Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.341) za inserate; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 =a
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dueva po prazniku
Važen sklep
Zveza narodov je po poldrugo leto z večjimi ali manjšimi presledki trajajočih razpravah soglasno olisodila postopanje Japonske v 6iporu s Kitajeni. V najkonkretnejši diploma-tični obliki so članice Zveze narodov izjavile, da je Mandžurija integralen del Kitaja, ki ima nad njo nesporno suvereniteto, da je Ju.ponska prekršila določbe mednarodnega prava, ko je svoj spor s Kitajsko, ki se nanaša na gotove pogodbeno določene predpravice Japonske v Mandžuriji, skušala rešiti z vojaško okupacijo te dežele, in da se v smislu madnarodnega prava in obstoječih pogodb med Japonsko in 'Kitajsko ter drugimi velesilami Mandžuko ne more priznati kot neodvisna država. Iz tega sledi za J«|>onsko, ki je članica ZN, da mora prekršitev mednarodnega prava, ki jo je zagrešila v Mandžuriji, brezpogojno popraviti in svojo armado odpoklicati iz Mandžurije, nakar bo spor med Japonsko in Kitajsko poravnala Zveza narodov na podlagi načela suverenitete Kitaja.
Do sem je vse jasno in neizpodbitno. ZN je storila svojo dolžnost, kakor to sledi iz namena, zaradi katerega je bila ustanovljena, in Japonska je absoluno obvezana, da ta sklep spoštuje. Načelo pravice in spoštovanja mednarodnih pogodb ter pakta ZN je dobilo slovesno potrdilo in svet more z zaupanjem gledati v Zvezi narodov najvišjega varuha miru in obvez, ki so jih prevzele države, da 6e mir ohrani, kakor tudi garantira za to, da se nihče ne bo predrzni! ta mir samovoljno kršiti v prilog svojih interesov. Po pravici je zato vse kulturno človeštvo z velikim zadovoljstvom sprejelo sklep ZN v kitajsko-japouskem sporu, ker se je s tem zopet vpostavila avtoriteta ženevskega areopnga. ki je bila zadnje čase precej omajana, bodisi da je bila tega Zveza narodov sama kriva radi omahovanja in odlašanja ter bojazni v zadevah, ki so terjale čimprejšnjo nedvoumno odločitev — liodisi da so to avtoriteto namenoma izpodkopavali mnogoštevilni odkriti in skrivni nasprotniki tega najvišjega tri-bunala sveta v mednarodnih vprašanjih. S tega stališča jc tudi čisto irelevantno, da so zastopniki Japonske proti sklepu Zveze protestirali in ta svoj protest utemeljevali z že itak znanim stališčem J. pouske v mandžurski zadevi. Saj to stališče ne pomeni ničesar drugega, kakor »juridieno« utemeljevanje, o katerem je nekoč nek velik strateg 18. stoletja dejal, da bo on mirno anektiral dalje tuje dežele, juristi. ki bodo to potem opravičili, se bodo že našli .. . Razlika je le v tem, da si jc Japonska tako »ju-ridično« utemeljitev pred svetom prikrojila, še preden je Mandžurijo anektirala. Kolika je stvarna vrednost te »moralne« ali »juridične« opravičitve, o tem pa si je itak ves svet na jasnem. Japonci se seveda tudi nc smejo izgovarjati s tem. da se je njihovo postopanje v Mandžuriji izvršilo čisto po zgledih, katere so ■posneli iz zgodovine raznih aneksij, »paeifi-kacij« in »mirnih penetracij«, s katerimi so si velesile svojčas prisvojile svoje kolonije. Zakaj od 1. 1918 dalje so vse te velesile, vklju-čivši Japonsko, članice Zveze narodov, ki od tega časa dalje niso kršile nobenih mednarodnih pogodb in so se striktno držale pakta Zveze narodov v vseh svojih spornih zadevah.
Seveda dejansko sklep Zveze narodov še ne pomeni končne rešitve spornega vprašanja. Dejstvo, da Japonska sklepa Zveze narodov ni priznala in da je japonska delegacija zapustila Ženevo, je ustvarilo izredno resen in težak položaj, ker gre sedaj za to, da se spoštovanje sklepa, če treba, izsili z vsemi sredstvi, ki so za to članicam Zveze na razpolago. In tukaj se takoj jasno vidi, da je sklep Zveze bil storjen veliko prekasno, to se pravi, v času, ko bo izvršitev tega sklepa morala nujno privesti do najusodnejših komplikacij v mednarodnem položaju. Ako je danes japonska diplomaci ja doživela eklatanten poraiz, tako da je njeno jk)-stopanje od vsega kulturnega sveta moralično najodločneje obsojeno, pa to ne more spraviti e sveta tistega uspeha, ki ga je Japonska že dosegla s tem, da se ji je posrečilo to moralično obsodbo zavleči celo poldrugo leto, tnko oa je med tem časom mogla nemoteno izvršiti vojaško okupacijo Mandžurije, kar je bila jako težavna in v zgodovini vojaških okupacij vsekakor z velikim mojstrstvom izvršena naloga. Če bi bil« Zveza narodov pravočasno izrekla svoj odločilni: ne, namesto, da je izgubil« toliko časa za konstutacijo, da se je v Mandžuriji izvršila očividno kršitev mednarodnega pr«v«. bi se bila izognila vsem komplikacijam, preti krite re so sedaj postavljene velesile, ali bi jim bila vsaj prihranila ogromen del težkoč, ki jih bodo sedaj primorane premagati.
Sploh je danes še popolnoma nejasno, kaj bo oklepu Zveze narodov sledilo. Odbor de-vetnojstorice, ki je ta sklep redigiral, se je sedaj po sklepu ZN spremenil v odsek ona-indvajsetorice s tem, da sta se sprejela v ta odbor še zastopnika Kanade in Nizozemske. Ta odbor naj bi se, kakor želi Zveza, razširil še z zastopnikoma Združenih ameriških držav in Sovjetske unije. Treba je torej še počakati, d«-li lx>sto ti dve državi povabilo sprejeli ali pa bo moral odisek enaindva jsetorice skleniti brez njih. Pa četudi bi za tem odborom stala glasova Amerike in Rusije, je danes še čisto neizves-tno. kakšno stališče bodo velesile zavzele, ko bo treba sklep Zveze narodov praktično izvajati. To sc pravi z drugimi besedami: ali bodo velesile pripravljene. če bi se japonska soglasnemu mnenju ženevskega ar čopa ga uprla iu vztrajala na
Izpred Državnega sodišča za zaščito države
Čitanje zapisnikov o izpovedi prič
Belgrad, 27. febr. 1. Danes dopoldne ob 9 se je nadaljevala pred drž. sodiščem za zaščito države razprava proti Brodarju in tovarišem. Predsednik senata dr. Bubanj je pričel s čitanjem aktov o izpovedi številnih prič, ki so bile zaslišane bodisi po orožništvu ah pa pri okrajnem sodišču v Kranju in deželnem sodišču v Ljubljani.
Priča Zupančič Marna
Priča Župančič Marija, bivša poštna uradnica v Šenčurju, je izpovedala o šenčurskih dogodkih tako-le:
>Ko se je pričelo zbiranje množice, sem bila na oesti. Tedaj me je poklicala k sebi Marica Um. nikova, češ da se iz njegove hiše boljše vidi. Tam sem stala poleg Unuiikove okrog dve uri. Skozi okno sem videla, da se je metalo kamenje izza cerkve, pa tudi z Umnikovega dvorišča, kjer je bilo mnogo meni nepoznanih ljudi. Od tam so metali kamenje in polena. Kdo je metal, ne vem. Tudi strel je počil. Ko sem pogledala skozi okno, nisem videla strelca. Umnikova je sicer vpila: Živio Korošec! Dol Barle! Ni pa vpila: Živio republika! Pač pa je to zaklical nekdo iz množice.«
Pri drugem zasliševanju je izpovedala ista priča, da je zavpita Marica Umnikova: Živio republika!, toda pravi, da >amo enkrat. To svoje pričevanje podpre z izjavo, da je pripravljena priseči.
Gašoerlin Katarina
Priča Gašperlin Katarina je pri prvem zasliševanju izpovedala sledeče:
»Ves čas sem se zadrževala v gostilniških prostorih, ki mejijo na cesto. Za trenutek sem stopila pred hišo. Vse, kar sem opazila, je bilo to, da je kaplau Vavpotič stal pri cerkvi blizu župnišča in da se je okoli njega zbirala gruča ljudi. Videlo se je. da jih vzpodbuja, ker so ljudje nato, ko je odšel, še bolj vpili. Iz teh družb so se čulj sledeči vzkliki: Dol z Barletom! Živio Korošec! Živio republika! živela svoboda! in drugi nedovoljeni vzkliki. Kdo je te posamezne vzklike izustil, ne morem reči. Umnik je stal poleg ogla svoje hiše. Stal je prekrižani!) rok ter se je videlo, da vzpodbuja okrog njega se nahajajočo množico, kajti začel jo je z vzpodbujevalniini kretnjami rok nagovarjati. Na oglu njegove hiše sem opazila Marico Dm-nikovo in |K>štno pripravnico Župančičevo. Prva se je močno sklanjala z okna. dočim je bila druga bolj v ozadju. Ker se je Marica Umnikova z raznimi vzkliki udeleževala demonstracij, sem jo vzela posebej na oko ter sem se radi tega podala v svojo jedilnico v prvo nadstropje, od koder sem jo potem tem bolje opazovala in sem slišala, kako je vpila: Dol Barle! Živio Korošec! Živio svoboda! Živio republika! To je delala neprenehoma. Videla sem tudi. kako so ljudje Antona Umnika dvignili, in sicer sta ga držala dva na rokah, množica okoli njega pa .je vpila: Živio Umnik! Dol z Barletom! Živio Korošec! Živio svoboda! Živio samostojna Slovenija! Živio republika! in druge nedovoljene vzklike. Kdo je bil v tej gruči okolj Umnika. kdo je posamezne klice izustil, ne morem reči. Z našega dvorišča sem tudi videla, kako so pri okencih štiri Brodarjeve dekle, vse oblečene v rdečih oblačilih. vpile: Dol z Barletom! Živio Korošec! Živio republika! Dol z vlado! Teh dekel nisem videla, da bi bile metale kamenje ali polena. Da so pa kričale. to lahko mirno potrdim.«
| |
Predsednik senata g. Dragutiu Biibauj.
Pri drugem zasliševanju je izjavila priča sle deče: »Zapisnik, ki mi je bil sedaj vnovič prečitan, potrjujem v vsem obsegu. V pogledu kaplana Vavpotiča izjavljam, da sem opazovala početje ljudstva skozi steklena vrata naše gostilne, ki so pre-eej široka in sc odpirajo na obe strani. Kaplana Vavpotiča sem opazila po streljanju na prostoru med cerkvijo in župniščem. Opazila sem, da se jc večkrat smejal, ko so padali iz množice zgoraj navedeni vzkliki proti državi, in sicer se je smejal tako škodoželjno in izzivalno, da je bilo jasno, da ima dopadenje nad tem početjem množice in nad tem vpitjem. Od časa do časa so prihajali k njemu iz množice fantje in videlo se je, da jim je nekaj govoril. Množica je popevala tndi pesem »Hej Slovenci!«. Ko so fantje odšli od njega, so začeli na
dosedanji svoji aneksijski politiki na Daljnem vzhodu. |n,|>onsko prisiliti k spoštovanju mednarodnega sklepa? TrcIia je pomisliti, d« je Japonska istega dne, ko je Zveza narodov izrekla svojo moralno obsodbo nad njenim postopanjem v Mandžuriji, vrgla v kitajsko provinco Džehol armado 100.000 mož. k.i v 450 km široki fronti prodira v notranjost dežele in ki utegne, če bo japonskemu orožju sreča mila, biti že v kra.kein času pred vratmi Pekinga. Nadvse sumjiva je tudi diplomatična taktika Japoncev, koje delegati so sicer zapustili Ženevo. niso |>a podali izjave, da Japonska iz Zveze narodov izsto[xi. Čudno je tudi, da hočejo japonski delegati delovati naprej pri razorožit-veni konferenci tudi v slučaju, če bi Japonska
vso DIOČ vpiti: Dol s Barletom! Dol s vlado! To ni vpil samo eden in drugi sa njim samo: Živio! ali Dol!, ampak so vsi ponavljali te vzklike. Na naslov g. Barleta so padale neverjetno grde in sramotilne besede, ki jih nerada ponavljani in jih navajam samo zato, ker sem pozvana, da moram vse povedati. Ljudje so vpili: Vampe mu prerežite! Izdajalec! Dol s iidajalceml Prešie! Svinja! Kuj! Vse te medklice bi bil kaplan lahko preprečil, ker ima velik rpliv na ljudi in je tudi kapelnik tako-zvane tarne godbe, katero je ustanovil kot konkurenčno godbo gasilski, ki se rekrutira is naprednih krogov ter se udeležuje tudi sokolskih prireditev. Stalno je bil v družbi Antona Umnika in pismouoše Cerarja. Lahko se reče, da so ti trije glavni lunkcionarji vseh njihovih društev. Znano mi je tudi, da je agitiral proti Sokolu, in sicer pri šolskih otrocih. Tako je n. pr. Mariji Gerbičevi prepovedal nastop pri igrah v Ljudskem domu, zato ker ie Sokolira.«
- 4—
Dri. pravnik dr. Gjadrov Gjerman.
Gašperlin Ivan
Priča Gašperlin Ivan je bil sklicatelj in predsednik shoda JRKI) r Šenčurju. Izpovedal je, da je prišlo nekako eno uro pred pričetkom shoda mnogo Ijiidd, ki so kričali: Živio Korošec! Dol z Barletom! in na njegov račun še kaj drugega. »Potem sem bil na shodu. Tam te gruče nisem dalje opazoval. Pač pa moram glede ostalega navesti, da se je na cesti vzklikalo: Živio Korošee! Živio svoboda! Dol z vlado! Dol z Barletom! Radi množice, v kateri jo bilo 400« do 5000 ljudi, nisem mogel ugotoviti, kdo je to kričal. Janez Brodar in Anton Umnik sta se kretala med množico, župnika Šker-beea sem videl pred župniščem, kako je množici nekaj govoril, in videl sem, kako je na njegove besede množica, očitno vzpodbujana, vpila: Živio Korošee! Dol Barle! Dol z vlado! Živio republika! Tega pa po mojem mnenju množica ne bi bila storila, če bi Škerbec vplival pomirjevalno. Iz Kranja je pridrvel v Šenčur tudi avtomobil, ki je last Jožeta Zabreta. Govorilo se je, da je po minulih dogodkih plačeval v gostilnah za vino Mejač mlajši, nekaj Brodar in nekaj Alojz Zabret. Obenem, ko se jo vršil shod, sem videl in slišal, kako so skozi okno sosedne Grajzerjeve hiše vpili ljudje, med katerimi so gotovo tudi bile Brodarjeve čil poslanec Barle shod, so ljudje še nadalje razgrajali in vpili. — Kdo je vpil, nc vem. Po končanih dogodkih sem stal z drugimi pred svojo hišo. Prišel je mimo z Brodarjem Anton Umnik in iz župnišča zavpil na nas: Zmaga je naša! Kaplana Vavpotiča scin videl, kako je stal med župniščem in cerkvijo. To je bilo po streljanju.«
Pri ponovnem zasliševanju je izjavil, da Bro-darjevih dekel ue pozna. Rekel je samo, da so bile na oglu Grajzerjeve hiše ženske, med njimi nekatere oblečene v rdeče bluze. »Od drugih sem slišal, da so bile tiste rdeče Brodarjeve dekle. Slišal sem, da so te ženske vpile inkriminirane, zgoraj navedene vzklike.«
Sušnih Martin
Priča Sušnik Martin izjavlja, da se jc shoda ! poslanca Barleta v Šenčurju udeležil kot reditelj. »0 dogodkih na vesli tedaj ne vem drugega kakor to, da sem videl kaplana Vavpotiča stati v gruči ljudi pred cerkvijo. Dalje sem videl tudi župnika Škerbeca, kako je z viška govoril nekaj množici, ki je nato vpila: Dol z Barletom! Dol s Pibrorn, našim župnikom! Živijo kaplan Vavpotič! Dol s kaplanom Vavpirtičem! Živela republika! pa tudi drugo. Kdo jc vpil, tega ne morem reči. Tudi Umnika in Brodarja sem videl med množico. OI>a sla naj-: večja zagriz-enca in sem videl, da vodita množico. Vavpotič je oster nasprotnik naprednih organizacij. Za svojega bivanja v našem kraju je ustanovil protiorjninizaeijc. Videl sem tudi. da j-e letelo s ceste preko Gašper! i no ve hiše na dvorišče kamenje in
iz Zveze narodov res izstopila. Iz tega čisto očividno sledi, da hoče Japonska nadaljevati svojo staro diplomatično igro v Ženevi, čeprav ne v Zvezi narodov, dn svoje stališče uveljavi kot ceno za svojo gotovo zelo dragoceno |x>moč v razorožitveneai vprašanju, v katerem obstojajo med velesilami velikanska nasprotstva, vsled česar bo Japonska z lahkoto izigravala eno proti drugi. Med tem pa — tako računajo japonski diplomati — bodo japonski generali na kitajskih tleh ustvarili položaj, ki ga l>o moral svet sprejeti, ako noče r lakirati splošne vojne kal.i-strofe.
Moralna avtoriteta ZN je rešena, še vedno |>a jc odprto vprašanje, dali se bo mogla njena avtoriteta uveljavljati tudi dejansko.
bi bil eden potovo zadel poslanca Barleta, da so ni umaknil. Pozneje, ko je bil ie poslance Barle odšel t župuišče, se je poslavljal tudi poslanec Kapo, in ko je s svojim avtomobilom s shoda na (iašpe.rli novem dvorišču zavil proti Kranju, je priletel iz Ura-nikove hiš« kamen proti Rapetu, zadel na rob njegovega avtomobila, naredil pa ni nobene škode. Brodarjeve dekle v rdečih oblekah so metale z oken Grajzerjeve hiše kamenje in polena. Od tam so tudi vpile: Dol s svinjo Barletom! S Korošcem pa gor! Kes je tudi. da so vpile na Barletove besede, s katerimi je zaključil shod. Sa cesti sem videl med ninoziio bolj malo slovensko zastavico. Kdo j« je nosil, ne vem. V največji zmešnjavi se je posrečilo gruči kakih 15 oseb priti na dvorišče, in eden je začel z besedami; Tukaj bomo pa lahko razbijali, ker ni orožnikov! Ker je še uekaj kričal, sem ca prijel za ovratnik in ga sunil z dvorišča, nakar so ia njim odšli tudi drugi. Množica je zunaj vpila nemogoče vzklike. Kdo je vpil. ne vem.«
Pri drugem zasliševanju je Martin Sušnik izjavil, da zapisnik prejšnjega zasliševanja lahko potrdi tudi s prisego. Glede kaplana Vavpotiča znma izjavlja, da je bilo videti, da je zadovoljen s tem, kar uganjajo demonstranti. »Tedaj je bilo vpitje najhujše, še hujše kakor prej pred shodom. Vpili so: Živijo dr. Korošec! Dol z Barletom! Dol z vlado! Dol z režimom! Živijo republika! Tedaj je bil Vavpotič lam. Če je kdo prihajal k njemu in se i njim pogovarjal, ne vem. Škerbcca sein videl, kako je stal pred župniščem in nekaj govoril, ko je poslanec Barle stopil v župnišče. Kaj je go-voril. nisem slišal.« Glede Brodarjevih dekel izjavlja, da svojo prejšnjo izjavo pojasnjuje v toliko, da sploh ni videl, kdo je metal kamenje in polena ter vpil: Dol s svinjo in na Barletove besede ob koncu shoda razgrajali.
Roorei Anton
Priča Anion Ropret je pred preiskovalnim sodnikom izpovedal sledeče: »Pred priče tkom shoda sem se nahajal na svojem vrtu. Tedaj jc prišla mirna iz smeri Visoko proti Šenčurju večja množica ljudi. Pred njo so prihajale manjše sruče, deloma na kolesih, deloma peš, in slišal sem, kako se je iz take gruče govorilo, da se ne sme nobeden oddaljiti sam, ampak da ostanejo skupaj, ker morajo orožnike obkoliti. Kdo je bil v tej gruči, ne vem.«
To svojo izjavo potrjuje tudi pri drugem tasli-ševanju.
Jerai Edvard
Jeraj Edvard iz Smlednika je izpovedal sledeče; »Bil sem na shodu v družbi St. Oblaka in sem se nato še z drugimi smledniškiniti farni vračal domov. Nekako med Grajzorjevim hlevom in znamenjem je »tala gruča ljudi z zelenimi kravatami, od katerih sem poznal samo Antona Umnika. Prišcdši mimo. je eden iz gruče vprašal Oblaka: »Kaj pa so to za eni?« Oblak mu je odgovoril: »Če ste kaka uradna oseba, se vam legitimiram!«, nakar je zavpil Umnik: »Ubijte izdajalce! Dol z njimi!« Kakor bi trenil, so padli nato njepovi ljudje na nas. Začelo je padati tndi kamenje. Meni se je posrečilo, sesli hitro na kolo in sc odpeljati. Za menoj so leteli trije, vendar sem jim ušel. Oblaka sem videl, kako se je z drugimi raval, Prešerna pa, kako so ga pobili na tla v jarek. Vrnil sem se nazaj r Šenčur, da pogledam, kaj se je zgodilo s Prešernom. Ta jo stvar ovadil orožnikom. Imel je vse raztrgane hlače in tudi klobuka ni več našel. Še potem v zaščiti orožnikov, ko sva bila zopet v šenčnri". je isli Umnik vpričo orožnikov pozval svoje lindi elede Prešerna in rekel: »Kar ubijte ga izdajalca! In če bi ne bilo orožnikov, hi se to tudi zgodilo. Videl sem, kako je z Umnikovega dvorišča priletelo poleno v hrbet podporočnika Rakiča. Ta je dal polom p-ovelje za streljanje. Tudi sem videl na oknu Grajzerjeve hiše ženske, ki so vpile: Živijo dr. Korošec, dol z vlado, dol z Barletom. živijo republika! Tudi teh žensk nisem spoznal. Tndi se ne spominjam, da hi imele rdeče bluze. Umnika prej nisem poznal. šele pred shodom so mi pokazali Umnika. ki je bil v družbi Brodarja. Takrat ko je zavpil Umnik: »Ubijte izdajalca!« sem dobro vedel, kdo je oii.
Po prečitanjn -e je dvigni! Umnik in rekel: »Gospod predsednik, zlagano jc. inz nNcan bil takrat pri njem. Ves čas. zlasti pa takrat, sem stal pri okrajnem načelniku dr. Oirrinn in radi tega je ta navedba izmišljena.
Stanko Obtnk
Priča Stanko Oblak iz Smledniku je izjavil sledeče:
Po končanem shodu sem se podal z drugimi sinledniškimi fanti proti domu. Prišli smo nekako do znamenja in nekako med Grajzer-jevim hlevom in znamenjem je stala gruča ljudi, kakih 150 po številu, ki je nosila zelene kravate. Eden izmed gruče je stal nn nekem višjem prostoru. Ta gruča je venomer vpila: »Dol z vlado«. Ko smo prišli do te skupine, hi jo lahko tudi nemoteno prešli, da ni Anton Umnik. potem ko so nas zagledali, zavpil proti svojim ljudem: »Po njih. ubijte jih izdajalce.« In knkor hitro je on to izustil, se je tn gruča zaletela v nas in proti nam je pričelo leteti kamenje. Tudi jaz sem dobil kamenje v hrbet, koliko, tega ne morem reči. Nekdo izmed skupine se je zakadil v mene in me zgrabil za kravato. Meni se je posrečilo vreči ga na tla, in zbežali. Josip Prešeren je bil tudi v moji družbi. Kaj se je / njim zgodilo, iz lastnega opazovanja nisem videl, toda neposredno po napadu sem ga slišni, da so mu razbili kolo. razreza I i klobuk in raztrgali hlače. Kdo je bil direkten napadalec, ne morem reči. ker so bili meni to samo tuji obrazi. Samo Antona Umnika sem spoznal s sigurnostjo in čc bi on nc izustil poziva naj nas pobijejo, bi lahko prešli mimo gruče, kakor sem že povedal. Jaz sem bil na shodu ter sem videl, da so neke ženske metale skozi okno Grajznrjevc hiše na Gnšperli-
novo dvorišče kamenje in inilena ter vpile: živi.. b' ,,Hn.'n,. J-l O-.-,	•	, I .,	, . ..
....	,,,,, i,„n<-. /.mu it-piioiihn*. i/rušili
klicev nisem slišal, lahko pa tudi, d« sem jih preslišal. Videl sem tudi. kako se je Janez Oko-
J\	c ili!
iuji"uu;jii H
blu v. LJ.
ron zagnal v nekega orožnika in mu hotel iztrgati puško, tako dn jc bil tu prisiljen uporabiti proti njemn hladno orožje.
Takoj, ko je padel prvi strel z Umnikovega dvorišča, je podporočnik Rakič stal v bližini Umnikovc hiše. Tedaj je nekdo izza tega zida \rgcl podporočniku Rakiču poleno v hrbet, nakar se Jc isti obrnil tja. Potem jc. dobil kainen v prsi iu šele nato jc dal svojim orožnikom ukaz /n streljanje. Preden je priletelo tisto poleno na podporočnika Rakiča, jc padajo kamenje ua orožnike i/, vseli strani, zlasti i/, onega prostora pred cerkvijo. Tam jc stala posebno go*ta množica ljudi. To ni bila samo gruča, ampak glava pri glavi. Vsa ta množica jc vpila in demonstrirala. Točno se spominjam, da sein slišni tc-lc vzklike: Dol z vlado! Dol /. Jugoslavijo! Živio republika! Prav dobro sem razločil, da jc padel prvi strel iz Umnikovega dvorišča, oziroma iz tiste strani, kjer stoji Umnikova hiša. Podporočnik Rakič jc oddal prvi strel iz revolverja šele tedaj, ko jc padel strel iz Umnikovega dvorišča in ga jc zadelo več kamnov. Se preje je dal orožnikom povelje za streljanje: Pnljbn! Nato je izstrelil proti Umnikovcmn dvorišču štirikrat zaporedoma. Obenem so padli streli tudi iz pušk orožnikov. Zn Umnika trdi. da je točno slišal, kako je zavpil: »Po njih! Ubijte jih izdajalce!« Istotnko je videl (udi Janeza Brodarja, kako se jc gibal med množico ter ni ničesar storil, dn bi ljudstvo pomiril. Tedaj, ko je govoril r. okrajnim načelnikom. mu je rekel: Saj vidite, ljudstvo jc nezadovoljno!' Ko sem se potem podnl med množico. s*- jr sukal samo med tistimi, ki so najhuje rjoveli: Dol Jugoslavija! Živio republika! Dol z vlado! Po vsem njegovem obnašanju je bilo videti, da s tem soglaša in dn mu je to početje prav. Da bi bil opominjal ljndi nli jih miril, nisem opazil.
Predsednik seneta stavi mUo Brodarfu vprašanj«: »Ali ste čuli gospod Brodar?«
Brodar vstane in odločno izjavi, da je miril ljudi in da ▼ Šenčurju *p,'oh ni napravil nobenega vzklika.
Murnih Franc
Priča Franc Murnik iz Velesovega je izjavil, da pozna Franca Grilca in Franca Roglja ter Pavca ■Mihaela in Franca Osla. Videl jih j«, kako so sc driali skupaj in vpili: »Živio! ia Živio KoroSecL-Da bi bili vpili tudi: »Živio samostojna in svobodna Slovenija! Živio republika!«, jih ni sliial. Tudi ni videl, da bi bil Grilc nosil zastavo, ker je bil oo shodu. Kakor sem videl, drugega niso ničesar storili. Zlasti jih tudi nisem videl metati kamenje. Sploh pa ne morem povedati o nikomur, da hi bil kaj nedovoljenega vpil ali govoril. Da bi bil kdo prej kaj takega v pil, mi tudi ni znana.
Kiissef Daniela
Naslednja priča Daniela Kiisset je izpovedala, jc nslužbena kot trgovska vaje-'ta v trgovini omenjenega GaSperlina Ivana. Pravi sledeče:
Hitler na vladi za vsako ceno
»Opazovala sem, stoječ na terasi Gaipcrlinove k	rte bodo Spremenile položaja V Nemčiji
ie, kako so Brodarjeva dekleta oblečena v rdccc	'	r
in kako so okrog Grafcerjeve bile vpllai Dol z Barletom! Dol z izdajalci! Živio dr. Korolecl in živio republika! Tudi sem slišala. kako to razgrajale, ko ie Barle zakljutil shod. Tudi so Brodarjeva dekleta metala proti poslancu polena ikoii okna. Kotern pa je ravno zagnala, nc vem, lahko pa rečem, da so vie Štiri metale,«.
Pri drugem zaslišanju pravi iita priča, da žensk v rdečih oblekah ni poznala ia da jih je tedaj šele prvič videla. »Nisem torej vedela, da so to Brodarjevc dekle. Sicer pa sem jih videla in vem, da so bile tam ravno take, po_ obrazu pa jih vendar no morem spoznati, ker sem jih videla samo tisti hip. Tisti vzkliki niso padali samo iz enih ust, ampak so vse štiri vpile. Metale so tudi polena, in sicer vse itiri. Naša gospa Katarina Ga-šperlin (tudi priča na procesu) je pobrala polena, katerih je bilo okrog dvajset komadov. Prav dobro se spominjam, da so tc ženske vpile tudi: živio Musaolini! in lahko na to prisetem. Res je, da tega nisem izpovedal« pred deželnim sodilčem v Ljubljani, ker sem bila tedaj malo razburjen in kor sem bila prvič na sodnlji, sem na to pozabila. Množica, kije bila na tistem prostoru pred cerkvijo, jc vpilai Živio Korošecl Živio Umnik! Živio svoboda! Živio repnblika! Živio Musiolinil DW z vlado!«
da
žc
Orožniki
Nato prefcita, predsednik izpovedbe orofcnikov. ki so imeli tedaj nalog, da vzpostavijo red. Ti orožniki so bili mod drugimi: Milan Milič z Jesenic, Mate Sancr iz Šenčurja, Stojan Narančič t Jr. senic, Alojzij Kastig&r iz Mcnčurja, Franc Rrliar iz Škofje Loke, Jože Bcrendljaš iz Radovljice, Ivan Javornik iz Kranja, Dobrovoj Viikosavljevič iz Smlednika- Ivan Žbogar iz Radovljice, Alojzij Ci-rcc iz Fužin pri Skofji Loki in Josip Cehncr iz Kranja.
Milič pravi, da jo videl več deklet v rdečih bluzah. Od tam. kjer so stale, jr padalo kamenje. Kamenje jc padalo kakor dež.
Mate Sauer
Ma.tr Sauer izpoveduje, da so bili oni tisti, Ui so potisnili množico nazaj. Kot njen voditelj je bil Matija Gašpcrlin, ki jc vpil: Živio Korošce! Dol z Karle toni! Dol z vlado! Poslanca Barleta smo spremljali, ko je odhajal proti župnišfii. Proti njemu sta, priletela dva kamna, in sicer eden k migam, drugi proti glavi. Saner trdi, da Brodar in Umnik nista mirila. Ta izgovor jo neresničen. Prc. rekala stn se z glavarjem, namesto da bi mirila. Umnik je Rakiču vpil: »Ti si svinja! v Taksnih ne rabimo! ... majčina, pojdi nazaj v Srbijo!« Brodarja pa nisem slišal, da hi govoril in žalil Rakič,a.
Predsednik senata Umnika: ,:Stn slišali, gospod Umnik?«
Umnik: »Vidite, da je ta izjava neresnična! Poročnik Rakič jr sani izpovedal tukaj, ko ste ga, zaslišali, da ga nisem žalil. Tiste srbske žaljivke pa nisom izrekel, ker sem komaj v Belgradn t zaporu izvedel, kaj pomeni.«
Gospod župnik Janko Barle
Narodni poslanec Janko Barle .ic izjavil slede-cc: V slavnem gre za shode v Ilrastju dne 16. maju in v Preddvoru dne 22, maja dopoldne, ter r Šeueurju istega ilne popoldne. V Ilrastjc sem sc pripeljal nekako ob 15 z vozom. PriSedši tja, som zagledal sredi vasi veliko množic« ljudi, povečini fantov, deklel in otrok. Sredi med to množico so je n uhajal Janez Brodar. Ko sem se približal tej mno/ici. ki je bila zbrana, je začela klicati: Živijo Korošec! Nagovoril .cm množico, če hoče poslušati resnim, naj miruje, da bomo v miril in lopo zborovali. Množim mi ie odgovorila z vzkliki: Živio Koraše. t in začela peli »Hej Slovani!« Medtem jo nekdo pokazal na slovrn-^ko plemensko zastavo, ki je bila že pritrjena na nekem drevesu, rekoč: »Glejte, slovensko zastavo so izdali!« Te bosede so bile namenjene meni. Nato sem stopil dn Brodarja. ki je -tal sredi ljudi, ia ga nagovoril v tem smilili. da ie ljudje pritožujejo, da ni svobode, da naj napravi red. da bomo lahko svobodno govorili. Začel je nekaj govoriti o tem. kakšna svoboda je bila pri volitvah, ku so ljudi metali v ječe. Tedaj k c in pogovor prekinil s leni, da nisem jaz ničosar zakrivil, opazil pa sem. da sn se nahajali v ozadju starejši tnož.ie. ki so bili nejevoljni nad tem obnašanjem Brodarja. Zato som se obrnil proti njim in jih pozval, da če hočejo sedaj slišati, kaj se godi v državi in kakšna je situacija, naj se, podajo % menoj k Pclrovcu, to jc k Jožetu Staretu, kjer da bomo zborovati. Dejansko so «11 vsi starejši ljudje za menoj na dvorišče k imenovanemu posestniku, kjer sem začel govoriti. To jo bilo v Ilrastju.
Komaj pa sem začel govoriti, je pričelo zvoniti in pritrkavali. da hi s tem onemogočili moj govor. Jaz nem radi tega odnehal, Nato jo tudi čez nekaj časa nehalo zvoniti, (" cz nekaj časa jc prišel Brodar s svojo množico, obstoječo iz večine iz fantov, žensk in otrok, pred vrata, ki dvorijo na dvorišče Petrovčevc hiše, ki je bilo obenem tudi zbo-ravatišče, ter so začeli vpiti; Živio Korošec! To me ni motilo in shod sc je nadaljeval in tudi zaključil v manifestacijo za kralja in državo, na katero so ihorovalei odgovarjali z navdušenimi vzkliki ua. kralja in državo. Brodarjevi pristaši pa z: Živio Korošec. Naročil sem še zborovalceni, naj se mirno razidejo. ne da bi se spustili v prereknnje z nasprotniki, da ne bi prišlo do sovraštev.
22. maja 15)32 sem imel shod v Preddvoru. Tam jc bilo veliko ljudi, in ko sem pričel na shodu govoriti. je prišel na zborovališče domači preddvor--iki kaplan in začel vpiti nad menoj proti ljudstvu: To je ta župnik, ki smo ga že za časa volitev v radiu poslušali, potem pa ni več odprl ust v parlamentu. No vemo prav, kaj je tam sploh napravil, |>aj je delal in govoril v parlamentu.« Zavrnil sem ua » tem, da sem mu rekel, kaj da laže, da sein večkrat -tvarit« govoril v parlamentu in da bom takoj /atiol sicer govoriti, kuj sem v parlamentu delal. Nato je začel kaplan nagovarjati ljudi, naj sredo slratl in dejansko sc jo veliko ljudi odstranilo, Sliad -o je potem vršil nemoteno in tudi zaključil /. zopotnn manifestacijo za kralja in domovine.
Istega dne sum v Šenčurju opazoval sledeče: Žu i Kranju sem bil zvedel otl okrajnega načelnika, da sc nekaj pripravlja proti temu shodu. Pripeljal sem -e bil t Šenčur okrog poldneva in sem Iril tam gnM domačega župnika Pibra. Med pogovorom sem ga i prašni, kako ila stojijo stvari, in župnik mi je rekel, da je t Šenčurju vse mirno iu da mu ni ni« znano, da hi so kaj pripravljalo proti mojemu shodu. Toda okoli U sem opazil, gledajoč skozi ukini, du se zbirajo kolesarji, očitno tuji ljudje, r večji množini, katere je orožništvo zavračalo. Ob 15, to je po končanem nauku, sem se podal na zboro-ialnj prostor, kjer sem našel kakih 2011 »bororal-cov. Zunaj pred zborovoliščnn pa je bila zbrana velika množica ljudi, deloma tudi dobrih ljudi, ki radi tega, ker je orožništvo zaprlo vhod. niso mogli več na »borovaliičo, po veliki večini pu iz utihni-»kanih nasprotnikov. Na shodu sem jaz govoril kot prvi iu dr. Stane Rape kot drugi. Shod ne je v glav-h4*111 vršil mini« in dostojno in ga je motilo le kli-
ranjo od zunaj ter metanje kamnov čez streho. Ze tukaj omenjam, da nisem opazil, da hi se metalo kamenje ali polena z oken tako imenovano Graj-zerjove hiše, ki je obrnjena na Gašperlinovo dvorišče, to pa zato ne, ker sem bil s svojimi mislimi koncentriran na svoj govor in nn poslušalce. Tudi tukaj sem po končanem shodu pozval ljudi, naj sc razidejo in no spuščajo v prerekanja, da se na ta. način prepreči nepotrebno razgrajanje.
Zapustil som zborovalo i prostor in se podal naravnost skozi vso zunaj stoječo množico proti šupnišču. Blizu njega sem zagledal v množici Janeza Brodarja in Antona Umnika. Pogledal sem ju resno in izrekel besede: »Kaj delata?« Oo sta tc moje besede razumela, ne vem, vsekakor sta po-bosila pred menoj oči. nakar je oden iz njegove okolico zavpil besedo: »Dol z Barletom!«, kateremu sem odgovoril: .Veš, Barle stoji tako, da g« nobeden ne bo dol spravil.« Množica se jc začela, zaganjati in nekdo je zavpil: »Dol z izdajalcem! Stopil sem proti dotienemu in ga vprašal, kdo da je. on pa sc je umaknil in skril med množico. Opozoril sem takoj orožnika, naj si ga dobro zapomni, in orožnik mi je rekel, da ga že pozna.
Toda to je bilo tudi ze v Tf rastju, ker je I viš iste besede zakliral proti meni v Hrastju in sem ga kot takega pokazal tam službujočemu uradniku, in ta človek se imenuje po domače Šimnov. kot so mi drugi ljudje povedali (Jernej Vcliovc). In ta je bil tudi eden izmed največjih kričačev, tako so se mu v Šenčurju naravnost pene delale na ustih. Ta na slovensko zastavo klical meni, da sem jo izdal, na slovensko zastavo klical meni da sem jo izdal. Nadaljeval sem korake proti žnpnišču. Množica okrog mene je vpila: Živio Korošec! Klicev
Žirio republika! nisem slišal. Ko sem prišel do vhodnih vrat župnišfa, kjer mc jc že pričakoval domači župnik Pilicr, in bil na tem, da vstopim, je priletel iz množice proti menj kamen, ki jc zadel ob vratni podboj in sc tam zdrobil, kar jo znak, da je bil vržen z veliko silo. Nisem pa b|! zadet. Ko sem bil v župnišču, jc prispel tja čez nekaj časa župnik Škerbec in v njegovem spremstvu dr. Ogrin. Župnik Škerbec mi jc prigovarjal (ako-lc: »Glej ljudje so razburjeni, in čc odideš, se ho razburjenje preje poleglo.« Odvrnil sem mu: »Kdo je kriv tega razburjenja? Morda jaz?«, na katero vprašanje mi ni dal odgovora. Dejal mi je, da imam na razpolago avto in da sc v njem lahko odpeljem z njim v Kranj.
To ponudbo sc.m odklonil, češ, da jc nc sprejmem, ker bi to izgledalo, kakor da sc pred drubaljo bojim, da knpitnlirum pred njo od strahu iu /.bežim. Povdarjal sem, dn sem v urc-jcui državi, kjer mora biti zagotovljena varnost življenja vsakega državljana, in da jc dolžnost oblasti, dn poskrbi zn to, du varno odidem. Nato jc okrajni načelnik dr. Ogrin izjavil, da lahko odidem, kadar želim, in se odpeljem ali / njim ali pa tudi s škrbccni. Potem mi jc Izjavil dr. Ogrin, tla bo sedaj šel in ukazal orožnikom, naj množico razženejo. in ker so se mi rodili pomisleki, tla bi prišlo lahko do karkoli, sem prosil načelnika Ogrina. da še nekoliko počaka, obcncin pn sem se obrnil do škerben in mu rekel: Ker se mi mudi domov, se odpeljem /. lir/ovinkom v Ljubljano. 'Ker ste bili vi tako prijazni, da ste ponudili svoj voz. sedaj sprejmem to ponudbo! Izjavi) jc, dn bo ljudem povedal, da lahko odidem. Rekel sem mu. naj ljudstvu pove samo sledeče: dti jc on ponudil, da se lahko /. njim odpeljem v avl u \ Kranj, in ker sc mi mudi domov, dn sem to njegovo ponudbo sprejel in dn sc bom odpeljal.
(Nadaljevanje v drugi izdaji)
Dunajska vremenska napoved. Značaj vremena negotov, najbrže nc bo dosti izpremembe.
Zagrebška vremenska napoved. Povečini jasno, vendar pa sc bo nekoliko zoblačilo in bo poklalo toplejše.
Berlin. 27. febr. Samo še la teden traja volivna borba, ki sc bo zaključila z nedeljskimi volitvami. Opozicija sc skoraj no more niti ganiti več, ker hil-Jcrjevci terorizirajo vso državo. Po prepovedi komunističnih zborovanj nu prostem je vlada zdaj prepovedala tudi nastop železne fronte in socialnih demokratov. To prepoved je motivirala z Izgovorom, da bi se komunisti ulegnili pridružiti manifestaciji socialistov In ker žo obstoji prepoved zborovanja proli komunistom, je morala vlada prepovedati ludi zborovanje železne fronte in socialistov! Položaj opozicijskega tiska je danes takšen, v kakršnem se listi niso nahajali niti v vojnem času.
Kaj bodo prinesle volitve?
Ni lahko napovedati, kaj bodo prinesle volitve. Vsekakor vlada sploSno mnenje, da ne bo sedanja koalicija, to je narodni socialisti, nemški rtaclonalci in Papenovi pristaši, zbrala absolutno večine glasov, to jo 51%, da bi lahko potem parlamentarno vladala. Vse kaže, da bo Hitlerjeva stranka sama pridobila prccej glasov. Za Hitlerja govori žc sama okolnost, da so Je povzpel do kandorjevega mesta, nadalje ne bo ostala brez učinka nenavadna volivna agitacija, ki ima na razpolago ves državni aparat z radijem vred. Hitler pripravlja tudi za zadnji večer pred volitvami pompozne bakljade po vsej Nemčiji, ki naj bi učinkovalo na omahljlvce s svojim bleskom in zunanjim znakom aioči. Hitler špekulira v prvi vrsti na tiste volivce, ki se doslej sploh niso udeleževali volitev iz apatlje. Malo upanja ima, da bi povečal svoje vrste s pristaši iz drugih strank! Edino del nemških nacionalcev bi utegnil voliti zopet za Hitlerja; gre za listo glasove, ki so bllj oddani pri novemberskih volitvah iz Hitlerjevih vrst za nemške nacionalre, ko jo bi! na vladi von Papen, ki je pritiskal na Hitlerja. Marksistične vrste, kakor ludi ceutrum sam, sloje tako Irdno, da ni verjetno, da bi v večjem številu dezertiralo k Hitlerju. Meščanskih strank danes skoraj ni več, kajti Dingel-deyeva ljudska stranka in državna stranka skoraj nič več ne pomenijo. Hitler jih je žc davno zdrobil in ne more pričakovali več nobenega dotoka iz njih.
Da se Hitler žo danes zavoda, da ne bo sedanja koalicija spravila skupaj absoititne veČine, kažejo že Izjavo njegovih podrejenih voditeljev, dn bo sedanja vlada ostala pri državnem krmilu pod vsakim pogojem, pa naj sc zaključijo volitve kakorkoli. Kdor misli drugače, la nc ve ceniti pomena 30. januarja, to jc dneva, ko je Hindenburg imenoval Hitlerja za kanclerja. Hitler, von Papen in Hugenberg računajo, tla se bodo lahko iznebili parlamenta, v katerem bi ne imeli večine, in sicer na ta način, da bi ga kratkomalo poslali za nedoločen čas na počitnice. Odločitev bo spet imel v rokah maršal Hindenburg. Opozicija je danes žo izgubila zaupanje, ki ga je imela vanj pred prihodom Hitlerja in zato no izključuje možnosti, da bo Hindenburg pustil na svojem mestu sedanjo vlado, čeprav ne bo dobila pri volitvah večine.
Hitler noče prelomiti s centrom
Pri vsem tem ostaja še vedno možnost parlamentarne rešitve iz sedanjega kaosa. Centrum namreč šc do danes ni definltivno odklonil sodelovanje v morebitni narodni koaliciji, čeprav stavi za to sodelovanje določene pogoje. Dr. Briining, prolat Kaas in drugi centrumaški govorniki sicer precej ostro naslo-pajo proti sedanji vladavini, proli omejevanju državljanske svobode in svobodo tiska, vendar iz njihovih govorov izzveni razpoloženje, da bi rajo sodelovali z narodno koalicijo, kakor morebiti z marksisti. Značilno je tudi. dn se Hitler pri vseli šikanah, ki jih dela eentrumu v volivni borbi, ne innrn spustiti •/. njim v boj do skrajnosti. Očividno še vedno upa, da bo centrum vsaj toleriral sodanji režim v bodočem parlamentu in da se bo zadovoljil v ta namen s koncesijami, na katere bo Hitler morda bolj pripravljen po volitvah, kakor jc bil takoj po sestavi vlado.
Msgr. Kaos proti monopoturaciji državotvornosti
Prelat Kaas jc v svojem volivnem govoru v Osnabrlleku odločno nastopil proli monopolizlranju državljanske zvestobe od strani narodnih socialistov. Ti bi si radi kratkomalo osvojili monopol na državotvornost, požrtvovanje za domovino In na domovinsko ljubezen. V gospodarstvu žc obstojijo monopoli, jc dejal prelat Kaas, v političnem področju pa nikakor ue. Zagovarjal jo zopet idejo koncentracije tistih, ki so dobre volje in dodal, da je centrum tudi pripravljen žrtvovali nekaj za koncentracijo. Omenil je, da je poskus za snovanje resnične narodne koncentracije propadel ne radi centruma, temveč radi drugih. P;-i tem je mislil na Hitlerja in Hugenberga. Centrum je bil proti volitvam, ki niso samo odveč, temveč so tudi škodljive. Ce kdo hoče vedeti za mnenje ljudstva, potem mu mora dovoliti, da lahko jasno in odkrito govori. V sedanjih razmerah jo po Kaasovcm mnenju normalna volivna borba nemogoča. Svoj govor je zaključil s svarilom pred državljansko vojno.
„Mnogo prepozno"
Pariz, 27. iobr. ž. .»Petit Joumak objavlja današnji razgovor svojega sotrudnika s predsednikom nemških ceiitruma.šev prelatom Kaasom, ki jc med drugim rekel: Vse lepe geste 1'rancijc, ki jih jc napravila v zadnjem času Nemčiji, so prišle prepozno. Leta 1926. bi morala Francija, izprazniti Porcnjo in saarsko področje in lakoj, ko je post«! Davveaov načrt neveljaven, bi moralo priti do sporazuma po primeru Daussanca- Kakor Samson, ki je zbral zadnje moči, da maščuje svoje ponižanje, tak« preživlja danes nemški narod perijodo resnega obupa. Na koncu je prelal Kua s kritiziral tudi stališče francoske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi.
Kardinal Faalhaber
o „državifanshi vesti"
Monekovo, 27. februarja, tg. Postni pastirski list monakovskega kardinala Faulhaberja ima naslov »o državljanski vesti«. List obravnava mnogo aktualnih problemov. Kot najvišji cilj vladne umetnosti smatra skrb za blaginjo, varstvo, zdravje in premoženje, za čast in svobodo tako navili slojev, ki so brez imetja, kakor tudi imovitih državljanov. Državno pravosodstvo mora izrekati so-dbe brez vplivanja strank in brez razrednih predsodkov. Bilo bi napačno zapostavljati odkritosrčne katoličane kot narodno zanesljive pri 'Todanju uradnih mest. Možje, ki so pri vodstvu države, nc smejo pustiti, da bi se njihova volja, služiti narodu, zadušila v strankarskem duhu. Njihovo delo ne sme otrpniti v malenkostih in shemah.
Sestanek Bedt-Jevtič?
Poljska išče novih potov
^ , .	(Od našega dopisnika.)
25. februarja 1933..
Danes se je končala v poljskem sejmu velika debata o zunanji politiki poljske republike, katero jc pred tremi dnevi otvoril Z daljio izjavo zunanji minister Beck in ki sc je nocoj zaključila istotako z daljšim govorom ministra Becka. Potrebno je bilo razčistiti nekatera vprašanja in zavzeti strogo določena stališča k nekaterim novim dogodkom v evrofski zunanji politiki. Kako gleda poljska vlada za pomladitev fo okrepitev Male zveze in tako presoja ona prizadevanja nekaterih drugih držav v Evropi, da se ustvari blok revizionističnib držav. Poljska zunanja politika jc bila tako rekoč prisiljena, da sc jasno iz|avi za eno ali za drugo alternativo.
Resna alternativa
Poljska država Šteje med državami Male zveze eno zaveznico, eno iskreno prijateljico, ki želi postati zaveznica in> eno, s katero se sama trudi, da poravna vsa nesoglasja. Med državami revlzioai-sličnega bloka pa šteje eno smrtno sovražnico in dve, s katerima je dosedaj živela v dobrih odno-šajih. Poslanec knez Radzivvill jc nalogo poljskega zunanjega ministra zelo ostro začrtal, ko jc izjavil, da sc bo morala Poljska v bodoče v vseh vprašanjih, ki se tičejo njenih življenjskih interesov, odločno in brez prikiicno izobčiti iz tovarlSije one skupine držav, Iti hoče z revizijo mirovrJIh pogodb zanesti nove zmešnjave med evropske narode.
Smernice potiske zunanje politike
Pojski sejni je brez razlike strank odobril politiko sedanjega zunanjega ministra, ki sc da spraviti v sledeče načelne smernicc: 1. Z vsemi silami naroda hočemo braniti naSc narodne pravice, nedotakljivost naSe poljske zemlje, 2. Z odprtim srcem bomo iskali sodelovanja z vsakim drugim narodom, ki z nami deli skrb za varnost svojih domov ln ne bomo štedili nc truda nc dela, da to sodelovanje okrepimo, da ga napravimo smotrno in solidarno, 3. V bodočnosti hoče poljski narod brez varuškega lutorstva katerekoli velesile sam suvereno odločevati, kadarkoli bi bila na dncvaem redn državne politike eksistenčna vprašanja poljske države. 4. V okviru teh za poljsko zunaojo politiko v bodočnosti odločujočih načel pa bo poljska vlada storila vse, da ohrani s sosednimi in drugimi narodi sveta prijateljske vezi za zmago miru in medsebojne sloge človeštva.
Važen diplomatski sestanek
Iz tega bi sc dalo sklepati čisto dosledno, da je poljska vlada pripravljena iskati novega načina sodelovanja z državami Male zveze. Po hodnikih
sejma namreč se jc dalo od poszmeznih postaocer, med katerimi jc poslanec profesor Stronjski samo eden, zvedeti, da so topredmeCU'': razgovori tudi že v teku. Predvsem jc treba podčrtati dejstvo, da bi poljska vlada rada videla, če bi pogajanja potekala brez zavlačevanja, ker namerava poljski zunanji minister Beck obiskati jugoslovansko prestolico in jugoslovanskega zunanjega ministra Sc v teku maja tekočega leta ter pri tej priliki podpisati novo pogodbo, ki bi dosedanjo, ki je kulturnega značaja, izpopolnila in dala poljsko-jugoslovanskim odno-šajem bolj odrejen značaj. Ker novi pakt Male zveze odreja enotno zunanjo politiko pod vodstvom permanentnega sveta, kateremu bi po vseh pravilih predsedoval letos jugoslovanski zunan|i minister Jevtič, sklepajo v krogih sejma, da ho tudi jugoslovanskemu zunanjemu miuialru, kateremu tukaj pripisujejo glavne zasluge za novi pakt Male zveze, pripadla odgovorna, a lepa naloga, da odstrani nesporazume med praško in varšavsko vlado ter tako omogoči sodelovanje med Poljsko in Malo trozvezo v najširšem pomenu besede. Zalo tudi z velikim pričakovanjem zrejo r.i to sestanek v Belgradu, ki naj bi se vršil, kot omenjeno, meseca maja.
Kako z Italiio
Drugo kar sledi iz zgorol navedenih načel, jc spremenjeno stališče napram Italiji, kar jc knez Radzivvill markantno označil z besed.imi: »Naša simpatija do Italijanov je naravna. Mi vsi smo vzgojeni na rimski kulturi. Toda sedanji voditelji tc države so blagoslovili prihod na vlado tistega Hitlerja, ki je stegnil roko po našem Poirorju!«
Iz vse debate se lahko razbere trde m volja poljskega naroda, ki v tem stoji v strnjenih vrstah za svojo vlado, da se otrese vsega plataničnega seplimcntaliziranfa v zunanji politiki in dn pristopi k realni politiki, roko v roki z narodi, ki kot Poljska sama, morajo v prvi vrsli stati na straži za obrambo svojih domov. Ni jih malo med poljskimi politiki, ki iskreno želijo, da bi krepka inicijaliva Male trozvezc imela za prvo posledico pogumno inicijativo istega značaja, ki bi priSla od slovanskega naroda ob Vlsli.	Vaclav Rogolski.
Stavka na avstrijskih železnicah
Dunaj. 27. febr. AA. Ker je geurralno rnvua-leljstvo avstrijskih železnic sporočilo, da zaradi primanjkljaja v bodoče ne bo moglo izplačevati plač svojih uslužbencev vsakega prvega za ves mesec, temveč da bo lo delala v rjveji ali treh obrokih, je železničarska organizacija sklenila, proglasili protestno stavko na vseh avstrijskih progah. Ta stavka bo 1. marca od 0 do 11 dopoldne. Tedaj bo za ta čas ustavljen ves promet na avstrijskih železnicah.