ERi$K/t Domovina 11/1E S? i e/t Ul—HO M E i SPIRIT iu/ttC ONLY SLOV6NIAN MORNING NfiWSPAPCR CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 6, 1948 LETO L. - VOL. E. Rojaki, prispevajmo po svojih močeh za Lauschefovo kampanjo! Apeliramo na vse tiste, ki želijo Franku Lauschetu zmago, da bi po svojih močeh pomagali in prispevali nekaj denarja za njegovo kampanjo. Frank Lausche ima najlepšo priliko za izvolitev. On sam se silno trudi in dela, kakor noben drug kandidat. Toda ni dovolj, da se on sam osebno udeležuje shodov in sestankov, da gre od okraja do okraja in govori ter navdušuje državljane. Treba je tudi raznih tiskovin, govorov na radiu in drugega v kampanji. To pa stane denar in vsi vemo — da Lausche denarja nima. Nekateri kandidati dobijo denar za kampanjo s tem, da pobirajo vstopnino na javnih shodih, da je na shodih javna kolekta, da prirejajo bankete, za katere je treba plačati vsaki osebi po $25, ali še več. Vsega tega ne dela Lausche. Vodi pač kampanjo, kolikor more največ osebno, da bi ne bilo stroškov. Toda osebno ne more doseči vseh delov prostorne države Ohio. Doseči jih more edino z radijem ali tiskano propagando. To, pravimo, pa stane denar in zato bi nujno apelirali na naše dobre rojake, da bi priskočili na pomoč in po svojih močeh darovali. Vse denarne prispevke pobiramo v našem uradu,, če prinesete osebno ali pošljete po pošti. Vsak dobi pri nas po-| trdilo in vsa imena bodo na željo priobčena v listu. Ves nabrani denar bomo sproti izročevali glavnemu kampanjskemu stanu za izvolitev Lauscheta. Vsak prispevek bo dobrodošel in hvaležno sprejet. V kampanjah je prav tako, kot pravi hrvaški pregovor: brez novaca ni muzike. Prosimo torej, da bi prispevali in s tem ) pomagali našemu slovenskemu sinu do zmage 2. novembra! 3IZ RAZNIH NASELBIN WILLARD, Wis. - V nedeljo 10. okt. se začne tukaj sv. misijon, ki ga bo vodil vladika dr. Diplomati se sinejo svobodno gibati samo v Moskvi Moskva. — Sovjetske oblasti so izdale nove določbe glede po-Gregorij Rožman. Vabljeni ste tovanja diplomatskih uradni-vsi, tako domačini kot tudi Slo-,kov P° sovjetskem teritoriju, venci tam od Marshfielda, P° teh novih določbah so prak-Owena in Greenwooda. To boj^no vsi diplomati konfinirani najbrže zadnji v slovenskem je-,v ^oskv*- Ne smejo se brež po-ziku. Toda tudi oni, ki ne razu-jsebne®’a dovoljenja ganiti nika-mejo slovenskega jezika, bodo,nM)r Moskve. Sodijo, da bodo lahko opravili v angleščini. Ne droge države, ki doslej dovo-zamudite prilike, ki vam je da- NrM0 sovjetskim zastopnikom, da neomejeno potujejo po njihovih ozemljih napravile neke podobne omejitve, ker ne morejo drugače protestirati na. Joe Perme je bil prav resno obolel. Odpeljali so ga v bolnišnico. Zdaj pa poročajo, da je .. , . že doma in je upanje, da bo po-jJJTV e] n.ovl 30VJe^sk' ^‘kan‘ polnoma okreval. diplomatskih pravi« m proti no- V družini Mr. in Mrs. Frank 1™*“ pon,ževanju tujlh zastoP' Požega se je oglasila teta štork- jn ov' Dodatno pojasnilo o razmerah v taborišču Dachau I UL SLOVEIU1JE rushek, zastop. Stava je na Cleveland, I da bo zmagal | Clevelahdski žogometni krožek Indians, ki je zmagal v pr-'venstvu v Ameriški ligi in Boston Braives, ki je zmagal v Narodni ligi, se bosta danes udarila za svetovno prvenstvo. Danes in jutri bosta igrala v _ Bostonu, v petek, soboto in nedeljo pa v Clevelandu. Ako v prvih 5 igrah ne bo no-LETINA. — Pismo z Dolenj- nila ljudi na obiranje tega hro-;ben krožek dobil štiri igre, boškega opisuje razmere v Sloveniji. Med drugim beremo v tem Pismu, da je letina radi prvotno pričakovali. Sadja je na Dolenjskem malo; tudi vinski pridelek bo slab. Vplivalo je slabo, vreme, pa so bile tudi težave dobiti galico. Krompir gnije, mnogo škode je naredil tudi koloradski hrošč. Naredil pa je ta hrošč tudi veliko zamere med kmeti in “ljudsko” oblastjo. Ta je na svoj način go- * j'-''s———j- , - , | je dii poireoen, ae Ija in jim pustila za spomin kar POlZV6(IOV3llli ROllČfiK šču razsajal tifus. |dva fantička-dvojčka. čestitke! Lep pozdrav vsem. — Lud. Pe- šča, ni pa računala, da se s silo sta igrala še dve giri v Bosto-in pritiskom tudi kebrov ne obe- nu. Kdor dobi namreč štiri igre, Henrik Strah bi rad zvedel za Drugi dan 1)0 osvoboditvi 80 naslov svojega brata Franceta Titovci aretiraJi in odpeljali v roj. v Ljubljani, Vodmatski trg 4. Iz Ljubljane se je izselil pred 44 leti v državo Colorado. Ako sam to čita, ali če kdo ve za njegov naslov, je prošen, da bi spo- ročil na naslov: Henrik Strah ! Štucina ,Maverja in še nekatere. D. P. Camp, b. o*Spittal an der' 0vadili 80 jih- da 80 SS’otc1-Drau, Austria, Europa. I Gestapovci in podobno. Pobrali ! > i so jim vse. Mene in še nekaj Jakomini Anton bi rad zve-'drUffih 8Vojih na8protnikov ni' del za naslov svojih bratrancev 80 zaprli n' pr' Glušiča’ Lipovca’ Adolfa in Andreja Jakomini! dr' Bana' Bolka’ Horvata' doma iz Starega loga pri Kočev- 'Gez par dni so iz čisto oseb- ju. Anton se nahaja v Lienzu, Austria. Kdor ve za njiju naslov, je naprošeh, naj sporoči na naslov Jennie Verhovec, 15230 Saranac 1 * K položaju v taborišču Da- grada. Ta jugoslovanski komite je poslal v taboriščni odbor svojega zastopnika, kakor so ga tam imeli vsi drugi narodni odbori. To je bil Oskar Juranič. V taboriščnem odboru so Jugoslovani dobili referat taboriščne policije, ki je nadzorovala bunker in vse zapore v katerih so bili vojni zločinci kakor so jih določili komunisti, priporniki vseh narodnosti, agenti SS in Gestapa, razni kapoti, štubaki, blokači in seveda tudi naši zaporniki. Mi, ki smo zunaj ostali, smo poizkusili vse, da bi naše zapornike rešili. Dosegli smo potom Avstrijcev vsaj to, da je bilo sklenjeno, da se morajo vsi zaporniki zaslišati in če se glede njih nič ne ugotovi, jih je treba izpustiti. Predsednik komisije za raziskovanje, pa je bil komunist Juranič Oskar. Jugoslovane je zasliševal v zaporu največ sodnik Žigon. Nekatere tudi Juranič sam. Izpustili so iz zapora p. Beno, p. Klavdija, Štucina, Maver ja,-ki je kasneje umrl, An-tosijevitza, Gorečana, in Rev. Seškarja. Ahlin je dobil tifus in se je tako rešil. Intervenirali smo pri Ameri-kancih, ko smo dobili z njimi zveze potom Avstrijcev in Nemcev. General Adams in pod- chau, kakršen je nastal potem, ko so Amerikanci osvobodili to taborišče, je uredništvo dobilo še tole pojasnilo: Ko so Amerikanci 29. aprila 1945 osvobodili koncentracijsko taborišče Dachau, se je v njem nahajalo kakih 3,300 Jugoslovanov, od tega kakih 2,700 Slovencev. Za notranji red, upravo in prehrano se ameriške vojaške oblasti niso brigale, ampak so dale vso oblast v roke taboriščnemu odboru, ki se je po osvoboditvi osnoval. Amerikanci bo okoli taborišča postavili stražo, da ni mogel nihče ven. Ta ukrepi je bil potreben, ker je v tabori- bunker kot vojne zločince Peterlina, Križa, Grada, Zagorska, Bajca, Bitenca, p. Klavdija, p. Beno, Rev. Seškarja, Gorečana Hinka, AntOsijevitza, Mehleta, nega maščevanja Glušiča aretirali, a je bil že čez pol ure izpuščen, ker je neki Nemec, koman- polkovnik Joys sta nam šla toliko na roko, da sta nam dovo- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice • Javna knjllnica— Iz urada javne knjižnice na Superior in 64. cesta naznanjajo daljše uradne ure in sicer: v pondeljek, torek, četrtek in petek od 10. dop. do 9. zvečer, ob sredah od 10. dop. do 5:30 zvečer. Ob sobotah je zaprto. Ta knjižnica ima mnogo sloven-skih-in hrvatskih knjig, ki si jih lahko izposodite. Zakasnele jagode— Na vrtu Mr. in Mrs. John Se-tina, Raynolds Rd. v Mentor, Ohio, zorijo ob tem času lepe rdeče jagode. Dokaz smo pokusili tudi v našem uradu in izjavljamo, da so jagode zelo sladke, čeprav ob tem poznem jesenskem času. Poroka— V soboto 9. okt. bosta poročena v cerkvi sv. Hijacinta Helen Pauline Chodakowski in Frank A. Duša, sin Mrs. Antonije Duša iz 15625 School Ave. Mnogo sreče jima želimo v novem stanu. Vse najboljše— V soboto ob 9:30 bosta poročena v cerkvi sv. Frančiška, Superior Ave. in 71.. cesta Miss Marg. Zehner in Mr. Louis Lindič. Nevesta je hčerka Mrs. Mary Zehner iz 1016 E. 72. St., ženin je pa sin Mr. in Mrs. Louis in Theresa Lindič iz 3610 E. 81. “Eno pa je,” tako pravi pismo, “res: dela ne manjka, če le vi- V športnem svetu so danes | stave '13:5, da bo končni zmago- dijo Kaj več ljudi pri hiši, že'valeč clevelandski krožek. Ve-pride listek, ki poziva na delo, 'Sčaki trdijo, da se bo zmaga za zadružni dom., Ljudje se temu upirajo, toda težko se je upreti, ko imajo vso moč v rokah. (Dtlie na 3. amili_______ Združitev zapadne Nemčije Frankfurt, 'Nemčija. — General Lucius Clay je objavil, da se bodo zapadne cone Nemčije v prihodnjih dneh združile v e-no. To je v zvezi z organizacijo zapadno - nemške države in e-notne uprave v zapadni Nemčiji. ------o------ Zopet vihar v Floridi Miami. — Močen vihar, ki nosi dež in veter ter hiti z brzino 132 milj na uro, je udaril v Florida Keys in proti Miami. Vsled viharja je bilo ubitih 9 oseb in mnogo je bilo ranjenih. Pričakujejo, da bo viher razsajal ob Palm Beach in drilgih krajih Floride še kak dan. Tri na dan Proletarec toži, da nujno potrebuje 5 tisočakov. Svetujemo, ne da bi kaj računali za to, naj se obme na "sklad za svoboden tisk.” Saj je tudi od pokojnega milijondolarskega sklada verbal kar čedno vsoto. * * * Tudi iz Belgrada bi se kaj do- Pcljaki zahtevajo svobodo Velika poljska slovesnost v New Yorku — Značilni napisi. New. York. — Poljaki so praznovali svoj letni praznik generala Kazimira Pulaskiga, poljr skega patrijota, ki je med ameriško revolucijo služil Georgu Washijigtonu. 24 tisoč poljskih Amerikancev je marširalo pe peti aveniji v New Yorku in bilo je kakih 240 tisoč gledalcev. V sprevodu so nosili napise kakor: “Amerika povrni Pulaski- di s tem, da vrneš svobodo Poljski!" Bili so pa tudi mnogo ostrejši napisi, na primer: “Dol s Stalinovimi lutkami v Warša-vi 1” “Mi smo svobodni ali Poljska je zasužnjena!” “Vojno Stalinu in njegovim rabljem sedaj, da ne bo prepozno!” “Nočemo koncentracijskih taborišč in stalinske vlade v Ameriki!” Na proslavi je govoril tudi new-yorški župan O’Dwyer. ------o----- Neodvisnost baltskih držav znova potrjena Washington. — Državni taj- odločila že v prvih 6 igrah, Pri igri danes bo metal žogo za Cleveland Bob Feller, za Boston pa Johnny Sain; oba sta priznana kot najboljša metalca. Toda stave so 9;5, da bo v igri danes zmagal Cleveland. James A. Farley govoril za tesno zvezo USA s Španijo Madrid. — Bivši predsednik demokratske stranke James A. Farley je prispel v Madrid in izjavil, da bi Združene države morale čimpreje urediti vsa nesoglasja med Španijo in Združenimi državami in urediti popolne prisrčne diplomatske in druge odnose. Dejal je: “Mi gremo nasproti zelo resnemu položaju v svetu in bi morali vse storiti, da imamo Združeno Evropo. Vsakdo v Združenih državah anes govori o nevarnosti komunizma. Španija nima komunizma. Vedno smo čutili, da so pri nas razni levičarski pisci in govorniki nesrečno preprečevali upostavo rednih normalnih di-plomatičnih odnosov, ki smo jih poprej imeli med pred in po voj- bilo, saj govorijo, da dajo precej nik Marshall je priznal novega za propadando in Proletarec je storil mnogo v tem smislu, bi mi-slili. • • • Sicer je pa njih kandidat Wallace (se sklanja kot pajac) že kar potrjen, kakor trdijo, in on bo svojim poganjičem gotovo povrnil. diplomatskega zastopnika latvijske vlade in tako znova potrdil, da Združene države še vedno priznavajo neodvisnost in državno eksistenco Latvije, Litvan- nd-ContrTCo* Mehfiritviile![iz tab®' Ontario, Canada, bi rad zvedel i* skrival, že naslov svojega brate Jožeta. | Na fflitingu so potem izvolili Doma sta od sv. Trojice.pri Blo-'jugoslovanski nacionalni komi- _________ kah. Jože je živel pred. vojno vite. Viljem-so bili sami komuni- dalVsmojo. prevesti ter jo Da—L___a.__ i _.iv. i i 1 j • i — i L___ __'i?__j_r_i-.ii _ . Barbertonu. Naj piše bratu na jsti ršzeh enega, mislim, da je bil gornji naslov. | univerzitetni profesor iz Bel- znati, da je Španija tudi med vojno v marsičem-pomagala. Izkrcavanje v Severni Afriki bi bilo komaj mogoče, če bi bila zaveznikov na njenem ozemlju. Siguren sem tudi, da naši vojaški in mornariški ljudje priznavajo, da je treba upoetaviti sodelovanje med našimi in španskimi vojaškimi silami. V’ slučaju, da bomo imeli spopad z Rusijo, bo Španija izhodna točka obrambe poleg Anglije. Ni ske in Estonije, ki jih je Sovjet- nobenega dvoma, da so Pireneji ska Unija vključila v Zvezo So-cijalističnih Sovjetskih Republik. močna naravna trdnjava v vsakem sporu med zapadno in vzhodno Evropo.” obsvetovaia naj pustimo to stvar na miru, da si še svojega stališča ne poslabšamo. Peterlin je napisal v zaporu vlo- Razne najnovejše svetovne vesti GENEVA, ŠVICA. — Pogajanja za trgovino med vzhodnimi in zapadnimi državami Evrope kažejo na uspeh. Jugoslovanska, poljska in češka delegacija pritiskajo na Sovjete, da jim se dovoli večja udeležba pri tej trgovini tako, da je sovjetska delegacija pristala na kompromis, ki'so ga izdelale skupno z omenjenimi tremi državami vzhodnega bloka švedska, Francija, Danska in Belgija izmed zapadnih držav. • • • PARIZ. — Italijani in Grki sklepajo o medsebojni pogodbi, ki naj uredi njihove gospodarske, trgovske, kulturne in politične zadeve in odnose. Predpogajanja za to pogodbo se vlečejo že iz leta 1946 in so sedaj toliko napredovala, da pričakujejo, da bo v 14 dneh pogodba podpisana. V diplomatičnih krogih se smatra, da bo ta pogodba nov korak k konsolidaciji razmer v tistem delu Evrope, ki je izven sovjetskega bloka. • * • PARIZ. — Varnostni svet Zveze narodov je z devetimi glasovi proti dvema sprejel predlog zapadnih velesil, da bo razpravljal in sklepal o obtožbi proti Sovjetski Rusiji, da s svojim postopanjem v Berlinu, ogroža svetovni mir. Proti sta glasovala sovjetski delegat in delegat Ukrajine. Takoj po glasovanju je sovjetski zastopnik Višinski izjavil: “Sovjetska Unija smatra, da je Varnostni svet s tem, da je sprejel berlinsko vprašanje v svoj dnevni red, prekršil določbe ustave Združenih narodov.”’ Posebej je navajal, da je prekršen čl. 107, ki določa, da naj Združene ni. Moramo biti pošteni in pri države Amerike, Velika Britanija in Francija in Rusija sklenejo mirovno pogodbo z Nemčijo. Iz tega je izvajal Višinski, da ustanove Združenih narodov, torej tudi Varnostni svet, ne morejo podvzemati ničesar glede prejšnjih sovražnih držav dokler ni sklenjen mir. Končno je Višinski trdil, da v Berlinu sploh ni no- Španija preprečila delavnost bene blokade, tam nihče ne gladuje in ne trpi pomanjkanja vsled sovjetskega postopanja, da je cela berlinska kriza samo propagandni manever zapadnih velesil. Za Višinskim je ukrajinski delegat Manuilski kratko izjavil, da ne bo sodeloval v razpravi iz istih razlogov, ki jih navaja sovjetski delegat. Potem sta se odstranila. ■FW**.'*^** f. " h bolnišnice— Danes se bo vrnila na svoj dom Mrs. Julia Martinčič, 1058 E. 74. St. Njeno zdravstveno stanje se je toliko izboljšalo, da BERLIN. — Nad zapadnim zračnim koridorom nad Berlinom, so opazili velike sovjetske zračne ladje, ki izgledajo kakor kopije ameriške Super-Fortress. Verjetno so sodelovale pri va- ______________ jah sovjetskega letalstva, ki jih sedaj sovjeti izvajajo nad Ber- komunisti ob prevratu povsod, poslali komandantu. Pomagalo more domov, ni nič. Ko so jih nasilno vrnili domov, sem jaz ležal bolan na tifusu, moji tovariši pa so na skrivaj zapustili taborišče. Naj nihče ne misli, da je bilo to tako lahko, čeprav smo bili osvobojeni, smo živeli v taborišču pod komunističnim teror-em. Ti so vsaj za Jugoslovane imeli vso oblast v rokah. Nihče od nas si ni uipal javno govoriti, da ne bo šel domov. Vse se je delalo n a skrivaj in strogo zaupno, sicer ne bi nikoli uspeli. Kakršnakoli odprta akcija proti komunistom bi bila nemogoča in pri Amerikancih ne bi uživala nobene podpore. Nesmiselna je trditev, da so komunisti nasilno repatrirali Peterlina in Križa zato, ker sta vedela kaj so komunisti v taborišču počenjali. Križ in Peterlin nista vedela nič, ker nista mogla vedeti. Bila sta v taborišču tako kratek čas, da je popolnoma izključeno, da bi bila informirana. To ugotavljam zaradi tega, ker izgleda, kakor da bi mi drugi ne hoteli objaviti nekaj, kar bi objavila Križ in Peterlin, če bi jih bili pustili v svobodi. Zakaj nas drugih niso zaprli, še danes ne vem. Najverjetneje se mi zdi, da jim niti na misel ni prišlo, da bi kdo od zapornikov mogel ostati v Nemčiji. Položaj v domovini nam je bil le deloma znan, o svetovnih dogodkih pa nismo (vedeli skoro nič. Od vsega ostane dejstvo, da so komunisti svoje politične nasprotnike radi ameriške nevednosti zaprli in jih nasilno vrnili v Jugoslavijo. To so delali linom. Smatrajo, da so sovjeti te aparate peljali nad Berlinom v demonstrativne svrhe, da bi potacali zapadnim zaveznikom svoj napredek v vojnem zrakoplovstvu. ker so hoteli povsod, doma in na tujem uničiti vse opozicijo-nalce. Vsa druga ugibanja NOVI GROBOVI Martin JVrič Sinoči okrog sedmih je umrl Martin Jerič, star 64 let. Stanoval je pri hčeri Mrs. Rose Kopina, katere soprog vodi gostilno na 546 E. 152 cesti (vogal Sylvia Ave.). Rojen je bil vasi Zagrič, fara Primskovo na Dolenjskem. V Ameriki se nahaja dolgo vrsto let. Bil je član društva svetega Jožefa št. 169 KSKJ in društva Združeni Bratje št. 26 SNPJ. Zapušča sinova Martinja jin Franka, hčere Mre. Rose Kopina, Mrs. Anna Banc, Mrs. Sophie Wandt in Mrs. Mary Mar-kušič, sestre Mrs. Frances Gliha, Mrs. Mary Slak in Mrs. Anna Vidgoj in brate Ignacija, Johna in Franka ter štiri vnuke. Zena Rose je umrla leta 1933. V starem kraju pa zapušča sestro Mino Miklič ter iveč sorodnikov. Pogreb oskrbuje August F. Svetek in gre iz pogrebnega zavoda na 478 E. 152 cesti v soboto dopoldne ob 8:46, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in nato na Kalvarijo. ----_o----- Straža Zveze Narodov naj bo 800 mož Pariz. — Generalni tajnik Zveze narodov Trygve Lie je predložil zahtevo, da se takoj ustanovi mednarodna straža Zveze narodov, ki bo štela vsaj 800 mož in bo opravljala policijsko varnostno službo za osebje in urade Zveze narodov, kjerkoli bo to potrebno. francoskega lista niso nič vredna. J. B., Frankfurt, Nemčija. g|g^sg«*.B!!aa!B!a (JAMBS DBBBVBC, Editor) hp»«ii«m c “ (■17 at CU> Ar«. HbtawWI Owtai I. OkU ________Publlibed d«lly osoopt Sttiinloyt, Suadsyo »od Ho1H»)H NAROČNINA Za Zed. driave *8.50 na lata; u pol lata Sfi.OO; za late 18.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zad. držav *10.00 na leto. Za pol leta *8, za 8 mesece $3.60.___________ četrt I9M OCTOBER 19« t M T W T F % 1 2 3 4 5 6 7 S 9 10 H 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 25 *%, 25 26 27 28 29 3# SUBSCRIPTION RATES United States *8.50 par paar; *6 for 6 months; *8 for S months. Canada and all other countries outside United States *10 per year. *6 for 5 months, *8.50 for 8 months. ozemlju totalitaren gospodar, ki Izpolnjuje mednarodne obveznosti kolikor se mu zdi. Kaj pa predlaga Rusija? Nič več in nič manj kot to, da naj Amerika uniči vse svoje atomsko orožje in Zveza Narodov naj sklene da se atomsko orožje v nikaki vojni ne sme uporabljati. Amerika naj torej uniči svoje pod mednarodno kontrolo. Rusiji pa je treba kar zaupat, da atomskega orožja ne bo proizvajala in ne. uporabljala, ker bi podpisala neko pogodbo. Takih pogodb je Sovjetska Rusija popdpisala že na ducate, pa še nobene ni držala in izpolnjevala. Zato ima blok zapadnih demokracij vse moralne razloge za svoje stališče, ko brani ameriški predlog in potiska Sovjetsko Zvezo v vedno tesnejši kot obrambe. Hubtardsk« novice Entered u eecond-clue metier Jsauory BtlEtdOS, *t tta Po« Otlice et Cleveland, OMo, udar the Act of March Srd, IBS. No. 196 Wed., Oct. 6, 1948 Blok zapadnih demokracij v Parizu itmiwmuiHiMiiimiiiMidWdWMii« USD* II UtODA .....I >llilt ll»tMmi<»WHIWMHIMMHWW Sv. misijon na Willardu Predno se je pričela sedanja glavna skupščina Zveze Narodov, smo rekli, da je njena največja zadnja pridobitev in zpolnitev v tem, da je sedaj Velika Britanija popolnoma edina s politiko Združenih, Držav. Na drugi strani smo nakazali, da je slabost zapadnih demokratičnih sil Francija. Potek dosedanjih dogodkov v Parizu lepo potrjuje kar smo rekli. Francija se vsak čas kaže kot najbolj šibka točka zapadnih,sil. Sredi konference Zveze Narodov je tam stavka za stavko in demonstracija za demonstracijo. Vlada stoji, ker je parlament odgodil seje in odšel na počtmce. Komunistična stranka brez sramu in strahu oznanja, da se v slučaju vojske francoski komunisti ne hodo borili za svojo domovino, ampak bodo poslušali Sovjetsko Zvezo. Zato tudi zastopnik Francije med narodi demokracij nima toliko trdnega stališča in svobodne roke kot njegov britanski in ameriški tovariš. Pa vendar so 'ti trije med hrupnim zasedanjem pravzaprav opravili večji del stvarnega posla. Dogradili so zapadno-evropsko obrambno silo, ji postavili skupno vodstvo in s tem dokazali, da se tudi v razdrapani Evropi da doseči potrebna skupnost kadar je treba. Potisnili so zastopnika Sovjetske Unije v kot, da se mora in more samo hraniti a izhoda za kakršenkoli učinkovit napad nima. Zadnji njegovi nastopi so očividna obramba v umikanju. Čuti se da je prijem soliden. Prvič odkar Zveza Narodov živi, se sedaj prvič čuti, da so zapadne demokracije poprijele v zavesti svoje moči in trdnega namena, da dosežejo kar hočejo. Prvič jih ne motijo sovjetske krilatice m grožnje prvič se ne ozirajo na sovjetske preračunane propagandistične pritožbe. Prvič je organiziran soliden zapadno demokratičen blok. Blok predstavlja ogromno silo. Razprava o Willard,. Wis. — Naša slovenska naselbina obhaja letos važen jubilej: 40 letnico, odkar, so se naselili prvi Slovenci na Willardu. Samo par pionirjev še živi: Mr. Frank Perovšek, Mr. Trunkel, Mrs. Česnik. Bliskovito hiti čas našega življenja, zato je pametno da malo posto-jiipo in se vprašamo: Kam drži naša pot in kje ter kdaj se bo končala? Zlasti ob jubilejih se na to spominjamo. Zato bomo na Willardu ta pomenljivi jubilej obhajali res kot misleči katoličani: 3 svetim misijonom. Posebno čast bomo imeli, da bo naš misijon vodil prevzvišeni g. škof ljubljanski Dr. Gregorij Rožman. Pričetek misijona bo v nedeljo 10. oktobra ob 8:30 zjutraj. Misijonske pobožnosti bodo trajale ves teden do nedelje 17. oktobra. Vsak dan bomo prišli dvakrat v cerkev in sicer zjutraj ob 8:30 in zvečer ob 7:45. Misijona že komaj čakamo in nestrpni smo že, kdaj bomo zagledali med seboj 3vojega nad-pastirja iz preizkušene domovi-Zavedamo se dobro, da bo to najbrž zadnji slovenski misijon na Willardu, zato ne bomo sijon še v bejzmentu Sv. Lovrenca. Tu ima pa naša Agnes staro znanko iz Boršta, namreč Mrs. Balbino Bajuk, ki je prave sestrična Rt. Rev. Omana. Agnes pravi, da se ji je na Willardu kar dopadlo. Prepričani smo, da je govorila odkritosrčno, saj na Wilardu se vsakemu dopade. ------o------- Jesen rumena, dobra žena eneri modi. nekaj izsledi.. pa tudi ne. Bistvo je, da sovjeti še nimajo možnosti, da bi proizvajali atomsko orožje. Če bi oni bili v tem oziru količkaj močnejši, bi jih nobena sila ne ustavila, da ne bi nastopali, kot so nastopali v San Francisco po končani drugi svetovni vojni in bi brezvestno takoj “zarožljali s sabljo” kjerkoli bi bilo sovjetskemu imperijalizmu v korist. Tedaj nihče ne bi imel prilike razmišljati kako staviti atomsko energijo pod kontrolo tako ali tako, ker bi vsak kdor bi se upiral sovjetskim predlogom, dobil isto to energijo po glavi. Samo ker jo Sovjetska Unija naletela na soliden odpor zapada, ki ima v Ameriki tudi dejansko najstrašnejše oboroženo moč, samo zato se umika. Pa je še v svojem porazu predrzna in skuša blufirati. V razpravi o nadzorstvu nad atomsko energijo je še vedno predrzno odklonila ameriški predlog, ki so ga sprejele vse ostale države sveta razen držav sovjetskega bloka. Kaj je v tem predlogu. Nič manj kot to, da Amerika daje vso atomsko energijo v last in nadzorstvo mednarodni ustanovi, ki naj edina ima pravico do vseh znanstvenih dognanj in odkritij na polju atomske energije, vso pravco proizvajanja aparatov za atomsko eneirgijo in seveda vso pravico kontrole povsod po svetu, da se nikjer ne bi mogla ugnezdit kaka druga tajna proizvodnja. Ta mednarodna ustanova bi edina odločala v kake namene bi se atomska energija uporabljala in bi zlasti pazila, da se ne bi uporabljala v nesrečo človeštvu ampak predvsem le za zdravstvene in produkcijske namene. V tej mednarodni ustanovi bi vsi zastopniki imeli enaka prava, ki jih načrt, ki nosi svoje ime po senatorju Baruchu, točno določa Da je načrt dober, dokazuje najbolj to, da so ga sprejele, kakor smo že rekli, vse držve, ki so članice varnostnega sveta Zveze Narodov ali so kdaj bile in so tako imele priliko povedati svoje mnenje o načrtu. Amerika velikodušno odstopa od nekaj kar je sedaj njeno in samo njeno, da bi pomagala človeštvu ven iz strahu pred uničenjem, ki ga v sebi skriva atomska energija. Amerika hoče deliti odgovornost za uporabo tega strašnega orožja z vsemi, ki to odgovornost prevzamejo in ki pristanejo na obče moralne osno-\e, ki morajo držati posebno kadar gre za tako usodno silo. Zakaj Sovjetska Unija odklanja, kaj ji ne gre v račun? Amerika hoče. da nova mednarodna ustanova, ki bi upravljala z atomsko energijo more povsod kontrolirati, da res vs: države spoštujejo dogovor in da nobena ne proizvaja atomskega orožja zase na skrivaj, proti in poleg mednarodnega dogovora. Ta del ameriškega predloga je bistveno va žen, ker sicer lahko vsak ki prodre v tajne atoma in uporabe njegove moči, če je dovolj močan, kar sam proizvaja atomsko orožje in napade nepripravljene narode, ki računajo, da je ta sila vezana v mednarodni ustanovi. Rusija na svojem ozemlju te kontrole noče. Rusija ne dovoli, da bi katerikoli drugi organi nadzirali na njenem ozemlju kot samo njeni. Na tem vstraja Sovjetska Unija tudi ko vse drur ge velesile posebno Amerika sama dovoljujejo, da mednarodne komisije pregledujejo po njihovih državah kakor jim je drago. V tem je torej spor. Sovjeti hočejo biti na svojem atomski. zveličavne prilike. Vab. eni ste vsi Slovenci iz okolice. Duša krščanska, , vsaj zdaj Se B potrudi, svetega časa nikar ne zamudi. Cleveland (Newburg), O. — Leto se je pričelo nagibati k zatonu, drevje ae že ziblje v svojem jesenskem oblačilu in ptički se zbirajo, da nam še enkrat zapojejo, predno se podajo toplejše kraje. Ta krasna jesen pa nam prinaša žalostne in-tudi vesele spomine na našo staro domovino. Koliko veselja je prinesel mesec oktober preprostemu kmetu, Jto smo vriskajoči in pojoči odhajali s škafi in brentami v naše vinske gore trganje. Od gore do gore je bilo sličati veselo petje naših slovenskih fantov in deklet. Od gore do gore so odmevale zdravice, saj vinska gora in hram je bilo največje veselje dolenjskega kmeta. Tam so sc zbrali prijatelji, sorodniki, botri in bptrice v nedeljah popoldne in zadovoljno kramljali med seboj, žalostno pa je, da je danes Madison, O. — Čas pa res hitro beži in leto bo skoro v kraju; še dobrih par mesecev, pa bo po njem. Krasno jesensko vreme se nam razvija dan za dnem, da imajo kmetje res lepo priliko za pospravljanje svojih pridelkov, kjer jih imajo. Pri nas tega ni, ker jaz sem bolj gosposki kmet, zato tudi pridelkov ni in potem tudi pospravljati ni kaj. Trta je v teh objezerskih krajih popolnoma odpovedala vsaj za letos in ne bo grozdja, da bi bilo vredno omenit in se torej ne bo treba z njim ukvarjati in seveda tudi denarja ne bo treba preštevati, kar bo meni precej narobe hodilo, ampak se ne da pomagat. Krompir je obrodil izredno či dobro. Posadil sem ga bil eno vrečo sto funtov in zraslo ga je pa 3,000 funtov ali 50 bušljev in sem dosegel rekord za te kraje. To je seveda tudi edini moj pridelek za letos. Naš Eddie pa je posejal veliko parcelo pšenice za drugo leto. Prišel je bil iz Columbusa, posejal pšenico in jo zopet odkuril nazaj. Pridni kmetje uspevajo kar dobro, kot na primer naš Seliškar in pa Kerin, ki se razumeta na ta posel in ker sta tudi pridnih rok, zato jima pa tudi dobro gre. Seliškar si je kupii krasen nov avtomobil, Kerin pa truk, s katerim bo razpeljeval grozdje in druge pridelke prijateljem v Cleveland. Bližajo se volitve. Bije se hud boj, in ker je letos republikansko leto, ni nobene druge poti kot zmagali bodo na celi črti. Deweyu bo pripomogel nekoliko Wallace, sicer ne dosti. Kot je razvidno iz časopisov jih ne bo prav dosti, ki bi ae dali zapisat na rdečo listo, kar je sicer tudi precej nevarno in še posebno v teh razburkanih časih je kaj nevarno rovariti proti naši vladi v Wash-• ker je končno vendar izmed vseh na svetu; močno upiral, na je zvlekel vlak proti Borovnici in naprej proti Logatcu. Lezel je tako po pol- AL PA NE Naš slavni gemištar se je,glas sprevodnika. Torej od tu- kaj naprej bom ga'zil v celo. še lahko skočim z vlaka in jo pobrišem domov. Doma bi potrkal ževo, se mi je zdelo, da bi bil v na okno pri sestri Francki. Vsa Borovnici lahko izstopil, jo v skrbeh bi vprašala, kdo da tr- ingtonu, k najboljša vse drugače v nekdaj naši lepi zakaj bi se potem vili proti V četrtek 80. sept. proti večeru nas je presenetil na Willardu visok obisk: Rt. Rev. Oman je pripeljal iz svojega rojstnega kraja St. Stevens, Minn., prevzvišenega g. škofa Dr. Rožmana. Bila sta oba na kratkem in prepotrebnem oddihu. Odlična gosta je sprejel in pozdravil p. Odilo OFM, ki zdaj pase duše na Willardu. Imeli smo prijeten večer in domače ure v župnišču Sv. Družine na Willardu. Prevzvišenega je prišel pozdravit tudi Rev. John Novak iz bližnjega Greenwooda. Zjutraj na prvi petek je imel prevzvišeni sv. mašo pred Naj-svetejšim, med katero so domači pevci prepevali lepe naše pesmi. Ljudise.je zbralo kar lepo število in mnogo jih je prevzvišeni tudi med sv. mašo obhajal. Po sv. maši so mp farani s solzami v očeh stiskali roke pozdrav. Kakšno veselje bo šele, ko pride prevzvišeni prihodnji teden med nas za milosti polne dni sv. misijona, ki se na njega že vneto pripravljamo. Kot njiva, ki je lepo razorana, da sprejme vase seme, tako čakajo naša srca za seme besede božje, ki ga bo sejal v naše srčne grede prevzvišeni in spretni sejavec božji. Sv. misijon na Willardu se bo vršil od 10. do 17. oktobra. Pobožnosti bodo vsak dan zjutraj ob 8:30 in zvečer ob 7:45. Doba in sezona slamnikov je za letos minila in vendar nas je obiskala Miss Agnes Slamnik, vneta Minnesotčanka, rojena je bila — ni še tako dolgo od tega — v Borštu pjri Sv. Štefanu. Sedaj je že precej dolgo v Clevelandu pri Sv. Lovrencu. Prišla je obiskat p. Odila, ki se poznata še iz onih časov, ko je bil prvikrat v Ameriki in je imel mi- in ljubljeni rojstni domovini, čeprav smo že dolgo od nje ločeni in živimo v najboljši deželi na svetu, pa kljub temu še vedno ljubimo rojstno vas in hišico očetovo, žalibog, da so mar sikateremu komunisti vzeli ta lepi prostor ne meneč se koliko gorja so prizadejali s tem slovenskemu narodu. Premnogi so morali zapustiti vse in iti v svet ali pa umreti doma nena ravne smrti. Kaj je neki zagrešil naš ubogi slovenski narod, da ga je Bog tako kaznoval? Ali bo sploh kdaj napočil tisti dan, ko bo zasijala svoboda vsem narodom, kot je bilo o-znanjano med zadnjo vojno? Ni še izgleda, kajti če bolj urejujejo, bolj je zmešano. Malo predaleč sem zašla v staro domovino in je najbolje, da se vrnem nazaj v Cleveland iri povem, kar sem v prvi vrsti mislila povedati. Torej, za 10. oktobra nas vabijo članice Oltarnega društva v Collimvoodu 'na proslavo njih 32. obletnice obstanka društva. Kakor pravijo, bodo udeležencem postregle z jako dobro večerjo. Ker bo ravno ta dan 3kupen shod Slovencev iz Clevelanda ih okolice pri lurški Materi božji v Providence Hts., to prav lepa priložnost za vse, da gremo po molitvi pa doli v dolino k fari Marije Vnebovzete na to lepo slavnost k večerji, ki se nam bo prav gotovo dobro prilegla. In 17. oktobra pa nas vabijo članice št. 25 SŽZ na svoj 20 letni jubilej obstanka njih po družnice. Podale nam bodo lepo igro in tudi druge zabave ne bo manjkalo. Gotovo se bomo odzvale tudi njih vabilu v velikem številu. Pozdrav, Mrs. Apoionia Kic. ujej?! Kar se tiče našega guvernerja v Columbusu, povedo časopisi od tam, da je sedanji Tomaž najboljši guverner, kar jih je Ohio še imela. Jaz tega ne bom trdil, ker se na politiko ne razumem. Kakor sem čital, tako tudi pQvem. Pravijo, da bo Dewey potegnil do pol milijona več glasov kot Truman in Tomaž pa okrog sto tisoč več kot Lausche v Ohiju. Vendar vseh Slovencev dolžnost je in lepo bi bilo, da se pokažejo, da so za svojega rojaka in tudi volijo zanj, čeprav morda ni najbolj zmožen, ampak našega rodu je . Slovenec je. Tu v Lake County imamo na volivni listi tudi Slovenca in to je naš poznani Mr. Mattew Hri: bar, ki kandidira za okrajnega komisarja (County Commissioner). To je izkušen mož in priden posestnik v Leroy, južno od Painesville vsem dobro poznan. Volite zanj. Torej še parkrat gremo k počitku, pa bomo videli, kako prav za prav se bo ta igra zavrsila. Jaz se ne zavzemam dosti ne za to na za ono stranko, ker meni samemu itak ne more dosti koristiti ali škodovati več, ker stojim že tako rekoč ob robu groba in ne bom več dolgo tlačil tega puklastega sveta. To sem omenil le za to, da ne bo kdo rekel, da za katerega vlečem. Pozdravljeni. Frank Leskovic. ubral gor čez Pokoj išče na Me-nižijo, tam pri Cencovih komod-no spil en brizganec, zavpil še Blažonovi Mici en iskren “adi-jo pa zdrava 03tani," jo ubral “čisto staro” na Rakek, pa bi bil še prej tam kot gemištar. Nasloni! sem trudno glavo na steno, da mi je potrkavala ob trde deske 2 gibanjem vlaka. Spa nec je bežal od mene. Mižal sem in pred dušnimi očmi se je vrstila slika za sliko o mojem dotedanjem življenju v domovini. Bogve, če te bom še kdaj videl, ljuba slovenska zemlja, skromna in pretesna za V3e svoje sinove in hčere, pa vendar domovina, ki je samo ena in edina. Zapuščal sem domača tla in toliko ljubih prijateljev. Zaskrbelo me je, zdaj prvič, kako bo prav za prav šlo v tujini, ko bom moral stati na svojih lastnih nogah. Saj dotlej nisem še prav nič skusil, kaj je življenje. Nikoli me ni skrbelo, kam bom jutri položil svojo glavo, pri kateri mizi bom segel po žlici. Kvečjem: kaj bo v skledi. Največja skrb je bila, kako bomo prebili nedeljo, da bi če3a ne za mudili. Odslej bo pa to drugače. Najti si bom moral delo, streho in hrano. No, sem mahnil z roko in odpodil temne skrbi, bo že kako, saj Amerika je velika, pravijo, za enega bo še vedno prostora. Kakor na romarskem vtf zu, kjer se je dobil še vedno prostor za enega, čeprav je bil že natrpan. Naj bo že tako ali tako, domov ne bom pisal po denar, pa če bodo magari drva se- Misijonarji - milijonarji Pomagajte Ameriki, kupujte vic tar g bomb in S Kitajskega je prišlo pismo, ki ga je poslal g. Jože Časi C. M., misijonar v Catholic Mission, Ning Tu, Kinagai, China. Na njem je bilo znamk za reci in beri: en milijon tristo tisoč dolarjev, seveda kitajskih. Misijonarji fo danes lahko ka. Povedal bi ji, da sem jaz. Na smrt bi se prestrašila in goreče dihnila, naj bo Bog milostljiv moji duši, ki,se je prišla martrat domov. Saj ne bi mogla verjeti, da sem živ in zdrav, ko me že nekaj dni spremlja njena molitev na poti v Ameriko. In če bi na kak način prepričal sestro, da sem iz mesa in krvi, bi se drugi dan ne smel pokazati na vasi. če bi me Bizonova Mica ugledala, bi se na vsa usta režala in vpila, da bi jo vsa vas slišala: “Glej ga no, Japčka Grmkove-ga, je že iz Amerike! Saj ni prišel rad, ampak so ga gotovo po šupi poslali domov, guneveta. Je že kaj našpilal, zmene!” In. kakšne bi počela Cencova Olga, ko bi me zagledala! Prispodo-bila bi me Podlipkir.em Lovretu, ki ni šel niti v štacuno sam, če ni mati ves čas stala pred hišo in pazila nanj. Vztrajal sem na vlaku, da je potegnil z Rakeka in tako zaprl vrata za seboj. Da sem le to še premagal, zdaj bo že šlo, sem si mislil in strašno sem bil ponosen sam nase, ki sem tako odločen. Morda mi pa ne bo šteto v napek, če se obtožim in izpovem, da je bila tista moja,odločnost zelo šepava. Kar bo bo, sem se odločil in začel misliti kaj bolj veselega. Na Rakek bodo še vedno škri-,pa!i težki vozovi s trami in ža- ganicami. Z Rakeka bodo ste------------i kali naloženi vozovi z raznimi potrebščinami. Vozniki bodo, kakor doslej, ustavljali pred gostilnami, se bahali, hvalili ysak kali na meni. Tisti Grmkov po- ■ svojo vprego, pili in kleli. nos bi mi tega ne dopuščal. Sam sem si izbral to bodočo pot in z lastnimi nogami bom stopal po nji, drugače ne more biti, sem odločil. “Rakek!” sem zaslišal zunaj večkratni milijonarji ali celo bilijonarji, če jim darujete kak dolar, ki je v vaši denarnici odveč. G. Časi pravi v tem pismu: “Denar tu strašno dobro uspeva. Za en ameriški dolar dobiš v Shanghai u okoli deset milijonov naših zmagovitih papirjev. Kar v “punkljih” jih nosimo, kakor ko smo kat dijaki nosili kruh od doma, ko smo se vračali s počitnic.” Torej prijatelji misijonov, ne pozabite na misijonarje, ki jih lahko napravite milijonarje. Ta misijonar bi bil tudi zelo hvaležen, če bi mu kaka dobra duša mogla poskrbeti aparat za projekcijo filmskih slik. Dobijo se namreč filmi z raznimi slikami, tudi verske vsebine. Na ta način bi misijonarji laže zainteresirali mlade Kitajčke za svete stvari in jim jih Itudi bolje vtisnili v spomin. Najbolj pripraven bi bil aparat za film 35 mm, in sicer na 'elektriko, karbid ali petrolej. Najbolje bi bilo, da bi ga bilo mogoče rabiti na vse tri načine, ker elektrike ni povsod na razpolago, kot bi si jo. misijonar želel. Ni treba, da bi bil aparat za “motion pictures.” Poleg tega bi misijonarjem tudi zelo služile kake večje in čedne slike presv. Srca Jezusovega in Marijinega, Matere Božje z Detetom, Zadnje večerje in sv. Terezije Deteta Jezusa. Zelo bi tudi rabili kak majhne harmonij, ki ima dober glas in (BOSA u t. Maš Na misel so mi prišli Iožki furmani, ki so vozili vino z Rakeka. Po cele vagone so ga naročili gostilničarji in vozniki so ga vozili domov na legnarjih. Joj, takrat je bilo življenje vse od Rakeka do doma! Vozniki so imeli več pijače, leot pa marsikatera gostilna ob poti. Pa ga niso kupili, še daleč ne! Obroč na sodu so nekoliko odmaknili, navrtali sod in si ga natočili v barigle. Potem so pomaknili o-broč na prejšnje mesto in nihče ni vedel, da je v sodu zmanjkalo vina. Saj se lahko spotoma posuši, ali ne? Voznikov vendar ne bodo dolžili, bi ne bito zdravo. Bi se lahko primerilo, da bi rekli gostilničarju, če bi se u-pal podvomiti na njih poštenost, pa pojdi sam po vino, če si tak! Toliko je bito vina, da so ga pili kar iz klobukov. V gošči, ki je med Polico in Ložem, so ga imeli vedn# spravljenega pod škarpo nekaj barigelj za žejo. To vam je bilo življenje, bi rekel in marsikateremu tedanjemu vozniku postane še danes vlažno v ustih, kadar se spomni na tisto. Ložane vprašajte, ki so bili zraven. Lavričev France me je iz Minnesote opomnil: “Daj no, povprašaj Urbiha ali Žnidaršičevega Franceta, ali pa kakšnega drugega Ložana, kako so vozili vino z Rakeka.” Ko sem v mislih pohvalil lož-ke voznike, da so znali izrabiti lepo priliko, sem se spomnil tudi veselega dogodka, ki sem ga doživel v tistih krajih. Bom, jutri povedal, kako sem šel kupit v Olševek v Ložki dolini telička in kako sem ga peljal domov na Menišijo. Zdaj, ko se vozim proti Trstu, se lahko šc o tem pomenimo. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 6, 1938 FE. JAKUO: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta M48 “Ven! Ven!” ;okim na gorečo grmado. Na prednjih vratih šobili di-( “Gori! Grad gori!” je jek-vji gostje, zato so prebivavci nilo po Studencu, pa nikogar graščine bežali skozi zadnja'ni bilo, ki btl žel bit plat zvo-vrata v park, iščoč zavetja v'na, nikogar, ki bi hotel gasiti, temi, čim dlje od nesrečnega; Ko je bila oplenjena pisarna gradu, tem bolje. |tako, da je ostal le že kak že- Ko so vrgli velika vrata iz te- belj v zidu, ko so zvlekli tudi čajev, daje zagrmelo in se stre- (vrata in okna na ogenj, so šli slo po vsem gradu, so že bolj naprej od sobe do sobe, od sta-pospežili korake. ' jnovanja d0 stanovanja v prit-Drhal je hipoma navalila v ličju in potem viže v nadstrop-vežo, se razlila po hodnikih, s ja in na ve strani, silo odpirala vrata v sobane in Vse, karkoli se je dalo odltr-shrambe, pred njo je pa žel gati ali odbiti, je prišlo na gr-strašni klic: jmado: dragocena oprava obed- “Glavo ali pa urbar!” nice in velike sprejemne boba- “Urbar! Tukaj je!" je viknll [ne, zastori in preproge, slike Ahtik, ko je odpehnil duri v,znamenitih umetnikov, podobe pisarno in se zagnal proti oma- prednikov turjaških in prej- šnjih lastnikov graščine, porcelan in steklo, vse vse je šlo na ogenj ali se je pa izpremenilo v črepinje. Ogenj je pa naraščal in njegov svit je segal preko Mahu do Ljubljane, da so se leskatala okna v Rebri. Pred gradom se" j e pa ustavil general. Njegova vojska je razdevala sovražno taborišče, on je pa opazoval gorečo grma- ri, v kateri so bile zaklenjene knjige. ‘“Urbar! Urbar!” je zagnala množica in tiščala v pisarno, kjer so ležale knjige v omarah ih šobile nakopičene po visokih policah razne listing in debele knjige, več ali manj vredne, vse pa potrebne za graščinsko gospodarstvo. "Tukajle so! Cela vrsta jih je!” je zavpil Ahtik, ko šo bila vrata omare v koscih in je vzel do in se grohotah v roke prvo knjigo in jo odprl, kakor bi hotel brati. Vsi so stegnili roke, kakor bi si hoteli š prsti ogledati tisto strašno zver, ki davi in mori graščinskega kmeta. “To bomo popravili!” se je napenjal Ahtik, da bi prišel do veljave, toda že je stegnil Ma-ček iz Podgozda dolgo roko in mu je iztrgal urbar iz rok in zakričal z grozno zadovoljnostjo: ‘(Na ogenj z njim! Vse na ogenj! Vse naj zgori!” Zagrabil je knjig in papirja, ) I kolikor je mogel, in vpili “Kdo bo popravljal, ko je vse napak! Sežgimo! Vse sežgimo!” /** S. P. D. SV. MOHORJA Ustanovljena >1. decent-kmuu Inkorporlrana 12. oktobra U23 Re-lnlorporlrana I. april* IM CHICAGO, HA. Odbor n leto 1948> Predaadnlk: Jahn Mlakar. 1225 W. 22nd Place Podpredsednik: Frank PokUveo, 3333 So. Slat Ct. Olcero. UL Tajnik': Joe. J. KobaL 2112 W. 23rd Street Blagajnik: Joe Oblak. Jr.. 1M0 W. 23nd Place Zapisnikarica: Anna ZokaL 2060 W Coulter Street Duhovni vodja: Rev. Leonard BofoUn, O. F. PL. 1M2 W. 22nd Place Nadzorniki: John Dene*. 2730 Arthington Ave. - Karolina PMunan, 2226 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 2066 W. 23rd St. Porotni odbor: Math Hajdinjak. 2017 W. Slat Plaon - Lan Mladic, 1218 W. 22nd Place - Panllne Ožbolt, 2028 W. Oermak Bd. -Arnu Zorko. 1064 W. 21st Plačo Družbena zdravnika: Dr. Joe. K Welch. 1801 W. Oermak Road In Dr. F. T Grili. 1868 W. Oermak Bead Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 22nd Place Uradno Glasilo: “AmerUka Domovina'’ Seje se vriljo vsako drugo soboto v mesecu ob 8. turi zvečer j cerkveni dvorani Sv. Štefana na 22nd Place In Wolcott Ave. Družba sprejema v svojo sredo moške ln ženske od 6. do 45. lata staroetl. Pristop v Družbo je prost. Za natančno pojasnilo glede Družbe ln njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali predsednika, To Je izvanredna ugodnost za vsakega katollikega Solvenca v Chl-cagt. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo) KAKO GRADE.ZADRUŽNI DOM V RIBNICI. - Ker ž« go. vorimo o gradnji žadružnih domov, bo morda koga zanimalo, kako grade v Ribnici na Dolenjskem. Poročilo je v “Slov. po-roč.” in bo torej že držalo. Tam beremo: “V Ribnici na Dolenjskem so začeli g zgradbo zadružnega doma meseca aprila. Po dolgem ugibanju so končno določili prostor na koncu samega trga, ob križišču glavne ceste in ceste proti Hrovači. Prostor je pripraven in bi lahko zrasel s prav organiziranim delom lep zadružni dojn do jeseni. Toda prostovoljno delo pri ribniškem domu, kar ne more zavoziti na prave kolesnice. Po petih mesecih še zmeraj kopljejo temelje. Delajo pa takole: V Ribnici točijo vino samo v krajevnem gostinskem podjetju po 80 din liter. Dobijo ga samo “udarniki,” to se pravi samo taki prostovoljci, ki delajo pri zadružnem domu. Za tri ure prostovoljnega dela dobijo poseben kupon za VE5TI “Hahaha! Tako je prav! Vse dol! Svoboda, vivat svoboda!;’ Odgoivajalo mu je sto grl onih, ki se niso mogli uvrstiti pri pokfcčevanju: ‘Tlaka in desetina je preč, ne bo nas drla graščina več!” “Svoboda L Svoboda je prišla!” Iz'gradu so pa še vedno nosili razno pohištvo, orodje, po-j vageh steUmno obleko, posodotrn se! ■ ^ dvanajst takih vsakovrstne stvari, ki so bile ze r \ od nekaj v gradu. Stvari, ki' postopačev. Tj hodijo tud. naj so bile koristne in potrebne, tu- 'več delat za zadružne domove' I ~JL SLOVEIIIIJE (NMaUevanJe« i. strani.) Ljudje se nad tem zgražajo in si “ZADRUGE IMAMO POV- mislijo: Vi Boga, Bog bo pa SOD. — Tam so nastavili celo vrsto svojih agitatorjev. Dela imajo v zadrugah prav malo, ker nimajo, kaj prodajati. Tako postopajo in delajo za komunizem. Po trije so, kjer eden RDMANJA SE NISO USTAVILA. — “Romanja so letos še MISIJONARJI — MILIJONARJI (Nadaljevanj« • L strani) bi ga bilo lahko prenašati. Najbolj pripraven bi bil še zloži j iv,-harmonij v obliki kovčega. Torej če kdo izmed spoštovanih bralcev misli, da bi lahko pomaga] našim slovenskim misijonarjem na Kitajskem z milijoni dolarjev, naj pošlje kak dar.na naslov: Rev. Anton Soklič C.M., St. Mary’s Seminary Perryville, Missouri. Vsak dolar bo hvaležno sprejet. Saj vsak pomeni deset milijonov do-lahjev v kitajski valuti. A tudi pomeni mnogo dobrega, ki ga z njim naši misijonarji lahko store za podvig ubogega ljudstva na Kitajskem, ki potrebuje šol in druge pomoči, posebno pa luči evangelija. --------o------- kmalu še kaj 'pifit! Te pozdravljanj * Tvoj prijatelj. Kdo sem, že veš! Zbogom! Gornje vrstice pač ne po trebujejo prav nobenega pojasnila. Nsim Izza železne zavese pol litra vina, ki si ga lahko po- prepis pisma, ki ga je prejel od tem nabavijo v krajevni točilnici. Nihče drugi vina ne dobi. Niti starci niti bolniki, prav tako ne delavci, ki težko delajo drugod.” — Dopisnik pravi, da so Ribničani s takim postopa- svojega znanca iz Slovenije. Za. radi zanimivosti ga objavljamo v celoti. Takole glasi: Dragi prijatelji! Ti si napisal, kako Ti je v Argentini. Pišeš, da Ti je dobro. njem nezadovoljni in da ne gre Me zelo veseli. Srečen, trikrat delo nikamor od rok. Ljudje pravijo: “Ne grem delat, da ne bodo mislili, da sem ravno tiste kapljice tako potreben.” Tako dopis iz Ribnice, ki pove, kakšnih sredstev se poslužujejo “tovariši,” da dobe ljudi za delo. Dopis pove, da se celo dru- Moški dobi dele Sprejme se moškega za splošna tovarniška dela. Predznanje ni potrebno. Plača od ure. Jako ugodni delovni pogoji. Vpra- srečen si, da si tam. Blagor Ti! žajte v O, kako nesrečni so tisti, kateri pripravjenje. Pričakujemo vsak dan izbruha. Partizani se mo- di take, ki bi prišle prav v kmečki hiši. Tedaj se je zazdelo ker je bil zadel njihovo misel. Zatulili so od veselja, sto rok je seglo na police in omare. Nekateri so vlekli tovore ven, drugi so si delo olajšali in metali kar skozi okna pred grad, kjer so drugi zmetali vse na grmado, ki je postajala večja in večja; plamen je švigal više in više, mogočni šopi isker so se igrali v zraku, zažareli so oblaki in v grajski okolici je nastal krvav dan. Ljudi je obšla tolika slast uničevanja, da so potem, ko je zmanjkalo knjig in papirja, planili na pohištvo. Mize in stoli so hreščali, omare so bobnele in vse je šlo skozi vrata ali “CE GREŠ KAM, VZEMI VSE S SEBOJ. — Danes so vse škoda temu in onemu, da bi,gostilne podržavljene; zato se v stvar unčil ogenj, in če ni bilo!njih nič ne dobi. Država ali ob-greh vse uničiti, gotovo ni bilo ‘čina se ne briga za te '*“I greh oteti jo in jo spraviti na!ijene Oš&rijie. W1A, —«-» • • , , - varno i ne dobiš ničesar. Zato mora omenja zadružne domove m de- “Vse je bilo naše! Naši žulji ’ vsak, če kam potuje, vse vzeti s so bili! Mi smo delali. Mi'seboj. No, v Ljubljani se že do-smo zbirali!” j bi menda več; pa tja kmečkega Take misli so jih obšle, st eg- človeka pot redko nanese. Pa nili so roke po stvareh, ki jih!še tam so najprej tisti, gi so je bilo privleklo navdušenje na j “državni," potem še le pridejo panje naresno. Pa še nekaj pripoveduje ta dopis zelo jasno, da_ _____ tako cvetoča kot so bila. Ljudje bo namreč komunizem Kranjce (no bojijo sedaj Saj ni več čutijo, da jim je treba božje po- odvadil pijače, odkar so gostilne aveti toda mi kar potrpimo. To-moci, da se rešijo sedanjih raz-1 podržavdjene. Res zlasti časi mer. Na Stopnem pri škocijanu - čakajo Slovenijo, so romarsko cerkev kar temeljito popravili. Ljudje so v ta na-1 BONOV NE DOBE VSI. men kar radi darovali, kar so!Večkrat smo že pisali, da more mogli.” ; kmet v Solveniji kako stvar ku- PRITISK ZA ZADRUŽNE piti le, če odda gotovo število DOMOVE. — Tako to pismo iz- živeža in dobi pri tem posebne p o pol m: j e druga poročila o raz-1 bore. Te bone mora oddati, ka- SELO DOBIJO Ženske za čiščenje ponoči Plača Popust pri nakupih Vprašajte v THE MAY C0. (196) ženska dobi delo Sprejme se žensko za tovarniško kafeterijo, za pripravo solat in serviranje. Delo od 9 zjutraj do 2 popoldne, 5 dni v tednu Tedenska plača. Vprašajte v Eaton Mfg. Co. E. 66. cesta in Prijatelj lista nam je posla! Central Ave. telefon HE 0600. (196) so se vrnili domov. Kako se vsi kesajo! Ali sedaj se ne da ničesar pomagati. Sedaj so vsi do 60 leta poklicani pod orožje. Vsi so potrjeni. Kakor je videti, bo še joj. Trst so gim tovarišem” zdi tako pošto- dali Italiji, kakor se sliši in vidi Enamel Products Co. Vogal Eddy Rd. & Taft Ave. U99) da oni se med seboj tepejo, ko vidijo, kam so prišli in so razočarani. Dobi se sploh nobena reč več ne. Ni nobene gostilne, nobene trgovine, vse je samo zadružno. Za denar se ženske za čiščenje uradov Ženske se sprejme za čiščenje šol in uradov. Zglasite se pri Prospect Window Cleaning Company 1107 Bolivar Rd. Tel. CH 6991 (198) gramado, da 'jih otmo in se okoristijo z njimi. Pohlep se je zbudil in lakomnost jihj je gnala naprej od SEDMAK Moving & Stonge drugi na vrsto.” lo zanje. Ta pritisk za dograditev zadružnih domov po vseh krajih države se 3edaj na jesen še bolj pozna. Komunistično časopisje ne izpusti nobenega dne, da ne bi pisalo, kako mora vsak kraj dograditi zadružni dom. Zlasti sedaj na jesen pravijo bo “MESA NA DEŽELI NE DOBIŠ za nobeno ceno. vsak spet čas, da ljudi spravijo na živinski rep je pod kontrolo. Ce gradilišče. Priznati je treba “to-sobe"do šobe,6 od^shrambe^ do!bi kdo pobil kako živinče, se bi variiem,” da so vztrajni, kadar nadstropja do nadstropja in | stepli za meso. Pa si nihče ne se kake stvari tobjp.ee Mo kar ni bilo prenerodno, da se je upa, ker so kazni tako strašne (še dolgo na krmilu, bodo zgra-dalo odnesti, je dobilo novega ALSO light expressing 1024 B. 124 BU KB osm TA Ml N S? _ ***** gospodarja. Obleka, perilo, posoda, orodje, vse je prav prišlo. Najbolje so pa zkdeli tisti, ki so si bili odprli pot v shrambe, polne žita in jestvin. Segli so po gnjatih, 'klobase so se kar drobile v rokah, žepi so bili takoj polni in tlačili so si za srajco in grabili in grabili, dokler je bilo kaj in kolikor So mogli spraviti. Srečen ^tisti, ki je zalotil kak6 vrečo ali primerno posodo, da j^e mogel spraviti. Tam so viseli tudi lepo okajeni bohi, ponos in uteha vsake gospodinje. Vsi so segli po njih, toda samo krepkemu Zviglju iz Sarskega se je posrečilo, da je odnesel največjega, enega celega je dobil tudi Štrumbelj iz Iške ,vasi. Nevoščljivost je sijala iz marsikaterega očesa, ki je gledalo za Švigljem, kako se je postavljal z bohom, ki ga je odnesel in nosil oprtiv. Zavidali so pa tudi one, ki so odnašali moko v vrečah, ki so odnašali žito in kričali: “Sedaj je pa desetina na-zaj,!" (Dalje prihodnjič.) za vsako malenkost.” Idili večino domov, ki jih imajo ZNAMENJA BREZ KRI-v načrtu. Samo, da ne bi pri tem plača. Blago dobi, če ima take bone, po posebni ceni. Toda v “Slov. -popročevalcu” beremo, da ne dajo vsakemu kmetu bonov za toliko živeža, kot ga je prodal, ampak samo “po svoji uvidevno, sti.” Tako beremo, da je to navodilo okrajnega odbora v Murski Soboti. Dopisnik v “Sl. por.” se krega, da krajevni odbori nočejo poslušati teh navodil in izdajajo kmetom preveč, bonov. Posebno se dopisnik jezi, da dobe tako večji kmetje več bonov in več blaga kot mali kmetje. Tudi pri bonih torej hočejo pri- Help Wanted in kitchen — tavern. Good home and good pay. Room and board. References. Slovene people. Chardon, Ohio. For further in-sploh ničesar'ne dobi. Moraš formation phpne PO 8848. ma«4i «» rvnrluiinn . Xrt liAnoo d riVri 1- . e. mil OGLAS! nesti v zadrugo, če hočeš dobiti obleko ali kake druge stvarne ŽEV. — “Čudno je, kako neka-‘lagali o prostovoljnem delu, ko tisniti večje kmete. S tem pa se. Veda ne bodo pospešili veselja do dela, ki ga nobena “ljudska" teri sovražijo Boga. Kjer je ka-1 vsak ve, da je to ljudstvu vsilje- — Otoke Spitzberge v Severnem morju je odkrita neka nizozemska ekspedicija 1: 1596. Sedaj so otoki ped norveško u-pravo. kaj ima. Tudi seno se za denar ne dobi. No, saj ga pa tudi ni, ker so vsega pobrali za davke. Davki so grozni. Prav ta mali 10,000 dinarjev pa naprej, kakor je kmetija, do 300,000 din. To je zdravilo! Kako so partizani kleli, mi se jim pa smejimo na tiho. Seveda trpimo tudi mi, toda nas ne grize yest, da smo bili zanje. Mi si nismo mogli pomagati, oni bi si pa bili lahko. Sedaj mora vsak dati določeno mero lesa. Nekateri tudi po 2000 kb. m. Veš, da je groza. Najbolje je, če človek nima nič. Tako kot jaz, pa ima najbolj mir. Če bo tako ostalo, bo kmalu vse državno, če pa ne bo, bo vse drugače. Mislim, da ne bo. Kaže nič ne, ako ako Bog da, ne. Dragi moj prijatelj, vidiš, tako je v tej naši lepi titovini. Glad je po nekaterih krajih velik, tako da Farma naprodaj Nahaja se v Geneva, Ohio ter obsega 68 akrov. Jako fina hiša, fumez, gorka tekofe voda, 7 glav živine, 460 kokoši, 14 akrov trte. Zelo trden skeden in vsa farmarska oprema. Se zamenja tudi za dobro hišo. Vprašajte Frank Jagodnik, 16226 Holmes Ave. telefon GL 5324. (Oct. '6, 8) Stanovanje iščejo 3 do 5 neopremljenih sob, za najemnino do $35 na mesec. V družini so mož, žena in 1 otrok. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2275. (100) Peč naprodaj Naprodaj je Grand peč, skorja nova. Zglasite se na 14023 Ha’e Ave. zgorej. Kdo je našel denar? Izgubljen je bil denar in ček ljudje kar mrjejo. Pri nas za- v beli kuverti in sicer od E. 72. enkrat še ni, pa bo prišlo. Tudi j St. do Norih American banke, mora priti, da bo svet spoznal, j Pošten najditelj je prošen, da Vsak mora občutiti gorje. Uiti vrne na 987 Ida Ave. telefon EN 2003. se ne da. Že toliko časa hodi, da pride. Saj je ves svet naveličan tega. Prestati bo treba še veliko gorja. Pa da bi bili le zdravi, bo še nekako. Kakor slišim, j_e na Koro-|mere s0 26x2g stek]o škem še veliko naših ljudi. Pred kratkim so nekateri pisali, da se odpravljajo v Kanado. Kako pa Ti kaj' živiš? Si zdrav? Je prišel še kateri do- -(196) Zimska okna naprodaj Naprodaj so dobro ohranjena zimska okna (storm windows) •, Naslov pove uprava tega lista. -(196) Prijazna soba Odda 3e prijazno sobo za 1 ali ______ ____________ 2 dekleti. Lahko se dobi tudi ga- mačinzaTabo? Tu smo sliša-j ražo. Blizu E. 200. ceste. Pokli-ii, da so vsi iz Italije odšli na-.čite IV 1278. Veslaške tekme v Benetkah. — Tisoče gledalcev m bregovih Grand Čanal-a v Benetkah je opazovalo dirke gondolirjev, hi so v slikovitih oblekah iz renesančne dobe dirkali s svojimi gondolami po sllnmem beneškem kanalu. To dirkanje je bilo del praznovanja osvoboditve, ki se je vršilo prvo nedeljo v septembru. prej. Ali ti je kaj hudo dolgčas? Sedaj se boste tam pri-1 pravljali na zimo, pri nas je pa zavladala lepa pomlad, tako da že orjemo. Imamo lepo vreme. No, pa saj je bila cela zima lepa, topla, brez snega. 1 Ko sem bral Tvoje pismo, sem bil močno vesel, da se tam j vse dobi in da nisi lačen. Tako, I dragi prijatelj, prosim Te, i' (Oct. 4, 6) Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, ribariu. za artomotUe, Upe Itd, ae lahio m zanesljivo L Petrich - IV1874 tam « »MEHIŠKA DOMOVINA. OCTOBER 6, 1948 6117 SL Clair At«. artHARLESG w DAWES Vice President of V. S. ATHENS Izgubljeni svet ROMAN najdemo najstrašnejše zastop- Ijani. Kakor približno vemo, bi potem, ali izpremeniti svojo nike živalstva, ki so kdajkoli ni ta planota nič večja od po-|hrano in nehati jesti meso ali ogroževali zemljo ali osrečevali vprečne angleške grofije. Na pa poginiti od lakote. A to, muzeje. Doneče se je zasme- tem omejenem prostoru je ži- kakor smo videli, se ni zgodilo, jal temu svojemu izzrazu, ker velo skupno nešievilo let neko Preostaja nam tedaj samozak-je sploh imel jako malo smisla živalstvo, ki ga tvorijo po veči-'ljuček, da varuje neka nam ne- V 'trenutku, ko se je zverina .In zalučil svojo baklo na grma-premaknila, se mi je zazdelo, j do. da so zabliskale zelenkaste, pošastne oči. Težko šumenje je menda kazalo da polagoma lazi naprej. “Mislim, da se pripravlja za “Kaj takega ne bi smeli tvegati 1” smo mu vsi zaklicali. “Če pa ni bilo mogoče ničesar drugega storiti! če bi prišel' čez plot, bi morali streljati, pa bi skok!” sem rekel in napel pete-j lahko zadeli drug drugega, če lina svoje puške. pa bi streljatli zkozi ograjo in “Ne streljate! Ne streljate!” ga tudi ranili, v trenutku bi bil je zašepetal lord John. “Pu-'tukaj, pa ni treba govoriti, da bi škin strel se bo slišal več milj 'tudi mi slabo končali. Mislim, deleč sredi te nočne tišine, ča- da smo se ga na ta način še naj- boljše odkrižali. Kaj pa je to bilo, kaj?’* Naša učenjaka sta nekoliko v zadregi pogledala drug druge- kajte z njim do zadnjega.’” “Če le skoči čez plot, smo izgubljeni,” je rekel Summerlee, in njegov hreščeči glas je nenadoma izbruhnil v nervozen'ga. smeh. I “Jaz ne morem natančno “Ne sme skočiti čez plot,” je'opredeliti te živali,” je rekel zaklical lord John, “a čakajte Sumemerlee in si ob ognju pri-vendar s streljanjem do zad- žgal čedro. njega. Morebiti še lahko dru-j “Če nočete govoriti kar na gačd pridemo golazni do živega, slepo srečo, kažete samo pri-Vsakakor bom poizkusil.” Istno znanstveno opreznost,” je _ , . , , , I pretirano prizanesljivo rekel To, kar je sledilo tem bese- challengw_ «Tudi jaz ]ahko sa_ dam, je bilo dokaz brezpnmer- mo y splošnem povemi da sm0 nega poguma. Stopil je k og- .me]. morebjti pQ vgej priliki nju, pobral gorečo vejo in kakor blisk planil skozi luknjo, ki jo je bil pripravil v ograji. Ne- nocoj opraviti s katerokoli vrsto roparskega dinozavra., Imel sem že priložnosti izraziti dom- poznano strašilo se mu je bli- d& najM bivajo na ^ zalo v grozovit™ rjovenjem. ^ tud, zasto jlki te druži. Lord John se ni nic obotavljal, ng „ temveč mu skočil lahko in pro-1 ' . ' „ . žno naproti ter na vso moči “V'Postevatimoramo ’jepn- oplazil v gorečo vejo zverino po'P°mnl1 S™m«rle?.’ ‘da lahk<> , ° , , ,, _ srečamo tukaj tudi prazgodo- gobcu. V tem trenutku sem, . . J . , * * bežno zagledal pošastno, orja- Vlnske živa V 0 “ ničesar ški žabi slično krinko z brada- ,nl™° ™del‘ poftJ' Vičavo gobavo kožo in odprtim :vah bl d^dke čebi mislili da žrelom, po katerem je curjala Podamo ime slehernega stvo- sveža kri Takbi Po tem se ie ra’ kl Ba lahko1 srecamo 'tukaJ' sveža kri. takoj po tem se je , približna opredeli- razleglo prasketanje po pod-1, 1 , mladku in naš strašni obiskova-itev Je seve a lec je izginil. 1 vse, s čimer se ,moremo zadovol j rti. Jutri zju 1wti za šale in zato se je neskončno naslajal, če mu je slučajno ušla še tako ponesrečena sme-šnica. “Cim manj smo glasni, tem DENARNE IN DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ Tvrdka HOLLANDER iiii uri " “Mislfi siffi, da ma nhbopTi; W mamiti poma. men všeč,” je rekel lord John*81 nadaljnji pirfatk, k natan-... . , . čm ugotovitvi. Zdaj pa lahko smehljaje se, ko se je povrnil' 0 , . , samo nadaljujemo pretrgano spanje!” A eden mora ostati na strani” je rekel odločno lord John. “V tej deželi se ne smemo preveč zanašati na srečo. Od zdaj naprej se bomo menjali, vsi po vrsti, vsak dve uri.” “Bom pa jaz pričel s prvo stražo, da pokadim pipo do konca,” je rekel profesor Summerlee. — Od tedaj nismo nikoli več spali brez čuvaja. Zjutraj smo kmalu odkrili, odkod je izviralo peklensko kričanje, ki nas ni pustilo spati ponoči. Iguandonska poljana je izgledala kakor strahovita klavnica. Po krvavih mlakah in velikanskih kosih mesa, razmetanih povsod v travi, smo prvotno sklepali, da je moralo biti ubito večje število živali, a po natančnem pregledovanju ostankov smo se slednjič prepričali, da je izzviralo vse meso zgolj od ene izmed orjaških živali: druga, če ne večja, vsekakor krvoločnejša zverina jo je dobesedno raztrgala na ko- boljše bo,” je rekel kratko lord Ižitvi John. “Ne vemo, kdo ali kaj je lahko blizu nas. Če pride one stric zopet semkaj po zajtrk pa nas tu zasači, potem nam pač ne bo šlo na smeh. A poglejte no, kaj pomeni to znamenje na iguandonovi koži.” Na debeli, luknasti, temno sivkasti koži, približno ob nad-plečju je bilo videti samoten, črn krog neke snovi, ki je izgledala kakor asfalt. Nihče izmed nas ni vedel, kaj naj to pomeni, dasi je pripovedoval Summerlee, kako je videl dva dneva poprej nekaj sličnega pri enem izmed mladih iguando-nov. Challenger ni ničesar povedal, gledal 'pa je tako naduto in domišljavo, kot da hi lahko kaj pripomnil, če bi le hotel, in zato. ga je lord John slednjič naravnost vprašal po njegovem mnenju. “če mi dovolijo milostivi gospod -lord odpreti usta, srečen bom, da smem povedati svoje mnenje,” rekel je strupeno vljudno. ‘“Sicer pa nisem navajen, da bi se mi tako brali leviti, kakor menda imajo milostivi gospod lord navado. Nisem vedel, da vas moram poprej prositi za dovoljenje, preden se nasmehnem nedolžni šali.” Naš preobčultljivi prijatelj se je slednjič šele takrat pomiril, ko se je'lord John prednjim oprostil. Ko pa se j e vendar poleglo njegovo razdraženo samo-ljublje, nas je nagovoril bolj od daleč (sedel je namreč stran od nas na panju) in po svoji navadi tako, kot da bi predaval nad vse dragocene nauke tiso-‘ČedT ptJšttIŠa ni zastopniki v ostalem svetu posnana zapreka naravno rav-davno izumrlih vrst. Ni torej ^notežje s tem, da omejuje šte-nobenega dvoma, da bi morale vilo teh krvoločnih zverin. Ena roparske živali tekom tako dol-'izmed naj zanimivejših nalog, ge dc|)e in pri neovirani mno- ki nas čakajo, bo torej, ugoto- to, da se nam zopet kmalu ponudi ugodna priložnost za podrobnejše raziskovanje roparskih dinosavrov.” “In jaz upam, da se nam ne ponudi noibena taka priložnost,” sem pripomnil. naznanja: DA: pošilja denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka po-šiljatev je jamčena; DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil staro domovino; DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno odpremlja na naslovnike; DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo; DA: prodaja karte za potovanje v stari kraj in od tam sem; DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah; DA: opravlja Notarske posle. davno izčrpati svojo viti značaj zapreke in način ) hrano: prestajalo jim njenega delovanja. Upam za- -m THE WORST IS YET TO GOME -in najhnjše šele pride Profesor je samo dvignil košate obrvi, kakor to stori učitelj na neumestno opazko domišljavega šolarčka (Dalje prihodnjič.; Kupujte Victory bonde! "°* quick, ........... Za nagle, okusne pikniške solate ali vroča jedila “Kar se znamenja tiče,” je rekel, “moram pritrditi rtazo-rom prijatelja in kolega Sum-merieja, mislim torej, da je to res asfalt. Ker pa ima ta planota povsem vulkanski značaj in je v splošnem asfalt snov, ki nastopa v zvezi z ognj eniškimi vplivi, ni dvoma, da se tu nahaja v prostem tekočem stanju in z njim torej so lahko prišle te živali v dotiko. A veliko važnejšo nalogo nudi vprašanje o življenjskih pogojih onega roparskega nestvora, ki je zapustil sledove na tej po- ~ V New Yorku je bilo zares vroče> — Zadnje tedne v avgustu je bilo v New Yorku tako vroče, da se je lahko Ocvrlo jajce m od sonca razbeljenem pločniku, kar sta dokazala Bruce Eliot in Dan McCvlough, ki mm jih predstavlja slika. LET’S EXPLORE OHI Bom at Marietta Oba profesorja sta bila .zatopljena v znanstveno preiskovanje in ogledavala kos za kosom: kazali so sledove roparskih zob-in orjaških krempljev. “Naš zaključek more biti sa-0 mo približen,” je dejal Chal- lenger, ki je sedel in držal ve-KADAR torej rabite postrežbe (1 ihansko cunjo belkastega mesa v gori navedenih slučajih, se^ez kolena. “Po teh sledovih obrnite na zanesljivo in dobro bi lahko oklepali o navzočnosti znano tvrdko: AUGUST KOLLANDER v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St, Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. sabljezobega tigra, katerega ostanke so našli sredi sesutega kamenja po naših jamah; a žival, ki smo jo videli, je bila nedvomno večja in prej laziv-cem sorodna. Jaz bi jo označil kot alosavra.” “Ali megalosavra,” je rekel Summerlee. “Tako je. Storimo pač najboljše, če samo rečemo, da je bil to katerikoli večji roparski dinosavr. Med njimi pač lahko There is no more colorful city in Ohio than Marietta and no more colorful son of that city than Charles Gates Dawes, third man from Ohio to win the office of Vice President of the United States. Pungent of speech and unforgettable because of his inverted tobacco pipe, Charles Dawes rose to international fame alter his service in Washington under Calvin Coolidgej In 1925 he shared *the Nobel Peace Prize with Sir Austen Chamberlain of England; he was our Ambassador to Great Britain from 1929 to 1931; he was President of the Reconstruction Finance Corporation and he set “Dawes Plan” for the w of Europe. Born August 27, 1865 in Marietta, he attended college there and at Cincinnati Law School, and by 1896 was a power in Illinois politics as an organizer for Willianr McKinley, sixth Ohioan to be elected President of the United States. He was Comptroller of the Currency during McKinley’s administration. At Marietta, Ohio’s oldest permanent white settlement, are relics of the early days. Here is the state’s oldest building, the Land Office and Campus Martius, state memorial museum, with its famous River Room and its reconstructed pioneer home of General Putnam. In Marietta, too, is Mound Cemetery, famous as,the ‘ prehjgtoriCjfnound * BE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDKRIEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6805 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lUfeUk. ' OBLAK Naša specielnost je prevažati garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. 61. St. HE 2730 ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unljsica tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina FOOTBALL FEROCITY—Wayne Burrow, Oklahoma A. & M. guard, takes the pigskin game seriously, so keep out of his way when the football season commences. Soon he’ll be busy rehearsing a few bone-crushing plays with other A. & M. bruisers out Stillwater, Okla, way.