Posamezna Številka 12 vinarjev. šiev. 240. v LjoDijani, v nemili me 19. oktobra isn Leia al. v. as Velja po pošti: = za oelo teto naprej.. K 30-— za < n mesec „ .. „ ::-50 za Nemčijo oololetno. n 34-— za ostalo'nozemstvo. „ 40-— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28-— za en meseo „ .. K 2-30 V opravi prejemati mesečno „ 2-— s Sobotna izdaja: = Za oe o leto.....K 7-— h Nemčijo oeloleino. „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12 — Enostolpna petltvrsta (72 ma široka ln 3 sm visoka ali nle prostor) aa enkrat .... po 30 t za dva- ln večkrat . ,, 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora. Enostolpna petltvrsta po 60 v Irbaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. orl pop. Redna letna priloga vozni red, W Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi Slov. 6/IU. Ro .opisi se ne vračajo; nefranklrana nlsm co r.n = sprejemajo. — Uredniškega telafonr, žtev. U = Folitlčen list za i narod. Upravnlfitvo je v Kopitarjevi nlioi št S. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-Uero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Iz državnega zbora. Dunaj, 17. oktobra. Jutri pride na vrsto drugo branje proračuna. K debati je oglašen načelnik Jugoslovanskega kluba dr. K o r o š ec , ki poda izjavo v imenu kluba, kjer vlada opravičeno ogorčenje radi zafrkacije ministrskega predsednika, ko je očital Jugoslovanskemu klubu državi sovražno ravnanje, ako bo glasoval proti proračunu. Res j naiven mož je ta Seidler! Ko se je že en- ; krat dal ujeti nemškim strankam in se je j udinjal s kravjimi kupčijami Poljakom, je pro forma hotel govoriti tudi z nami in sedaj misli, da bo Jugoslovane strahoval s psovanjem. Odvadili smo se obračati svoj plašč po vetru, ki veje momentano iz vrst nemških strank, ki izjavljajo, da je avstrij-stvo enako razumeti z nemštvom. Ne bo dolgo in Seidlerja ne bo več. Jugoslovani pa ostanejo in ž njim naše vprašanje, ki je vsak dan bolj pereče in dinastično vprašanje. Le če se ugodi naši naravni upravičeni zahtevi po združitvi Jugoslovanov, si zagotovita monarhija in dinastija trajno bodočnost, drugače se postavita pred kruto nevarnost, da ju použije objestnost nem-štva ip mažarstva ter prenehata živeti kot žrtev krivičnega dualizma. Govorila bosta tudi posl. H 1 a d n i k in R o š k a r, da podrobno in živo naslikata trpljenje in skrbi slovenskega kmeta v ožjem vojnem ozemlju. Danes je predložila vlada zakonski načrt v i n s k e g a davka, ki posega usodno v naše vinarstvo. Jugoslovanski klub bo tudi v tem vprašanju storil svojo dolžnost. « » * Dunaj, 18, oktobra. Zbornica nadaljuje drugo branje proračunskega provizorija. Poslanec Jaroslav Marek (češki soc. demokrat) nastopa za izboljšanje gmotnega položaja državnih uslužbencev in za ureditev začetnih in končnih plač. Izjavlja, da bodo češki socialni demokrati z izjemo odstavka o vsaj delnem povišanju plač železničarjem glasovali proti proračunu. Poslanec dr. Schopfer (nemški krščanski socialec) urgira zakonsko predlogo o preskrbi invalidov. Govornik poziva vlado, naj vendar preneha s taktiko izzivanja enega naroda proti drugemu, tudi ne Nemce proti Slovencem in Nemce proti Čehom. Vlada mora smatrati vse narode kot enakopravne dele države in ž njimi kot takimi postopati. (Ploskanje.) Poslanec Seliger (nemški soc. demokrat) kritizira vladno politiko preskrbe z živili. Položaj množic je označen z vedno večjo umrljivostjo, z nazadovanjem rojstev. Otroci so vedno hujše vpreženi v delo in to še celo ponoči. Socialni demokrati bodo glasovali proti proračunu. Govornik omenja klic raz galerije po miru. Ta klic ne bo osamljen, če bodo stvari šle dosedanjo pot. Oglasil se bo klic stoterih; »Dajte nam kruha in miru.« Pri teh besedah nastane vsled medklica nern-škoradikalnega poslanca Wichtla: »S takimi govori podaljšujete vojno«, »Neumnost je veHno.govoriti o miru«, do burnih prizorov med Nemci in socialnimi demokrati. Podpredsednik dr. Tusar zvoni. Poslanec Hummer (nemški radikalec) odklanja mir brez aneksij in odškodnine. Poslanec Vityk (ukrajinski soc. demokrat) izvaja: Načelo: cuius regio, eius natio mora pasti. Svoboda narodov mora postati dejstvo. Gibanje proti vojnim hujskačem narašča. Ti imajo svoj izvor v gosposki zbornici, ki je sestavljena iz vojaških oderuhov. (Predsednik dr. Grofi pokliče govornika k redu.) Govornik napada ostro kapitaliste in latifundiste. Ukrajinci ne bodo žrtvovali na ljubo enemu ministru zahteve naroda. Ukrajinsko ljudstvo živi v upanju, da bo med drugimi svobodnimi narodi živela tudi svoboda Ukrajine. (Ploskanje pri Ukrajincih.) Poslance Luksch (nemški nacionalec) pravi, da se moramo bojevati ne samo proti zunanjemu sovražniku, ampak tudi proti notranjemu, ki ogroža obstoj države. Nemški kmetje ne priznavajo združenih dežel krone sv. Vaclava, Samo eno ljud- stvo je v državi, ki se je izkazalo kot državo ohranjujoče. In to so Nemci. Govornik napada Čehe in socialne demokrate. Povdarja, če bodo dobili Poljaki svojo svobodo, se morajo zahvaliti zanjo nemškim četam. Med govorom poslanca,Lukscha pride zopet do burnih prizorov. Poslanec dr. Stransky (Česky svaz — državnopravni klub) kritizira govor zunanjega ministra Czernina in napada zvezo z Nemčijo. Zunanji minister je označil samo dva mirovna pogoja: mir brez aneksij in brez odikodnine. Glede na osvoboditev izpod tujega nadvladja, te svetovne zahteve, ima grof Czernin samo ustanovitev samostojne poljske države. Češko, jugoslovansko in ukrajinsko vprašanje ima za Avstrijo isto važne^t kot poljsko vprašanje. Govorita nato posl. Loser in Knirsch. Prvi bo glasoval za proračun brezpogojno, drugi pa je nezadovoljen z vlado. Poslanec Kraft razpravlja o finančnem položaju države. Naših dolgov in našega slabega finančnega stanja je kriv absolutizem. Izdaja bankovfcev se je izdatno zvišala. Gov nik naglasa, naj se kmetijstvo in industrna ne obtežuieta z novimi davki. Razprava se prekine. — Prihodnja seja jutri. Interpelacija poslance Hladnika in tovariš sv na ministra za deželno "brambo radi zar&Jembe zvonov in piščalk pri orgijah. Mnogo tisoč zvonov je bilo že zaplenjenih. Sedaj se jemljejo še ostali zvonovi, ki nimajo ravno umetniške in zgodovinske vrednosti. Tudi kovinske piščalke pri orgijah hočejo zapleniti. Zadnjo tolažbo že tako prizadetim vernikom hočejo vzeti. Videti je, da so nasprotniki katoliške cerkve, ker ta je pri teh zaplembah pred vsem prizadeta, vso pozornost na to obrnili, pri-zadjati cerkvi škodo, iztrgati iz src vernikov ljub ezen do cerkve. Zakaj se po gradovih, palačah, vilah in na javnih prostorih puste kovinski predmeti? Ali bi ne bilo želeti, da bi se marsikateri spomenik odstranil, ki nima niti umetniškega, niti zgodovinskega pomena, ampak dostikrat žali sramežljivost? Čuditi se je temu, da se ravno od cerkev zahteva, naj vse oddajo, pri zasebnikih pa ostanejo kovinsk; predmeti. V Korneuburgu so odkrili visok zvonik, ki je bil z bakrom pokria. Tik zraven je nova hiša z bakreno streho. Te stre-he^se ni nihče dotaknil. Na Dunaju je še na stotine streh. Pri cerkvah pa hočejo zapleniti celo strelovode. Ali zasluži cerkev tako postopanje? Ali niso cerkve po možnosti pri vojnih posojilih sodelovale? Pri raznih zbirkah za Rdeči križ, za invalide itd. je duhovščina sodelovala, vernike navduševala, tako, da so ji ti stotikrat predbacivali, da dela za podaljšanje strašne vojske. In ali ni ravno duhovščina priporočala ljudstvu, naj ne godrnja preveč zoper razne dostikrat krute naredbe? In v plačilo za to se hoče služba božja onemogočiti, saj slovesne službe božje brez zvonenja, brez orgelj si misliti nc moremo. Ako bi zvonove vojaška oblast res za vojne potrebščine porabila, bi se še to iz patrijotizma preneslo. Toda zvonovi se porabijo za izdelavo galice in drugo. Tudi cena 4 K za 1 kg zvonovine je naravnost smešna. Ubožne cerkve ne bodo morebiti nikoli več mogle zvonov si nabaviti, kajti cena bode še leta in leta po vojski visoko nad odškodnino, katera ::s se-iaj plačuje. In čemu je treba posredovalcev pri snemanju zvonov. Kjer se že morajo zvonovi vzeti, zakaj jih vojaška oblast sama na svoj račun ne vzame, čemu pusti velik dobiček dotičnemu podjetniku, kateremu da celo vojake na razpolago? Vprašam: 1. ali hoče gospod minister za deželno brambo vplivati na to, da sc nadaljna rekvizicija zvonov in piščalk ustavi? 2. Ali hoče sedanjim razmeram primerno odškodnino za odvzete zvonove doplačati? 3. Ali se hoče g. minister za to zavzeti, da se take rekvizicije odvzamejo zasebnim podjetnikom? 4. Ali hoče g. minister vplivati, da se pri nujno potrebni rckviziciji predvsem po- seže po kovinah pri zasebnikih in šele potem pri cerkvah? Dunaj, 17. oktobra 1917. V pomoč duhovnikom. Dr. Stojan je bil z nekaterimi duhovni -ki poslanci v soboto 13. oktobra od Nj. Veličanstva presvitlega cesarja sprejet. Odposlanstvo je izrazilo svoje udanost in priporočilo, naj bi se v teh časih draginje tudi duhovščini, ki ima iste dohodke, kakor pred vojsko, pomagalo. Cesar je obljubil naročiti svoji vladi, da izdela v tem oziru primerne predloge. Časnikarsko pravo. Dvsnaj, 18. oktobra. Svobodna žurnali-stičn; zveza je imela v torek posvetovanje, v kateri se je razpravljalo o pritegnitvi časnikarjev v vojaško službovanje. Poslanec Zenker je uvedel debato o ustvaritvi po~ G 31«, Uničili smo vse ladije i spremljanega brodovja in sfražne ladije z rušilcema izvzemši enega parnika spremljevalca. Naše pomorske sile so se vrnilo brez izgube in poškodbe, Operacije naših pomorskih pri j Oe*e!»jt napredujejo po načrtu. Junak Sredozemskega morja, Berlin, 18, Oktobra. (K. u.) Kapitanski poročnik Forstroann, ki ga je omenjalo včerajšnje poročilo admiralnega štaba, poveljuje podmorskemu čolnu št. 39 na Sredozemskem morju že od avgusta 1915. Potopil je skupno 140 ladij, ki so obsegale 411 tisoč ton; med njimi 4 parnike, ki so vozili čete. Potopljene angleške ladje, London, 17. oktobra. (K. U.) Uradno se poroča, da je bilo minuli teden potopljenih 12 ladii nad 1600 ton in 6 ladij pod 1600 ton. Neme! zasedli otok Moon. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18 .oktobra. Veliki glavni stan. Pregled plena na otoku Oesel je dozdaj izkazal 10.000 ruskih ujetnikov dveh ruskih divizij — na Moon je ušlo le nekaj sto mož — 50 topov, med njimi nekaj nepokvarjenih težkih obrežnih in nekaj poljskih baterij, veliko orožja in drugega voznega blaga. Dell naših morskih bojnih sil so prodrli skozi polja min v Riškerrt zalivu do južnega izhoda Velikega Moon Sunda; tja se je po kratkem boju umaknilo do 20 ruskih vojnih lad;j. Prisilili smo ruske baterije pri Woyu na Moonu in pri Werderju na estski obali, da so utihnile. Druge enote na- ' šega brodovja leže v vzhodnem delu Kas- j sar Wieka in zapirajo prehod proti zahodu. ! Med Dvino in Donavo izvzemši nekaterih brezuspešnih sunkov ruskih poizve-dovalcev nobenih večjih bojev, NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 18, oktobra. Zvečer, Veliki glavni stan: Celinske in pomorske sile so napadle in vzele otok Moon, ki leži med OeseJom in celino. Poročilo ruskega admiralnega štaba, Petrograd, 18, oktobra, (Kor, ur,) Ad-miralni štab je poročal 17. t. m.: Naše patruljne ladje so menjavale včeraj strele s sovražnimi torpedovkami. Sovražnik raz-irja svoje uspehe na otoku Čsel, Prebivalci, ki so otok zapustili, ko so ga zasedli Nemci, 12. oktobra, pripovedujejo, da je sovražni naddreadnaUght v morju pri otoku zavozil na mino. Po eksploziji so dre-adnaught dirigrali proti ohnli. Njegova usoda ni znana. Pri Dvrni. Petrograd, 16. oktobra. (Kor. ur.) Agentura: Nemci' so poizkusili danes zjutraj zgraditi čez Dvino več mostov, ki jih je pa ruska artiljerija takoi porušila. Borbe z Rusi, Dunaj, 18. oktobra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Severno od Grosesti so se razvili včeraj na obeh straneh boji z minami in z ročnimi granatami. Naše poljske shr«i« so odbile ponovne napade močnejših Sovražnih oddelkov. Dunaj, 18. oktobra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Vojna skupina nadvojvode Jožefa je odbila napad močnih sovražnih oddelkov. Naskakovalne čete c. in kr. peš-polkov vojne skupine Bohma-Ermollija so razstrelile sovražne ovire in vdrle v sovražno postojanko; posadko so prepodile. Sovražni protisunek so odbile. Desno rusko krilo ogroženo. »Rotterdamsche Courant« piše glede na zasedbo Oesela: Slediti morajo temeljite izpremembe na bojišču. V nevarnosti je sedaj tudi rusko desno krilo. Kadar se vojska konča, Nemci otoka prej ne bodo zapustili, dokler se ne pojasni vprašanje moči njim v korist, Kerenskij se vrnil iz glavnega stana t Petrograd* Petrograd, 18. oktobra. (K. ur.) Agentura: Ministrski predsednik Kerenskij Be je vrnil lz glavftega stana in se je udeležil ministrskega sveta. Dogodki na Ruskem šel« razvijajo. Admiral Verbereveki je Izjavili Zasedba Oesela je velike Važnosti, dasi fee dogodki šele razvijajo. Boljševiti žele, da prevzamejo Finci rusko vzhodno morsko vojno brOdovje. Stockholm, 18. oktobra, (K. u.) »Aftou-bla del'« poroča iz Heltringforsa: Iz Petrograda je došlo odposlanstvo boljševnlkov. Predlagalo je senatu, naj prevzame Finska fUsko vzhodno morsko brodovje z vsemi posledicami. Senat je odklonil ponudbo, češ da brodovja ne more preskrbeti s strelivom in drugo opremo. Finska tudi Iti svobodna, dokler\drže ruške čete deželo zasedeno. Predpogoj je, da se tuske čete uma- j kpejo. Odposlanstvo se je na to vrnilo v j Petrograd z obljubo, da poizkusi po- j gotpj ki jih stavi finski senat. Novi nemiri v Resavabii«, London, 18. oktobra. (Kor, ur.) Reuter: »Times« javljajo iz Odese: V Besara-biji so nastali novi nemiri. Na deželi je bilo več pogromov; resni nemiri so nastali v raznih mestih radi pomanjkanja živil. Anarhita na deželi. Amsterdam, 17. Oktobra. »Times« javljajo iz Petrograda: Anarhija se vedno bolj širi, Kmetje se polaščaio zemljišč, živine in hiš posestnikov. Milica zasleduje 18.000 zločincev, ki so ušli iz petrograj-skih ječ. Stavka v Baku končana, Petrograd, 17. oktobra. Delavci v Baku so se vrnili na delo. Skoraj vse so jim ugodili. Stavkali so 9 dni. Posadka Alandskih otokov nredpisuje pogoje začasni vladi, Stockholm, 18. oktobra. Posadka Alandskih otokov je začasni vladi naznanila, da se bo napredujočim Nemcem ustavljala le če vlada zajamči, da v najkrajšem času uvede mirovna pogajanja. Kongres Armencev. Tillis, 17. oktobra. (Kor. ur.) Agentura: Kongres Armencev jc skenil, da izrazi zaupnico začasni vladi. Carjeve rodbine niso zaprli v samostan. Storkholm, 17, oktobra. (Kor. ur.) Pe- j trograjski borzni list dementira pO podat- i kih komisarja začasne vlade poročilo »Agence Havaš«, da je bila carjeva rodbina prepeljana V samostan. (Opazka c. kr. brz. atfefitute: Poročilo, da so prepeljali 11. oktobra bivšega carja in niegoVo rodbino v samostan Abola, je širila petrograjska brzojavna agentura.) Rodžianko odklanja volitev V parlament. Berlin, Iz Berna: Predsednik dume Rodzianko in petnajst članov dume , ki so jih volili v predparlament, so volitev odklonili, ker duma še obstoji in ker pravno ne prižft&Vajo predparlamertta. hmtto v vojski. Ameriški admiral v Evropi. »Berner Tagblatt«; Ameriški admiral Mayon odpotuje v Evropo, da se pogaja z generalnimi štabi zveznih armad. Obiskal bo ameriške čete v francoskih in angleških pristaniščih, da se pouči o stanju ameriških Čet. Prevoz ameriških čet decembra in januarja v Evropo, Berlin, 18. oktobra, »B.. Z. am Mittag« iz Curlha: Newyorški dopisnik »Malina« javlja, da bodo vpoklicali drugi kontingent ameriške narodne armade decembra in januarja pod orožje. Mirovni pokret. Najvplivnejši irancoski kardinali V Rimu. Lugano, 18. oktobra. Največjo senzacijo dne v Rimu tvori dejstvo, ker So se pripeljali najvplivnejši francoski kardinali. Cenzura ne dovoli, da bi Imena kardinalov objavili. Poziv Nemčije na Francijo za mirovna pogajanja. Berlin, 18. oktobra. »Martin« piše: Nek diplomat je s pooblastilom, ki sta ga podpisala nemški cesar in kancler, pozval Francijo na mirovna pogajanja z Nemčijo v Svldi. Ribot razjaril socialiste. Geni. »Progres« javlja: Stališče Pain-leveja je omajano. Socialiste je najbolj razjarila tale Ribotova izjava v parlamentu: Nemčija je pustila Šepetati, da ee lahko o Alzaciji sporazumemb, a tej nerodni pasti sem ušel. Socialist Mayeras je rekel: »ta-ke besede bi morala zborn;ca znati. Ribot ni upravičen, da safli odloča o življenjskih vprašanjih dežele, Vl&de šfe tliso vrgli, ker hočejo, da se prej pojasni skrivnostna Dau-detova zadeva.« Pašič o svojih potovanjih, Lugano, 18. oktobrai »Secolo« poroča i v. Soluna: Pašič je prečital v ministrskem »Vetu zelo obširno poročilo o svojih pOSe-tih v Londonu, Parizu in V Rimu. Glede oa pogajanja s Sonninom se poroča, da se mOrejo vzdržati dosedanja pogodbe med Italijo in Srbijo. IzpreMembe So le mogčf če, če bi jih volafiki uspehi opravičili. Amerika, Amsterdam, 18; oktobra, (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Washingtcna: Državni tajnik Lansing je baje izjavil, da ameriška vlada resno proučava vprašanje udeležbe Združenih držav na prihodnji pariški ententini konf-renci. Dnevne novice. -f- Katoliško politično društvb za kamniški politični okraj je v zveži z zastopniki občin naprosilo načelnika S. L. S. deželnega glavarja dn Ivana Š u s t e t -š i č a , da za čas do novih volitev za ta okraj zastopa koristi okraja V državnem zboru in nasproti vladi. Katoliško politično društvo vabi vse volilce, naj svoje težnje sporočajo načelstvu katoliškega političnega društva v Kamniku, ki bo v to Svrho v stalni zvezi z načelstvom stranke. V '■■}. oktobra. (K. u.j Vojni tiskovni stan: N > bojni črti pri Vojuši v Albaniji, dalje v ovinku Črne in na Nidži planini v Macedoniji so se pričeli s lopovi močnejše boriti. Dunaj, 18. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: V južni Albaniji so pri Vojuši in v odseku južno od Berata, v Macedoniji v odseku jezerov in vzhodno od Bitolja živah-nt»ior> "jlt-pli^li. Nnii letalni Kn JlStieŠnO mC- - * - J—--- > ------ -------------.— - . tali bombe itp vojaški tabor južno od Bitolja. — Sedmina po rajnem prec. g. župniku Vincenclju Fer. Polaj bode V ponedeljek, 22. t. m. v Šmihelu pri Novem mestu ob 10. uri dopoldne. — Smrtna kosa, Umrl je v župniji Sv. Florijana na Sp. Štajerskem nadučitelj g. Franc Auernik. — Na Ponikvi je umrl posestnik France Brglez. — Umrla je poŠtfla aspirantirtja v Kozjem gdčtia Atla Sevttik. — ViČ, Prihodnjo nedeljo, t. j, 21. oktobra, ob 4. uri popoldne se bo v tukajšnjem društvenem domu uprizorila igra: »Krst pri Savici«. Dramatiziral je g. A. Sokolov. Med občinstvom, ki si želi v teh burnih časih koristnega razvedrila, je za imenovano uprizoritev veliko zanimanja. Upamo, da se bo igra, kateri podlaga je biser slovenskega pesništva — Prešernov krst pri Savici — posrečila, {- Pravila društva »Zveza dobrodelnih društev« s sedežem v Ljubljani je deželna vlada potrdila, —Legar aH tifus se je pojavil v nekaterih občinah na Dolenjskem, ta bolezen je nalezljiva in vsled tega hočem iz-pregovoriti nekaj besed v obrambo napram tej hudi bolezni, oziroma v omejitev te nalezljivke. Bolezen se lahko prenaša po zraku, slabi vodi, po stiku z bolnikom, po živilih, človeških izmečkov in odpadkov na straniščih. Človeku škodujejo telesni napori in neredno življenje, največ ljudi oboli v jeseni radi vlažnosti in mo-krotnega vremena. Tudi so kraji za to bolezen bolj vsprejemljlvi, imajoči rahlo in peščeno zemljišče, nego ilovnata in trda. Na rahlem zemljišču se ta bolezen laglje širi, nego na trdi in ilovnati zemlji. Važno je tudi preživljanje z živili. Bolezen pospešuje lakota in alkohol, nesnaga in neredno življenje, Ako telo krepimo z dobrimi živili — in to je v vojnem času težko —r se zavarujemo napram legarju. Tako sa zavarujemo lažje proti infekciji, Redimo se bolj s kuhanimi, nego surovimi jedmi, kajti zadnji povzročujejo želodčni in črevesni katar. Pazimo, da se ne prebladimo, zračimo večkrat stanovanja in obleko ter po-steljnato pripravo, Osobito dobro pazimo na stranišča. Tam se človek lahko okuži. V stranišča metajmo pogostoma v vodi raztopljeno apno. Na liter vode denimo liter apnefle moke in to mešanico lučajmo v stranišča. To sredstvo je proti infekciji dobro. Občinski predstojniki naj pazijo na snago po občini. Baš tako učiteljstvo na snago v šolah in šolskih prostorih. Živimo redno, kajti neredno preživljenje pospešuje to bolezen. Najboljša so tekoča jedila: mleko, mlečhate jedi, jajca na juhi; kot pijača je najboljša na vodi kuhan kruh, — Sploh: red in snaga proti bolezni pomaga. — Ljudsko šolstvo. Začasna učiteljica Marija Kovač na Čemšeniku je imenovana za začasno učiteljico v Št. Gothardu, suplentinja Ivana Klemene pa za začasno učiteljico na Čemšeniku. Magda Slatnar je imenovana za suplentinjo na štirirazredni deški ljudski šoli v Kamniku mesto vpoklicanega učitelja Andreja Pogačar. Alfreda Rubbia je imenovana za sUplentinjo na mestni nemški osemrazredni dekliški šoli v Ljubljani. — Višarske razglednice. Kakor smo se razveselili razglednic, ki so se te dni razširile po naši domovini, tako pa moramo odkrito reči, da naslovnega teksta nismo bili veseli. Čemu pošiljamo po slovenski zemlji razglednice z nemškim besedilom ln potem šele s slovenskim grozno spakedranim? Ali ni bilo nobenega slovenščine zmožnega človeka, ki bi tisti tekst vsaj prebral, predno je šel v natis v tisoče? Če se je že hotelo ustreči obema narodnostima, pa naj bi bil en natis saino hemški in drugi šamošloVeiiski, In menda bi se bilo slednjih več prodalo in za obnovitev cerkve več nabralo. In — če bi se naprosilo bližnjega našega pes-ifika Mfeškota, gotovo bi napravil za razglednico par verzov, ki bi imeli trajno vrednost. Iv, B. — Z južne železnice. Prestavljen je prometni kontrolor Andrei Vrečko k prometnemu inšpektoratu Gradec; adjunkt Ivan Vidovič z Opčine v Ljubljano, glavni kolodvor; prov. asistent Alojzij Vogrin v Trident. Iz ruskega ujetništva je zopet pisal v Przemislu Ujeti vojni kurat Martinčič. Na dopisnici poroča, da so tjakaj prišli v zadnjem času sledeči Slovenci ujetniki: Karol Fabjančič, 97. pp., njegov oče Anton, Ser-vola pri Trstu; Martin Fink, 17. pp., Malo Račno pri Grosuplju; Anton Vodopivec, 17, pp„ Št. Lovrenc pri Krškem. — Vlom v Mariboru. V noči od pon-deljka na torek sta dva vlomilca vlomila v Mariboru v Urarno g. Kiffmana blizu južne-* ga kolodvora. Odnesla sta zlatnine v vrednosti 50.000 K. Nek orožnik je enega izmed vlomilcev zgrabil v trenotku* ko se je splazil izpod zatvore, drugi pa je srečno odnesel pete. Vlomilca sta baje dva Žida. —• Čudno, da se more tak vlom dogoditi ravno nasproti policijski stražnici v najbolj prometnem delu mesta. Revolver v otroških rokah. 10-letni učenec Fran Gobec v Celju se je te dni Igral z revolverjem svojega očeta. Orožje se je sprožilo, krogla je zadela dečka v glavo in ga na mestu tlbila. — Poročil se je na Dunaju drugorojeni sin prvega najvišjega dvornega mojstra Konrada princa Hohenlohe, konceptni praktikant pri nižjeavstrijskem namestni-štvu Ervin princ Hohenlohe-Schillingsfiirst }. vdovo kneginjo Aleksandro Windisch-Graetz, rojeno grofico Festetics v. Dolna, Poročil ju je ženinov stric benediktinec p. Konštantin. Princ Erwin je bil rojen 27. julija 1890 v Pragi, — S poštnega vlaka je skočil dne 15. t, m. popoldne med vožnjo, firedno se je isti ustavil na novem kolodvoru v Zalogu, 17 let stari delavec na južni železnici iz Zavoglja št. 9, občina D. M. v Polju. Pri skoku je padel na obraz ter si močno poškodoval usta, nos in površje glave. Skočil je, da bi prišel nekoliko poprej domov, a je moral vsled poškodbe v bolnišnico, — Lačni tatje, V Podmolniku so posestniku Luki Lampel neznani tatje v svinjaku štiri mesece starega prešiča, vrednega 200 K, zaklali in ga odnesli, poleg tega so vzeli še okoli 100 kg krompirja. Prašičji drob so našli v gozdu poleg Češ-niGe. -*■- Nesreča. V Leskovcu na Štajerskem je pomagal tamošnji cerkovnik Mihael Potočnik, starček 78 let, pri stiskanju grozdja. Po nesreči pa se pričel valiti poln sod, ki ga je podrl na tla, pri čemer je dobil tako težke poškodbe, da je kmalu — Pijanska smrt. 53-letni mali posestnik Ploj v Osoku pri Sv. Trojici v SI. gor. se jc o trgatvi udal pijači iti bil noč in dan pijan. V pijanosti je začel divjati proti domačim, da so morali poklicati orožnika. Ploj je bil izcedno močan mož, se je vrgel na orožnika, zgrabil za puško in se začel divje rvati. Orožnik je v sili rabil bajonet in Hinil Ploja v prsi. Nesrečni pijanec je I v eni uri izdihnil. — Uboj. Posestniška sinova Štefan Cvahte in Ludvik Stermšek v Licencah ; sta se pri ličkanju koruze radi domačega ■ dekleta sporekla in na pntu domov ip Cvahte s pomočjo svojega brata in hlapca Tcrčiča — Ludvika Stermška tako prete- pel in oklal, da je naslednji dan umrl. Krivce so izročili sodišču v Konjicah. Gozdni nožar zanetil je neki oosest-nik iz Zgor. Kašlja, ko je v gozdu »Debni-vrh« napravljal steljo. Proti poldnevu je zakuril, da bi si spekel nekaj krompirja, pri tem Se je pa vnela suha trava in listje^ ter se je ogenj hitro širil. Njegov trud ogenj omejiti je bil zaman. Šele vojaki in vojni Ujetniki so zabranili nadaljno škodo, kajti 20 arov je bilo od škode prizadetih, — Za grižo je obolelo v Zagrebu od 5. do 12. oktobra 111 oseb. Počitniški vlak ponesrečil, Pri Schon-hausenu ob Labi je 16. t. hi, počitniški vlak, v katerem je bilo polno šolskih otrok, ža-vozil v tovorni vlak in se deloma razbil. Doslej so našli 24 trupel šolskih otrok. 14 ranjenih so prenesli V bolhišnico. — Prešiča ukradel. Neznani uzmovič je posestnici Ivani Nemec v Zgor. Kašliu Iz svinjaka ukradel 14 tednov starega pfe-šička. O storilcu ni sledtl. — Dobro so naložilf., Neznani tatovi so vlomili v klet trgovca Alojzija LiVrenčiča na Vrhpolju in odnesli okoli 30 leg salam, 20 kg sirovega masla iri masti, 50 litrov žganja, 180 kg krompirja in 1 hI vina. Vfee blago ie Vredno nad 2000 K. »Slovenske narodne pesmi za dire in petje,« Priredil in izdal IV, KUerle v Ljubljani. Izšel je III. zvezek v II. izdaji. Sstkj je rta razpolago vseh Osmero Zvezkov. —-Več V ittseratu. OospotoKe "mu. , Podeljevanje nagrad rcjcem ptera jaških bikov in merjascev, »Kranjsko dežel-, no mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« bo meseca novembra t, 1. de'ilo nagrade za rejo plemenskih bikov in merjascev na Kranjskem in to z namenom, da se ohrani in povzdigne živino- in prašičereja, Kraj, dan in ura, ko se bo vršila delitev nagrad, bo naznanilo »Kranjsko deželno mesto« pfed vsako delitvijo posebej županstvom, Delitev nagrad se bo Vršila na sledeči način in pod sledečimi pogoji: 1. Na določeni dan morajo prigrtdti lastniki bikov in merjascev, ako želijo prejeti nagrado, svoje živali na oni kraj in ob tisti uri, katero določi »Kranjsko deželno mesto za vnovč. živine« ter jo naznani pristojnemu županstvu, Delitev nagrad pa bo razglašena tudi po županstvih. Kdor bi rte prignal živali o pravem času, nima pravice zahtevati nagrade, čeprav bi bili sicer vsi pogoji dani. 2. Nagrade se bodo izplačevale le za take bike in merjasce, ki so za pleme res sposobni in ki se že rabijo za pleme. Sposobnost za pleme bo določila posebna komisija, ki jo sestavi »Kr. dež. mesto za vnovč, živ. v Ljubljani« ter bodo člani komisije en strokov* njak »Kranj. dež. meSta«, uradni živino-zdravnik in župan kraja, kjer se vrši pregledovanje. 3. Vsak rejec, ki bi hotel dobiti nagrado, se bo moral zavezati s posebnim obveznim pismom, da bo redil nagrajeno žival vsaj še eno leto od dneva nagrade za pleme. Ako bi rejec potem živali ne redil celo leto za pleme, bodisi vsled lastne krivde, bodisi iz kakega druzega vzroka, J za katerega ni sam odgovoren — zakol v sili itg. — je dolžan vrniti za vsak mesec, katerega bi redil manj kot eno leto in sicer glede bikov 20 K, glede merjascev pa 10 K od prejete nagrade nazaj ter izplačati te svote domačemu županstvu, katero porabi vrnjene zneske za pospeševanje živinoreje po svojem prevdarku, Prejemnik nagrade se bo moral v imenovanem zaveznern pismu poleg tega že zaveza.ti, da bo žival, za katero je prejel nagrado, dobro in pravilno rabil za pleme ter jo pravilno pripuščal. 4. Nagrade se bodo dalale za bike v drugem letu starosti v znesku 200 K, za bike v 3. letu starosti ali pa starejše v znesku 300 K. — Za merjasce v prVem letu starosti 1 se bodo dajale nagrade po 100 K, v drugem letu starosti ali za starejše merjasce pa nagrade po 200 K. 5. Domače županstvo rejca je dolžno ono žival, za katero sc bo dala nagrada, nadzorovati ter paziti, da se bodo živali v resnici za pleme pravilno redile in uporabljale. Ako bi prejemnik nagrade ne redil živali vsnj eno leto od dneva prejeme nagrade, ima vrniti za vsak mesec pod točko 3. navedeno svoto županstvu, Ako bi županstvo kake občine ne hotelo prevzeti nadzorstva nad rejci, se v dotični občini ne bo izplačevalo nagrad. Prepoved razsvetljevanja grobov osta- j ne na Štajerskem nadalje v veljavi. Prestop- : ke bodo kaznovali z globo do 500 K. Štajersko nakupovalno mesto ogoljufano za pol milijona kron. Iz Budimpešte poročajo: Agent Avgust Kondor, ki jc bil v miru majhen Uradnik, je zaslužil s špekulacijami in navijanjem cen masti velike ' svote. Že dalj časa je bil tudi pooblaščenec štajerske nakupovalne centrale, od katere je prejel pol milijona za nakup blaga. Kondor, ki je izgubil na dirkališču velike svote, ie slavil še tega pol milijona štajerske nakupovalne centrale. Izgubil pa jc to visoko sveto, Vsled ovadbe 'e bil aretiran. Končno so ga izpustili proti kavciji 400.000 kron. — Trgovine v Gradcu so zaprte sedaj ob 5. uri popoldne, samo trgovine z jest-vinairti bo odprte do 7. ure zvečer. Hišna vrata morajo biti zaprta ob 9. uri zvečer. — Hiš v Zagrebu je bilo v tretjem letošnje mčetrtletju prodanih za 10 milijonov 893.369 K. Dr. Kranz pred kasacijskim sodiščem. Najvišje sodišče je 18. t. mes. razglasilo svojo odlbčitev glede ni nlčnostnb pritožbo dr, Jožefa Kranza in tovarišev. Ničnostni pritožbi dr. Kranza in Freunda proti obsodbi radi pive in ruma je sodišče ugodilo in ga od te obtožbe oprostilo. V ostalfem je razveljavilo razsodbo in odredilo novo postopanje pri sodišču prve in-štance. Frideriku Felix je sodišče znižalo kazen od šestih na tri mesece in 20.000 K. Ničnostna pritožba Rubela je zavrnjena. O njegovi pritožbi proti kazni bo najvišje sodišče še sklepalo. — Prešenine sadja za kavino primes. Ljubljanska filijalka Kolinske tovarne kupuje prešanine jabolk in hrušk in jih prevzame na željo tudi v zameno za cikorijo. Prešanine pa morajo biti posušene; uporabne so za izdelovanje kavinih primesi samo tako dolgo, dokler niso ples-njive p li drugače pokvarjene. Lilisisie pov ce. lj Ženski oddelek S. K. S, Z, priredi sv» mašo zadušnico v ponedeljek 22. oktobra 1917 pri Sv. Petru. lj K vprašanja rfegsV$tljave smo dobili iz trgovskih in obrtniških krogov sledeči dopis, ki ga v interesu stvari same objavljamo. Od zadnjega odloka mestnega magistrata radi razsvetljave in zadnjega oklica, da se bodo orti trgovci, ki se ne ravnajo po predpisu plinarne, strogo kaznovali, se je v Ljubljani marsikaj izpremenilo, a ne tako, kakor zahteva navedeni predpis. Vendar moramo takoj pristaviti, da se drži velika večina trgovcev predpisov o porabi razsvetljave točno, dočim je le majhen del, ki se še vedno kaže, kakor bi magistrat zanj ne izdal predpisa. Velja to predvsem za nekaj trgovin v Šelenburgovi ulici, ki nimajo z živili nikakega opravka, niti sicer niso izvzete iz drugih trgovin, ki se imajo pokoriti splošno veljavnim predpisom. Pomanjkanje vsakega smisla za splošnost je za druge trgovce naravnost žaljiva ter je potrebno, • da naredi tukaj plinarna red z eksemplaričnim nastopom. Ako je bil minimum zahteve to, kar se je razglasilo v predpisu, potem je nujno potrebno, da še predpisu zadosti od vseh prizadetih, ali pa od nikogar, kajti če morajo pisarne, denarni zavodi in drugi omejiti svoje uradne ure, se sme isto zahtevati vsaj tudi za različne papirne, cvetlične in podobne trgovine luk-susa. Red mora biti, če se predpisi izdajo za to, da naj se ljudje ravnajo po njih, lj Nezgoda n a Dolenjski cesti. Popovi-čeva hiša na Dolenjski cesti ima zadaj hiše nad 3 m globok kanal, ki je pokrit tako, da tvorita kanalova stfeha tlak za hišo. Na drugem koncu hiše pa to kritje ne sega prav do konca kanala, ampak ostane kakih 12 m kanala nepokritega ter tudi nima nikake varnostne ograje. Tu bi se 17. t. m. skoraj zgodila grozna nesreča. Dve dami v spremstvu enoletnega prostovoljca in nekega korporala so se namenili prenočiti pri svojih sorodnikih, stanujočih v zgoraj navedeni hiši. Ko so se okoli 11. ure zvečer bližali stanovanju sorodnikov, so v temi zgrešili hišna vrata ter so šli po hišnem tlaku tako daleč, da so popadali drug za drugim v nad 3 m globok kanal na cemen-tirana tla. Ubil se k sreči ni nobeden, pač pa sta dama in enoletni prostovoljec za-dobila na nogah težke poškodbe; zadnjega so kmalu nato odpeljali Z rešilnim vozom v bolnišnico. Vsled tega nesrečnega slučaja opozarjamo vse one, ki bodo kdaj ponoči potrebovali svoje sorodnike, da naj ne hodijo brez kake svetilke okoli hiše, sicer se jim lahko pripeti enako. lj Zaročil se je 15. t. m, Ilija B i 1 i č, Veterinarski praporščak, cand, med, vet., z gdčno. Reziko M a r o h i o 11 i, hčerko tukajšnjega trgovca z usnjem. lj Kola fikraderio je bilo v Soboto med pogrebom na frančiškanskem mostu. Odpeljal ga je neki vojak. Kolo nosi znamko lAdler« in ima' plašč na prednjem kolesu dvakrat, na zadnjem kolesu pa enkrat pre- 1 trgan, Najditelj naj ga naznani oziroma odda na drž. policiji. lj Stranke z rdečimi izkaznicami A, Mestna aprovizacija jc povabila več strank, ki imajo rdeče izkaznice ubožne akcije, zaznamovane s črko A. Opaža se, da sc stranke le počasi oglašajo. Obveščamo vse, da ne bodo deležne razdelitve mestne aprovi-zacije tako do'go, dokler se povabilom ne odzovejo. lj Mefitnl popisovalni urad bo jutri vsled snažertja uradnih prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so samo res nujni In neodložljivi slučaji. lj Petrolej. Stranke se opozarjajo, naj nc hodijo n 'j magistrat po petrolej, ker jc petrolej za september že razprodan, za ok-'ober pa še ni došel. lj Merolzkusni urad ljubljanski uradu-je od sedaj naprej do preklica od 9. ure zjutraj do 2. ure popoldne. lj Zelje na rdeče izkaznice brez A. štev. 1— 600. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A prejmejo zelje v soboto, dne 20. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Na vrsto pridejo od 8. do 9. ure štev 1—200, od 9. do 10. mi štev. 201—400, od 10. do 11. ure štev. 401—600. Vsaka oseba dobi 1. kg, kilogram stane 80 vin. lj Špeh za I. okraj štev. 1—800. Stranke I. okraja štev. 1--800 prejmejo špeh v soboto, dne 20. oktobra popoldne na Poljanski cesti št. 15. Red je tale: od 1. do 2. ure štev. 1—200, od 2. do 3. ure štev. 201—400, od 3. do 4. ure štev. 401—600, od 4 do 5. ure štev. 601—800. Vsaka oseba dobi četrt kilograma, kilogram stane K 8.80. Poleg novih nakazil za mast prinesite s seboj tudi mesečne maščobne karte. lj Zaseka. Špeh, s katerim preskrbuje mestna aprovizacija stranke, naravno ni tak, kakoršnega smo bili vajeni v mirnih časih, ker so dandanašnji prašiči slabo re-jeni in suhi. S cvreniem gre preveč takega nizkega špeha v izgubo in bi bilo vsem strankam svetovati, naj špeha ne cvro, temveč ga pripravljajo po znanem gorenjskem načinu. Cel kos špeha, kakor ga stranka dob', je treba v loncu skuhati. Kuhan špeh naj gospodinja na drobne kosce razreže, potrese s česnom, čebulo in s poprom in to zmes stlači v lonec tako, da pride žvak samo na vrhu z maščobo v do* tik' Tako pripravljen špeh se imenuje zaseka in se rabi kot zabela. Jj Obiskovali fem vojne uhinje. Vsakdo, ki hodi v vojno kuhinjo na hrano, mora oddati v apvovizačnem uradu na Poljanski cesti štev. 13 nakaznice za moko, krompir in mast, in sicer najkasneje do četrtka prihodnjega tedna. Prejel bo potrdilo, da je nakaznice pravilno oddal. Potrdilo pokaže potem v vojni kohinji in tam mu bodo da* jali hrano dalje. Kdor se pa s tem potrdilom ne bo mogel izkazati, ne dobi od trtka, dne 25, t. m., dalje v vojni kuhinji hrane. Ij »Dobrodelnosti« je daroval za invalide trgovec gospod Krejči Anton 40 K mesto venca na krsto blagega prijatelja ŽUzek Karla. I Razna poročila. Gro! Tisza o oprostitvah. Budimpešta, 18. oktobra. Grof Tisza je v fin&nčnem odseku grajal, češ da v več stolicah oproočajo od vojaške službe z vidika strankarske politike. Pristašem sedanje vlade so podaljšali oprostitve, drugim so jih pa odrekli. Ministrski predsednik Wekerie je izjavil, da o tem nič ne ve in da take slučaje ostro obsoja, če bi se bili pripetili. Pristranosti uradnikov ne trpi, Ugron je ravno tako izjavil. Strankarski shod socialne demokracije v Nemčiji, Wiirzhurg, 18. oktobra. (Kor. ur.) Včerajšnja seja strankarskega shoda socialne demokracije je razpravljala o vprašanju dovolitve vojnih kreditov in nastopu socialnih demokratov za deželno brambo. — Sklenilo se je, da bo nemška socialna demokracija prejkoslej državo z vsemi danimi sredstvi branila in da smatra Alzacijo-Loreno kot pemško deželo, ki se ne sme odtrgati od države. — Predlog Hocha, ki je zahteval odklonitev kredita, je bil odklonjen z 258 proti 26 glasovom, nakar je bil predlog Lobe z 262 proti 14 glasovofn sprejet. Teta nemške cesarice umrla, Bsilin, 18. oktobra. (K. u.) Ie Kiela; Umrla je v 84. letu pricesa Henrieta Šlez-vik Holštajnska, teta nemške cesarice, vdova kirurga prof. Esmarcha. Obnovljena ustava na Španskem. Pariz, 18. oktobra. (Kor. ur.) Agence Havas: Kralj je podpisal odlok, ki obnavlja ustavna jamstva. Madrid, 18, oktobra. (Kor. ur.) Agence HaVas: Ministrski svet je sklenil, da obnovi ustana jamstva. Odstop generala Primorivera je odobren, general Merina je imenovan za vojnega ministra, Primorske novice, i . š a venca na krsto umrlemu dr. Janez Ev. Kreku je darovalo načelstvo »Ljudske posojilnice« v Ljubljani znesek 250 K peterim ljubljanskim konferencam Vlncen-cijeve družbe. Za slovenske goriške begunce mesto venca na grob dr. Jan. Kreka so darovali 100 K vojni kurati v Gradcu: Martin Dimnik, Jožef Gnidovec, Janez Jalen, Franc Jazbinšek, dr. Ivan Lučovnik, Julian Oga-rek, Ksaverij Osterc, František Peterka, Jožef Štich, Feliks Zamjcn, Za naslov župrna Lebana iz Lokvice prosi Elza Sbona. Begunci ob dr. Krekovi smrti. Nesmr- I i»H /-» e» 4 »» /n rnnmi« /-J »- 1/fnlm «. I.'.. J.l.« vv.ii uoluiiv opt/miu vi». ivicna v ; j uu arv c m sfetf, V Dolenji vasi pri Ribnici se je že opravila slovesna zaclušnica. Tu stanujoči goriški begunci pa niso hoteli zaostati. Posebej so zbrali večjo svoto in naročili več sv. maš za blagopokojnikovo dušo, da tako proslavijo spomin velikega moža, ki je vse storil, da olajša gorje prognancev od doma. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Lu-dovik Lozej, doma iz Komna. Njegov naslov: L. Lozej, vojenoolenni, Stancia Novo-Sokolniki, gubernija Pskovska, Rusija. Umrla je v Klein Harras, Nižje Avs.tr., po kratki in mučni bolezni begunka Mafija Boškin, soproga Nikolaja, doma iz Pevme pri Gorici. Italijanski begunci v Wagni. Poslanec Einspinner je v svojem govoru o razmerah v Wagni povedal med drugim sledeče: Pretežni del štajerskega prebivalstva dobi manj kruha kot italijanski begunci v Wag-ni, ki so imeli septembra meseca nič manj kot 25 obedov z mesom in so dobili '8krat sir. Vsak begunec dobi na dan 25 g sladkorja za njegovo kavo, 10 g masti, 212 g mlevskih izdelkov. Tabor v Wagni je edini kraj na Štajerskem, ki je preskrbljen z drvmi in premogom za zimo. Bolnišnice so opremljene z največjo razkošnostjo. ■ Za otroške domove, otroške vrtce, ljudske in glasbene šole, obrtno šolo itd. so denar kar razsipavali. V Wagni je 30 razredov. Vsak dojenček dobi 1 liter mleka in redilno moko. Tam delijo celo riž, na katerega smo mi že skoro pozabili. — Ne zavidamo tega italijanskim beguncem v Wagni, želimo le, da bi se našim ubogim slovenskim beguncem godilo vsaj približno tako dobro. — Umrl je v Kremsu v vojaški bolnišnici 281etni Jožef Rožič iz Oseka p. d. Čukov. Od začetka vojske se je vojskoval na raznih bojiščih in bil enkrat ranjen. Bil je hraber in svoje dogodke je znal zelo šaljivo pripovedovati, da so ga vsi radi poslušali. Prehladil se je in bolezen sušica ga je položila v prezgodnji grob. Pokoj njegovi duši! Poslanec Spinčič. Poslanec Vekoslav Spinčič je neumoren delavec v parlamentu za gospodarski in naredni procvit zanemarjene in nesrečne Istre. Vse tozadevne vesti, ki so zašle tudi v naš list, kot da bi ne vršil v polni meri svoje poslaniške dolžnosti in da je prišel v nasprotje z dr. Laginjo, ne odgovarjajo resnici. Med dr. Laginjo in prof. Spinčičem vlada najboljše sporazumljenje. Pogrešane družine z Goriškega. Kdo kaj ve, kje se nahaja Ivana Ternovic in Terezija Gadnik, obe iz Grgarja pod Sv. Goro na Primorskem. Kdor ve za njun naslov, naj ga blagovoli poslati Francu Ternovic, Ljubljana, Florjanska ulica 19. — Cvar Fr., sedaj v vojnem ujetništvu v Rusiji ,bi rad zvedel za naslove svojih prijateljev: Ant. Gostraum, Franc Požar in Tone Požar. Prijatelje prosi, da bi naznanili naslov njegovemu bratu Ivanu, Spod. Šiška 20, ali pa njemu, Cvar Fran, prisoniere di guerra An-tonovska p. Mokraja, Zaligarska, kijevska gubernija, Rusija. — Angela Brezavšček išče svojo mater Katarino iz Kala 144. — Marija Leban išče svojega očeta Ivana iz Cvetreža 174, občina Kal. Obe bivate zdaj v Wagni b. Leibnitz, Bar. 109. — Družina Pahor se je do zavzetja Gorice nahajala v mestu, ozir. na Rafutu (Via Ronchi delle Vignel. Bežali so 8. avgusta 1916, le sedanje bivališče mi ni znano. Kdor kaj o imenovani družini ve, naj blagovoli sporočiti na sledeči naslov: Humar Marija, k. k. Fliicht-lingslager 38/1., Bruck a. L. — Kdo kaj ve o Antonu Postružnik, Maschinengewehr, o katerem ni glasu od 19. sept. 1916, kateri se je nahajal na italijanski fronti, prosi se, naj to sporoči proti plačilu njegovi materi Elizabeti Postružnik, Sogersdorf 9 pri Radgoni, Štaj. — Begunka Marija Vidič iz Lev-pe, vas Vizjak 33, Kal, Prim., naznanja svojim sorodnikom, da stanuje sedaj Ravno 15, pošta Raka pri Krškem, ravno tako Jožefa Škert. — Z ozirom na to, da odkar sem v vjetništvu nisem s svojimi stariši v nobeni zvezi in so moji s Primorskega zbežali, menda na Štajersko, prosim vas, da bi blagovolili priobčiti v vašem listu, da se nahajam v vjetništvu in jih, ker sem brez pomoči, prosim denarja brzojavno potom banke. V nadi, da bodete blagohotno vpošte-vali mojo ponižno prošnjo, beležim, z roja-" škim pozdravom Ivan Mahnič, sanitarni podčastnik, vojni vjetnik, Narodni Dom, Tambov, Rusija. — Pavel Lipičar z družino stanuje v vasi Bukovici št. 28, pošta Vodice, Kranjsko. — Vljudno prosim prijatelje in znance, ako kdo ve kaj o družini Ušaj, pred padcem Gorice stanujoča v Gorici, ul. Vogeb št. I., naj sporoči na moj naslov: Raj-ko Stepančič, k, u. k. Stabile Backerei v Divači, Prim. Begunka ponesrečila, V celovški bolnišnici leži 17letna Nežika Rutarjeva iz Se-lišča na Primorskem, vsa opečena. V sobi ji je padla petrolejka na tla in se je pri tem vnela obleka deklice. Sicer so ji priskočili hitro na pomoč, ali bilo is -že nreno jno. Za iiivariut — Domovi za ubožne invalide. Kakor se nam poroča, namerava vojnopomožni urad v c. in kr. vojnem ministrstvu ustanoviti domove za ubožne invalide, ki se ne morejo sami preživljati. Za invalidski dom je smatrati hišico z malim obrtnim ali trgovski mobratom ali z malim zemljiščem, kjer je dana posestniku doma prilika, pridelovati zelenjavo, krompir itd., kakor tudi rediti manjše število živine. Kot največji znesek za stroške enega doma se računa za različne kronovine, ki pridejo v poštev, 5000 do 8000 K. Ker so stroški za zgraje-nje sedaj izredno visoki in je zgradba tudi sicer zvezana z velikimi težkočami, se namerava v prvi vrsti nakupiti že obstoječe hiše. Invalidski domovi se bodo oddajali revnim, poročenim in zlasti takim invalidom, ki imajo otroke in so bili spoznani pri superarbitraciji za več kot 75 odstotkov delanezmožni. Naseliti bi se imeli po možnosti v domovinski občini oziroma v stalne mbivališču. Od akcije izvzeti so vojni slepci, za katere se bode skrbelo na drug način. Domovi se bodo oddajali brezplačno. Izdale se bodo pa posebne odredbe, da se domovi ne smejo prr vVjati ne obremeniti in ne uporabljati z:.- ".vrhe, v katere niso namenjeni. — Tozadevne prošnje naj po predstoječih navodilih do invalidskih domov upravičeni invalidi vlože neposredno pri vojnem pomožnem uradu v c. in kr. vojnem ministrstvu na Dunaju. — Prošnji je treba priložiti vojaške dokumente in označiti obenem gotovo posestvo, ki bi prišlo za nakup kot invalidski dom v poštev. Dr. Miieliis predi padcem? Wiirzburg, 18. oktobra. O notranji politični krizi v Nemčiji se poroča s prav dobro poučene strani »W. Allg. Ztg.«: Kakor stoji, da so dnevi državnega kanclerja dr. Mihaellisa prešteti, ravno tako je izključeno, da postane njegov naslednik kak parlamentarec. Poleg Kiihlmanna se zdaj največkrat imenuje knez Biilovv kot kandidat za mesto kanclerja. Močno mu sicer nasprotujejo v centru in pri socialnih demokratih, a upaju, da se njegovi spretnosti se posreči jih pridobiti za se. Izključno ni, da bodo v vlado pozvali nekaj parlamentarcev in da v tem smislu izpremene ustavo, a neverjetno ni, da bi se v Nemčiji tako parlamentarno vladalo, kakor v zahodnih državah. Papež m mlm razorožiive. »Osservatore Romano < je objavil zadnje dni več člankov, ki se lahko smktrajo kot dodatki k posredovalnim predlogom. O razorožitvi piše papeževo glasilo, da je predpogoj za - to predvsem odprava splošne brambne dolžnosti. Armada prostovoljcev bo zadostovala, da se, vzdrži mir in red v notranjosti. Dokler si; bodo stale nasproti milijonske armade ali dokler jih lahko v najkrajšem času mobilizirajo, toliko časa bo visela vojna nevarnost trajno kol grozeča nevihta nad narodi in državami. Kot nadaljno zagotovilo za mednarodni mir stavi »Osservatore Romano« zahtevo, naj se po vseh deželah sprejme zakon, da se sme vojska napovedati le s privoljenjem parlamenta, ali celo šele takrat, če se ljudstvo samo z ljudskim glasovanjem izjavi za to. Tudi pravica, skleniti mir, se mora dati parlamentu ali še bolje ljudstvu. Vseiseraška apilacila men vojaštvom. »Slovenski Gospodar« piše: V nemškem državnem zboru so se nedavno skoraj vse stranke pritoževale nad tem, da se med vojaštvom na bojišču in v zalddju razvila in široko razpredla vsenemška agitacija. Nemški državni zbor smatra za nedopustno, da bi ena politična stranka med vojaštvom z besedo in z listi agitirala ter bi vojake podžgala za svoje vzore in svoje vojne cilje. Tudi nam prihajajo z raznih strani v zaledju in na bojišču pritožbe o tem, da se na vojaštvo vpliva v smislu vse-nemških vojnih ciljev in za nemško avstrijsko državno misel. V službi te agitacije ic tudi ptujski nemškutarski iist »Stajerc«, katerega se vsiljuje vojakom. S tem hinavskim listom, ki se navidezno zavzema za Avstrijo, v resnici pa dela za vsenemštvo, od katerega je plačan, se-preplavljajo vojašnice. Ta list se tudi pošilja na fronto ter se vsiljuje junaškim vojakom naših slovenskih spodnještajerskih polkov. Naši vojaki nam pišejo, da se ga komaj ubranjuje-jo. Kdo plačuje tiste iztise, ki se v tako velikem številu vsiljujejo našim vojakom? Ali je taka nemškutarska, v svojem bistvu vsenemška in torej protiavstrijska agitacija dopustna? Opozarjamo na to pristojne in odgovorne činitelje, Fros ava KoSC uško v Varšavi. Varšava, 16. oktobra. Proslava 100-lctnice smrti Koščiuška se je tudi v Varšavi izvršila nad vse sijajno. Popoldne se je vršila v akademiji filharmonije slavnostna prireditev, pri kateri sta govorila profesor Smolenski in bivši član državne- ga sveta Sliwinski o pomenu dejanj Koščiuška, ki je bil vzor politike in pravi voditelj. Nagovora nekega kmeta iz Podles-ja in zastopnika učeče se mladine sta zaključila slavnost. Zvečer so se vršile po gledališčih slavnostne predstave. V veliki operi je pred začetkom predstave stopil na oder vice-maršal bivšega državnega sveta Mikulew-ski-Pamorsko in sporočil pravkar došlo vest, da je imenovan regentski svet. Navzočima članoma tega sveta knezu Lubo-mirskemu in Jožefu pl. Ostrowskemu so priredili burne ovacije. Oba sta nagovorila ljudstvo. — Poročilo o imenovanju re-gentskega sveta se je hitro razširilo po mestu in bilo povsod z veseljem sprejeto. Proda se «$ ^^JJ« 2677 (3) tCOClJfl v Ljubljani, sv. Petra cesta 95. Izpred sedla. Tatinska ciganska družba. Začetkom meseca julija t; 1. se je v radoljiškem okraju po tamošnjih vaseh izvršilo več tatvin na živilih, obleki, perilu i dr. Orožnikom se je posrečilo v gozdu pri Št. Juriju blizu Kranja zaslediti družbo ciganov. Dva moška sta ušla, medtem ko se je od druge tolpe posrečilo prijeti ciganko Nežo Held »ta kruljevo«. V tem taboru so našli več reči, ki so izvirale od teh tatvin. Drugi dan so pa orožniki v podreških gozdovih ujeli 2 cigana, ter našli v njih posesti več sumljivih reči. Po ciganski navadi ni hotela Neža Held teh dveh ciganov poznati, nasprotno pa tudi cigana ne njo. Le-ta le v toliko priznava, da sta se njeni družbi pridružila dva cigana, ki sta pa, opazivši orožnike zbežala, popustivši razne stvari katere sta prinesla. Neža Held in cigan Anton Brajdič sta povedala svoji pravi imeni, le tretji cigan je trdil, da se zove Janez Hudorovič, da ie 35 let star in rojen v Delnicah na Hrvaškem. Poizvedbe so pa dognale, da se ta cigan piše Janez Held, da je rojen na Gorenjskem in pristojen v Pliberk, da je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan, in da je neko večjo kazen presedel v kaznilnici v Mariboru, kjer so ga tudi fotografirali. Policija na Dunaju, katera Helda dobro pozn=>, je tudi potrdila, da se piše Held. On trdovratno taji, da bi bil imel s kako avstrijsko sod-niio katerikrat kaj opraviti. Ko ga je sodnik z imenom Held poklical je takoj vstal in odgovarjal na stavljena mu vprašanja. Tudi državnega pravdnika pozna, po rude-čih našitkih, govori nemško v koroškem dialektu, med tem ko hrvaškega jezika ne razume, Ciganova trditev, da se piše Hudorovič, je bila povsem ovržena. Da pa tudi zapore pozna, kaže dejstvo, da je po razglašeni razsodbi orosil, naj se ga odda v mariborsko kaznilnico, ker je tam boljša hrana kakor drugod. Neža Held, ki je gluha in kruljeva, pride kot obdolženkn le v toliko vpoštev, da se je s storilci že pred izvršenimi tatvinami zmenila zastran deleža na dobičku in koristi ukradenega blaga, kajti skuona vrednost ukradenih reči znaša 1477 K 84 vin. Sodišče je vse tri cigane hudodelstva tatvine krivim spoznalo, ter obsodilo Janeza Helda na UA leto, 21-letnega Antona Brajdiča na 8 mesecev težke ječe in Nežo Held na 10 mesecev j ječe, katero kazen so takoj nastopili. i Sprti™jsS postrežnfco! ki bi pomagala tudi nekoliko pri go- j spodinjstvu. Naslov je pri upravi lista, i 2668 lovenske narodne pesmi za c tre in p t e * Priredil in izdal podpisani. Izšlo je osmero zvezkov. Sedaj so na razpolago vsi zvecki. Pesmi se tudi lahko spremljajo na gosli in Kitaro. Zvezki so po K 2 50. Brez denarja se v teh Saših ne pošilja. Povzetje je drago in na račun naročnika Ako ste praktični, pošljite denar naprej (pa ga potom ni treba) in dobite zvezke poštnine prosto. Pod svoj razločni naslov na nakaznici napišite številko zvezka, pa je vse v retiu. Na drugo stran sedaj ne pišite. Zvezek III. ima v II. izdaji pojasnilo za začetnike. Zadnja dva zvezka vsebujeta narodne lju-bavne pesmi. Požurite se, dokler je zbirka polna. Priporočam se IVAN KIFERLE, Krojaška ulica 8, II. nadstr., Ljubljana. s posebnim vbodom, priprosto hrano ter vso oskrbo i$iie soliden gospod, uslužben v Katoliški tiskarni, pri kaki dobri družini v sredi mesta. Naslove sprejema uprava lista pod šifro ,soba s brano . Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih olupkov hrulek In iabalk vsako posebej, po 2 K in dobro posušene' prelepe iireašek iti fabolh po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc iios v Ljubljani. Odda se takoj ali s prvim novembrom za stalnega gospoda. Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 2689. Sprejme se takoj pesfeveiia ali poslovodnima za restavracijo in kavarno. Zahteva sq zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru iS pisavi, strokovna izobrazba, pridna in energična moč. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo tista pod »Poslovodja 2637«. Naprodaj je 200 do 400 m^ bukovih drv v gozdu tričetrt ure od državne ceste, 2 uri od železniške postaje. Lepa lega. Ponudbe se prosi na upravo Slovenca pod »M. Z. 2691. Aviso< 2662 ki se razume na vse tozadevne posle, išče mesta s hrano in stanovanjem.— Cenjene ponudbe na Valentin Ferjan, ža ar, Javornik št. 17, Gorenjsko. Intendanca poveljstva c. in kr. I. soške armade, vojna pošta št. 465, kupi večje množine kislega zelja, kisle repe, vloženih kumare ter nasekanih drv za kurjavo. Tozadevne pismene in kolekovane...ponudbe..z navedbo blaga, množine, cene in oddajnega kraja naj se pošljejo čimprej mogoče na gori imenovano intendanco. Št. 15117. V smislu § 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana daje mestni magistrat'na znanje, da so računski sklepi za čas od 1. julija 1915 do 30. junija 11)16, in sicer: 1. mestnega zaklada, . 2 ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske imovine, 4. ustanovnega zaklada, 5. amortizačnega zaklada, mestnega loterijskega posojila. 6. mestne pehotne vojašnice, 7. mestne klavnice, 8. mestnega vodovoda, 9. mestne elektrarne, 10. mestnega pogrebnega zavoda, 11. mestne zastavljalnice in 12. mestne priprege dogotovljeni, ter bodo 14 dni, t. j. od 17-do 31. oktobra 1917, v prostorih mestnega knjigovodstva javno občanom na vpogled, da more vsakdo navesti svoje opazke o njih. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal mestni svet. illešfiii magistri I gib dne 14. oktobra 1917.