Po protestnem shodu. Protestni učiteljski shod, ki ga je sklicalo »Deželno slovensko učiteljsko društvo«, seje izvršil nepričakovano sijajno. Njega posledice bodo segale kranjskim klerikalcem do kosti ter jim prerešetale jetra in obisti. Sicer smo pričakovali, da bo udeležba mnogobrojna, a ko smo pa videli, kako se je zbiralo v prostrani dvorani zavedno, napredno in svobodomiselno uČiteljstvo, smo bili kar naravnost osupnjeni ob tej ogromni udeležbi. Upoštevati je bilo treba skrajno neugodno vreme, slaba pota, konec meseca, praznike in pa še okolnost, da je bil naslednj. dan že šolski dan. Na shodu smo opazili tudi mnogo takih tovarišev in tovarišic, ki so še pred nedavnim časom bili najzvestejši pristaši kranjske Slomškarije, ki jih je pa pogubonosna dr. Susteršičeva klerikalna politika izpametovala še ob pravem času ter so se zopet vrnili v tabor naprednega učiteljstva. Veselilo nas je tudi, da so bile gospodične tovarišice v tako častnem števiiu zastopane na našem protestnem shodu. Čast jim! Le vztrajajte, gospodične koleginje, v naši družbi, zakaj le v edinosti je moč in napredek. Le če bomo skupno delovali in se skupno bojevali proti krutemu sovražniku, ki nam ne privošči trohice vsakdanjega kruha, nam je zmaga gotova. Podpirajte duševno in gmotno naše liste »Učiteljski Tovariš«, »Popotnik« in »Zvonček« in pridno se udeležujte tudi zborovanj naših društev. Gre nam za kruh, za življenje! Če sedaj ne zmagamo, potem smo izgubljeni ter izročeni na milost in nemilost trinogim kranjskim klerikalcem. In če pridemo v njih kremplje, kar nas Bog obvaruj, potem gorje nam, gorje šoli in gorje našemu narodu! Zato udarimo s podvojenimi silami v boj na divje Amonite ter se združimo z onimi, ki nam žele dobro, ki so prijatelji šole in učiteljstva, pobijajmo in zavračajmo pa klerikalizem in nazadnjaštvo, kjerkoli in kadarkoli nam je dana prilika. Naš protestni shod je bil lep in sijajen. Kaj pa zdaj ? Ali se smemo zadovoljiti z golim protestom ? Nikakor ne! Ta shod mora roditi sedaj pozitivno delo, sicer bi bil shod brezuspešen. Stopiti moramo sedaj med ljudstvo, med narod ter ga poučiti kolika nesreča je ne samo za nas, ampak za vso našo domovino klerikalna obstrukcija ter klerikalizem vobče. Dalje moramo našemu zavedenemu ljudstvu odpreti oči ter mu poljudno razložiti in ga poučiti, kako velike važnosti je Ijudska šolaza sleherni n a r o d. Kako bi pa to storili, utegne vprašati ta ali oni, ali v šoli ali potom časopisja ali v privatnih pogovorih itd.? To ni prav nič težavnega, somišljeniki in somišljenice. Že v šoli vsakdo prav lahko mnogo stori v korist naše stvari Treba je le poudarjati, kako dobro se godi ljudstvu v takih deželah, kjer imajo razvito ljudsko šolstvo in kaki siromaki so pa v onih krajih, kjer imajo premalo šol, kakor n. pr. pri nas. Zadnje dni so pisali časopisi, koliko ljudi se preseli iz Avstrije v Ameriko. Statistika kaže, da se največ ljudi izseli iz tistih kronovin, kjer stoje kulturno na nizki stopnji, kjer imajo torej malo šol; te kronovine so: Kranjsko, Primorsko, Istra, Dalmacija in Galicija. Iz teh kronovin se preseli največ ljudi v Ameriko. Pa tudi potom časopisja poučujmo ljudstvo o potrebi in važnosti šol ter o škodi, ki jo donaša klerikalna politika naši deželi. Da se v privatnih pogovorih tudi mnogo lahko stori šolstvu v korist, tega nam niti ni treba poudarjati. Največ bomo pa storili za dobro stvar s shodi. Shode je treba prirejati, in če drugače ni mogoče, pazborovanja po § 2. Kako se to vrši, o tem dobi vsakdo pojasnila pri našem uredništvu. Za shode je pa treba naprednih političnih društev in sicer za vsak sodni okraj eno, kakršno so te dni osnovali za kostanjeviški okraj. Dotična pravila so na razpolago vsakomur pri našem uredništvu. Zato, tovariši, le nemudoma na delo in snujte za vsak sodni okraj po eno napredno politično društvo. Prepričani smo, da vas bo slovenska napredna inteligenca pri tem delu krepko podpirala. Na Notranjskern imajo sicer za vso No tranjsko tako napredno politično društvo, a izkušna nas uči, da to društvo ne donaša zaželjenega sadu, ker je preobsežno. Gotovo bodo pa napredna politična društva za vsak sodni okraj posebej donašala mnogo koristi napredni misli in ideji. Zato le takoj na delo! Ta napredna politična društva naj pa potem prirerajo shode, vsako v svojem okraju, da se na ta način temeljito pripravimo na boj z divjimi Amoniti pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Le vsi za enega in eden za vse!