo stalne službe. V Švici dobro zaslužimo in smo preskrbljeni; ali si lahko privoščimo vrnitev v slepo, ne da bi imeli zajamčene za- poslitve in stanovanja?» cProblem stanovanja in služba — dodaja Viviani Bordon iz Belgije — je zelo občuten tudi med ženskami, še zlasti med mlajšimi emigrantkami druge generacije, ki so se privadile življenju, delu in miselnosti v tujini.» Hiša, služba, jezik. Ta tri vprašanja se kot dramatični refren ^ponavljajo z vsemi izseljenci, s katerimi navežeš razgovor, družijo Benečane in Furlane, družijo tiste, ki živijo v Belgiji s tistimi, ki živijo v Švici, družijo tiste, ki so raztreseni po Evropi in tiste, ki so v pre-kcocenskih državah, v Avstriji, v Argentini, v Kanadi. «Rad bi se vrnil — pravi Silvio Tomasetig, ki živi in dela v Avstraliji — vendar bi si moral prej zgraditi hišo.* »Tudi mene m!ka — mu pritegne Pepi Floreancig ■— vendar nimam dovolj denarja. Sreča mi ni bila mila, potreboval bi pomoč dežele.» Po de- iiiiuiiiiiiitiiMMiMiiiiiiniiiiiimiiiiiiiHiiiiiituiiiiiimniiiiiiiiiiiiimmiimitiiiiHHKiHiiiiiiiiiiiiiimifuiiiiii NA POBUDO DEŽELNEGA ZDRUŽENJA MALE IN SREDNJE INDUSTRIJE V Trstu srečanje obmejnih gospodarskih zastopnikov Soglasje s predstavniki GZ iz Kopra, Nove Gorice in z Reke o potrebi razvoja industrijskega sodelovanja Jeseni na Reki zasedanje na višji ravni TRST — Na pobudo Deželnega združenja male in srednje industrije za Furlanijo in Julijsko krajino je bilo včeraj v našem mestu srečanje z Gospodarskimi zbornicami iz Kopra, Nove Gorice in z Reke. Na njem so opravili predhodni pregled možnosti industrijskega in trgovinskega sodelovanja med obmejnimi območji. Izhajajoč iz potrebe, da se uresničijo ugodnosti, ki jih ■ lllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||,|||l||||||||||l||lf||||n||ll||||||l|||||||||ni|||||||||||||||||||||||||||||||lMt||||||||||||||||||||u||||IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII GEDAFI GROZI, DA BO UKINIL IZVOZ LIBIJSKE NAFTE Nevarna zaostritev energetske krize WASHINGTON — Sedanja podražitev nafte ni v ZDA presenetila nikogar, kljub temu pa so reakcije skrajno ostre, pravi protesti, kjer se vsa krivda za sedanjo energetsko krizo vali na Arabce. Američani dajejo velik poudarek dejstvu, da podražitev ne bo prizadela samo industrializiranega Zahoda, temveč tudi države v razvoju. Nova cena nafte naj bi poslabšala stanje svetovnega gospodarstva, ki se po njihovem nahaja na robu najhujše svetovne krize. Še največjo zaskrbljenost pa je povzročila napoved držav OPEČ, da bodo zamenjale dolar s pahljačo drugih valut pri določevanju cene nafte, če ti vrednost dolarja padla. Nekaj ur je v ameriških gospodarskih krogih vladalo neprikrito zadovoljstvo, ko so izvedeli, da je Saudova Arabija zmanjšala od 60 na 30 dni rok za plačanje naftnih dobav. Ta sklep avtomatično poveča povpraševanj-' po ameriški valuti in ji s tem veča trdnost Zadovoljstvo p-, je bilo kratkotrajno, saj je libijski predsednik Ge-dufi zagrozil, da bo za dve ah celo za štiri leta ukinil izvoz nafte, če ne bodo industrializirane države, predvsem pa ZDA, prenehale z grožnjami in pritiski. «Vojaškim posegom bomo odgovorili z embargom*. Gedafi pa je tudi razvil tezo, da se nafta bolje obrestuje, če ostane v zemlji. Ostro je nastopil tudi proti napovedim nekaterih proizvajalk, da bodo zvišale izvoz nafte. Za Gedafiju je to zgrešeni odgovor na klevetanje Zahoda, ki meče krivdo za sedanjo krizo na A-rabce, medtem ko so vsega krive multinacionalne družbe in zahodne industrializirane države, predvsem pa ZDA. Na valutnih borzah je bil odgovor na Gedafijeve reakcije takojšen: vrednost dolarja je padla Zasedanje OPEČ ni torej ublažilo polemik o energetski krizi, temveč jih je celo izostrilo. Zahod bi hotel dialog s proizvajalkami samo o problemu nafte, ne pristaja na na revizijo svetovnih trgovinskih odnosov. Era cenene in neomejene nafte je končana, Zahod je to : x»znal z zamudo, a upa, da bo s svojo tehnologijo, gospodarskim potencialom in seveda s svojo vojaško močjo pre- brodil sedanjo krizo. ZDA in Francija so najglasnejše pri podtalnih grožnjah z vojaško intervencijo. Konservativna Velika Britanija pa je včeraj sprejela nevarno pobudo: prekinila je embargo nafte Južni Afriki, kar bo povzročilo ostre reakcije večine proizvajalk nafte. Zahod se torej igra z ognjem, ki mu je Gedafi s svojimi izjavami še dodal netiva. Vrtimo se v začaranem krogu in ne vidimo izhoda. Iskanje drugih virov energije, predvsem jedrske, naj bi bil edini izhod. Zahod skuša zmanjšati energetsko povpraševanje s kratkoročnim načrtovanjem in s kampanjskim varčevanjem, da bi proizvajalcem ostala neprodana nafta in bi cena zaradi tega padla. Njegova zamisel pa se bo težko uresničila, saj proizvajalci že zagovarjajo zamisel, da je treba nafto hraniti tudi za bodoče domače potrebe. S tega vidika je zanimiv primer Mehike, ki bi sama lahko rešila marsikateri energetski problem industrializiranega sveta, a ne pristaja na povečanje proizvodnje. Kljub gospodarskim problemom noče Mehika prehitrega razvoja, ki bi ji pri- nesel le navidezno blagostanje, ne bi pa dvignil družbene ravni prebivalstva. Iranska kriza in revolucija je bila za vse proizvajalke dobra šola, da ne bodo ponovili šahovih napak. Nafta lahko prinese lastnicam res blagostanje, a večkrat je to le navidezno, če ni gospodarska rast postopna. Ob vseh teh dogajanjih na svetovnih naftnih tržiščih se pa človek z ulice predvsem sprašuje, kakšne po sledice bo sam občutil. Vsa tekoča goriva se bodo v kratkem podražila. V prihodnjih mesecih že napovedujejo v Italiji občutno pomanjkanje bencina, ker bodo hotele naftne družbe izsiliti podražitve. Tiskovne a-gencije že navajajo podatke, da je med državami EGS italijanski bencin najcenejši, če ne upoštevamo davkov. V teku je torej ofenziva, da bo v Italiji bencin dražji. Pred zimo se bo verjetno podražilo tudi plinsko olje za ogrevanje, vse skupaj pa pomeni, da bo italijansko gospodarstvo ob pomanjkanju smotrnih energetskih načrtov doživelo hudo krizo, (voc) omogoča bližina, so udeleženci — »udarja sporočilo deželnega združenja — izrazili skupen interes, da se dejavnosti avtonomnega računa razširijo tudi na industrijske in proizvajalne dejavnosti (poleg trgovinskih). Zato se bodo zavzeli pri pristojnih oblasteh za postopno razširitev list, priloženih Videmskemu sporazumu. Interes za industrijsko sodelovanje izhaja iz dejstva, da — za razliko od trgovinskega — ustvarja pogoje za večjo stalnost in omogoča čedalje večje priložnosti. Razpon možnosti je namreč zelo širok in zadeva izmenjavo tehnologije in znanstvenih izkušenj, ostvaritev novih dejavnosti skupnega interesa, ustanovitev mešanih družb za proizvodnje na račun tretjih, dejavnosti na področju poddobav, skupne pobude za raziskave in prodaje. jugoslovanski gostje so pokazali posebno zanimanje za industrijsko stvarnost Furlanije - Julijske krajine, ki temelji prvenstveno na malih podjetjih. Tudi v Jugoslaviji se krepi namreč usmeritev razvojnih perspektiv na podpiranju male industrije. Gospodarski zastopniki z obeh strani meje so sestavili koledar naslednjih srečanj, ki predvideva razširitev zastopstev (za jugoslovansko stran republiški gospodarski zbornici iz Ljubljane in Zagreba ter tržaško zastopstvo zvezne gospodarske zbornice, za italijansko pa pokrajinske trgovinske zbornice in njihova deželna zveza ter zastopniki raznih industrijskih sektorjev). Prihodnje srečanje bo v začetku jeseni pri Gospodarski zbornici na Reki. __________ (lv) RIM — Na ministrstvu za zunanjo trgovino so se zaključila pogajanja o gospodarskem sodelovanju z Indijo. Obe strani sta se obvezali krepiti sodelovanje, zlasti na industrijskem področju. vetnajstih letih Avstralije pa je domotožje tako prevzelo Pepi ja, da n« misli kot na vrnitev. Sam še ne more v rodni Hlodič, zato pa je poslal domov dvajsetletno hčerko, ki že dve leti živi v Vidmu in se preživlja s poučevanjem angleščine v nekem šolskem zavodu. «Starejša hčerka — pojasnjuje — živi sedaj v Španiji. kam>r se je preselila z možem, mitfjša je v Vidmu, nujno moram domov, sicer bo družina preveč raztepena po svetu, bnimi kriminalnimi atentati drugod po državi, ter zahtevata od ministra takojšnje u-krepe, da bi krivce vseh teh dejanj, kakor tiste, ki so atentate naročili, izsledili ter zgledno kaznovali. Reorganizacija občinskih služb Sindikati obsojajo ravnanje tržaškega občinskega odbora Vodstvo pokrajinske zveze CGIL CISL - UIL je na svoji zadnji seji odločno podprlo sindikalni boj, ki ga je proglasila enotna federacija krajevnih ustanov FLEL proti hudo izzivalnemu stališču tržaškega ob činskega odbora do vprašanja re organizacije občinskih služb. Po o-ceni sindikalistov je zadržanje Ce-covinijeve uprave protislovno in neposredno ogroža obstoj novih služb, ki so bile uvedene v duhu zakona o zdravstveni reformi (medicina dela, posvetovalnice idr.). Sindikati zahtevajo od demokratičnih strank v občinskem svetu, da zavrnejo ravnanje občinskega odbora. Uradi konzulata SFRJ bodo 4. julija zaprti rodni stroji, zaščitni mehanizmi, vsakovrstna prevozna sredstva in v njihovem sklopu naprave za dviganje hlodovja in desk, o katerih menijo, da jih v Celovcu še nikdar v preteklosti ni bilo toliko na razstavi kolikor jih bo letos, in to seveda najsodobnejših tipov. V okviru sejma bodo redno na sporedu praktični prikazi o delovanju, oziroma upravljanju omenjenih ter še vrste drugih strojev. Posebni razstavni območji bosta nadalje posvečeni žagarstvu in mizarstvu. Dalje bodo prireditelji poskrbeli za niz znanstvenih zasedanj, ki bodo, kakor že prejšnja leta, privabila množico strokovnjakov in tehnikov iz številnih evropskih držav, tako seveda tudi sosednjih Italije in Jugoslavije. Gre za 10. gozdarski simpozij, 17. zasedanje specializiranih časnikarjev, na katerem bodo obravnavali aktualno vprašanje vloge lesa v času hude energetske krize, a 13. avgusta bo italijansko-avstrijsko zasedanje o razvoju lesne trgovine med državama. Za letošnjo priredbo celovškega sejma Na tržaški univerzi je 28. t.m. z odliko diplomirala iz pedagogike LUČKA BAREI KRIŽMAN Čestitajo ji prijatelji in prijateljice Športnega združenja Bor. Gozdarstvo bo ena glavnih tem letošnjega 28. mednarodnega lesnega sejma v Golovcu Odvijal se bo od 11. do 19. avgusta ■ Na sporedu praktični prikazi o delovanju žag in strojev, pa tudi znanstvena zasedanja - Navzoča tudi naša dežela V tržaškem hotelu Savoia Excel-sior Palače je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri je posebno avstrijsko odposlanstvo predstavilo časnikarjem 28. mednarodni lesni sejem v Celovcu, ki bo od 11. do 19. avgusta. Njegove značilnosti je orisal ravnatelj sejemske uprave Joseph Kleindienst. Sejem bo zajemal v razstavnem, kot tudi informacijsko-posvetoval-nem smislu tako rekoč vse, kar je povezano z lesom, to neprecenljivo surovino, ki nas spremlja skozi vse življenje «od zibelske do krste*. Obiskovalec si bo lahko ustvaril kar se da jasno podobo o celovitem procesu, ki je značilen za lesno industrijo in ki gre od sečnje in ža-garstva mimo grobe obdelave do predelave ter izoblikovanja končnega izdelka. Sicer pa prireditelji ne bodo prezrli le na videz obrobnih problematik, kot so na primer smotrno pogozdovanje, skrb za zaščito gozdnega bogastva in usklajeno po večanje sečnje. Na ogledu bodo med drugim orodje za ročno obdelavo lesa ter o- NA POBUDO SLOVENSKE SENATORKE JELKE GERBCEVE V senatu ponovno vložen zakonski predlog za ureditev položaja SSG Gre za povsem enak zakonski predlog, ki ga je prejšnji senat že odobril, nadaljnji postopek pa je prekinila vladna kriza Izjava predsednika upravnega sveta SSG prof. Josipa Tavčarja Slovenska senatorka Jelka Gerbec nam je sporočila, da je 27. t.m. ponovno vložila v senatu zakonski predlog za ureditev položaja Stalnega sit venskega gledališča. Zakonski osnutek so poleg nje še podpisali komunistični senatorji Bacicchi, Modica Mascagni, Ruhl, Ada Valeria Bonazzola in Urbani. V obrazložitvi se senatorka sklicuje na prvotni zakonski osnutek, ka terega je senatna komisija odobrila 17. novembra 1977 in katerega je predsednik Spadolini poslal v poslansko zbornico. Tudi v poslanski zbornici se je postopek dobro pričel, ni pa se mogel končati, ker je nastopila vladna kriza z razpustom parlamenta. Senatorka opozarja, da je Stalno slovensko gledališče edino izmed dvanajstih italijanskih gledališč, ki ni prejemalo ustrezne državne podpore in da je zaradi tega finančni položaj gledališča zelo težak in se kopičijo dolgovi V zadnjem razdobju se je položaj še poslabšal in zaradi tega senatorka zahteva da se za zakonsai predlog uporabi hi ter postopek in poziva senatorje, da zakonski predlog takoj odobre. Predsednika upravnega sveta Stal nega slovenskega gledališča prof. Josipa Tavčarja smo zaprosili za kratek komentar k tej novici, ki jo bo slovenska javnost nedvomno pozdravila z zadovoljstvom. Dejal nam je: »Po puMicizociji našega gledališča, ki je po reč kot desetletnem postopku dozorela, kot je znano pred dvema sezonama, se ja naša ustanova znašla v zelo zanimivem in laiku težko razumljivem stanju. Izenačenje Stalnega slovenskega gledališča z ostalimi desetimi italijanskimi sta1 nimi gledališči nam je namreč po eni strani zagotovilo državno jamsivo za obstoj in na daljnji razvoj naše gledališke hiše. Toda po drugi strani nas je ob po manjkanju zakona o gledališki dejavnosti irt ob neizogibnem primerjanju z dohodk’ in izdatki vseh drugih italijanskih stalnih gledališč, postavilo v popolnoma podrejen položaj, saj morejo druga italijanska stalna gledališča objektivno računati z mnogo večjimi inkasi in z mnogo večjimi podporami krajevnih ustanov od naše. Ta problem smo sicer imeli pred očmi že ob samem začetku naše akcije za publiciza cijo in pravilno poudarili specifičnost naše ustanove. Vse politične stranke ustavnega loka in nred-vsem komuni ,lična so z razumevanjem prisluhnile našim potrebam in nastal je zakonski osnutek, ki ga je že pred dvema letoma po uspešnem prizadevanju senatorke Jelke Gerbec soglasno odobrila pristojna komisija v senatu. Zakonski osnutek, ki predvideva sanacijo starih dolgov ir, stalno letno podporo šlovensjfggvi Stalnemu gleda- lišču, je bil nato predložen o poslanski zbornici, toda razpustitev parlamenta je postopek prekinila Vest, da je senatorka Jelka Gerbec ob odprtju novega parlamenta imela kot prvo skrb prav odobritev našega zakonskega osnutka, zate toplo pozdravljamo. Življenje naše gledališke ustanove je namreč, u-poštevajoč specifičnost našega položaja, popolnoma odvisno od dokončne odobritve preloženega zakonskega osnutka in zato pričakujemo, da se bo tudi tokrat potrdilo enotno stališče političnih sil parla V CERKVICI SV. MARTINA NAD VASJO Navdušujoč nastop zbora «Igo Gruden» v Dolini Gostujoče pevce je pozdravil predsednik dolinskega prosvetnega društva Boris Pangerc bo značilen prvi «sestanek na vrhu* o gozdarstvu na evropskih tleh, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti (tema: «Gozd, les in EGS v letu 2000»), Navzoč bo tudi avstrijski zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo Guenter Haiden, ki bo tudi odprl sejem. Med debato, ki je sledila Klein-dienstovemu posegu je spregovoril poleg drugih predstavnik tržaške trgovinske zbornice dr. Tamaro, ki je obžaloval dejstvo, da bo Trst na celovškem sejmu zanemarjen. Na razstavišču bo uradno prisotna dežela Furlanija - Julijska krajina, toda vloga našega mesta kot mednarodnega pristanišča — in še zlasti lesnega — ne bo prišla do izraza, četudi pojde v Celovec posebno tržaško odposlanstvo. Zopet je torej prišlo na površje kampanili-stično trenje med Trstom in Vidmom, kar pa tudi ni čudno glede na politično vrenje v naši deželi zaradi uveljavljanja partikularistič-nih in avtonomističnih gibanj in skupin. Govor je bil bežno tudi o konkurenci, ki jo tržaški luki vsiljujeta* Koper in Reka. Kako rešiti ta problem. Nekemu časnikarju ni prišlo na um nič pametnejšega kot to, da «počakajmo, dokler se koprsko in reško pristanišče ne preobremenita s tovori in tedaj bomo tudi mi prišli na svoj račun*. Do drobtin torej, (dg) V četrtek zvečer je prosvetno društvo Valentin Vodnik iz Doline priredilo koncert nabrežinskega zbora Igo Gruden v cerkvici sv. Martina in tako ponovno obudilo objekt h kulturnemu življenju. Koncert je bil mišljen kot krona letošnji bogati in pomembni sezoni dolinskega društva in je kot tak tudi zelo uspel. Kljub temu, da je bil nastop iz tehničnih razlogov sredi tedna, je cerkvico napolnila dolinska publika, ki zboru in društvu trdno stoji ob strani v vsakem trenutku- in ob sleherni priložnosti v veliko zadoščenje dolinskim prosvetnim delavcem. Najprej pevke, nato pa še moška sestava nabrežinskega zbora so hitro zagreli vzdušje, ki se. je polagoma stopnjevalo v prijetno in domač nostnost, da smo bili priča kot nekemu dvogovo- menta o tem vprašfflfr.^^ uiiiiiiiniiiiiiiiiiiilMUiHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiuiiiiHMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimii ~ Z VČERAJŠNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Preložena vsaka odločitev o preosnovi občinskih služb 0 tem vprašanju bodo razpravljali na seji 10. julija - Velik del včerajšnje seje posvečen Lucchettijevi televizijski oddaji in novemu valu nasilja Uradi generalnega konzulata SF RJ v Trstu bodo na Dan borca, 4. julija, zaprti za stranke. Z VČERAJŠNJIM SPORAZUMOM NA SEDEŽU DEŽELNEGA SVETA Osebju zavoda Rittmeyer zagotovljena zaposlitev Upravni svet zavoda za mesec dni odložil odpust 25 uslužbencev, ki jih bo prevzel zdravstveni konzorcij Včeraj je bil končno zglajen dolgotrajni spor med uslužbenci in člani upravnega sveta zavoda za slepce Rittmeyer. Poleg že tako žgočih vprašanj glede vloge in namenov tega zavoda, je za poostritev trenja poskrbel, kot je znano, sam u-pravni svet, ki je te dni sklenil na mah odpustiti 25 od skupnega števila 54 zaposlenih pri ustanovi. Sindikalni organizaciji CGIL in CISL sta zahtevali, naj se v okviru načrta o preustroju zavoda njegovi uslužbenci vključijo v organik krajevnih ustanov; le tako bi z ene strani obvarovali prizadetim delovna mesta ter z druge zaščitili tudi dragoceno premoženje, ki ga pred sta vi ja njihova poklicna usposoblje nost. Zahteva sindikalistov je osta la mrtva beseda zaradi znanih težav ki tarejo pokrajinsko in tržaško občinsko upravo. Tedaj je v zadevo posegla deželna oblast, ki je v osebi odbornika Carpeneda izpeljala uspešno posredovalno vlogo v sporu. Včeraj popoldne je bil na sedežu deželnega sveta odločilni sestanek, ki je privedel do pozitivne rešitve. Na predlog predsednika šeste komisije Viginija in Carpeneda je u-pravni svet zavoda Rittmeyer sklenil, da približno za mesec dni odloži odpust 25 delovnin moči; medtem naj zdravstveni konzorcij odobri sklep, po katerem prevzame del podporne službe, za katero je doslej skrbel zavod Rittmeyer ter seveda tudi ustrezno osebje — slednje naj bi deloma opravljalo še naprej do sedaj poverjene mu naloge, deloma pa nove funkcije. Deželna u-prava bo pa zdravstvenemu konzorciju zajamčila popolno kritje dodatnega finančnega bremena za 20 novih uslužbencev; ustrezne izdatke za drugih pet delovnih moči bo krila pokrajinska uprava v smislu kon vencije o vključevanju slepih otrok v redne šole. Tržaška občinska u-prava ne bo prispevala nobenega denarja: to je naglasil odbornik Bo-schini, češ da občina nima dovolj sredstev, (dg) Tržaški občinski svet bo razpravljal o preosnovi občinskih služb na seji, ki bo 10. julija. Ta sklep so sprejeli na včerajšnji seji na predlog svetovalca KD Abbateja, potem ko je predstavnica Liste za Trst predložila vrsto popravkov k načrtu za preosnovo občinskih služb in osebja, ki ga je izdelal občinski odbor. S temi popravki so se bistveno spremenile nekateri smernice načrta, zaradi česar bodo morale svetovalske skupine ponovno preučiti to vprašanje. Poleg tega bo treba tudi slišati mnenje sindikalnih organizacij, kot je poudaril svetovalec Abbate, in upoštevati njihove predloge. Seja se je kot običajno pričela z odgovori na interpelacije in vprašanja. V odsotnosti župana Cecovi-nija, ki se mudi v Bruslju na zasedanju poslancev PLI, ki bodo sedeli v evropskem parlamentu, je sejo vodila poslanka Gruber Ben-co, na županovem mestu pa so se med sejo zvrstili kar trije predstavniki melonarskega odbora, zadnji med njimi, Bassani. pa bo odslej prevzel mesto podžupana. Glavni temi prvega dela seje sta bili Lucchettijeva televizijska oddaja »Dobrodošli v Trstu* in pa nov val atentatov v mestu in okolici, ki jih je poslanka Gruber Ben-co ostro obsodila. Obsodil jih je tudi svetovalec Monfalcon, ki pa je z zaskrbljenostjo ugotovil, da se vzdušje napetosti vedno bolj stopnjuje. Zato je tudi predlagal, da bi se vse demokratične stranke nekako združile in dobile primerno o-bliko sodelovanja, da bi se zoperstavile temu nasilju. Z zaskrbljenostjo se je tudi vprašal, ali niso morda tudi nekatera stališča, ki so jih zavzele nekatere organizacije ali ustanove o Lucchettijev; oddaji o Trstu, sprožile ta nov val atentatov. Z zadovoljstvom pa je ugotovil, da so le sad provokatorske manjšine, ki se ji je treba zoperstaviti z vsemi demokratičnimi metodami. Dogodke v časnikarskem krožku med srečanjem z režiserjem Lucchettijem je obsodil tudi svetovalec Ricchetti (KD) in pri tem pristavil, da so dokaz kak"' se hoče določen del prebivalstva spo prijemati z določenimi problemi O televizijski oddaji je govoril tudi odbornik Alfieri Seri in dejal, da je občinski odbor, zahteval, da s' po pravi škodo, ki naj bi .jo oddaja naredila. O tem vprašanju sta govorila še svetovalca Ereolessi (PR) in Cantoni (KD), ki sta jo oceni>a vsak s svojega zornega kota. Ob koncu tega dela razprave je po slanka Gruber Benco v imena župana Cecovinija zagotovila, da bodo ustanovili antifašistični odbor. V drugem delu včerajšnje seje je skupščina sprejela več sklepov, med katerimi velja predvsem omeniti podelitev prispevka 100 milijonov lir zdravstvenemu konzorciju za oskrbo ostarelih -o domovih. Ambasador Gardner odpira danes nov sedež konzulata ZDA v Trstu Veleposlanik ZDA v Italiji Richard N. Gardner bo danes ob 12.15 slovesno odprl v Ul. Roma 9 prostore ameriškega konzulata v našem mestu. V iste prostore se bo vselil tudi urad Ica, ki vzdržuje italijansko - ameriške kulturne stike za področje vseh treh Bene-čij. Odprtju novih prostorov bo seveda prisostvoval tudi ameriški konzul v Trstu James W. Shinn. Popoldne bo ambasador Gardner predaval v krožku za kulturno in umetnost o temi »Evropska varnost je ameriška varnost: ena in nedeljiva*. še prej bo ambasador šel na vljudnostni obisk k prefektu Marro-suju in k županu Cecoviniju. žje ranjena 37-letna Silva Kodrič iz Ul. Dudovich 1. S svojim fiatom 127 je bila ustavljena pred križiščem, ko se je zaradi prevelike hitrosti in neprimerne varnostne razdalje vanjo -z avtomobilom zaletel 60-letni Jože Stopar iz Ljubljane. Silvin avto je silovit sunek potisnil v neki tovornjak s prikolico, ki je vozil v nasprotno smer, na srečo pa brez hujših posledic. Verjetno obračunavanje Gasilci so morali včeraj zjutraj kar dvakrat pohiteti v Ul. Boegan pri Sv. Ivanu, kjer je približno sto metrov od križišča z Vrdelsko cesto gorel citroen D super goriške registracije. S hitrim posegom so škodo omejili, kljub temu pa so zaradi vročine pokale šipe obeh sprednjih vrat in vetrobran, uničena pa je bila tudi električna napeljava. Čez dobro uro pa so se morali ponovno vrniti: plameni so spet zajeli vozilo in ga tokrat do cela uničili. Ob natančnem pregledu so pod sprednjim delom našli plastično posodo, v kateri je bilo še nekaj bencina, zato domnevajo, da je kdo ogenj podtaknil in da gre za obračunavanje, saj je lastnik Fiorenzo Sincovich iz Ul. Timigna-no star znanec policije. Danes začetek razstave domačih vin v Križu Danes se bo v Križu začela razstava in pokušnja domačih vin, ki jo prireja Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine. Prireditev, ki praznuje letos dvanajst let življenja, je bolj občinskega značaja, saj bodo na njej sodelovali vinogradniki od Piščancev, iz Barkovelj, s Kontovela in Proseka ter iz Križa. Strokovna komisija je izbrala v predselekciji 16 vzorcev belega ter 5 vzorcev črnega vina. Svoje pridelke bodo razstavljali Anton Bole, Vila Gherlanc Menucci, Franc, Oskar Egidij in Rudolf Košuta, Emil, Karmelo in Viktor Sedmak, Angel Settimo, Darko, Drago Sergij in Josip Starc Marjo Švab ter Nini in Zoro Tretjak. Tržačanka lažje ranjena pri Senožečah Včeraj zjutraj okrog 11.30 se je na križišču pred Senožečami, v smeri iz Divače, pripetila promet na nesreča, pri kateri je bila la Strah je bil odveč K( so potniki izstopili in so va gone brzovlaka, ki privozi v Trst nekaj po sedmi uri, preusmerili na enega izmed tirov, kjer bi ga morali počistiti, je nenadoma nastal preplah: v enem izmed vagonov so našli sumljivo škatlo. Prihiteli so karabinjerji, policija, agenti finan čne straže, minerci in celo namestnik državnega pravdnika dr. Staf fa. Izolirali so celotno področje, kaj | kmalu pa se je izkazalo, da je bila ! sumljiva škatla le dobro pakirana konfekcija šestih kristalnih kožar-1 cev. Verjetno jo je kdo izmed potnikov pozabil v vlaku. Kljub zeleni luči in prehodu za pešce Kljub temu da je z zeleno lučjo in na prehodu za pešce šel čez cesto, se bo moral 81 letni Giovanni Russo iz Ul. Del Prato 1 kar mesec dni in pol zdraviti na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice, kamor so ga včeraj zvečer pripeljali z rešilcem Rdečega križa. Moški je namreč prečkal Ul. Roma na vogalu z Ul. Geppa, ko ga je s svojim fiatom 127 povozil 22-let-ni Francesco Scullo iz Milj, Ul. Elavia di Stramare 139. ru med publiko in zborom. Dekleta so uvodoma zapela koroško narodno «Da b’biva Ijepa ura*, Pirnikovo *Smrt v Brdih*, Radovana Gobca «Rdeči nagelj*, črnsko duhovno «Go down Moses», Mozartovo «Ave ve-rum», narodno «lzberi si moža» in Kuharjevo *Jutri gremo v napad*. Če je bilo pevkam užitek peti v magičnem prelivanju akustike, ki jo premore cerkvica sv. Martina, je bilo z druge strani poslušalcem e-dinstven užitek poslušati ubrano, tehnično visoko kultivirano petje, ki ga je profesor Radovič dosegel sa mo z vztrajnim in potrpežljivim va denjem posameznih glasovnih sku pin in celote. Moški zbor je zapel dve pesmi sv. Frančiška, katerih avtor je Francisco Poulenc, črnsko duhovno «Nobody knoivs*, tri slovenske narodne v priredbi Janeza Boleta, narodno «Angelček varuh moj*, ruski *Tari bari* in «KaIin-ko* (pri kateri je ob solu Bruna Kralja publika naravnost eksplodirala od navdušenja) in Ježevo uigraj kolce*. Nato so se moškim pridružila še dekleta in skupno so zapeli še naslednje skladbe: Rada Simonitija «Pozdravljena, domovina, narodno «Temna noč*, Ubalda Vrabca »Dober večen, Vinka Žganca «Tri medžimurske*, Antona Forster-ja ^Planinska* in Radovana Gobca «Pesem o svobodi*. Pred razhodom je prisotne in goste pozdravil predsednik PD Valentin Vodnik Boris Pangerc, ki je naglasil pomembnost novega prijateljstva med obema društvoma in željo, da bi med obema ohranili trajen in ploden stik, kot je pač med dobrimi prijatelji navada. Pevkam, pevcem in pevovodji Sergiju Radoviču je izrekel občudovanje in zahvalo, da so jih počastili z izbranim petjem polnim pravega umetniškega užitka. ris Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. junija EMILIJA Sonce vzide ob 5,18 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob 11.04 in zatone ob 0.14 Jutri, NEDELJA, 1. julija BOGOSLAV Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 29,7 stopinje, najnižja 22,2, ob 13. uri 29,7 stopinje, zračni tlak 1015,4 mb rahlo pada, vlaga 43-odstotna, nebo 3 desetinke poobla-čeno, veter 15 km na uro severovzhodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. junija 1979 sta se v Trstu rodila dva otroka, umrlo pa je 10 oseb. RODILA Sl A SE: Alessandro Tomažič in Eleonc Žago. UMRLI SO: 92-letna Rosa S-a-gelj vd. Bernardi, 90-letna Maria Aquilante por. Dapas, 38-letni Ma rio Bedalo, 81-letni Domenico Del Senno, 70-letni Giovanni Zanier, 72-letna Ines Sr.ladini por. Binetti, 72-letna Stef' -.ia Mauri por. Parla-dori, 81-letna Lucia Eller vd. Vi-donis, 75-letni Giovanni Mazzotti in 75-letni Emilio Polla. Svojemu športnemu sodelavcu Darku Grgiču in njegovi izvoljenki Magdi Zlobec čestita ŠZ Gaja. MAGDI in DARKU GRGIČU želijo mnogo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti uslužbenci in direkcija ZTT Danes s* poročita MAGDA ZLOBEC 5 in DARKO GRGIČ Svoj članici in njenemu izvoljencu želi mnogo sreče in razumevanja na skupni življenjski poti Stalno slovensko gledališče • Danes ob .30 bo na tržaškem županstvu tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili program manifestacij, ki se bodo vrstile ob mednarodnem letu otroka, in ' ’ jih prireja tržaška občina, pokrajina. Avtonomna letoviščarska ustanova, deželni odbor CONI in šolsko skrbništvo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14, Er-ta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liber ta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Libertši 6. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: td '226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 - Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271124 Prispevki Namesto cvetja v slovo dragi Elviri Turina darujejo prijateljice iz D. K. 30.000 lir za Dijaško matico. Ob tragični in prerani smrti to* variša Petra Štoke izreka združenje slovenskih medicincev v Trstu staršem in sestri Danieli globoko sožalje. Ob izgubi dragega sina Petra i*| rekajo globoko sožalje učiteljic* Marjetici in družini učenci in starši osnovne šole na Proseku. Tržaški skavti in skavtinje »e bratsko spominjamo dragega prija* tel ja Petra Štoke. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da so gore vrnile domači zemlji našega ljubega PETRA ŠTOKO (VISOKOŠOLCA) Spremili ga bomo v domačo župno cerkev na Kontovelu, kjer bo pogrebna sv. maša danes, 30. junija, ob 17.30. Dokončno se bomo poslovili od našega dragega na kontovelskem pokopališču. Mama Marjetica, oče Svctko, sestrica Danijela, nono in nona Kontovel, 30. junija 1979 Kino Ariston 21.30 «1 giorni del delo*. R. Gere, B. Adams. Barvni film. Na prostem. Ritz 16.00 «Una calibro 20 per lo spedalista». Clint Eastwood. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Wampyr*. John Ani-plas, Cristine Forrest. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.00 «Amid miei*. Ugo Tognazzi, G. Moschin. Barvni film. Excelsior Zaprto čez poletje. Fenice 17.00 «Bulii e pupe*. Marlon Brando, Frank Sinatra. Barvni film. Mignon 16.00—22.15 «Castelli di ghiaccio*. Roby Benson. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Rab-biosamente femmine*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Sgt. Pepper Lonely Hearts Club Band*. Be Gees. Barvni film iz ciklusa «Gran ii successi*. Moderno 16.30—21.30 «Uomo ragno colpisce ancura». Barvni film. Aurora 17.00—19.15-21.45 «11 sala-rio della paura». Barvni film CapitoM7.00 Peter Falk — Tenente Colombo. «A proposito di omici-di». Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Pretty baby». Prepovedan mladini pod 18. letom. Gledališča Šolske vesti ROSSETT1 V okviru Festivala operete bodo danes, 30. junija, ob 20.30 in jutri, 1. julija, ob 18. uri v gledališču Rossetti izvajali «VeseIo vdovo*. Delo dirigira Hans Walter Keampfel, za režijo pa je poskrbel Filippo Crivelli. Glavni pevci in i-gralci: Elena Zilio, Angelo Romero, Edith Martelli, Antonio Bevaqua, Sandro Massimini, Gino Pernice. Razna obvestila Rekreacijsko, kulturno, turistično in športno združenje UNION priredi danes, 30. junija, in v nedeljo, 1. julija, s pričetkom ob 17. uri drugi Ljudski praznik v Podlonjer-ju. Praznik se bo odvijal v Ljudskem domu, Ul. Masaccio 24. Uprava občine Dolina sporoča, da v sredo, 4. t.m., na praznik občinskega patrona Sv. Urha, ne bodo obratovali njeni uradi in ostale občinske službe v smislu OPR 4. 4. 1979, štev. 190. Združenje Union iz Podlonjerja priredi v Ljudskem domu v Podlo-njerju, Ul. Masaccio, Drugi rajonski praznik, danes, 30. junija, ob 19. uri ter jutri, 1. julija ob 17. uri. SLOVENSKA SKUPNOST — SEKCIJA DEVIN - NABREŽINA PRIREJA na igrišču SOKOLA v Nabrežini «NAŠ PRAZN1K» SPORED: DANES, 30. junija 1979 ob 18. uri Otvoritev z odprtjem kioskov ob 19. uri Koncert nabrežinske godbe na pihala ob 21. uri Ples ob zvokih ansambla «LOJZE FURLAN* JUTRI, 1. julija 1979 ob 18. uri Odprtje kioskov ob 19. uri Koncert godbe na pihala iz Trbovelj Govoril bo A. Terčon - član deželnega tajništva Slovenske skupnosti ob 21. uri Ples z ansamblom TAIMS ob 01. uri Zaključek «Našega praznika* VABLJENI VSI SLOVENCI Z dobrim vinom bomo namakali domači prigrizek KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE vabi na J J J'J VA*j\JVzv>-. , RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN v Križu pri Trstu 30. junija in 1. julija 1979 PROGRAM Danes, 30. junija ob 18.00 otvoritev ob 21.00 ples z ansamblom «Domači fantje* Jutri, 1. julija ob 10.30 odprtje kioskov ob 18.00 koncert občinske godbe «G Verdi* ob 21.00 ples z ansamblom «Domači fantje* Dobro založeni kioski z ribami, klobasami, pršutom in čevapčiči Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s sloven skim učnim jezikom «Žiga Zois* Trst — Vrdelska cesta 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1979/80 do vključno 7. julija t.l. Prošnje sprejema tajništvo vsak d ( 1 10. do 12. ure. Izleti ILILOTE) raEIEOTEIMD Sporočamo, da bo motorna ladja «Dionea», ki opravlja linijsko službo v zgornjem Jadranu, ponovno vozila na progi Trst — Rovinj ob nedeljah v mesecih juliju in avgustu s sledečim urnikom: ODHOD 08.00 PRIHOD 11.15 TRST ROVINJ PRIHOD 20.45 ODHOD 17.30 Mladinske Delovne Akcije 79 KOŽBANA SUHA KRAJINA — KOZJANSKO 15/7 5/8 4/8 2/9 NFORMACIJE: SKGZ — TRST, Ulico sv. Frančiško 20 — Tel. 744249 SKGZ — GORICA, Ulico Malto 2 — Tel. 24-95 (sak torek In petek od 18. do 19 ure. Planinska sekcija ŠZ Sloga vabi svoje člane in simpatizerje na družinski izlet na Snežnik jutri, 1. julija 1979; zbirališče v Ilirski Bistrici ob 9.30 ali na Sviščakih ob 10. uri. Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina priredi v soboto, 14. julija, enodnevni izlet z avtobusom po Terski dolini v Beneški Sloveniji in čez mejni p.ehod Učje v Seiko dolino (Bovec). Vpisovanje do 5. julija oziroma do zasedbe mest pri Marju Zaharju v Zabrežcu (tel. 228481 v večernih urah). Potrebno je imeti prepustnico ali potni list PD Rovte - Koionkovec prireja jutri, 1. julija, izlet v Pian di Cansi-glio - Sacile. Odhod s križišča Brigata Casale, Campanelle, Monte Sernio ob 7. uri. Vpisovanje od 12. do 13. ure po telefonu št. 811614 Kariš. Združenje Union priredi v nedeljo, 8. julija, izlet na Krk - Baško. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 - tel. 64459 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM za košnjo 1 hektar dobre živinske žlahtne krme v Dolu. I-van Vižintin (Jekopič), Dol - Pal-kišče 31. ŽENSKA z dveletnim otrokom nujno potrebuje sobo s kuhinjo v okolici Trsta. Telefon 412311 po 20. uri. ŠTUDENTKA išče sobo ali enosobno stanovanje v najem, po možnosti v centru Trsta. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Študentka». ODDAM v najem malo dvosobno pritlično stanovanjc mirnima zakoncema v pokoju, ki bi rada delala na vrtu. Telefonirati na št. 200147 od 17. do 18. ure. ODLIČEN lak za vaša okna in jahte prodam po ugodni ceni. Mizarska delavnica Boris Grilanc - Sa-lež - tel. 229-190. POSLOVNE prostore za pisarno ali ambulanto s petimi ali desetimi sobami oddamo v strogem središču Gorice. Telefonirati na številko (0481) 28-26 v opoldanskih urah. PRODAM kravo sedem mesecev brejo, ima še 7 litrov mleka na dan. Alojz Lupine Praprot 11. PRODAM novi čoln LORD 300 -krmni motor Johnson 10 Hp, pritikline ter prtljažnik za čoln, 1.550.000 lir. Telefon 422010, ob" 13. uri. IŠČEM enosobno stanovanje, po možnosti v Trstu. Upokojenka. Ponudbe na redakcijo Primorskega dnevnika v Gorici tel. (0481) 83-382. TRŽAŠKO izvozno-uvozno podjetje DZOJ išče sodelavca - družabnika. Prosimo pisati na Primorski dnevnik pod šifro «Družabnik». PRODAJAM ritmo SL, star 6 mesecev, prevoženih 6.000 kilometrov. Telefonirati na 0481 - 45829. FILATELISTI: samo ugodno kupim brezhibne serije Repubblica ita-liana od leta 1945 do 1954 vključno pošta in ekspresi. Ponudbe s cenami. Fila - fermo pusta 34019 Sesljan - Sistiana. PRODAM stanovanje v pritličju v Kraški ulici št. 74 v štandrežu. Telefonirati na št. (0481) 89668 v popoldanskih urah. TV GOI .OR posebna ponudba v (u-niju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za -dačUo na obroke pa brez obresti. Trgovina COLJA Kontovel 134, tpl 225 471. GALERIJA •TEATRU ROMANO, Ul. Donota 20 'Yst ima na razpolago dela! DEMETRIJA CEJA ROBERTA H1*AVATYJA GRUPE & ATILIJA KRALJA RENZA FOSSTNELLIJa DEZ1DERIJA ŠVARE FRANKA VECCHIETA BORISA ZUUANa EDIJA GANDRUS1JA MARJANA KRAVOSA URNIK: ob delavnikih od 18. do 21. ure ob praznikih od 10. do 13. ure iSŠUEffi BANCA Dl CfiEDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KR Ed ITN A BANKA S. P. A. TFH3T - ULICA F". RLŽHo,- "2? •61-4arade; 15.00 LP tedna; 15.33 Mini juke box; 15.45 Z nami je...; 16.00 Istrski akvareli; 16.15 Orkester Borghesi; 16.55 Pisno iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.15 Vittorio Borghesi; 17.32 Crash; 18.00 PoDevke. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Pregled zamejskega tiska; 8.30 - 13.59 Prenos RL; 14.03 Med rojaki v zamejstvu; 14.37 Tipke, godala, pihala; 15.00 Vro- čih 100 kilovatov; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik: 17.30 Aktualna tema;' 17.35 Glasbena medigra; 17.40 Ju-goton; od 18.00 dalje Prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Jutranje prebujanje; 10.03 Italijanske popevke; 10.35 Ena, dva, tri: prosti vsi; 11.30 II giardino delle de-lizie; 12.10 Texicon; 12.30 Evropa, Evropa; 13.20 Brazilija ’79; 14.03 Iz rocka v rock; 14.30 Smo tudi mi; 15.03 Va pensiero; 15.55 Jaz protagonist; 16.35 Od obale do o bale; 17.00 Radiouno jazz ’79; 17.35 Dylan: malo več: 18.30 Če dovo lite, govorimo o kinu; 19.20 Srečanje s Santir.om Rocchettijem; 19.35 Dober večer, zdravnik; 20.10 Magnetofonski trak iz Ulice A-siago; 21.03 Glasbeni program LJUBLJANA 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.2 Rekreacija; 7.50 Do bro jutro, otroci!; 9.08 Pionirski tednik; 9.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.05 Sobotna matineja; 12.05 Zapojmo pesem; 12.20 Svetovna reportaža; 12.40 Na ljudsko temo; 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 15.05 Glasbena panorama; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Orkestrske miniature; 19.30 Mladi mladim; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z an samblom Franca Miheliča; 21.00 Koncert iz naših krajev. f 51. L Branko Babič 1 LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o V9laji in revoluciji 1941 - 1912 Ko je prišel do mene in Dušana Boleta, o naju je bil že obveščen, nama je dejal, da midva že tako poznava Slovenijo ter nama zaželel srečno pot in uspešno delo v svoji domovini. Resda sem Slovenijo dobro poznal, vendar pa nisem vedel, kakšna je bila situacija v tistem času, kako in pod kakšnimi pogoji se slovenski narod bojuje na od treh okupatorjev zasedenem ozemlju. Bil sem izredno vesel, da se vračam domov in želja, da bi čimprej spoznal svojo ožjo domovino v vojni, me je vsega prevzela. Naslednjega dne, bili so zadnji dnevi novembra 1942, smo krenili na pot. Strpali smo se v tovornjak, ki je bil prirejen v zasilni »avtobus* in se brez postanka popeljali skozi Bihač do Slunja, mesteca na poti iz Karlovca proti Plitvicam, kjer je bil takrat glavni štab NOV Hrvatske. Bilo nas je okrog 25, večinoma Srbi, Bosanci in Črnogorci, samo midva z Boletom sva bila Slovenca. Bili smo torej skoraj vsa Jugoslavija v malem. Vodil nas je Arso Jovanovič, tedanji načelnik vrhovnega štaba NOV Jugoslavije, ki pa je bil leta 1948 kot informbirojevec na begu čez mejo ustreljen. Z nami je potoval tudi Svetozar Vukma-novič - Tempo, član vrhovnega štaba, a se je kmalu po Slu-nju od nas ločil, ker je potoval v Zagreb in dalje v Makedonijo, kamor je šel s posebno nalogo. V Slunju nam je glavni štab NOV Hrvatske priredil majhen sprejem in nas pogostil. Po nekajurnem razgovoru s hrvaškimi tovariši smo nadaljevali pot, nekaj časa še s prevoznimi sredstvi, nato pa peš, kajti bližali smo se meji med svobodnim in okupiranim ozemljem, koder smo morali potovati ponoči. Tu smo se ločili od Tempa, ki je po svoji zvezi potoval v Zagreb, mi pa smo šli preko Kolpe v Slovenijo. Ob vzpenjanju v Žumberaško hribovje nas je proti vrhu pobelil sneg. Hodili smo vedno težje ter tako proti jutru močno utrujeni prišli v neko vas sredi Žum-beraka. Kurirji so nas namestili po hišah, da bi predanili. V hišah smo morali ostati ves dan in v najstrožji konspiraciji. Bili smo namreč na terenu, ki so ga nadzorovali u-staši. Šele kasneje smo zvedeli, da je bila nedaleč v sosednji vasi tudi ustaška postojanka in da so njihove patrulje vsak dan prihajale v to vas. Ker smo bili razvajeni na o-svobojenem ozemlju, smo se v tej strogi konspiraciji nekoliko neprijetno počutili, a sem se pozneje temu spet privadil. Ko se je povsem znočilo, smo nadaljevali pot in naslednjega dne, mislim, da je bilo to 28. novembra 1942, smo stopili na slovenska tla. Bilo je to po zavzetju belogardistične postojanke na Suhorju, ki so jo osvojile enote Cankarjeve brigade in enote hrvaške proletarske brigade “Rade Končar*. Potovali smo vsega tri dni. Ko sem se srečal s slovensko narodnoosvobodilno vojsko, sem bil rahlo vznemirjen in poln prijetnih vtisov, zato sem dobesedno požiral novice o stanju v Sloveniji. Neumorno sem spraševal in se zanimal za vsako še tako maj- hno podrobnost, kot da bi hotel naenkrat vse zvedeti in spoznati. Nekaj dni postanka pri Cankarjevi brigadi je bilo zame pravo doživetje. Na Trški gori smo se prvič srečali s predstavniki slovenskega političnega in vojaškega vodstva. Pogovarjali smo se o razporeditvi vojaških kadrov - oficirjev, ki so prišli iz vrhovnega štaba. Midva z Dušanom Boletom pa sva bila pravzaprav povratnika in sva sodila k slovenskemu političnemu kadru, zato so nama dodelili politično delo. Dušan je ostal na Dolenjskem, jaz pa sem odšel na sedež centralnega komiteja KPS, ki j,e tedaj bil v Dolomitih. Tja sem prispel 15. decembra 1942. Boris Kidrič mi je naložil Vodilni politični kadri kozarskega okrožja. Med njimi so tudi Vojislav Kecmanovlč, predsednik ZAVNO Bosne in Hercegovine, Os-sman Karabegovič, sekretar področnega komiteta KPJ za Bosansko krajino in Ljubo Babič, član ZAVNO Bosne in Hercegovino novo politično zadolžitev in tako sem se vključil z vsemi pravicami in dolžnostmi v narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda. ŠE O KOZARI RAZSEŽNOSTI OFENZIVE NA KOZARI Kozara je pomembno prispevala k splošnemu razvoju narodnoosvobodilne vojske v Bosanski krajini in vplivala tudi na njen razmah v Bosni in Hercegovini ter deloma celo v jugoslovanskem merilu. Zlasti se je to kazalo v drugi polovici leta 1942. Dejstvo, da Kozara ni doživljala kriznih obdobij četništva, kot je to bilo v vzhodni Bosni in nekaterih predelih srednje Bosne in da je bila osvobodilna vojska na Kozari od vsega začetka v nenehnem vzponu, tudi v obdobjih, ko je sovražnik napel vse sile, da bi jo uničil, vse to potrjuje, da je imela Kozara odločilen pomen. Velika kozarska ofenziva je vezala nase veliko sovražnikovih sil v težkem obdobju jugoslovanske narodnoosvobodilne vojne. Da bi sovražnik uničil Kozaro, ki je 1942. leta predstavljala eno od najpomembnejših oporišč osvobodilne vojne v Jugoslaviji, je zbral veliko elitnih nemških ter ustaško - domobranskih sil, ki jih je imel v Jugoslaviji, saj je računal, da bo s Kozaro hitro opravil in se nato u-smeril na Podgrmeč ter druga žarišča osvobodilne vojne v zahodni Bosni. Račune mu je prekrižal junaški odpor ljudstva Kozare. Velika kozarska ofenziva je dejansko trajala skoraj dva meseca, celih 53 dni, če računamo na Cas> ko je sovražnik koncentriral svoje sile in ko je na začetku tipal moč Kozare pred odločilnim napadom. To je trajalo mesec dni, naslednji mesec pa je uporabil, da je Kozaro čistil in nato ponovno zbral svoje sile. KOLESARSTVO 2. ETAPA DIRKE «T0UR DE FRANCE» Hinault prevzel vodstvo Francoz, ki je glavni favorit dirke, je premočno osvojil etapo na kronometer - Izredno zahtevna proga - Italijana zadovoljila SUPER BAGNERES — Druga etapa francoskega «Toura» je zopet privedla do preobrata na skupni lestvici. Veliki favorit letošnje dirke, domačin Bernard Hinault, je že na tej višinski kronometrski etapi dokazal vso svojo moč in opravičil vsa predvidevanja poznavalcev: premočno je osvojil etapo in rumeno majico «leaderja» skupne lestvice. Proga je bila izredno zahtevna, še posebno, če pomislimo, da so le 24 ur pred tem kolesarji prevozili izredno naporno etapo. Temu je pri-ča tudi poprečna hitrost, ki je bila zelo nizka (26,530 km na uro). V samih 23 km so bile razlike med posameznimi tekmovalci dokaj občutne. Med prvim in desetim uvrščenim sta skoraj dve minuti razlike, dosedanji prvak dirke Francoz Bemaudeau pa je imel skoraj 4 minute zamude. Vožnja Hinaulta je bila res izredna. Kljub velikemu naporu je mladi francoski as vseskozi vozil stilistično pravilno. Medtem, ko se je vsem poznala dokajšnja utrujenost, je bil nova rumena majica na cilju popolnoma svež. Že po drugi etapi je podoba «Tou-ra» popolnoma jasna. Hinault je o-pustil vsakršno taktiziranje in se odločno podal v napad. Potem, ko je v prvi etapi praktično izločil iz boja De Muyncka, Knudsena, Jo-hanssona in še nekatere druge, je včeraj odločno zadal vsem preostalim hud udarec. Sicer pa je treba pripomniti, da je letošnja dirka tako organizirana, da dve- ali triminutni zaostanek še zdaleč ne pomeni katastrofe. Seveda pa bo tako dobro pripravljenega Hinaulta težko premagati, saj ni etape, kjer bi bil francoski kolesar ranljiv. Včerajšnja etapa je proslavila še enega kolesarja in sicer veterana, 36-letnega Portugalca Agostinha, ki se je uvrstil na odlično drugo mesto, tako v etapni kot na skupni lestvici. Solidno sta se odrezala tudi oba Italijana Battaglin in Baronchelli. Vrstni red 2. etape: 1. Hinault (Francija), ki je prevozil 23,870 km v 53’59” km s poprečno hitrostjo 26,530 km/h 2. Agostinho (Pori.) po 11” 3. Zoetemelk (Niz.) 53” 4. Kuiper (Niz.) 1*42” 5. Nilsson (Šve.) 1’58” 6. Wellens (Bel.) 2’02” 7. Battaglin (It.) 2’15” 8. Martinez (Fr.) 2’28” 9. Baronchelli (It.) 2’48” 10. Knetemann (Niz.) 2’51” 1. 2. Skupna lestvica: Hinault (Fr.) Zoetemelk (Niz.) po 53” 4. Agostinho (Pori.) Kuiper (Niz.) 1’49” 5. Nilsson (Šve.) 2’00” 6. Battaglin (It.) 2’19” 7. Wellens (Bel.) 2’51” 8. Martinez (Fr.) 3’00” 9. Baronchelli (It.) 3’06” 10. Pollentier (Bel.) 3’09” 11. Bernaudeau (Fr.) 3'35” 12. Bittinger (Fr.) 3'50” 13. Lubberding (Niz.) 3’59” 14. Sutter (Švi.) 4’Oe" 15. Alban (Fr.) 4'47” 16. Van der Velde (Niz.) 5' 17. Schepers (Bel.) 515” 18. Maas (Niz.) 5'33” 19. Villemiane (Fr.) 5’35” 20. Verlinden (Bel.) 541” 21. De Mynck (Bel.) 5'52” 22. Pozzi (It.) 5'59” 23. Martin (Fr.) 6'49” 24. Johansson (Šve.) 731” 25. Lelav (Fr.) 7 55" PLANINSTVO PO POVRATKU Z EVERESTA Razstava o Himalaji Včeraj so v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli dokaj neobičajno slikarsko razstavo: svoja de- la razstavlja namreč akademski slikar France Novinc, ki se je letos z ostalimi 30 udeleženci jugoslovanske himalajske odprave na E-verest udeležil tega podviga. Njegova naloga pa ni bila strogo alpinistična, ampak predvsem v tem, da bi umetniško upodobil okolje najvišje gore sveta in obenem, seveda, tudi delo odprave same. Rezultat njegovih umetniških prizadevanj pod najvišjo goro sveta je 40 risb, ki jih Novinc zdaj razstavlja v Kranju. Novinc je skušal slikati pod Eve-restom v raznih tehnikah, vendar se mu je to posrečilo le delno, ker n.pr. z oljem zaradi velike nadmorske višine in mraza sploh ni mogel slikati. Tako je svoja dela pretežno risal s tušem ali pa se je poslužil akvarela. Za razstavo vlada v Kranju in na vsej Gorenski, izjemno zanimanje. Privlačen ženski nogomet v Doberdobu BOKS V MONTE CARLU Drevi Corro -Autofermo Italijan bo skušal osvojiti naslov svetovnega prvaka srednje teže MONTE CARLO — Danes bo v vrstil Jugoslovan Polončič, na 8. Prejšnjo nedeljo so se športni delavci Mladosti iz Doberdoba kar začudili nad izredno velikim številom ljudi, ki so se gnetli ob vhodu nogometnega igrišča. Kljub vročini in nedeljskemu dnevu je bilo gledalcev veliko, še več kot med prven- stvenim derbijem med Kraševci in Sovodenjci. Kaj kmalu pa je bila uganka rešena: iz slačilnic sta namreč pritekli ženski enajsterici Prvačine in Doberdoba, ki sta se pomerili v prijateljski nogometni tekmi v okviru praznovanj ob 10-letnici usta- novitve športnega združenja Mladost. Zmagale so Doberdobke z golom prednosti, ki ga je kraška napadalka dosegla v začetku drugega polčasa. Kar zadeva tekmo samo, je bila ta na zadovoljivi ravni. R. Pavšič Monte Carlu dvoboj za naslov svetovnega prvaka srednje boksarske kategorije med Argentincem Cor-rom in italijanskim izzivalcem Vitom Autofermom. V italijanskem taboru prevladuje optimizem, saj namerava Antofermo, ki je v dobri formi, na vsak način osvojiti svetovni naslov, ki ga je moral Nino Benvenuti pred desetimi leti prepustiti Argentincu Monzonu. Tekmo bo neposredno prenašala na drugi mreži italijanska televizija s pričetkom ob 23.20. KOLESARSTVO Odlični Sovjeti Sovjet Morozov je osvojil 7. etapo mednarodne kolesarske amaterske dirke po Jugoslaviji, od Doboja do Vlašiča (125 km). Na 2. mestu mu je sledil njegov rojak Gusejnov, nakar sta sledila še dva sovjetska kolesarja. Na odlično 5. mesto se je u- .........................■■■imniiiiiiiiiiiiHiimiiimiiiiliiiilllimiillim'iiimimminiliMiiliHlmini"imliiimiiliiiiilHiHiifiuuillliimiilimilimininimniuimiilli......umni.......................■■■■.................................... ATLETIKA DANES IN JUTRI V ŠESTIH MESTIH Polfinale evropskega prvenstva Nastopilo bo 24 držav - Italija in Jugoslavija nastopata z moškima in ženskima ekipama Danes in jutri bodo na sporedu v šestih različnih evropskih mestih, polfinalna ekipna tekmovanja za evropsko atletsko prvenstvo, ki bo 4. in 5. avgusta v Turinu. Skupno bo nastopilo 24 držav, tako v moški kot ženski konkurenci. Pri moških bo Italija nastopila v Ludenscheidu (ZRN) skupno z ZRN, Kladivarjev Rok Kopitar je na Borovem mitingu v sredo postavil na progi 400 m z ovirami zelo dober čas DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 30. junija 1979 KOŠARKA 1. DIVIZIJA 20.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor A - Inter Milje NOGOMET PRAZNIK VAŠKEGA PATRONA 19.00 v Križu Gurcnci - Dulenci * * # TURNIR PRIJATELJSTVA 14.40 na Ravnah Sodeluje tudi ZSŠDI ATLETIKA DEŽELNO TEK. NARAŠČAJNIKOV 16.30 v Trstu, stadion «Grezar» Nastopa tudi Bor JUTRI NEDEUA, 1. julija 1979 KOŠARKA 1. DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Ul. della Valle Inter Milje - Bor A TENIS ITALIJANSKI POKAL 9.00 v Cervignanu TC Cervignano - Gaja A * * * 9.00 na Padričah Nastopa tudi Gaja B ATLETIKA deželno TEK. NARAŠČAJNIC 9.30 v Gorici, na Rojcah Nastopa tudi Bor NOGOMET TURNIR PRIJATELJSTVA 9.00 na Ravnah Sodeluje tudi ZSŠDI BERITE REVIJO nwi ATLETIKA Na naraščajniškem tekmovanju Borovke v Gorici Naša dekleta imajo nekaj več možnosti od fantov (ki bodo nastopali v Vidmu m Trstu) za doseglo vidnejših rezultatov Poljsko, ČSSR, Madžarsko, Avstrijo, Dansko in Grčijo. Jugoslavija pa bo tekmovala v Ženevi, skupno s Španijo, Finsko, Francijo, Irsko, Nizozemsko, NDR in Švico. Italijanska dekleta bodo tekmovala v Sittardu (Nizozemska) proti češkoslovaški, Irski, Nizozemski, Portugalski, Poljski, Švedski in SZ. Jugoslovanke pa se bodo spoprijele z Avstrijo, Dansko, Francijo, Veliko Britanijo, Madžarsko, Islandijo in ZRN. Te ekipe se bodo za finalni nastop potegovale v Cowbranu (We-les). Ne glede na izid polfinalnih srečanj pa sta italijanski selekciji kot gostiteljici že vnaprej uvrščeni v finalni del. KOŠARKA MEDNARODNI TURNIR Jugoplastika tudi tretjič mspešna črnim Atletska sezona nudi zadnja prvenstvena tekmovanja. Danes in jutri bodo na sporedu v Trstu, Gorici in Vidmu prvenstva naraščajniške kategorije, po skupinah sorodnih panog. Dekleta bodo v celoti nastopila v Gorici, fantje pa v Vidmu v vseh metih, v Trstu pa bodo tekmovali tekači in skakalci. Sistem tekmovanja je bil prvič uveden lani in ni doživel posebno velikega uspeha, večji razmah bi moral zato doseči v letošnji sezoni. Športno združenje Bor zaradi odsotnosti in lažjih poškodb nekaterih atletov in atletinj verjetno ne bo moglo startati za ekipne lestvice, tekmovalci pa bodo nastopali v posameznih panogah za dosego čim boljših rezultatov. Večje možnosti za dober ekipni nastop imajo na vsak način dekleta in sicer v nedeljo zjutraj v Gorici. K. B avtomobilizem VN FRANCIJE Hitri renaulti v Dijonu Dl JON — V prvem dnevu uradnih poizkusnih voženj za določitev startnih pozicij za VN Francije sta se najbolje izkazala domačina Jabouille in Arnoux na renaultu. Jabouille je namreč prevozil 3800 metrov dolgo progo v 1’07”41, s poprečno hitrostjo 202,937 km na uro, pičle 4 stotinke sekunde pred svojim rojakom AmouJcom. Kanadčan Villenueve na ferrariju, eden izmed favoritov dirke, pa je dosegel tretji najboljši čas, medtem ko se je Scheckter u-vrstil le na 7. mesto. Francoska znamka ligier, ki je bila v začetnem delu prvenstva absolutna protagonistka tekmovanja, je v tem drugem delu nekoliko popusti- la pred premočjo italijanske avtomobilske hiše. Oba ligiera sta namreč dosegla le 11. in 12. čas. Danes bo na sporedu drugi dan poizkusnih voženj, ki bo določil končni startni vrstni red. Ameriška selekcija CBM Ali Starš iz New Yorka je o-svojila mednarodni košarkarski turnir v tem mestu. Tudi v tretjem srečanju so bili namreč Američani uspešni, saj so premagali domače moštvo Rodriga s 120:96. Jugoplastika pa je turnir končala še s tretjim porazom proti finalistu letošnjega Koračevega pokala, Ar-rigoniju iz Rietija, s 104:96. Kljub skromni uvrstitvi je Jugoplastika na tem turnirju zadovoljila. Ne samo, da -so bile nasprotne ekipe, ki so imele v svojih vrstah številne Američane, zelo močne in so torej porazi povsem opravičljivi, ampak so »bili splitski igralci v vseh tekmah povsem enakovredni nasprotnikom. Razveseljivo dejstvo je pred: vsem to, da so se na tem turnirju najbolje izkazali prav najmlajši i-gralci, kot Dukan, Bratič in presenetljivi Batkovič. Najboljši strelec včerajšnje tekme je bil Dukan, ki je dosegel 32 točk, izkazal pa se je tudi Macura, ki je dosegel 20 točk. Pripomniti je treba, da je Jugoplastika igrala brez svojih najboljših igralcev Jerkova, Šolmana in Krstuloviča. Pri Arrigoniju je bil najboljši A-meričan Billingy, izbrani strelec tega turnirja s 87 točkami (29 na tekmo). KOPENHAGEN — Danec Jorgen Hansen je ponovno osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka wel-ter kategorije. V tretjem krogu je s k.o. premagal Angleža Dava Greena. NOGOMET JUTRI V BOLOGNI Monza in Pescara še enkrat na igrišču za vstop v A ligo Tako kot že v nekaterih nižjeliga-ških prvenstvih (C-l in D liga), tudi prvenstvo B lige še ni popolnoma razjasnilo stanja pri vrhu lestvice. Ob Udineseju in Cagliariju, ki sta že dosegla napredovanje v A ligo, je še vedno neznana tretja ekipa, ki bo prihodnje leto igrala med najboljšimi. Monza in Pescara bosta namreč v jutrišnji dodatni tekmi v Bologni skušali 'prekiniti izenačenost, ki,: ju je vezala skozi vse prvenstvo. 38 tekem namreč ni določile?, fcdo je boljši in je pravzaprav res škoda, da si bosta ekipi krojili usodo v borih 90 minutah igre, ko bi prav gotovo obe zaslužili napredovanje v enaki meri. Seveda so tudi vsi poznavalci italijanskega drugoligaškega nogometa enakega mnenja, da je srečanje odprto vsem možnim rešitvam; tudi zvezni sodnik se je vprilagodib tej izenačenosti tako, da je izključil po enega igralca iz vsake ekipe. Pri Monzi ne bo nastopil branilec Vol-pati, Pescara pa se bo morala odpovedati Manciniju. Tekma se bo pričela ob 18. uri, organizatorji pa pričakujejo rekordno števi'o gledalcev. TENIS V VVIMBLEDONU Favoriti zmagali LONDON V tretjem kolu wim-bledonskega turnirja ni prišlo do presenečenj. Vsi favoriti so namreč zmagali, čeprav so tudi tokrat nekateri, sicer manj pomembni nosilci skupin, izgubili. Izločeni so bili tako iz nadaljnjih bojev Avstralec Alexander, Paragvajec Peeri in Američan Gottfried. Skupno je tako izločenih že 9 nosilcev skupin. Proti vsakemu pričakovanju je Šved Bjorn Borg zlahka premagal svojega nasprotnika, Američana Pfosterja. Mnogi so menili, da bo trikratni zmagovalec Wimbledona prisiljen odstopiti zaradi poškodbe na levem stegnu, plavolasi as pa je nato prepustil Pfosterju borih 8 iger... Tudi Panatta se je uvrstil v osmine finala, kar je vsekakor dober rezultat. Lahko zmago pa je izbojeval tudi Connors. Izidi: Posamezniki (tretje kolo) Panatta (It.) - Bengtson (Šve.) 7:6, 7:6, 7:6 Connors (ZDA) - Kriek (J. Afr.) 6:4, 6:1, 7:6 Borg (šve.) - Pfister (ZDA) 6:4, 6:1, 6:3 Drevvet (Aust.) - Peeri (Par.) 4:6, 7:6, 7:6, 6:4 Okker (Niz.) - Wilkison (ZDA) 7:5, 7:5, 6:4 Tanner (ZDA) - Čase (Aust.) 6:4, 7:5, 7:6 Posameznice (tretje kolo) Navratilova (ČSSR) - Casals (ZDA) 6:3, 6:3 King (ZDA) - Desfor (ZDA) 6:3, 6:2 Evert (ZDA) - Teacher (ZDA) 6:4, 6:2 McEnroe (ZDA) - Gullikson (ZDA) 6:4, 6:4, 7:6 KOŠARKA PRAGA — Selekcija evropskih ko L: i:-\ pa Ropret. Na skupni lestvici vodi Gusejnov pred Morozovom, Jugoslovan Ropret je na odličnem 4. mestu, z zaostankom 46”, Polončič pa je šesti. Na ekipni lestvici vodi Sovjetska zveza, pred Jugoslavijo in drugimi reprezentancami. ODBOJKA >, Četrti poraz Italije HAVANA — V četrtem odbojkarskem srečanju na turneji po Kubi je Italija doživela ponoven poraz proti domači reprezentanci s 3:0 (15:9, 15:12, 15:6). •:••• :v:-:.>:->%v.v.'NČ&Vjiwv.v*fcvWw)wvjw»,.w. m Adriano Panatta se je z zmago nad Švedom Bengstonom uvrstil v osmine finala teniškega turnirja v Wimbledonu „„,„■,1111,1,HM, ......................................................................................................mmmmu Pravilnik 1. turnirja ŠZ Bor v rekreacijski košarki 1. Turnir organizira ŠZ Bo:. Turnir se bo odvijal od 2. do 7. julija, na odprtem igrišču na stadionu «1. maj*. 2. Na turnir se lahko vpišejo ekipe, ki si nadenejo poljub no ime. ali posamezniki. Lete organizator potem vključi v ekipe. Vpisnina znaša 10.000 lir za ekipo, oz. 1000 lir za posameznika. Vpisovanje: ekipe ali posamezniki se lahko vpišejo na uradu ZSŠDI (tel. 76-73-04) vsak dan do sobote, JI. julija. od 11.00 do 12.00. 3. Vsaka ekipa mora imeti vsaj sedem igralcev, največ pa jih lahko vpiše dvanajst. Na tekmah mora biti prisotnih vsaj pet, največ pa dvangjst igralcev. 4. Lahko nastopajo samo člani (letnik 1959 in starejši), ki: a) letos niso aktivno nastopali v kakem prvenstvu; b) so letos igrali v prvenstvu 1. divizije ali največ tri tekme v promocijskem prvenstvu. 5. Za igralce, ki bi bili slučajno prijavljeni za več e-kip, velja, da igrajo s tisto ekipo, s katero so prvič stopili na igrišče. Isti igralec ne sme igrati za več ekip (kazen: izključitev igralca in denarna kazen ekipi, ki je kršila normo). 6. Sodnike morajo priskrbeti e-kipe same (lahko so to tudi igralci sami), če bodo npt. vpisane 4 ekipe (A. B. C, D), bosta tekmo A - B sodila sodnika ekip C in D. 7. V vsem ostalem veljajo pravila FIP. S. Organizatorji ne prevzamejo odgovornosti za morebitne poškodbe. NOGOMET TRADICIJA V KRIŽU Danes Gurcnci proli Dulcncem Kot že zahteva tridicija ob praz niku vaškega patrona, bo danes v Križu nogometna tekma med Guren ci in Dulenci, to je med fanti, ki prebivajo v zgornjem in spodnjem delu vasi. Tekma bo zelo zanimiva za kriške ljubitelje nogometa, saj bodo v obeh ekipah nastopili igralci, ki še vedno aktivno nastopajo v vrstah Vesne in v drugih enajstericah. Trenerja ekip sta že najavila naslednji začetni postavi: GURENCI: Darko Košuta, Švab, Verginella, Darjo Košuta, S. Tepce, Perisutti, F. Germani, Danilo Košuta, N. Germani, Bizin, Kostnapfel. DULENCI: B. Tretjak, Kovačič, Purič, Sulčič, Slatič, Zmago in Zdravko Košuta, Puntar, Caharija, Can-dotti, B. Tence. Tekma se bo začela ob 19. uri. OBVESTILO Zaradi pomanjkanja vode bo v tej sezoni odpadlo tekmovanje za obiskovalce plavalnega tečaja v Lipici. Tekmovanje bo zato verjetno septembra. KOŠARKA V PRVENSTVU 1. DIVIZIJE Bor želi sedmo mesto Taka uvrstitev bi predstavljala za Borove veterane lep uspeh Prvenstvo prve divizije se je sicer že zaključilo, Bor A na mora odigrati še dve zaostali tekmi. Pr va bo na sporedu že danes, ob 20. uri na stadionu «1. maj», ko se bodo Borovi veterani spoprijeli z In-terjem iz Milj. Druga tekma bo jutri ob 9.30 v Ul. della Valle, proti Barcolani. Oba nasprotnika je Bor A v prvem delu prvenstva že premagal. V primeru vsaj ene zmage bi se borovci uvrstili na sedmo mesto končne lestvice (med enajstimi ekipami), kar bi bil, glede na upe Bora pred prvenstvom, že velik uspeh. Marko VATERPOLO TURNIR ŠESTIH NARODOV Italija prva BOGLIASCO — Italija je zmagovalec mednarodnega vaterpolskega turnirja «Sei Nazionb. Drugi so bili Romuni. Rezultati zadnjega kola: Italija - Madžarska 7:3 Romunija - Avstralija 6:4 Nizozemska - Španija 9:8 Lestvica: Italija 9, Romunija 8, Nizozemska in Madžarska 5, Španija 2, Avstralija 1. OBVESTILO Jadralni tečaj SPK Čupa SPK ČUPA iz Sesljana sporoča, da bo od 30. 6. do 8. 7. JADRALNI TEČAJ na jadrnicah FJ v Sesljanu. Tečaj bo vodil izkušen trener in je primeren zlasti za mladino. Vpiše]* se lahko tudi starejši začetniki. Cena tečaja 20.000 lir. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI vsak dan od 11. do 12. ure, informacije po tel. 767-304. Število mest je omejeno, zato prosimo interesente, da pohitijo z vpisom. Slovenski balinarji z Goriškega so dosegli v letošnji sezoni vrsto dobrih uspehov šarkarskih igralcev je v drugem prijateljskem srečanju premagala re- j prezentaneo ČSSR z 82:79 (31:41). NOGOMET GčTEBORG — V prijateljskem mednarodnem nogometnem srečanju je švedska premagala Norveško z 2:0 (2:0), Borova ekipa, ki je uspešno nastopala v pvvoimtvu ^propaganda* Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 30. junija 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. • j . V 1™™ Član italijanskeli , Jz^*la J1T zveze časopisnih | Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^irst založnikov fieg 1 PO VEČMESEČNI PREISKAVI Andrea Coi obtožen umora časnikarja Carla Casalegna Vsa zadeva ovita v strogo tajnost - Coi zavrača obtožbe - Naraščajo tudi polemike v zvezi s preiskavo na univerzi v Cosenzi Andrea Coi TURIN — Preiskovalni urad torinskega sodišča je včeraj izdal zaporni nalog za Andrea Coia, ki je obtožen sodelovanja pri uboju vice direktorja dnevnika «La Stampa* Carla Casalegna. Andrea Coi, ki je po rodu iz Nuora in študira v Turinu, sedi v zaporu že od 27. ja ruarja letos, ko so ga aretirali karabinjerji generala Dalla Chiese v okviru protiteroristične akcije. Coia so aretirali v Arezzu, kjer je služil vojaški rok. Do njega so preiskovalci prišli, potem ko so odkrili v Turinu v Ul. Industria skrivališče teroristov, šlo je za mansardo, ki jo je sam Coi najel, preden je šel v vojsko, v skrivališču pa so karabinjerji zasačili 20-letno Mario Rosario Biondi, 24-letnega Nicola Valentina (oba so oolasti iskali zaradi pokola pri Patrici novembra lani) in 35-letno Nembo In-geborg Kitzler. Preiskovalci so v skrivališču našli tudi veliko »zanimivega* materiala, notesov, v katerih so bila zabeležena imena sodnikov, policajev in novinarjev. Nadalje so karabinjerji zaplenili veliko količino orožja in nabojev. Prav zaplenjeni material je preiskovalce privedel na sled Coiu, o-ziroma jih .je prepričal o tem, da je Coi sodeloval pri umoru torinskega časnikarja. Vsa sedanja preiskava pa je ovita v strogo tajnost, sodniki vztrajno molčijo, tako da ni bilo mogoče izslediti podrobnejših detajlov. Kot znano je ko mandos teroristev napadel Carla Casalegna pred njegovim stanovanjem 16. novembra 1977. leta. Streljali so nanj, nato zbežali, Casale-gno pa je po trinajstdnevni mučni agoniji umrl. Po včerajšnjem priporu so sod niki Coia tudi takoj zaslišali, ta pa je seveda vse zanikal. Ob vsem tem pa narašča tudi polemika zaradi preiskave, ki so jo posebni oddelki generala Dalla Chiese izvedli prejšnjo noč v Co senzi v univerzitetnem središču na bivališčih študentov in vseučilških docentov, kjer so zaplenili raznovrsten material. Zbor profesorjev. študentov in tehnikov je pozno ponoči soglasno sprejel dokument, v katerem je med drugim tudi izrečena zahteva, naj vso stvar preuči parlament. «Med 2. in 8. uro so vojaki zasedli vas Arcavacata, univerzo in njene teritorialne struktu re,» je rečeno v dokumentu. «Pri tem je 250 karabinjerjev z orožjem v roki preiskalo veliko hiš, podrli so celo vrata in okna ter zaplenili potne liste mnogim italijanskim m tujim docentom*. »Zaplenili so nekaj knjig, ki jih prosto prodajajo v knjigarnah, pisalnih strojev, o-sebnih notesov in ljubezenskih pisem; ta operacija, je nadalje rečeno v dokumentu, se kaže kot jasno ideološko in politično ustrahovanje, ki teži h kriminalizaciji univerze v Cosenzi in ovira njen vsestranski razvoj*. Rektor univerze prof. Pietro Buc-ci je takoj brzojavil predsedniku republike Pertiniju in ga obvestil o dogodku, Pertini sam pa je takoj poklical na pogovor notranjega ministra in mu izrazil svojo zaskrbljenost. Protest nad tem diskriminatorskim dejanjem je izrekel tudi član vodstva KPI poslanec Pecchioli, medtem ko je socialist Casalinuovo naslovil na pravosodnega ministra vprašanje, v katerem zahteva pojasnil v zvezi z dogodki na univerzi v Cosenzi. (mč) Viktor Emanuel zaupa v francosko pravico PARIZ — Govorice, da Viktorju Emanuelu ne bodo sodili, so še bolj potrjene po včerajšnjem zasliševanju princa s strani preiskovalnega sodnika Huberta Bretona. Balistični izvedenec ni dokazal namreč, da je ravno prinčeva krogla povzročila smrt mladega Nemca Dirka Hammerja. Po zasliševanju je Viktor Eme-nuel dejal, da zaupa v francosko pravico. LE NAVIDEZNA ZMAGA DIKTATORJA S0M0ZE Sandinistični borci so zapustili Managuo Hoteli so omiliti trpljenje prebivalstva Ameriška diplomacija v hudi zagati MANAGUA — V Managui vlada nim spopadom zavzeli tudi glavno popolna zmeda, potem ko so se po-1 mesto, če ne bo prišlo do politične TRŽAŠKI DNEVNIK vsem nepričakovano umaknili iz mesta sandinistični borci, ki so tri tedne držali v rokah skoraj polovico nikaragujskega glavnega mesta. Tuji dopisniki poročajo, da je u-mik potekal po točno dogovorjenem i azporedu. Sandinistična kolona 1500 mož se sedaj pomika proti Ma-sayji, ki je že nekaj dni v njihovih rokah. Politični in vojaški opazovalci pripominjajo, da umik ne pomeni Somozove zmage, saj so se sandinisti umaknili, da bi prikrajšali trpljenje civilnemu prebivalstvu. Somozovi gardisti niso bili kos borcem, njihovo letalstvo, topništvo in oklepne enote so pa toliko bolj prizadele prebivalstvo, da je število žrtev v treh tednih naraslo na nekaj tisoč, iz mesta pa se je izselilo skoraj 100 tisoč ljudi. Sandinistični umik pa tudi pomeni, da so Somozovi nasprotniki spremenili svojo dosedanjo strategijo. Najprej bodo utrdili svoj položaj v državi, šele nato bodo z odločil- NiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiuiiiiHiiiHiuiimiiiiiiniMiiiiiiiHtmimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBISK KOLUMBIJSKEGA PREDSEDNIKA V SFRJ Predsednika Tito in Ayala o položaju v lužni Ameriki Za čimprejšnjo odpravo osovraženega Somozovega režima v Nikaragui BRIONI — V ozračju prijateljstva vzajemnega razumevanja in spoštovanja so se včeraj nadaljevali pogovori med predsednikom Titom in kolumbijskim predsednikom Ayalo o vrsti najpomembnejših mednarodnih vprašanj, kot tudi o dvostranskem sodelovanju. Pogovorov so se udeležili tudi sodelavci obeh predsednikov. Predsednik Ayala je govoril o položaju v Latinski Ameriki, posebno pozornost pa je namenil položaju v Nikaragui. Poudaril je zainteresiranost latinsko - ameriških držav, da se po odpravi osovraženega režima diktatorja Somoze v tej državi ustanovi vlada, v kateri bi bile zastopane vse demokratične sile. Kolumbijski predsednik je svojega gostitelja seznanil tudi z odnosi med latinsko - ameriškimi državami ter poudaril, da je zanje značilno sodelovanje in spoštovanje pravice do samoopredelitve. Še posebej pa je poudaril pomemben delež predsednika Tita za pozitivno reševanje problemo- Panamskega prekopa ter vrste drugih mednarodnih vprašanj. Veliko pozornost sta državnika namenila politiki in gibanju neuvrščenih kot samostojnemu in iz-venblokovskemu dejavniku, njegovi vlogi pri ohranitvi miru in var- Galloni pred porazom nosti na svetu kot tudi boju za nove pravičnejše ekonomske odnose. Predsednik Tito pa je veliko pozornost namenil zraščanju latinsko -ameriških držav z gibanjem neuvrščenosti, govoril je tudi o nujnosti popuščanja v svetu ter o tem, da detant postane splošen, da zajema vse probleme in območja sveta ter da se nenehno krepi. Predsednik tiio je namenil pozornost tudi dejavnostim in pripravam za madridski sestanek konference o evropski varnosti in sodelovanju. Ko sta obravnavala mednarodna vprašanja, sta predsednika posvetila pozornost tudi kriznim žariščem in se zavzela za njihovo odpravo po mirni poti. Včeraj ponoidne je kolumbiiski predsednik Ayala odpotoval z Brionov v Beograd. Od visokega gosta se je poslovil predsednik Tito. (dd) KM Giovanni Galloni, uradni kandidat tajništva KD za funkcijo predsednika demokristjanske skupine v poslanski zbornici med glasovanjem, iz katerega je izšel poražen, saj je bil izvoljen kandidat Desnice Gerardo Blance (Telefoto ANbA) španski turizem v nevarnosti Vrsta atentatov baskovskih teroristov MADRID — Baskovski teroristi so te dni izvedli vrsto bombnih a-tentatov v najbolj obiskovanih turističnih krajih, da bi prizadeli turizem, ki je najbolj pomembna panoga španskega gospodarstva. Tokrat niso prizadeli samo baskovsko pokrajino, ki je bila do sedaj leglo terorizma in političnega nasilja, temveč tudi turistične centre, ki so tisoč kilometrov oddaljene od te. Do sedaj so prizadeli tri znane turistične centre na sredozemski o-bali, kjer v tem letnem času gostuje na tisoče turistov; Torremoli-nos in Fuengirola v Andaluziji in Benidorm pri Alicanteju. Bombni atentati niso terjali žrtev, toda baskovski teroristi so dosegli zaželen učinek; prestrašiti turiste in tako omejiti njihov dotok. Veliko število tujcev je že odpotovalo, drugi pa so že odpovedali rezervirane sobe. V Torremolinosu, eni najlepših o-bal Sredozemskega morja sta eksplodirali dve bombi predvčerajšnjim zvečer v trgovini v centru mesta, druga pa včeraj zjutraj v hotelu «Cimbel» v Playa de Levan-te. Še ena bomba je eksplodirala na teniškem igrišču v Fuergiroli. Minerji pa so razstrelili bombo, ki je bila postavljena pred hotelom v Benidormu. Včeraj zjutraj pa je cestni pometač v centru Malage odkril peklenski stroj, toda še ni jasno, če lahko prepišejo tudi ta a-tentat teroristom. Politični opazovalci se bojijo, da bi te teroristične akcije lahko zadele hud udarec španskemu turizmu in španskemu gospodarstvu nasploh, saj je že v veliki krizi. Lansko leto je obiskalo Španijo 40 milijonov turistov, ki so doprinesli več tuje valute kot sama španska industrija. Baskovska teroristična organizacija ETA, ki se bori za ustanovitev neodvisne marksistične baskovske države, je že v naprej napovedala te atentate, ker je pošel 24-umi ultimatom, ki so ga postavile španski vladi za osvoboditev teroristov. ETA je napovedala vrsto atentatov tudi na francoske turiste, češ da so francoske oblasti v tesnem sodelovanju z avtorji atentatov zoper baskovske politične begunce v Franciji. ETA je napovedala atentate že, ko je francoska vlada odrekla baskovskim beguncem »status* političnih beguncev. Pripadniki baskovske separatistične organizacije ETA, ki so se za- tekli v Francijo so že nekaj časa tarča terorističnih atentatov. Prejšnji torek so v Bayonneu umorili Baska Enriqueja Gomeza Costo, predvčerajšnjim v Parizu pa Francisca Martina Izaquireja, ki naj bi bil pripadnik teroristične organizacije GRAPO. Včeraj zjutraj so v glavnem francoskem mestu umorili še Aurelia Fernandeza Caria. (tč) Uradni rezultati volitev v Gani AKRA — Po desetih dneh, odkar so bile v Gani parlamentarne in predsedniške volitve za bodoče tretjo gansko republiko, so včeraj objavili končne rezultate prvega kro ga volitev. Največ glasov (35,3 od sto) je dobil kandidat prosociali stične nacionalne stranke dr. Hilla Liman, ki kandidira za predsednika republike. Takoj za njim ie liberalni predstavnik Victor Ovusu. Liberalna stranka je od volitev pričakovala veliko, vendar so jo socialisti porazili in dobili celo ab solutno večino v parlamentu, to je 71 sedežev od skupno 140. Drugi in odločilni krog volitev za predsednika republike bo 10. julija. Liberalci že sedaj napenjajo vse sile. da bi slavili. rešitve nikaragujske krize. Washington namreč na vse kri-plje pritiska, da bi Somoza odstopil. «V imenu humanosti in nacionalnih interesov* je predsednik Carter zahteval Somozov odstop. To ostro pismo je predvčerajšnjim izročil nikaragujskemu diktatorju novi a-meriški veleposlanik v Managui Lavvrence Pezzullo. Somozov odgovor je bil kratek: «Nikoli in nikdar*. V raznih intervjujih je Somoza celo izjavil, da bo razpustil kongres, če bi parlamentarci zahtevali njegov odstop. Za sedaj pa se to ni zgodilo, ker kongresa niso uspeli sklicati, saj manjka predpisani kvorum, večina Somozovih poslancev je namreč že zbežala, predstavniki edine opozicijske stranke —- konservativci — pa se zasedanja nočejo udeležiti. V takem položaju se Carterjeva administracija nahaja v hudi zagati, saj ne najde človeka, ki bi nadomestil Somozo, obenem pa zaščitil ameriške interese v Nikaragui. Prav zato je državno tajništvo navezalo stike z začasno nikaragujsko vlado, ki se je prav predvčerajšnjim razširila tudi na predstavnike sindikata in sedaj šteje 30 članov. Washington se torej postopoma privaja na zamisel, da bodo v Nikaragui prevzele oblast njemu nenaklonjene sile. Tudi novi veleposlanik ZDA v Managui je pred prevzemom svoje funkcije obiskal predstavnike začasne vlade v Kostariki, da bi se seznanil z možnostjo kompromisne rešitve. Sandinistični borci pa se ne zadovoljujejo samo s Somozovim odstopom, hočejo, da se režim zruši in da postane Nikaragua s svobodnimi volitvami demokratična država. Zadržanje Somozove nacionalne garde v Managui po umiku sandini-stov dokazuje, da je diktator le na smrt ranjena zver, ki z zadnjimi udarci povzroča gorje nemočnemu civilnemu prebivalstvo. Misijonarji so namreč tujimdopisnikom povedali, da gardisti zapirajo, mučijo in ubijajo vse, ki jih surpijo^spplgjova-nja s sandinisti. Povod za to je le prijava posameznika, za katero dobi celo nagrado 500 dolarjev. Misijonarji pripominjajo, da gardisti ubivajo tudi 14-letne dečke, skoraj vse žrtve so nedolžne, saj so se sodelavci sandinistov umaknili skupaj z borci, (voc) OD 4. DO 14. JULIJA NA GRADU IN V KINU ENCELSIOR Štirinajst držav na 17. tradicionalnem festivalu znanstvenofantastičnega filma Glavna kandidata za «Z lati asteroid» zahodnonemški in holanski film - Filmi za najmlajše ob mednarodnem letu otroka - Jugoslavija s kratkometraznim filmom Štirinajst držav tx> sodelovalo od 4. do 14. julija na že tradicionalnem tržaškem festivalu znanstvenofantastičnega filma na platnih grajskega dvorišča in kina Excelsior, ki ga letos že sedemnajstič prireja tržaška turistična ustanova. Države udeleženke so; Belgija, češkoslovaška. Italija, Jugoslavija, Kanada, Filipini, Francija, Zvezna republika Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Poljska, Madžarska, Sovjetska zveza in Združene države Amerike. Med dragimi se bodo za »Zlati asteroid*, trofejo, ki jo je zamislil tržaški kipar Nino Perizi, potegovali zahodnonemški film «Pluto-nium* režiserja Rainerja Erlerja. in holandski film «Katerikoli dan. zdaj* režiserja Kerbosha. Prvi o-bravnava zgodbo, v kateri se velike sile prepirajo za snov, ki je potrebna za izdelovanja strahotnega orožja, drugi pa napoveduje zavezništvo držav tretjega sveta, ki prav nič ne zaostajajo po bojni moči za ZDA, Sovjetsko zvezo in Kitajsko in so zato sposobne narekovati svoje pogoje vsemu svetu. Poleg teh dveh filmov, na katera bo treba biti pozoren, bo festival nudil še širok izbor raznih primerov bodoče «robotniške» družbe, nad katero bo v pretirani obliki prevzel nadzorstvo razvoj znanosti in tehnološkega procesa. Tako se v poljskem filmu »Poskusni polet pilota Pirka*, ki ga Marek Piestrak posnel po romanu Stanislava Lema, uničujejo in sprevračajo zakonitosti robotskega sistema, kot si ga je zamislil Isaac Asimov, napovedujoč smrtno sovraštvo človeka-stroja do človeka-človeka. Robot nastopa tudi v sovjetskem filmu «Pod ozvezdjem dvojčkov* Borisa Ivčenka, pa čeprav s kančkom optimizma. Gre namreč za zgodbo sintetičnega človeka, ki mu je u-spelo, da se je avtoprogramiral za dobro človeštva; torej poslanica u- tiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiHiiiniiMiimiiiiiiiMiiiiiiiuimnimitiiiiiiliiiiiiiiti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiMin PO NESREČI LETALA «CALYPS0» NA PORTUGALSKEM Potapljači iščejo v Taju truplo Philippa Cousteauja Sin znanega oceanografa Jacquesa Cousteauja ostal vklenjen v kabini - Ostala posadka se je rešila Umri je skladatelj Paul Dessau BERLIN — V 84. letu starosti je v četrtek ponoči umrl svetovno znani skladatelj Paul Dessau. Dessau se je rodil v Hamburgu leta 1894 in je svoje celotno umetniško delo posvetil delavstvu. Njegov o-pus obsega domala vse glasbene žanre, od zborovskih pesmi, do simfonij, komornih kompozicij, oper, itd., s čimer je dal velik doprinos k razvoju kulture v NDR. Za svoje plodno delo je prejel tudi več mednarodnih nagrad. Eden zadnjih posnetkov Philippa Cousteauja UVODNIK »SLOVENSKEGA VESTNIKA* Koroški Slovenci še vedno čakajo na rešitev manjšinskih problemov Pred dvema letoma je stopil v veljavo zakon o narodnostnih skupnostih - V Celovcu zavrnili poimenovanje trga po slovenskem pedagogu Antonu Janežiču CELOVEC — Kot že pred letom dni tako moramo opozoriti tudi danes, da je bilanca po dveh letih veljavnosti sedanje manjšinske zakonodaje vse prej kot zadovoljiva, piše današnji »Slovenski vestnik* ob drugi obletnici veljave zakona o narodnih skupinah. Avstrijska manjšinska politika je, kot piše »Slovenski vestnik*, zgrajena na načelu formalističnega u-veljavljanja moči večine in se kot taka manifestira v brezobzirnem oktroiranju diktatov. Rešitev manjšinskih vprašanj ni pričakovati čez noč, vendar pa »dolgoročnost* reševanja manjšinskega problema ne more pomeniti odlaganja rešitev v nedogled, je rečeno v komentarju. Ni mogoče tudi ignorirati, bistvenih vprašanj — državne pogodbe in globalne rešitve člena 7 — samo zaradi tega, da bi napredovali v malenkostnih vprašanjih. «Smo v določeni meri tudi za politiko malih korakov, toda ti koraki morajo biti konkretni in smotrni*, piše »Slovenski vestnik*. Kako restriktivno in represivno avstrijske oblasti prakticirajo bojda »boljši odnos* do slovenske narodne skupnosti, pa poleg še vedno grozečih političnih procesov kažeta tudi dogodek v celovškem občinskem svetu in ravnanje uradnikov na železniški postaji. V celovškem občinskem svetu so v torek odklonili poimenovanje trga pred sloven- sko gimnazijo po pedagogu in poli tiku Antonu Janežiču. Socialistična frakcija se je kljub poprejšnji podpori predlogu v pododboru in mestnem senatu in čeprav je predlog iznesel njen odbornik, vzdržala in je s tem proti glasovom ljudske stranke in enega socialista zaradi enakosti glasov odklonila predlog. Svobodnjaki so svoje glasovanje proti predlogu argumentirali s tem, da v današnjem času ne gre, da bi v Celovcu kaj poimenovali po Slovencu. Železniški uradniki na celovški železniški postaji pa so te dni grobo zavrnili slovenske dijake, ki so svoje vozovnice zahtevali v slovenščini. Dvakrat so dijaki skušali uveljaviti svojo pravico do materinščine tudi pri železnici, vendar so jih uradniki kljub nasprotnemu zagotovilu kanclerja Kreiskega zavrnili. Šele v vlaku so si vozovnice lahko kupili tudi v slovenščini. Dijaki hočejo s svojimi akcijami nadaljevati. (Sindok) V Vatikanu danes prvi konzistorij Janeza Pavla II. RIM — Danes bo papež Janez Pavel H. predsedoval svojemu pr- vemu konzistoriju. To je bil napovedal že pred enim mesecem, prej kot je odpotovalo na Poljsko. Na konzistoriju bo imenoval 14 novih kardinalov. Od 13 so imena že znana, za štirinajstega pa se ne ve, kdo je, kar ga je papež imenoval »in peetora* se pravi, da ve kdo je, povedal pa bo, kadar se mu bo zdelo umestno. Konzistorij je pri katoliški cerkvi zelo star obred, ki je bil nekoč sestavljen iz treh delov. Danes sta ostala samo dva; tajni in javni. Današnja slovesnost se bo začela ob 11. uri v konzistorialni dvorani. Na njej bodo samo papež in stari kardinali, ki jih je nekaj čez sto. Papež bo uradno sporočil imena novih kardinalov ter bo spregovoril v latinščini o cerkvenih vprašanjih, ki so mu pri srcu. Tri četrt ure pozneje se bo začel drugi del slovesnosti, in sicer v avdienčni dvorani «Pavel VI.». Najprej se bodo zbrali v dvorani novoimenovani kardinali, katerim bo kardinal dekan Confalonieri izročil imenovanja. Nato bo vstopil papež, ki bo izročil novim cerkvenim dostojanstvenikom kardinalske klobuke, Tudi tu bo papež spregovoril, verjetno v italijanščini. Od novili kardinalov je en Francoz, en Irec, en Vietnamec, en Japonec, en Mehikanec. en Kanadčan, šest Italijanov in dva Poljaka. LIZBONA — V četrtek se je ponesrečil, med pristankom z letalom na reki Tajo Philippe Cousteau, sin znanega oceanografa Jacquesa Cousteauja. Očividci pravijo, da so ga ribiči skušali potegniti iz letalske kabine, toda ves njihov trud je bil zaman. «Calypso», kot je ime letalu, se je pogreznil z mladim . . . - Costeaujem vred v blatne vode le- I niverzitetna profesorja dr. Calogero ne reke Tajo. Vsi ostali, dva Fran- Vull° lz Ferrare in dr. Ezio Bin- panja, vizija bodočnosti, ki vidi za vogalom namesto žalosti ogromne ledene ječe oazo pozitivnega obnavljanja. V kratkem filmu «Ufo* si Poljak Kivverski izmisli obisk ma lih «izvenzemljanov» na našem planetu z vesoljskimi ladjami, ki spominjajo na milne balončke, iz katerih se izkrcajo skrivnostna bitja zato, da... ponujajo otrokom bombone. Na letošnjem festivalu bodo izstopali tudi filmi pravljične vsebine, posvečeni mednarodnemu letu otroka. S posebnim zanimanjem pričakujejo anglo-poljsko koprodukcijo «Vodni otroci* (Water Babies) Lionela Jeffric-sa. V izboru, namenjenem najmiajšim gledalcem, je tudi film «Mali Superman* filipinskega režiserja Leodyja Diaza in primer magične vizualne poezije «Rdeči balonček* Lamorissa. Češkoslovaška filmska produkcija se vrača v Trst z zvrstjo, ki ji je kongenialna in sicer s paradoksno fantastično komedijo »Adele še ni kosila* slavnega režiserja Oldricha Lipskega, Velika Britanija pa bo zastopana s filmom «The uncanny> (Fantastičen), pretresljivo zgodbo, ki se navezuje na gotski stil tridesetih let. Ameriški film bo zastopan s filmom «Planet dinosavrov*, galaktično vizijo začetkov Zemlje. Nemec Achtembusch pa bo pokazal izvirno temo z «Mladim menihom*. simbolike družbe, ki jo obdajajo zaskrbljujoče mistične motnje. Poleg dolgometražnih bodo na sporedu tudi številni srednje in kratkometražni filmi, ki se pogosto uveljavljajo kot resnična presenečenja. Za Italijo sta na programu med drugimi «Vesel rojstni dan* in »S.O.S.*, zadnji deli Bruna Bozzet-ta in Guida Manulija; za Madžarsko sta prijavljena »Panico* Rei-senbuchlerja in «Požrešnež» Ba-nyaija; za Jugoslavijo «Dober dan. moj sin* Anteja Zaninoviča; za Belgijo «Harpya» Servaisa. ' V žnanštvenem sektorju festivala bomo lahko videli antološki film NASA od leta 1969 do današnjih dni, s katerim bodo počastili desetletnico človekovega izkrcanja na Luni. Mednarodno žirijo bodo sestavljali: Vicente Aranda (Španija), Jerzy Bereda (Poljska), Roger Manvell (V. Britanija), Paul Mi-chaud (ZDA), Irina Kokoreva (SZ) in Bernardino Zapponi (Italija). Program otvoritvenega večera v soboto, 7. julija, bo obsegal italijanski film »Čudna bitja na filmskem platnu* Luca Verdoneja, že omenjeni »S.O.S.* Guida Manulija ter sovjetski film «Pod ozvezdjem dvojčkov*. V hotelu JolIy zasedanje o šolski medicini Medicina in umsko zdravstvo na šoli ter socio-sanitarne storitve za doraščajočo mladino v Trstu: to je tema zasedanja, ki poteka te dni v tržaškem hotelu Jolly. Pobudo za simpozij je dal pokrajinski zdravstveni konzorcij, ki je hotel pred poletnimi počitnicami preučiti možnosti boljše in bolj ustrezne šolske medicine, ki je pomemben dejavnik za zdrav razvoj doraščajoče mladine. Uvodna referata sta podala u- coza in pet Portugalcev, ki so bili z njim v letalu, so se rešili. Eden izmed teh, 26-letni Jose Oliveira je povedal, da so leteli komaj 10 do 15 minut, ko je Cousteau skušal pristati na reki. Tedaj je zaslišal močan udarec, drugega se pa ne spominja. Osebje, ki skrbi za popravila letal na oporišču Alverca, trdi, da se je nesreča zgodila, ker je Cousteau ob pristanku verjetno zadel v kup peska. To pa se zdi skoraj neverjetno, ker je bil Cousteau že izkušen pilot in ravno pred kratkim so letalo temeljito pregledali, saj je bil to zadnji preizkusni polet po reviziji. Niti kontrolni stolp ni prejel nobenega sporočila od Cousteauja, da bi bil v težavah. Preživeli Francozi so takoj spo ročih komandantu Jacquesu Cousteauju, ki se nahaja trenutno v Jacksonvillu, da je sin umrl. Ja-cques Cousteau je imel ravno v načrtu raziskovalno potovanje v Karibsko morje, katero je hotel izvesti skupaj s sinom Philippom. 37-letni Philippe Cousteau je bil znan kot »desna roka* svojega očeta, saj mu je vedno pomagal pri snemanju podvodnih filmov in skupaj z njim je leta 1970 napisal knjigo »Morski psi*. Bil je tudi direktor očetove kinematografske družbe. Decembra lani je pa dobil priznanje španske organizacije za zaščito narave. Na kraju, kjer se je zgodila nesreča, 20 kilometrov severovzhodno od Lizbone, so v teku raziskave. Potapljači in helikopterji skuša,jo potegniti Iz vode truplo nesrečnega Philippa Cousteauja. coletto iz Trenta, ki je zadolžen za jsiho pediatrično službo v središču za doraščajočo mladino v Trentu. Na včerajšnjem otvoritvenem predavanju je prof. Vullo govoril o šolski medicini, ki je v Italiji na nizki ravni. «Ni dovolj — je poudaril predavatelj — da se zdravnik prikaže občasno na šoli in pregleda otroku hrbtenico, zobe in pljuča, na šolo mora priti kot pediater in psiholog, se najprej pogovoriti z o-troci, s starši in z vzgojitelji ter šele nato lahko preide na prave zdravniške preglede. Vsekakor pa mora to preventivno zdravljenje zaobjeti šolsko strukturo kot celoto i.t ne le posameznike.* Prof. Bin-coletto pa je podal nekaj konkretnih izkušenj iz svoje zdravniške prakse. Zasedanje se nadaljuje danes zjutraj s specifičnim pregledom tržaškega položaja. Povratek izletnikov iz sovjetske srednje Azije Včeraj popoldne se je vrnila v Trst druga skupina izletnikov Pri' morskega dnevnika, ki se je deset dni mudila v sovjetski srednji A-ziji. Povratniki so nam povedali. je izlet potekal v najlepšem redu in da so vsi zadovoljni nad tem-kar so zanimivega videli v tej daljni deželi. Vreme je bilo ves čas zelo lepo, na jugu tudi precej vroče, le predzadnji dan je v Alma - Ati deževalo, kar pa je prijetno ohladilo ozračje. Vseh tržaških Izletnikov je bi-r lo 30.