Stav. 304 ' Trstu, t petek 7. novembra 1919 Letnik XiVi Izhaj« v«k dan, ud! ob nedeljah ln praznikih, zjutraj. — Uredniavo: ulica sv. AsiSkega stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured- nfštvu. — Nsfraoktrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaja — izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koasorcij Usta tdinosil — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 3'—, pol leta L !S — in crio leto L 36 —. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu In okolici po 10 stofink. — Oglasi se računajo t girokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mu po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema lnserainl oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As, 2£JL tz Jugoslavije. Praznik osvobojenja ▼ Dalmaciji- .. „IT, 4. Navzlic slabemu vremenu je kazalo mesto Sinj v ponedeljek praznično lice. Uradna poslopja in zasebne hiše so ibile oki-čene z zastavami. V žqpni cerkvi se je pela maša z zahvalnico. Na predvečer je godba svirala po mestu. V Sakotskem domu je bila zabava z dobro uspelim koncertom. — Kotor, kakor tudi vse kotorsko okrožše je proslavilo obletnico osvoboditve. Okna in balkoni dr-"žavnih in zasebnih poslopij so bili okrašeni s preprogami. Vsi državni uradi so izobesili državne, civilni uradi Ln zasebna društva pa narodne zastave. Izprevod je Šel po mestu. "_ Več tisoč kmetov je došlo iz vseh vasi v Imotski, da udeleže svečanosti, ki jo je priredila občina in meščanstvo. Zjutraj je bila svečana maša. Potem je šla množica z godbo, s Sokoli in Sokolicami po mestu. V občinski svetovalnici in na sejmišču je bil svečanostni govor. Nato 6e je množica razšla in navdušeno klicala dinastiji in edinstveni državi in ogorčeno proiesttrala zaradi dogod-krvv na Reki . - Izvažanje iz Dalmacije. SPLIT, 4. Parobrod -Prasident Becker«, ki je priplul iz Šibenika, je vkrcal 100 tovornih mezgov, 100 dvokolnic s strojnicami, 60 avtomobilov, 4 stare avstrijske tope in okoli 100 mcrž. E>ne 26. oktobra je vkrcal parobrod >Brioni' 400 vreč vojaških volnatih in bom-bažaslih nogavic: v vsaki vreči jih je bilo okrog 120 parov. Dne 30. oktc-'i?ra je odpeljal parobrod - Metković« v Jakin 56 vreč, napolnjenih s krinkami zoper pline Vesti iz Šibeaika. SPLIT, 4. Obeski upravitelj v Šibeniku je naposled vendarle uvideJ, da mora občinske oglase objavljati hrvatski, ako hoče, da ga bo narod razumel. Zato izdaja dvojezične objave. SPLIT, 4. V Sžbenaku razsaja šikrlafcica; zbog tega so že za-prli nekatere ljudske šole. SPLIT, 4. Redovito odhajajo demobilizirani vojaki, rojeni leta 1893. z okupiranega ozemlja; skoraj odidejo tudi oni, ki so rojeni leta 1896. Denarni promet ▼ Dalmaciji. Vstop Čaaogorcev v vlado. BELGRAĐ, 1. -Politika-, fjavlia: Skupina Črnogorskih poslancev je postada ministrske-mu predsedniku D a vido vidu poboje, pod katerimi bi vstopili v kabinet. Ti pogoji so, da mora vlada fbreaeogo^no vladati s parlamentom in da ne bo pristranska. Na snočni seji ministrskega sveta je vlada te pogoje sprejela, hi verjetno je, da bo danes ali jutri vstopil v kabinet en minister iz Crnegore. BELGRAĐ, 1. Kakor se čuje v parlamentarnih krogih, zahtevajo Črnogorci ministrstvo pravde. Med pogoji, katere so stavili Črnogorci vI^-H. se nahaja baje tudi ta pogoj, da današnja vlada ne sme izvesti volitev, ampak da se takrat, ko se bodo vršile volitve, sestavi koncentracijski kabinet. Izvoz v inozemstvo. BELGRAD. 4. Posebna komisija v ministrstvu trgovine bo izdelala te dni pravilnik, na podlag! katerega se bo detajlno reguliral naš izvoz v inozemstvo. Prevoz oglja in drv. BELGRAD, 4. Železni&ki minister je izdal železniškim direkcijam in pa direkciji plovi fcbe na rekah ukaz. da so trasporti oglja in drv kar najnujnejši in naj se takoj odpravljajo v mesta, kamor so namenjena. Premogarska stavk* v Trbovljah. LJUBLJANA, 4. Dopisni urad deželne vlade poroča uradno: V trboveljskem premogovnem revirju so že dalje časa rovarili komunistični elementi, ki so večinoma prišli iz drugih dežel in so delavstvu obetali 200% povišanja prejemkov in poleg tega razne druge ugodnosti, n. pr. nabavo po-polnoma novih oblačil, obutve kakor tudi lastništvo in vodstvo premogovniov. Deželna vlada je končno prepovedala enemu glavnih komunističnih agitatorjev, ki nima domovinske pravice v sedanjem področju vlade kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, vstop v premogovni P O D L I S T EK Za staro pravdo. (31) Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Ki ima vse zahtevati,« je vzkliknila Uršula živo, komaj dihajoč od jeze. »Vse zahtevam. ban, ker nič nimam. Menda veste, kdo sem.* Peter je pokimal z glavo in rekel poluglasno: Govorite, gospa Heningova.« Da, pri Bogu, hočem,« je planila Uršula, privzdignivši glavo in položivši roko na bur-ao se ji dvigajoče prsi. »Ne vem, kje naj začnem, kaj naj govorim. Kača se mi zvija okoli srca, žalost in jeza mi mašite grlo. Oprostile! Greh je to, sramota do Bogi! Ali vi me boste poslušali, ne res? Vi me morate aeslužati. ker ste ban, ker ste plemič, ker ste človek. Morate me poslušati, ker sem Sena, vdova, mati, — ker bi znala biti tudi jevinja. Cujte ntc, prosim vas! Ko vas je v revir. Kljub tej prepovedi je dotični agitator prišel v Trbovlje, kjer je pozival delavstvo k revolucionarnemu pokretu. Deželna vlada je vsled tega odredila njegovo aretacijo, ki se je izvršila v Ljubljani. Dan kasneje je pod pritiskom komunističnih agitacij delavstvo v trboveljskem reviru stopilo v stavko, ki ije bila popolnoma političnega iznačaja. Delo je počivalo v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Mir se ni kalil nikjer. V ponedeljek, 3. t. m., pa se je delavstvo vsled primernih vladnih 'ukrepov zopet vrnilo na delo. Omejitev železniškega prometa ▼ Sloveniji. LJUBLJANA, 4. Uradno se poroča: Radi pomanjkanja premoga so bile 31. oktobra glede železniškega prometa izdane nastopne odredbe: I. Na progah državnih železnic v Sloveniji se počenši s 1. novembrom 1919 do nadalj-nega promet omeji na nastopne vlake: Po 2 para osebnih vlakov zjutraj in zvečer na vseh progah razen kamniške proge, kjer ostane sedanji promet, po 1 par tovornih vlakov, kakor je to že sedaj. Premcg za to se So črpal iz rezerev. II Južna železnica: Vozijo ekspresni vlaki. Brzovlak Dunaj—Trst se odpove s 3. novembra. Vozijo še dalje na glavni progi: a) osebni promet: 2 para osebnih vlakov v vsaki smeri ter šolarski vlak Ziidani most— Ljubljana; Maribor—Spilje—Ljutomer vozita dva para; Maribor—Grabštajn vozita dva para; Maribor—Kot oriba—Doljna Dubrava en par; Muribor—Ptuj en par; Zidani most—Zagreb dva para; Zagreb—Sisek dva para; Ljubljana—Vera en par; Ljubljana—Borovnica en par; lokalne železnice po dva para. ib) Tovorni promet: Živilski vlaki za Slovenijo vsak teden 1; tovorna vlaki na glavni progi in Hrvatski po 2 para na dan, na stranskih progah vsak drugi dan 1 vlak. Wikonov razlog za odklonitev Tittonijcvcga reškega predloga. PARIZ, 4. »Journal poroča, da je predsednik \Vilson odklonil italijanski predlog glede Reke z utemeljevanjem, da bi bilo nemogoče, zopet postavati jugoslovansko ozemlje pod italijansko oblast. IZ Ločitev cerkve od države na Češkoslovaškem PRAGA, 5. (S.) Predsednik republike Ma-saryk je odgovoril danes na spomenico kardi nala nadškofa. Masarvk izjavlja, da smatra ločitev cerkve od države za potrebno radi interesa češkoslovaške države in same kato liške cerkve. Predsednik navaja primere v demokratskih državah ,kakor v severni Ame riki, katere vladavino oglede cerkve je priznal Vatikan. Predsednik izjavlja da bo izvršila ločitev sporazumno s katoliško hijerarhijo in brez politično-reKgijcznih konfliktov. fiZ RUSIIS. Dr. Kramar odpotoval v Rusija. NAUEN, 4. Po poročilih iz Češke se je dr Kramar odpeljal v Rusijo, kamor so ga povabili zastopniki vseh ruskih meščanskih strank v Parizu ter rusko revolucionarne in rusko socijalnodemokratične stranke. Dr. Kramar naj bi v Rusiji deloval na to, da se združijo vsi ruski demokratični elementi v skup nem boju zoper sovjetsko vlado ter v ustanovitev veleruske federativne republike. Poročila pravijo nadalje da ententa soglaša s tem njegovim potovanjem in da mu je za prevoz dala na razpolago bojno ladjo. Finska proti boljševikom? NAUEN, 4. (Brezžično.) Načelnik severo-zapadno-ruske vlade Ljanosov je dospel v Helsingfors, da se porazgovori s finsko vlado in z voditelj strank glede udeležbe Finske na pohodu proti Rusiji. Finsko sodelovanje t bojih proti Petrogradu. HELSINGFORS. 6. (S.) Finska vlada je poslala gospodu Lianosovu pišimo, v katerem obžaluje, da silijo finske politične in gospodarske razmere na odklon posredovanja v Rusiji. Razun tega ne silijo zavezniki Finske na posredovanje in ji ne obljubljajo nikake pomoči in gospodarskega jamstva. Finska pa bo na vsak način sledila s simpatijami bojem proti boljševikom. Proti blokadi boljše viške Rusije. BEROLIN, 4. Kakor javljajo listi, je poslal Čičerin nemški vlada brezžično brzojavko,, kjer izjavlja, da bi moral udeležbo Nemčije pri blokadi, ki je naperjena proti sovjetski Rusiji, smatrati za premišljen sovražni čin. Sovjetska vlada je odločena, nastopiti v takem primeru z odločnimi protiodredbami, vendar upa, da (bo nemška vlada odločno odklonila zahtevo entente glede udeležbe pri blokadi. BEROLIN, 4. Wolffov urad poroča: Nemška vlada je dala v Parizu izročiti odgovor k pozivu za udeležbo blokade proti sovjetski Rusiji. Uvodoma te note se naglasa, kakšne usodepolne posledice je imeda lakotna blokada v Nemčiji. Bati se je, da se bo ta izkušnja ponovila v Rusiji. Iz teh razlogov smatra nemška vlada kakor prej, tako tudi sedaj, da je po njej zastopana politika, ne vmešavati se v notranje razmere Rusije, ne le načeloma upravičena, temveč tudi resnično smotrovita. Finci zahtevajo Aaland. NAUEN, 4. V finski zbornici so se zastopniki meščanskih strank ostro izrekli zoper odcepitev Aaladov od Finske, Socijalni demokrati so predlagali, naj po desetih letih odloči ljudsko glasovanje na Aalandih, Kolčakova vojska 6« mnika. LONDON, 6, (S.) Iz Omaka poročajo: Kolčakova vojska se umika na celi črti, ker so boljševik! dobili ojačeaja iz srednje Rusije in Tunkestana in zavzeli Petrovsk, šumi napadel človek, ko vam snema z vratu zlato verigo, porečete: Hajduk je, to mu je poklic; ako ga primem. obesim ga na vešala. Ce je v zimi navalil na vas gladen volk, porečete: Nema in divja zver je, to mu je v naravi — in prebijete mu -s krogljo glavo. Ko vas je zalotil sredi polja besen Turčin, porečete: Sovražnik je to križa in moje svobode, in z junaško sabljo mu odsečete glavo. To vse je naravno. Ali, kaj porečete, če krščen človek mami tužno rodbino z Judeževim poljubom, ko prvi sodnik v državi izhlini vdovi dogovor, potem razdere, pogazi, in spljuva tudi svoj starodavni grb? Kaj,? Kaj porečete, ko sivolas velikaš, ki ob strani kralja nosi zastavo države, v temni noči zavratno kot hajduk meče tužno vdovo, bedne otročiče, iz davne dedovine na golo zemljo, na trd kamen, brez vsega? To pa ni naravno, to ni človeško: to je zversko, to je peklensko. Kaj porečete na to, domine bane, kaj?a Peter Erdodi ni rekel nič. * Vidim, da me ne razumete,« je nadaljevala Uršula, »govorim neumno, seveda! lizik se ni J Iz Poljska. P oljsko-boljše viški boji. VARŠAVA, 5, (S.) Poročilo poljskega vrhovnega štaba pravi: Med Driso in Dizno je obstreljeval sovražnik zapadni breg reke Dvi-ne. Na severu se nadaljuje boj z dobrim uspe hom za nas. Se verno vzhodno od Bobrujska so naše čete v smelem napadu pognale v beg sovražnika, ki je začel zbirati znatna ojače-nja ob reki Ofi. Ujetih je bilo 270 mož, med temi en polkovnik z vsem svojim štabom. V okraju Borisova živahno delovanje sovražne artiljerije. V poleskem okraju manje važni spopadi med oddelki poizvedovalne konjenice. Na volinski fronti so naše čete premagale boljševike, • Iz Sofgarske. Izid volitev na Bolgarskem. CURIH, 5, ^Frankfurter Zeit-ung« poroča takole o izidu volitev na Bolgarskem: »Največ mandatov je dobila kmetska stranka, namreč 85 {ob razpustitvi sobranja je imela kmetska stranka 46 mandatov). Takoj za kmetsko stranko so številno najmočnejši »nepopustljivi« socijalisti, imenovani -4esni«, ki imajo 47 mandatov, a za njimi zmerni socijalisti, ki imajo 39 mandatov. Gešovi narodnjaki imajo sedaj samo 19 mandatov, a Malino vi demokrati 28. Iz Radoslavove koalicije se je povrnil v zbornioo en poslanec. Genadijev. Pogajanja med kmetsko stranko i« stranko zmernih socijalistov v svrho ustanovitve kabineta se niso posrečila. Zato se je kmetska stranka združila v blok z Gešovovo narodno stranko in z Danevovimi naprednjaki. Zdi se pa, da ne bo mogla sedanja vlada ostati dolgo na vladi, ker ji manka stalna večina. Bolgarski protest proti mirovni pogodbi. NAUEN, 4. V Sofiji se je vršila velika manifestacija proti pariški mirovna pogodbi. Pri tej priliki je množica javno zasramovala francoske častnike in vojake. Francoski poveljnik general Clauded je naznanil, da bodo francoski častniki in vojaki rafbili orožje, ako bi se taka žaljenja rponovila. o katerem ni natančno znano, ali je bilo enoglasno naklonjeno ideji za zvezo s centralnimi vlastmi, vendar podpiralo vlado, ki je vodila osvojevalno politiko. Zavezniki ne morejo pozabiti, da so Bolgarji v svojem narodnem čustvovanju zavratno napadli srbsko vojsko in s tem obrezuspešili junaški odpor, s katerim se je ta vojska branila proti sovražnikom, ki so hoteli vdreti na drugih frontah v njeno zemljo. Pismo omenja, da je Bolgarija s tem, da se je združila s centralnimi državami, pretrgala glavno -zvezo med zavezniki in Rusijo ter odprla Nemčiji pot na vzhod, s čimer je postalo nadaljevanje vojne neizogibno. Sicer pa ne nameravajo zavezniki navajati Bolgariji vseh njenih prejšnjih krivic, temveč hočejo vzpostaviti le pravičen, trajen in plodonosen mir. Zavezniki so proučili z natančno pozornostjo pripombe bolgarske delegacije; v nekaterih točkah zadovoljujejo željo, ki jo je izrazila Bolgarija. Zato so popravki, ki so jih izvršili zavezniki v mirovni pogodbi, končno veljavni; v ostalih točkah je ostala mirovna pogodba neizpre-menjena in se mora torej ali sprejeti ali odkloniti. Bolgarska delegacija se poziva, da izjavi | zaveznikom in pridružencem tekom 10 dni, ali je pripravljena podpisati mirovno pogodbo v njeni sedanji obliki. Po poteku tega roka se bo smatralo premirje za zapadlo in zavezniške in pridružene vlasti i&renejo vse ukrepe, ki jih bodo smaitrale za potrebne. Odgovor zaveznikov govori tudi o glavnih točkah glede vojaških klavzul; Bolgarija sme sestaviti posebne zbore za obmejno stražo, toda število teh zlborov ne sme presegati 3000 mož. Na podlagi pomorskih klavzul je pooblaščena, da drži na Donavi za policijsko službo in nadzorovanje prometa 4 torpedovke in 6 majhnih parnrkov brez municije in s civilnim moštvom. Na podlagi klavzul se more udejstviti odprava kapitulacij potom posebnih dogovorov. Mirovna konferenca. Jugoslovanska delegacija ne podpiše. PARIZ, 6. (S.) Jugoslovanska delegacija je izročila mirovni konferenci noto, v kateri navaja vzroke, zaradi katerih ne more podpisati klavzul sakit-germainske pogodbe, ki govore o zaščiti majsin. Vlada izjavlja, da se strinja z načeli mirovne konference, izraženimi v zadnji noti Romunski. Nota zahteva tudi, da se prisodijo Jugoslaviji one trgovinske ladje, ki so nosile av-stroogrsko zastavo, a bila last jugoslovanskih ladjedelcev in družeb« Pospremao pisno k odgovoru bolgarski delegaciji. PARIZ, 5. (S.) Pospremno pismo k odgovoru zavezniških in pridruženih vlasti bolgarski delegaciji jemlje z zadovoljstvom na znanje sprejem klavzul glede zveze narodov, zaščite manjšin in delovne zakonodaje s strani Bolgarije. Zavezniki vidijo v tem, da hoče Bolgarija odslej dalje prilagoditi svojo politiko v is ako humanitarnim načelom .in idejam mednarodne solidarnosti, ki je navdajala zaveznike pri razpravljanju o teritorijalnih vprašanjih in vstopu Bolgarije v vojno. Pismo pravi, da je javno bolgarsko mnenje, iz Francije. Lebrua, minister za osvobojene kraje, demi-sijoniral. PARIZ, 6. (S.) Lebrun, minister za osvobojene kraje, Je podal Clemenceauju svojo demisijo. PARIZ, 6. (S.) Lebrun, minister za osvobojene kraje, je bil danes pri ministrskem predsedniku, ki je zahteval naj poda svojo demisijo, ker ne more dovoliti, da bi mogeh biti član njegovega kabineta v listi, kjer se nahaja g. Maren, očitni nasprotnik mirovne pogodbe. Ciemenceau je sprejel kmalu nato Tar-dieuia ,ki bo baje Lebrunov naslednik. , Iz Anglije- Odobritev predlaganih kreditov. LONDON, 6. (S.) Dolnja zbornica. Predlog poslanca Wodwooda, ki je hotel zmanjšati vojaške kredite za 15 milijonov šteHingov, je bil odklonjen s 525 glasovi proti 52; končno je zbornica odobrila kredite, ki jih je zahtevala vlada. Vzpostavitev miru šele marca 1920. NAUEN, 4. V nasprotju z državnim podtajnikom, HarnK>swoiithcni, ki je v angleški spodnji zbornici izjavil, da bo mirovna pogodba nemara dne 11. novembra stopila v veljavo, je pred kratkim dejal minister Bonar Law, da ne pričakuje končne ratifikacije mirovne pogodbe in končne vzpostavitve miru pred februarjem ali marcem 1920. Iz Amerik«. Tooelaža trgovinske mornarice t letu 1929. N£W YORK, 6. (S.) Senator Jones, predsednik trgovske komisije, je izjavil, da bi z udejstvitvijo programa za pomorske zgradbe dosegla skupna tonelaža trgovinske mornarice ZecHnjenih držav 18 milijonov ton koncem leta 1920. Volitve gubernatorfev v Zedinjenih državah. NEW YORK, 6. (S.) Volitve za gubernator-je so v nekaterih državah dokončane. Republikanci so popolnoma porazili demokrate. V samem New Yorku so bili izvoljeni republikanski kandidati; istotako se je zgodilo tudi v Keniukyju in Massachusesht. Izidi volitev v državah Marylanda in New Jerseyja so še dvomljivi, dasiravno baje prevladujejo demokrati v zadnja državi, kjer traja še vedno boj med kandidati, ki so naklonjeni ali nasprotni billu, ki prepoveduje prodajanje alkoholnih Proti krivcem vojne.- BEROLIN, 4. »8 Uhr Abendblatt* favlja iz Bala: Kakor poroča »Daily Mail« iz Bukarešte, so zastopniki zavezniških držav izrazili romunski vladi željo, naj izroči tajno listino o pogajanjih pokojnega romunskega kralja Karla z Nemčijo in Avstroogrsko o sporu s Srbijo. Te listine se predlože zavezniškemu sodnemu dvoru, ki bo sodil nemške in avstro-ogrske krivce vojne. Kedaj stopi v veljavo mirovna pogodba z Nemčijo. ROTTERDAM, 4. Angleški državni podtajnik Hanasworth je včeraj izjavil v poslanski zbornici, da bo mirovna pogodba ratificirana 11. novemibra t. 1. in da torej stopi v veljavo ravno na obletnico dne, ko je bilo sklenjeno premirje. Iz Avstrija. Imenovanje avstrijskih zastopnikov v Rimu. CURIH, 5. Avstrijska vlada je imenovala svoje diplomatske zastopnike v Rimu. Zastopnik pri Kvirinalu bo socijalistični poslanec Simon Abram, a pfri Vatikanu doktor Funder, 'bivši upravitelj »Reichspcste Nove Grške zasedbe. SOLUN, 28. (S.) Zakasnelo. Grške čete so zasedle Jenidže, Karason in Portolagos. pijač. Rudarska stavka v Ameriki. zapletla, izgubila sem pamet. Kako ne bi? Saj sem skoro izgubila vero v Boga. Pomirim se. Cujte! Bator je sklenil z mano pogodbe, to veste menda.« »Po pogodbi sem šla bivat v skubico, tudi to veste.n Ban je potrdil, da ve. &A čujte, kaj se je zgodilo. Nekoliko časa se je gspodarilo mirno, kakor smo se dogovorili. Bila sem srečna, da je mir, bila sem neumna, ker sem zaupala. Je temu teden dni, ko sem bili šla z otroki v obiske v Brezovico. Tam živi s svojo drugo ženo Doro Mr-njavičevo ta gospod Gregorianec, tast moje Hčere. ge. Prav zato je sedaj boli nego kdaj pri nas (ob nastalih novih razine-* rah) obstanek narodne stranke naravnost Ijerasko vprašanje za našo bodočnost. Da na« vedemo samo en primer. Naši slovenski socf? jaKsti trde vedno, da so tudi oni vneti z*. Siran II. EDINOST« Štev, 304. V Trstu, dne 7. novembra i*»lr«. versko solo in lu:'' gasilo talijanske socijalne demokracije j«. .'.c»sia\ že marsikako besedo za — p... vic o Slovencev do svoje narodne Sole. To je res in hvala mu na tem! Ali. to nam ne koristi. S samim teoretičnim in olatoničnim priznavanjem pravice nam ne pomorejo do šole. Beseda je mrtva, če je ne spremlja primerno m. če je treba, tudi odločno dejanje. Sodritgi in njihovi gori označeni idealisti naj 1c polože roko na srce in naj sam odgovore po duši: ali bi bili mi seda) dosegli tako nepričakovan uspeh na vpisovanju v slovenske šole, da je bilo to odvisno le od besede v socijalnodemokratiškem gla-ffilu, ali, točneje rečeno: da ni bilo tu delovanja narodne stranke?! Negativna pomoč ne koristi, ker je treba tudi pozitivnega dejanja! Tu pa so slovenski socijalisti v ^protislovju sami s seboj: žele slovenske šole, odklanjajo pa delovanje s tLstp stranko, ki vrši pozitivno delo za dosego in zagotovitev slovenske šole! Tako smo pri kočljivem vprašanju sodelovanja. Naši socijalisti je odklanjajo načelno — brez ozira na to, da gre za stvar, ki je, kakor trde, tudi njim na srcu. CIankar v »Njivi« potiska vprašanje s pravega tira na postranski tir, kamor nc spada. Ne gre namreč 2a strojenje strank in zlitje idej, ki so res nezdružljive. Belo in črno se ne da združiti; če bi zlili belo v črno, belo ne bi bilo več belo in črno ne več črno. Potem bi se nacionalizem in socijalizein res izneverila svojim idejam in ciljem. Drugače pa je z vprašanjem sodelovanja v stvareh, ki nrso ne socialistične, ne nacionalistične, ampak skupne. V to kategorijo spadajo zlasti kulturna vprašanja. Ce menijo oni, da morajo radi ideje socijalizma načelno odklanjati vsako sodelovanje z nacijonalizmom, potem pa jih moramo vprašati: mari so izdajalci na socijalistični ideji ici socialističnih ciljih: francoski in nemški socijalisti, ker so -se skupno borili z vsem Scv, a ,£iuhi so za glas p meti. Ne p''- Sen> izdajalec. Naši čitatehi se gotovo znajo pomislekov na posleaice. Kaj hočejo i še spominjajo latvine. ki je bila izvršena v deseči s takimi nasiislvi? Mari mislijo, do s I noč* od 30. na 31. m. m. v škodo Marcela! icm preplašijo nasprotnika in ga uklonejo?! j Maggie, trgovca v ulici Giulia 25. Iz njegove i Če tako mislijo ;n računajo, so v hudi zmoti.! manifakturne trgovine so odn^-li neznani ta-Slabi psihologi in poznavalci človeške duše! tovi za 30.000 lir sukna in drugega blaga. O' so! Fazjirjajo le nasprotnika, silijo ga v lom odločnejši odbor. Morda hočejo s takimi bru-talrioii čini podžigati svojce k čim večji vo-jevitosti. To dosegajo. Ali s tem povečujejo vojevitost tudi r»a drugi »trani, ker vsak pr-tr?k izzivlja odpor, Uspeh je v resnici le la da se kvari in zastruplja razpoloženje na obeh straneh! Morda pa žele tega, morda hočejo bo"ja do skrajnosti, ker so — zanašajoč se na sedanje čase rn razmere — uverjeni, da zmaga mora biti na njihovi strani, da je torej nasilje tatovih ni bilo ne duha ne sluha. — V isti noči pa je aretirala orožnaška patrulja v ul. Scttefontane nekega mladeniča, ki je nosil pod pazduho zavoj. Ko so orožniki razvili zavoj, so našli v njem peče, nogavice, ovratnike in druge podobne predmete. Mož je dal nnjp-rej napačno ime, toda pozneje se je ulovilo, da se kliče Josip Bubnich, da stanuje v ulici Madonnina 24 in da je rojen leta 1898. Na nogavicah in ovratnicah so še visele bilke sena. Bubnich ni hotel sicer dati natančnih Na take račune je ob sedanjih razmerah odgovor z naše strani zelo težaven, ako ne izključen. Le toliko jim bodi povedano, da se kolo vrti. Nikakor ni povsem izključeno, da tisti, ki je danes na vrhu, utegne pasti niže prej ali slej. Mi želimo iskreno in od nekdaj dajemo izraz te1) želji, da bi se duhovi pomirili, da bi se razmerje ublažilo, da bi prišli do znosljivega soživljenja. Oni pa so v razpoloženju zmagovalca. Ne zavedajo se pa, da bi »se njihovi računa mogli izkazati zgrešeni. Nikar naj se ne igrajo z ognjem! Prodajanje svežega govejega mesa. Mestni magistrat naznanja: S privoljenjem podtajni-štva za prehrano se bo odslej dalje smela prodajati razun zmrznjenega me^a tudi sveža govedina in sicer v množini 300 kvintalov na teden. Zmrznjeno meso se bo lahko prodajalo vsak dan v tednu, dočim bo občinstvo dobivalo svežo govedino samo ob določenih urah in sicer ob sredah, četrtkih in petkih. Cena zmrznjenemu mesu ostane neizpreme-njena t. j.: sprednji deli z dodatkom po 4'80 ______ | lir kg, zadnji deli z dodatkom po 6*20 lir kg. narodom za rešitev domovine v časih težke! Cena sveži govedni: Sprednji deli z dodatkom nevarnosti in ker delujejo sedaj za nje ob- j po 4 80 lir kg, zadnji deli z dodatkom po 6'40 novo; so li izdajice češki socijalisti, ker so I lir kg. najboljša pot do cilja po katerem streme, i podatkov, kako je prišel do tega -blaga, toda >e celo ločili in osamosvojili od dunajske cen-traJe ravno radi ^kispnonarodnih, torej naci-jonalnih vprašanj; soli izdajice nem&ko-avstrijski socijalisti, ker so v interesu naroda in domovine sklenili koalicijo celo s krščanskimi socijalci, torej s svojimi najhujšimi političnimi nsprotntki, od katerih jih loči celo morje razlik v nadziranjih; mari so izdajce ju-žnotirolski nemški socijalisti, ki so vstopili v sodelovanje z drugimi strankam, da izvo-jujejo za svoje ozemlje in svo narod narodno in upravno avtonomijo? Ne, niso izdajice, kajti niso se odrekli nobene svoje ideje, niso se izneverili svojemu programu, niti se niso odrekli svojih socialističnih ciljev. Bore se zanje nadalje in zapuste stike z drugimi stran- Izplačevanje stanarine za častništvo, rao-štrvo, itd. za mesec oktober t. 1. se bo vršilo pri komisarijatu za vojaške stanarine, na trgu Edinosti 4, L nadstr., vrata 26, od 9 do 12 v naslednjem redu: 10. in 11. novembra črke A—B; 12. in 13. nov. C—D; 14. nov. E—F; 15. nov. G—H; 17. nov. I—K; 18. in 19. nov. L—M; 20. nov. N—O; 22. in 24. nov. P—Q; 25. in 26. nov. R—S; 27. nov. T—V; 28. nov. W—Z. Stanodajalci se pozivajo, da prineso s seboj izkazila o oddanem stanovanju in g*a se strogo drže gorioznačenega turnusa. Slovensko gledališče. Jutri, v soboto, točno ob 20 se uprizori tprvi »Glasbeno dramatični večer« v tej sezoni. Spored obsega izključno domača slovenska dela, in sicer Josip Ribi- kami, čim neha potreba, ki zahieva sodelo- enodejanko »Hudournik« in satiro v enem vanje v interesu narodne skupnosti!! i dejanju »Grom in peklo ....« z osebami in TaJce zglede bi že mogli posnemati tudi j obrazi iz: Cankar -Pohujšanje v dolina Šent-naši netkdaj jugoslovanski^ taki izdajice - j florjanski ter Ivan Grbčeve skladbe: Fan-bi — morali biti tudi oni, če je res, kar trdi j lovska pesem, Moravska narodna, Večer in Člankar v Njivi-: da nočejo škodovati svo-1 Hrepenenje za sopran solo gdč. Mezgečeva, jemu narodu. A ponavljati moramo: samo -ne1 tenor-solo Šimenc in tenor-solo g. Braluž, škodovati < je brez pomena, če ni tudi pozi- ter harmonizirane Jugoslovanske narodne peti vneg a dejanja za to, da ne bo škode! smi: »Bosanska pesem in dve srbski narodni i (proizvaja kvartet: gdčne. Mezgečeva in I Kraljeva, gg. Bratuž in Terčič). Komedijo in satiro režira g. E. Kralj. Spored je dobro izbran, in po dolgem času se nam bo nudil res krasen umetniški večer. — Nocoj točno ob 19 namesto njega je govorilo — seno. Orožniki so namreč popolnoma pravilno sklepali, da so se nahajali vsi ti predmeti v bližini sena, al .pa celo v njem, preden so prišli ;pod mla-demičevo pazduho. Ker je pa seno navadno na senikih in v stajah, so orožniki obiskali vse staje v bližini mesta kjer je bil Bubnrch aretiran, in — ne zastonj: v staji Aitilija Tor-nanija v ul. Fortunio 6 so našli vse blago, ki je bilo ukradeno v noči od 30. na 31. m. m. — trgovcu Marcelu Maggi v ulici Giulia 25. Nadaljnje poizvedovanje je prevzel g. THz, ki je včeraj aretiral Bisbnicheve pomagače in sicer Josipa Gustincicha, iz^oščeka, stanujo-čega v ul. del Bosco št. 13, Evgena Schu-sterja, izvoščeka, stanujočega v istrski ulici št. 14, N. Capitan, čevtjarko. siaaujočo v ul. Media 3, Hektorja Bizjaka, trgovca, stanujočega v ulici Senttefontane 32 in Evgena Dro-venika, zvoščeka, stanujočega na Greti 346. Možakarje so, seveda, zaprti. Aretacije. Orožniki so aretirali Ivana Ma-grisa, ker je ukradel Ivanu Bursiju obleko, vredno 260 lir. — Josipa Pertota, starega 62 let, in njegovo hčerko, staro 27 let, so aretirali, ker so našli na njunem stanovanju razno sumljivo vojaško blago, vredno 600 Kr, Neznani uzmovici so ukradli iz skladišča št. 17 v prosti luiki za 300 lir sladkorja. Škodo trpi paroplavno družba -fCosulicli«. Listnica uredništva. Na skrajni vzhod oživljene beračije: Prejeli poslano in objavimo v nedeljski številki. Srčna hvala in se priporočamo še za nadaljna poročila, tudi drobnih vesta. Ce ne poročate Vi sam, pa bi morda hotel kdo drug. V Ajdovščino: Dopis prejeli: Čestitamo na lepem uspehu. Objavimo v nedeljo. Spomnite se nas tudi z dopisi o drugih dogodkih. Firenze: Prejel oboje. Storim, kakor želiš. Oni, po katerem vprašuješ, je ibil nekaj dni odsoten in se je vrnil včeraj; potemtakem, upam, je stvar v redu. vesti. Boji med Srbi in Hrvati. Pod tem naslovom so v zadnjih dneh objavljali italijanski listi v svet pretresujoče vesti, da je prišlo v Zagrebu do groznih bojev med Srbi in Hrvati. »Era Nucva« je na primer v ta namen objavila citate iz raznih zagrebških listov, ki so pa namenoma tako potvorjeni, da niti najmanje ne odgovarjajo resnici. Vse ono, kar naj bi pomenjaio boj med Srbi in Hrvati v Za-grebu, ni nič drugega, kot dijaška demonstracija proti zborovanju Narodnega kluba, katerega smatra jugoslovanska akademiška mladina za rušilca narodne edinosti. Oseba, ki jo moremo smatrati za najverodostojnejšo in ki se je mudila vse te dni v Zagrebu, nam zatrjuje, da razun te demonstracije ni bilo ničesar, kar bi tudi le od daleč moglo ttpra-vičevati v italijanskih listih objavljene neresnice. Zagreb je proslavil obletnico narodnega osvofcojenja kar najsvečaneje. Ni bilo skoraj hiše, ki bi ne bila okrašena z zastavami, in narod je praznoval ta praznik odrešenja z vso ono iskreno ljubeznijo do odrešene domovine, ki jo le zmere pošteno jugoslovansko srce. Pripomnimo naj le še, da so pri zgoraj omenjenih demonstracijah, ki so bile le manifestacija za edinstvo našega tro-imenega nareda, varnostne oblasti postopale najprizanesljiveje, tako da ni bilo prav čisto nič one-ga prelivanja krvi , katerega bi si teko radi želeli naši najodkritosrčncjši prija- j telji. T?ka je resnica in nič drugačna! Takih in enakih demonstracij, kakor so bile te zagrebške, imamo v Tr:.?u dan za dnem več ko preveč. Edina razl:ka je le v tem, da se take tržai rodn greb loma. Izdajanje pritrdil potnic lis tem za Jugoslavijo. Urad odposlanca vlade kraljestva SHS za pritrdila potnim listinam se nahaja odslej v hotelu Savoja, mednadstrepje vrata 32. Polne listine se sprejemajo v potrdilo edino le v uradnih urah od 10 do 12 dopoldne. Zaradi velikega števila ljudi, ki žele dobiti pritrdilo, ni mogoče, da tri se vse delo moglo opravljati sproti, in. je zato treba po predložitvi polnih listin, čakati vsaj dva dni, da se debi pritrdilo. Nikar naj se ne igrajo z ognjem! V notici o nžpadih na našo tiskarno in na ono v Pazinu — ta poslednji napad je bil tem odvrat-nejši, ker se je izvršil po noči — smo obsojali taka nasilst\a proti političnim nasprotnikom bolj z etičnega, čustvenega stališča, kut znake zaostalosti v kulturi. Na koncu pa smo vendar rekli, da taki napadi tudi ne koristijo stvari, ki naj bi ji služili. Naj izprego-vorimo danes par besed s tega praktičnega stališča. V politiki tehta pameten in razsoden človek najprej, bo li to, kar hoče storiti, koristilo ali škodilo? In potem šele se odloča. Napadalci na naše zavode in naprave ne poznajo takih pomislekov. Slede le zlim nagonom svojega vročega srca, svojih razpaljenih Borzna poroiila. Trst, dne 6. novembra 1919. Tečaji: Cosulich (Austroamericana) Dalmatia (Parobr. dr.) Gerolimich Lloyd Lussijio Martinolich vaja. Posla imajo gdčne. Mezgečeva, Votrko- j Navigazion"e Libera Trie*tlna 1«v _ *____ T"* * ' 1.____ 1: linirft .t A«* a, Gradašarjeva, Bizjakova, Kraljeva ter Boleslavski Terčič, Šimenc, Bratuž, Mikolič. Ob 20 razun omenjenih ves ostali ansambl, ker se razdele uloge za prihodnjo noviteto. Nameravani izlet ^-Učiteljskega društva za Trst in okolico« v Trstu na ErzeLj se ne bo vršil, radi nestalnosti vremena. — Predsednik. Selitveni vlak odide iz Trsta (postaja pri Sv. Andreju) jutri, v soboto, 8. t. m., -.proti večeru. Selitveni vlak za izseljence rzven Trsta odide 10. t. m. Izprememba priimka. Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo je dovolil Ivanu Illincichu, rojenemu 29- aprila 1865. in pristojnemu v Trstu, izpremembo priimka v »Illeni«. Novi priimek dobe tudi njegova soproga Eliza, rojena Sivitz, njegovi otroci Ele-onora, Bruno, Henrik, Albert, Lucijan, Anto-njeta, Elizabeta in Ivan ter njegova sestra Evgenija Illincich. — Konstantin Damianovich, rojen 19. novembra 1891. in pristojen v Trstu, je izpreme-nil s privoljenjem generalnega civilnega komisarja svoj priimek v »Damiani Sestanek zastopnikov slovenskih nčiteljskih ■ društev zasedenega ozemlja bo v nedeljo 16. J t. m. ob 10 pri Sv. Ivanu. — A. Germek. Oceania Premuda Tripcovich >-■•; Assicurazioni Generali Riunione Adriatica Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica ri2a Krka Tržaški Tramway Tržaška tvornica olja Jadranska banka Švicarski tečaji. ŽENEVA, 5. (S.) Italijanska lira 49'75; nemška marka 15*—; avstrijska krona nova 5'50, stara 5'20; angleški funt 23*01; francoski frank 61*—; ameriški dolar 5'44Vi. 475— 482 290— 300 1200— 1240 815— 830 1425— 1475 340— 350 1340— 1370 400— 420 560— 580 470— 480 16500—16750 3075— 3150 430— 440 280— 285 330— 340 2000— 2050 270— 280 350— 360 230— 236 875— 925 250— 255 JL t Ta tglas vetja krt direktno ikvestite. S tužnim srcem naznanjamo, da je naša preblaga mati ozir. tašča, gospa Rozalila Peternel po tioigi ?n mučni bolezni, danes zjutraj izdihnila svojo blago dušo. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v soboto, 8. t. m., ob 9.30 iz hiše žalosti št. 7 v ul. Kanaier naravnost na pokopališče. TRST, 6. novembra 1919. Milka, Karel, Mandici Peternel. Prvo pogrebno podjetje Zianolo, Corso V. III. 41. MALI OGLASI OPREMLJENA SOBA za eno osebo se odda v najem takoj pri Sv. Iv emu. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4312 UČENCA in UČENKO 14-15letna, poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Senožeče 187, 4306 PRODA se dober Peter št. 186. šiedilnik. škorklja-Sv. 14303 Išče se JANKO ŽAGAR, Zvezna tiskarna Celje, ima na predaj razne hiše, vile in posestva. Posreduje nakup. KUPUJE se les za kurjavo, v vsaki množini. Resne ponudbe na tvrdko D. A. Trevisan & Ci., Trst, ul. Loggia 11, tel. 31-65. 4303 TRGOVSKI POMOČNIK, Hrvat, 21 let star, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sam, išče primerne službe v kakršnikoli trgovini. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4304 slovenskega in italijanskega jezika, kateri je zmožen v prejemanju in oddaji lesa. Parna žaga v II. Bistrici JOS. SAMSA. ZLATARNICA G. PIHO, TRST se nahaja na Korzu it. 15 (bivSs zetarnica G. Z£RKOVITZ & Figlio) V«lika i'bera irebrnih ia ilatlh tu. ubacov, vcriiic ItJ. MLADI PRAŠIČKI, ameriške pasme se prodajo. Rakinovec, ul. Commerciale št. 860. 4305 KUPUJEM CUNJE in prodajam koruzno slamo za postelje. Ul. Molino grande št. 20. F. Babif. 4307 ONA GOSPA, ki je predvčer. pop. prejela 1200 lir za srebro, je naprošena da se oglasi j v ul. Manzoni št. 17, Trata 2. 430S GOSPOSKI DVOREC v Dalmaciji, v bližini Splita, se proda takoj pod ugodnimi pogoji. Natančne informacije osebno. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4309 PROŠNJA. Svojemu prijatelju, bogatemu, na-obraženemu, resnemu veletržcu mirne nravi, prikupljive, mlade zunanjosti in dobrega sočutnega srca, kateri se radi obilice poslov za to dosedaj ni zanimal, se pa želi seznaniti v svrho ženitve, sedaj vsled iz-premembe razmer, s pametno, dobrosrčno, skrbno gospodično v starosti do 28 let, želim dobiti ugledno, veselo, gospodinjstvu in trgovini vajeno prijateljico družico, neoma-deževane minulosti. Premoženja ne išče,ako je, tem bolje. Priženi se tudi na imetje v mestu ali blizu kolodvora.Le resne ponudbe s sliko in točnimi podatki, oziroma z nasveti tudi od sorodniške ali prijateljske strani prosim zaupno pod »Diskretno-Indu-strija« na ins. odd. Edinosti. 4310 VELIK DOHOD krasnih baržunastih m suknenih klobukov po jako nizikih cenah. — Sprejemajo se naročila in popravila. Novi modni salon, Corso Garibaldi št. 28. 4311 12 velikih srebrnih gumbov se proda po ugodni ceni. Pojasnila v ins. odd. Edinosti. P 214 SREBRN DENAR kupuje po najvišjih cenah urar uL Manzoni St, 17, tt. 2, pritličje. (4300 KROJACN1CA Avgust Stular uL S. Francesco d'Asi si štev. 34, III. te edina dobroznana kro-fračniea v Trstu. 3367 Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno Konsumno društvo Jadran pri Sv. Jakobu; vest je nag ljubljeni soprog, oče, tast, g-naznanja svojim članom, da se vrši vsak j ponedeljek ob 20 odborova seja. Tisti člani, !a n ICEOC! racne kateri niso še dobili izplačila svojih deležev smatrajo za izliv na-1 haj se zglase pri odboru, da dobe deleže ka- ;enja, dečim pa naj bi b'le za-j kor tudi obresti. — Odbor demonstracije dokaz narodnega po- Spr^lna tatova. Predsnočnem okoli 18 sla dva tatova izvršila jako spretno in smelo tatvino. Ko je stopila Leopoldina Mussich, blagajpičarka v prodajalni št. 8 aprovizacijske komisije v ulici del Ghirlandaio, v ulici Conti na rojanski tramvaj, ji je nekdo smuknil izpod roke zavoj v katerem je imela 7200 lir, ki so jih onega dne inkasirali v prodajalni. Tat je hitro skočil s tramvaja in začel teči po ulici; Mussich in nekateri drugi možje so tekli za tatom, kateri je na koncu ulice sedel v avtomobil, ki ga je tam čakal. Avtomobil ki je vodil neki vojak je cačel dirjati 2 vso silo po mestu; med potjo je povozil tudi neko ženo. V ulic: Manzoni pa se je moral ustaviti ker je trčil ob neki voz. Tatova sta nato peš nadaljevala svojo dirko. Avtomobil je takoj obkolila množica Ij^di* so začeli iskati na avtomobilu številko, katere pa niso naSli. — Medtem pa stopi na avtomobil vojak — to je bil isti, ki je prej vozil avtomobil — in zdirja dalje. Nekateri mladeniči so se prijeli avtomobila, « katerega pa so vslea sunkov dn^g za drugim popadali na tla. — Po dnevu so videli pred prodajalno §t. 8 neko sumljivo osebo, ki je navidezno bila pijana. Gdčna Mussich trdi, da je bil to isti človek, ki ji je tfkra-dei denar. Snton Kukanja po dolgi in mučni bolezni mimo v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se 4>o vršil v soboto, 8. t. m., ob 14 & iz mrtvašnice pri Sv. M. Magdaleni v cerkev sv. Jakoba. TRST, 6. novembra 1919. Soproga Ema, otroci Stanko, Angel (odsoten) Vladimir, Draga por. BriSček, zet AL Brišček- KVAS 9 stisnjen, za izdelovanje kruha. Vsakdanji dohodi. Zaloga ul. Udine (prej Belvedere) 19, tcL 3(fc29. Prodajalna «1. Crosada 2 in ul. M. D'Azeglio 19. — Iščejo se preprodajalci. Edina distilacija pristnega - brisijevca - - in — tropinovke ŽAGAR & PLESHIČAR - Trst Lastna distUaciia Skedenj it 10-21. Urad v mestu: ul. Donlzettl 5 (vogal iiUFraira) Skladišče vermoatha najfinejše vrste In drugil? likerjev. — Transito: prosta luka. — UHETMl ZOBJE I z In brez Čeljusti, ilate krone in tudi obrobki VILJEM TUSCHERSS&V4 trst, ul 30. oktobra (ex Caserinaj 13, a. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. m miši in podgane povzroča med mišmi in podganami kugo, vsled katere poginejo vse v najkrajšem času, ker ena dobi bolezen od d uge. Za vse druge živali je „strup za miši'4 brez učinka in nevarnosti. Eia doza i poštnino vred l liri. Lekarna u Uipaul IGflli MED. PFflFF StiDj za šivanja in vezanje pravi ircniški uzorci Seidel & Neumann in [jšsSBmaaKa ,Singer4 Gast & Gasser Tvrdka ustanovljen 1. 1673 FRflHCESCO BEBLER popravljanja. Trst. uL Campamle l'J Novo pogrebna podjetje Corso V. E. IH. §t- 47 D &AL0GA UR IH ZLATflHiHE si na veliko izbero bo vdobi pri & A. POVH v Trstu IRG GARIBALDI (BARRIERA) 3. JURSKIM BURKA Delu. K 3J.m030, Reserva Kđ,:>v)J.UjQ Centrali: "TAl t Vb [«n di Vnmh 5 - Kil 5. M) 9 Podružnice: Dubrovr.lk, Dunaj, Kot>r, Ljut». liana Metković, Opatija Split, btbenit Za Jar Ekspozitura: Kranj, Obavlja vse v b uić.io strj'ca spaiijala piši« Sprajana vloga Dr. FRANZUTT3 J1/2% letni ti oVs- 1 ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -uica Genova št. 13. 1 nadstr {prej ulica Campamle) Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka. - lzdlr^nj* zob brez Bolečin. Plombiranja. Umetni zobje. na hranilne knjižice proti 5tim v baneogiro-prometu proti A-u letni n o-brestim. 11 a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejšh pogojih, ki se hnajo pogoditi od slučaja do slučaja. 8alev najem varaistas jraiila iJjuiM. Blagajna posluje od 9.30-12,30 iu 14.30-10 Stari Jože Fajfa čita in razmišlja : Torej ne hvali samo „Edinost« umetne lepote fotografičnih slik glasovitega fotografičnega lavođ« _____ _________27 I Tudi drugi listi tako pišejo 1 KjiPnapravim ? Dam se slikati I Star sem!.... Nobena „baba" me noče več 1... . No, glej, gle) i Tu se tudi neka) drugega čita: NK vet starosti! Glasoviti ruski učenjak dr. Vonorov v Parizu pomlađuje stare »Judi za 10, 20 in 30 No, to je pravi čudež. - Takoj pojdem v Pariz, a kadar se vrnem, se dam tudi Jaz »llKatt v ulici Acauedotto štev. 27; potem aa| se varujejo vse mlade deklice! _______