’Jena 10 diti
ETTO XVL, STOT. 10?
urama, toots, io. uro i«ss
SLOVENSKI
Izdaja časopisno-založnisko podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba— Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Sl. poročevalec« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5-II., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-396, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 Mesečna naročnina 200 din
ran raum
KONEC PRIJATELJSKEGA OBISKA
Adnan Menderes odpotoval
Fred odhodom je imel predsednik turške vlade tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da je naše zavezništvo trdno, ker je vzklilo iz življenjskih potreb in skupnih
koristi
zgradili našo zvezo, popolno- ste prišli sem. Prosim jugoslo-ma isti kot prvi dan našega vanski tisk. naj izrazi našo za-sporazuma. Glede v.tega smo hvalo za prijateljstvo in iskre-
zagotovila najTir1'J 1	'* ' '	'
Beograd, 9. maja (Tanjug). Po petdnevnem uradnem in prijateljskem obisku Jugoslaviji je predsednik turške vlade in minister za zunanje zadeve g. Adnan Menderes danes odpotoval iz Beograda V Ankaro. Z njim so odpotovali tudi člani njego- Pregledal vega spremstva razen podpred- s]ej storjenega in ugotovili, »ednika vlade g. Fatina Busta Zoria, ki je včeraj odpotoval v Pariz.
Predsednika turške vlade je spremil do letališča podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Kankovič. G. Menderes je odpotoval s posebnim letalom Jugoslovanskega aerotransporta. Ko je prišel na zemunsko letališče, je godba le-lalske garnizije zaigrala turško m jugoslovansko državno himno, predsednik Menderes pa je v spremstvu Aleksandra Bankovca pregledal častno četo. Nato se je poslovil od visokih državnih funkcionarjev. Poleg podpredsednika Sankoviča so bili na letališču državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik izvršnega sveta Srbije Jovan 'VeseAoov, generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan, zastopniki ljudske oblasti, JLA, državnega sekretariata za zunanje zadeve in drugi.
Neposredno pred odhodom iz Jugoslavije je imel predsednik turške vlade g. Adnan Menderes v svoji rezidenci na Dedinju tiskovno konferenco, ki jo se je udeležili mnogi doli . in tuji novinarji ter ge-! ni sekretar ministrstva imanje zadeve g. N uri .	::i turški veleposlanik v
-radu g. Sadi kavur.
Opisujoč svoje vtise s petdnevnega obiska v Jugoslaviji, jc g. Menderes izjavil:
.Moji vstisi so kar nnjugod
dobili zagotovila najuglednejših jugoslovanskih činiteljev.
Ker je bil dosežen popoln sporazum glede poglavitnih nost in si med seboj zaupajo, načel, razne ugotovitve, različ-takem ozračju in prisrč- ni pogledi na svetovno dogajanje niso važni. Taki pogledi so drugotnega pomena in ne morejo škodovati solidnosti Balkanskega pakta.
v
nosti.
Med našimi sestanki smo se prepričali, da je naše zavezništvo solidno. Sama narava naše zveze je vzklila iz življenj- . —-----------------,	...	»
skilt potreb in skupnih koristi,	slovanskimi tovariši	smo ugo-	ščini. da je	njegova vlada ze
ledali smo, kar je bilo do-	tovili, da Balkanski	pakt ne	predložila	statut skupščine
"■ da	ustreza le sedanjim	obramb-	parlamentu	v ratifikacijo, ki
nost, ki ’smo ju uživali, ter spoštovanje in zahvalo predsedniku republike maršalu Titu, jugoslovanskim narodom pa naše globoke simpatije«.
Predsednik turške vlade ni imel minogo časa, da bi se bil dlje pomudil v razgovoru z novinarji. Odgovarjajoč na nekatera vprašanja, je dejal
’ čestitka predsednika republike
Beograd, 9. maja (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal predsedniku češkoslovaške republike Antonina Zapotockemu brzojavko, v kateri mu čestita k češkoslovaškemu državnemu prazniku.
Predsednik Tito častni meščan Samobora
Zagreb, 9. maja. Ob proslavi 10-leitnice v Samoboru pri Zagrebu je bila slavnostna seja, na kateri so proglasili predsednika Tita za prvega častnega meščana Samobora.
V razgovorih z našimi jugo- o balkanski posvetovalni skup-
skunuo korist naših držav in pa mora imeti tudi v prihod- kem. Balkanska posvetovalna da se mora v prihodnje naša nosti dolgoročno vlogo in biti skupščina bo zelo koristna za zveza še izpopolniti v skupno čedalje bolj plodovit tako v nadaljnji razvoj našega sode-korist. v	korist miru. neodvis-	korist držav darne Balkanske-	lovanja.	je	deja	g.	Menderes.
nosti in	nedotakljivosti naših	ga pakta kot v korist vseh mi-	Pred	zaključkom	tiskovne
,jr2avx	roljubnih narodov na svetu, konference je g. Menderes po-
»Pri tej priložnosti«, je de- Ugotovili smo, da ta pakt na udaril še naslednje: »Ne mo-jal dalje predsednik ’Mende- balkanskem področju pred-res, bi	prosil jugoslovanski	stavlja bratstvo, trdnost, raz-
tisk, naj	objavi našo zahvalo	cvet in varnost in da se bo
;	’ •	” bolj in bolj razvijal.
Končujem svojo izjavo in se vam še enkrat zahvalim, da
za sprejem, ki smo ga uživali tej državi. Ugledni državnik
PRED DESETIMI LETI
Za 10. maj 1945 objavlja Vrhovni štab Jugoslovanske armade v svojem vojnem poročilu:
Naše čete nadaljujejo naglo gonjenje sovražnika proti Avstriji. Uničena je bila 41. nemška divizija, 13. ustaški polk in druge nemško-ustaške formacije. Ujet je bil znaten del vojske, ostanek pa se je razbežal. Mnogo vojnega materiala je bilo zaplenjenega in uničenega. Naše čete, ki operirajo po dolini Drave, so prodrle na črto Maribor—Lipnica.
Ob osvoboditvi Ljubljane je padlo 520, ujetih pa je bilo 700 sovražnih vojakov'. Zaplenjenih je bilo 120 topov, 110 minometov, 500 puškomitraljezov, 580 avtomatičnih pištol, 285 kamionov, 30 traktorjev, 5 natovorjenih železniških kompozicij z raznim vojnim materialom in velike količine drugega orožja in vojnega materiala.
Planirano industrijsko proizvodnjo boio dosegli brez večjih težav
Svetozar Vukmanovi« in Fatlm Z orlu podpisujeta Jugoslovansko-t urški trgovinski sporazum bilo vse to opravljeno v nim potrebam in ustalitvi, pač jo lahko pričakujemo v krat-
nejši. Povsod smo bili toplo maršal Josip Broz Tito je po-sprejeti. imeli smo priložnost kazal do nas globoko prijatelj-videtj deželo in velik napre- stvo in naklonjenost, kar je dek, povsod pa so nas obsipali napravilo na nas globok vtis z najodkritosrčnejšo pozor- in smo mn za to nadvse hvali ost jo. Takoj moram poveda- ležni. Ganila nas je tudi iskre-ti. da je bil sprejem, kot smo nost. s katero so nas sprejeli ga uživali, mnogo več kot na- gospodje Kardelj, Rankovič in vai!na vljudnost.	Popovič.
Nisem sicer videl vsega, do- Prebivalstvo je pokazalo za bil pa sem jasen vtis o tem, Balkansko zvezo in tnrško-jn-da je Jugoslavija na poti iz- goslovansko prijateljstvo top-rednega napredka, da ima ze- lo zanimanje in prijateljstvo, lo učinkovito in modro vod- kar dokazuje, da je ta zveza stvo, ki omogoča prebivalstvu, našla pot v srca naroda in poda pridejo do izraza vse nje- stala prvina državne politike, gove najboljše sposobnosti. Vi- To je nenavadno važna ugoto-dim. da čaka Jugoslavijo in vitev«.
rem zapustiti te konference ne da bi izrazil, kako visoko cenim zavezništvo in sodelovanje Grčije ter njen prispevek k učinkovitemu sodelovanju v Balkanski zvezi«.
Beograd, 9. maja. Na današnji tiskovni konferenci v zveznem zavodu za statistiko in evidenco je bilo poudarjeno, da se je v primerjavi z mesecem marcem lanskega leta povečala industrijska proizvodnja za 31%. Največje povečanje je dosegla črna metalurgija za 53%, nato kemična industrija za 48°/o in tekstilna industrija za 32%. Dvig proizvodnje v mesecu marcu kakor tudi v prejšnjih dveh mesecih kaže, da bo letošnja planirana industrijska proizvodnja ne samo dosežena, temveč tudi prekoračena. Po besedah direktorja Zavoda za statistiko in evidenco tov. Novaka bomo letos prvič dosegli
Titova štafeta graničarjev na Matajurju
Nova Gorica, 9. maja. Titova štafeta graničarjev, ki je 7. maja krenila iz Kopra, je danes prešla čez enega izmed najvišjih vrhov na jugoslovansko-itadijanski meji, čez Matajur nad Beneško Slovenijo. Na vsej poti po dolini Soče in Goriških Brdih je tamošnje prebivalstvo navdušeno pozdravlj alo nosilce štafete. Na mitingih je prišla do izraza vsa ljubezen ljudstva do predsednika Tita, po čigar zaslugi je ta del Slovenskega Primorja dočakal pred desetimi leti osvoboditev. Štafeta graničarjev je ’ nadaljevala pot čez Vršič v Kranjsko goro.
ZASEDANJE NATO T PARIZU
Zahodna
uradno
Nemčija
sprejeta
Adenauer je v govoru zagotavljal, da bo Nemčija zvest in dejaven član Atlantske skupnosti — Nemški generali obiskali vrhovni štab Atlanskega pakta
njeno hrabro ljudstvo prav kmalu blesteča prihodnost«.
Predsednik turške vlade se je nato dotaknil razgovorov, ki jih je met z jugoslovanskimi pakt, smo vedeli, da Jugosla-državniki. Dejal je:	vi ja ne želi postati član Sever-
noatlantskega pakta. Spošto-
Govoreč dalje o Balkanski zvezi je predsednik tuške vlade izjavil:
»Ko smo sklepali Balkanski
»Ti razgovori so potekali v ozračju popolne odkritosrčnosti in medsebojnega zaupanja. Rad bi poudai-il, da je bila osebna navzočnost velikega državnika predsednika republike maršala Tita. ki se je udeležil večine naših sestankov, zelo velikega pomena in nam je pomagala pri razgovorih, saj smo tako lahko slišali iz ust človeka, ki ie v Jugoslaviji najodločiinejša osebnost, mne-
valj smo razloge, ki jih je Jugoslavija navajala za svoje tališče, kakor spoštujemo tudi samo njeno stališče. Po druga strani je Jugoslavija našla možnost, da odobri članstvo Grčije in Turčije v Severnoatlantskem paktu. Tako je bil dosežen popoln sporazum glede specifičnosti položaja sleherne izmed pogodbenic.
Kar sem pravkar dejal o
nje o jugoslovanski politiki ter specifičnosti položaja Jugosla-
Pariz, 9. maja (AFP). Danes dopoldne se je začelo v palači Chaillot 16. zasedanje sveta ministrov Atlantskega pakta. Prva seja je bila namenjena uradnemu sprejemu Zahodne Nemčije o organizacijo Severnoatlantskega pakta.
Vršilec dolžnosti predsednika grški minister za zunanje zadeve Stefanopulos je začel sejo z izjavo, da sprejem Zahodne Nemčije v NATO odpira nove možnosti za sodelovanje med narodi in utrjevanje miru. Atlantski pakt je prvina varnosti in njegov namen ni nič drugega kot ustvariti »strogi minimum, potreben za obrambo njegovih članov«. Stefanopulos se je izjavil proti enostranski ome-
jitvi atomske oborožitve in izrazil upanje, da bo Sovjetska zveza odgovorila na sporočilo, ki ga ji bodo poslali s sedanjega zasedanja Atlantskega pakta.
Nato so ministri za zunanje zadeve ostailih držav članic zaželeli Zahodni Nemčiji dobro-
Nov prehod za dvolastnike
Nova Gorica, 9. maja. Na podlagi sporazuma med zastopniki italijanskih in naših oblasti so odprli v Podsabotinu pri Gorici nov prehod za dvolastnike, ki je že petnajsti obmejni prehod na Goriškem. Otvoritvi novega prehoda so prisostvovali zastopniki jugoslovanskih in italijanskih obmejnih organov.
se posvetovali o raznih dogodkih. Tega ne bom nikoli pozabil. Naravno je bilo. da so potekali ti razgovori mrd zavezniki. ki verujejo v iskre-
Bisnnanska vojaška delegacija v akademiji JLA
Beograd, 9. maja (Tanjug). Burmanska vojaška delegacija s poveljnikom mornarice komo-dorjem Tan Pejem je danes dopoldne obiskala višjo vojaško Apostolski je nato priredil go-stniki so si več ur ogledovali učne prostore in proučevali delo akademije. Načelnik akademije generalni polkovnik Mihailo Apostlski je nato priredil gostom slavnostno kosilo.
VREME
Vremenska napoved za torek:
Po kratkotrajni jutranji megli v nižinah jasno, sončno vreme z rahlo oblačnostjo. Temperature ponoči med 3 in 9. na Primorskem do 12, čez dan do 26 stopinj Celzija,
vije. Turčije in Grčije, vodi do dveh zanimivih zaključkov:
Prvič, skladno s specifičnim položajem vsake izmed teh držav ima vsaka izmed njih lahko določeno število svojih lastnih posebnih pogledov na nekatere probleme. Toda to nikakor ne more škodovati trdnosti naše zveze, ker so to stvari, ki smo jih bili upoštevali že prej. in ker ta zveza temelji na poglavitnih skupnih načelih. Drugič, dejstvo, da sta Grčija in Turčija članici Severnoatlantskega pakta. Jugoslavija. Grčija in Turčija pa članice Balkanske zveze, ustvarja bratovsko vez med tema dvema organizacijama, ki imata pravzaprav isti cilj — ohranitev miru. neodvisnosti in nedotakljivosti držav članic. Ker pa ti dve organizaciji veže braitstvo, tudi ne more biti nasprotij v politiki teh dveh organizacij.
Med našimi razgovori smo z globokim zadoščenjem ugotovili. da so ostaJi smotri in temelji, na katerih smo bili
Podpis avstrijske pogodbe v nedeljo?
Izjava Pinaya je povzročila zadovoljstvo in veselje na Dunaju
Dunaj, 9. maja (AFP). Francoski minister za zunanje zadeve Antoine Pinay je izjavil danes, da se bodo ministri za zunanje zadeve štirih velesil zbrali na Dunaju v soboto in da bo
Francoski filmski delavci na obisku
Beograd, 9. maja. ob koncu meseca bo prispela v našo državo delegacija okoli 15 francoskih filmskih delavcev, ki jih bo poslal avtonomni sindikat francoskega filma, da vrnejo obisk našim filmskim delavcem. Francoski filmski delavci se bodo mudili po nekaj dni v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, kjer se bodo seznanili z jugoslovanskimi filmskimi delavci in si ogledali ateljeje naših filmskih podjetij.
državna pogodba o Avstriji nemara podpisana v nedeljo.
V	dunajskih uradnih krogih so z zadovoljstvom in veseljem sprejeli vest, da je Sovjetska zveza sprejela predlog zahodnih velesil, naj bi bil konec tedna na Dunaju sestanek štirih ministrov, na katerem naj bi podpisali avstrijsko pogodbo. Pričakujejo, da bodo veleposlaniki ZDA, Velike Britanije, Francije in ZSSR še danes popoldne rešili preostala vprašanja, tako da bi bilo končno besedilo pogodbe končano pred sestankom ministrov.
V	avstrijskih krogih prevladuje prepričanje, da bodo vsa vprašanja ugodno rešena in bo državna pogodba podpisana najpozneje prihodnjo nedeljo.
došli co in izrazili mnenje, da pomelli njen vstop v NATO utrditev te organizacije. Izrazili so tudi upanje v uspešen razvoj demokracije v Zahodni Nemčiji.
Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles je izjavil, da je vstop Zaih. Nemčije v Atlantski pakt dokaz, da »zahodne države znajo pozabiti na spore v preteklosti, če gre za rešitev in ohranitev zahodne civilizacije«. Po njegovem mnenju ni nikake drugačne rešitve, ki bi zahodnim državam jamčila mir na svetu.
Zahodnonemški kancler Adenauer se je v svojem govoru zahvalil za sprejem Nemčije v Atlantski pakt in za podporo zahodnih držav, »da bi se Nemčija združila v miru in svobodi«. Zagotavljal je, da bo Zahodna Nemčija dejaven in zvest član Atlantske skupnosti. Nemški narod je odločen delati za mir in svobodo. Adenauer je na koncu izrazil mnenje, da mora organizacija Atlantskega pakta s skupno obrambo omogočiti prebroditev ozkega' nacionalizma, k čemur naj prispeva tudi čim tesnejše sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju.
Pred zaključkom javne seje je ameriški minister za zunanje zadeve Dulles izrazil željo, da bi lorda Ismaya zaradi bolezni razrešili dolžnosti generalnega sekretarja Atlantskega pakta, na njegovo mesto pa imenovali koga drugega.
Ministri za zunanje zadeve 15 držav so nato imeli tajno sejo.
Vzporedno s slovesnostmi v palači Chaillot v zvezi s sprejemom Zahodne Nemčije v Atlantski pakt je bila podobna slovesnost tudi na sedežu vrhovnega poveljstva NATO. Skupina šestih zahodnonemških vojaških predstavnikov z generalom Hansom Speidlom je prišla v vrhovni štab, kjer jih je sprejel in pozdravil vrhovni poveljnik sil Atlantskega pakta v Evropi general Griinther.
planirano proizvodnjo brez večjih težav. V naslednjih mesecih bo potrebno, da se industrijska proizvodnja vsak mesec poveča samo za 9%, da bomo dosegli planirano industrijsko proizvodnjo. Največjo proizvodnjo je v zadnjih treh mesecih letošnjega leta dosegla LE Bosna in Hercegovina, kjer se je proizvodnja povečala za 43%> v primerjavi z lanskim letom. Za njo pride Srbija s 34%, Hrvatska s 3O'Vo in Slovenija s 24%.
Poleg teh podatkov o industrijski proizvodnji v prvem četrtletju je tov. Novak opozoril tudi na pomemben porast blagovnega prometa. Preteklo leto se je blagovni promet povečal v primerjavi z letom 1953 za I4°/o. Promet tekstila se je dvignil za 25% v primeri z letom 1953, promet obutve za 27B/ci, elektrotehničnega materiala za 63% in radioaparatov kar za 84%. Važno je omeniti, da se je potrošnja riža povečala za 39%, rib in ribjih konzerv za 30%
Komisija za predpise o združevanju samoupravnih organizacij
Beograd, 9. maja. Na dnevnem redu seje skupne komisije zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta za predpise o združevanju samoupravnih organizacij in ustanov, ki je napovedana za jutri, bo elaborat o delu zveznih gospodarskih zbornic in zveze zbornic. Naloga komisije je proučiti naloge, funkcije ter druga organizacijska in programska vprašanja samoupravnih organizacij in ustanov ter sprejeti sklepe o njihovem bodočem delu.
Proslave v Topuskem
Zagreb, 9. maja. Ob proslavah 10-letnice osvoboditve in 11-letnice* tretjega zasedanja ZAVNOH so bile v Topuskem velike slavnosti, katerih se je udeležilo ljudstvo iz vse Banije in Kord,una. Slovesnosti se bodo nadaljevale in bo 15. maja velika prireditev ob proslavi »Gledališče v NOB«. M. B.
ter kave za 76%. Povečana industrijska proizvodnja in ugodno stanje ozimine bo verjetno vplivalo na . nadaljnji porast blagovnega prometa in potrošnje. Ozimni posevki so v glavnem v dobrem stanju, edino koruza je nekoliko v zaostanku. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je ta kultura zasejana v 79 okrajih samo na 10% površine, v 34 drugih okrajih pa na 20% površine. Zaradi ugodnih klimatskih pogojev in toplega vremena lahko pričakujemo, da bo koruza nadomestila zamujeno.	I. St.
Seja komisije za predpise o delovnih odnosih
Beograd, 9. maja. Skupna komisi j.a zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta za predpise o delovnih odnosih je napovedala sejo za 11. maj, ko bo razpravljala o osnutku zakona o delovnih odnosih v gospodarstvu. Komisija bo proučila vprašanja, ki so v zvezi s plačami delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah in ustanovah, o njihovi odgovornosti in kazenskih določbah v: zvezi s tem.
Trgovinski sporazum z Urugvajem
Bograd, 9. maja. V Montevideu bo v kratkem podpisan trgovinski in plačilni sporazum med Jugoslavijo im Urugvajem. Osnove za ta sporazum so bile potrjene julija preteklega leta med obiskom jugoslovanska delegacije v Južni Ameriki.
Trgovinska pogajanja s skandinavskimi državami
Beograd, 9. maja. V Beogradu se bodo v začetku junija začela jugoslovansko-finski razgovori za zaključitev novega trgovinskega sporazuma. Prejšnji trgovinski sporazum, sklenjen ob koncu leta 1953, bo potekel 30. junija.
Pričakujejo, da se bodo junija začela tudi trgovinska pogajanja s Švedsko in da bo v kratkem proučena tudi ureditev nadaljnje blagovne izmenjave z Norveško in Dansko. (Jugopres).
Prva krstna predstava
na festivalu slovenske in jugoslovanske sodobne drame v Celju
Celje, 9. maja. Z nocojšnjo krstno predstavo drame Miloša Mikelna »Dež v pomladni noči« se je začel najbolj zanimivi del programa prvega festivala slovenske in jugoslovanske sodobne drame v Celju. Nocojšnja krstna predstava v izvedbi ansambla celjskega Mestnega gledališča ter v režiji in sceni Mileta Koruna iz Ljubljane je doživela prav lep uspeh. Drama obravnava probleme vojne ter probleme ljudi, ki so spričo vojnih zahtev postavljeni v izredne okoliščine. V glavnih vlogah so se najbolj uveljavili Slavko Strnad, Janez Eržen ter Nada Božičeva.
Na čast prve krstne predstave v okviru celjskega festivala je predsednik ljudskega odbora Gradišnik priredil v foyerju gledališča sprejem celotnemu ansamblu ter vodstvu celjskega Mestnega gledališča. Temu sprejemu so nocoj prisostvovali tudi člani ansambla gledališča Slovenskega Primorja iz Kopra, ki so danes že prispeli v Celje in ki bodo imeli jutri krstno uprizoritev komedije Vasje Ocvirka »Tretje ležišče«.
Zanimanje za krstne predsta- predsedniku Ljudske skupšči-ve na celjskem festivalu je ta- ‘ne LRS Mihi Marinku brzo-ko veliko, da so prispeli danes javko, v kateri čestita njemu, v Celje tudi trije člani inspek- ljudski oblasti in vsemu slo-torske skupine za poklic, gleda- venskemu narodu k «lesetlet-lišča pni republiškem svetu za nici osvoboditve.
prosveto in kulturo, Mira Danilova, Franc Albreht in Drago Šega. Ti in ostali člani inšpektorske skupine bodo izmenoma ocenjevali festivalne uprizoritve, ni pa še znano, če bodo svoje ocene javno objavili. Razen tega prisostvujejo festivalnim prireditvam tudi kritiki vseh večjih časopisov in radija. Leti pa so se domenili, da bodo na konou festivala svoje mnenje objavili in podelili častni naslov za najboljšega dramatika, igralca, režiserja ter scenarista.
V prvotno objavljenem sporedu festivala je nastala sprememba v tem, da bo s Torkarjev o »Pisano žogo« gostovalo Prešernovo gledališče iz* Kranja 5n ne Mestno gledališče iz Ljubljane, ki bo imelo svojo krstno predstavo šele 17. t. m. Režijsko je delo pripravil Igor Pretnar, »Pisana žoga« pa bo Y Celju doživela svoj krst.
M. B. i
Naši rojaki v Holandiji I čestitajo
Jugoslovansko društvo »Edinost« v Holandiji je poslalo
I sir. / SLOVENSKI POBOCEVILEC /	**> w - » maja 1«
Velike so naloge
sedanje generacije delavske mladine
Ustanovljeno je Urbanistično društvo Sloveni je
S konference mladih kovinarjev in metalurgov na Jesenicah
V okviru majskega praznovanja delavske mladine Slovenije so bile doslej že republiške konference mladih tekstilcev, kovinarjev in metalurgov ter rudarjev, v nedeljo bosta pa še konferenci mladih gradbincev in vajencev.
Konferenca mladih delavcev kovinskopredelovane in metalurške industrije, ki je bila v soboto na Jesenicah, je načela precej problemov splošno-druž-benega, gospodarskega In proizvodnega značaja, poleg tega je tudi kritično ocenila dosedanje delo madinskih organizacij pri vzgoji delavske mladine.
NENEHNO STROKOVNO USPOSABLJANJE — POGOJ ZA VEČJO STORILNOST DELA
Borbe za večjo storilnost dela ne moremo ločiti od ostalih družbeno - političnih problemov naše socialistične graditve, ker je to enoten, neločljiv ekonomski in ideološki proces družbenega razvoja. Mlad delavec, ki stopa v proizvodnjo ali je že nekaj let zaposlen, se trudi, da bi postal strokovnjak v svojem delu. Od tega je namreč odvisno, kakšni bodo njegovi mesečni prejemki. Pri nagrajevanju mladih je važno, da so v odnosu do starejših delavcev pravilno nagrajeni. Nikakor ni prav, da ima absolvent metalurške industrijske šole na Jesenicah le 2 din pri uri manj kakor kvalificiran delavec s 30-letnim delovnim stažem. Res je, da se storilnost dela bistveno ne loči,
BL&B iH JESINiGi
ob osvoboditvi
Med 6. in 9. majem leta 1945 je bilo v Gorjah in okolici Bleda precej vroče. Na Bledu in na Jesenicah se je v tistih dneh še trlo nemškega vojaštva, policije, žandarmerije, domobrancev, vlasovcev in dresiranih policijskih psov. Imeli so topove, minomete, strojnice in številna motorna vozila. Partizanski oddelki pa so pritiskali s Hotunj, Krnice in 2 okoliških hribov proti Bledu. Grmeli so topovi in minometi in regljale strojnice. Bile so borbe za podhomski predor, ki je za Nemce predstavljal edini izhod po železnici proti Jesenicam. Neki kmet je dejal: »Pustimo jih v tunelu, škoda je vsakega našega moža, da bi v teh urah padel, jih bomo že pocajtali.* In res je bilo tako. Nemci so se v nekaj urah nato vdali.
V	četrtek, 10. maja, so partizanski oddelki v jutranjih urah zavzeli Bled. V Zgornjih Gorjah se je v dopoldanskih urah sestavila častna četa, da vkoraka na Bled. Na čelu povorke je nosil veliko zastavo domačin — znani smučarski' prvak Lovro Zémva. Sledila je železarska godba z Jesenic. Na konjih sta jezdila politkomisar Brane Trhne in komandant mesta Bled, Ivan Fabijan, za njima pa je korakala častna četa od sonca ožganih borcev.
Toplo sonce je božalo to lepo planinsko pokrajino, ki je bila vsa v pomladanskem cvetju. Iz cerkvenih stolpov in hiš so se vile državne zastave in zvonovi so zvonili zmagovalcem v pozdrav.
Med Zgornjimi in Spodnjimi Gorjami se je ob cesti zbrala velika množica ljudi. Gorjanska dekleta so partizanske borce obsipala s cvetjem. Zaorili so klici: »Živel maršal Tito! Živela naša narodna vojska.'« Povorka je nastopila triumfalno pot na Bled, kjer so jo zasuli s cvetjem in zelenjem.
V	petek, dne 11. maja, so partizanski oddelki zasedli železarske Jesenice. kjer so bili prav tako burno pozdravljeni in obsuti s cvetjem. M. S.
FESTIVAL
bratstva in enotnosti v Ljubljani
V	proslavo 10. obletnice osvoboditve prireja okrajni komite Ljudske mladine Slovenije, Ljubljana, festival »Bratstva ln enotnosti« z naslednjimi prireditvami:
11.	MAJA — sreda — ob 20. url v dvorani Slovenske filharmonije večer partizanskih, narodnih in umetnih pesmi.
12.	MAJA — četrtek — ob 20. uri v dvorani Slovenske filharmonije nastop solistov in ansamblov.
13.	MAJA — petek — ob 20.15 uri v dvorani kina Union v Ljubljani večer pesmi ln plesov narodov Jugoslavije.
NASTOPAJO: mladinski pevski zbor iz Kamnika, mešani in ženski pevski zbor Tehniške srednje šole ln Gradbenega tehnikoma, harmonikarski zbor »Kajuh«, solisti iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Sarajeva, Titograda in Skoplja, Srednja glasbena šola. Glasbena šola Moste, Srednja baletna šola, folklorne skupine iz vseh bratskih republik.
Vstopnice se dobe pri okrajnem komiteju Ljudske mladine na Resljevi cesti » vsak dan od 12. do 11. nre ip od 16 -do 18. ure po enotni ceni 20 dinarjev.
Mladina ih ostali vljudno vab-
čez čas se pa vendar pokaže na stroju, ker je vsak gib starejšega delavca povezan z dolgoletnimi izkušnjami, znanjem in
spretnostjo.
Premalo skrbijo za strokovno izpopolnitev mladi delavci, ki se vozijo na delo in opravljajo razna poljska dela na domačih kmetijah. Zato ni čudno, da taki slabo izpolnjujejo delovne norme, čestokrat izostajajo od dela in podobno.
V	kovinsko - predelovalni in metalurški industriji je zaposlenih skoraj 30% mladih. Med njimi je 98 visokokvalificiranih, 4565 kvalificiranih, 3695 polkva-lificiranih in 2686 nekvalificiranih. Kakor vidimo, je še precej mladih brez ustrezne strokovne kvalifikacije. Nekatera podjetja prirejajo tečaje za pridobitev večje strokovne kvalifikacije, vendar pokaže marsikje mladina do njih premajhno zanimanje. Zelo dobra je praksa tovarne avtomobilov v Mariboru, da mora vsak novinec obvezno obiskovati tečaj, kjer se seznani s tehnološkim 'procesom tovarne, zaščito dela, delavskim samoupravljanjem itd.
Med kovinarji je tudi lepo število ženske mladine. Ugotavljamo lahko, da je zanje mnogo premalo poklicev in delovnih mest. Precej je poklicev, kjer se dekle ali žena ne bi mogla uspešno udejstvovati zaradi fizične sposobnosti, znano pa je, da se žene zelo uveljavljajo pri raznih strojih, avtomatih, kjer je stalno isto in natančno delo. V tej smeri bo treba iskati novih delovnih mest in poklicev za žensko mladino.
MLADI DELAVCI SE
PREMALO UVELJAVLJAJO V DELAVSKIH
SVETIH
V	tovarnah in podjetij h se čestokrat dogaja, da se samovoljno prekorači Investicijski načrt, nepravilno izkorišča sklad za vzdrževanje, prikrivajo devizna sredstva in podobno. Mladi delavci gredo mnogokrat mimo takih problemov zaradi indiferentnosti, še večkrat pa zaradi nezadostnega ali nepravilnega tolmačenja. Da bi take pomanjkljivosti deloma odpravili, so v' več tovarnah ustanovili na pobudo mladinske organizacije klube mladih proizvajalcev. Na teh naj bi mladi delavci dobili osnove ekonomske vzgoje in spoznali temeljito delavsko samoupravljanje in poslovanje podjetja.
V	Sloveniji je v organih družbenega upravljanja v proizvodnji 1410 mladih delavcev In delavk. Mnogi med njimi so postali člani delavskega sveta, ne da bi se v popolni meri zavedali svojih dolžnosti. Ponekod so bili tudi mnenja, da mora biti mladina zastopana v organih delavskega upravljanja, pri tem pa so premalo gledali, ali je predlagani mladi delavec vesten pri svojem delu, discipliniran, ali se zanima za proizvodne probleme podjetja, ali uživa ugled pri starejših ln podobno.
Pri nekaterih stare^ih delavcih so težnje, da ni treba mla-
dih v delavske svete, češ da so
nesposobni in nedozoreli za sodelovanje v organih delavskega samoupravljanja. Proti takim je uspešna borba le v tem, da z dejstvi dokažemo zmotnost njihovih -mnenj in da povečamo skrb za strokovno in politično vzgojo delavskega naraščaja.
LJUDSKA MLADINA POSEGA V VSA	*
DRUŽBENA PODROČJA Se vedno vlada marsikje v tovarnah mišljenje, da je prvenstvena naloga Ljudske mladine skrbeti za zabavno izživljanje mladine.. Vsi taki zagovorniki pozabljajo, da je mladinska organizacija politično-vzgojna organizacija mladih in da se kot taka bori v sklopu ostalih zavestnih družbenih finiteljev za socialistično družbo.
V zadnjih letih opažamo, da prodirajo med delavsko mladino malomeščanstvo, lokalizem, partikularizem in politična indiferentnost. To narekuje mladinskim organizacijam, da posvetijo vso skrb polltično-družbeni in ekonomski vzgoji mladih delavcev, ki kot del delavskega razreda še vedno nosijo glavno breme naše graditve.
Pereč problem delavske mla-
dine so samski domovi v Industrijskih krajih. V teh domovih navadno ni nobenega primernega prostora, kjer bi se mladi delavci ali delavke ob prostem času zbirali bodisi pri Šahu ali branju. Zato ni čudno, da si potem iščejo največkrat prostor za razvedrilo v gostilnah.
Se bolj boleče pa je prehranjevanje teh ljudi. Tako je na Jesenicah izmed 606 delavcev na kosilu v domovih 208, na večerji pa 190 stanovalcev. Del preostalih se hrani pri raznih zasebnikih, največ pa jih živi ob mrzli hrani odnosno ob tistem, kar si skrivaj skuhajo v sobi na kuhalniku. Posledica takega načina prehranjevanja so pogosta obolenja na prebavilih ln vinjenost, kar slednjič vpliva tudi na delovni učinek. Ne bi bilo napak, če bi podjetja podprla svoje menze, da bi pocenile hrano, saj bi se te dotacije kmalu obrestovale.
Tem ln še drugim problemom delavske mladine so dolžne mladinske organizacije posvetiti vso resnost, poleg tega pa se boriti za njihovo reševanje skupaj z vsemi odgovornimi činitelji. (Zvezo komunistov, sindikati, delavskimi sveti, upravnimi organi).
Pridobiti Je treba javnost za razumevanje sodobnih urbanističnih načel
Ljubljana, 9. maja. Danes je bilo ustanovljeno v Ljubljani kot prvo v državi Urbanistično društvo Slovenije ob navzočnosti okrog 150 novoprijavljenlh članov iz najrazličnejših strok, ki bodo zastopane v okviru novega društva. Ustanovnemu občnemu zboru so prisostvovali tudi številni predstavniki raznih ustanov iz področij, ki se neposredno aM posredno bavijo z vprašanji urbanizma in ki bodo v novem društvu tudi sodelovali.
Posebno je bila opazna navzočnost podpredsednika izvršnega sveta Slovenije dr. Breclja, ki je uvodoma izrecno poudaril, da je tudi Ljudska skupščina Slovenije uvidela veliko potrebo ustanovitve tega društva, ker smatra za izredno važno njego-' vo bodočo dejavnost, ki naj spravi v sklad mnoga nerešena družbeno-razvojna vprašanja s področja, s katerim se bo društvo bavilo. Posebej pozdravlja iniciativo, da se je okoli strokovnjakov, ki bodo sodelovali, razširil-na tako široko področje, ker bo le na ta način zagotov-
Kemična industrija v kmetijstvu
Velika razstavo kemično tedurtrije v Beo-	SÄftS
gradil —• Uspehi inštituta za jaurSKO llZlKO bida bi bilo treba povečati na
»Boris Kidrič« v Vinči	1,nnnn	1QK0 ^
Po končanem posvetovanju predstavnikov kemične industrije v Beogradu, so odprli v nedeljo v Domu kulture »Brača Stamenkovič« prvo razstavo kemične industrije Jugoslavije, ki jo je organizirala Zver za inženirjev in tehnikov kemije in tehnologije. Na razstavi sodeluje čez 100 jugoslovanskih tehničnih in predelovalnih tovarn ter nekaj domačih in tujih trgovskih podjetij. Prikazali so vlogo kemije v ostalih panogah industrije, razvoj kemične industrije v Jugoslaviji od osvoboditve do danes ter perspek-
tivni program razvoja te industrijske panoge. -Razstavljeni so glavni novi proizvodi te industrije, kakor na primer plastične mase, barve in laki, fotografski material, razni medikamenti itd.
Po perspektivnem programu razvoja kemične industrije, ki je izdelan v skladu s planiranimi potrebami drugih industrij ter vsega gospodarstva Jugoslavije, bi morala jugoslovanska kemična industrija proizvesti 1959. leta 800.000 ton superfosfata. Leta 1939 je jugoslovanska kemična industrija proizvedla 30.000 ton, la-
Pripravljajo se novosti v sistemu potrošniških kreditov
Dosedanji sistem podeljevanja potrošniških kreditov ni bil dovolj elastičen glede možnosti proizvodnje, blagovnih zalog v trgovini in podobno ter na potrebe potrošnikov. Zato pripravljajo načrte novih predpisov o potrošniških kreditih. Nova uredba o potrošniških kreditih naj hi vsebovala osnovna načela novega sistema podeljevanja kreditov, medtem ko bi se Narodni banki dalo pooblastilo, da bo s soglasjem zveznega izvršnega sveta predpisovala podrobnejša navodila in predpise za izkoriščanje posameznih vrst potrošniških kreditov. Po teh načrtih naj bi se krediti odobravali tudi za letni dopust, za popravila stanovanj kot tudi za preselitve. Kredite bodo odobravale banke in hranilnice, za industrijsko blago pa tudi trgovinska podjetja in trgovine. Končno predvideva načrt mož-
nost razširitve kroga oseb, ki lahko pridejo do kreditov. Tako naj hi kredite poleg dosedanjih koristnikov lahko izkoriščali tudi delavci in uslužbenci zaposleni v privatnem sektorju, osebe zaposlene v samostojnih po-, klicih, na primer zdravniki, književniki, advokati, umetniki, duhovniki in drugi, v kolikor so socialno zavarovani kot tudi privatni obrtniki.
V pogledu roka vračanja kreditov se predvideva naj bi kredit za nakup industrijskega blaga odobravali z rokom odplačila največ do dveh let, za nakup pohištva in glasbenih inštrumentov pa do treh let. Za kredite za kurjavo in letni dopust roki ne bi bili daljši kakor deset mesecev, za kredite za primer poroda, bolezni, smrti, popravil stanovanj in preselitve pa bi naj znašal eno leto.
120.000	ton v letu 1962. To bo štirikrat večja proizvodnja kakor pa je bila lanska. Do istega leta bi bilo treba tudi podvojiti proizvodnjo sredstev za zaščito rastlin v primerjavi s proizvodnjo iz leta 1939. Inženirji kemije in tehnologije prav tako predlagajo, naj bi povečali proizvodnjo dušičnih spojin od lanskih 11.000 ton na
530.000	ton v letu 1962. To bi bilo povsem v skladu s tendenco, da je treba v prvi vrsti razvijati tiste kemične tovarne, ki proizvajajo sredstva za kmetijstvo.
V posebnem oddelku razstave razstavlja inštitut za nuklearno znanost »Boris Kidrič« iz Vinče. Temu inštitutu, v ,katerem dela okrog 100 znanstvenikov, je uspelo med drugim proizvesti radio aktivni fosfor in natrij, ki ga uporabljajo v medicini za določanje ter za zdravljenje tumorbv in podobnih obolenj. Cez 80 znan stvenih del
inštituta — kakor kaže raz
ljena vsestranska izmenjava in popularizacija urbanistične miselnosti v naši javnosti. Društvu se zato že v začetku postavlja kot ena prvih nalog poleg, skrbi za strokovni razvoj svojega članstva in izmenjave izkušenj med strokovnjaki različnih področij predvsem čim večje obveščanje naše javnosti, ki jo je treba pridobiti za smotre sodobne urbanistične miselnosti.
Številni navzoči zastopniki so v svojih pozdravih izrekli podobne misli in obljubili tesno sodelovanje z novim društvom. Tako so govorili o imenu društev in organizacij tov. ing. Briffiy za gradbene inženirje, ing. 2agar za gozdarske inženirje ta tehnike, Šporar za kmetijske inženirje in tehnike, arh. ing. Sedlar za arhitekte, ing Torkar za Zvezo društev inženirjev, Klemenčič za Zvezo društev ekonomistov, prof. dr. Ilešič za Geografsko društvo, Zarnik za Društvo pravnikov, ing. Čuček za Geodetsko in fo-togrametrično društvo, ing. Černivec za Geodetsko upravo. Šemrl za okraj Radovljico, Šenk za Litostroj, Šumi za Muzej ln Grmovšek za Geološko društvo.
V	imenu iniciativnega odbora «ličnega društva, ki se snuje v republiki Hrvatski, je bil navzoč arh. Petrovič iz Zagreba. Univerzo v Ljubljani je zastopal prof. dr. Melik, Tehnično fakulteto prof. ing. Hrovat, medicinsko fakulteto pa prof. dr. Marinčič,"za MLO Ljubljane pa je bil navzoč ing. Prezelj.
V	Urbanističnem društvu bodo sodelovali arhitekti, gradbeni inženirji, ekonomisti, geo-
metri, geografi In drugi prirodoslovci, agronomi, gozdarji, zdravniki, pravniki, turistični strokovnjaki, zastopniki telesne vzgoje in še mnogi javni delavci, ki se čutijo soodgovorne pri graditvi novega prostora, ki jo narekujejo gospodarske in družbene spre/nembe. Iz obširnega poročila arh. Šorlija v imenu pripr. odbora je razvidno, da je ustanovitev društva le zaključna faza nad polletne pripravljalne dejavnosti od III. kongresa v Ohridu dalje. Po živahni razpravi sodelujočih je tudi bilo videti, da so vsi živo občutili potrebo po novem društvu, saj so ne samo v pozdravih, temveč tudi v konkretno nakazanih nalogah pokazali svoje razumevanje za potrebe in smotre nove družbene organizacije, kateri bo v kratkem sledila še ustanovitev sveta za urbanizem LRS in urbanističnega inštituta.
Po sprejetju pravil društva so bile v razpravi nakazane številne neposredne naloge društvene dejavnosti, h katerim se še povrnemo. Za prvega predsednika društva je bil z veliko večino izvoljen arh. ing. Marjan Šorli, za prvega sekretarja pa geograf Igor Vrišer.
Ob zaključku ustanovne skupščine je ista z navdušenjem poslala posebne pozdravne brzojavke podpredsedniku zveznega izvrš. sveta tov. Edvardu Kardelju in predsedniku izvršnega sveta Slovenije tov. Borisu Kraigherju, obema hkrati z zahvalo za vse dosedanje razumevanje pri pripravah za ustanovitev te prepotrebne družbene organizacije, ki jo čaka vrsta zelo važnih nalog, pri katerih reševanju bo potrebno postopno v javnosti razviti čim večje zanimanje za smotre urbanizma in poživiti strokovno vzgojo na tem področju. Mr
Ustanovljen je zavod za balneologijo
Izvršni svet LRS je izdal odločbo o ustanovitvi zavoda za balneologijo kot finančno samostojnega zdravstvenega zavoda s sedežem v Rogaški Slatini. Naloga zavoda je, da raziskuje zdravilne elemente naravnih zdravilišč v Sloveniji, tako mineralne vode, akrato-terme, morsko vodo, zdravilno blato, različne klime in podobno. Sodeluje z drugimi
z u
raziskovalnimi zavodi in orga-sodelavcev tega nizacijami pr-; reševanju vpra-,.i	šanj 0 kapia2j vrelcev, insta-
stava — je bilo doslej objavljeno v inozemskih strokovnih časopisih.
ladjah kopališč, zdravilnih naprav itd. Pomaga naravnim zdraviliščem pri ureditvi upo-
V Osijeku je odprt šesti spomladanski sejem
Razstava študentskega gibanja
na Ijnblfanski univerzi
V nedeljo je bila v mali dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani v počastitev 10. obletnice osvoboditve odprta razstava študentskega gibanja na ljubljanski univerzi. Otvoritvi
9ka univerza je dala 570 partizanov, nad 800 aktivistov OP. nad 900 študentov pa je bilo Interniranih in zaprtih. Mnogo študentov je darovalo v ljudski revoluciji svoje življenje, med
naselje, v številnih političnih ;n delovnih akcijah je zrasla enotna študentska organizacija. Na ljubljanski univerzi imajo svoje glasilo »Tribuna«, zelo razvito je tudi strokovno, kulturno-
prizadevanja delovnega kolektiva Osiješke livarne, ki je dal letos več novih proizvodov, pomembnih za napredek kmetijstva. Tp so ročni kultivator »Podravka«, štiri vrste grozdnih stiskalnic, razne travniške brane ter plug večje zmogljivost; za globoko oranje težjih zemljišč. Osiješka livarna proizvaja tudi univerzalni mlin »Olt« ter mlta-kladivar za mletje vseh vrst živinske krme. Za velike kleti je zanimiv njen izdelek naprave za polnjenje steklenic z osmimi cevmi in avtomatičnim prekinjenjem dotoka. Zmogljivost naprave je 1700 buteljk na uro.
Veliko pozornost kmetov pa vzbujajo tudi izdelki tujih tvrdk, ki jih letos prvič razstavljajo na Osiješkem sejmu ter v naši državi.
so prisostvovali Boris Ziherl, Vlado Krivic, Ada Krivic, predstavniki rektorata in fakultet ljubljanske univerze in študenti.
Razstava prikazuje borbo naprednega študentskega gibanja na ljubljanski univerzi v pred-aprilski Jugoslaviji proti takratnim režimom, za enotno študentsko gibanje, za popolno univerzo, univerzitetno knjižnico, za ekonomske pogoje študentov. Na čelu te borbe so bili študent je-komunistl.
Velik prispevek so dali napredni študentje v času narodnoosvobodilne borbe. Ljubljaa-
njimi tudi eden vodilnih organizatorjev oborožene vstaje v Sloveniji Tone Tomšič.
Iz vrst ljubljanskih študentov je zraslo precej neustrašnih borcev, «aj Je med njimi 42 narodnih herojev, mnogo vidnih partizanskih voditeljev In današnjih državnih ta političnih osebnosti.
Težnje ta cilji naprednega študentskega gibanja so bili šele uresničeni z revolucijo ln v povojni dobi. S podporo ljudske oblasti so bile urejene socialne in zdravstvene razmere študentov, študentje so dobili svoj*
umetniško ta športno izživljanje študentov. Danes predstavlja Zveza študentov pa ljubljanski univerzi močno enotno študentsko gibanje, ki Je važen činitelj v reševanju vseh študentskih problemov.
Razstava ne prikazuje kronološko celotnega razvoja ta poti študentskega gibanja, ker še ni zbrano vse dokumentarno gradivo, bo pa nedvomno pomenila močno vzpodbudo za nadaljnje zbiranje in ureditev zgodovinskega gradiva o dejavnosti na ljubljanski univerzi.
V petek so v Osijeku svečano odprli VI. osiješki spomladanski sejem, na katerem razstavlja svoje izdelke okrog 180 razstavljalcev. Na sejmu so razstavljeni predvsem kmetijski stroji novih tipov in vsestranske uporabe, ki bodo ustrezali potrebam sodobnega obdelovanja zemlje.
Posebno mesto zavzemajo med novimi stroji prenosne naprave za siliranje živinske krme, katerih licenco je na pobudo osiješke »Poljoopskrbe« odkupila tovarna »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda. Ta naprava je mnogo cenejša od dosedanjih betonskih naprav za siliranje, poleg tega pa ima še to prednost, da lahko proizvede večje ali manjše plasti silazne krme, dočim je zmogljivost betonske naprave omejena na njeno stalno prostornino. Nova prenosna naprava ima to glavno lastnost, da je premična in zelo praktična za konzerviranje zelene živinske krme, v kateri povzroča namesto sladkega kislo vrenje. S tem so ohranjene njene' hranljive snovi in vitaminske suhstance. Stroj je v Jugoslaviji zdaj prvič razstavljen ta predstavlja pomembno novost za napredek kmetijstva.
Osiješka »Poljoopskrbas pa razstavlja še vrsto novih strojev domače in tuje proizvodnje.
Petkratna traktorska prikolica z vgrajenim razmetalcem hlevskega gnoja je pomemben izdelek delovnega kolektiva »Pobjeda« iz Petrovaradina, Ta stroj opravlja istočasno dve delovni operaciji: vozi z gnojišča in razmetava določene količine hlevskega gnoja. Pet ton gnoja razmeče v desetih do petnajstih minutah, s čimer prihrani precej delovne sile. Novi proizvod istega podjetja je tudi tritonska traktorska prikolica z napravami za razsipanje umetnega gnojila. Prikladna je predvsem za manjša gospodarstva. Naprava je sestavljena tudi iz kosilnice in samovezalnice ter istočasno kosi in veže žitne snope. Tudi ta kombinirani proizvod je izdelek podjetja »Pobjeda«. Samoborski »Poljoprivrednik« je
zastopan z novimi 1300 mm .	-
mlatilnicami za velika gospo- Ie ze'° potrebna v gTadbeni-darstva. Razstavljeni so tudi štvn. Dosedaj smo morali da-prvi Izdelki serijske proizvod- iaiti velika devizna sredstva nje novih traktorjev Industrije za .te vrste proizvodov. Novi motorjev Rakovica tipov »Za- umivalniki, straniščne školjke drugar-Diesel«, »Tip P-2«.	in ostali proizvodi so snežno-
Posebno pozornost zaslužijo bele barve, izvrstnega leska in
rabe naravnih zdravilnih sredstev in pri ureditvi njihove zdravstvene službe. Proučuje uspešnost zdravljenja v naravnih zdraviliščih in določa indikacije za zdravljenje v posameznih zdraviliščih. Skrbi za vzgojo balneoloških strokovnjakov.
Tekmovanje stenografov v Zagrebu
Zagreb, 9. maja. V počastitev 10-letnice -osvoboditve države in rojstnega dne predsednika Tita se je začelo v Zagrebu tekmovanje stenografov, stenodaktilogra-fov in strojepiscev. Temu tekmovanju prisostvuje poleg ostalih tudi okoli 2&0 učencev ekonomskih srednjih šol. Dne 28. maja se bo začelo prvič v naši državi tekmovanje debatnih stenografov, za katerega se je prijavilo več stenografov iz Slovenije, Srbije, Hrvatske in drugih republik. Najboljše stenografe bodo nagradili z velikimi nagradami.	M. B.
In v Sloveniji
Ljubljana, 9. maja. Tudi v Sloveniji so včeraj društva stenografov in strojepiscev izvedla društvena tekmovanja stenografov in strojepiscev. Stenografi in strojepisci, ki so na teh tekmovanjih izpolnili predpisane pogoje, se bodo dne 22. t. m. udeležili republiškega tekmovanja, na katerem bodo izbrani stenografi in strojepisci za zvezno tekmovanje.
5. Šahovski sampionat
SLOVENIJE
Krivec pred Pucem in Gabrovškom
V tretjem kolu šahovskega prvenstva Slovenije so bili doseženi naslednji izidi: Stupica — ing. Levačič 0:1, Preinfalk — Bajec remi, Mišura — Krivec 0:1, Z. Gabrovšek — Lešnik 1:0, Benedičič — Kržišnik remi, J. Tomšič — Grosek remi, N. Tomšič — Puc 0:1.
Po tretjem kolu Je prevzel vodstvo mojstrski kandidat Krivec (LUSK »Olympia«) z 2.5 točke pred Pucom in Z. Gabrovškom, ki imata 2 točki in eno nedokončano partijo.
JUGOKERAMIKA že obratuje
Zagreb, maja, Te dni je za- lepih oblik. Nemški strokov-čela z uresničevanjem svojih njaki, ki so pred nekaj dnevi velikih načrtov tovarna »Jugo- pregledali obrate in nove sa-keramika« v Zaprešiču. lzde- nitarne proizvode, so bili pre-lovati so začeli najprej kera- senečeni. Izjavili' so. da so mično posodo in znaša proiz- proizvodi najboljše kvalitete,
vodnja preko 3 tone dnevno. V teh 3 tonah je veliko število krožnikov, skodelic in lončkov. Sedaj pa je šla stavljena v pogon še nova tunelska peč, ki bo sama spekla še 2 toni keramične posode dnevno. Od tega meseca dalje bo tovarna izdelovala mesečno tudi po 500.000 ploščic za po-pločevanje zidov. V kvadraturi znaša to 11.000 kvadratnih metrov zidne površine.
V poskusnem pogonu je tovarna »Jugokeratuika« usposobila mnogo novih delavcev, ki
po vzdržljivosti pa nad standardom. Pri proizvodnji sanitarne keramike uporabljajo najnovejše postopke, ki se jih poslužujejo samo še v ZDA.
Prvikrat tudi keramična embalaža
V » Jugotkeramiki« so se usmerili iud; na izdelavo keramične embalaže, naj lepših oblik, z narodnimi motivi. Samo za »Marasko« je za letos naročenih 60.000 likerskih ste-^ klenic. Oblike teh so zelo lepe že danes v celoti obvladajo v Juz. Ameriki iz njih — poteh nološki proces in imajo po- tem, ko popijejo liker ìzde-trebno znanje ter izkušnje. lujejo izredno lepe prenosne
električne svetilke.. Tovarne Začenjajo proizvodnjo brezalkoholnih pijač so naro-
sanitarne keramike	čile4 “a stot£°ee keramičnih
D	... patent-zapiračev, — izdelano
ro predhodnih poizkusih so je desettisoče kljuk za pečna sedaj zaceli tudi s proizvodnjo vratca, kljuk za stranišča itd. sanitarne keramike. Ta nam Takih kljuk za pohištvo in
slično potrebuje sedaj Turčija ravno dva milijona.
Delajo tudi poizkuse za proizvodnjo apotekarskih posod iz porcelana. Mnogo tovarn pa je zaprosilo za vzorce embalaže iz keramike.	M. B, .
St. m — io. maja 1955 'j SLOVENSKI P0R0CE7XLEC / str. 3
'M Rašu Zasedanje vseindiiškega ^	- kongresnega odbora
NOVICE V SLIKI
Dragi petletni načrt Menona
New Delhi, 9. maja (Tanjug). Vseindijski kongresni odbor, vrhovno telo vladajoče stranke Indiji, bo razpravljal
Potovanje Krišne
Ponesrečena zarota
V Damasku bodo te dni objavili komunike o rezultatih preiskave v zvezi z umorom polkovnika Adnana Malkija.
Tako javljajo zadnja poročila.
Polkovnika Malkija je v aprilu na nogometni tekmi Sirija : Egipt ustrelil kaplar Jumus Abdulrahim, član sirijske narodne stranke (PPS), ki je takoj po atentatu napravil samomor. Od tedaj dalje je ta umor osrednji problem političnih komentarjev sirijskega tiska, kajti za atentatom tiče, poleg notranjepolitičnih, v veliko večji meri zunanjepolitični cilji in je bil v neki meri kulminacija napetosti, ki je nastala v arabskih deželah po sklenitvi turško-iraškega pakta.
Sirijska narodna stranka, kateri je pripadal atentator, je namreč odločen zagovornik turško-iraškega pakta in pro-nacionalistične politike »Velike Sirije«, medtem ko je bil _	. /v	S /	#
ubiti polkovnik Malki, po be- SeStCMek ütZaV C 01017100
o bandunški konferenci in resoluciji izvršnega odbora o tem vprašanju.
Predlog resolucije izraža globoko zadovoljstvo s sklepi v Bandungu o gospodarskem in kulturnem sodelovanju ter izvajanju načela mirnega sožitja, ki ga je sprejelo 29 držav dveh celin. Izvršni odbor izraža prepričanje, da je bandunška konferenca močan prispevek k načelu sodelovanja in utrditvi miru.
Vseindi j ski kongresni odbor bo proučil tudi glavna poglavja drugega petletnega načrta Indije. Narodni dohodek se bo v drugem petletnem planu zvišal za okrog 27°/o. Indija bo posvetila posebno skrb graditvi
„ Krišna .M e non
ključne industrije, jeklarski, premogovni in električni industriji, za razliko od prvega petletnega plana, ki je bil na-
sedah generala Suker ja na gro bu pokojnika, »simbol borbe za pravice Arabcev«, protagonist sirijske neodvisnosti in je kot vodilna osebnost sirijske vojske vzgajal to v duhu obrambe neodvisnosti. — Polkovnik Malki pa je bil tudi prijatelj socialistov, njegov brat Riad pa je med voditelji socialistične stranke v Damasku.
2e ti osnovni podatki o obeh glavnih osebnostih, atentatorju In ubitem povedo dovolj kakšno je bilo ozadje umora. Po informacijah sirijskega tiska je bil cilj zarote vzpodbuditi skupino oficirjev, da bi izvedli državni udar in dali tako možnost za ustanovitev marionetne vlade izven Sirije, ki bi nato zahtevala intervencijo Iraka za »vzpostavitev zakonitosti« v Siriji, kar bi odprlo pot izvedbi ideje o »Veliki Siriji«.
Zarota pa se je, kakor kale, spremenila v bumerang. Oblasti so pozaprle vrsto vodilnih ljudi narodne stranke in pri preiskavi odkrile mnogo protivladnega propagandnega materiala, Malkijev pogreb se je spremenil v manifestacijo prebivalstva za neodvisnost Sirije, del tiska pa je celo zahteval ostavko predsednika republike Atasija, ki ni bil preveč naklonjen spremembi vo-■ '•/' ega kazenskega zakonika, omogočila nagel posto-peproti zarotnikom. Sirijsko forno mnenje se je postavilo ?a stran pokojnega Malkija, podprlo zagovornike protiblo-kovske politike in obsodilo tujo roko, ki je vodila atentatorja Abdulrahima.	-a
Hdmiisl Stump na Fcrmozi
Tajpeh, 9. maja (AP). Poveljnik ameriškega tihomorskega brodovja admiral Felix Stump je prispel danes na kratek obisk k ameriškemu 7. brodovju in Cangkajšku. Izjavil je, da se bo v Tajpehu posvetoval s poveljnikom ameriškega sedmega brodovja admiralom Alfredom Pri-deom in šefom ameriške vojaške posvetovalne skupine na For-mozi generalnim majorjem Wil-liamom Chaseom. Obiskal bo tudi ameriškega veleposlanika na Formozi in vplivne Čangkaj-škove funkcionarje.
Pomočnik ameriškega ministra za zunanje zadeve za vprašanja Daljnega vzhoda George Allen je izjavil včeraj, da ZDA ne priznavajo nasilja za združitev katerekoli države in da ne bodo podpirale vrnitve Cang-kajška na kitajsko celino.
načrta
New Delhi, 9. maja (AFP). — V Simli se je davi začela konferenca zastopnikov 13 azijskih držav članic Colombo načrta. Za predsednika konference so soglasno izvolili vodjo indijske delegacije Patela.
Sprejeli so naslednji dnevni red: Način uporabe ameriške pomoči, praktični problemi iz uporabe te pomoči, uporaba posebne pomoči za razvoj medre-gionalne trgovine in ustanovitev kreditne organizacije, ki bi nekaterim azijskim državam omogočila prebroditi kratkoročne plačilne bilance, dalje predstavništva evropskih držav, ki bi hotele pomagati pri gospodarskem razvoju držav članic ter sredstva za izučitev strokovnjakov za gospodarski razvoj področja.
Članice Colombo načrta so
Colombo, Kambodža, Singapur, Severni Borneo, Siam, Vietnam, Indija, Indonezija, Japonska, Laos, Nepal, Pakistan in Malaja.
Veleposlaniki štirih velesil, ki pripravljajo besedilo avstrijske državne pogodbe. Od leve proti desni zgoraj Roger Lalovette (Francija) in Iljičev (ZSSR) in spodaj, sir Geoffrey Wallinger (Vel. Britanija) ter Llewelen Thompson (ZDA).
men j en predvsem dvigu kmetijstva.
Indijski gospodarski svet je, v skladu s politiko graditve družbe po socialističnem načelu, prvič poudaril potrebo po državni upravi v poglavitnih gospodarskih panogah. Nadaljnji razvoj zahteva po predlogu sveta nacionalizacijo bank, zavarovalnic in trgovine, vzgoje in zdravstvene službe pa bo deležen vsak, ne glede na dohodke.
Osebni odposlanec predsednika Nehruja Krišna Menon bo nocoj, po krajšem postanku v Tokiu, kjer se je sešel z japonskim ministrom za zunanje zadeve, nadaljeval pot proti Pekingu. Izrazil je prepričanje, da si Cu En Laj' iskreno želi razgovorov z ZDA o problemih, k: zanimajo obe državi, in da ameriški minister za zunanje zadeve Dulles ne bo zavrnil misli o takih razgovorih. Menon je poleg tega izjavil, da njegovi razgovori s predsednikom kitajske vlade Cu En La-jem ne bodo nujno pomenili neposredne zveze z nedavno azij-sko-afriško konferenco. Pripomnil je, da mu ni znano, kako dolgo bodo trajali nejgovi razgovori v Pekingu, za katere ni določen nikak dnevni red.
Deset let po porazu nacizma je bila Zahodni Nemčiji vrnjena suverenost. Svet zavezniških visokih komisarjev je imel v torek 3. maja svojo zadnjo sejo, kateri je predsedoval najstarejši med njimi M. Francois Poncet. Ob zaključku seje so v posebnem proglasu sporočili, da je prenehala veljavnost okupacijskega statuta. Na sliki zadnja seja visokih komisarjev. Od leve na desno Francois Poncet, Conant in Hoyer Millar.
FEED VOLITVAMI V BRITANIJI
Izbiranje kandidatov
Levi socialisti grajajo vodstvo stranbe
Rim, 9. maja (Tanjug). Leva skupina socialno demokratske stranke se je zbrala danes v Milanu in obsodila politiko vodstva stranke. Socialno demokratska levica je zahtevala, naj stranka takoj podpre sestavo levo usmerjene vlade demokristjanov in socialistov in se ne spušča v nikake kombinacije glede štiristrankarske sredinske koalicije. Levičarska skupina meni, da morajo biti socialni demokrati vez med krščanskimi demokrati in socialisti in omogočiti čimprejšnjo levo ritev italijanske politike.
Indija - Jugoslavija
New Delhi, 9. maja. V New Delhiju so ustanovili indijsko-jugoslovansko kulturno društvo. Za predsednika je bil izvoljen g. V. Mavalamkar. Namen društva je gojiti kulturne odnose med narodi Iindije in Jugoslavije.
Skupno bodo stranke imenovale 1390 kandidatov — Med kandidati je okoli 90 žensk — Attieejevo sporočilo
London, 9. maja (Tanjug). V
Veliki Britaniji so danes uradno začeli postavljati kandidate za 630 mest v novem Spodnjem domu, ki ga bodo odprli 14. junija. Kandidiranja morajo morajo biiti končana do 16. ma-
ja. Politične stranke bodo imenovale skupno okrog 1390 kandidatov. Na volitvah 1951 je bilo 1367 kandidatov za 625 sedežev.
Konservativci bodo kandidirali v vseh volilnih enotah, tfa-
Nevtralni pas
V Londonu vse bolj razpravljajo o ideji, da bi vzpostavili pas nevtralnih evropskih držav
London, 9. maja (Tanjug). V londonskih diplomatskih krogih vse bolj razpravljajo o ideji vzpostavitve pasu nevtralnih evropskih držav. Ko so predstavnika Forreign Oficea vprašali, če to možnost proučujejo v zahodnih prestolnicah, je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da tega zaenkrat še ne more komentirati. Današnji »Times« piše med drugim danes tudi o tej ideji in opozarja, da bi bilo treba najprej ugotoviti, če so sovjetski voditelji spremenili svoje dceedanje stališče do
vprašanja Nemčije. »V tem primeru — piše »Times« — bi bilo lahko privlačno resno razmišljati o ustanovitvi nevtralnega pasu držav, ki ne bi bile vezane na svoje sedanje zaveznike, ki bi lahko svobodno izvolile svoje vlade in svobodno odločale o svoji bodoči politiki«. Članek pa tudi poudarja, da bi bil. ta načrt vseeno »zgodovinsko nerealen, ker veliki osrednji narod s 67 milijoni prebivalcev ne more stalno ostati izven zvez.«
Indija protestira v Karachtju
New Delhi, 9. maja (Tanjug). Indijska vlada je danes protestirala pri pakistanski vladi proti sinočnjemu spopadu na kašmirsko - pakistanski meji. V noti pravi, da je pakistanska vlada odgovorna za uboj 12 indijskih državljanov, ter zahteva nujno preiskavo in kaznovanje krivcev.
Zastopniki Indije in Pakistana so se zbrali včeraj v Džamu Kašmir z zastopniki Združenih nairodov, da bi govorili o omenjenem incidentu. Po mnenju diplomatskih opazovalcev je prišlo do tega dogodka v neprimernem času, prav pred
Stavka trgovskih uslužbencev v Trstu
Trst, 9. maja (Po telefonu). —
Danes stavkajo v Trstu uslužbenci trgovin ter so zaradi stavke, katere se je udeležilo po zadnjih podatkih 80% uslužbencev, odprte le tiste trgovine, kjer delajo gospodarji sami. Uslužbenci zahtevajo povišanje plač.	S. L.
obiskom predsednika pakistanske vlade Mohameda Alija v New Delhiju, ki je bil napovedan- za 14. maja in bi bil posvečen razgovorom o Kašmimi. Ta spor utegne biti povod, da se bo vnovič skalilo ozračje med obema državama. V New Delhiju se. vztrajno širijo glasovi, da bo sestanek med Mohamedom Alijem in Nehrujem ponovno odložen.
Raab o Jugoslaviji
Dunaj, 9. maja (Tanjug). — Zvezni kancler Raab je govoril davi ob otvoritvi mednarodnega kongresa glavnih urednikov, ki se je začel na Dunaju, ter pri tem omenil prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo. »V prijateljskem reševanju vseh nerešenih .vprašanj med obema državama, je dejal, je bil dosežen izreden napredek, tako da je razmerje med Jugoslavijo in Avstrijo pravi zgled sodelovanja med državama z različnim družbenim sistemom«.
V zvezi z bližnjo ' konferenco najvišjih predstavnikov štirih sil pa »Times« omenja, da pri teh razgovorih zahodne sile glede Nemčije ne morejo ponuditi nič novega. Ko navaja zahodno stališče, »Times« piše: »Zahodne sile smatrajo, da se Združena Nemčija ne bi smela zatekati k anšlusu in razširjati svojo moč na Balkan in Vzhodno Evropo. Strinjajo se v tem, da je treba vplivati na omejitev obsega nemške armade, ko bo dežela združena. Pripravljene so celò premakniti baze in čete Atlantskega pakta z nemškega ozemlja, niso pa pripravljene priznati, da bi se Nemcem prepovedalo pravico priključitve k zahodni aliansi, če bi to želeli. Nemčija je del Zahodne Evrope in njena umetna izključitev iz tega področja bi bila zgrešena in nevarna,« je rečeno ob zaključku članka v londonskem »Timesu«.
zen 'petih, kjer uglednim liberalcem ne bodo postavili protikandidatov. Pričakujejo, da bodo tudi laburisti postavili prav toliko kandidatov. Liberalci so že napovedali 104 kandidate, domnevajo pa, da se bo to število v tem tednu zvišalo. Komunistična partija Velike Britanije se bo borila za 16 mest v parlamentu. Doslej je kandidiralo tudi nekoliko neodvisnih.
Med kandidati je doslej 90 žensk, se pravi 16 več kot na volitvah 1951. Štirideset članov dosedanjega Spodnjega doma ne bo ponovno kandidiralo.
časopis »Daily Herald« je priobčil v današnji številki sporočilo laburističnega voditelja in bivšega predsednika vlade Attleeja, ki je nekak predvolilni program laburistične stranke glede zunanje politike. Attlee zahteva zmanjšanje oborožitve do meja, ki so potrebne za notranjo varnost. Po njegovi sodbi so brezplodni poskusi, da bi prepovedali nekatere vrste orožja, zahteva pa prepoved atomskih poskusov.
Glede Daljnega vzhoda zahteva Attlee sprejem Kitajske v OZN, umik Čangkajškovih čet s Kvemoja in Macuja, nevtralizacijo Formoze in pravico prebivalstva Formoze do samoodločbe. Na koncu se zavzema za koeksistenco med kapitalističnimi in socialističnimi državami, in za čim večjo pomoč premalo razvitim državam.
Izlava admirala Radforda
pred senatnim odborom za zunanje zadeve
Washington, 9. maja (AP). — Admiral Radford je danes izjavil v ameriškem kongresu, da ameriška pomoč tujini omogoča Združenim državam Amerike, da bodo skrčile število čet, ki jih morajo držati v aktivni službi.' Program vojaške pomoči je del programa ministrstva obrambe, je dejal. Ce ne bi bilo sil, ki so jih dali naši zavezniki v zadnjih petih letih, — v večini primerov pa so bile le-te omogočene z našimi programi vojaške pomoči — bi bile potrebe našega obrambnega programa mnogo večje.
Radford je govoril pred senatnim odborom za zunanje zadeve, ki sklepa o vladni zahtevi, da bi y finančnem letu, ki se začenja 1. julija, za pomoč
VTISI IZ INDONEZIJE
Agonija kolonializma
(Od posebnega dopisnika »Politike« in »Slov. poročevalca«)
Bandung, 7. maja. Na Javi se povsod lahko vidi, kako težko se je do konca rešiti dediščine kolonializma. Ne le »navadnega« kolonializma, ki je preprečeval domačinom, da bi se vozili v kupejih z ventilatorji ali da bi obiskovali restavracije, kjer igrajo dunajske valčke in madžarske pesmi o »umirajoči pomladi«* temveč tudi tistega občutka manjvrednosti, ki so ga kolonialne sile tako mojstrsko skušale vcepiti v duše svojih podložnikov.
Recept je bil preprost:	vi
Indonezijci ne znate izkoristiti tehnike in civilizacije, vam so še naprej potrebni belci.
Indonezija je otočje. Edino možnost hitre povezave nudi zrak. Vsi otoki so povezani z letalskimi linijami indonezijske družbe »Garuda«. Toda vsi piloti so še zmeraj Holandci. Nekam čudno se nasmehnejo, če jim pri izkrcanju nekje na Sumatri ali Singapuru rečete: »Hvala Indoneziji!«
Vsako mesto* na Javi ima evojo glavno trgovsko ulico, ki
ni evropska samo na pogled, temveč ima poleg kitajskih samo še evropske gospodarje. Indonezijskih trgovcev je malo. »De Bienkorff«, največja holandska trgovska hiša ima še zdaj, šest let po proglasitvi indonezijske neodvisnosti, svoje podružnice v vseh trgovskih ulicah.
Plantaže na večno zeleni Javi, kjer žanjejo dvakrat na leto, petrolejska polja na Sumatri, velike ladijske družbe, brez katerih ti otoki ne morejo dihati, so še vedno last tujcev. V Džakarti dela nekaj jugoslovanskih pomorščakov, ki so sklenili pogodbe z indonezijsko vlado. Njihova naloga je, da nauče svoje indonezijske tovariše umetnosti plovbe. Toda flota te države srèdi Pacifika skoraj ne pozna ladij, težjih od tisoč ton.
Holandce so spodili iz Indonezije — politicnq. Zato pa še zmeraj ostajajo kot »nenadomestljivi« trgovci in strokovnjaki. Ti strokovnjaki nimajo radi svojega posla, ker ni več »njihov«. Vidijo, da bodo in-
donezijski mladeniči kmalu spretneje kot danes upravljali letala in zapletene stroje. Zato se trudijo, da bi do tega prišlo čim pozneje, če tega že ne morejo povsem preprečiti. Medtem pa se trudijo, da bi iz svoje bivše kolonije na kakršen koli način odvlekli vse. kar se da. Skratka, tujci na Javi veliko trgujejo, a nič več ne investirajo.
Se zmeraj v senci
Taka je podoba Džakarte. Pred vojno je imelo mesto poldrag milijon, zdaj pa več kot tri milijone prebivalcev. Mogoče, da bodo tu kot po dragih azijskih mestih, ljudje ostajali na cesti celo noč in postavljali svoje postelje na pločnike tudi tedaj, ko bo stanovanj dovolj za vse. Taka je pač navada. Vsekakor pa jih bo večina vse bolj preživljala svoj prosti čas doma. Toda zdaj v Džakarti zelo malo gradijo. Prenapolnjena je. Živijo burno: reke avtomobilov, kakršnih ni videti niti v Hamburgu ali v Kopenhagenu, brzijo po
cestah. Videti je kot da so se vsi natlačili v avtomobile ali na rikše. To dela videz razgibanosti. Toàa zelo enostranske in površne: vsi — tisti v avtomobilih in tisti na rikšah — iščejo naglega zaslužka.
Holandski stari naseljenci pravijo, da so zelo ponosni na to, kar je Holandija v 340 letih svoje vlade dosegla na teh otokih. Toda. zgradila ni nič dragega kot ceste od plantaž do pristanišč! Izgubo kolonije pripisujejo nekim postranskim dogodkom, kakor da potoki krvi, ki je bila prebita v borbi za osvoboditev, niso dokazali, da tega ni mogoče preprečiti. Kar pa zadeva sposobnost Indonezijcev, kljub neurejenosti življenja in neiz-najdljivosti v gospodarstvu, vendarle so dokazi, da občutek manjvrednosti ne bo dolgotrajen.
Holandščina je bila še nedavno uradni jezik Indonezije. Toda že šest let po osvoboditvi se je vsa šolska mladina uspešno preusmerila poleg svojega materinega jezika na angleščino, mednarodni jezik Azije.
Tudi bandunška konferenca je bila- dokaz nagle prilagoditve mednaròdnim potrebam. Bila je dobro organizirana. To ne pomeni samo, da so imeli
udeleženci in opazovalci osnovne pogoje za delo in življenje, temveč to, da so novinarje povsod* čakali pisalni stroji in papir, kar že ?pada med finese organiziranja mednarodnih zborovanj.
Bandunška konferenca bo zelo dvignila zavest Indonezijcev v tem, da ni neke nedosegljive evropske civilizacije in spretnosti. Se bolj pa se bo ta zavest razvila, ko bodo rešili veliki problem svoje dežele:	neenakomerno naselje-
nost otočja.
Strah pred tehniko
Prenaseljenost enega od mnogih otokov — Jave — poraja pri mnogih Indonezijcih poseben kompleks: strah pred tehniko. Tisti, ki ponujajo indonezijskim kmetovalcem stroje, slišijo včasih takole modrovanje: »Java je prenaseljena. Če borno uporabljali stroje, bomo povzročili brezposelnost. Sicer pa je naša zemlja tako rodovitna, da je skoraj ni treba obdelovati.«
Na Javi živi več kot 50 milijonov ljudi, na Sumatri, ki je mnogo večja in kjer so še nepregledni gozdovi, pa samo 15 milijonov. Na ostalih otokih živi 13 milijonov ljudi. Če bi se ljudje z rodovitne Jave preselili na nič manj rodovit-
ne sosedne otoke, bi se spremenila psihologija celega naroda. Odprli bi se novi ventili za njegove ustvarjalne sposobnosti in okrepila želja po modernem gospodarstvu.
Če letite z Jave čez Sumatro proti Singapuru lahko vidite, če ste »razočarani« zaradi vdora civilizacije v Džakarto, kjer je biciklov toliko, kot v Kopenhagenu ali v Amsterdamu, sanje svoje mladosti:	pravo
džunglo! Pravijo, da je v tej džungli še prav vse, kar evropskim otrokom kažejo v poljudnih znanstvenih filmih. Vsekakor vladi še ni prišlo na misel, da bi džungle proglasila za nacionalni park. Tigrom še ni treba državnega varstva. Toda ne za dolgo-džungle bodo izginile.
Romantika vzhoda ni več taka. kot jo je opeval Kipling. Pretresa jo mrzlica naglih sprememb. Mar ni hrabrilno tudi to, da se odslej uvršča med svetovne činitelje poleg dragih novih držav tudi ta, ki ima prebivalcev kot cela Nemčija? Kaj ima povedati svetu? Da bo odslej svet moral računati tudi z njo, kadar bo delal zapleteno bilanco miru ali kadar bo razmišljal o nevarnostih, ki grozijo človeštvu?
Jurij Gustinčič
tujini odobrili kredit 3.5 milijarde dolarjev. Od tega kredita bi šlo 1.700 milijonov dolarjev za neposredno vojaško opremo in pomoč vojaškim silam ameriških zaveznikov, s katerimi imajo ZDA pogodbe o medsebojni obrambi.
TELE0HÄMI
LONDON, 9. maja (Tanjug). V Londonu izjavljajo uradno, jda britanska vlada še ni dobila sovjetske note o formalni odpovedi anglo-sovjetske pogodbe, sklenjene leta 1942.
LONDON, 9. maja (Tanjug). — Londonski »Times« piše, da je britanska vlada v sedanjem sporu te države z Afganistanom na strani Pakistana. Afganistan vztrajno zahteva ustanovitev avtonomne države iz sedanjega dela pakistanskega ozemlja.
BERLIN, 9. maja (AFP). Župan zahodnega Berlina dr. Otto Sur bo 15. maja odpotoval na petdnevni obisk v ZDA, kjer se bo z zastopniki ameriškega ministrstva za zunanje zadeve pogovoril o Berlinu.
RANGUN, 9. maja (Reuter). — Zastopniki in opazovalci iz 19 azijskih držav so začeli danes razgovore o industrijskih pogojih v Aziji in vlogi sindikatov. Posvetovanje je v okviru seminarja, ki ga je organizirala burmanska zveza sindikatov.
SOFIA, 9. maja. Kakor poroča bolgarska časopisna agencija, je Bolgarija navezala diplomatske zveze s Sirijo.
TAJPEH, 9. maja (Reuter). Po vesteh iz Tajpeha je v pristanišču Kelnng na severu Formoze eksplodirala neka Cangkajškova ladja, polna streliva. Osem ljudi je bilo ubitih.
BUENOS AIRES, 9. maja (AP). Po klerikalnih demonstracijah v mestu Peron (pokrajina Buenos Aires) je policija aretirala 15 ljudi, za katere sumijo, da so organizirali demonstracije.
KAIRO, 9. maja (AP). — Vodja skupine Združenih narodov za nadzorstvo nad premirjem v Palestini general Burns je izjavil danes, da je Egipt s pridržkom sprejel štiri predloge za zmanjšanje napetosti pri Gazi.
Jugoslovanski film v Budimpešti
Beograd, 9. maja. Jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti je 7 maja predvajalo jugoslovanski film »Nezvestoba«. Predstavi je prisostvovalo več državnih funkcionarjev. kulturni in javni delavci, mnogi člani .diplomatskega zbora ter večje število pripadnikov jugoslovanske narodnostne manjšine.
4 str. / SLOVENS!!! ITSOCEVILEC /
ST. 107 — 10. MAJA 1955
Na gradbišču Gospodarskega razstavišča v Ljubljani:	V lesenem opažu
mala razstavna dvorana, ki bo imela lupinasto streho; notranjost velike razstavne dvorane v prostorih bivšega podjetja «Mineral«, kjer bo v soboto odprta lovska in ribiška razstava; ogrodje tako imenovane montažne dvorane je sestavljeno iz brezšivnih cevi, izdelek železarne v Sisku.
Blejska občina sprejela družbeni plan
Ljudski odbor mestne občine na Bledu je na svoji zadnji seji razpravljal o letošnjem družbenem planu in proračunu. Pred tem so tudi volivci že dali svojfe pripombe k proračunu in družbenemu planu na zborih volivcev, ki so bil po vseh vaseh prav dobro obiskani, le v Gradu je bila udeležba slaba.
Letošnji družbeni plan računa na dvig gostinstva, ki je karakteristična panoga za Bled. Znesek skupnih dohodkov bo znašal letos 105 milijonov dinarjev in bo po odbitku vseh obveznosti od tega ostalo za izvrševanje administrativnega proračuna 43 milijonov. Investicijski sklad, v katerega se bo stekalo 50°/o dobička gostinskih podjetij ter 6Vo obresti od osnovnih sredstev gostinskih podjetij, bo letos znašal 20 milijonov dinarjev. Administrativni proračun vključuje predvsem izdatke za prosveto, zdravstvo, za komunalno dejavnost ter za državno upravo. V letošnjem proračunu so upoštevane tudi množične, politične in športne organizacije, ki bodo letos dobile precejšnje zneske, tako da jim bo dana kar največja možnost delovanja.
Za investicije letos ni na razpolago nobenih sredstev, zato letos ne bodo pričenjali z novogradnjami, niti ne bodo nadaljevali lani pričetih del. B. B.
'i problematiki otroške paralize v Sloveniji
Glede na vesti v listih po vsem svetu o najnovejših iznajdbah za uspešno zdravljenje otroške paralize smo '■aprosili docenta dr. Milka Eedjaniča v ljubljanski infekcijski kliniki za podrobna pojasnila. Na to prošnjo nam je poslal naslednji članek: V zadnjem času beremo mno-£0 o uspešnem cepljenju proti otroški paralizi, ki ga je v ZDA uvedel J. S a 1 k. Od tega cepljenja si obeta ves svet rešitev pred boleznijo, ki zavratno mori ali pohablja nešteto otrok, pa tudi odraslim ne prizanaša.
Otroška paraliza (po latinsko »poliomieiitis«) je sorazmerno mlada bolezen, saj se je začela pojavljati šele proti koncu prejšnjega stoletja. Prve prave epidemije so imeli na Švedskem, potem pa se je bolezen razširila po vsem svetu. Največjo epidemijo so imeli v ZDA, ko je
1.	1917 zbolelo dad 40.000 ljudi, otrok in odraslih, med njimi tudi poznejši predsednik Franklin D. Roosevelt.
Dolgo ni bilo znano, po kakih
Se pred vojno je bila Soča s svojimi pritoki in reko Vipavo dokaj bogata na sladkovodnih ribah. Odlične soške postrvi so švigale zlasti po tolmunih pri Čezsoči, Kobaridu, Mostu, Kanalu in ob Solkanskem mostu. Soška postrv je športna riba, okusna in cenjena posebno po svoji velikosti. Posamezne ribe namreč dosežejo težo do 20 kg in še več. Pred nekaj leti je nek tolminski ribič pri Mostu na Soči ulovil celo 22 kg težko postrv, medtem, ko navadne potočne postrvi dosežejo kvečjemu težo 5 ali 6 kg.
Prav tako kot ostale panoge našega gospodarstva sta bila med nvnulo vojno hudo prizadeta tudi lov in ribištvo. Nenačrtno in z neribiškimi sredstvi so ribe lovili Nemci, Italijani, pa tudi domačini niso držali križem rok. Tudi za časa angloameriške vojne uprave se je divje pokonče-vanje rib nadaljevalo. Z ročnimi bombami in eksplozivi so civilni policaji in angloameriški vojaki poskrbeli, da je ob Soči še vedno pokalo skoraj tako kot v času vojnih ofenziv. Ob priključitvi k FLRJ smo vode tako našli prazne in brez tipične favne.
Za obnovo sladkovodnega ribištva in ribarjenja po naših vodah so po vojni ob pomoči ljudske oblasti mnogo storili. Tudi delovni ljudje si zdaj lahko privoščijo ribiški šport, ker ta ni več dostopen samo nekaterim redkim priviligirancem. Ribiško društvo Nova Gorica je razvilo posebno gospodarsko dejavnost, ko je lani pričelo z gradnjo ribogojnic in drugih objektov, potrebnih za vzgojo čistokrvnih postrvi in drugih rib, s katerimi bodo obogatili rečne ''vode. Za letošnje prvomajske praznike in v počastitev desetletnice osvoboditve so 2. maja odprli prvi dve ribogojnici na Goriškem in to v Novi Gorici in v Ajdovščini ob Hublu. Gradnja objektov je stala nad poldrug milijon, ribogojnici pa imata že zdaj zmogljivost nad 1 milijon ribjih iker. Skoraj polovico investicij je krilo društvo iz lastnih sredstev. Člani so pomagali s prostovoljnim delom, del stroškov so krile gospodarske organizacije, vsestransko pa sta šla društvu na roke tudi oba mestna ljudska
poteh se širi otroška paraliza. Pojavljanje posameznih primerov brez vsakršne medsebojne zveze je navidezno nasprotovalo zakonom, po katerih se sicer širijo nalezljive bolezni. V truda polnem delu so neštevilni znanstveniki po vsem svetu z vedno večjim uspehom korak za korakom prispevali gradivo, za današnje znanje o tej bolezni.
Povzročitelj otroške paralize je neznansko droben virus. Ce ta virus prodre v osrednje živčevje, uniči živčne celice v hrbtnem mozgu. Posledica tega je, da ohromijo ustrezne mišice, ker ne dobivajo več nikakih impulzov iz svojih živčnih centrov v hrbtnem mozgu. Če so pri tem prizadete dihalne mišice, preneha aktivno dihanje, — bolnik se zaduši pri polni zavesti. Če dihanje ni bilo prizadeto, potem bolnik sicer ozdravi, ostanejo mu pa bolj ali manj obširne trajne ohromitve.
Bolniki izločajo virus v glavnem z blatom. Izkazalo pa se je, da virusa ne izločajo samo bolniki, temveč tudi številni
odbora, tako v Novi Gorici kot
v Ajdovščini.
Ribiško društvo Nova Gorica pa ima še druge lepe načrte. Pri sedanjih valilnicah nameravajo zgraditi še po štiri vodne bazene z zmogljivostjo 30.000 enoletnih ribic v vsakem bazenu. V Ajdovščini so en tak bazen že dokončali. Ribogojne bazene mislijo graditi še v Vipavi, v Kanalu in Brdih. V Renčah mislijo obnoviti valilnico krapov, na Ajbi pa ribolovnico.
Društvu je uspelo, da zdaj skupno upravljajo in uporabljajo ribogojnico v Kobaridu, ribiška društva Tolmin, Idrija in Gorica. To ribogojnico, ki je večje kapacitete, so kot nadomestilo zato, ker niso ob jezovih soških hidroelektrarn napravili ribjih steza,
„ zgradili Italijani. Ugodno za ribiško društvo se je končal več let trajajoč spor med Soškimi elektrarnami in ribiškim društvom. Zaradi svojega obratovanja povročajo elektrarne veliko nihanje vode na Soči, zaradi česar ikre in mlade ribe pogostokrat ostajajo na suhem ter poginjajo. Ob priliki zadnjih popravil v soških hidroelektrarnah so odprli zatvornice jezov. Sproščena voda pa se je kot umazan, podivjan hudournik valila po
Gibanje cen na
Ugodno vreme In prvomajski prazniki, ki so bili pred vrati, so prejšnji teden močno vplivali na močan dotok zelenjave na vse trge, ki so bili v vseh naših krajib zelo dobro založeni. Tudi cena zelenjave se je zaradi tega skoraj povsod precej znižala, razen v Celju, Kočevju, Kranju, Novem mestu, Postojni in Trbovljah, kjer so prodajali solato še vedno po 100 din za kilogram. V Ljubljani je stal kilogram solate 76 din, na Jesenicah 90 din. najcenejša pa je bila seveda v Kopru po 50 din in v Gorici po 60 din za kilogram. Tudi cena špinače se je precej znižala in so jo prodajali v Ljubljani po 50 din, prav tako v Kočevju, v Gorici po 36 din, v Mariboru po 60 din. ponekod pa je bila še vedno precej draga, tako v Postojni po 100 din in v Kranjn po 80 din. Cene špinače v glavnih mestih drugih republik so bile še precej nižje, tako v Beogradu po 30 din, v Zagrebu n Skoplju pa po 20 dinarjev.
Cene mesa so ustaljene in ni bilo v zadnjem tednu nikakih sprememb, razen . v Gorici, kjer se je podražilo svinjsko meco za
ljudje, ki niso bili prav nič bolni ali pa so imeli le kratkotrajno vročinsko bolezen. Z blatom pride virus tudi v vodovja, kar mu daje možnost, da okuži številne ljudi. Vidimo torej, da je virus med ljudmi zelo razširjen, bolnikov z otroško paralizo pa je sorazmerno malo. Iz tega sledi nujno, da je človek proti otroški paralizi pravzaprav zelo odporen. Zbolijo potemtakem samo tisti, ki iz tega ali onega vzroka nimajo te odpornosti v času, ko se okužijo. Bolezen zapušča imunost, za otroško paralizo zboliš namreč samo enkrat. Izkazalo se je, da postanemo imuni tudi že s tem, da smo se okužili, ne da bi okužbi v tem primeru sledila tudi bolezen. To se dogaja pri večini ljudi.
Kako je z otroško paralizo v Jugoslaviji? Do 1. 1953 se je število bolnikov gibalo nekako med 30 in 100 na leto za vso državo, kar je prav neznatno. Leta 1953 pa je bilo samo v Sloveniji okoli 200 primerov, v vsej državi pa 600, s 25 smrtnimi primeri. Ce zasledujemo gibanje te
strugi Soče. V koritu tolminskega umetnega jezera je tedaj v mivki in blatu nastalo pravo ribje pokopališče. Tudi cementarna Anhovo ribam in ribjemu zarodu zaradi neurejenih čistilnih naprav povzroča veliko škode. Zdaj sta obe podjetji prispevali ribiškemu društvu svoj delež kot pomoč pri gradnji ribogoj-nih naprav.
Za zaščito naših voda pa je šlo društvo še dalje. Med ljudmi se namreč še vedno najdejo posamezniki, ki si zaželijo avanturističnega divjega ribolova. Lani je n. pr. pričela skupina »črnih« ribičev pravo ofenzivo na reki Vipavi. Ofenziva pa se je seveda končala na zatožni klopi. Zdaj dva ribiška čuvaja noč in dan pazita na take nepoštene ljudi.
Končno naj omenimo, da se tudi nekateri člani društva ne drže pravil odlova in streme le za tem, da bi iz vode čimveč izvlekli, ne pa tudi pomagali dvigniti še nezadovoljiv ribji stalež. Na zadnjem društvenem plenumu so sklenili, da ne bodo več dovoljevali lova s kakimi drugimi vabami kot z umetnimi. Noben ribič ne sme uloviti več kot štiri repe, od tega samo dve postrvi na enem lovu. Da si ribji zarod čimpreje opomore, kar bo v splošno gospodarsko korist in v korist pri razvoju turizma, bodo ta načela strogo Izvajali.
naših trgih
10	din in ga zdaj prodajajo po 290 din. Isto velja za krompir in fižol, le cena čebule se je zaradi manjše ponudbe nekoliko zvišala. Tako so jo prodajali v Ljubljani po 60 din, prav tako na Jesenicah in v Postojni, v Trbovljah in Mariboru po 55 din, v Ptuju, Kopru in Celju po 50 din, v Gorici po 48 din, v Novem mestu po 70 in v Kranju po 72 dinarjev za kilogram.
Cene jajc so se gibale precej različno. Najceneje so jih prodajali v Trbovljah po io din, v Novem mestu in Murski Soboti po
11	din, v Ptuju po 12 diir, v Ljubljani. Gorici in na Jesenicah po 14 din, v Kranju in Mariboru pa so se podražila na 15 din. Po isti ceni so jih prodajali tudi na trgih v Beogradu in Nikšiču, v Sarajevu celo po 16 din, dočim so bila v Skoplju in v Zagrebu po 13 dinarjev.
Sveži grah v stročju so prodajali na trgu v Kopru po 190 din z L kilogram. Na trgih v drugih republikah je bil v navedenem tednu manjši dovoz, ker so bili kmetje zaposleni pri delu na polju.
bolezni pri nas, vidimo, da narašča število primerov sicer počasi, toda stalno. Pri tem prednjači Slovenija pred ostalimi republikami. V prihodnosti moramo torej računati z naraščanjem otroške paralize.
Poizkusi so pokazali, da je pri nas v Sloveniji nekako 50%> ljudi imunih proti otroški paralizi, verjetno zato, ker so se bili okužili z virusom, ne da bi bili pri tem zboleli. V Srbiji je ta odstotek še večji. Vidimo, da je v deželah, kjer je higiena na višini odstotek tako imuniziranih ljudi manjši kakor tam, kjer je higiena na nižji stopnji. Tako si. razlagamo, da je v deželah z razvito higieno, kakor so n. pr. Švedska, Danska, Švica, toliko otroške paralize, ker pač tam ljudje niso prekuženi z virusom. Zato smatramo danes otroško paralizo za pravo bolezen civilizacije. Ni torej čudno, da dobimo v Sloveniji več paralize kakor v južnih predelih države.
Mi smo še daleč od tega, da bi pri nas z novim ameriškim cepivom iztrebili otroško paralizo. Pri razdelitvi cepiva morajo kot prve priti na vrsto dežele, kjer je bolezen zelo razširjena, potem šele druge. Računati moramo torej z dejstvom, da se bo pri nas bolezen sedaj še širila. Zato moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da nudimo bolnikom primerno in učinkovito zdravljenje. Ker bolezen do 1. 1953 pri nas ni bila problem v večjem obsegu, tudi nismo imeli kakih večjih priprav za zdravljenje. V letu 1953, ko je bolezen nastopila naenkrat s številnimi primeri, smo prvič občutili pomanjkanje bolniških postelj, priprav ‘ za fizikalno zdravljenje ohromelih udov, prav posebno pa »železnih pljuč« za tiste najhuje prizadete bolnike, katerim so odpovedale dihalne mišice. Vsa Slovenija premore danes samo ena »železna pljuča«, ki pa so namenjena operativnim primerom na kirurgični kliniki v Ljubljani.
S tem, da je ortopedska klinika odprla rekonvalescentske oddelke, — za otroke v Stari Gori, za odrasle v Laškem, — je problem posteljnega fonda in fizikalnega zdravljenja postal nekaj manj pereč. Nujno potrebna pa bi bila nabava modernih »železnih pljuč«, s katerimi bi bilo mogoče obdržati pri življenju marsikak primer bolezni, ki bi se sicer moral v hudih mukah počasi zadušiti.
Proslava desetletnice stiško-grosupeljskega okrožja
V desetem letu po osvoboditvi se bodo sestali tudi aktivisti nekdanjega stiško-grosupeljskega okrožja.
Sestali bi se 4. in 5. junija na Muljavi pri Obrščaku, od koder bi bil po mitingu nočni partizanski pohod na Polževo. Obiskali bodo tudi vse partizanski, prijatelje in znance, Id so v težkih dneh vojne požrtvovalno sodelovali z nami.
Pozivamo vse, ki so sodelovali v okrožnih ali rajonskih formacijah, naj se prijavijo tovarišici Mimi Pajkovi, Ljudska prosveta Slovenije, Miklošičeva c. 7 -I. Ljubljana, tel. 21 -880 ali 21 -677.
Pripravljalni odbor
Na naslov »Javne razsvetljave«
Stanovanjsko naselje med Posavskega ulico, onstran tako imenovane slepe proge In Triglavsko ulico za Bežigradom Je že nekaj tednov brez javne nočne razsvetljave. Ker je posebno v nočeh brez meseca in v oblačnih nočeh kretanje po omenjenih ulicah kaj nesimpatično, bi bilo prav, da »Javna razsvetljava« pogleda, kaj je vzrok teme in po možnosti spet uredi razsvetljavo. - _________ A* J.
Mapredek sladkovodnega
ribištva na Soriškem
V Novi Gorici in v Ajdovščini sta pričeli obratovati novi ribogojnici
CRBLT1IBNI RAZGLEDI J
PLES VÜiÄiKAH
(Premiera 30. aprila v mariborski Operi)
Skoraj da ni opernega gledališča, ki ne bi imelo na svojem repertoarju kakega dela iz bogate zakladnice velikega italijanskega opernega mojstra Giuseppa Verdija. Njegovo delo Ples v maskah je nastalo leta 1859, torej v dobi, ko je Verdi že dosegel svoj prvi višek z Rigolettom, Trubadurjem in Traviato.
Za mariborsko uprizoritev moremo reči, da je na splošno uspela, kar je predvsem zasluga dirigenta, režiserja in nekaterih izvajalcev.
Kot gost je opero režiral H. Leskovšek, ki se je že nekako »specializiral« za Verdijeva dela. 2e pri lanski uprizoritvi Rigoletta se je skušal otresti včasih nepotrebne romantičnosti, ki skoraj po sili spremlja nekatera Verdijeva dela, in postaviti v ospredje predvsem človeka, pevca-igralca. Ta svoj cilj je zasledoval tudi pri postavitvi Plesa v maskah. Tudi se režiser izogiba vsake odvečne opreme odra, njegove kulise so skrajno preproste, zato pa polaga največjo važnost na luči in dosega z razsvetljavi presenetljive učinke. Preprosto, a zelo pripravno sceno je postavil V. Rijdvec.
Celotna opera sloni, po režiserjevi zamisli, predvsem na treh osebah: Riccardu Ameliji in Renatu, ki so vsak po svoje zanimivo psihološko prikazani.
Grofa Riccarda je pel Jernej Plahuta. Skoda zanj, da mora nastopiti v malone vsaki operi, tako da se prevečkrat (igralsko in pevsko) ponavlja. Bolj je prepričal kot lahkoživi veseljak, kakor pa plemenit človek z močno voljo, kar gotovo ni le slučaj. Pevsko je v pia-no-mestih zelo dober, lahko pa bi se naučil bolje obvladovati svoj glas v višjih legah.
Amalija Ine Jurce je bila igralsko neprepričljiva, pevsko pa tudi ne mnogo boljša. Morda bi bilo bolje zanjo,'-če bi pela v hrvaščini, kot pa da se
muči s slovensko izgovorjavo.
Renato K. Kamušiča je bil dober, lahko pa ST popravil svoj glas še v višjih legah. —• Čarovnica Ulrika A. Thumove je bila v maski in tudi sicer zelo dobra. Zarotnika A. Pucihar in A. Kovač sta bila posrečen par in sta se tudi dobro odrezala. Ljubka je bila
N.	Krakarjeva kot paž Oskar, le včasih jo je orkester preglasil. — Tudi ostali (J. Sikyta,
B.	Sancin, M. Majerič in zbor) so vsak v svoji vlogi zadovo-
Kakor smo že poročali, je predsednik Zveze delavskih prosvetnih društev »Svoboda« Ivan Regent v okviru proslave v Ajdovščini v četrtek 5. t. m. podelil nägrade in priznanja najboljšim delavskim prosvetnim društvom Primorske, ki so tekmovali za deseto obletnico osvoboditve in deseto obletnico ustanovitve prve slovenske vlade. S tem je bilo končano tekmovanje delavskih prosvetnih društev »Svoboda« in ostalih prosvetnih društev Primorske, ki ga je razpisal v počastitev desete obletnice osvoboditve in ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini Radio Koper.
To tekmovanje, pri katerem je sodelovalo poleg 12 »Svobod« še 32 ljudsko-prosvetnih društev in 22 mladinskih aktivov, je bilo že tretje in doslej najobsežnejše tekmovanje, ki ga je uspešno organiziral koprski Radio ter pri tem izvršil nad 60 snemanj na terenu v najrazličnejših krajih Primorske.
Takoj za tem tekmovanjem pa se je že začelo četrto radijsko tekmovanje primorskih prosvetnih društev, ki bo trajalo do
22.	julija, to je do Dneva vstaje. Prva oddaja je bila na sporedu v nedeljo 8. maja, ko je nastopilo SKUD Postojna.
Tekmovalna komisija je, skle-
Ijili. — Ples v 111. dejanju, ki ga je naštudiral R. Miloševič, je bil nekam medel, taka je bila tudi cela druga slika razen zaključnega prizora.
Orkester pod vodstvom Cirila Cvetka je bil to pot dobro vigran in je bil v oporo dogajanju na odru, v kolikor ga ni sam prevzel.
Ples v maskah predstavlja po Rigolettu novo privlačnost za mariborsko publiko, ki bo predstave gotovo prav rada obiskovala.	Dr.
nila v soglasnosti z Glavnim, odborom Ljudske prosvete Slovenije, da bo to tekmovanje javno. To pomeni, da morajo društva za napovedani dan snemanja pripraviti dokončni tekmovalni spored, ki ga bodo nato izvajala s pomočjo radijskega reporterja pred domačim občinstvom. Radijska snemalna ekipa bo snemala tekmovalne oddaje primorskih prosvetnih društev na javnih nastopih po naslednjem razporedu:
Društva iz tolminskega okraja med 9. in 15. majem.
Društva iz goriškega okraja med 25. majem in 10. junijem.
Društva iz postojnskega okraja med 10. in 20. junijem,
ter društva iz koprskega in sežanskega okraja med 20. junijem in 1. julijem t. 1. Vsako društvo* ki se je priglasilo k tekmovanju, bo tekmovalna komisija najmanj teden dni popreje pismeno obvestila o točnem datumu snemanja v okviru gornjih rokov.
Vsa ta tekmovanja primorskih prosvetnih društev so obenem s tekmovanjem mladinskih aktivov ter z natečajem iger in pripovedovanj s tematiko iz narodnoosvobodilne borbe ter predvsem iz borbe primorskega ljudstva za svobodo in socialno pravico nov uspeh kulturno-prosvetnega dela, ki ga Radio Koper kljub še vedno skromnim tehničnim sredstvom že šesto leto vrši med pri-
Radijsko nagradno tekmovanje primorskih prosvetnih društev
Koncert violinskih sonat
Arthur Grumiaux (violina).
Marjam Lipovšek (klavir).
Nepozaben večer muziciranja dveh odličnih umetnikov! Grumiaux ni samo virtuoz, kar je pokazal v enem svojih dodatkov, on je predvsem umetnik, ki na svoji čudoviti stradivarki vdihne melodijam nesmrtnih genijev življenje in utrip. V najljubeznlvej-ših treh Salleriju posvečenih Beethovnovih sonat sta oba umetnika kot iz enega srca oživela dramatično vsebino prvega stavka, ki sega v samobitnosti daleč preko prve simfonije in prvega klavirskega koncerta, nastalih v isti dobi. Marjan Lipovšek je z lepo kamtileno podal temo variacij, katero Je s svojim žlahtnim tonom povzel Grumiaux In njuno zlitje v prekrasni zadnji variaciji je bilo prav tako idealno kot v rondu, kjer Beethoven pokaže svojo nagnjenost do sin-kopiranih, zanj pozneje tako značilnih ritmov.
Tudi Bramhsova »Sonata v A-duru«, kateri so zaradi sličnosti njene prve teme z arijo Stolzinga vzdeli ime »Meistersinger« — sonata je s svojo žarko liriko v prvem in z dvorakovsko ritmično raznolikostjo v drugem, tudi te-matično na Dvofaka spominjajočem stavku in menda najlirič-nejšem zadnjem stavku vseh po-beethovenskih sonat navdušila zaradi res idealne izvedbe obeh umetnikov, ki sta položila v to glasbo toliko topline in čustva, kot jo v njej polje.
Kako znata umetnika tudi stilno poglobiti razlike med posameznimi skladatelji, je pokazal Grumiaux že v fantazijskem uvodu Debussyjeve sonate in Lipovšek pa v res impresionistično zaigranem partu prvega stavka. Fantastična prva skupina, scher-cozna druga in kantabilna tretja tema drugega stavka — vse je bilo mojstrsko, do zadnjih odtenkov pobarvano z debussyjev-skim vzdušjem, ki je tudi zaključilo sonato s fantastično kodo, potem ko sta razigrani finalni začetek in poetična druga melodija še prej pokazali sončne strani te čudovite skladbe.
Tudi moderno klasicistično pobarvana romantika prvega, humor drugega, rusko orientalo:», melodika tretjega in baletna ritmika zadnjega stavka sonate Sergeja Prokofjeva je našla oni pristni, izraz, prilegajoč se tipu njegove glasbe, ki temelji in tiči v ruski zemlji, prisluškuje in dvori pa zahodu in njegovi glasbeni kulturi. Se v bit ruske narodne pesmi je Grumiaux prodrl. kot bi ne Ml Belgijec, ampak nekje tam doma, kjer ta pesem vznika. Prozorni, melodično samostojni klavirski part 'je Mar-
Film o Einsteina
Filmska kompanija Warner Brothers je sporočila, da pripravlja film o življenju slavnega znanstvenika Alberta Einsteina, kd je umrl pred nedavnim. Ista kompanija je posnela že znane življenj episne filme o Pasteuru, Zolaju in drugih slavnih znanstvenikih in javnih delavcih.
Z Delovni kolektiv Obrtne-X ga podjetja »Avtoservis«
X	Jesenice
čestita vsem državljanom ^ za 1. maj in X. obletnico Z osvoboditve!	Z
jan Lipovšek poustvaril violinistu ekvivalentno, tako da smo uživali res popolno izvedbo tega dela.
Publika Je po koncu še in še zahtevala dodatke, ki jih je moral violinist igrati v odgovor na izredno močno odobravanje.
Dr. Danilo Svara
PISMO IZ TRSTA
morskim ljudstvom. Obenem pa so tudi dokaz, da se bo koprski Radio odslej, po priključitvi, ko je njegovo delo v mnogočem olajšano, še bolj usmeril na vzpodbujanje in tudi usmerjanje kulturno-prosvetnega življenja na Primorskem v svojo lastno in vsega primorskega ljudstva •korist.
Koncert dveh mladih talentov v tržaškem Avditoriju
Konec aprila Je tržaška Glasbena Matica priredila ko-ncert dveh mladih talentov iz Ljubljane: tako smo imeli priliko tudi Tržačanje slišati JANEZA BO-KAVšKA in ACM A BERTONCLJA. Pred koncertom je Primorski dnevnik objavil nekaj odlomkov iz ocen o njunih nastopih v slovenskem glavnem mestu. Tako sem izvedel za njune odlične uspehe, zakaj vse ocene, ki jih je priobčil tržaški slovenski dnevnik, so bile zelo laskave. Vendar nisem šel na koncert brez predsodkov: človek, ki mu niso glasbena prizadevanja tuja in ki je že slišal več koncertov »čudežnih otrok«, ve, da manjka predvajanju še tako nadarjenih gojencev glasbenih šol ona zrelost, ki si jo človek pridobi le z življenjskimi izkustvi; mimo tega ve, da ni pri takih koncertih redka nevarnost, da izberejo pedagogi svojim nadpovprečnim gojencem tehnično ali interpreta-cijsko pretežavne skladbe. Prva šibkost je kaj lahko opravičljiva ob upoštevanju učne stopnje in starosti tako mladih koncertistov, druga je razumljiva, a ne opravičljiva, predvsem ne iz pedagoških in psiholoških ozirov.
Prav zaradi teh predsodkov, s katerimi sem vstopil v koncertno dvorano, mi je zdaj v veliko veselje priznati, da sta me oba mlada koncertista močno presenetila kljub temu, da ni bil njun nastop povsem prost navedenih šibkosti.
Kdor ve, kako cvili večina mladeničev, ki se uči violine štiri leta, je moral obstati ob zvočnem, gostem tonu, ki ga je Janez Bo-kavšek izvabil iz svoje tričetrtinske violine; saj je mestoma dosegel plemenitost zvoka, ki je lastna le velikim violinistom. Nič manj vreden občudovanja je njegov sproščen, naravni vibrato.
Pri Corellijevi Folli ji smo opazovali njegovo temeljito obvladanje tehnike loka, prožnost zapestja; intonacija je bila sigurna, ritem natančen, smisel za dinamične gradacije zrel in frazira-nje že dognano. V njegovi igri smo spoznali fino muzikalnost, mehko, pojočo naravo in izrazit smisel za posredovanje glasbenih doživetij.
Vse to nam je mladi Bokavšek potrdil, ko je zaigral še Paganini j evo posmrtno Sonato in Mu-sorgskega Hopak; v Krsislerje-vem Lepem rožmarinu nam je še pokazal smisel za občuteno podajanje briljantne glasbe, ki ni prav pogost v mlajših violinistih.
Slovensko glasbo je zastopala lepa Škerjančeva Nesodobna bagatela. V njej In v Pugnani-Kreislerjevem zahtevnem, a hvaležnem in učinkovitem Preludiju in Allegra smo pogrešali tehnično dognanost, ki jo je pokazal v vseh ostalih točkah sporeda.
Aci Bertoncelj se je lotil tehnično in interpretacijsko že zelo zahtevnih skladb. Odigral je Beethovnovo Patetično sonato pogumno in s tehnično dognanostjo in pri tem pokazal zrel smisel za fraziranje in dinamiko. Lahna igra prstov in zapestja, mehak in precizen zvok in globoka muzikalnost jiam dado slutiti tudi v njem umetnika s svetlo bodočnostjo,	_____ ______
Iz slovenske literature je nudil skladbe dveh avtorjev, ki jih j® tržaško občinstvo prvič slišalo. Iz sarkazmov Primoža Ramovša je igral tretjega, šestega in sedmega in je pri njih popolnoma obvladal številne tehnične in interpreta cijsk e probleme. Sledile so jim Stiri improvizacije na sodobno slovensko liriko Pavla Si-vica, ki so pisane z znanjem in smislom in tvorijo prijetno celoto.
Ob zaključku smo slišali še Lisztovo etudo Ples škratov in Foerster jevo koncertno fantazijo Po jezera. Izvedba poslednje je bila primerna za malo zahtevno tržaško slovensko glasbeno občinstvo. Pri obeh skladbah smo imeli ponovno priliko, spoznati Berton djevo visoko tehnično zmogljivost.
Njegova fina muzikalnost se je odlično uveljavila, ko je z zadržano igro spremljal pri klavirju mladinskega violinista.
Občinstvo, ki se je v kar primernem, a ne prav razveseljivo visokem številu udeležilo koncerta. je nagradilo oba izvajalca z dolgotrajnim ploskanjem po vsaki točki in ju poklicalo mnogokrat na oder. Oba sta dodala po eno skladbo.	Pavle Merku
Pariški tisk o filmu »Krvava pot«
Po predstavi jugoslovansko-nor-veškega filma »Krvava pot«, ki so ga v Cannesu prikazali samo za novinarje in filmske strokovnjake, se je del pariškega tiska obširno razpisal o filmu in izrazil začudenje, da je bilo prepovedano njegovo predvajanje na mednarodnem filmskem festivalu.
Pod naslovom »Jugoslovanski film, katerega ne bomo videli« piše glavni urednik časopisa »Franc Tireur«, da je nerazumljiva odločba festivalske komisije, ki ni pustila, da bi se prikazalo na platnu mučeništvo jugoslovanskih internirancev v nekem nacističnem taborišča na Norveškem. Film prikazuje zgolj resnico. Pisec dodaja, da je v njem več umetnosti in pravega občutja, kot v mnogih bučno reklamiranih in banalnih produkcijah, ki Iz dneva v dan polnijo festivalski spored. »Kar je posebno važno, film je poln človeške topline, preprost, poln življenjske patetike ljudi v koncentracijskih taboriščih, ki trpe in sanjajo o svo-bodi. Ko gledamo ta film, preživljamo teror nacističnih lager-jev.«
Časopis »Liberation« pravi, da jc po splošnem mnenja nemška uradna delegacija storila nepopravljivo napako, francoski organizatorji' festivala pa so odigrali vlogo Poncija Pilata. List trdi nadalje, da je »film v treh četrtinah zelo dober« in dodaja, »da je imela nemžka delegacija srečo, ker je prvi del filma dokaj slab. Brez tega bi imela film prvega reda, ki bi lahko tekmoval za veliko nagrado. V vsakem primeru bi zaslužil častno mesto med nagrajenimi, nemški delegaciji in organizatorjem festivala pa nikakor ni v čast, da so pretvorili to Krvavo reko v slepo ulico«.
Podobno pišejo tudi drugi pa* riški Časopisu	j
v ih raziskav na Dinarskem Jorasu. Predavanje bo v torek, 1«. maja ob 17. uri v Matematični predavalnici na univerzi.
Klub kulturnik delavcev in Društvo arhitektov vljudno vabita svoje člane na predavanje, M bo v četrtek, 12. maja, ob 20.30. Govoril bo ing. arh. Borts Ga-berččifc: Arhitektura v Franclji (z diapozitivi).
RAZPISI
Dc-
»Povej jim, da je Vah-ta-vah ponosna hči svojih •.ov in da raje umre, kakor pa da bi se potikala od :nena do plemena,« se je namesto njega oglasilo :e. Mladi poglavar pa je pristavil: »Mingi niso :ovi, kakor se radi imenujejo, temveč psi, ki jih Vah-ta-vah in jaz sama nagnala nazaj v njihove :ane brloge.« Zdaj sta se morali odločiti še Tomovi ti. Seveda ni bilo govora, da bi šli k Indijancem, kam naj se sploh deneta zdaj, ko sta sami na »Jaz bi najrajši ostala tukaj,« je rekla Hetty. :er svet res ni bil lahek.
95. Ko se je znočilo, se je Harry poslovil in Ostrostrelec ga je v čolnu odpeljal na tisti kraj, kjer sta prvikrat prišla do jezera, da bi v temi pač laže našel pot. Natty mu je še naročil, naj takoj obvesti najbližjo vojaško posadko. »Zaradi deklet, saj zame bo tako prepozno,« je menil. »Kakšna norost, da hočeš držati besedo, ki si jo dal tem divjakom! Daj, zbeži z menoj,« ga je poskušal še zadnjič pregovoriti Harry, toda Ostrostrelec je ostal pri svojem. To je Harryja tako zdražiio, da se je brez pozdrava okrenil in se izgubil v gozd.
96. Večer so na gradu porabili za pregled Tomove zapuščine. Našli so še marsikakšno dragocenost, listine, ki bi pričala o poreklu obeh deklet, pa niso odkrili nikjer. »Pustimo zdaj to,« je rekla Judita, »poglejmo rajši, kaj lahko storimo za vas, Ostrostrelec.« A tu ni bilo več kaj ugibati in s to mračno zavestjo so se odpravili spat. Jutro ni prineslo nobene spremembe in prišlo je poldne, čas za Nattyjev povratek. Hetty se je odločila, da pojde z njim. Z bridkim slovesom se niso dolgo mudili In Natty je odveslal svoji usodi naproti.
SE NEKAJ
cm,
Iz zapora v zapor
P.meklo je neicaj več kot leto odkar je prišla iz zapora
... Zorcnan, kjer je presedela
. zaradi tatvin. Po prestani se je zaposlila pri podjetju 5 v bar« v Medvodah, kjer je . -la, da jo kazen m vzgojila, h ..ibi je razmišljala kako bi -;a do sredstev za vinsko kap-. katere ljubiteljica je bila. ca vatno jo v družbi njej po-»o.vlh moških, izkorišča njihovo j utmost, se na njihov račun a pij a in jih okrade.
\t'.<ega večera se je pred glav-železniško postajo seznanila z ;?n;čem prijetne zunanjosti, •cate icn se je takoj spoprijate-... Povabil jo je v restavracijo, .moder sta odšla na sprehod v voli. Jutro ju je našlo v nekem ;• mu na postaji. Ko se je m lami prebudil, Zofke ni bilo ier. *z njo vred pa je izginil fotoaparat. Ko je Zofka apa-• pretopila v denar, ki ga je ■ : o zapravila po gostilnah, je et iskala »prijatelja«, ki ga je mila v osebi V. B. Tega je zvala v park in mu izmaknila dermico, iz katere je pobrala dear, denarnico pa spet neopazno mila »prijatelju« v žep. Ko sta se poslovila, očaranemu ljubčku še sanjalo ni, da je brez de-rja.
r.etiéga':j'è'zvabila v svtfje mre-s tem. da je v neki gostilni ‘n da jo zebe. Kavalir jo je - svojim plaščem, ki ga nikdar več videl. Pre-•'=anka e izginila in plašč drugi n prodajala na živilskem trgu.
'v>:- so njo in plašč odpeljale mr. st n? organi.
rod; pri podjetiu, kjer je bila >'užbi, je kradla. Z obrtnico mčiško K. je odnesla nekaj sk. katere je prodala z 2 končka žganja in obljubo za oble-
ko. Izpred nekega frizerskega salona na Celovški cesti pa je odpeljala tuje kolo, ki ga je razstavila in ga pripravila za prodajo. Naključje je hotelo, da so kolo »kupili« kriminalistični organi in ga vrnili lastniku. Zofka bo za svoja dejanja prejela plačilo od sodišča.	Tijo
Prevejana tatica
Rozalija Imenšek se Je zaradi tatvine že zagovarjala pred sodiščem. Kazala pa je, da kazen nanjo ni' vzgojno vplivala, kajti kmalu po prestani kazni je spet začela s tatinsko obrtjo. Decembra 1954. leta je okradla Z. K. in ji vzela zapestno uro ter pulover. K. Z. je Rozalijo iz usmiljenja vzela na stanovanje, ker ji je ta zagotavljala, da bo kmalu našla zaposlitev. Iskala pa ni niti zaposlitve, niti stanovanja. Nekega lepega dne je izginila in oškodovala tudi V. M., ki jo je prav tako vzela na stanovanje. Tej je ukradla uro, dve obleki, volneno jopico in druge oblačilne predmete.
Pred sodiščem se je zagovarjala, da je imela v mladosti pomanjkljivo vzgojo, da je v zgodnji mladosti izgubila mater, nato da jo je vzgajala neka kmetica v Poljčanah. Sodišče je sicer to upoštevalo, ker pa je s svojim ponovni kaznivimi dejanji pokazala, da je prva kazen ni vzgojila jo je obsodilo na eno leto zapora.	S. L.
Suknjo je zamenjal
Vladimir Čirič, knjigovodja brez zaposlitve je trdil, da se je hotel zaposliti v Kopru, kamor ga je vabil neki bii’ši ljubljanski direktor. V Kopru zaposlitve ni dobil, pač pa je hodil v Ljubljani iz gostilne v gostilno, spal na kolodvoru, se zadrževal v igralnicah
Samp kvalitetni hmelj
se bo uveljayil na svetovnem tržišču
Žalec, 9. maja. V prostorih i'T.sljarskega inštituta v Zaicu :	bil včeraj redni zbor hme-
ljarskega odbora pri okr. za-užni zvezi, ki so se ga poleg topnikov hmeljarskih odse-kmetijskih zadrug udele-še predsednik glavnega od-' a Zadružne zveze Slovenije ' ktor Avbelj, podpredsednik : . nega odbora Zadružne zveza Jože Ingolič, sekretar okr. . miteja Zveze komunistov Ce-Franc Simonič, podpredsed-: okrajnega ljudskega odbora Celje Miran Cvenk in drugi. ‘ Poročilo predsednika hmeljar-; tega odbora tov. Jelovška, na-e izvajanja direktorja HMEZAD Miša Bobovnika ter plod-razprava so proučili vso -meljsko problematiko, zlasti J; še vlogo kmetijskih zadrug ' ri pospeševanju proizvodnje melja, nadalje oskrbo hmeljne proizvodnje, proizvodnjo mo in uspehe trgovine s hme--vm, investicijsko politiko ter r mčno pomembne uspehe hme-l arskega inštituta. Iz vseh teh poročil in razprave je bilo med ugim očitno, da bo treba kva-1 reti hmelja posvečati večjo pozornost, in to predvsem zaradi
NOV ZADRUŽNI DOM V SE3RELJAH
Sebrelje, kraj na 600 m visoki planoti na Idrijskem, je bil med narodno-osvobodilno vojno skoraj povsem požgan. Vaščani so takoj Po osvoboditvi začeli obnavljati požgane domove in s pomočjo ljudske oblasti so jih do danes že obnovili. Ze pred časom pa so v vasi začeli misliti tudi na gradnjo zadružnega doma, kjer naj bi se v bodoče odvijala njihova kulturna in gospodarska dejavnost. Mnogo truda so morali vložiti v to zgradbo, kajti denarnih sredstev so imeli le malo na razpolago. Kljub temu pa niso klonili. Pomagali so si kakor so vedeli in znali. Z gradivom so tudi sami precej prispevali. Samo lesa so dali kar 50 kub. metrov. Mnogo prostovoljnih ur so opravili poleg drugih tudi zidarji in 3n njihovi pomočniki. Tako danes že stoji v Sebrelju lep zadružni dom. Svojemu namenu so ga izročili prvega maja, ko so imeli v vasi nadvse lepo slovesnost. Mladinci in pionirji so prikazali lepe simbolične vaje, zapeli pa so tudi nekaj pesmi. Dramatski od*ek domačega kulturno-pro-svetnega društva se je predstavil z igro »Bele vrtnice«, mešani pevski »boi pa je zapel več na-rođatlh in partizanskih pesmi.
F. V.
tega, ker se v svetovni nadpro-dukciji na tržiščih uveljavlja le kvalitetni hmelj.
V težnji za nadaljnje izboljšanje proizvodnje hmelja v Savinjski dolini so udeleženci zbora sprejeli tudi program dela za tekoče leto.	M. B.
Ljubitelji športnih psov v Mariboru
Sekcija ljubiteljev športnih psov iz Ljubljane je imela 8. t.
m.	v Mariboru svojo prireditev na stadionu »Branika«, kjer se je zbralo lepo število gledalcev. Nastopilo je 9 šolanih psov-ov-čarjev, ki so pokazali svoje spretnosti v ubogljivosti, skakanju čez različne zapreke, hojo po lestvi itd. Veliko veselje je vzbudil s svojim nastopom tudi foxterier »Adam«, ki je zabaval gledalce tako s svojimi veščinami kot tudi z borbenostjo, -jp
in kakor pravi, kupil zlmsiki plašč, ga nato prodal in pijančeval. V garderobo hotela »Union« jé nekoč oddal svoj plašč. Ko ga je hotel dvigniti je trdil, da je izgubil garderobni listek. Garderoberka mu plašča ni hotela Izročiti, ko pa je Čirič na ponovno zahtevo pokazal, kateni je njegov plašč mu ga je Izročila In kmalu ugotovila, da je bil plašč last nekega drugega gosta.
Organi ljudske milice so Čiriča našli v neki gostilni v trenutku, ko je zastavljal ukradeni plašč. Obsojen je bil na 9 mesecev zapora.	S. L.
Redek primer zločina
v kriminalistiki
V Vratjem vrhu pri Cmureku ob naši severni meji so našli na cesti 40-letno Nežo Skerjot z razklano glavo. Kmalu so dognali, da gre za zločin, ki ga Je izvršil njen ljubimec Franc Jerenko iz Novega vrha.
Dan pred zločinom sta Jerenko in njegova žrtev delala v vinogradu kmeta Sotlerja. Proti večeru sta se, oba močno vinjena, vračala proti domu. Med potjo je prišlo med njima do prepira, med katerim je Jerenko navalil na Skerjotovo in jo z ostrim robom motike trikrat udaril po glavi in ubil. Po tem dejanju je zbežal domov in skušal ubiti še svojo prvo ženo, ki je pobegnila in se tako rešila gotove smrti. Jerenko je zatem zbežal- v gozd in se tam obesil.
Skerjotova zapušča tri nepreskrbljene otroke. Ker si je ubijalec sodil sam, bo težko dognati vzroke tega tragičnega dogodka.
S. K.
Izpred sodišča v Murski Soboti
Kristino Pressler, gospodinjsko pomočnico iz Ljubljane, Je baje zapustil njen. fant, pa je hotela iz obupa pobegniti preko meje v Avstrijo. Tako je vsaj izpovedala, ko so jo obmejni organi zasačili na meji. Za to svoje dejanje bo sedela v zaporu 5 mesecev.
*
Tudi Jožefa Vogrinc lz Bojsne v krškem okraju Je prišla v Prekmurje z namenom, da bi brez dovoljenja odšla čez mejo v Avstrijo. Njen fant Anton Kržan jo je baje večkrat iz Avstrije vabil naj pride za njim. Obmejni organi pa so Jo na meji zasačili in je bila za to svoje dejanje obsojena na 5 mesecev zapora *
Kristina Mučič doma iz Lipe v Prekmurju, stanujoča na Bledu, je v Beltincih, ukradla Andreju „Mlinariču moško kolo v vrednosti okrog 20.000 din, pozneje pa napisala lažno potrdilo s pečatom TNZ v Murski Soboti, da Je ona lastnica tega kolesa. Obsojena je bila na 4 mesece zapora.
*
Andrej Vohar lz Melinec v Prekmurju Je letos meseca februarja s sekiro napodil finančnega !zterjevalca OLO v Murski Soboti Antona Vevca In ga žalil z raznimi izrazi. Tako Je preprečil, da finančni organ ni mogel na njegovem domu opraviti rubeža za kritje neplačanega samoprispevka za elektriko. Okrajno sod'šče v Murski Soboti ga Je obsodilo na 6000 din denarne kazni in plačilo stroškov kazenskega postopka.
KOLEDAR
TOREK, 10. maja: Izidor.
*
10.	maja leta 1945 je prva ljudska vlada Slovenije prišla lz Ajdovščine v slavnostno okrašeno slovensko prestolnico. Ljubljančani so priredili najvišjemu političnemu predstavniku slovenskega naroda navdušen sprejem.
*
Pred 13 leti je bdi formiran Notranjski odred, ki ga je sestavljalo pet bataljonov.
v
10. maja 1876 se Je rodil na Vrhniki slovenski pisatelj Ivan Cankar.
»
Udeležencem kemične razstave Achema XI v Frankfurtu a/M iz podjetij ln ostalim sporočamo, da se lahko prtiključijo ekspurziji študentov, ki Jo vodi prof. ing. Gerì, katera odpotuje v četrtek, 12. t. m., ob 9. uri. — Slovensko kemijsko društvo.
POZIV! Po določilih o plačah delavcev ln uslužbencev gospodarskih organizacij poziva Avto-obnova Ljubljana vse delavce, katerim Je prenehalo delovno razmerje, Imajo pa pravico do deleža pri dokončni delitvi plačilnega sklada za leto 1954. da uveljavljajo svoje zahtevke pri podjetju do najkasneje 11. vm. 1955. Po navedenem roku zadevni zahtevki zapadejo.
POZIV! Po določilih o plačah delavcev kr uslužbencev gospo-
darskih organizacij poziva Tesarsko podjetje »TESARSTVO« (bivše Mestno tesarstvo) Ljubljana, vse delavce, ki jim je prenehalo delovno razmerje, imajo pa pravico do deleža pri dokončni delitvi plačnega sklada za 1. 1954. da uveljavijo svoje zahtevke pri podjetju najkasneje do 10. Vlil, 1955. Po tem roku zadevni zahtevki zapadejo.
Planinsko društvo Ljubljana-matica priredi 5. maja skupinski izlet Logatec—Tri kralje—Smrečje —Vrhnika — Prijave do petka
zvečer.
Obiščite razstavo o razvoju študentskega gibanja v Ljubljani, k! je v mali dvorani Slovenske filharmonije od 8. do 15 maja.
Slovenska umetnost po osvoboditvi. Velika razstava slovenskih likovnih umetnikov v Moderni galeriji v Ljubljani (vhod v Tivolski park), ki je prirejena v proslavo desetletnice osvoboditve, je odprta vsak dan od 10. do 18. ure.	»
TURIST BIRO prosi udeležence potovanja v Torino, ki še niso Izpolnili formularje za italijansko vizo, da se nujno oglasijo v BIROJU. S seboj prinesite 3 fotografije. Interesenti, ki posedujejo svoj potni Ust, se lahko še prijavijo. Zahtevajte informacije v TURIST BIROJU Ljubljana, Miklošičeva 17, telef. 30-645.
Uprava Pionirske knjižnice v Ljubljani obvešča starše otrok, ki obiskujejo risarski, plesni in jezikovni tečaj, da bo v četrtek, 12. maja 1955. ob 19. uri roditeljski sestanek v prostorih Pionirske čitalnice. Trg revolucije 7-1.
Vsak lahko obišče v kopališču izprašanega pediikerja. da si odpravi kurja očesa, trdo kožo ln vraščene nohte za din 50. — Miklošičeva 20.
HOLLYWOOD ZA TREPALNICE.	t,-
Vsak večer masirajte lice In roke s kremo »POUR VOUS«. V kratkem času dobi koža mladostno sveži izgled! Dobite je povsod!
Ce imaš »FLEX« doma, odpadejo skrbi, kako boš očistila obleko. FLEX odlično čisti in ne pušča roba okrog madeža.
Privlačne — očarljive oči dobite s trajno uporabo »Rimmel« tušev in krem za trepalnice.
Srce In'ožilje (krvni pritisk, sklerozo, trombozo). ledvice (vnetja, kamne, pesek), notranje žleze (protin. basedow), živce (nevrastenijo, nervoze, nevralgie) zdravi uspešno radensko ZDRAVILIŠČE, SLATINA RADENCI. — Odprto od l. maja dalje. V predsezoni znižane cene. Zahtevajte prospekte! ZDRAVJE JE PRVO!	Št*
\
PUTNIK SLOVENIJA
Od 7. do 14. junija veliko Jadransko potovanje s parnikom »Proleterka« od Reke do Dubrovnika. Ogled Splita, Hvara Makarske itd. Prijave sprej’emajo vse poslovalnice PUTNIKA Slovenija.
Oglejte si tržaški velesejem v
mesecu juniju. Organiziramo Izlete z avtobusom in vlakam. Informacije dobite v vseh poslovalnicah PUTNIKA.
Krajem meseca maja ln začetkom junija organiziramo dvodnevne izlete na Koroško. Ogled Celovca, Vrbskega jezera, Osoj-skega jezera, Gospe Svete, Belja--ka itd. Cena izletu 4.600 din. Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA.
GLEDALIŠČE
DRAMA — LJUBLJANA Torek, 10 maja ob 20: Heilman: Dekliška ura. Abonma F.
Sreda 11. maja ob 20: Bruckner: Elizabeta Angleška. Abonma B. Četrtek, 12. maja ob 20: Heilman: Dekliška ura. Abonma K.
Petek 13. maja ob 20: Heilman: Dekliška ura. Abonma red E. Sobota, 14 maja ob 20: Bruckner: Elizabeta Angleška. Izven ln za podeželje.
OPERA
Torek, 10. maja "ob 20: Mozart. Don Juan. Gostovanje D. Ber-nardlča, basista lz Zagreba (Le-V porello) Abonma red D Sreda, 11. maja ob 20: Strauss: Kavalir z rožo. Abonma red A. Četrtek, 12. maja ob 20: Gounod: Faust. Zaključena predstava za TSS.
Petek. 13. maja ob 15.30: Strauss: Kavalir z rožo. Abonma red- Petek popoldanski
Sobota, 14 maja ob 20: Smetana: Prodana nevesta. Abonma red G. Nedelja, 15. meja ob 15: Verdi: Traviata. Izven in za podeželje. Abonente In druge obiskovalce Opere obveščamo, da bo začetek večernih opernih predstav od danes dalje ob 20. uri.
MESTNO GLEDALIŠČE
LJUBLJANA
Gledališka pasaža Torek 10 maja ob 20. Roger Ferdinand. 3 e ena. Abonma TS9 I Gostovanle SNG Trst.
Sreda, 11 maja ob 20.30: Rogei Ferdinand. 3	+ . ena. Abonma
TSS n Gostovanje SNG Trst.
Četrtek, 12. maja ob 20.30: Roger Ferdinand, 3	+ ena. Abonma
Gradbeni tehnikum. Gostovanje SNG Trst.
Petek, 13. maja ob 20: Roger Ferdinand, 3 + ena. Abonma LMS. Gostovanje SNG" Trst.
Sobota, 14. maja ob 20: Roger Ferdinand, 3 X ena. Izven. Gostovanje SNG Trst.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Mestni dom
Sreda, 11. maja ob 20. Schiller-Zupančič: »Marija Stuart«, premiera, red A, proslava 25-letnice gledališke dejavnosti Ervine Wrischer - Petrovčičeve, razprodano.
Pili predstavi bodo nastopili poleg jubilantke še:	Mihaela
Sarčeva k. g. A. Grgurevičeva, M. Lombar, Karus. L. Koman, P. Ovsec, F. Penko, v ostalih vlogah skoro ves ansambel. Režijo ima Miran Petrovčič, osnutke za sceno Je napravil I. Rom, za kostume pa Nada Souvanova. Scensko glasbo je napisal M. Piši. Rezervirane vstopnice se morajo vzeti brezpogojno do torka do 12. ure sicer bodo prodane. Prodaja vstopnic v Mestnem domu.
MESTNO GLEDALIŠČE
JESENICE
Petek, 13. maja ob 19.30: Janko Gregorc: Melodije srca. Opereta v treh . dejanjih.
Nedelja ob 19.30: Janko Gregorc: Melodije srca.
Režija:	Tonažič Jože, Scena:
Jože Bedič. dirigent: Rado Kleč,:
MESTNO GLEDALIŠČE
CELJE
Festivalski abonma Torek, 10. maja ob, 15.30 ln 20: Vasja Ocvirk: Tretje ležišče. — Gostovanje. Gledališča Slovenskega Primorja iz Kopra.
Sreda, 11. maja ob 15.30 In 20: Branko Hofman: 21vljenje zmaguje. Gostovanje drame Slovenskega narodnega gledališča Iz Maribora.
Četrtek, il. maja ob 20. Jože Javoršek: Kriminalna zgodba. Premiera. premierski abonma Ih Izven.
Petek, 13. maja ob 15.30 ln 20: Igor Torkar: Pisana žoga. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
Nedelja, 15. maja ob 15.30 ln 20: Marijan Matkovič: Na kraju po. ti. Gostovanje Zagrebškega dramskega gledališča lz Zagreba.
Opozarjamo občinstvo, da so vstopnice za popoldanski festivalski abonma še na razpolago in se lahko dobijo pri blagajni Mestnega gledališča od četrtka. 5. maja vsak dan od 16. naprej.
PREDAVANJA
Prirodoslovno društvo vabi na predavanje prof. V. Petkovška: Med vrtovi, parki in arboretumi po Angliji in Franciji. Predavanje, ki ga spremljajo barvni diapozitivi. bo danes ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici Univerze. vhod iz Gosposke ulice.
Geološko društvo v Ljubljani vljudno vabi na predavanje tov. ing. F. Jenka o kraški hidrogeo-logiji m geomorfologiji v luči no-
Sorođnikom in 'prijateljem sporočamo, da je naša, nam in vsem tako dobra, predobra mama, babica in prababica, svakinja in teta, gospa
IVANKA REKAR ro). BRAČIČ
po daljšem trpljenju umrla 9. maja 1955. Njen pogreb bo v sredo, 11. t. m. ob 16.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: otroci Vera, Ciril, Mara, Anka; snaha Frida Rekar; zeta dr. Kozina Ahačič, dr. Vladko Šuklje; vnuki, pravnuki in njena zvesta Marija Rakovec.
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Logatec
razpisuje mesto tajnika obč. ljudskega odbora Logatec.
Pogoji za sprejem; večletno delo v ljudskih odborih ali drugih podobnih uradih. Kandidat mora imeti višjo izobrazbo iz pravne stroke ali najmanj srednješolsko izobrazbo z večletno pratkso. — Prošnjo z življenjepisom in kratkim opisom dosedanjega dela pošljite na tajništvo tupajšnjega ljudskega odbora.
RAZPIS
Upravni odbor Zdravstvenega doma v Kamniku , razpisuj e mesto zd-ravndka splošne prakse za Splošno ambulanto v Kamniku. Plača po Uredbi. Nastop službe lahko takoj. Družinsko stanovanje bo na razpolago s 1. VIII. 1955.
BADI0
SPORED ZA TOREK
Poročila ob: SAS, 6.00, 7.«», 12.3»,
15.00.	17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—6.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored)
—	vmes ob 6.30 Pregled tiska 6.35 Slovenske narodne pesmi. 7.10 Jutranji orkestralni spored 7.30 Gospodinjski nasveti 7.40—8.00 Zabavna ,glasba, vmes reklame: 11.00 Radijski koledar 11.05 Glasbena medigra 11.15 Cicibanom — dober dan! 11.30 Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir ln orkester št. 20 v a-molu 12.00 Kmetijski nasveta 12.10 20 minut z veselimi godel 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame 13.00 2elell ste — poslušajte! 13.30 Glasbeni mozaik (pester spored operne ln solistične glasbe) 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.40 Skladbe E. Mavrina In R. Gobca poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Slkoška 15.15 Šopek znanih melodij — vmes ob 15.30—15.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori 16.00 Utrinki iz literature
—	Ante Kesič:	Pomiritev 16.20
Koncert naših ln Inozemskih solistov 17.15 Koncert plesne in zabavne glasbe 17.15—18.00 UKV program: V svetu opernih melodij
18.00	Zunanje-politični feljton: Gospodarska preobrazba Turčije 18.15 Slovenske narodne pesmi poje Branka Strgar, s harmoniko spremlja A. Stanko 18.30 Športni tednik 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled 20.10 Koncert pianista Erwina Scholza z Dunaja 20.30 Radijska Igra — Branislav Nušič: Sumljiva oseba (ponovitev) 21.15 Melodije ln ritmi 22.15—
23.00	Iz modernega glasbenega svetg — Krešimir Fribec: Bijele noči, ciklus pesmi za glas ln godalni orkester na besedilo Gustava Krkleca — Zvonimir Ciglič: Obrežje plesalk 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba 23.00—24 00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 metra (prenos iz Zagreba).
UMRLI
-Po kratki težki bolezni nas Je V' 23. letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena
MALKA KOVAČEVIČ roj. DOLES
iz Velikih Blok.
Pogreb bo v torek, 10. maja 1955, ob 16.39 uri iz Petrove mrliške vežice na pokopališče Zale.
Žalujoči: mož z otroci, mama Frančiška Doles, sestre Marija, Francka, Pepca in Iva z družinami.
Ljubljana, Velike Bloke, Go-mlrje, 9. -maja 1955.
ZAHVALE
Umri nam je naš ljubljeni oče in stari oče
JOŽE PERHINIG
upokojenec
Pogreb nepozabnega bo danes, 10. maja, ob 15.30 Kranjski gon.
Žalujoče hčere: Marija, Ema, Greta, Kati ter ostalo sorodstvo.
Kranjska gora, Zagreb, Lienz, 8. maja 1955..
Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni zapustila naša zvesta in dobra sodelavka
ANA AUGUŠTDJ
Pogreb bo danes, 10. maja ob 15.30 iz Krištofove veže na Zalah.
Uprava podjetja !n sindikalne podružnice Kolodvorske restavracije Ljubljana
Globoko potrti sporočamo, da je umrl tovariš
STANKO ŠKERL
blv. direktor
Ohranili ga bomo v trajnem spominu kot odličnega strokovnjaka in dobrega stanovskega tovariša.
Kolektiv trg. podjetja za izvoz ln uvoz TEHNO-ÌMPEX
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so ob smrti mojega moža
JOSIPA HUTTERJA
majorja v pokoju sočustvovali z nami in ga spremili . na zadnj i poti. Moja posebna zahvala velja dr. Jamšku in duhovniku Puclju, darovalcem vencev ter Vsem prijateljem in znancem, ki so nam bili ob nenadomestljivi izgubi v pomoč.
Hutterova in Pregelnovl.
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so hašega dragega moža, očeta, hrata, strica
IVANA PICULINA
spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevcem za prelepe žalostinke. darovalcem cvetja, tov. učiteljicama, učencem ter vsem ostalim, ki so mi ob tej nenadomestljivi izgubi stali ob strani.
Žalujoča žena Antonija z otrokoma in ostalo sorodstvo.
»Tele ure štiri tedne ni treba
navijati.*
*Kako dolgo pa teče, če je
sploh ne navicete?*
KINO
»UNION«: silov. film »Trenutki odločitve« — Krvava reka. Tednik: Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi: Stane Sever, Julka Starič. Franek Trefalt in Stane Potokar.
»KOMUNA«: amer. film »Z vragom so trije«. TediCk. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi: Gene Dilli in Pier Angeli.
KINO DOM JLA:	Torek ob 20.
uri: ameriški film »Z vragom so trije«. Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. »SLOGA«:	ital.	fikn »Slovo na
postaji«. Tednilk. Predstave ob
15,	19 in 21. Prestava ob 17 odpade! Ob 10 matineja istega filma. — Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30—11 ter od 14 naprej, za matinejo pa od 9 dalje.
»SOČA«: ital. film: »Slovo na postaji«. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9.30—u ter od 15 dalje.
»ŠIŠKA«: angl. film »Zeleni šal«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Samo še danes in jutri. »TRIGLAV«:	angl. film »Zeleni
šal«. Tednik: »Srebrna značka«. Predstave ob 13, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Samo še danes In jutri.
»LITOSTROJ«: francoski film »Zabave Pariza«, ob 20. Prodala vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
DOMŽALE: ameriški barvasti film »Na Rivieri«.
KAMNIK:	francoski film »Suž-
nja«.
BLED: ameriški film »Nismo poročeni« ob 20.30.
NOVO MESTO »KRKA«: italijanski film »Figaro«.
BREZICE: ameriški film »Z vragom so trije«.
KRANJ »STORŽIČ«:	Jugoslovan-
ski film »Sumljiva oseba«, ob 16, 18 in 20.
KRANJ »PARTIZAN«-LETNT: argentinski film »Voina Gauča«, ob 20. Obveščamo občinstvo, da bo -15. maja ob 20 premiera ju-gots-lov. norveškega filma »Krvava not«.
JESENICE »RADIO«! jugo? lov. film Tito v Burmi »Pot miru«, ob 18 in. 20.
JESENICE »PLAVZ«: 1ugo?lovan-skd film Tiito v Burmi »Pot miru«, ob 38 in 20.
Isikreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili in spremili na zadnji poti našega dragega nepozabnega ata	,
JOŽETA NOVAKA
mu darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo primariju dr. Kuncu za njegovo požrtvovalnost in skrb, duhovščini za njeno spremstvo, pevcem DES za ganljive žalostinke ter uslužbencem STP Sevnica za prekrasen venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna hvala.
Žalujoči sinovi in hčere ter ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
HONORARNO ali sezonsko zaposlitev želi kuharica. Ponudbe pod »Kuharica« v ogl. oddelek.	8144-1
Na MIRJU prodam zazidljivo par. celo. Samo resne ponudbe pod »1 milijon« v ogl odd. 8113-1 VEC PROJEKTANTOV za inštalacije centralne kurjave, vodovoda in elektrike želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Projektant« v ogl. odd.	8117-1
TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme takoj:	šoferja,
materialnega knjigovodjo ter uslužbenko veščo materialne evidence in strojepisja. Naslov v ogl. odd.	8132-1
UPRAVNI ODBOR Tovarne čokolade in likerjev Brestanica razpisuje mesto knjigovodje. Pogoji: srednja šolska izobrazba z večletno prakso v knjigovodstvu, samostojen bilancisi. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje poslati na upravo podjetja	8130-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku.	8119-1
FRIZERSKO POMOČNICO, perfektno, sprejmem takoj. Salon »Vida« Gosposvetska 13.	8109-1
KMETIJSKO POSESTVO	Skoc-
jan-Ankaran, razpisuje	mesto
živinorejca. — Pogoji:	nižja
kmetijska šola v St. Jurju pri Celju ali kmetijski tehnikum v Mariboru z večletno prakso. — Plača po dogovoru, nastop takoj.	8131-1
PRAVNIK z daljšo prakso želi popoldansko honorarno zaposlitev. Naslov v ogl odd.	8110-2
VOLUHARJE, bramorje.	listne
ijši, miši, podgane in vso ostalo golazen, ki Vam povzroča veliko škodo in jezo, pokončujte z Ing. Prezljevimd preparati. — Ljubljana. Wolfova 3.	7644-4
PRODAMO stroj za rezanje papirja znamke Karl Krause N 8301 Laipzlg, primer moža 60 cm. — Cena po dogovoru. Informacije: Uprava komunalne dejavnosti Senožeče.	8134-4
KOLO, moško in žensko. Italijansko, preprogo, novo. volneno strojno delo 365X250, športni in zložljiv voziček, dobro ohranjen, prodam. Ogled od 14. do
16.	ure. Kovač, Strosmajerjeva
8, pritličje.	8142-4
SPALNICO, nepleskano, prodam.
Mizar Tržaška c. 56.	8124-4
VEC ZENSKIH OBLEČ prodam.
Naslov v ogl. odd.	8116-4
ZENSKO KOLO prodam. Tomažič, Holzapflova 5.	8111-4
MENJALNIK za Mercedes 4500 s petimi brzinaml Type ZF, Fak 45, št. 19330 kupimo. Ponudbe na naslov: »Vino Bled«. 8133-5 (SCEM prazno sobico prod visoki nagradi. Naslov v ogl. odd.	gi.40-9
SAMSKO SOBO s posebnim vhodom zamenjam za večjo. Naslov v ogl. odd.	8120-9
(ZGUBILA SE JE PSICA (nemška ovčarka) čmorjave barve. Vrnite Jo proti nagradi: Tomačevska c. 9.	9125-10
NA ŠMARNI GORI sem izgubil jopico. Vrniti na Arhar, Šentvid 2.	8119-10
PREKLICUJEM izgubljeno ribiško Izkaznico štev. 81 in ribolovnico štev. 1055 na ime Preložnik Anton	8143-11
6 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC ]	»■ iw - » maja mss
OB IZIDU CELJSKE ŠTEVILKE »TURISTIČNEGA VESTNIKA«	. _
Celjski okraj ima neštete možnosti za razvoj turizma
Predvsem zaradi velike proslave 30-letnice dela Olepševalnega in turističnega društva v Celju, ki bo hkrati s proslavo desete obletnice osvoboditve proslavljena v prireditvah Prvega celjskega tedna od 14. đo
22.	maja, je tudi Turistični vestnik, glasilo Turistične zveze Slovenije posvetil celjskemu turističnemu področju v svoji majski številki pretežni del obsega in dal tej izdaji pridevek »celjska številka«.
— »Malo krajin v naši domovini sestavlja tako strnjeno turistično področje kakor Celje z bližnjo in daljno okolico. To področje je slikovito in pestro ter naravnost idealno za uspešen razvoj turizma — predvsem domačega, pa tudi inozemskega. Na tem področju se prepletajo rekreativni turizem z izletniškim in zdraviliškim ter močno zastopanim planinskim turizmom. Vsi imajo pogoje, tako za letno, kakor za zimsko sezono,« — se začenja članek Zorana Vudlerja, ki obravnava celjsko turistično področje, kateremu daje prvič tudi svoje končno obeležje. Na-daljni članki v »celjski številki« Turističnega vestnika seznanjajo bralce z začetki organiziranega olepševalnega in turističnega de-
SMARTNO GB PAKI
Kulturno - prosvetno društvo v Šmartnem ob Paki je pred kratkim priredilo nastop neznanih talentov. Program je obsegal 20 točk. Nastopili so harmonikarji, tamburaši, citraši, pevci in deklam atorji. Izvajanja posameznikov so ocenjevali poslušalci in posebna strokovna komisija. Prvo nagrado je dobil tamburaški zbor iz Velikega vrha. Nagrade za nastopajoče so darovala podjetja v občini in tovarna barv iz Mozirja. Zanimanje za prireditev je bilo med ljudmi tako veliko, da za vse v dvorani ni bilo prostora. Poslušalci so prišli celo iz Štor. Laškega, Šempetra, Mozirja in Šoštanja.	Z. K.
IZ POSTOJNE
V	postojnskem okraju so v polnem teku priprave za taborjenja pripadnikov predvojaške vzgoje. Taborjenja bodo na državnem posestvu v Prestranku pri Postojni. Tu bodo mladinci taborili v treh izmenah po 15 dni. Taborjenje bodo vodili rezervni oficirji.
Pred kratkim je predaval v Postojni dr. Roman Savnik o zgodovini Postojne. Predavanje je organizirala ljudska univerza v okviru proslav za deseto obletnico osvoboditve. Predavanje je bilo zelo zanimivo in dobro obiskano.
V	postojnskem okraju kmetje
vedno bolj uporabljajo umetna gnojila. Čeprav je uporaba iz leta v leto večja, pa marsikje kmetje še vse premalo posegajo po umetnih gnojilih. Vzrok je predvsem pomanjkanje izkušenj. Sadovnjake. ki jih ogroža pri nas kapar, smo letos temeljito poškropili. Ugodno vreme je omogočilo tudi p-avočasno pripravo zemlje za saditev krompirja in drugih kultur	-beč-
io van j a v Celju itd. Poseben članek pa obravnava problematiko 17 turističnih in olepševalnih društev v celjskem ter šoštanj-skem okraju. Prav je, da je glasilo dalo primeren poudarek štirim, lahko rečemo svetovno-znanim zdraviliščem in to Rogaški Slatini, Dobrni, Laškemu ter Rimskim Toplicam. Planinstvo je sestavni, bistveni del turizma; o celjskem turističnem bazenu v luči planinstva pa razpravlja prof. Tine Orel.
Celjska številka Turističnega vestnika pa nadalje piše še o kulturni in umetniški dejavnosti v Celju, o rimskem grobišču v
IZ ORMOŽA "™~”
Te dni je nad 30 delegatov Iz občin Kostanj, Miklavž in Ivanjkovci, Kog in Ormož izvolilo iniciativni odbor Socialistčne zveze za bodočo ormoško komuno. Na sestanku je govoril o pomenu komun tov. Janez Rozman, ki je med drugim naglasil, da bo nujno podvzeti vse ukrepe za dvig in napredek kmetijstva, kajti ormoška komuna bo predvsem kmetijskega značaja. Stremeti bodo morali tudi za večji razmah in razvoj obrtništva, kajti prav obrtniška dejavnost bo lahko veliko pripomogla k dvigu življenjske ravni. Na sestanku so razpravljali še o raznih drugih zadevah in nalogah socialistične zveze. Končno so izvolili inciativ-ni komunski odbor SZDL, v katerem so zastopane vse občine, ki bodo tvorile novo komuno. Za prdsednika so izvolili Janeza Rozmana, za sekretarja pa Franca Zgonca.	■*«•
Šempetru, o kulturnozgodovinskih spomenikih na področju celjskega ter šoštanjskega okraja itd. Stane Terčak pa seznanja s spomeniki NOB.
Nadaljni zanimivi prispevki obravnavajo preteklost celjske pokrajine ter njen geološki pregled. Dr. Pavel Strmšek nas vodi po obsotelski pokrajini ter nas seznanja s kraji in njihovimi znamenitostmi. Na koncu pa dva članka pišeta o lovu ter ribolovu in razvoju hmeljarstva v Savinjski dolini.
Uredniki celjske številke Turističnega vestnika pa niso pozabili dati skromnega priznanja niti redkim delavcem — najstarejšim odbornikom Olepševalnega in turističnega društva v Celju in med katerimi so živi še Alojz Rihrešič, Josip Pelikan, inž. Blaž Pristovšek, Slavko Zorko, Viktor Godnik, Stojan Kolobar, Rudolf Pibrovec in Cvetko Ščuka.	M. B.
FRANJO ŠTROS -NOVI TAJNIK L0M0 CELJA
Glede na to, da je dosedanji tajnik LOMO Celje tov. Florjan Pelko sprejel dolžnosti sekretarja komunskega komiteja Zveze komunistov ter predsednika odbora SZDL za bodočo celjsko komuno, je na njegovo mesto prišel dosedanji šef Uprave za dohodke pri LOMO tov. Franjo Štros. — Dolžnosti šefa Uprave za dohodke pri LOMO Celje pa Je prevzel tov. Modec.	M. B.
IZ ANHOVEGA
Skupina geometrov iz Ljubljane je pred kratkim končala novo tehnööno izmero Anhovega. Izmero je naročila tovarna cementa, ker bo ob cesti iz Deskel v Anhovo gradila stanovanjske bloke in morebiti še razširila samo tovarno. Zavzemajo pa se tudi za gradnjo avtomobilskega mostu čez Sočo v blizini vasi. Most je nujno potreben, saj morajo sedaj kamioni po velikem ovinku preko Plav.
Na nedavni širši konferenci sindikalne podružnice v tovarni so obravnavali nekatere pomembne zadeve. Kolektiv je pristopil k mednarodni delavski zvezi in ukrenil vse potrebno za higien-sko-tehnično zaščito dela. Ta je za tovarno pereča zadeva, saj pride do manjše ali večje nesreče skoraj vsak drugi dan. Na konferenci so izrazili željo, da bi v tovarni ustanovili svojo kuhinjo, ki naj bi delavcem pripravljala enolončnice. To bi bilo vsekakor koristno, saj prihajajo nekateri delavci v tovarno tudi iz oddaljenejših krajev. Razpravljali so tudi o proizvodnji, pomanjkanju surovin, predvsem laporja, produktivnosti, izrablj en osti stroj ev, o padcu proizvodnja salonitnih cevi in drugem. V razpravi so sodelovali številni delavci, kar jasno dokazuje, da je sindikalna podružnica na pravi poti i-n da bo z vztrajnim delom rešila številne zadeve, ki tarejo delavce.
V zadnjem času prihajajo v tovarno v Anhovem številni strokovnjaki, ki si tu ogledujejo proizvodnjo in kvaliteto proizvodov. Zlasti so navdušeni nad kakovostjo umetnega marmorja, ki so ga začeli že pred časom izdelovati. Preseneča jih tudi odpornost salonitnih cevi.	S. P.
IZ RAVEN
Te dni so člani strelske družine v Ravnah pregledali svoje delo v preteklem letu, ki je bilo še kar zadovoljivo. Nov odbor, ki so ga izvolili, sestavljajo pripadniki Zveze borcev, mladine, Združenja rezervnih oficirjev in pred-vojaške vzgoje. Sklenili so, da bodo takoj poživili delo družine in nabavili orožje, ki jim še primanjkuje.	-kin.
Z zdravili bi morali bolj varčevati
Zavod za socialno zavarovanje v Novi Gorici ima zaradi neurejene zdravstvene službe v okraju na.j večje povprečne izdatke v Sloveniji. To povzročajo v prvi vrsti znatni potni stroški. Obisk bolnikov, med njimi tudi namišljenih, je v Novi Gorici, Šempetru in Ajdovščini tako velik, da morajo zdravniki v eni uri pregledati tudi do 30 oseb. Tako jim ostaja za pregled bolnika izredno kratek čas, ki zadostuje komaj za izdajo napotnice za višji pregled ali za izdajo recepta. Ob takih okolnostih se marsikdo tudi okorišča na račun zavoda. Zaradi navala zdravniki v kratko odmerjenem času ne morejo namreč tudi namišljenih bolnikov z gotovostjo ugotoviti. Nedavno Je dežurni zdravnik v ambulanti v Solkanu dobil v času svojega dežurstva od sobote do ponedeljka kar 51 pozivov za zdravniški obisk na domu. Čeprav je bilo to v času influence, se je pokazalo, da v večini primerov poziv zdravnika na dom ni bil nujen. Vse to so zadeve, ki jih bo treba v najkrajšem času urediti.
Najbolj pogosta so obolenja želodca, zaradi katerih se je zdravilo lani nad 1700 zavarovancev, tem pa sledijo bolniki s tuberkulozo. Teh se zdravi 300 na Ta-čun zavoda. Za želodčna in druga lažja obolenja je imel zavod lani nad 47 milijonov dinarjev izdatkov samo za hranarino. Vsi stro-
Gospodarsko podjetje
PIE0TS
CELJE - PEČOVNIK Telefon 27-02 izdeluje vso pirotehniško galanterijo ter pripravi vsako proslavo primeren ognjemet.
Se priporočamo!
•	Prodamo nov
1	kleparski stroj
: za zavijanje pločevi-j ne do debeline 2.5 mm, m uporabne širine 1000 mm,
? močnejše konstrukcije. —
! Ogled v obratu »Ključav-:	ničarstva« Gradbenega
•	podjetja »Tehnika«, Ljub-
•	ljana, Rimska cesta 14.
•
•** *•—•*»•* *••*
ipioaosoidoioioioioioioioio
U	u
0
E.
C
E
C
■
o
T
V Ljubljani v prodaji ŽE JUTRI POPOLDNE!
Iz vsebine:
»YU-CEV kliče letališče«, »POVEST 0 GRENKEM RIŽU«
0
■
o
■
o
■
o
ški za tuberkulozne bolnike pa so znašali nad 32 milijonov dinar j ey. Zaradi nezgod pa ko imeli 34 milijonov 697 tisoč din izdatkov brez potnih stroškov in izgube časa. Analiza v večjih podjetjih je pokazala, da se tehnična zaščita dela v mejah možnosti zadovoljivo boljša in da v nekaterih podjetjih ne predstavlja več bistvenega problema. Opaziti pa je, da se delavci ponekod branijo zaščitnih naprav še posebno zato, ker marsikatera zaščitna sredstva ne ustrezajo potrebam oziroma njihova kakovost ni najboljša. To velja predvsem za zaščitna očala in maske.
Za zdravila zavarovancem je zavod izplačal lani nad 31 milijonov din. Na posameznika odpade nekaj nad 200 din, medtem ko je republiško povprečje 155,5 din. Temu so deloma krivi zdravniki, ki dajejo bolnikom recepte, na katere dobijo prevelike količine zdravil, predvsem raznih tablet, ki se potem valjajo po raznih kotih delavčeve hiše. Do takih ostankov zdravil pridejo često celo otroci, ki jih zaužijejo, misleč, da so bonboni. Pri tem pride celo do težkih zastrupitev otrok. Nedavno je dveletna deklica iz Anhovega zaužila tubo tablet, s katerimi se je zdravila njena mati in tako podlegla zastrupitvi.
Stroški bolnišnic in ambulant so lani znašali nad 63 milijonov din. Te izdatke bi lahko znatno znižali, če bi bila na Goriškem splošna bolnišnica z vsemi oddelki. Večina bolnikov se namreč poslužuje ljubljanske bolnišnice, vsak prevoz v Ljubljano pa stane 7200 din. Samo izdatki prevozov na specialne preglede so lani obremenili zavod za nad 14 milijonov din. To pa še ni vse. V zimskem času često obtičijo vozila reševalne postaje v snegu po več ur ali še delj. Zaradi tega se je že zgodilo, da so žene rodile kar med potjo. Vsi ekonomski in zdravstveni pogoji zahtevajo čimprejšnjo ureditev te zadeve.
Skupni stroški za čas nosečnosti in poroda ter za skrajšani delov-
Tobačna tovarna v Ljubljani
sprejme naslednje kvalificirane delovne moči:
2	STRUGARJA in X ELEKTRIČARJA, veščega previjanja elektromotorjev.
Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj.
ni čas mladih mater znašajo nad 5,5 milijonov din. Vsega je imel Zavod za socialno zavarovanje v lanskem letu nad 222 milijonov dinarjev izdatkov, to je za dobrih 11 milijonov din več, kot je bilo dohodkov. Letos stoji zavod pred odgovornimi nalogami. Z ozirom na novo uredbo o finansiranju bo moral uravnovesiti svoje izdatke z dohodki. Pri premagovanju težav mu bo v olajšavo že deloma Izpopolnjena polikli-niška služba, pa tudi prvi odobreni krediti za gradnjo odnosno nadzidavo bolnišnice za turber-kulozo v Šempetru. Ta se bo namreč že prihodnjo pomlad preselila v Valdoltro, v Šempeter pa bodo preselili nekatere oddelke iz začasne bolnišnice v Vipavi.
MARIBOR
jp
iC31CDHCDBCDaC3>C31CD«C3iCD*0i0101C3aCDl

TOREK. 11. maja.
Dežurna lekarna:	»Center«, Go-
sposka ul. 12.
Narodno gledališče ob 20: Jan de
Hartog »Sopotnika«-, gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Izven.
KINO
PARTIZAN: angl. film »Smeh v raju« s tednikom, ob 15.30, 17.45
in 20.
UDARNIK: slov. film »Trt zgodbe«. brez tednika, ob 15.30, 17.45 im ob 20.
LETNI KINO »SOLA«: film »Bankovec za milijon funtov«, ob 20.45.
POBREŽJE:	predvaja slovenski
film »Trt zgodbe«, brez tednika, ob 19.	Ä
STUDENCI: Stier, film »Najlepša leta našega življenja, brez tednika. Zaradi izredne dolžine filma predstave ob 17 in 20. PTUJ: angl. film »Zarobljeno srce« MURSKA SOBOTA:	angl. film
»Zlata mrzlica«.
RADIO MARIBOR 5—8 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8—8.10 Domača poročila in objave; 8.10—8.30 Dva valčka Johanna Straussa; 11—23 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
• *•••••■••
Zaradi številnih, skoraj vsakodnevnih prošenj za podpore, prispevke, štipendije in reklame je upravni odbor 25. aprila 1955 sklenil, da zaradi pomanjkanja sredstev Istih ne bo več upošteval, niti na nje odgovarjal. — Gozdno gospodarstvo Celje
NAMIZNI TENIS
Premolo hvalitete na prvenstvu Ljubljane
Ljubljana, 8. maja. V počastitev X. obletnice osvoboditve je priredil 2NTK Ljubljana tekmovanje za II. namiznoteniško prvenstvo Ljubljane, na katerem je nastopilo 40 članov, 20 mladincev in 8 žensk iz raznih ljubljanskih društev, sindikatov itd. Dobro organizirano prvenstvo pa zaradi slabe kvalitete dobršnega dela igralcev pri maloštevilnih igralcih ni napravilo ugodnega vtisa. Zelo redke so bile na tem tekmovanju partije, pri katerih bi gledalci ne bili primorani dremati od dolgočasja.
Računali smo, da bo za prva mesta huda borba v vseh skupinah med igraloi Ljubljane ter Odreda in tako je tudi bilo. Pri tem pa smo kmalu ugotovili, da je Ljubljana v zadnjem letu lepo napredovala, posebno v množičnosti, pa tiidi po kvaliteti se je močno približala Odredu/ki se že precej dolgo ne gane nikamor. Nad polovico udeležencev tega tekmovanja je bilo iz vrst Ljub-
SAHOVSKI TURNIR V BUENOS AIRESU
Ivkov nezadržno prvi?
Buenos Aires, 9. maja. — V XV. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je od jugoslovanskih šahistov igral najuspešneje velemojster Gligorič, ki je premagal češkega velemojstra Pach-mana v 23. potezi. Bora Ivkov je remiziral z Američanom Bisguie-rom v 15. potezi, medtem ko je Trifunovič prekinil špansko partijo z Argentincem Bencom. Madžarski velemojster Szabo je dobil točko v srečanju z Argentincem Guimardom v 37. potezi, Argentinec Rossetto pa je premagal Holandca Donnerja prav tako po 37. potezi. Slednjič je Ar-entinec Esposito v 40. potezi zmagal nad svojim rojakom Reinhardtom.
Prekinjene so bile partije: FH-nik : Toran, Panno : Martin ter Lipinix : Sanguinetti.
Stanje na tabeli: Ivkov 11 (1), Szabo in Rossetto 9.5 (1), Gligorič in Pilnik 9 (2), Pachman 9 (1), Donner 8 (1), Panno 7.5 (1), Trifunovič 7 (2), Bisguier 7 (1), Esposito 6.5, Guimard in Toran 6 (2), Martin 6 (1), Sanguinetti 5 (2), Lipinix 3 (2), Reinhardt 2.5 in Ben-co 1.5 (2) točke.
v.	Šahovski Sampionat
SLOVENIJE
Ostre borbe za točke
Rezultati 2. kola šahovskega prvenstva Slovenije v Ljubljani so naslednji:
Ing. Levačič — N. Tomšič prekinjeno v dobljenem položaju za Tomšiča, Puc — J. Tomšič 1:0, Grosek — Benedičič remi, Kržišnik.»— Z. Gabrovšek prekinjeno v dobljenem položaju za Gabrovška, Lešnik — Mišura remi, Krivec — Preinfalk 1:0 (Preinfalk je v nekoliko slabšem položaju in obojestranski stiski prezrt figuro), Bajec — Stupica prekinjeno v nejasnem položaju.
Grosek je brez nadaljevanja predal Z. Gabrovšku prekinjeno partijo iz I. kola.
DVA NEUSPEHA SLOVENSKIH ODBOJKARJEV
Zagreb, 8. maja. Odbojkarji Ljubljane, ki so se lani potegovali za vstop v zvezno odbojkarsko ligo,* so doživeli včeraj in danes dva nepričakovana poraza v Zagrebu. V soboto jiih je premagala Lokomotivà 3:0 (16:14, 15:13, 15:1), danes pa je Ljubljana izgubila z novincem v tej igri Elektrostrojem s 2:3	(7:15,	18:16,
15:13, 14:16. 15:17).
V Varaždinu pa je Teikstilac premagal drugega predstavnika Slovenij e v hrvatsko - slovenski ligi ljubljansko Olimpijo 3:1 (15:13, 9:15, 15:11. 15:9).
VESLAČI SO ZACELI SEZONO
Ljubljana, 8. maja. Danes so veslači Švice otvorili letošnjo veslaško sezono z medfakultetniim veslaškimi tekmami. Nastopali so veslači strojne, gradbene, prirodoslovno - matematične, rudarske in gozdarske fakultete. Zmagovalci lanskega tekmovanja — pravniki niso nastopili.
Rezultati so bili tile: 1. strojniki (Jarc, Gavanovski. Gomolj, C vej ano vič in krmar Gabrščik) 1:30.0, 2. gradbeniki 1:34.2. 3. gozdarji l:4d.4. Zanimiva je bila tudi borba v skiffu, kjer je zmagal Nej če Sturm (gozdarska fa-
ljane, ki je imela v vseh disciplinah skoraj dvetretj insko večino. Ta premoč se je potem očitovala tudi v zmagah po raznih skupinah. med katerimi je bila največ vredna zmaga nad nekoliko oslabljeno moško ekipo Odreda 5:2.
Prva mesta v posameznih skupinah so osvojili: meški ekipno: Ljubljana (Ošaben, Oblak, Kamnikar) : Odred (Kocijan, Podobnik, Sedej) 5:2. Ženske ekipno: Odred (Pogačar, Vidmar) :	Ljubljana (Trampuž,
Mandelj) 3:1; mladinci ekipno: Ljubljana I. : Ljubljana IL 5:0; moški posamezno Kocijan : Podobnik 3:2 (še dva važnejša izida: Podobnik : Ošaben 3:2, Kocijan : Oblak 3:1). Zenske posamezno: Pogačar (O) : Trampuš (Lj) 2:0, mladinci posamezno:	Tomažič :
Zajec (oba Lj. 2:0; ženske v dvoje: Pogačar—Vidmar : Trampuž —Pogačar II. 2:1; moški v dvoje: Kocijan — Podobnik :	Ošaben —
Oblak 2:0.
Na splošno so bili nedeljske igre posameznikov boljše od sobotnih v ekipnem tekmovanju, posebno dopadljivo je bilo srečanje Podobnik : Ošaben, v katerem je Podobnik po dolgem času le premagal tega žilavega nasprotnika, pa tudi med Kocijanom in Podobnikom. Redek primer se je pripetil Tomažiču, ki v igri z Ošabnom v tretjem setu ob vodstvu 20:14 ni mogel zmagati in je izgubil set.
Zmagovalci v posameznih sku-pdmah so prejeli lepe nagrade.
(N. D.)
peti Šahovski sampionat Slovenije
Bo Puc to leto som prvi?
V soboto se Je začelo v Ljubljani že peto povojno šahovsko prvenstvo Slovenije.
Od upravičencev in rezerv so odpovedali udeležbo velemojster Vasja Pirc zaradi odhoda na mednarodni turnir v Hamburgu, mednarodni mojster ing. Vidmar ter Krnic in Kukovec iz službenih zadržkov ter Trampuž, Vospernik in Crepinšek zaradi študija, tako da je izvršni odbor Šahovske zveze Slovenije naknadno pripustil na turnir še mojstrska kandidata Groska in ing. Levačiča.
Turnir šteje tako 14 udeležencev, ki jih je žreb razvrstil v tabelo naslednje: Bajec ml., Stupica, Freifalk (vsi LSK), Mišura (Celjski SK), Z. Gabrovšek (LUSK »Olimpija«), Benedičič, Jordan Tomšič, Natalin Tomšič (vsi LSK),
Puc (Kranj), Grosek (LUSK »Olimpija«), Kržišnik (LSK), Lešnik (Radovljica), Krivec (LUSK »Olim-vija«) in ing Levačič (LSK). So-
delujejo torej: 1 mednarodni moj, ster, 2 mojstra, 8 mojstrskih kandidatov in 3 prvokategorniki.
Prva sedmorica si pridobi pravico udeležbe na zveznih polfinalnih turnirjih, prvi trije plasirani pa bodo lahko neposredno sodelovali na prihodnjem šampionatu Slovenije hkrati z velemojstrom Pircem, mednarodnima mojstroma Pucom in ing. Vidmarjem ter morebitnim letošnjim finalistom državnega šampionata. Za osvojitev naslova mojstrskega kandidata je potrebno 6,5 točke, za po, trditev tega naslova pa polovico točke več.
Favorit tega prvenstva je vsekakor mednarodni mojster Stojan Puc, čeprav še ni v celot: okreval. Za najvišja mesta pa se bosta gotovo borila tudi mojstra Preinfalk in Lešnik, od mlajših igralcev pa pričakujemo višje plasmaje od Krivca, Stupice, Z. Gabrovška, Kržišnika in Groska.
PRED SEZONO MED LJUBLJANSKIMI TENIŠKIMI IGRALCI
Osnovni problem, ki ga je treba resiti v korist ljubljanskega tenisa je množičnost. Število teniških igralcev po osvoboditvi leto za letom pada. Teniški klub Ljubljana je imel pred nekaj leti več ko 250 članov, zdaj pa jih šteje komaj dobrih 190. Največ je temu krivo pomanjkanje rekvizitov, nekaj pa gotovo tudi premalo učinkovita propaganda za to igro. Razen tega prevladuje še marsikje mnenje, da je tenis samo igra »za boljše ljudi«, kar pa je popolnoma zmotno. Vsi igrajo danes tenis, delavci in uradniki, študentje in dijaki, vsi z veseljem gojijo to panogo in dokazi za to so že močna tehniška društva v Kidričevem, na Jesenicah, v Trbovljah, Brežicah itd.
Rakova rana, da tenis pri nas ne more na noge, Je po vsej priliki pomanjkanje sredstev za nabavo zelo dragih rekvizitov. — Vzlic temu pa seveda ne gre metati puške v koruzo. Za pristop v teniške vrste se je treba bolj zavzeti, med mladimi ljudmi Je treba vzbuditi zanimanje zanj in morda bi ne bilo brez haska tudi, če bi za njegovo propagando navezali stike z drugimi športnimi in telovadnimi društvi in tam poiskali pristaše za to igro. — Vrste teniških igralcev je treba po vsej sili pomnožiti.
m še en problem je, ki ga je treba v letošnji sezoni premakniti z mrtve točke: mladina. Med ljubljanskimi teniškimi igralci je le malo mladincev. Nekaj posameznih juniorjev, ki jih šteje ljubljansko društvo, pravzaprav bolj životari, kakor pa igra tenis in tekmuje. Njihova kvaliteta je močno pod ravnijo nekdanjih igralcev v taki dobi. Morda tudi klub ni storil zanje, kolikor bi moral storiti. Vprašanje naraščaja rešujejo zdaj pionirji, ki lepo napredujejo in bodo lahko kmalu zamenjali starejši rod. Vsekakor pa bo treba temu vprašanju posvetiti mnogo več pozornosti. — Zelo koristna v tem pogledu bi bila ustanovitev teniške šole, seveda v večjem obsegu kakor prejšnja leta.
Ljubljanski teniški igralci so
obiskati tudi več turnirjev v domovini, zlasti tradicionalno prvenstvo Maribora.
Z mladimi igralci Zerovcema X. in II., Škuljem, Ogrinom, Suharjem, Puciharjem in še nekaj drugimi, najbolj marljivimi s: obetajo Ljubljančani kolikor toliko dostojne uspehe. Za trening bi potrebovali dobrega tehničnega referenta, razen tega pa čimveč materialne podpore v obliki žog in reketov, kajti sicer bo vse delo zaman.	J.	P.
Škotski nogometaši v Jugoslaviji
Nogometna reprezentanca Škotske pride* v sredo 11. t. m. na 20-dnevno turnejo po Evropi. Najprej se bo srečala z Jugoslavijo, in sicer prihodnjo nedeljo. Dan pozneje bodo odpotoveli Skoti z letalom na Dunaj, kjer se bodo 19. maja sestali z Avstrijo, 29. maja pa bodo igrali v Budimpešti proti reprezentanci Madžarske.
Škotska nogometna zveza je že določila 16 igralcev, ki pojdejo na to naporno nogometno turnejo. Igralce bodo spremljali nekateri nogometni strokovnjaki ter 11 novinarjev. Vsi ugledni škotski časopisi so mnenja, da bo Škotska, če bo igrala tako kakor proti Portugalski imela na tej turneji po Jugoslaviji, Avstriji in Madžarski težko delo. Posebno zanimanja vlada za tekmp v Jugoslaviji.
Prvič v zgodovini škotski državni reprezentanti ne bodo igrali v svojih tradicionalnih državnih temnomodrih majicah, marveč v belih. (Kje bo to srečanje med Škotsko in Jugoslavijo, še ni dokončno določeno, ker zahteva uprava nogometnega stadiona Partizana 15 odstotkov od celotnega izkupička, medtem ko ponuja zagrebški Dinamo svoj stadion v Zagrebu ^mo za 10 odstotkov izkupička. Op. ur.)
Na prvenstveni tekmi v malem rokometu, ki je bila včeraj dopoldne v Celju, je moštvo Celja
ni odigrafio slovensko prvenstvo, razen tega pa bo tukaj tudi turnir mest, ki se ga bodo udeležile reprezentance Zagreba, Maribora in Ljubljane. Dalje je na vidiku povratni dvoboj med Vojvodino in Slovenijo, ter turnir najboljših jugoslovanskih teniških igralcev ob proslavi deset-kulteta) 1:37.1 pred Majerjem (ru- petnice osvoboditve. Mimo tega darska fakulteta).	menijo ljubljanski teniški igralci
: CD M CD ■ CD ■ O ■ O ■ CD ■ CD ■ <=> ■ CD ■ CD ■ O ■ CJ ■ O ■ CD?
za letos sestavili prav pisao spo- ‘zmagalo nad mariborskim Brani-red. Po vsej priliki bo v Ljubija- kom 13.11 (9.4).
RAZNÄSÄLK0,
solidno, starejšo, za šiško, sprejme uprava »Slovenskega poročevalca«
0 ■
0 ■
o
(OBOlCDICDaOlCDICDICDICDIOaOaOlCDBCbl
Veslaški dvoboj med reprezentancama Beograda in Zagreba ki
je bil včeraj v Zagrebu, se je končal z zmago Beograda.
Južna Afrika si je priborila vstop v n. kolo tekmovanja za Davisov pokal. V Oslu je premagala Norveško s 4:L
Delo telesnovzgojnega društva Partizan v Velenju je znova zaživelo, saj zdaj pridno vadi 80 pionirjev, 60 mladincev in močna vrsta članov, razen teh pa pravkar ustanovljena vrsta članic. Vaditeljski kader bodo vzgojili sami v večernih urah, na katerih bodo vaditelji dobivali osnovne napotke za svoje delo. Vrste se pripravljajo na akademijo, ki bo v počastitev Titovega rojstnega dne, in na partizanski zlet v Celju.	V.
Obrežje je bilo polno ljudi. Kričali so in mahali, brbrali nerazumljive hesede, toda kazali niso nobenega sovraštva. Nihče izmed divjakov ni imel orožja. Moški in ženske, povsem enaki po obleki in drži, so pozdravljali tujce, jih spremljali skozi kipenje valov ob bregu in jih povedli na odprt prostor. Ogenj je gorel tamkaj, kitova slanina je vrvrala v kamnitih posodah. Pijača iz sladke slame, ki jo je Steller že poznal, je krožila v skodelicah naokrog. Vsi so posedli, nekateri okorno in režaje, drugi resno in zbrano. Karabinke in sablje so bile pripravljene.
Morda se tudi jaz motim, je mislil Steller. Nič hudega nam nočejo. Kakor vsi naravni ljudje, se kažejo gostoljubne, radovedne, zavzete za naše obleke, kretnje in navade. Ali torej dejansko niso isti... Waxell je bil vzel s seboj žganja. Natočil je enemu divjakov kozarec do vrha. »Na njeno veličanstvo carico!« Domačin je nastavil posodo — predirljivo je zakričal in takoj izpljunil pijačo. »Hej, Steller!« je zaklical Waxell. »To je Vaš človek, kajne?«	!
Steller ni odgovoril. Poskušal je brati z obrazov koženih ljudi. Motrili so tujce, si med seboj s klici pripovedovali, kar so bili opazili. Saša pa je zakrival obraz z rokami
Eden domačinov je skočil v svoj koženi čoln, in medtem ko so se poizvedovalci naprej gostili in z ostalimi divjaki izmenjavali darove, vnovič odveslal do jambornice. »Nekaj išče!« Ovcin se ni dal odvrniti od tega. Bering se je sklonil čez ograjo. Poslikani rumenokožec je pozorno ogledoval ljudi od človeka do človeka. Tudi on je moral pokusiti vodko. Na ves glas so se smejali mornarji, ko se je stresel in takoj zatem z naglimi vesljaji odpeljal nazaj proti obali.
Waxell je dal znamenje za odhod. Možje s »Svetega Petra« so vstali in potisnili čoln po valovih ob bregu. Zdaj je zadonel rezek krik iz Sašinih ust. Divjaki so se vrgli nanj in na oba
oborožena človeka, ki sta bila spremljala Kitrova, ter jih prijeli. Skušali so, odvesti ujetnike v notranjost, tja nekam, kjer so bila po vsej priliki njihova bivališča. Ne samo s silo so ravnali pri tem, marveč tudi z vsemi spretnostmi pregovarjanja. Ponujali so ujetnikom slanino, barve za lepotičenje, šepetali, vabili, vlekli... Waxell je segel po karabinki. Toda že je bil dal Bering zasesti topove in izstreliti tri svarilne strele. Prvi streli v novi deželi! Njihov odmev je grmel kot grom po skalovju.
Divjaki so se bili porazgubili. Trije nenadno napadeni so stekli v čoln; bledi so se usedli na klopi, Saša pa je zaklinjal svoje bogove. Waxell je preklinjal, ko so veslali nazaj k ladji; nič ni bil razumel. »Zanikrni izrodki! To bi jim bilo prijalo — da bi nas bili najprej pogostili, nato pa prelisičili! Psi, prekleti!« Steller je zmajal z glavo. Vendar je molčal. Ti ljudje iz pradobe, je razmišljal, poznajo še pravičnost. Pravega krivca iščejo. Silno natanko se ravnajo v svojem čutu za pravičnost. V svojih možganih je skušal obnoviti resnični dogodek; izmislil si je legendo: Kitrov je bil bržčas napadel naselbino domačinov in pri tem prizadel marsikaj zlega. On in njegovi so bili številčno močnejši in so divjakom ušli. Ko so zdaj ti odkrili ladjo, so se z otroško odkritostjo in preprostostjo potrudili, da bi med tujci izvohali storilce in jih prignali pred svoje sodišče. Da, tako je moglo bitL Ali je bila njegova legenda v vseh točkah resnična, Steller ni mogel preiskati do kraja. Saša je molčal naprej. Mornar in vojak sta ga sitna odganjala, če ju je vprašal. Rosselius je ležal v mrzlici v podoficirskih stanovih. Kitrova ni bilo videti in bi tako ali tako ne bil dal Stellerju nobenega odgovora.
V južnem viharju in dežju v potokih je »Sveti Peter« naslednji dan spet menjal sidrišče. Se vedno je veter pritiskal ladjo tako močno proti kopenski pregradi, da ni bilo mogoče odpluti Bering je stopal svež v obraz in.s svetlimi očmi po
palubi. Njegova pobitost, je bila odnehala. Prosil je usodo zdaj samo še za ugoden veter iz vzhoda ali severovzhoda. Junaška ladja je bila prebila strašne vetrove in orkane, med razpoka-jočimi vrvmi in lomečimi se osinami, metala je že tulje raz sebe in goltala vodo. Hrabro so bili divji lesovi iz Sibirije in drevesna smola vzdržali v regah do danes. — »Sveti Peter«, pazi se! Zadnja preizkušnja se začenja za tvoje trudno, bolno telo! Premagati moraš septembrske viharje.
»Tu so zopet!« je zaklical Ovcin in pokazal na vodo. Morje je bilo vse živo koženih čolnov. Od čeri in iz zalivov so bili prilezli, kakor tjulenji so drseli po valovih in obkoljevali jam-bornico. Bering se je smehljal. »Na srce so nas priklenili. Kaj, Steller, celo s seboj bi radi vzeli nekatere izmed nas! Za Američane naredili, kaj? In jaz sem zdaj njihov gromovnik.«
»Na ljudi na Novem Danskem, na Grenlandu, me spominjajo, kapitan poveljnik. Bral sem o tem in videl nekaj bakrov, na katerih so bili taki Eskimi upodobljeni.«
»Eskimi? Vprašali jih bomo, kako si pravijo in s katerim imenom označujejo svojo deželo.«
Devet koženih mož je splezalo na ladjo. Bering jih je prijazno pozdravil. Steller je ves*zaskrbljen mrščil čelo. Dva med njimi sta imela kratki bradici, ostali so bili gladki po obrazih. Vse na njih je spominjalo na naravo nove dežele: pokrivala so imeli iz lubja žlahtnih dreves, okrašena s peresi črnih galebov, potapljavcev in opikljanih sokolov. Nakit v nosovih in na ustnih so imeli iz kitovih zob, iz tjulenjih in vidmih kosti ter drobcev temnega skrila z otokov. V vidme in medvedove kože so bili zaviti. Dišali so po ribji masti Njihovo čebljanje je zvenelo kakor terjajoča, sušična radost. Cele svežnje darov, poslikanih palic, peresnih čepic, železne barve in slanine so delili med ladijsko posadko. Pri tem pa so njihove iskreče s« oči pozorno švigale po vseh obrazih.