Ho Jr-oslovanske kmetske zveze. ~ Cena 38 Din z» eelo leto. — Za inozemstvo f>0 Din. — 1'oav _ Izhaja vsako sredo oli 6 zjutraj. — Spini in dopisi na) so poSUjajo Uredništvu ..Domoljuba", naročnina, možna števl"ia i Din. — V inseratneni delu vsaka drobna vrslira ali nje prostor 1(1 Din. w reklamacije in inserati pa llpravniSlvu ..Domoljuba" v IJiilijjani, Kopitarjeva ulira itov. ti.__ Razburiiive novice. Z velikanskimi naslovi so pretekle dni prinesli žerjavovski časopisi, pa tudi hrvatski in srbski, presenetljivo novico, da se je dr. Korošec pogodil s sedanjim ministrskim predsednikom, da se Slovenska ljudska stranka po volitvah popolnoma združi z radikalno stranko in da je SLS sklenila opustiti svoj avtonomistični, slovenski in »klerikalni« program. To je bilo smeha po Ljubljani. Pa vendar, nekaj pa mora biti na tem, so si mislili ljudje, če se toliko govori. No, bomo pa povedali, kaj je na tem. Pojdimo lepo po vrsti. Glavna naloga sedanjih volitev je, izriniti iz narodne skupščine, zlasti pa iz radikalne stranke vse korupcioniste, nato pa sestaviti močno vlado, katere prvi in bistveni namen bo državo postaviti na trdno in solidno gospodarsko podlago. Ta program se je sicer že začel nekoliko že izvajati pod zadnjo Uzunovič-Koroščevo vlado, vendar jc bilo v radikalni stranki še ioliko korup-cionistov, da je bilo nemogoče dalj časa korenito delati za preosnovo vsega državnega gospodarstva. Sedanji ministrski predsednik je dobil nalogo, da izvrši volitve, pri katerih bodo korupcionisti leteli iz narodne skupščine, po volitvah pa ima nalog sestaviti močno vlado, katero prva in poglavitna stvar ho trajno in korenito delati za gospodarsko ozdravitev naše države. Zakaj — enajsta ura bije. Slovenska ljudska stranka to poudarja že par let. Prav zato je bila poklicana v Uzunovičevo vlado, ker ima najboljši gospodarski program, ki ga je vlada odobrila in ga začela izvajati. Sedanji ministrski predsednik Velja Vukičevic že sedaj dela na to, da si pridobi močno večino, sestavljeno iz vseh resnih, poštenih in gospodarsko naprednih strank. In pri tem je samo ob sebi razumljivo, da se je obrnil v prvi vrsti na Slovensko ljudsko stranko, ki je dala prvi in temeljni program za preureditev državnega gospodarstva ter je v Uzunovič-Koro-ščevi vladi tudi v dejanju pokazala, da zna ne samo govoriti, temveč tudi delati. Da se Velja Vukičevic ni obrnil na žerjavov-sko in radičevsko stranko, je samo ob sebi umevno. Stranke, ki so obremenjene s korupcijo in ki kljub dolgim letom, ki so jih prebile v vladi, nimajo na gospodarskem polju nič drugega pokazati kot same neuspehe in gospodarsko propadanje, vendar ne morejo priti vpoštev. To bi se reklo kozla spustiti v zelnik. Slovenska ljudska stranka, ki je stranka dela in ki neprestano naglaša, da je treba v naši državi temeljite gospodarske obnove, bi naredila težko pogreško, ko bi se ne odzvala temu vabilu. Če hočemo, da se globoke gospodarske preosnove ne bodo vršile preko Slovenije ali celo proti njej, je dolžnost ljudske stranke, ki zastopa celo Slovenijo, da gre zraven in govori svojo besedo. Govorila bi svojo odločno besedo tudi v opoziciji, toda če jo more govoriti v vladi, potem je to tisočkrat boljše. Zato se je Slovenska ljudska stranka odzvala vabilu Velje Vukičcviča ter je pripravljena po volitvah stopiti v veliko gospodarsko vlado, ki jo bodo tvorili radikali, Davidovičevi demokrati in Slovenska ljudska stranka. Kaj pa avtonomija? SLS obdrži svoj avlonomističen program ter ga bo skušala v vladi čim bolj izvesti, kakor ga je že v Uzunovič-Korošče- vi vladi precejšen del izvedla. Vsi pa vemo, da se tudi za avtonomijo da v vladi več doseči kot pa izven vlade. Toda od programa ne bomo žrtvovali niti pikice, ne od avtonomističnega, ne kulturnega in najmanj verskega. Kakor hitro bi se kaj takega zahtevalo od nas, pokažemo roge. kot smo jih lansko zimo tako odločno, da v Belgradu niti na misel nI več nikomur prišlo od nas kaj takega zahtevati. G. Uzu- novič to prav dobro ve in g. Velja Vukičevic se je v tem oziru od g. Uzunoviča nekaj naučil, če bi že preje ne znal. Slovenska ljudska stranka ostane torej tudi nadalje samostojna z vsem svojim programom. In vprav zato, ker hoče ta program čim bolj izvesti, bo šla v vlado. Je pa program tak, da je za celo državo prav tako koristen in plodonosen kot za Slovenijo. To tudi rad:kali in demokrati prav dobro vedo, zato so se pa obrnili na dr. Korošca, ne pa na dr. Žerjava. Puclja ali Radiča. Sedaj vam je jasno, ne res? Radovedni smo sedaj, koliko Slovencev bo pri teh volitvah še šlo za čisto brezpomembno žerjavovsko in radičevsko stranko. Beseda. železničarjem Dernokratej Žerjavovega kova dobro vedo, da so izgubili med delavnim ljudstvom vsako zaslombo, odkar so pošiljali nad delavstvo ljudi, ki so, kakor v Trbovljah, na zverinski način mučili in umorili nedolžnega delavca-rudarja. Celo med tistimi delavci, ki so pod vplivom svobodomiselnega časopisja, so prišli ob kredit, kaj šele med delavstvom, ki misli pošteno. Ta polomija, ki so jo doživeli, demokrate silno boli. Zato napenjajo vse sile, da bi si spet našli pot med delavske vrste. Sedaj poskušajo najti dostop do delavskih src na ta način, (la hujskajo železničarje proti naši stranki. Mislijo si, da so železničarji pač dobri agitatorji in če bi ti šli za Žerja-vovo stranko, bi se lahko demokratski voditelji znova smejali delavstvu, češ, da je sedlo na zelo priproste limanice. S čim hujskajo proti SLS? Železničarji so v zadnjem času močno prizadeti radi takoimenovanih redukcij. To se pravi, država je preoej železničarjev odpustila iz službe, mnogi drugi pa, posebno delavci na progi, delajo namesto 6 dni v tednu samo 4 dni. Tudi plače seveda do- Pošljite naročnino! j«ffl JJL ^e. IBCI (Kiim r no- :e!.r.-ii&sii jo rili C-lir-jur-f* p-i-*, k i i>.» ' 1.: .-i...- V- - t-avijo tak:*?: ker so s; ~ kri", k.t-rikikL so kr-'. L te f-=-Irmi:irske- t t. PlirljO j-jpr-i;. ii je to posledica prcfifc^i. ss : s-ača da so gLii .vili pcdian- Kij pnrrsc »i aa »? Frjctloi je sc-iiad t naši državi v preteklem letu 13 milijard dinarjev. je-ga ■ iava ni aceii več prenašaj. Vse gcspo- Ei jtrio propadati. Ko se se u čel sestavljati v oktobru 1926 rovi prorarsn m lSr/7-2*. je finančno E~:strstvo rritiskalo, naj na vseh ko-n-či ic trajil: jsiie varčevati. Finančni mt-p^eeoao dobro velel, da i samo v naši državi msogo preveč ljudi, ki so po raznih državnih stažbah. Mnoeo pa je ta-kii. ki so od dria^e plačaai. pa sploh ni* Ee delajo. V Belgradu se norčujejo. da je t; k tr-rffi človek plačan iz državne blaga ;oe. Minister bi bil rad to odpravil in ukazal je črtati iz proračuna mnogo izdal-k.-v za državne nastavijence. Črtali pa potem niso samo v Belgradu. ampak po vsej državi. črtali niso samo tam, kjer je bilo potreba in kjer bi lahko še ve?, ampak so črtaii tudi tam. kjer je biio naravnost v škodo državi. Mi pač živimo v centrali-stični državi, ker so nam tako naavo izglasovali naši demokratje in samostojneži. fa v centralistični državi se vse dela po eaeat kopita. Tako je prišlo do redukcij tudi pri železnici. Vaši poslanci so vstopili v vlado februar« meseca 1927. Proračan «o dobili že tiskan r roke. Videli so velike napake, ki so v tem proračunu in gledali so na to, da bi se razne napake popravile. Nemogoče pa je bilo popraviti. Kako naj 3 ministri med IS T?e dosežejo? Nekateri vro-čekrvneii pravijo, naj bi naši izstopili iz vlade, ko so videli, da za žclenm-arje ne morejo teg? dooeči, kar bi radi. Toda potem bi ne dosegli tudi tistih stvari, ki so dobre za Slovenijo. Vsak pa ve. da je Slovenija proti tirala mili joče ravno, ko so bili naši r» tiiaDci v vladi. Ia če U ustopili ii vlade. kaj bi bilo pote«? Proraču W bil r«eeao sprejec Želesakmrji bi rseea« trpeti. Na dnril poljih p« ti SL8 ie aosia doseči ake«ar uriiiii ii viaae. ia zeieinearje deiali |«a-ases?:. uliti. pa hojskajo v fasepisj«. Lagati in z= i jati re-snko, je seve-Ja vse .a/.je, kakor pe resr.o delati. Zso 'ori'.a izboljšanja. P: slo-~ - j J grelovarukega kluba so na delo. >:a r -. ia. jo triote proranma, ki so nastale re nerodne sestave zlasti nri pn> zrefcrm E.-nlstrsivu. Kar niso mogli na že tiskanem proračunu spremeniti do 31. marca. rodo polagoma sedaj. Prva poročila o uspehih ?o že doli a. Mi-r, irrskj jjredsednHc Vukičevič je obljubil, .ia bo vse s:oril. da dobe železničarji r.azaj vse pravice in vse plače. Vemo sicer, da gredo teke stvari z jusoelovansko počasnostjo naprej, toda naši poslanci ne bodo J odri vali. Ta las ko demokrat btjnka, r.a* j poslanec dela. I Se en demokratki očitek. Med železničarji huj^kajo dalje s tem, da je SLS vpeljala pri železničarjih z no-■ vim proračunom davek na ročno ueio. Sedaj morajo tudi železničarji plačati 3.3 % od svoje plače kot davek na rcCno delo. S tem so zopet zadeti zlasti delavci na progi. Dobro je znano iz zadnjih let da je bil davek na ročno vpeljan z dvanajstina-mi z dne 31. marca 1925. Takrat je sedel v vladi dr. Žerjav. Kadar je hov davek vpeljan, je velikanska težava ta davek odpraviti. Ravno tako je težko braniti, da bi tax ' vek plačevali samo delavci po tovarnah, ne pa tudi delavci na železnici. Kljub naporom naših poslancev se ni p<> sr.eiio. da bi ubranili železničarje in druge leiavce državnih pvijetij pred tem davkom. Če bi izstopili iz vlade, te*a davka ne bi preprečili. Z izkopom i z vl%de in i e!a«ovanjem proti proračuna ne bi ni-koraar ne koristili, mn^im pa bi Škodovali. Razumljivo je. kaj bo pameten potla-nee v takem slučaju naredil. Hudo je. da danes mnogi železničarji trpe, še bolj hudo pa bi bilo, če bi nasedli demokratskim hujskačem in tako varali sami sebe. S tem bi p-^kazali. da nič ne mislijo. Slovenska ljudska strartka je železničarje vedno braniia. ker ve, da je tudi f 44. G!ed«!i p« §.; naši prr afvtri tudi aapref. Da M vsaj kasseje laiJrr-c^ajšaL bedo ielemičarjte-r 'kljub prcracn-cr. so zahtevtii. da «žn-os*_ da niša na rahrn presežkov pri dohodkih držainaprav dae-se plače delav«-« pri leleiaki. tako bi biio v nekaj *e popravljeno. Toia docisehK) oasepisje Ln vsi ie®okrat?ki krogi to delali na to. da bi izpadli ministri SLS iz Tlade. Komaj je bil prorarnn izsla-iOTir.. se je to txli zsodilo. Sedaj, ko ni naših r rlatt. seseda n!h?e ve? briga za ieirdičarske piače. Na»esu. i* bi t Betersdu poten, ko s« SLS ^^^■Pi pe! ve^jeve. bo5o njeni poslanci še nadalje vse siorui. da se izboljšajo železničarske razmere. Pa-etniai možem med želeui-čani to pojasnilo ladosinje. če bi bil kdo toiiko nespameten, da bi hujskal iz same bodc«-Mje f roti SLS. naj vsaj to ve. da se i pričanjem ir hnjskanjem še nikoli ni r_Uocr_r kr.^isiilo. Pomagati se da \yake-nru starte z deS:>cn. mu Opozarjate se, ia pregledate Vaše zavarovanje, ako ni-mate si ria svojih atvari previsoko iav»-rovasli. k -r Vam po do{o"b«h zavarovalnega za'-::ra zavarr-valnica v slučaju pr žane škode izpia ati le toiiko odškod-niae. kcKikor je p^siopje u dan požara vreuno. I Kaj pišeic nasprotniki, >Napr.: ini< blok. La bi kolikor mo. goče zmonjfai: zmago, ki jo b-, priborilo slovensko kmetsko in delavsko ljudstvo nri bližnjih dria vnozborskih - r lih ah. to hotel} ttv : 11 r. lit ralci raznih bar\-takozvani »napredni blok. Samortopieži m> bili prj. pravilni pozabiti na vse liberalne bančno in druge sleparije in goljufije in pristati na , vse, kar Li samcčlOjni demokralja hoteli I le da M bil Radič nosile« liste za maribor! ■ »ko okrožje. Ker pa razen enega, vise tudi j v mariborski obiasti vsi napredni mandati ■ v zraku, so se pogajanja, ne radi gospodar-skih vprašanj, temveč radi poslanski i stolčkov — razbila. Zdaj so si seveda >blo. ; karji' v laseh in ^Domovina« pHe takole; , Ra bo izvoljen v Hr.a;ski in je njegovo nepotrebno kandidiranje v Sloveniji prav-zaprav izzivanje. G. Radič vodi svojo samo. hrvatsko politiko s stalnim povdarjanjem svojega samohrvatstva in s popoluin ne-rar .mevaB.it« slovenskih razmer in potreb slovenskega ljud tva-. >KmeUki list', pa piš:-: Ugotavlja se. da SDS (žerjavovci) ni voljna p praviti niti svojih načel, niti svoje d-sedenje taktike, katera «e je izkazala n slovenski nsrol kot ponsbB?.- Kaj pa pravi slovensko ljudstvo? Takole odgovarja žerjavovcem in pccljevcem: .-Kar Bi vi sedaj drug drug'mu očitate, m: že davno vemo. Občutili smo in .:e čutimo vlaciine žerjavevske in puclierske t do brote- pri svojem jr-sroHarstvu in na svojih ž^pih. Volivne kr -gllce r.aj vam dasta Radič in Pri-bičevič, ko !;udst"o pa bo volilo edino ie — Slovensko ljadsko »Tackot. * Pri r.i- nihče ne pr-raaji vere . trdi teden za tednom • Drn;©- Ina •. Žerjavovci naj kar lopo prte!-"vs:o svoje taaupiije in spoznati bodo, da so tet m let neštevllno-krat zagrenili ne saaio groe. osi^ine in lažnive napaie na Cerkev in duh;v :čino, temveč tudi zanikali mnoge verske resnice in se pregrešili z grdim; bogpkletstvi in r o moralnostmi. Ali želite, da vam p-^trr^eTo z vašimi protiverskimi in proticerkvenirai grdobijami? — * Uspehi naprednem froc^ pri občinskih volitvah. Kakor znano. na?topa;o večinoma povsod po deželi pri občinskih volitvah žerjavovci in pucijevri sktpno. Skoraj nikjer seveda ne prooerejo. zanimivo pa je, da vse tiste odbornike, ki jih uobe na skupni listi, potem lepo pr^iašajo po časopisju samosiojneii ta svoje, žerjavovci pa tudi za svoje. — V časopisih pucljevci kakor žerjavovci ne natisnejo vseh izidov, ampak le one, kjer so vlovili kako odbor-niško mesto. Kakšno resnično j moč " liberalna fronta, kažejo n. pr. občinske volih? v višnjegorskem okraju. Od 24 občin je v 12 občinah dobila naša SLS vse odbornike. Od ostalih 12 občin tega okraja nasprotniki (pucljevci. žerjavovci) ohranili v svoji oblasti le še tri. v 9 občinah eni na-za inje imenovanih 12, p» ima naša stranka več kot dvetretjinsko večino odborniških mest. To jo uradna resnica. Pucljevci in ierjavovci vsega tega seveda ne povedo, ker se boje, da bi kmetje v onih občinah, kjer še ni bilo volitev, ne posnemali vrli« možakov in fantov zavednega višnjegor- skega okraja. — Zakrivajte resnico kolikor hočete, tepeni ste in bodete, pa jel — * Napad na Centralno vinarno. »Kmetski list očita naši zadrugi, da kupuje tudi dalmatinsko vino. Vsak gostilničar in tudi vsaka zadruga mora vendar poizkušati, da vstreza vsem svojim odjemalcem. Ogromno večino vinskih izdelkov pa pokupi Centralna zadruga od domačih vinogradnikov, zato je napad glasila samostojnežev grdo-bija prve vrste, v škodo vinogradniškim koristim in najmanj primerno sredstvo za rošavanje radičevski h mandatov. Slovenski vinogradniki namreč prav dobro vedo, da niso pucljcvci in žerjavovci ves čas svojega žalostnega vladnega sodelovanja napravili za slovenske vinogradnike niti toliko, kolikor je za nohtom črnega, dočim so naši poslanci, posebno bivši minister dr. Kulovec z odpravo carine na modro galico in drugimi olajšavami prihranili našim vinogradnikom samo v enem letu okrog 60 milijonov kron. — Pismarji in farizeji. Samostojna gospoda se rada baha, da ima krščanski program in da ni proti veri in Cerkvi. Dokazi, da slovenski radčevci govorijo n pišejo eno, ! delajo pa več ali manj skrito vsem drugo so med drugim sledeči: 1. 3. o venski radičevci se nočejo podvreči c veni oblasti, to je jugoslovanskemu ep: :?atu, da izreče o njih stranki in njih ;>isju mero-dajno svojo besedo, čeprav jim ponujamo 100.000 nagrade. 2. So za uvedbo kancel-paragrafa, proti kateremu protestira Cerkev. 3. Lažejo v 27. številki, »da so klerikalci (to ie duhovniki), napravili iz hišo Gospodovo barantaški hrom, kjer ima vele-kapital najlepšo priložnost, da s pomočjo klerikalcev (to jc duhovnikov) suši in mozga kmete in delavce«. 4. So začeli, ko so bili v vladi, že odpravljati verouk na nekaterih šolah. 5. So se v »Kmetskem listu« z dne 6. julija 1927 izjavili proti obveznim šolarskim sv. mašam. 6. So izjavili nedavno v svojem glasilu: »Če koga veseli, da hodi v cerkev, naj le hodi; kdor pa rajši v gostilni sedi ali doma leži, naj pa tudi napravi po svoje.« — 7. Neutemeljeno napadajo škofa in zgledne duhovnike, ki vrše svojo službo točno po predpisih cerkvenih predstojnikov. — Povedati bi se dalo v tem oziru še mnogo, mnogo. Naj zadostuje, saj že sama zgoraj navedena dejstva jasno kažejo, kje so nasledniki svetopisemskih pismarjev in farizejev — doma. ★ Besede in dejanja. »Kmetski list« nič več ne natisne običajne vsakotedenske nasmeške, »da bo dobila Slovenija avtonomijo že prihodnji teden« in sicer zato ne, ker smo polovico zakonodajalne samouprave po zaslugi naših poslancev, vzlic nesrečni pucljevski ustavi — že dosegli. — Ravnotako je smešilo do nedavnega glasilo samostojnežev prizadevanja naše stranke za železniško zvezo Slovenije z morjem. Toda glej, po zaslugi naših ministrov in poslancev se bo važna železniška proga gradila in je 3. tega meseca že začela tozadevna komisija na licu mesta s pripravljal- nimi deli, kar sicer zavija, a vendar pod zgornjim naslovom priznava celo »Kmetski list«. — V zadnjih tednih dela glasilo samostojnežev z : nim § 82 silen ropot proti naši stranki, ■„ >»rav je dr. Korošec izrecno in slovesno i 'javil, da je bil ta, za nekatere naše občine ' odi j i vi zakon, vnesen brez vednosti in seveda proti volji naših poslancev. Radovedni smo, kako se bo izmotal iz svoje hujskanje »Kmetski list« tistega, ne ravno oddaljenega dne, ko bo na zahtevo SLS § 82 — črtan. Bomo videli. * »Kot vse kaže se (klerikalci) po volitvah pripravljajo stopiti v vlado«, pripoveduje »Kmetski list«. Resnično, v vlado hočemo, da uspešno započeto delo v korist našega kmetskega naroda nadaljujemo. To naj si zapomnijo zlasti tisti, ki bodo nasedli ob volitvah obrekovanjem in lažem puc-Ijevskih in žerjavovskih kričačev. Tudi mi smo prijatelji hrvatskega naroda, toda pameten gospodar gleda aajprej na svoje koristi in hoče biti gospodarsko neodvisen tudi od — brata. Zato pa: Kdor je za radi-fovsko pravno govorjenje, bo volil pucljev-ce, kdor pa je za resničen napredek slovenskega gospodarstva, bo pa vrgel svojo kroglico edino le v škrinjico Slovenske ljudske stranke, koje predstavi-telj je zaslužni naš dr. Korošec. Druge poti za razumnega gospodarja in zavednega Slovenca in katoličana pri teh važnih volitvah — ni. Najostrejši boj je sedaj v radikalni stranki, v kateri se ministrski predsednik Vukičevič na vse kriplje prizadeva, da izrine pašičevce kot zastopnike korupcio-nistov od kandidatur. Boj je silno oster in se je v zadnjem času obrnil tako, kot se je pričakovalo: pašičevci bodo podlegli ter se večinoma umaknili iz političnega življenja, dasi imajo glavni odbor radikalne stranke popolnoma v svojih rokah, Toda vlada ne odneha. Bivši minister dr. Velizar Jankovič je že izjavil, da se umakne, dokler se spori v radikalni stranki ne poravnajo. Poravnali se bodo pa seveda tako, kakor bo Vukičeviču prav, — Tudi v Davidovičevi stranki ne gre vse gladko. Vrši se tiho trenje med pristaši dr. Marinkoviča in Davidoviča. Prvi se trudijo, da bi čim manj Davidovičevih prijateljev došlo do kandidatur. Največ govorjenja po državi pa je povzročilo potovanje Velje Vukičeviča v Slovenijo in na Bled. Vsi listi so ob tej priliki prinesli vesti o dogovoru med sedanjim ministrskim predsednikom ln dr, Korošcem glede bodočega gospodarskega dela vdržavi. Vukičevič se je v Ljubljani sestal z dr. Korošcem in na Bledu so časnikarji obsuli Vukičeviča z vprašanji, kaj je resnice na pogodbi z dr. Korošcem, Vukičevič je stvar v bistvu potrdil, zraven pa izrecno povdaril, da se SLS s tem nikakor ni odrekla svojemu programu, pač pa bo po volitvah sodelovala pri ozdravljenju razmer v državi. Zagrebški »Obzor« ve povedati, da je dr. Korošec pri tej pogodbi dosegel velike koristi za Slovenijo in da je treba zanjo ker je važna obmejna postojanka, izjemnega stališča. Žerjavovci so vsled te pogodbe med Vuki-čevičem in dr. Korošcem tako poparjeni, da ne morejo do sape. Zakaj s tem je njihovo izrabljanje Slovenije za liberalne zasebne žepe in liberalno stranko končano. Dr. Žerjav je kljub svoj} težki bolezni prišel na Bled ter se javil kralju v avdienco. Za radičevce se nihče ne zmeni in je danes že gotovo, da bodo doživeli velik poraz pri volitvah. Radiča že davno več ne smatrajo za resnega, zato nanj nikdo ne računa. Samo slovenski radičevci mislijo, da Radičeva firma še kaj vleče in so ga postavili v mariborski oblasti za nosilca liste. Slovenci imamo v celi skupščini samo 26 poslancev in še te naj odstopamo — Hrvatom? Ali ste na glavo padli? V cirkusu se je producirala dama z levi in občinstvo je kar strmelo nad njeno drznostjo. Končno je vzela med ustnice košček sladkorja ter poklicala največjega leva k sebi, nakar ji je ta z gobcem vzel sladkor iz.ust. Tu se pa zadere neki gledalec: »To lahko napravi vsakdo.« Ne voljna se obrne dama v ono smer ter pravi: »Kaj, vi bi se drznili kaj takega storiti?« »Prav gotovo, in mogoče še bolje kot pa ta vaš lev,« je odvrnil možakar. »Kar položite si košček sladkorja v usta, in jaz Vam ga s svojimi usti vzamem iz Vaših ust.« be poleni toliko manjše. Tudi delavci v raznih železniških delavnicah so zelo udarjeni, ker dobe sedaj manjše plače, kakor so jih dobili poprej. Liberalci sedaj pravijo takole: ker so vsega hudega na svetu krivi klerikalci, so krivi tudi te železničarske bede. Pravijo naprej, da je to posledica proračuna, za proračun pa da so glasovali tudi poslanci SLS. Kaj pravimo mi na to? Proračun jo znašal v naši državi v preteklem letu 13 milijard dinarjev. Tega država ni megla več prenašati. Vse gospodarstvo je začelo propadati. Ko se je začel sestavljati v oktobru 192G novi proračun za proračunsko leto 1927-28, je finančno ministrstvo pritiskalo, naj se na vseli koncih in krajih začne varčevati. Finančni minister je posebno dobro vedel, da imamo v naši državi mnogo preveč ljudi, ki so po raznih državnih službah. Mnogo pa je takih, ki so od države plačani, pa sploh nič ne delajo. V Belgradu se norčujejo, da je Vf k tretji človek plačan iz državne blagajne. Minister bi bil rad to odpravil in ukazal je črtati iz proračuna mnogo izdatkov za državne nastavljence. Črtali pa potem niso samo v Belgradu, ampak po vsej državi. Črtali niso samo tam, kjer je bilo potreba in kjer bi lahko še več, ampak so črtali tudi tam, kjer je bilo naravnost v škodo državi. Mi pač živimo v centralistični državi, ker so nam tako ustavo izglasovali naši demokratje in samostojneži. In v centralistični državi se vse dela po enem kopitu. Tako je prišlo do redukcij tudi pri železnici. Naši poslanci so vstopili v vlado februarja meseca 1927. Proračun so dobili že tiskan v roke. Videli so velike napake, ki so v tem proračunu in gledali so na to, da bi se razne napake popravile. Nemogoče pa je bilo vse popraviti. Kako naj 3 ministri med 18 vse dosežejo? Nekateri vro-čekrvneži pravijo, naj bi naši izstopili iz vlade, ko so videli, da za železničarje ne morejo tegn doseči, kar bi radi. Toda potem bi ne dosegli tudi tistih stvari, ki so dobre za Slovenijo. Vsak pa ve, da je Slovenija profitirala milijone ravno, ko so bili naši poslanci v vladi. In če bi izstopili i z vlade, kaj bi bilo potem? Proračun bi bil vseeno sprejet. Železničarji bi vseeno trpeli. Na drugih poljih pa bi SLS ne mogla doseči ničesar. 8 44. Gledali pa so naši poslanci pri tej stvari tudi naprej. Da bi vsaj kasneje lahko olajšali bedo železničarjev kljub proračunu, so zahtevali, da se je vstavil v finančni zakon poseben § 44. ,kateri daje ministrstvu za promet možnost, da zviša na račun presežkov pri dohodkih državnih naprav dnevne plače delavcem pri železnici. Tako bi bilo v nekaj tednih po sprejemu proračuna tudi to popravljeno. Toda svobodomiselno časopisje in vsi demokratski krogi so delali na to, da bi izpadli ministri SLS iz vlade. Komaj je bil proračun izglasovan, se je to tudi zgodilo. Sedaj, ko ni naših v vladi, se seveda nihče več ne briga za železničarske plače. Namesto, da bi demokratje v Belgradu potem, ko so SLS izrinili iz vlade, za železnearje delali namesto naših, pa hujskajo v fasepisjn Lagati in zavijati resnico, je seveda vse lažje, kakor pa resno delati. Zagotovila izboljšanja. Poslanci Jugoslovanskega kluba so na dolu, da popravijo trdote proračuna, ki so nastale radi nerodne sestave zlasti prt prometnem ministrstvu. Kar niso mogli na žo tiskanem proračunu spremeniti do 31. marca, bodo polagoma sedaj. Prva poročila o uspehih so že došla. Ministrski predsednik Vukičevič je obljubil, da bo vse storil, da dobe železničarji nazaj vse pravice in vse plače. Vemo sicer, da gredo take stvari z jugoslovansko počasnostjo naprej, toda naši poslanci ne bodo odnehali. Ta' čas ko demokrat hujska, naš poslanec dela. Še on demokratski očitek. Med železničarji hujskajo dalje s tem, da je SLS vpeljala pri železničarjih z novim proračunom davek na ročno delo. Sedaj morajo tudi železničarji plačati 3.3% od svoje plače kot davek na ročno delo. S tem so zopet zadeti zlasti delavci na progi. Dobro je znano iz zadnjih let, da je bil davek na ročno vpeljan z dvanajsti nami z dne 31. marca 1925. Takrat je sedel v vladi dr. Žerjav. Kadar je nov davek vpeljan, je velikanska težava ta davek odpraviti. Kavno tako je težko braniti, da bi taK ' vek plačevali samo delavci po tovarnah, ne pa tudi delavci na železnici. Kljub naporom naših poslancev se ni po-sr, čilo, da bi ubranili železničarje in druge delavce državnih podjetij preti tem davkom. Če bi izstopili iz vlade, tega davka ne bi preprečili. Z izstopom iz vlade in z glasovanjem proti proračunu ne bi nikomur ne koristili, mnogim pa bi škodovali. Razumljivo je, kaj bo pameten poslanec v takem slučaju naredil. Hudo je, da danes mnogi železničarji trpe, še bolj hudo pa bi bilo, če bi nasedli demokratskim hujskačem in tako varali sami sebe. S tem bi pokazali, da nič ne mislijo. Slovenska ljudska stranka je železničarje vodno branila, ker ve, da jc tudi ta stan važen in, ko je bil dr. Korošec železniški minister, so železničarji največ pridobili. Ko pride naša stranka spet do veljave, bodo njeni poslanci še nadalje vse storili, da se izboljšajo železničarske razmere. Pametnim možem med železni-čaiji to pojasnilo zadostuje, če bi bil kdo toliko nespameten, da bi hujskal iz same hudobije proti SLS, naj vsaj to ve, da se s kričanjem in hujskanjem še nikoli ni nikomur koristilo. Pomagati se da vsakemu stanu z delom. ■MBaililHIHimiHIURgiuiiH Opozarjate se, da pregledate Vaše zavarovanje, ako nimate morda svojih stvari previsoko zavarovanih, ker Vam po določbah zavarovalnega zakona sme zavarovalnica v slučaju požarne škode izplačati le toliko odškodnine, kolikor je poslopje na dan požara vredno. "■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■M Kaj pišejo nasprotniki, »Napredni« blok. Da bi kol gočo zmanjšali zmago, ki jo bo priborih slovensko kmetsko in delavsko ljudstvo nri I i ! It /In', Mim/tflll/,llid'lli « 1 1*1 »Napredni« blok. Da bi kolikor mo. 'rilo bližnjih državnozborskih volitvah, šoTote]! stvoriti naši liberalci raznih barv takozvan' »napredni« blok. Samostojneži so bili p,./ pravljeni pozabiti na vse liberalne bančno in druge sleparije in goljufije in pristati na vse, kar bi samostojni demokratje hoteli le da bi bil Radič nosilec liste za roaribor! sko okrožje. Ker pa razen enega, vise tudi v mariborski oblasti vsi napredni mandati v zraku, so se pogajanja, ne radi gospodar, skih vprašanj, temveč radi poslanskih stolčkov — razbila. Zdaj so si seveda >blo. karji« v laseh in »Domovina« piše takole; »Radič bo izvoljen v lirvaiski in je njegovo nepotrebno kandidiranje v Sloveniji prav. zaprav izzivanje. G. Radič vodi svojo samo. hrvatsko politiko s stalnim povdarjanjem svojega samohrvatstva in s popolnim ne. razumevanjem slovenskih razmer in potreb slovenskega ljudstva«. »Kmetski list' pa piše: xUgotavlja se, da SDS (žerjavovci) nI voljna popraviti niti svojih načel, niti svoje dosedanje taktike, katera so je izkazala ta slovenski nsrotl kot pogubna.« Kaj pa pravi slovensko ljudstvo? Takole odgovarja žerjavovcem in pucljevcem: 3 Kar si vi sedaj drug drugemu očitate, mi že da\no vemo. Občutili smo in še čutimo vlauine žerjavovske in pucljevske rdobrotec pri svojem gospodarstvu in na svojih žepih. Vo-livne kroglice naj vam dasta Radič in Pribičevič, slovensko ljudstvo pa bo volilo edino le — Slovensko ljudsko stranko«. ¥ »I ri nas nihče ne preganja verec, trdi teden za tednom »Domovina '. Žcrjavovd naj kar lepo pregledajo svoje časopisje in spoznali bodo, da so tekom let nešteviino-krat zagrešili ne samo grde, ostudne in lažnive napade na Cerkev in duhovščino, temveč tudi zanikali mnoge verske resnice in se pregrešili z grdimi bogokletstvi in neino-ralnostmi. Ali želite, da vam postrežemo z vašimi protiverskimi in proticerkveniml grdobijami? — * Uspehi »napredno« fronte pri občinskih volitvah. Kakor znano, nastopajo večinoma povsod po deželi pri občinskih volitvah žerjavovci in pucljevci skupno. Skoraj nikjer seveda ne proderejo, zanimivo pa je, da vse tiste odbornike, ki jih dobe na skupni listi, potem lepo proglašajo po časopisju samostojneži za svoje, žerjavovci pa tudi za svoje. — V časopisih pucljevci kakor žerjavovci ne natisnejo vseh izidov, ampak le one, kjer so vlovili kako odbor niško mesto. Kakšno resnično >moč< ima liberalna fronta, kažejo n. pr. občinske volitve v višnjegorskem okraju. Od 24 občin je v 12 občinah dobila naša SLS vse odbornike. Od ostalih 12 občin tega okraja so nasprotniki (pucljevci, žerjavovci) ohranili v svoji oblasti le še tri, v 9 občinah od nazadnje imenovanih 12, po ima našs siranka več kot dvetretjinsko večino odborniških mest. To je uradna resnica. Pucljevci m žerjavovci vsega tega seveda ne povedo, ker se boje, da bi kmetje v onih občinah, kjer še ni bilo volitev, ne posnemali vrP Schichtov način pranja Namočiti vek s t r a k t u za \ pranie pENSKA HVALA" & rSSSSS^m • v i CKrcN iiriviiin ruLun. možakov in fantov zavednega višnjegor- skega okraja. — Zakrivajte resnico kolikor hočete, tepeni ste in bodete, pa je I — * Napad na Centralno vinarno. »Kmetski list očita naši zadrugi, da kupuje tudi dalmatinsko vino. Vsak gostilničar in tudi vsaka zadruga mora vendar poizkušati, da vstrcza vsem svojim odjemalcem. Ogromno večino vinskih izdelkov pa pokupi Centralna zadruga od domačih vinogradnikov, zato je napad glasila samostojnežev grdo-bija prve vrste, v škodo vinogradniškim koristim in najmanj primerno sredstvo za rešavanje radičevskih mandatov. Slovenski vinogradniki namreč prav dobro vedo, da niso pucljevci in žerjavovci ves čas svojega žalostnega vladnega sodelovanja napravili za slovenske vinogradnike niti toliko, kolikor je za nohtom črnega, dočim so naši poslanci, posebno bivši minister dr. Kulo-vec z odpravo carine na modro galico in drugimi olajšavami prihranili našim vinogradnikom samo v enem letu okrog 60 milijonov kron. — ★ Pisni ar ji in farizeji. Samostojna gospoda se rada baha, da ima krščanski program in da ni proti veri in Cerkvi. Dokazi, da slovenski radčevci govorijo b pišejo eno, delajo pa več ali manj skrito vsem drugo so med drugim sledeči: 1. S.ovenski radičevci se nočejo podvreči c veni oblasti, to je jugoslovanskemu ep; ^itu, da izreke o njih stranki in njih . ;;isju inero-daino svojo besedo, čeprav jim ponujamo 100.000 nagrade. 2. So za uvedbo kancel-paragrafa, proti kateremu protestira Cerkev. 3. Lažejo v 27. številki, : da so klerikalci (to ie duhovniki), napravili iz hišo Gospodove barantaški hrom, kjer ima vele-kapital najlepšo priložnost, da s pomočjo klerikalcev (to je duhovnikov) suši in mozga kmete in delavce«. 4. So začeli, ko so bili v vladi, že odpravljati verouk na nekaterih šolah. 5. So se v »Kmetskem listu« z dne 6. julija 1927 izjavili proti obveznim šolarskim sv. mašam. 6. So izjavili nedavno v svojem glasilu: »Če koga veseli, da hodi v cerkev, naj le hodi; kdor pa rajši v gostilni sedi ali doma leži, naj pa tudi napravi po svoje.« — 7. Neutemeljeno napadajo škofa in zgledne duhovnike, ki vrše svojo službo točno po predpisih cerkvenih predstojnikov. — Povedati bi se dalo v tem oziru še mnogo, mnogo. Naj zadostuje, saj že sama zgoraj navedena dejstva jasno kažejo, kje so nasledniki svetopisemskih pismarjev in farizejev — doma. ★ Besede in dejanja. »Kmetski list« nič več ne natisne običajne vsakotedenske nasmeške, »da bo dobila Slovenija avtonomijo že prihodnji teden« in sicer zato ne, ker smo polovico zakonodajalne samouprave po zaslugi naših poslancev, vzlic nesrečni pucljevski ustavi — že dosegli. — Ravnotako je smešilo do nedavnega glasilo samostojnežev prizadevanja naše stranke za železniško zvezo Slovenije z morjem. Toda glej, po zaslugi naših ministrov in poslancev se bo važna železniška proga gradila in je 3. tega meseca že začela tozadevna komisija na licu mesta s pripravljal- nimi deli, kar sicer zavija, a vendar pod zgornjim naslovom priznava celo »Kmetski list«. — V zadnjih tednih dela glasilo samostojnežev z ?- ni ni § 82 silen ropot proti naši stranki, . :rejšnji mesec sta bila v naši državi. Peljala sta se z avtomobilom. Pri Han Bileku pa se je nenadoma zlomil volan (krmilo), avto se je prevrnil ter pokopal pod sabo oba potnika, ki sta se oba ubila. Šofer pa je odnesel le neznatne praske. d Smrtna nesreča. Od Sv. Lovrenca v Slov. goricah poročajo: Dne 5. t. m. je pela pri pogrebu Ane Crk Klara Ilešič žalostin-ko, a že par ur za tem je ležala sama na mrtvaškem odru. Nek otrok jo je prosil, naj mu nabere črešenj. Postrežljiva Klara se je podala na visoko drevo, a je padla tako nesrečno z višine, da je obležala pri Prlčl mrtva. d Smrtna avtomobilska nesreča. Zadnjo soboto se je nekdo iz Rogaške Slatine peljal z avtomobilom, pa mu je prišla P<£ voz neka ženska oseba. Sunek avtomobil" ■ i v žensko je bil tako silen, da jej je povzročil (ako hude notranje poškodbe, da jim je podlegla reva med prevozom v bolnico. d Na severni steni Triglava se je zelo nevarno pobil 24 letni učitelj g. Deržaj iz Ljubljane. d Gad ga je pičil. Dne 4. julija zjutraj je šel 18 letni posestnikov sin Drolc Gregor iz Špitaliča pri Motniku kosit seno, in sicer bosonog. Komaj je dobro pričel, je začutil bolečino na nogi in opazil gada, ki ga je ugriznil v nogo. Mladenič je takoj poustil delo in se odpravil k zdravniku na Vransko, kateri mu je nudil takojšnjo pomoč. d Zopet smrtna žrtev Drave. V četrtek popoldne je zahtevala Drava v Mariboru zopet smrtno žrtev. Na peščeni sipini v Melju se je kopala deca, med njimi 14 letna Roza Novak. Deklica ni znala plavati, pa je zašla v deroč tok. Voda jo je izpod-nesla ter nosila proti sredini. Na obupne klice so prihiteli ljudje, nekdo je celo pomolil deklici dolg drog, toda bila je preveč zmedena in izmučena ter se ga ni oprijela. Izginila je v valovih in ko so jo čez nekaj časa vendarle potegnili na suho, je bila že mrtva. d Ne pozabi priti dne 31. julija v Šmarje na orlovsko prireditev ljubljanskega okrožja. To bo največja letošnja orlovska prireditev na Dolenjskem. Ne pozabi in gotovo pridi in prepričaj se sam. d Avtomobil zgorel. V petek ob pol 7 zvečer se je vnel na cesti med Mednom in Št. Vidom velik tovorni avtomobil. Avtomobil je vozil iz glavne carinarnice v Ljubljani proti Kranju večjo množino prediva. Iz neznanih vzrokov se je predivo vnelo, nakar sta šofer in delavec, ki sta spremljala avtomobil, skočila doli ter si tako rešila življenje. Rešila sta tudi del prediva. Avto je zgorel ves. Med požarom, ki je trajal približno eno uro, je moralo več voz obstati na cesti, ker je bil promet zaprt. Škoda je krita z zavarovalnino. d Težka avtomobilska nesreča. V ponedeljek 4. t. m. se je pripetila v Mariboru. Z Glavnega trga je zavil v Vetrinjsko ulico neki avtomobil, iz ulice ob Jurku je pa privozil na kolesu kmet iz Gornje Radgone Potočnik Franc. Kolesar, kateremu je bil živahni promet ravno po Vetrinjski ulici tuj, ni dovolj pazil in je priletel z vso silo v zgoraj omenjeni avtomobil. Kolesarja je vrglo na tla ter je onesveščen obležal. Poklicali so rešilni oddelek, ki je oddal pomilovanja vrednega Potočnika s prebito lobanjo v splošno bolnico. d Težka avtomobilska nesreča. Avto-omnibus, ki vozi med Valjevom in Belgra-dom, je 8. t. m. med Dubokim in Baričem zavozil v prepad. Šofer, njegov pomočnik, dve ženski in en otrok so ostali mrtvi, trije potniki so težko ranjeni. Nesreča se je pripetila, ker se je pokvarila zavora. d Požigalna tolpa v Poljanski dolini. V Poljanski dolini se pojavljajo požari, ki so preje naznanjeni z grozilnimi pismi neke zločinske družbe, ki se podpisuje: Musolini, Italijansko. V pismih pripovedujejo ti zločinci, da so dobro oboroženi in opremljeni s samovžigalnimi bombami. Brez dvoma ti zločinci več pišejo, kot je res, gotovo pa je. da vrše požiee. Orož- ništvo je pridno na delu, a najtežje je pač izslediti požigalca. Tu bi morala orožništvu priskočiti policija s svojimi detektivi. d Dva požara. V slovenskem Kuželju pri Fari na Kočevskem je izbruhnil v četrtek, dne 30. junija, okoli 2 pop. požar, ki bi bil lahko usoden za vso vas, če bi zapihal veter. Toda ozražje je bilo mirno in tako so mogli pridni domači gasilci in gasilci iz Broda ter Fare požar omejiti. Toda kljub temu je pogorela posestniku Ivanu Sohafarju hiša z dvema skednjema. — Preteklo nedeljo pa je okoli 1 ponoči izbruhnil požar v Mozelju. Z velikim plamenom je do tal pogorel velik skedenj posestnika Franca Moharja iz Mozelja. K sreči je ponoči deževalo, tako da so mogli gasilci iz Mozelja, Reintala, Spod. Mozelja, iz Črnega potoka in Kočevja požar, ki je že objemal sosednje objekte, omejiti. Škodo cenijo na 20.000 Din. d Gozdni požar. V petek, 1. t. m. je v graščinskem gozdu v Ortneku v takozvani »Zudi« izbruhnil gozdni požar, ki se je pri stalnem vetru kmalu razširil do starega gradu. Požrtvovalnemu delu požarnih bramb iz Ribnice, Sodražice, Velike Poljane, Zamotca, Sušij in Sv, Gregorja se je posrečilo do večera ogenj omejiti, a tlelo je še v nedeljo, tako da so morali dan in noč stražiti. Škoda je velika. d Velikanski gozdni požari v Bosni. Vsled strašne suše, ki vlada zadnje dni v Bosni, so se v mnogih krajih pojavili gozdni požari, ki zavzemajo velikanski obseg. Med prebivalstvom vlada strašno razburjenje. Poleg požarov so ponekod še druge elementarne nešreče. Strela je ubila več ljudi. Vsled vetra se požari silno hitro širijo. Požar se je pojavil v bližini Stambuličiča. Zgorela je že ogromna množina lesa in več žag. Nevarnost grozi tudi novemu zdraviliškemu domu za železničarje v Stambuličiču. Na kraj nesreče so odšli močni oddelki vojaštva, vsa žandarmerija in ognjegasoi. Še večji je požar, ki je nastal na žagi tvrdke Ugar v Han-Kramu. Kar v nekaj minutah so bile vse žage, vsa skladišča lesa, vse hiše v Han-Kramu v plamenu. Novozgrajena šola je zgorela. Vsled burje se je požar razširil tudi na okoliške gozdove, ki so se vsi izpremenili v ogromno ognjeno morje. Divjačina beži in se skriva med domačo živino, ki jo gonijo lastniki v obupnem begu pred ognjem. Prebivalstvo je v obupu. V I-Ian-Kramu je ostalo kakih 150 rodbin brez strehe. Škoda se samo v tem kraju ceni na 50 milijonov dinarjev. Vojaštvo dela z vsemi silami, pa vsled vetra požara ni mogoče omejiti. Nasprotno. Vetrovi raznašajo zublje na vse strani in daljave, da je začel goreti tudi kraljev lovski revir v Han-Pijesku. Tu je požar zahteval tudi človeške žrtve. Izginilo je več kmetov in drvarjev, ki so bili v gozdovih. Razen teh dveh, je v Bosni še cela vrsta požarov. V vasi Gornji Podoviči je začel goreti gozd Mijašič. Požar je nastal na več mestih naenkrat in se širi s silovito hitrostjo. Blizu Sarajeva gore gozdovi Vučji lug*, Sokolovi« in Duboki Potok. V predelu Vijenac Ravne Planine pri Palu so cele ogromne gozdne plasti v plamenih. Južnozapadno od Rogatice že tri dni gore gozdovi. Pri Tarčinu so se vneli gozdovi, ki jih ima v eksploata- ciji tvrdka >Jela<. Vsi požari se širijo. Nobena pomoč ne izda. v V Turbetu je požar uničil velik gozd. Škodo 5,000.000 Din. Pri Vrbanji v gozdovih Tesar in Kruševica so se pojavili požari tako veliki, da takih nihče ne pomni. Tisoč vojakov je šlo na pomoč, in posrečilo se je požar lokalizirati. Strokovnjaki cenijo škodo, ki so jo doslej povzročili požari, na 200,000.000 Din. Na stotine družin, zlasti gozdnih delavcev je vsled te katastrofe ob kruli. d Velika požarna nesreča na Hrvatskem. Vas Veliki Bukovec, ki leži na Hrvatskem, med mesti Varaždinom ter Koprivnico, je zadela dne 2. t. m. strahovita nesreča. Od iskre parnega mlatilnega stroja se je vnela hiša posestnika Križana. Vsled vročega dne in hudega vetra se je požar bliskovito razširil po celi vasi. V nekaj minutah je bilo 23 hiš in 35 gospodarskih poslopij v plemenih. Ljudje so bili popolnoma zbegani, na gasitev ni bilo mogoče misliti, in šele ko so prihitele požarne brambe od vseh vetrov, da je nazadnje delovalo proti ognju 14 brizgalen, se je posrečilo obvladati divjajoči požar. Škoda je ogromna. Ljudem je zgorelo do-'"•ecodno v: ^ r 'a!' o Jn kupi cčrnelega ■ kam*ena in opeke. Po površni cenitvi znaša škoda 2 milijona dinarjev. d Neurje s točo. V ponedeljek 4. t. m. zvečer okrog pol 7 je zadela Žalec že tretjič zelo huda nesreča. Toča je pobila skoraj vse. Hmelj, glavni dohodek, fižol, koruza, žito, sploh vse, kar je dosegla. Najhujše je prizadeto polje okrog vasi Vrbje. Pokonci stoje same gole hmeljevke z golimi trtami. Koruza je uničena, ravno tako tudi fižol. Žito leži po njivah omla-ceno. Toča je padala skoraj 15 minut nepretrgoma, debela kakor debeli orehi. Po njivah je ležala toča nad štiri prste na debelo. Nekaterim posestnikom so poljski pridelki docela uničeni. d Vremenska nesreča v Savinjski dolini. Našo dolino je zadela huda nesreča, pri kateri so najbolj prizadeti posestniki iz Podvrha pri Braslovčah. Po zadnjem deževju razmočena zemlja se je na več mestih udrla ter pri tem uniičla par posestnikom cela posestva. Prav žalosten je pogled na skale, ki štrlijo na mestih, kjer so se prej razprostirale njive in travniki. Hmelj-ski nasadi, prej v najlepšem razvoju, so popolnoma uničeni. Sadno drevje je večinoma izruvano, travniki zasuti s prstjo in gramozem. Vsled hudega naliva je narastel potok Lažnica do višine, kakršne še starejši ljudje ne pomnijo. Narastla voda je odplavila nakošeno seno, ki ie zajezilo strugo potoka. V hitrem navalu je udarila votla preko travnikov proti G ruša vi jati} ter, odnašala seboj seno s travnikov in orala po njivah. Naval vode je bil tako silen, da so na travnikih se nahajajoči ljudje komaj ušli pred valovi. Gospod oblastni poslanec Mešič si je takoj ogledal kraje ter storil vse korake, da se ponesrečencem pomaga. d Strahovito neurje na Saškem (Nemčija). Na Saškem je divjala v noči med 8. in 9. julijem silna nevihta z viharjem, kakor jo ne pomnijo v vsej Evropi že desetletja. Neurje je razsajalo v vsej strahoti nad Rudogorjem in Krkonoši ob češko-nemški 5* meji. Že sedaj je po poročilih zahtevala kalrfstrofa 190 človeških žrtev, število žrtev pa še ni ugotovoljeno, ker so povečini vse brzojavne zveze pretrgane in prometno zveze prekinjene. Med silovitim viharjem se je utrgal oblak in silne množine vode so v naglici zalile doline ter številne vasi zagrnile z valovi. Voda je odnesla skoro vse mostove, podrla telefonske napeljave in železniške nasipe, tako da na mnogih krajih vise tračnice v zraku. Samo v kraju Sehomvald je voda odnesla 35 hiš. O prebivalcih ni nobenega sledu. Med prebivalstvom je zavladal povsod nepopisen strah. V silnem strahu so plezali na drevesa, toda veda je narastla in valovi so jih odnesli z drevesi vred s seboj. Koliko ljudi je pri tem utonilo, še ni mogoče ugotoviti. Na pašnikih je utonila tudi živina, katere ni bilo več mogoče odgnati. Na poljih, ki so vsa zasuta z blatom, leže razvaline podrtih poslopij, med podrtimi vasmi pa leže človeška trupla. Tudi v vejevju dreves vise mrtva trupla. Iz Gottleube javlja županstvo, da je tam mrtvih devet oseb in porušene štiri hiše. V Wesensteinu je bilo šest človeških žrtev, veliko oseb pa je pogrešanih. Na mnogih krajih še sedaj stoji voda do hišnih streh .V bližini kraja Glashiitte je votla zagrnila z valovi potniški vlak, ki se je potem komaj rešil. Škoda se ceni na 30 milijonov mark, t. j. blizu 400 milijonov dinarjev. d Krvav dogodek v Črni. V ponedeljek, dne 4. t. m., je v Črni na Koroškem neki financar, ki je bil svoječasuo radi blaznosti že v umobolnici, napadel brez vsakega vzroka župana iz Črne ter mu zasadil bodalo v hrbet. Župan je dobil smrt-nonevamo poškodbo. Pobesnelega finan-carja, kateremu se je očivklno zopet zmešalo, ker je že prejšnjega dne grozil ljudem po vasi, so zaprli in pride v umobolnico. d Strašen roparski umor. V Subotici se je zgodil te dni strašen umor, ki je toliko groznejši, ker ga je izvršil komaj 19 letni mladenič. Na Vidov dan sta šla neki 16 letni fant in drugi 19 letni igrat nogomet na neki travnik. Med igro je mlajši prijatelju povedal, da ima pri sebi 1700 dinarjev, ker mora nekaj kupiti za očeta. V starejšem se je vzbudil pohlep. Zvabil je svojega prijatelja k nekemu vodnjaku, tam šel za njim, ga naskočil, pahnil v vodo in mu toliko časa držal glavo pod vodo, da siromak ni dal nobenega znamenja življenja več. Potem je truplo izvlekel in ga oropal. Žandarmerija je morilca našla in le-ta je smeje priznal in popisal ve3 dogodek. Pač najpopolnejša propalica. d Prevelika firatovska ljubezen. V Brežicah je vsled bede skočil pod vlak neki 76 letni Ljubljančan. Vlak mu je odtrgal glavo. Ko je njegov brat, ki je delavec v Ljubljani, slišal to novico, se je tako uža-lostil, da je skočil v Ljubljanico, odkoder pa so ga še pravočasno, čeprav že nezavestnega potegnili. Prepeljan je bil v bolnico in bo okreval. Vest, da je takoj drugi dan umrl, ni resnična. d Ujel se je. V noči od ponedeljka na torek 5. t. m. je tat odprl hram posestniku Ookunu v Savni peči pri Zid. mostu in odnesel prav vso slanino in meso, vsega oko-61 takozvano ^Balillo«, ki je čisto fašisi mladinska organizacija. Tam jih L ' mogočimi sredstvi odtujujejo svojemu 1 Volitve v Romuniji. V četrtek 7. julija so se vršile v Romuniji državnozborske volitve. Kakor je bilo pričakovati, je zmagala vladna stranka! V Romuniji namreč že vlada poskrbi, da pri volitvah zmaga. Vladna liberalna stranka je dobila 328 poslancev, kmetska stranka 61, Madžari in Nemci pa so dobili 21 poslancev. Vladno časopisje poroča, da so se volitve vršile čisto mirno, dočim drugi listi pišejo, da je vlada izvajala najhujši pritisk na volivce. Zlasti na Sedmograškem so baje oblasti zelo nagajali kmetskim volivcem, vsled česar je prišlo do spopada med njimi in vojaštvom, ki ga je poslala vlada na pomoč svojim kandidatom. Komunisti in soeijalisti so bili popolnoma poraženi in niso dobili nobenega mandata. Pred novim preganjanjem našega naroda v Primorju. Veliko je trpljenje naših rojakov pod italijanskim jarmom. Vse sile napenjajo Italijani, da bi čim prej raz-narodili naše slovensko in hrvatsko ljudstvo. Pregnali so že skoro vse slovenske izobražence iz državnih služb. Kolikor jih je pa še v slubi, jih neprestano šikanirajo in nadzirajo vsak njihov korak. Tudi slovenski trgovci in obrtniki, ki ne skrivajo, da so Slovenci, so vedno v nevarnosti, da jim vzamejo obrtna dovoljenja. Slovenske otroke s silo vpisujejo v italijansko društvo li 40 kg. Ker je pa bilo že proti dnevu, si ni upal s svojim plenom na cesto, marveč ga je skril v grmovju dobrih deset minut cd vasi blizu ceste. Naslednje jutro je pa šel sosedov sin z vozom slučajno tam po steljo, je vrečo našel, jo naložil na voz ter peljal v vas ter jo vrnil lastniku, ko je zvedel, čigovo je. 0 dogodku so takoj obvestili orožnike, naslednjo neč so ga pa šli čakat: dva orožnika iz Zid. mosta in že zgoraj omenjeni sosedov sin na kraj, kjer je bila vreča skrita. Ni še bila ura 11, ko jo primaha tat po svoj plen. A imel je smolo.Hitro je mislil ubežati, a sosedov sin mu je s polenomm spodbi!. Prišel je bil, kakor je izpovedal, obakrat iz Celja, kjer je delal pri zidarjih, doma pa je blizu Radeč. d Babilonski stolp. Sredi Ne\vyorka bodo sezidali hišo, ki bo imela 110* nadstropij ter bo visoka 374 m. Dvigala v hiši bodo navadna, brza in ekspresna. Eks-presna dvigala bodo vozila brez prestanka do 82. nadstropja. Stala bo stavba 22 in pol milijona dolarjev. No, če pride krepek potres, to bo kup. d Pomnite: Pralni prašek > ženska hvala ima 50% Schichtovega mila. * Pri glavobolu, omotici. Šumenju no nšesih, nemirnem spanju, slabi volii raz-dražljivosli je treba takoj seči po že davno preizkušeni »Franz Josef« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudar ajo da je »Franz-Josei« voda zelo izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih du in fašistovski listi se že hvalijo d • mlajši slovenski rod že njihov, čepravV9 rojšega ni več mogoče poitalijaneiti T cerkev jim ni sveta. Po vsej Istri zahteva: fašisti italijansko pridige, dasi prebivata" razen nekaj laških priseljencev, h ajo tam hrvatsko ljudstvo. Vse to" pa tem'iS prenapetnežem se ni dovolj. V Kimu ku jajo zopet nove naklepe zoper Slovane Te dni so se namreč zbrali pri Mussoliniiu fašistovski tajniki vsega Primorja in vsi primorski prefekti (po naše veliki župani) na posvetovanje o političnih in gospodar škili vprašanjih Primorja. Mussolini i« obljubil, da bo vsa vprašanja proučil in nato izdal primerne ukrepe. Kakšni bodo ti ukrepi, bodo naši rojaki v Primorju go-tovo kmalu občutili. Upravičeno se boje novega, še hujšega pritiska. Novo usmrtitve »špijonov« v Rusiji, Iz Moskve poročajo, da so zopet 40 oseb obsodili na smrt in jih takoj ustrelili, Obtoženi so bili špijonaže in rovarjenja proti sovjetski vladi. Če so te vesti točne, je ta umor zopet nov dokaz, na kako trhlem temelju sloni sovjetski režim, ki si hoče le s številnimi usmrtitvami nasprotnikov podaljšali življenje. Ni čuda, da druge države tako strogo nastopajo proti komunistom, o katerih zvedo, da imajo zveze z ruskimi sovjeti. Bolgarija odklanja zvezo z Rusijo. Bolgarski zunanji minister Burov je imel velik govor o razmerju Bolgarije do drugih držav. Omenil je, da hoče Bol; arija z vsemi državami, zlasti s sosednimi, v najlepšem miru in prijateljstvu živeti, Vsled stremljenj po rniru je Bolgarija pridobila tudi zaupanje velesil, ki so ukinile nad njo vojaško kontrolo. Nc mere pa Bolgarija obnoviti zvez z Rusijo,: je izjavil minister, ker ta neprestano izziva po svojih komunističnih zaupnikih nemire v tujih državah, posebno pa v Bolgariji. Napad na irskega ministra. V Dubli-nu na Irskem so neki neznanci, ki so se vozili v avtomobilu sredi mesta ustrelili irskega ministra pravosodstva, ki se je tudi vozil v svojem avtomobilu. Neznanci so brez sledu izginili. Kako sodijo v Trstu. Pred tržaškim sodiščem se je moral zagovarjati neki fašist Arena po imenu ker se je udeležil napada na slovensko prosvetno društvo pri Sv. Ivanu pri Trstu in glasom policijske ovadbe odnesel knjige in jih zažga'. Člani društva niso mogli potrditi, da je ravno navedeni fašist požgal njihove knjige. Policisti, ki so fašista pri zažigam" knjig prijeli, so pa pred sodiščem izJa" vili, da ne vedo, če so bile tiste knjige lastnina navedenega društva. In fašist ja bil nato oproščen! Hud hoj za spremembo volivnega zakona v Franciji. Francoska vlada jc predložila parlamentu načrt novega volivnega zakona, s katerim namerava vladna večina oslabiti opozicijonalne stranke, razumljivo je, da se opozicija z vsemi sreo-stvi brani takega zakona in v sejah, ki vrše dan in noč neutrudljivo stavlja ' preminjevalne predloge ter tako zavlačuj« M PO f DOMOVINI M TRATA V POLJANSKI DOLINI. Ko je pred 21 loti pri nas SLS prevzela občin-8l(e posle, se je pri dotičnih občinskih volitvah edei) izmed najstarejših še sedaj živečih liberalcev Široko ustil: »Za kaso jim gre, za kaso*. Vsak človek bi mislil po teh besedah, da je občinska kaša (blagajna) do vrha napolnjena. Pri oddaji občinskega premoženja pa se je pokazalo, da je bila la imenitna kasa prazna, in da je znašal primanjkljaj 1500 goldinarjev; pa še enega bolnega občinskega ubožca je liberalna stranka naložila na voz, 6 katerim so je odpeljal občinski inventar. Tako jo todaj gospodarila stranka, ki si je pri sedanjih volitvah nadejala ponosno ime: »gosDodarska stranka'. Odkar pa ima večino v občinskem odboru Slov. ljudska stranka, stoji naša občina gospodarsko dobro, in to je po veliki večini zasluga sedanjega župana g. Franca Uršiča, kateremu tudi najhujši nasprotniki ne morejo odrekati zmožnosti. Pa ne samo v občinskih ampak tudi v raznih drugih zadevali iščejo ljudje pri njemu pomoči in sveta, in to ne samo pristaši Slov. ljudske stranke; zato bi delo. Vladna večina je seveda za predloge opozicije gluha in jih gladko odklanja. Pri takih prilikah prihaja do hrupnih prizorov v francoski zbornici. Nemčija porušila vse utrdbe na vzhodni meji. Glasom mirovnih pogodb je morala Nemčija razrušiti vse utrdbe. Posebna antantina komisija je sedaj pregledala nemške meje in ugotovila, da so na vzhodu vse nemške trdnjave porušene. Da bi sledile tudi druge države zgledu Nemčije! Sužnji v francoskih kolonijah. V francoskem parlamentu je socijalistični posl.a-ncc razkril žalostne razmere, ki vladajo v francoskih kolonijah, t. j. deželah izven Evrope. Francoski kapitalisti naravnost nečloveško ravnajo z domačini v kolonijah ki morajo delati za en frank na dan. Če se pa temu upirajo, pa pošljejo na nje vojake, ki jih s silo pritirajo na delo ter jih nečloveško kaznujejo. Postavijo ga na solnce s težkim bremenom obloženega in če se one- i mogel zgrudi, ga do smrti pretepejo. Za kazen so baje požgali že cele vasi domačinom. Ni čuda, da se pri takih razmerah po : kolonijah širi misel po svobodi in neodvis-! nosti od evropske »civilizacije«. Skrajšanje vojaške službe na Francoskem. Na Francoskem bodo sklenili zakon, ki ho skrajšal vojaško službeno dobo na eno leto. Tudi armado bodo znižali za 116 tisoč mož. Posledica spora med Anglijo in Rusijo. Kakor znano so Angleži prekršili diplomatske zveze z Rusijo. Pri tem pa so : izjavili, da nimajo nič proti trgovini s to komunistično državo. Angleži imajo namreč velike zaloge raznovrstnega blaga na Prodaj. Razume se, da pri tem ne vprašujejo, ali je kupec komunist. Rusi pa tudi o trgovini z Anglijo sedaj ne marajo nič slišati in so vsa svoja velika naročila pri angleški elektrotehnični, kovinski in strojni industriji odpovedali in blago naročili na Francoskem. To kaže, da bodo posledice spora med Anglijo in Rusijo zadele zlasti Angleške trgovce. bila grda nehvaležnost, ako bi mu pri sedanjih volitvah ne izkazali zaupanja. Treba pa tudi vpošle-vati, da je on tudi oblastni poslanec, in bo kot tak lahko več koristil občini kot vsak drugi. V nedeljo, dne 17. julija 1927 bo ob 3 popoldne na Trati v Društvenem domu volivni shod, na katerem bodo nastopili razun sedanjega župana in oblastnega poslanca še drugi govorniki. Pridite na shod vsi, ker Slov. ljudska stranka poda lahko z mirno vestjo račun o svojem gospodarstvu. SELCA NAD ŠK0FJ0 LOKO. Občinskih volitev pri nas ne bo, ker jo na-sfprotndki ponudili naši stranki kompromis. SLS bo imela 17 odbornikov, SKS 4 SDS 4. V nedeljo nedeljo dne 17. julija se bo vršila velika orlovska prireditev, katero priredi Krekovo orlovsko okrožje Školja Loka. Ob pol desetih dopoldne sprevod; ob desetih služba božja v župni cerkvi; po službi božji mladinski tabor pred Krekovim domom. Ob 3 popoldne javna telovadba z zanimivim sporedom. Po telovadbi zabava na Trti«. Pri celi prireditvi igra godba gasilnega društva iz Škofje Loke. Okoličani in prijatelji orlovstva najvljudneje vabljeni. IZ OVŠIŠKE DOLINE. Tudi pri nas imamo v nedeljo 17. julija obč. volitve. Imamo dve listi: prvo Slovenske ljudske stranke in drugo pod imenom »Združena gospodarska delavska lista«, za katero bodo šli v boj prijatelji časov, ko so smeti gotovi ljudje nekaznovano napraviti bojni pohd po Podnartu, streljati brez vzroka na mirne ljudi, ter drugje moriti in mučiti nedolžne delavce itd. Mi s temi prijatelji ne bomo šli. Pripomniti je treba, da razun enega, ki je pred kratkim iz osebne užaljenosti zapustil našo stranko, vsi tisti, ki najbolj agitirajo pri naših ljudeh za Puclja, volijo sami dosledno žerjavovce. Ker pa ta firma še slabše vleče kot Pucljeva, begajo fazne dvomljivce s poslednjo, samo da škodujejo SLS, ki jim je trn v peti. Ti ljudje se bore pri vsakem proračunu proti obč. dokladam na opojne pijače, katere donašajo občini lepe dohodke in matno razbre-mone davkoplačevalce, ker imajo te doklade vpeljane vse sosedne občine, bi z odpravo le-teh pri nas odpadli občini lepi dohodki, ki jih bodo morali potem kmetje in delavci doplačali. Vsi gostilničarji razun enega seve so na Zadružni gospodarski del. listi. Zatorej bo našim občanom-volivcem odločitev lahka. Ne bomo volili drage skrinjice, ampak prvo skrinjico »Slovenske ljudske stranke« ter našega dosedanjega župana g. Antona Špendava, kateri opravlja županske posle z vso vljudnostjo in največjo postrežljivostjo in kar je glavno: nepristransko, kar žal od žerjavovcev ne moremo pričakovati. Zgodovina ni pozabljena. H koncu opozarjamo naše nasproteike, da ako so izgubili zaupanje ljudstva, jim tudi razne zvijače, grožnje in obljube ne bodo pomagale. Ni res, da je župan trikrat odbil ponudeni mu kompromis, res pa je, da je on bil zanj, toda zbrani volivci dne 6. junija smo ga odkloniti ker vemo, da VaB namen s kompromisom ni nič boljši kot oni pred šestimi leti: Takrat ste limanice izvrstno nastavili le da so se prijele Vas samih tn W jih tudi w*ftaljo ne boste otresli. Svarimo Vas tudi, da ne uporabljajte več takih protipostavnih agitacijsldh sredstev kot pri volitvah v oblastno skupščino, sicer bomo prisiljeni poskrbeti Vam izdatnejše svarilo. PREČNA. Kandidatne liste za občinske volitve, ki bodo 21. avgusta, so že vložene. Tri 90. Slovenska ljudska stranka ima tretjo skrinjico. Vsi pametni in pošteni ter občanom res dobro hoteči bomo volili le z SLS, kajti na listi SLS so zbrani iz vseh stanov možje in fantje, ki so najuglednejši in najsposobnejši za vodstvo občine. — Liberalci in samostojneži že lažejo na vse ipretege o Slovenski ljudski stranki in govorijo, da bodo »klerikalci« začeli takoj po volitvah, če dobijo večino — zidati orlovski dom na občinske stroške. Take »brihtne« novice verjamejo le najbolj zabiti liberalci. Mi jim povemo: izobraževalni dom je v Prečni zelo potreben. Tak dom se pa zida, če dajo ljudje prostovoljno, kar je potrebnega. Ni bilo še slišati, da bi občina kje zidala izobr. dom. Zato se v Prečni ne bojimo, da bi se to zgodilo. Pač pa smo slišali, da bo SLS po volitvah najbrže kar najbolje uredila bezgavški malen; morebiti bo še žago naredila tam in moderno vinsko klet sezidala. Zato pa upa, da bosta z SLS volila tudi Žagarjev France in Osol-nikov Ivan. SORA PRI MEDVODAH. Preteklo nedeljo se je pri nas vršil shod SLS, na katerem je poročal g. poslanec Brodar o političnem položaju v naši državi, o pomenu volitev in o delu in uspehih naših poslancev, ko so bili na vladi. Iz njegovega govora smo spoznali, da je edino naša stranka poštena stranka, ki ji je res mar ljudski blagor in se za ljudstvo vedno trudi in klub težavnim razmeram tudi mnogo doseže. Zato se je zelo osmešil znani žerjavovec, ki je na shodu očital naši stranki, da je prodala avtonomijo in še par drugih takih stvari, ki jih »Domovina« vedno trobi, pa jih niti količkaj pametni demokrati ne verjamejo več; gotovo pa so bo v »Domovini« pohvalil, kako je spravil s temi očitki g. poslanca v zadrego, da mu ni vedel odgovoriti. Mi botmo vedno vsi volili SLS, tudi pri občinskih volitvah, ki bodo dne 24. t. m. Imeli bomo tri skrinjice. Prva bo naše kmečke zveze, katere nosilec je sedanji župan gospod Franc Lužina, druga bo naše delavske in obrtne zveze, nosilec je gospod Jakob Kalan, tretjo skrinjico bodo pa imele združene nasprotne stranke z nosilcem g. Gašperjem Pečnikom. Že b kakšna težavo so spravili listo skupaj. Imeli so »etanek za sestankom, hodili po hišah nabirat podpise, pa ni šlo in ni šlo. Še par ur pred potekom roka za vlaganje list so lovili podpise, tako da so jo komaj spravili pravočasno na glavarstvo. — Volivci, vsi na volišče, nihče ne sme ostati doma, In oddajte kroglice v prvo ali drugo skrinjico, obe sta naši, nobene kroglice pa v tretjo skrinjico, tako da ne bodo dobili nasprotniki niti enega odbornika! ŠENČUR PRI KRANJU. (Občinske volitve). Občinske volitve. V naši občini je šest kandidatnih list. Največ dovtipov vzbuja tista lista, ki so ji dali ime »delavska«. Nosilec te liste je največji gostilničar, največji trgovec, velik posestnik in naj-„brže tudi najpremožnejši človek v celi občini. Ml mu nismo nevoščljivi, njegovega premoženja in če menijo prireditelji liste, da je ta mož najprimernejši, da zastopa v občinskem odboru delavske ko- fga." vrvarshih izdelkov iz prve kranjske vrvarne ivMi n. HDHinič ljubljana, st. pelto ccslo si. si In pri podružnicah ¥ Mariboru, Vatrlnjik« tO In v Kamniku, lirtna 814. risti, je to pač njihova stvar. Okusi so različni. L« to ni v redu, ker hočejo z delavskim imenom loviti delavske glasove na svojo listo. Gospodje, tako se pa ne gremo! Zakaj je ne imenujete samostojno-demokratske, žerjavovske, kar v resnici tudi je? In dalje, kdo pa so prevzaprav žerjavovci? Žerjavovci so tisti, ki so pred par leti proglasili zloglasno obznano nad delavstvom; Žerjav je tisti, čigar podpis se blesti na uredbi o davku na rožno delo. Predniki samostojnih demokratov, liberalci, eo bili tisti, ki so se na vse kriplje upirali uvedbi splošne in enake volivne prav'ce, katera je dala šele delavcu volivno pravico. In zdaj, kdo se najbolj upira novemu pravičnemu volivnemu redu za trgovsko in obrtno zbornico, ki da isto volivno pravico malemu obrtniku, kakor jo ima tovarnar ali veletrgovec? Zopet žerjavovci. Ta stranka je vedno bila iu je branileljica kapitalistov proti delavskim koristim. In odločnega zastopnika te protidelavske stranke naj bi delavci volili? Ali jih smatrate res za tako nerazsodne, da bodo Sli pljuvat v lastno skledo? JEŽICA. Volivne priprave SLS so se dovršile na nedeljskem zborovanju zaupnikov, ki so soglasno sklenili, da nastopi SL6 pri občinskih volitvah z dvema listama. Po poročilu g. poslanca Smodeja, ki so ga zborovalci z velikim navdušenjem sprejeli na znanje, »o bili postavljeni kandidati obeh list. Kakor je shod naših zaupnikov soglasno ugotovil, ugotavljamo ponovno, da nastop dveh list ne pomeni nobenega razkola SLS, ki bo tako pri občinskih, kakor pri državnozborskih volitvah zmagala. »Mladine in »starine« prepuščamo jutrovcem, ki zdi-hujejo, ker je njihovi stranki tako v državi, kakor v občinah odklenkalo. Naj si nikdo ne domišljuje, da je svoječasni osebni spor dveh naših za občino zaslužnih odbornikov, že razkol stranke. Ne vtikamo se v spore privatnega značaja, povemo pa, da načelnega spora v naši stranki ni bilo, ga nI in ga ne bo. Zakaj torej dve listi? Zato, ker hočemo, da naši volivci sami izberejo, do koga imajo večje zaupanje. Naši volivci se tega zavedajo, zato so soglasno odobrili tak nastop, ki bo pripomogel SLS le do večje zmage. Kaj k temu potem pravijo jutrovci, se ne brigamo. Ce so radovedni, jim povemo, da je volivni odbor obeh list eden in isti in da smo vložili obe listi skupaj. Skupaj bomo sli na volišč«-, in po 7. avgustu složno nadaljevali delo v korist naših občanov. ŠENČUR PRI KRANJU. Dne 4. julija smo položili k večnemu počitku posestnika in gostilničarja g. Jožefa Krislanca iz Srednje vasi. Pokojni zasluži, da se ga tudi Domoljub spomni in ga ohrani v hvaležnem spominu, saj je bil res mož, na katerega je narod lahko ponosen. Rajni je bil daleč naokrog znan ne samo po ugledu in spoštovanju, ki ga je v obilni meri užival pri številnih prijateljih in znancih — temveč je bil znan tudi kot vzoren krščanski mož neomajnih katoliških načel, ki jih je povsod neustrašeno zastopal kot vzgleden in skrben družinski oče, ka-« kor tudi kot udejstvovatelj v javnem življenju bodisi kot strankar bodisi kot delavec na zadružnem polju. Vzgojil je v res katoliškem duhu petero otrok, ki so mu lahko v ponos in veselje in je dočakal srečo, da je ravno pred dvema letoma z družino in s svati spremljal pred oltar sina novomašnika. Pokojni je bil navdušen cerkveni pevec, saj je pohajal nad 50 let prepevat božjo slavo na cerkveni kor, kar dokazuje krasna diploma, katero mu ja pred par leti v znak hvaležnosti poklonil šenčurski pevski zbor. Pokojni je bil znan tudi kot navdušen potovalen in obiskovalec bo&jih potov; saj so j« udeležil skupnih romanj v sv. Deželo, Rim 1. t. d. Tudi je sam vodil skupna romanja na Trsat, na sv. Goro, na sv. Višarje. Tu sem je poromal 38 krat. OTOVEC PRI ČRNOMLJU. Naša kmetijska podružnica je imela svoj občni zbor dne 8. maja 1927 ter se je na ta občni zbor udeležilo 20 članov. Prečital nam je naš načelnik doffo velikega župana ljubljanske oblasti, da nam je podpora 8000 Din za nabavo trijerja določena. Vsi člani so bili presenečeni, ker smo večkrat že prosili za podporo pa ni bilo od nikoder nikakega glasu. Kakor hitro je naš minister dr. Kulovec vzel to stvar v roke, je bila takoj rešena. Zato se istočasno vsi člani z navdušenjem zahvaljujemo vsem našim poslancem, v prvi vrsti pa ministru Kulovcu in načelniku podružnice Jakobu Vričaju, ter enoglasno kličemo: Bog jih živil LEŠE, Da ne bo na dan občinskih volitev, ki bodo v nedeljo, 17. julija, ob 8 dopoldne do 5 popoldne v šoli, noben volivec v dvomu, sporočamo, da je naša skrinjica druga. V to drugo skrinjico vrzite kroglico, vrzite zlasti vi, Palovičani, ne izvzemši vaša kandidata na 0. in 7. mestu delavske liste, če hočete sploh imeti svojega zastopnika v prihodnjem občinskem odboru, in da bo zmaga na naši strani in kolikormoč.častna! IZ MAVCIC. Občinske volitve bomo imeli dne 24. t. m. Vloženi sta dve listi, prva »Slovenske ljudske stranke«, druga »lista starega župana«, ki pa ni prav nič drugega nego lista pucljevcev mavške občine, ki se hočejo na tak prikrit način dokopati do oblasti v občini. Boste že videli, kakšen halo bodo zagnali v »Kmet. listu«, ako dobi ta lista večino: Zmaga, zmaga lamostojne kmet. stranke v mavilci obtinil Ne, to se ne sme zgoditi in se ne bo, za to bodo že poskrbeli naši vrli možje in fantje. Torej dne 24. t. m. vsi na plan, prav vsi za čast naše občine in za svojo, da ostanemo v taboru, v katerem je ogromna večina vse Slovenije ... Ako je eden vskočil, da bi se na tan način še obdržal na dilci, »čast« mul, mi pa ostanemo kakor smo bl'i: Vsak dan in ob vbaki priliki zvesti pristaši SLS, ki ima edina srco za nas in ne samo jezik in prazne besede. Na naši listi so požteni, modri in delavni možje, ki bodo znali in tudi hoteli delati za dobrobit naše občine, zato pa zanjo v boj — vsi. ŠMARTNO PRI LITIJI. (Volitev župana.) Za župana je bil pretekli pondeljek izvoljen s 16 glasovi Ernest Drčar iz Šmartna (SLS). Novoizvoljeni župan se je ob nastopu zahvalil za izkazano zaupanje in v lepem nagovoru poudaril, da bo z vsemi močmi delal za dobrobit občine in upošteval želje odbornikov v kolikor mu bodo dopuščala krščanska načela, splošna korist in večina odbora. Za prvega svetovalca je bil izvoljen dosedanji župan Leopold Hostnik (SLS). Klub SLS je pri tem nastopal enodušno in dokazal, da vlada v klubu disciplina, ki gotovo tudi v bodoče ne bo prenehala. Izmed ostalih 7 svetovalcev so tudi vsi pristaši SLS. Bivši župan Leopold Hostnik je kot 60 letnik, 88-letni odbornik in nepretrgoma 25 letni župan prostovoljno pred volitvijo odklonil ijzvolitev za župana. — Kot 25 letnemu jubilantu mu je častital okrajni glavar, ki je omenjal njegove zasluge za občino. V imenu odbornikov se je pa v navdušenem govoru spominjal njegovega dela Rudolf Berčon, ki je obenem častital novemu županu in izrazil željo, da gremo kot sedaj tudi v bodoče skupno, strnjeni kot en mož, na skupno delo. Zvečer je pevski zbor novemu županu priredil podoknico. Z BREZNICE. Dne 17. t. m. imamo volitve za občinski od bor. Nasprotnik: slepijo ljudi, da bodo volili nafe/ g. Finžgarja za župana. G. Finžgar je izrecno t javil, da županstva ne sprejme, ako bi bila v ob{" odboru nasprotna večina; mora pa biti tudi človek precej »napredne« pameti, če misli, ,ia |)0 ž za šlapo svojim odbornikom. Zato bo pa tudi vsak volivec, ki mu je mar blagor občine, ki ne mara plačevati drago obč. tajnika in najemnino za pisarno ta dan spustil kroglico v tretjo ali četrto skrinjico' LESCE. (Dom pa volitve.) Družba 15 naših mož je podarila slavbi& in 25.000 Din v gotovini za zidanje Ljudskem doma v Lescah. Mladina, zlasti delavska, pridno kulukuje. Nad 50 daljnih voženj so že naredili posestniki konj za »Dom«. Nasprotniki bi radi preprečili zidanje Doma in vzeli našim volivcem tudi korajžo za volitve, zalo se bahajo: »Smo že dosegli, da se bo s tem denarjem cerkev prekrila; župnik že ima od okrajnega glavarja črno na belem da ne sme zidati Doma s tem denarjejn, ampak mora cerkev prekriti in turn preštrihati.« Cerkev se bo prekrila z izkupičkom za cekveni les in {j treba s prispevkom občine, ne pa s tem denarjem. Vprašajte tiste može, saj jih poznate, ki so denar darovali za Dom. Pomagajte še naprej pri Domu in pridite v nedeljo gotovo vsi volit. Če bo pa še kdo s tem agitiral, pa mu tudi kaj bolj pametnega ne verjemite. IZ LOMA. V nedeljo, 26. junija je nenadoma umrla Ana Soklič, p. d. mežnarca, ena najboljših žena v Lomu. Ni bila samo izvrstna gospodinja in mati, ki je z vso modrostjo vodila svojo družino, ampak je tudi v javnem življenju kot prednica ženske Mar. družbe in odbornica v raznih organizacijah vedno kazala apostolskega duha. Podpirala je zlasti društva in družbe, ki so v sedanjem času še posebno potrebna: Sveto vojsko in družbo treznosti, ap> stolslvo sv. Cirila in Metoda, družbo za širjenje svete vere, posvetitev družin S. J. Na njeno pobudo je bila družina naročena na vse najpotrebnejše katoliške časopise: Domoljub, Bogoljub, Glasnik, Cvetje, družbo sv. Mohorja, in je tudi pridno nabirala naročnike, tako da je v Lomu letos n. pr. 40 Domoljubov (10%) in 48 naročnikov na Družbo sv. Mohorja (12%). Pogreba se je udeležilo izredno mnogo občinstva tudi iz Tržiča in štirje duhovniki! domači g. župnik Govekar, ki je vodil pogreb, g. kanonik škerbec iz Tržiča, g. župnik Ahačič iz Lw in g. kaplan Govekar iz Križev. Vsem bodi izrečena najloplješa zavalal Blago pokojno pa hočemo ohraniti v najblažjem spominu. Naj počiva v miru! SELA PRI KAMNIKU. Malo se čuje, veliko se dela. To bi se ialiko reklo o Selili. V nedeljo 10. julija ob 9 je novo sv. mašo prvi svetni duhovnik selske iupnija g. Gašper Mali. Imeli smo že tri duhovnike, & » so bili redovniki, dva še živita. Pri tej novi maši je bila ta redkost, da je bila takrat tudi poroka no-vomašnikovega brata. Pridni in za vse dobro vneti ter požrtvovalni družini cerkvenega ključarja Ml" lepše čestitamo. — Za občinske volitve imam« eno samo listo — našo. — Služba organisla-cerkov nika je razpisana. Nastop 81. julija. tukajšnji Soli STOPICE. Dne 26. junija se je vršila na ------ - ^ razstava šolskih proizvodov in raznih vezenin, lepo okrašeni dvorani so se videle razne ris i dela naših malčkov, razne okusno izvršene šM" itd., trud rokotvornega pouka. Največ zanimanja je pa vladalo za razne vezenine. Razstavljen4 bila v resnici lepa dela, ki so pričala o mnogem trudu v zimskih dnevih. Mnogoštevilen obisk razstave je bil pač najboljši dokaz priznanja nad lepo vspelo domačo razstavo. Vsemu učiteljskemu zboru v imenu staršev hvala, predvsem pa gdč. Rodičevi, ki so ni trudila samo ob šolskih urah, ampak je žrtvovala tudi marsikatero prosto uro in pa gdč. fccskovi. Pridno na delo za prihodnjo razstavo, to bodi opomin vsem obiskovalcem. PETROVA VAS. Obtinske volitve so izpadle za nas zelo po-voljno. Kljub živalmi agitaciji nasprotnikov so dobili komaj dva odbornika. Zavedni volivci so pač uvideli, kje so pravi možje značaji. Zal, da v volivni borbi gre resnica in značajnost marsikaterega možakarja med staro šarovno. Novi odbor čaka ogromno dela, posebno v kulturnem oziru bo treba malo več resnosti in zavednosti. V prvi vrsti je potrebno, da se občina zavzame za to, da dobimo na naši šoli dvorazrednico. Cemu se nalaga eni učni osebi toliko dela, medtem ko drugod vlada med učiteljstvom brezposelnost. Pri nekaterih naših nazadnjakih vlada mnenje, da bi občina imela s tem večje stroške, toda kako, saj učlteljstvo vzdržuje država. Kaj pa otroci? Mar bi bili nehvaležni, če bi se kaj več naučili. ZAGORICA PRI ŠT. VIDU NA DOLENJSKEM. Občinske volitve so se pri nas izvršile s popolnim porazom samostojnežev. Mi smo dobili 6 odbornikov, samostojneži enega. Razbijaški voditelj, svoječasnega Brodarjevega shc '., v Velikem Gabru ni bil izvoljen v občinski odbor, dasi se je mož mučil za žive in mrtve, da bi bil izvoljen. Samo-stojno-radičevske slave je pri nas konec. In prav je tako I RADOVICA PRI METLIKI. V našo iaro smo dobili dne 5. maja dva nova bronasta zvonova. Vlila jih jo Strojna tovarna in livarna v Ljubljani. Veliki zvon tehta 722 kg in ima glas f, srednji pa 403 kg ter ima glas a. Naš stari zvon, ki ga je pustila svetovna vojna in ima glas c, poje v prav lepem akordu s svojima novima tovarišema, ki jih je dobil ravno ob stoletnici, odkar je vlit. LJUTOMER. Proslava 15 letnico »Ljutomerskega Orla«. Ljutomerska orlovska družina bo v nedeljo, dne 14. in v ponedeljek na praznik Marijinega vnebovzetja, dno 15. avgusta t. 1. priredila veliko javno prireditev, v proslavo 15 letnice obstoja Ljutomerskega Orla. Ker je bil Ljutomerski Orel prvi orlovski odsek v Ljutomerskem okraju, kateri je mogočno razvil katoliško kulturno vzgojno orlovsko idejo v celem okraju in tudi v sosednje naše slovensko Prekinurje, upamo, da se te pomembne jubilejne prireditve polnoštevilno udeležijo vsa naša katol. prosvetna, predvsem pa vsa orlovska društva v območjih Ljutomera, Ptuja in Maribora. Vabimo že sedaj, da se društva vedo pripravljati in ravnati. Za udeležen«® po železnici je zaprošena polovična vožnja. O vseh podrobnostih prireditve pa bomo pravočasno sporočali v časopisju. Prijave raj se naslavljajo na naslov: Peter Potočnik, poeojitaični 'njnik itd. v Ljutomeru, kjer se dobe tudi tozadevna pojasnila. NAKLO. NovSjječenl samostojni voditelji se zaganjajo v naše ljudi, češ: »Dosti ste zanič, da se opirate na enega kaplana!« To govore tisti, ki kakor jesenske muhe tišče za gotovim duhovnikom v Kranju, ga milo vabijo na shod v Naklo in ga celo prosijo za kandidata. Vemo: le jeza in zavist jih grize, da ne Premorejo niti enega kaplana. Kajne,, ni prijetno, hoditi drugam na posodo! — Šolsko leto smo za- ključili z razstavo ženskih in deških ročnih del. Bilo je začuda veliko ličnih izdelkov: kuhinjski stenski prti, velikonočni prti za jerbase, zastori za okna, oltarni prti, obhajilni prti, spodnje perilo itd. Skoro neverjetno, da se na dvorazrednici da toliko doseči. Gdč. Grom sme upravičeno biti vesela svojih uspehov v šoli! Zelo razveseljivo je, da se Naldanci vrlo zanimajo za napredek v šoli in so posetili razstavo v obilnem številu. Razstavo so počastili z obiskom tudi g. okrajni [»glavar z gospo soprogo, g. monsignor Tomo Zupan in številno uči-teljstvo. Vsi' so odhajali polni priznanja. — Orli iz Nalila in kranjske okolice bodo priredili telovadbo v Naklem v nedeljo, 31. julija. Dopoldne bo orlovska slovesnost v cerkvi, popoldne pa telovadba. 2e sedaj vabimo na prireditev in prosimo: Dobro sprejmite fante, če bodo kaj potrkali na vrata za kak dar I Potem bo zopet mir za nekaj let. — Za slovesen sklep cerkvenega žegnanja je letos poskrbela znana gostilna. Bil je v pozni noči tak krik in prepir, da so se sosedje opravičeno zgražali. Ples menda ni šel nič kaj izpod rok. Vina dosti, a suša je bila na dekletih. Hvala Bogu, še imamo v Naklem poštena dekleta in gospodarje, kd vedo, kaj je njih vestna dolžnost. Bog jih poživi! — Poročila se je najboljša društvena pevka in prva igralka Smo-lej Marija s trgovcem Francem Crnilec. Bila je vzor točne, vztrajne ln nezamerljive društvenice. Naj bi našla v zakonu veliko sreče in veselja, kakor ga je imela s petjem in igranjem, v društvu pa veliko posnemovalkl ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. Šolska razstava. Koncem šolskega leta je naše učiteljstvo priredilo razstavo ročnih izdelkov dečkov in deklic na tukajšnji šoli. Razstavo, ki je bila cel dan odprla, je poselilo vse polno obiskovalcev, ki so se divili spretnosti naših malčkov, obenem pa izražali hvalo učileljstvu za njegov požrtvovalen trud pri učenju. Videli smo kartonažne izdelke, mape, košarice iz rafije, lesne izdelke: okvirje, nože, grablje, izdelke iz ilovice in razna leplenja. Odkrito povedano, da smo s sumnjo sprejeli načrt o ročnem delu deške mladine: danes, ko smo videli uspehe, smo zadovoljni. — Deklice so razstavile nogavice, kapice, čipke, vstavke; oipazili smo, kako so bile pridne pri šivanju, vezenju prtov v narodnih motivih in pri izdelovanju svitkov. — Taka razstava koristi našemu ljudstvu, šoli in uči-teljstvu več, kot ne vem kako učene razprave. Na svidenje prihodnje leto! GATINA PRI GROSUPLJEM. Ustanovitev gasil, društva. Tudi pri nas smo ustanovili gasilno društvo. Dosedaj smo v gasilstvu delovali skupno z Groeupeljci. Zaradi krajevnih razmer smo se p« cepili od gasilnega društva Grosuplje in tako ustanovili svoje. Ker novo društvo potrebuje denarnih sredstev za nadaljnji razvoj, bomo priredili ustanovno vrtno veselico dne 24. t. m. pri g. F. Pavčiču na Gatini št. 15 z bogatim sporedom in dobro postrežbo. Vabite se, da se naše prireditve z bližnje in daljne okolice udeležite v kar največjem številu. OSELICA. V »Domovini« z dne 23. junija odgovarja nekdo na »Domoljubova vprašanja. Prav značilen je odgovor glede podpore v znesku 500.000 Din. G. dopisnik je to zmanjšal na 40.000 Din. Torej kdaj je lagala »Domovina«, prej ali zdaj? Nadalje trdi, da so tudi v Podgori prejeli podporo. Vaščani Pod-gore pa pravijo, da niso nič prejeli za 4 odplav-Ijene mostove. Zopet vprašanje kdo laže. Nadalje dopisnik vpraša, kaj sta naredite poslanca Brodar ln Uršič. Ce je radoveden, naj gre osebno k oblajrtf poslancu Uršiču in mu bo ta radevolje pokazal dokumente iz oblastne skupščin© nakar se bo dopisnik lahko sam prepričal o delu nadih poslancev. Da bi pa v »Domoljubu« vse navedel, so pa »Do- moljubovi« predali premajhni. RADOVICA PRI METLIKI. Dne 2U. junija smo imeli v naši občini volitve. Naša občina voli 9 odbornikov, volivcev je bilo vpisanih 165, volilo jih je 151. Za občino so se borile kar tri stranke in sicer: prva Gospodarska stranka, druga Slovenska ljudska stranka, nosilec župan Jože Pelrič, tretja A Slovenska ljudska stranka, nosilec Ivan Kramarič. V prvi so bili zbrani skoro vsi bivši, oziroma pristaši bivše samostojne stranke. Dobila je ta lista 24 glasov in enega odbornika. Druga, ki je tudi imela pod svojim okriljem pretežno večino samostojnih, je dobila 25 glasov in dva odbornika. Žal, da je tudi nekaj mašili mož agitiralo za to stranko. Omeniti je treba, da sta bili prva in druga lista vezani. Tretje liste nosileo je bil ugleden mož, bivši večletni župan ter zavedni pristaš SLS, katerega sin je župnik v neodrešenem ozemlju na Krasu, drugi pa zdravnik operacijskega oddelka bivše deželne bolnice v Ljubljani. Dobila je ta lista 103 glasove, torej 6 odbornikov. In*tako je bil izvoljen župan, podžupan in vsi svetovalci naše stranke. Bog živi novoizvoljenega gospoda župana Ivana Kramariča. Vsa čast našemu zavednemu ljudstvu, posebno pa tistim, ki so v zmoti podpisali nasprotne liste, ki pa so kmalu to uvideli in so agitirali sami proti sebi ter tako pripomogli k zmagi. LOM. 29. junija se je vršila v Lomu slavnost blagoslovitve nove brizgalne gasilnega društva. Slavnostni govornik je bil g. kurat Bonač iz Ljubljane. Udeležila sta se veselice tudi g. baron dr. Born in gospa baronica Renata Born, ki je prevzela vlogo kumice. Sodelovala je godba iz Škofje Loke. Veselica je bila brez plesa, brez nerednosli. ŠT. JOŠT PRI VRHNIKI. Naša župnija stoji bolj na samoti, nima nikake skupne vasi, a kljub temu so se zavzeli št. Joški dobri možje in nekaj poštenih fantov ter so letos začeli graditi nov društveni dom. Giblje pa se tudi dramatični odsek. Ze večkrat so Št. Jožki igraloi uprizarjali težke predstave in vselej dobro izpeljali. Na dan sv. Petra in Pavla so igralci uprizorili lepo igro s petjem v petih dejanjih »Mala pevka«. Vsi igralci so rešili dobro svoje vloge. Tudi pevske točke v igri so se krasno proizvajale. Franjo Neubauer, Ob žitnem polju. Kmčtič, na dole in griče poglej, z licem, z očmi se in s srcem nasmčjl Ljubi priroda te, zemlja domača tisočkrat tvojo ljubezen ti vrača. Večkrat je v zčmljo železni tvoj drug segal globoko in rezal jo — plug. Metal si sčrnena z ždljavo rdko, molil si: „Zrdsti mi žito visoko/" Zdaj pa oziraš na zčmlje se dar, vsega razvnema veselja te žar. Širite »Domoljuba"! Sestanek bivših vojakov z Notranjske 31. julija na Križni gori. Zveza bivših vojakov iz svetovne vojne (ZSV) tem potom sklicuje sestanek vseh tovarišev iz cele Notranjske in sosednjih krajev Dolenjske, ki bo v nedeljo 31. julija na Križni gori Pri Ložu (žel. post. Rakek). ZSV želi s tem sestankom ustreči večletnim željam tovarišev Notranjcev, da se tudi zanje priredi v njihovem središču velika slav-nost, kakršno imamo za celo Slovenijo vsako leto ii a Brezjah. Ta slavnost naj da močno pobudo, da se vsi tovariši Notranjci vnamejo za blage cilje naše zveze, zvestobo do padlih, umrlih in živih tovarišev iz najtežjih časov, pomoč njihovim sirotam in tovarišem invalidom, ljubezen do naše svobodne domovine, za katero smo trpeli in krvaveli. ..... Tovariši, ki so skupaj nosili vojni križ, naj se v desetem letu miru snideju na gori Križanega, da si stisnejo žuljave desnice, obnove stare spomine in stara prijateljstva. Naša slavnost se bo vršila tako: V soboto 30. julija gore kresovi na Križni gori. (Zvečer je govor, večernica in spovedova-nje za romarje. Zjutraj 31. julija spoved in služba bož;a ob 6 za romarje. V nedeljo 31. julija ob 10 sv. maša za umrle in padle tovariše, govor, molitve za mrtve, ob pol 12 zborovanje ZSV pod vodstvom glavnega odbora iz Ljubljane, do pol treh odmor za kosilo, ob pol treh slovesne litanije. Dalje prosta zabava v družbi vojnih tovarišev. Sodeluje godba gasilcev iz Cerknice in pevski zbori iz okolice. Tovariši Notranjci! Pridite kakor en mož 31. julija na Kri™ gorol - Glavni odbor ZSV, Ljubljana Zrna. Napuh je gluh — pohlep je t ; . * Kravji kredit je v smetani skrit, kurje vrline sred' jajčje lupine. ' * Ne pride, ne pride srebro in zlato brez žuljev in znoja iz zemlje samo, * Če nudim ti, da z mano ješ, pa v žep mi segati ne smeš. * Orehovo dobrino dobiš le pod lupino. POTSI mmui f ARE Grof Hugo je ves oživel. Z mladeniškim ognjem je začel izvrševati svoje načrte. V pritličju gradu so pripravljali velike dvorane. Zakaj že jeseni je hotel otvoriti svojo »Kmetsko akademijo.. Če ga jo župnik opomnil, naj se varuje, je odgovoril: »Oh kaj, 6aj nisem bolan! Tako dobro mi je kot ribi v vodi. Boste videli, kaj bo iz Sv. Mihaela! Doživeli boste pravi čudež k Tudi Mihael je bil srečen. Vsaka nedelja mu j je bila praznik, ker je bil lahko v bližini ljubljene dekiice. Čiškina ljubezen mu je sijala kot žareče 6oiiice. Kako lep je bil svet/ Prokietstvo je padlo z njega — stara krivda je bila poravnana z delom in ljubeznijo. Življenje se mu je smehljalo nasproti. Kot mož, ki je dozorel v šoli bede in dela, je z veselim srcem šel skozi obljubljeno deželo svojega upanja. 9. poglavje. Proti koncu poletja je prišel na vrsto najtežji del Mihaelovega dela. Že tedne in tedne so po celi vasi govorili o ogromni mini, ki bo pognala v zrak celo goro. >Kako pa je to?« sta ga vprašala grof Hugo in župnik, j Ali je res kaj tako strašnega.?« »Pečina, ki jo ljudstvo imenuje »Hudičeva priž-nica«, je pojasnil Mihael, je bila glava kamnatega velikana, ki leži s svojimi mogočnimi udi v zemlji, in je kakih tisoč metrov dolg. Strele in vodne sile so mu odbile glavo — truplo in uda pa tiče še v gori. Ta ogromni kanmati sklad je kakor kamenita trdnjava, ki zadržuje vse vodne žile, da zajezijo in napolnijo kotlino, ki se izprazni v obliki slapa, ko je zbrano dovolj vode. Na ta način sem si razložil strahotne poplave. To kamenito velikanovo telo hočem sedaj prevrtati in odpreti vodi zatvornico... Velikansko delo!... Sklad je debel dobrih deset metrov in trd kot Eelezo. V to skalovje bom vložil mino, tako globoko, da bo en sam strel zdolbel v skalo lijak s premerom desetih metrov. K tej edini mini bom vložil v rov nad petdeset centov smodnika in dinamita.« »Toda Mihael,« je zaklical župnik, »ali je to mogoče? Petdeset centov?... To bo dvignilo v zrak Oelo gorol Ali se ne bojiš tega?« »Gora naj se boji,« je odgovoril mladi inžener, »ne jaz. Polagal sem že večje mine.« »Toda če bi se zgodila nesreča! Bojim sc za vas.« »Delal bom z največjo previdnostjo in vzel za to delo le najizkušenejše delavce. Razgnano kamenje, »snopi«, kakor se strokovno imenuje, bi seveda lahko zasuli vso vas. Toda v obrambo vasi bodo postavljeno močne pregrade, ki borlo zadržale valeče se kamenje. In poleg tega oni dan, ko bo vžgana mina, ne bo smel noben prebivalec zapustiti vasi.« »In kdaj se bo to zgodilo?« »Čez deset dni. V enem tednu bo izgotovljena mina, vložen naboj, zamašen rov, napeljan žleb. in vžigalna vrvica. Nekaj dni bomo potrebovali za zgradbo pregrad; od danes čez deset dni, okoli poldne, bo zleteta mina v zrak. Župnik mu je stisnil roko. »Beg naj blagoslovi tvoje delo.« Nato je Mihael odšel. »Sv. Mihael je lahko ponosen nanj!« je rekel grof. »Tak človek! Kot iz železa in jekla! Vsa čast vašemu stanu, gospod župnik, toda njega bi bilo škoda, če bi bil po.~ tal duhovnik!« »Popoln mož,« je rekel župnik. »To mi je v veselje in tolažbo. In na pravem mestu stoji v življenju — in to je končno glavno.« V vasi je vladalo neko razburjenje radi bližnjih važnih dogodkov. Ali se bo strel posrečil? — Večina je zaupala Mihaelu, ki se je z vnemo lotil svojega dela, kot bi nosil blisk in grom v svojih rokah, ki je natančno preraiunil uspehe svojega dela. Nekateri pa so dvomili nad uspehom in so prerokovali nesrečo, kor se je Mihael drznil vdreti v skrivnostno kraljestvo vodnih vil. Ljudstvo je pač tako: trdno se drži starih nazorov, četudi mu človek dokazuje, da je to praznoverstvo. Tudi med Mihaelovimi delavci so bili nezadovolj-neži, taki, ki jim je moral strogo gledati na prste, ki se niso hoteli ukloniti redu. Ti so na tihem rovali in agitirali za svojo stranko. Mihael je zvedel od Albana, da število teh ne-zadovoljnežev raste, in da natihem gori ogenj prepira in upora. Ob začetku dela se je namreč pojavil v vasi nek star mož z dolgo sivo brado in s plahimi očmi, tako nekak popotni apostol, v zapeti suknji in z velikim klobukom. Ta človek je mnogo občeval z delavci, jim prodajal nabožne knjižice, jedel z njimi in jim pripovedoval čudovite stvari: o koncu sveta in velikem sodnem dnevu v dolini Josafat. Nihče ni vedel, kdo je ln odkod je prišel. Bili so mnenja, da je doživel kdaj v življenju veliko nesrečo in zato v njegovi glavi m vse v redu. Toda imeli so ga radi ker je vedno vplival pomirjevalno, če so se sprli, ker je znal dobro pripovedovati ter je prostovoljno delil z Karm Vremenski preroki. Naj. ved rib, tako Inli neti angleški naravoslovec, ve že 24 ur naprej, kn.kko vreme bo. Tudi ribič, ld to pripoveduje, je to ie sam izkusil. Č'e jo šel pri navidez najlep'm vremenu ribe lovil, se je pogosto zgodilo, da ni ni! vjel, vselej pa je bila prav v kratkem huda nevihta. — Staro kmečko pravilo je tudi to, da se živina nu paši pred dež-jem rada zbira na viSi-nah. — Najboljši vremen-ski preroki pa so ptice. Zelena žolna (deta!) je t nekaterih krajih znan« pod imenom »deževnik«, ker se s svojim sinejo-čim glasom oglaša najraje pred dežjem. Drozg je dobil ponekod celo ime »hudournik«, ker najmočnejše pojo Pre(l nevihto. IVzniiniM tudi ptico piv ko. ki še ob najlepšem solncu poje »piv, pto piv«, ker ji skorajšnji dež prav kmalu uslreže. -Drugače je pa zopet. w sova ponoči prav na pošto skovika; to pomeni za (trupi dan lepo vreme. Tudi taščica, ki na večer sedi na vrhu drevesa, ali na Tvoncu veje in poje, naznanja s tem lepo vreme za prihodnji dan. Pridni opazovalci n»"ve sklepajo tudi iz z"drž?" nja ptic močvirnic, M** šno bo vreme na veije razdalje; opazujejo namreč, kam stavijo te P» svoja gnezda. Naravni n gan jih namreč uči ln » li, kako visoko naj na * de gnezdo. Ce ga de a tik nad vodinem po"s jem, je to znamenje, M voda ne bo narasti«, Ker so čutijo pri tej.vižintP« valjenju varne; a pa V sklepati na « ■£ suho vreme. r k| želko so dobri vremen® preroki. Čebele n. P'-» lete daleč, če slutijo** Mravlje se Kaf?rebejo svoj kup, ie pričakujejo njimi svojo neznatno imetje in male dohodke. Radi njegovega pobožnega govorjenja in ker je rad navajal reke iz sv. pisma, so ga šaljivo imenovali »Mesija«. 0 Mihaelovem delu ni dobro govoril. Spuščal se ;e v skrivnostna namigavanja in grožnje. Govoril je o Belialovem delu in o nekem knezu Belcebubu, ki popravlja gore. To je proti božji zapovedi. Gospod ]3og je ustvaril gore in nihče jih ne sme nekaznovan oskrunili ali jim iztrgati srce iz telesa. Kdor se vseeno drzne, ta izkuša Boga. Grozna kletev bo zadela njega in vse one, ki mu pri delu pomagajo. Gospod bo poslal ognjen in žveplen dež na otroke Belia-lovo. . . Cesto je govoril v tako groznih prispodobah, da je obšla njegove poslušalce groza. In četudi niso verovali njegovim prerokbam, vendar niso ostale njegove besede brez vpliva in rnnogi so plaho gledali Mihaela. Toda Mihael se ni menil za to. Smatral je starca za verskega sanjača in ga pustil v miru. Tudi župnik je postal pozoren na »Mesijo«. Nekoč ga je videl, ko je sedel na nekem griču nad vasjo. Z rokami se je oklenil kolen, nepremično zrl v vas in grozno vzdihoval. Par trenutkov je gledal župnik v GČi starega moža in povedale so mu vse. Iz tega pogleda je govorilo vse trpljenje duše, ki se zaveda svoje krivde, vse muke in bolečine obupanega človeka. V globini teh žarečih oči je dremala blaznost kot skriven ogenj v napolugaslem volukanu. Nesrečnež je bil — in to je župniku zadostovalo, da je začutil sočutje do njega. Hotel mu je ponuditi roko v pomoč, toda starec je zbežal, ko ga je župnik nagovoril. Naslednji večer je videl župnik, kako se je plazil slarec okoli cerkve, kako je pokleknil v senco nekega drevesa ln hrepeneče stegal roke proti hiši božji. Njegove oči so zrle nepremično in žalostno proii cerkvenemu oknu, ki se je svetilo v temi kot temnordeča roža, ker je prihajal skozi njega sij večne luči. »Blaznež — ali izpokornik!« si je mislil župnik. Videl je, da se je zgrudil. Hitel je tja in ga nesel s pomočjo nekaterih mož v župnišče. Ko si je starček opomogel, mu je dal župnik jesti. In vsled naglice, s katero je požiral, je župnik spoznal, da je bil revež sestradan. Med jedjo se je neprestano oziral po sobi. Nje-gvoe oči so žarele. Nenadoma so mu padle vilice in nož iz rok, vstal je in stopil proti steni, na kateri je visel križ, ki ga je obsvetljevala nežna lučka. Star-čkove oči so se svetile, na njegovem obrazu se je zrcalilo začudenje in veselje. Pogledal je okoli sebe, stekel ob steni, potipal in pobožal nekaj knjig na polici. Nato se je vrnil h križu, njegove roke so se sklenile... in jokajoč se je zgrudil na kolena in si pokril obraz z rokami... Župnika je to pretreslo. Kaj se je godilo v duši tega nesrečnega človeka? ... Ko je zagledal stari mož župnika, se je udaril na čelo in rekel: »Oprostite mi! Mislil sem, da sem doma ... Včasih mi je tako čudno... kot bi srce umolknilo... ali se v glavi kaj zmračilo... Hvala vam! Tako dobri ste, tako dobri...« Zgrabil je žup-nikovo roko, da bi jo poljubil, toda župnik mu je zabranil: »Kadar boste lačni,« je rekel župnik s prisrčnostjo, »tedaj pridite. Župnišče vam je vedno odprto. Ali imate prenočišče?« Starec je prikimal. Solze so mu tekle po bledem licu in sivi bradi. »Toliko dobrote ne zaslužim,« je zajecijal in odbežal. daljše vroče in suhe dobe. Pajek ne prede mreže, če se bliža dež. — Zelena žaba lega je tudi dober vremenski prerok; če se začne prav pridno, o-glašati na kakem drevesu. je to znamenje, da bo kmalu dež. Seveda pa vsi ti preroki niso zanesljivi in si moramo sami pomagati tudi z raznimi drugim! znaki, ki pa 6eveda — tudi ne drže. Tibetanski čaj. V notranji Aziji stisnejo čaj v podobo opeke Ln ga lako prodajajo. Je bolj pripravno kot v drugi obliki. Potem ga razdrobijo in si ga osladkajo. A kakot Pri nas damo noter sladkor in rum ali kaj po-dobnega, na Tibetu in tam okoli pa mast. Si lahko misliš, kakšen okus je to. Mi bi vse ven pljunili, Ti-betaocem pa prav izborno tekne. Čikago ima svoje ime od čegagve, neke čebule, ki je pred stoletji rastla v okolici sedanjega velemesta. Moderna reklama. V španskem mestu Barcelona imajo cestni valjar, ki natisne z vodnimi barvami na sivi cestni tlak tvrdke in predmete. Reklama traja toliko časa, dokler je prvi dež ne iz-pere. Današnja moda, »Jaz bi rada pogledala ono rožnato obleko, ki jo imate v izložbenem oknu.« ^Oprostite, madam, toda to je le senčnik za namizno svetiljko.« * Potnik je prisopihal na tramvaj ter se jezil na sprevodnika, ker ni ustavil: »Kaj pa, ako bi mi spodrsnilo in bi padel ter zgubil nogo?« Sprevodnik: »Potem bi vam ne bilo več treba skakati na tramvaj, kajti mi vedno ustavimo, ako pride kdo z bergljami.« • »Koliko stane tale klobuk?« »150 di-darjev gospa.« »Kako pa če ga vzamem na obroke?« »Potem pa 250 dinarjev, in sicer 150 takoj, potem pa po deset dinarjev na mesec.« * Zaletel se je. »Moj papa mi da vsako leto za god kako lepo knjigo,« reče poetarff-na gospodična. »Potem imate pa že lepo knjižnico.« * Žrtev poklica. »No, kako je bilo na že-nitovanjskem potovanju?« »0, strašansko. Kakor veš, je moj mož natakar in kadarkoli je kdo v hotelu po- hkal na kozarec, je tja letel.« # Neki bogataš se je pritoževal, da ga čevlji zelo tiščijo. Njegov prijatelj je menil, da bi si pač lahko par večjih omislil, toda je odvrnil: »Imam ženo, ki me venomer samo jezi, imam tri otroke, ki mi delajo samo preglavice, moje edino veselje je ge trenotek olajšave, ko si zvečer čevlje sezujem. » Gospa: »Micka, ste kupili gobo, kakor sem vam naročila?« Micka: »Ne, nisem mogla dobiti primerne, vse so bile luknjaste « I iko hočete biti lepi ako bo hočete veseliti nad svojim dobro negovanim licem, svojimi rokami in svojimi vedno lepše posta jajočlini lasmi, uporabljalto tudi Vi kot mi: Fclierjcva mila zdravja ln lepoto 7, marko „El8a" naj-plomenitejšo kakovosti, vsebujejo medicinsko prclz-kuSono dobro delujočo sestavine, ter niso torej le navadna toaletna mila. Poizkusite enkrat: Elsa-lllljlno mlečno milo, Elsa-rumenjahovo milo, Elsa-ffltccrlnsko milo, Elsa-boriiksovo milo, fclsa-ka-tranovo milo, Elsa-intlo za brltjo in nikdar ne boste hoteli uporabljati druzega mila. - Za poizkus 5 kom. Iilsa mila že z zavojniuo in poštnino vred Din j2 -, Fellcrjeva prava kavkaška pomada za oiirnz In zaščito kože z marko „Elsa", ona vam ohrani mladost lu lc- §oto vpije se v kožo ln jo dela mehko in baržunasto. trnieli boste, kako hitro Vaiu ginejo pege, mozolci, sojodol, rdeča mesta iu gube na kozi. Fellorleva močna „Elsa" pomada za rast Jas zabra-njujo izpadanje las, prerano osivelost, odstranjuje prhlaj, dola krhko lase mehke, gibko in pospešuje rast las. Za poizkus 2 lončka ene alt po 1 lonček od obeh pomad z zavojuiuo in poStnino vred Diu 8$ -, Te cene so razumejo lo, čo se pošlje danar vnaprej, ker so proti povzetju zviša poštnina za 10 - Din Naročila naslovite točno takole: EUGEN V. FELLER, lekarnar Dolnja Stublca, Elsatrg 16, Hrvatska. L. Vilhar, urar v Ljubljani se je presalil jz Dunajske ceste na Sv. Petra cesto št 36 (pri Zmajskem mostu). Težakovo hranilno in zdravilno OLJE za ŽIVINO — ie najboljše sredstvo za okrepljen)« zahirane živine, o čemur govori že več sto zahvalnih pisem. Naročite ra poskušnjo vsaj eno ročko od 5 kg za Din 125.— pri tvrdki: M. TEŽAK ZAGREB, Gunduličeva 13. 1162 LIPOVO CVETJE7&^= Ljubljana, Komenskega ulica 7. »ISIS« d. d., 5290 Kmečka hranilnica v Radovljici reg zadruga z neomej. zavezo — OBRESTUJE hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri brez vsakega odbitka, vezane pa po 1% višje kot navadne. Za popolno varnost vlog jamčijo rezervni zakladi, lastne nepremičnine, posojila, dovoljevana izključno na kmetska posestva in neomejena zaveza zadružnih članov z vsem svojim premoženjem, Geslo bodi: Kmetski denar v km:tske hranilnice! 5420 Najpopolnejši ST0EWER šivalni stroji ta llvilje, krojač« ln Čevljar!« ter ti vsak dom. Preden «1 nabavite •troj, oglejte al to Uradnost pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana šslenburg. ul. 6/1. Bruplaien pavk. (S letno Jamstvo. Ustanovljena L ISS9. Telefon Stev. 16. Poštni ček 10.533. 12111 Jimjt »ti-isneja dtnsri« osi iS« ei ie-r.oi d;ca-jin. (6.-*d:U iteAicki) S.iiue f*- Ljubljana MS Preie^ncva uhca :»«krča. sprejetna vlo?e na hranilne knjiži:« kakor tudi na tekoči ra'un in sicer proti na.ugod-nejšemu otrestovaoju. - Hranilnica plačaje ilast za vloge proti docovorjem odpovedi v tekočem računu cajv.r-je mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti tudi tekočega raiuca. je rečj? kot kjerkoli drueCKi, ker ;atr;! zanje poleg lastnega hranilnič-net'1 premo enia še mesto Ljubljana z vsrm premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi lega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski urad' cerkveni i n občine občinski depar. Na.-i rojaki v Ameriki nalagajo svrj? prihranke na več v naH hranilnici, ker je denar tu popolnoma Taren. Prva jug. izdelovalnica harmonik F. tfUCLER, post. Drenoi/grič, p. Vrhnika Ml E-jmo najbo;.:; §jif3jnj stroj? in pietiini svit. „Cubled" stroji ter kolesa za rodbino, obrt io industrijo so le Jos. Pekača GriUiier, Adler Najnižje cene! Tudi r.a obroke! LiuDifana blizu Prešernovega spome&ika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. „Domol)ubov" Mali oglasnik Vcaka drobna vrsliea velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo ssmo polovico. ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke aii iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. BSjEBCa poiteaih staršev spre,-rnem takoj. - KUHAR FRANC, kovač, p. Dol pri Ljabl.sLi. Krajca wm sprejmem U-koj. Stanovanje in hrana v hiši. K. Pr^raru. krojač v Kranju. Miarsži »ime se takoj sprejme. MATIJA PERKO. mizarja tvornica. Zg. Šiška, Celo.žka cesta 121. Rjjj 18 mesecev star, -1 montalon. pasme a 30 točk ocene se kupi. Bikci od 2 rtieaetev naprej. inontalon. pa»me, merjaščki in svinjiee domače črnopasaste pasme z visečimi ušesi se dobe pri članih živ. zadruge. Pojasnila daje 21V1 K. ZAD R U G A, St Jernej, Dolenjsko. Znamka za odgovor. Mm za lanski letnik Ilustriranega ^Slovenca* ima v zalogi Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani. Kaiar pridem i m«j|i Ctiji * nilski cerfc>< st pcJaei pri ter«, rckrtra da ed lt;a kaj in««! K-pis Itn ti mil (nirci ti rodbino »so daril «1 nJifrslji«, 6>|c»nt;! tri t«) i«/dki rts dstim. Tam bu;o ia cfcUMi litrtš ii okus si »s)k ttfir. o«rh«nL !»f t! stila ti kiobvk mflttii trgk,-hcjii.ce, rokati:!. tepli majte, tatic srajte. ifpi pisani o d« je tu dtkiffl tam nairinejt. Ruti siittat ta rta stara ll r,e»este pajčoiaa-- teda >ai bi pravil dalje po/di ta ejl;i si s s.t pot n' te si pra» natanla« •ailoi d