Številka 266
IZHAJA VSAKI D
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične številke se prodajajo po 3 nv6., (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gori«, Kranju, &L Petru, Sežani, Nabrežini, 8t. Luciji, Tolmin«,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. < ENE OGLASOV se računajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke 'J1/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 atotink; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po £>0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-linij na vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa •tO stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave fidinoati*. — Plačuje ae izključne le upravi Edinosti".
TRST, v četrtek 26. septembra 1907
Tečaj XXXII.
Sdinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
VABOĆHIHA ZHAAA
sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez dopoelane naročnine, ae uprava ne ozira.
luičiiii u ltiilltto izdule itlusti' mm: etloiitii 15 20, pol leta 2 60
Vsi dopiai naj se pofiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma so ne sprejemajo In rokoplti se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: nI. Glorcio Galatti IS <Narodnl dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista »Edinost" v Trstu, ulica G orgio Galatti It. 18.
_ Poštno-hranilnični račun št. H4r&>2.	■
---- Talefon it* v. 1167 =====
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
Romunski kralj na Dnnaju.
DUNAJ 25 Danes zjutraj je dospel semkaj romunski kral] Karol.
DUNAJ 25. Cesar je danes popoludne obiskal romunskega kralja Karola ter ostal pri njem eno uro. Kmalu potem ie kralj vsprcjel v polurni avdijenci ministra za vnanje stvari barona Aehrenthala.
Minister Izvolski na Dunaju.
DUNAJ 25 Danes ob 7. uri zuitraj je despel semkaj ruski minister za vnanje stvari Izvolski. Oficijelnega vsprejema ni bilo. Nagodbena pogajanja se bodo nadaljevala.
DUNAJ 25. „Cons. Corresp." poroča, da se baron Beck z interesiranimi avstrijskimi ministri poda dne 3. oktobra v Budimpešto, kjer se bodo nadaljevala nagodbena pogajanja.
Ministra Pacak in Foft.
PRAGA 25. Minister Pacak je danes zjutraj odpotoval na Dunaj, Minister dr. Fort se poda na Dunaj po noči.
Mednarodni kongres za pomorsko pravo.
BENETKE 25. Pravosodni minister Orlando je danes otvoril mednarodni kongres za pomorsko pravo. Minister je pozdravil kongres v imenu vlade, Avstrijo zastopa dr. Russ.
Minister Tiftoni.
MILAN 25. Minister Tittoni je odpotoval v Bern, da vrne obisk Švicarskemu zveznemu svetu.
Grofica Montignoso se poročila s Torellijem.
BEROLIN 25. „Lokal Anzeiger" poroča iz Londona : Grofica Montignoso in pianist Torelli sta prišla na kompetentni civilni urad in prosila, da se proglasi veljavnim njin zakon.
LONDON 25. „Reuterjev birou razširja vest, da se je grofica Montignoso danes pred civilnim uradom v navzočnosti treh prič poročila s pevcem Torellijem.
Kolera
RANGOON 25. (Reuterjev biro) V mi-nolem tednu je obolelo več oseb za kolero. Štirje Evropejci so vmrli.
Dreyfus umirovljen.
PARIZ 25. „Journal officiel" javlja, da jo major Drevfus umirovljen.
Maroko.
PARIZ 25. „Agence Havas" poroča iz Rabata: V mestu vlada že nekoliko dni živahno gibanje. Sultan Abdul Aziz je prišel v Rabat dne 21. t. m. popoludne. — Njegovo eskorto cenijo na 20.000 mož. Sultan je izrazil svoje zadovoljstvo nad srečnim prihodom in nad vsprejemom od strani rodov.
Povodnji na Španskem.
MADRID 25. V Malagi je bila grozna povodenj. Mnogo oseb je mrtvih in ranjenih. Brzojavne črte so pretrgane. Znano je samo, da je bil en del mesta popolnoma pod vodo.
MADRID 25. Glasom iz Malage došlih uradnih poročil, je provzročila povodenj grozna opustošenja toliko v mestu kolikor v so-aeduih občinah. Devetnajst trupel so že našli. Število žrtev je baje veliko. Porušenih je mnogo hiš, cerkev in mostov. Voda je bila 2 metra visoka. Bati se je lakote. Oblastnije so odredile potrebno, da se razdele živila.
Nemiri v jetnišnici.
HARKOV 25. (Petr. brz. ag) Iz Ku-bjanska poročajo, da so v tamošnji kaznilnici
nastali nemiri. Ubit je bil en višji paznik in pet paznikov. Straža je morala streljati, pri tem so bili ubiti trije kaznjenci. Voditelj jetnikov je zbežal v podstrešje, se je tam skril ter zažgal jetnišnico. Požar so kmalo ugasili. Preden je dospel oddelek pehote je bil že napravljen mir. ^^^
S protestnega shoda „Narodne
delavske organizacije".
ii
Podraženjs kruha. Govoril predsed. gosp. dr. Josip Mandič.
B.)	Sedanji draginji kruha je kriv tudi mestni magistrat, njegova malomarnost, njegovo kunktatorsko vedenie ! Magistrat naj bi napadali naši sot iialisti ! Mestni magistrat razmišljava in pretresa skoro leto dnij, a posebno od meseca junija t. I. Pa kaj je napravil ? Imenoval je neko komisijo proti po-draženju živil, — to je vse. Tu se je skozi 3 mesece teoretiziralo na veliko veselje pekov, a na škodo našega delavca. Bilo je pričakovati, da ta komisija kaj ukrene, sosebno, ker je magistrat povabil v to komisijo dva delegata socijalne demokracije : gg. Pittonija in Pagninija. Veliko pa je bilo razočaranje, ko so se vsi projekti razbili in sta sodruga Pittoni in Pagnini, mesto da bi kakor hrabra vojaka vstrajala in stavila svoje predloge, ne-k' »a lepega dne — podala svoji demisiji. — Dtiui-i.onirala sta radi nezmožnosti komisije, kateri sta tudi ona dva pripadala, mesto da bi bila uveljavljala svojo možnost ob tako lepi priliki. Magistrat — z eno besedo bodi povedano — ni kos svoji nalogi, ki mu tudi ob vprašanju kruha pripada kakor občinski oblastniji. Tudi on je po velikem delu sokriv, da je kruh v dobi 3 mesecev 2 krat poskočil v ceni.
C.)	Kaj n8j rečem o pekovskih mojstrih ? V svoji resoluciji so se socijalni de-mokratje posebno hudo zaleteli vanje kakor na prave izkoriščevalce delavskih mas. — Ni moja naloga da bi branil peke. Špekulacija pekov ni simpatična — o tem ni dvoma. Kajti špekulira naj se v vsem in pri vsem. samo ne pri tako eminentno potrebnem živilu, kakoršno je kruh. Ali, če tudi pekje v prvi vrsti mislijo na svoj dobiček in še le potem na odjemalce, pa moramo mi biti toliko iskreni, da priznavamo : oni so trgovci! Krivda pada torej v prvi vrati na tiste faktorje, ki so poklicani, da nadzorujejo obrat pekov — a to je mestni magistrat !
Proti tem trem razlogom krize protestiramo v naši resoluciji. Ob enem pa predlagamo, kako naj bi se odpomoglo tej kala-miteti !
Tovariši ! Sličnih kriz kakor je naša, je bilo in jih je še tudi v drugih deželah. Da se temu izogne, in posebno da se regulira razmerje proizvajalnih stroškov in dobička ter da se širokim slojem pripomore do cene-jega kruha, ustanovili so na Nemškem pekovske zadruge. To je na vsaki način vsega uvaže vanj a vreden in socijalnemu duhu časa odgovarjajoč zistem produciranja kruha. In o tem hoče tudi naša „Narodna delavska organizacija" razmišljati. Sicer vam bo o tem še govoril pozneji govornik. Ako abstrahira-mo od tega zistema nam ne preostaja dru-zega, nego delati na to, da se pripravijo tla za municipalizacijo sredstev za izdelavanje kruha. Ta je govornik obširno govoril o mu-
PODLISTEK.
17
nicipalizaciji ter je nadaljeval: Predno se doseže popolna municipalizacija, zahtevamo od magistrata, naj s provizoričnimi odredbami odpomore draginji kruha posebno s tem, da prevzame del izdelovanja kruha v svojo režijo. Zahtevamo od magistrata, naj uvede — kakor je to v drugih mestih — uradno določevanje cen vseh živil in posebno kruha. Toliko na adreso slavnega magistrata. V i*tej resoluciii pa protestiramo tudi proti centralni vladi, ki se svojo agrarno politiko, o kateri ; sem vam govoril na začetku svrjih izvajanj, zapostavlja interese delavskih mas.
Govornik je zaključil:
Tudi to resolucijo, ki vam jo prečitam. vsprejmite enoglasno. V naši resoluciji naj se ! zrcali ogorčenje radi združene krivde te-snosrčnosti. malomarnosti in špekulacije. Ogor čenje — ali dostojanstvenim na inom. S tem, da vsi dvignete roko, pokažete, da imate po-| polno iskreno zaupanje v mlado „Narodno delavsko organizacijo*4, ki je poklicana, da vas brani! In zagotovljam vas se svojo osebo, da vas bo tudi branila !
Istrski deželni zbor.
Koper 25. Današnja seja je pričela ob 11. uri dopoludne. Navzočih je bilo 22 poslance^. Ko je bil odobren zapisnik zadnje seje je predsednik priobčil došle uloge. Prvo čitanje volilne reforme se ni vršilo, ker je ista itak tiskana in razdeljena med poslance. 1 Na predlog posl. Bartolija je bil ta zakonski načrt izročen posebnemu odseku sedem čle nov, ki ga prouči in pretrese ter se posvetuje tudi o načinu, kako bi se uredili v Istri narodnostni odnošaji. V ta odsek so bili izvoljeni : posl. Bartoli, Bennati, dr. Laginja, Sbisa, Spinčić. dr. Dinko Trinajstić, in sicer enoglasno z 22 glasovi. Odbor se je konstituiral po seji.
Vsprejeta sta bila v prvem čitaoju zakonska načrta o spremembi §§ 8. 9 in 11 deželnega zakona od 27. decembra 1903 in zakonski načrt o deželni dokladi na pivo ter izročena finančnemu odseku.
Na to je zbornica na predlog posl. Kom-pareta dovolila za nove gradnje v Ozeljanu in za urejenje potoka Rieke v osapski dolini 6000 kron. Na podlagi izvestja finančnega odseka se je rešila prošnja podp. društva za medici -narje na Dunaju ter izročila deželnemu odboru, istotako za podporo dunajski „Mensi ' accademici".
Odobreni so bili na predlog finančnega odbora proračuni za leta 1905. in 1906. za pogozdovanje Krasa. Predlog posl. Spinčića in tovarišev, da se zopet dopusti rejo koz v Istri, je bil VBprejet in izročen agrarnemu odseku, ker mu je predlagatelj utemeljil nujnost.
Deželni odbornik Tomasi je odgovoril na neko interpelacijo posl. Andrijčiča in tov. stavljeno leta 1904. v stvari creske občinske
uprave. Prihodnja seja v petek.
-
Volilna reforma za isterski deželni zbor.
Deželni odbor istrski je na predzadnji svoji seji dne 23- t. m. predložil zbornici volilni načrt, iz katerega podajemo tukaj važnije } odatke.
Število poslancev se od 33 poviša na 42, in sicer 3 škofje in 39 izvoljenih poslan-| cev. Volila bi veliko posestvo in trgovska in obrtna zbornica kakor doslej, prvo 5, druga 2, mesta 13 [dosedaj 11], kmetske občine
13 [dosedaj 12], a splošna kurija 6 po slancev.
Volilni okraji: Veliko posestvo cele pokrajine tvori en volilni okraj. Mesta bi bila razdeljena na: Pula trije okraji; Koper, Veliki Lošinj, davčno občino Valle d' Oltra [Milje], davčne občine Višnjan, Vi-žinada, Labinci, Oprtalj, St. Vinčent, Pula, Fazana, Galežan, Šišan, Labin skupno 3 poslance ;
2)	sodna okraja Koper [izvzemši Val d' Oltra], Podgrad in davčna občina Kurte, skupno dva poslanca ;
3)	sodna okraja Buzet in Pazin ^upno dva poslanca ;
4)	sodni okraji Motovun [izvemši davčne občine Višnjan, Labinci in OprtaljJ, Vodnian [izvzemši davčno občino Sv. Vincent], Pula, [izvzemši davčne občine Pula. Fazana, Piran, Rovinj, vsaki en okraj ; Izola, Milje in Buzet en okraj ; Poreč, Motovun, Vižinada, Oprtalj en okraj ; Buje, Umag in Novigrad en okraj; Vodnjan, Pazin, Labin in Ploiuin en okraj ; Mali in Veliki Lošinj skupno en okraj ; Cres in Krk en okraj ; Volosko, Opatija. Kastav, Lovran, Moščenice in Podgrad skupno en okraj.
Kmetske občine razdeljene v 6 okrajev volijo : 1. sodni okraji Piran [izv/.emši Korte], Poreč [izvzemši Badema. Žbandaj, V ar v ari in Sv. Lovreč Pa-zenatiški), Rovinj [izvzemši občino Kanfanar), Lošim [izvzemši davčno občino Galežan in Šišan], ter občina Kanfanar, davčne občine Badema, Žbandaj, Varvari in Sv. Lovreč Pazenatiški skupno dva poslanca:
5)	sodna okraja Volosko in Labin (izvzemši davčno občino Labin; 6. sodna okraja Krk in Čres, ter občina Vel. Lošinj.
Splošna kurija razdeljena v dva okraja
voli :
1) sodni okraji Buje, Piran | izvzemši Korte], Poreč [izvzemši Badema, Žbandaj, ; Varvari in Sv. Lovreč Pazenatiški], Rovinj [izvzemši občino Kanfanar], Lošinj [izvzemši j Hovik], občina Vižinada [izvzemši Kaštelir], i davčne občine Koper, Milje, Valle d' Oltta, i Motovun, Oprtalj, Višnjan, Vodnjan, Sv. Vin-I čenat, Pula, Fazana, Galežan, Šišan, Labin ter mesta Buzet, Bazin, Plomin, Čres in Krk skupno 3 poslance.
2. sodni okraji Volosko, Podgrad, Buzet [izvzemši mesto Buzet] Labin [izvzemši davčno občino Labin in davčno občino Plomin] ; Vodnjan [izvzemši davčne občine Vodnjan in Sv. Vinčent], Krk [izvzemši mesto Krk], Cres, [izvzemši mesto Cres], Koper [izvzemši davčne občine Koper, Milje in Valle dJ Oltra, Motovun [izvzemši davčne občine Motovun, Oprtalj, Vižinada, Labinci in Višnjan], Pula [izvzemši davčne občine Pula, Fazana, Galežan in Šišan], davčne občine Korte, Baderna, Žbandaj, Varvari in Sv. Lovreč Pazenatiški, Hovik in občina Kanfanar skupno tri poslance.
Volilno pravico imajo: 1) v velikem posestvu: a) avstrijski državljani obeh spolov ter zadruge in društva, ki plačujejo na nepremičnine v Istri 300 K direktnega realnega davka, pod pogojem, da je zemljiščnega davka najmanje 100 K; b) avstrijski državljan obeh spolov, zadruge in društva, ki plačujejo najmanj 200 K zemljiščnega davka. — 2. v mestih občinarji moškega spola, bivajoči v mestnem področju, ako : a) v občinah s tremi volilnimi razredi pripadajo prvemu ali drugemu razredu, ali pripadajoč tretjemu.
Sokolinec
Sibirska povest.
Ruski »pisal Vladimir Korolenko.
Dva od „svobodnega moštva" sta šla tedaj slučajno mimo. Poklical ju je k sebi.
„Kje ribarijo zdaj vaši ?" je vprašal. ..Pri Dikmanovi soteski, mislim, vendar ne?M
..Ne," sta odgovorila, „tam ne. Nad sotesko !* Sicer pa se morajo vrniti nocoj ..
„Saj to je... Ali pa vidita tam onkraj tisti-le ogenj, ha ?"
„Da."
„Kdo pač more biti to ? Kaj mislite, ha ?"
„Ne veva, Štefan Saveljič. Popotniki najbrže."
„To je ravno: popotniki! Vi lumpje ne mislite prav nič na svoje brate, samo jaz moram zmeraj misliti nanje. Ali ne veste, kaj je dejal okrožni sodnik predvčerajšnjim o beguncih s Sokolina ? Videlo ae jih je tod v bližini.. . Oni so pač, neumni otroci, ki so prižgali tam ogeru."
„Lahko mogoče, Štefan Saveljič."
„No, potem jim huda prede! Glejta no, kaj počeniajo! Samo ne vem, ali je okrožni
i sodnik že v mestu ? Če ga še ni nazaj, tedaj mora priti kmalu, in če vidi ogenj, tedaj zbere takoj vojaštvo. In vendar je ljudi tako škoda! Saltanovov umor jih lahko stane glave ... Pripravita vendar hitro čoln !u
Mi torej smo sedeli pri ognju in čakali na ribjo juho; že dolgo nismo imeli nič gor-kega v ustih ... Noč ie bila temna, od morja s£m so se bili navlekli oblaki, droben dežek je prišel, v gozdu je šepetalo in šumelo, glu-šeč naše govorjenje — nam skitalcem je noč najboljši prijatelj. Čim temneje na nebu, tem svetleje v srcu.
Naenkrat je posluhnil Tatar — tenek posluh imajo ti Tataiji. Tudi jaz sem poslušal in zdelo se mi je, da slišim potihe udarce vesel na vodi. Stopil sem bliže k reki — v resnici: čoln se je bližal neslišno, pri krmilu je sedel človek s kokardo na čepici.
»No, ljudje," sem dejal, „izgubljeni smo. Okrožni sodnik prihaja !u
Planili smo pokonča, prevrnili kotle in zbežali v gozd ... Prepovedal sem ljudem se razkropiti. Hoteli smo videti najprvo, kaj bo. V celem tropu bi se preje utegnili rešiti, če bilo Število napadalcev mqjhoo. Skrili smo se za drevje in čakali...
Čoln se je ustavil na bregu ; pet možje izstopilo. Eden se zasmejal na ves glas in je dejal : Kaj ste bedaki tekli narazen ? Bodete prišli koj vsi ven, samo da vam rečem besedo; pogumni ste pač, a vendar bežite kakor zajci !"
Zraven mene je stal za drevesom Darjin.
„Ah ne slišiš, Vasilij — sodnikov glas se mi zdi tako znan ?u
„Čakaj, bodi tiho ! Njih je samo malo."
Eden njih je stopil naprej in je zakli-cal: He, vi ljudje! Ne bojte se ! Koga poznate v tukajšnji jetnišnici
Nismo odgovorili ničesar.
„Ah, vražja deca vi," je zavpil zdaj, „povejte, kćga poznate tu, morda bodete poznali potem tudi nas !"
„Ali vas poznamo ali ne," sem zaklical jaz, „bolje pa bi bilo i za nas i za vas, da vas ne bi bili videli nikoli... Žive se ne udarno !a
Tovarišem sem dal znamenje, naj se pripravijo. Onih je bilo pet, nas je bilo torej več. Slaba bo le, sem pomislil, če prično streljati — slišalo bi se v mestu... Videti smo bili na vsak način izgubljeni ; brez boja pa se vendar nismo hoteli udati.
Stari je zopet pričel: „Otročiči, ali ne pozna nihče vas starega Samar ova ?"
Darjin me je zopet dregnil: Res. to mora biti nadzornik iz N.-a!" — „No, ali pozna Vaša milost morda Darjina ?;t je vprašal na glas.
„Kako bi ga ne ? Saj je bil starosta pri meni v N. u ; Fedot mu je bilo ime, mislim."
„Jaz sam sem, Vaša milost! Le pridite ven, otroci! Naš dobrotnik je !u Tedaj smo prišli vsi na piano. „Ali je Vaša milost res prišla nas vjet ? Tega bi ne bili nikoli pričakovali od Vas!"
„Bedaki ste ! Pomiloval sem vas, vi tepci. Ali ste znoreli, da greste pričo mesta prižigat ogenj ?M
„Dež nas je premočil, Vaše blagorodje !a „Dež vas je premočil ? In vi se imenujete še skitalce ? Se bodete menda sta j ali kakor sladkor ! Lahko si gratulirate, da sem jaz pred okrožnim sodnikom BtopU na verando, da bi pokadil pipo. Ako bi bil on zagledal vaš ogenj, bi vam bil že pripravil prostorček, kjer bi se lahko posušili! Ah, ljudje, ljudje ! Niste posebno modri, če ste vzeli Saltanovu glavo, ve kanalje! Ugasnite hitro ogenj in poberite se z brega, globokeje noter v sotesko! Tam zapalite za moj del deset ognjev, drhal vi lopovska 1H On je zmeijal, mi smo stali okoli njega in se smejali.	(Dalje.)
Str a d II
> EDINObTc St. 266
V Trstu, dne 26. septembra 1907
plačajo najmanje 20 K direktnega davka; b) _ štrajku bo se pridružili tudi delavci državnih klad izstiskuje iz okoličanskih žepov makari | remo omejiti na vsklik : izzivalno preziranje
v občinah z manj nego tremi volilnimi razredi, ki so v prvih dveh tretjinah volilcev, ozi roma. pripadajoč tretji, plačajo najmanje 20 K. Mestno področje se določa potom namest-ništvene odredbe v sporazumu z deželnim odborom. 3) v kmetskih občinah veljajo enake določbe kakor za mesta z najmanjim davkom 10 K. 4) za splošno kurijo so odločilne določbe kakor za volitev državnozborskih poslancev.
Po tem zakonskem načrtu bi od 39 voljenih poslancev pripadalo Italijanom 24, Slovencem in Hrvatom pa 15.
Med Italijani in Nemci.
Nemci in Italijani so si veliki prijatelji in zavezniki, ko gre za to, da se mahne po Siovencih. Sicer pa ei med seboj srdito mečejo polena pod noge. Cim prihaja nemški interes v navskrižje z laškim, in
železnic v delavnicah v Debrecinu, Piszku,; zadnji novčič, in le velika milost je, ako nam
Solnoku in Stolnem Belemgradu. Ministerstvo za trgovino razpošilja na vse oblastnije dežele neki statistični formular o gibanju generalnega štrajka, ki se pripravlja za 10. oktobra.
Dogodki na Ruskem.
Tajni shodi zarotnikov.
Iz Petrograda poročajo: Dvorna uprava je bila obveščena, da se vršijo blizo Peter- veselici v Ricmanjih motili petje z nedostoj-
vzdržuje cesto, na kateri nismo nikdar varni, da si ne zlomimo noge kajti po mnenju g. Oblaka je le velika milost od strani magistrata, da nimamo — še slabše ceste !!
Bog nas varuj magistratovih — milosti !!	Eden prizadetih.
K dogodku s „Slovenčevim" poročevalcem. Prejeli smo : Ker mnogi povprašujejo, kdo da so bili tisti gospodje, ki so na
hola tajni shodi zarotnikov. Eskadron gardnih Dim vedenjem, odgovarjam : bila je družba ulancev in kozakov je po noči preiskal park par možkih in par ženskih. Kdo da so bili
in gozdič ter aretiral 12 v kozake preoblečenih revolucijonarcev in več dijakov. V Pe-terhofu in Carskem Selu so bile straže po-jačene.	_
in po kaj so prišli, to mi ni znano, ker poznal sem le enega in ta je bil — poročevalec „Slovenčev". Kaj so hoteli in kaj so nameravali, oziroma kateri je bil namen nji-j hovemu preglasnemu vedenju, o tem ne iz-ko j rekam nikake sodbe. Dejstvo pa je, da
so
Drobne politične vesti.
Koneres čeških mest se	. . • • j	- .	. i
--------------------, f narobe, v i§il priho(fnjo ,oboto v Kolinu. Na dnevnem! bl 1 zel° Slasm "1 da 80 lzvef?e . geste, ka"
hipu se jenjuje intimno prijateljstvo in go- • d tudi vprašanje o sanaciji financ avto- zf1«.na PreceJ Vlharf° razpoloženje in da so spoda nemška in italijanska so si najintim- <nomnih mestt F J	™
neji — sovražniki. To spreminjanje bojne
fronte v nemškem in italijanskem tabora se i	^
posebno izrazito pokazuje ob vprašanju italijanskega vseučilišča. V imenu „kulture4* so si
Neinci in Italijani zavezniki proti Slovanom._______ ____j__________• j- j
Či.n pa pride vmes vprašanje italijanskega ! vodstvo naše stranke potrebne korake.! Pozornost na se in vskipelo je med vsemi, ki
»-••v«	i	i ii________ ___________*	_	: c* r\ rinvn o 11 7 a niocrnrrt iiQP"7npnftor	Krie rt 10
narodnega značaja okolice in jezikovnih pravic nje prebivalstva.
Naša šolska mizerija. Našo včerajšnjo tozadevno vest moramo spopolniti v toliko, da je bilo doslej samo na dekliški šoli pri sv. Jakobu odklonjenih 150 otrok radi pomanjkanja prostora, a na deški šoli bi jih morali odkloniti 150—170, torej skupno nad 300 otrok.
Pogreb nesrečnega Prinčiča, ki je v „Jutificiju" na toli tragičen način izgubil svoje mlado življenje, se je vršil predvčeraj-njim popoludne ob ogromni udekžbi iz vseh slojev. Pogreb je priredilo podjetje Zimolo. Kondukt je vodil g. kaplan Zink. Krsto je nosilo 12 mladeničev, vrstivši se po 6 in H iz kapele pri sv. Justu na pokopališče pri sv. Ani. Na krsto je bilo položenih 5 vencev od ravnateljstva, podjetja in inženirjev. Sploh vsa tovarna je žalovala po pokojnem, ni ga bilo očesa, ki ne bi solzilo. Pokojnik je bil, da-3i siromak, vendar vsikdar zvest narodnjak in čitatelj „Edinosti". Naj bi bil v izgled naši
Starišem naših Šolskih otrok. Ka-|cev, rečenemu listu toli omraženih in od njega kor smo obljubili že včeraj, je storilo toli opsovanih. Tako pa je g. dopisnik obrnil
vlekli nase pozornost pri vseh bližnjih omizjih. Da ni bilo tega, bržkone bi bilo ostalo neznano, da je tudi „Slovenčev" dopisnik mladini izlasti v tem, da si je kakor odkrito počastil se svojim obiskom veselico Ricmanj- zvest sin svojega naroda, znal pridobiti in
ohraniti spoštovanje vseh. Bodi mu ohranjen blag spomin ! Sorodnikom pa še enkrat naše
torej kulturnega zavoda par	kolikor to,;ko ur'ed; za sedaj „a|e; so doznali za njegovo uavzoCnost. Prišlo je
X	Allfl A iroll. I	J
vseučilišča,
excellence —. nočejo Nemci nič čuti o itali- 'k janski kulturi !	bolsko
sožalje.
Ustanovljenje brzojavne službe pri c. kr. poštnem uradu Jesenice na Gorenjskem 2 (Kraj). Dne 24. septembra t. i.
na ulici do demonstracije. Ali izrečno mo* vprašanje brez škode za našo!ram naglašati, da so se demonstranti s priglasila vseh političnih smeri v nemškem šolsko mladino. V ta namen sta se j va omenjali le nato, da so vračali milo za uvedla se je pri c. kr. poštnem uradu .Tetah ru se odločno, vojevito upirajo zahtevi podala včeraj na namestništvo gg. I drago, to je : da je g. dopisniku donela na j senice na Gorenjskem 2 (kraj) brzojavna Italijanov po lastnem vseučilišču v Trstu. Iz državni poslanec dr. Rvbaf in dr. Gre- "ho od vseh strani tista najnoveja njegova r^1 izkv sledi da Nemci nikakor ne dovole : • i i	ki vv*	+	lastna dehteča cvetka, ki jo ie „blovenec
takega vseučilišča. Sedaj se je oglasil mnogo- i«0™' kakorv Pooblaščenec starisev v j pritegnil v gopek woje poiemi5ne frazeologije, čitani in uvaževani list „Miiuchener Allg. , šolskem vprašanju, skupno z vodstvom Pozneje še le, ko je kočijaž na povelje po-Zeitnng". ki izjavlja kategorično, da Nemci dekliške šole pri sv. Jakobu ter so i ročevalčevo jel mahati z bičem poličih okolo
služba.
„Narodna delavska organizacija
sklicuje za v četrtek zvečer v dvorano „Tržaškega podpornega in bralnega društva*4 v ulici Stadion št. 19, I. nadstr. zaupen sesta
n< bi mogli nikdar privoliti ni v zahtevo skupno obrazložili kritični položaj, v j stoječih ter psovati po italijanski z assassini, j nek svojih členov, ki so uslužbeni pri državni Italijanov pa vseučilišču v Trstu, ni v za-'katerem se nahaja naše šolstvo. Toliko pobila demonstracija ostreje oblike in je železnici v svrho sestave volilnega odseka,
-----!	: TT , ,, i ti postala odhodnica precej neprijetna. Pri tem
namestnik princ Honenlone kolikor i	___„i	a., o«
htevo po pripoznavanju diplomov, pridobljenih ^
je.tudi vpreženi konj postal nemiren, da so
kefbiJtoNzaddoT ži vlj en ski°F ž ive^ Nemcev. dež- šolsk- nadzornik g. Matejčić sta|JmoraH ne dobrodošUgoVtjepo skakati z voza. To svoje odločno nasprotno stališče uteme- pnpoznala kritičnost položaja t e r s t a;
liuie „Miinchener Allg. Zeitung" nastopno : o b 1 j u b i 1 a, da poideta na pa Ricmanjci niso vedeli,
„Trst, mesto-matica irredentizma, ne sme roko, da se nikoli in nikdar dobiti italijanskega 10 ^ j s j- vsem vseučilišča, in protest proti takemu projektu j , ni nič druzega nego čin gole samoobrambe. lCl
omogoči šolski ki bi morali s e-aj radi pomanjkanja pro-
Pa tudi iz čisto strategičmh vzrokov ne more 'štorov zapustiti šolo. Y to priti Trst v poštev. Vzlic Desio in Išlu irre- svrho Jse bo skrbelo, da se Čimprej denta ni mrtva in italijanska univerza v Trstu ; potrdijo paralelke V UlfiCi S. FranCesCO, ki bi bilo že po naravi ognjišče irreden- kj :ih otyori vodstyo družbe sv. Cirila tizma — bi mogla donesti kedaj usodnih . Jx,	.	, j,*. •
posledic. Ali bi pa pri po znanje na italijanskih ,	za P™ razr<^ deske ln
vseučihščih pridobljenih diplomov res pome-1 dekliške sole ter se bo za VI86 razrede njalo rešitev italijanskega vseučiliščnega vpra- iskalo način, da se do definitivne re-šanja? Po volji Italijanov naj bi bilo to* §jtve vprašanja zagotovi vsprejem onih pripoznanje neomejeno. Tako neomejeno pn- otrok kj s0 bili sedaj odklonjeni. Prepoznanje je nemožno in bi naletelo na naj- j . ostreji odpor. Saj je znano, na kakem 8imo znanstvenem glasu je marsikatero italijansko
ne
vseučilišče. In če bi njega slušatelji še odkrito izjavili, da po dovršenih študijah pojdejo v Avstrijo, bo znanstvena kvalifikacija, ki jo prinesejo seboj, gotovo še slabeja.
torej stariše, naj se nikar vznemirjajo, naj potrpe par dni, dokler ne dobe nadaljnega obvestila.
Neki oče nam piše: Prav ustrežete mi, ako v Svojem cenjenem listu opozorite javnost in tudi šolsko oblast na c. kr. namest-
Irredentizmu bi se s tem le podelilo veče ništvu v Trstu na dejstvo, da je ravnateljstvo torišče nego dosedaj, neglede na to, da bi se ina državni deški ljudski šoli na Piazza Lipsia moralo občutiti kakor krivico, ako nemška ' določilo učne ure za slovenščino za čas od 12. država, v kateri so visoke šole vsaj jednake ■ do i. ure pop.! In to na ljudski šoli, torej za avstrijskim ne bi imela te prednosti. Kjerkoli ; 8 do 12 letne dečke, ki naj imajo torej 5 ur bi se v Avstriji ustanovilo italijansko vseuči-; nepretrganega pouka. Sicer je res, da bo dne hšče, bi pomenjalo centralo irredentizma, čegar |29t t m> že dve leti, kar je naučno mini-nevarnost za državo se na viših mestih še <8tr8tvo izdalo nov šolski in učni red, ki v §§ vedno podcenjuje. Ostaja torej kakor pred- 60 in 62> dovoljuje izjemoma nerazdeljen log, o katerem se da razpravljati, pnpozna- dopoludanski pouk, a to velja le za manjše nje izpitov, položenih v Italiji, katero pa bi ličine, ne pa za mesta, kar je v teh določbah se moralo brezpogojno omejiti : izključiti bi 'jasno povedano. Sploh se mi čudno zdi, da se moralo vsa vseučilišča drugega in tretjega se novi golski in učni red pri na8 izvaja le v reda in določiti izvestne dopolnilne izpite za tolik()) koiikor 8e tiče zanemarjanja sloven-take predmete, ki se na italijanskih vseuči- šfiine kaiti po8taviti slovenske ure na čas od lišcih ali ne predavajo, ah pa ie nedostatno. 12> do 1. popoludne, ko so otroci že popol-Le to je pot, ki jo mora hoditi avstrijska ■ ^ izmučni to ^ pač pravi pouk sloven-vlada, da dovede enkrat itahjansko vseučihsč- §5ine zanemarjati. Zakaj pa šolska oblast ne no vprašanje do rešitve.«	'izvaja konsekvenc § 12. šolskega in učnega
Tudi na tem izgledu morejo videti Ite- red^ kateri govori o pouku v dnxSem dežel-
^^ ^TIT* mZk° J1^Je ^ I nem jeziku, t! j., ta določba pozna drugi de-sirati nemško prijateljstvo m zavezništvo. Da želni jezik le	dobrovoljni učni pred-
m pa iz te lekcije izjavili logične posledice, met> NaSa trža§ka 8lovenska gladina se mora to je, da bi skušali spremeniti svoje dose- potikati po šolah, kjer je ali drugi flaški) danje za njih same pogubno razmerje do Slo- ^želni jezicah pa'celo v dežeU tuji nemški vanov - na to seveda ni misliti. Za to so jezik u^eden kak^r u5ni jezik? Hic Rhodus, Italijani preslepi in prestrastm.	.Jhic sa]ta , Ali mora miniJ8ter8ki ukaz od dne
Državni zbor.	29' 9* 1905, St* 13200 obhajati v Trstu prej
* t . ,. . , . I. , . petdesetletnico, predno se izvede v korist ^ Lvova javljajo, da je tui več poslan- §lovencev ? F	Slovenski o?e.
Ta?* ■ ?	i Magistratove - milost«. Prebivalci
javno obveščenje, da bo državni zbor sklican „„ „i „i® „	j x> •	. x
za dan 10. oktobra. „Gazeta narodova" pr^ ,»ka]aSanti" nad Rojanom ao letos vse
pominja, da do sedaj se ni misUlo na teko "SPUSTA . T mag,Strai d?K,P0<feb.ne r/(, sklicanje državneea zbora ter da hi se l. X"e nJ,h ProSnJe Pa 80 koristile le to-
moralo - ^o se rShotek predkat ^ 't',/1,60^0'	'e
cati državni zbor - tndi deželne zbore skli- ^ i	'
ca« poprej da bi se bavfli z volilno reformo. £ ^ S^obhlTpo k^b U Seda, pa, ker se deželnozborsko zasedanje 6kafoT na đan_ In še to _ ^ reien0 _
skrajša, se bo morala ta velevažna razprava forsirati, ali pa s< bodoče zasedanje.
b0 mondo ođloHii - -utdjeL^- l^L^r oZoX
Dogodki na Ogrskem.
Nova konservativna stranka na Ogrskem.
i Ali prišlo bi bilo lahko do hujega. Na srečo
kdo je dotičnik, kateremu je bila demonstracija namenjena. A ko so pozneje doznali to, so se silno vzburili in so glasno obžalovali, da niso popred vedeli tega, naglašuje, da je skrajna drznost, da pošilja semkaj svojega — zaupnika list, ki tako nečuveno sramoti Ricmanjce pred svetom !
Očividec.
Glede nedopustne varčnosti na policijskem uradu, o kateri smo pisali v „Edinosti" od minolega ponedeljka, se je predvčerajšnjim našemu poročevalcu dalo na policiji sledeče pojasnilo : Preko določenega števila sistemiziranih mest policija ne išče nikakih praktikantinj. Mnoge gospice pa prosijo, da bi se jih vsprejelo kakor „brezplačne prakti-kantinje". Take prosilke se celo opozarja na dejstvo, da bodo morale eventuelno precej dolgo čakati, da se jih pomakne v kategorijo plačanih. In sicer se to vrši vsakikrat, ko je izpražnj eno katero sistemiziranih mest« Ob vsprejetju takih prosilk se sestavlja poseben zapisnik, ki ga prosilka podpiše in v katerem izjavlja, da je zadovoljna prakticirati brezplačno, dokler ne pride na vrsto, da se jo pomakne mej plačane, ko je izpražnjeno kako mesto. Sicer so pa popolnoma svobodne ter smejo zapustiti prakticiranje, kadar jim drago. Teh brezplačnih praktikantinj je sedaj 12 na številu. Poleg nade, da bedo o priliki pomaknjene na eventuelno izpražnjena siste-mizirana mesta, imajo pa te gospice to dobro, da se nauče pisanja na stroj, kar jim je vsekakor koristno, ker tako laglje dobivajo kako drugo službo.
Le v okolico naj ne hodijo izzivat. Kakor se nam poroča, je bila minolo nedeljo na Opčinah veča družba Lahončkov, mladih in že priletnih, ki bo peli razne laške zbore in upili: „Evviva Trieste italiana"! Dasi se je to vršilo po dnevu, se je že bilo zbralo veče število domačinov, ki niso voljni trpeti, da bi laški meščani (?) hodili v okolico izzivat, Prevladalo pa je mnenje starejših domačinov, ki so odsvetovali vsako reakcijo.
Lahončki naj ne iščejo po okolici, ker bi znali naleteti na odločen odpor. Ako hočejo delati izlete v okolico na sveži, čisti zrak, na dobro kapljico in med dobro mirno in postrežljivo ljudstvo, jim tega nikdo ne hrani, toda vesti se morajo kakor se spodobi!
Trst ni in ne bo italijanski, ker ne more biti. Da se pa v Trstu goji neka izvestna pobožna želja v tem smislu, nam je znano in nimamo nič proti temu, ker ni to naša stvar! Skrbeti pa hočemo, da lalionska drevesa ne prekoračijo pri nas onih mej, katere jim visoka gospoda v mestu dovoljuje prekoračati. Vedo naj mestni Lahončiči, da smo mi mestni in okoličanski Slovenci složni v tem, da se ne bomo puščali več žaliti na naših tleh in ako jim je ljubi mir pri srcu, naj bodo pametni !
Jezikovna ravnopravnost na uradu c. k. namestniškega svetnika. Gostilničar „Obrtnijskega društva v Barkovljah" [Narodni dom) je prijavil gori navedenemu uradu z
celo pod Trstenik so hodili k malemu izvirku. Ob zadnjem dežju pa je magistrat popolnoma ustavil dovažanje vode. Iz tega vzroka se je podal v imenu prebivalstva neki mož h
kapovili v Rojan, kjer je odločno zahteval! vlogo na slovenskem jeziku, da je pri-Budimpeštanski list „Ujsag" poroča, da potrebne vode, naglašujoč, da tudi to prebi- čel točiti pivo z aparatom na serpentino in z bo kmalo ustanovljena nova konservativna valstvo mora plačevati vse davke. A kakov ogljenčevo kislino.
stranka. Na čelu stranke bosta grof Nikolaj odgovor je dobil od mogočnega kapovile,' Klavzula, na drugi strani vloge, s katero Esterhazy in grof Ivan Zichy. Tej stranki bi preznanega potomca Romula in Rema — g.'jemlje urad to prijavo na znanje, pa je sestav-se pridružili vsi elementi, ki so pred dvemi Oblaka?! Ta magistratni funkcijonar je ljena v italijanskem jeziku, leti izstopili iz ljudske stranke. Nova stranka menil, da prebivalci „skalasante" ne smejo: če uvažujemo, da je prijava došla iz si seveda ustanovi svoje glasilo.	biti preveč prepotentni, kajti magistrat okolice in od notoričoo slovenskega podjetja,
Za Strajk dne 10. oktobra.	da daje vodo le per grazia, po milosti!! kjer se osredotoča vse narodno-slovensko
O generalnem štrajku, ki ga nameravajo Iz te izjave italijanskega oblaka bi se gibanje io snovanje v Barkovljah, • potem ne prirediti socijalni demokratje dne 10. oktobra, dalo sklepati, da je tudi sama milost, ako treba pisati nobenega daljšega komentarja o poročajo iz Budimpešte še nastopno: Temu magistrat v obliki {občinskih davkov in do- postopanju gori rečenega urada ter se mo-
ki ima izvoliti deliuitivni odbor skupine državnih železničarjev. Na dnevnem redu so tudi slučajnosti.
Shod se bo vršil ob 8. uri zvečer. Oni državni železničarji, ki še niso organizirani, imajo čas ves dan vpisati se v društvenem uradu od 9. do 12. ure predpoludne in od 5. do 8. ure popoludne, kakor tudi eno uro pred shodom na licu mesta. Vstop bo dovoljen samo proti izkazu knjižice.
Poroke, rojstva in smrti v tržaški mestni občini od 15. do 21, t. m.: Poročilo se je 44 parov; rodilo se je 118 otrok, to je 68 moških in 50 ženskih ; od teh 33 nezakonskih ; umrlo je 115 oseb, in sicer 60 moških in 55 ženskih; od teh 52 izpod enega leta.
mŽA&KA MALA K&OmKA.
Morilec kočijažev aretovan ? Neki tukajšnji list je prinesel včeraj senzacijonelno vest, da je bil še dne 9. t. m. aretovan 30 letni brezposelni pek Rudolf Gačnik, ki je stanoval v ulici Giuseppe Gatteri št. 27, in sicer, da je bil aretovan pod obtožbo, da je on morilec kočijažev Mohoroviča in Praznika. O tem aretovanju je pa omenjeni list zvedel le privatnim potom, kajti policija je to držala tajno. Včeraj pa je na izrecno vprašanje potrdila, da je bil gori imenovani človek res aretovan dne 9. t. m. v svojem stanovanju, in sicer na podlagi direktne ovadbe od strani neke priče, da je on vmoril oba kočijaža, ter da je že izročen deželnemu sodišču. — Kakor smo mi privatnim pjtom doznali, ni Ru dolf Gačnik popolnoma normalne pameti. Zatrjuje se nam, da je mnogo potoval in da govori več jezikPVs
Vjeli so več, nego so mislili. V neki krčmi v ulici Porporella je bil predsi-nočnjim aretovan 21 letni Ljudevit M., stanujoči v ulici sv. Filipa št. 3. Aretovan je bil pa zato, ker je bil na sumu, da je izvršil neko malo tatvino. A ko ga je redar tiral na policijo, ga je mej potjo spoznal 40 letni knjigovodja Ivan Reiner, mu sledil na policijo in tam povedal, da je bil aretovani dne 16. t. m. zvečer ž njim v neki gostilni v ulici delle Beccherie, a ko sta se ob 10. uri vračala domov, ga je bil Ljudevit z nekim trdim predmetom vdaril po obrazu, da ga je omamil, na kar mu je vzel iz žepa novčarko, v kateri je imel 21 kron denarja, in potem pobegnil.
Dva otroka, v nevarnosti da vtoneta.
Brat in sestra Dmitrij in Marija Božina, prvi 9, a druga 11 ietna, sta se včeraj okolu 5. ure in pol popoludne sprehajala po pomolu av. Karola. Ker sta se preveč približala robu brega, je pa Dmitrij padel in Marijo pottgoil za seboj v morje. K sreči je bil tam blizu v svojem čolnu čolnar Nikolaj Degrassi, ki je oba rešil iz morja Prenesli so ju k roditeljem, ki stanujejo v ulici delle Beccherie št. 3. Prišli so pa v Trst Še le pred kratkim, in sicer iz Egipta.
Za košaro breskev in grozdja. 30
letna Antonija K., doma iz Bertokov, je bila včeraj predpoludne aretovana na trgu pri redečem mostu na zahtevo Marije Sabadin po domače „Kaplanka", doma iz Marezig, in sicer zato, ker ji je vkradla košaro grozdja in breskev, vredno 4 krone.
Izkupiček melonov. Marij Zupančič, stanujoči v ulici sv. Caharije št. 3, je predvčerajšnjim popoludne prijavil na policiji, da mu ie neznan tat še dne 11. t. m. ukradel 16 kron denarja, On je namreč na trgu pri rdečem mostu prodajal melone. Ko je melone prodal, je pa tam z izkupljenim denarjem ▼ žepu zaspal. A ko se je zbudil, ni imel več denar i a — 16 kron — v žepu.
5 kg bakra, vrednega 12 kron, je 28 letni Ernest L., stanujoči v ulici di Riborgo.
V Trstu dne 26. septembra 1907
»EDINOST« štev. 266
Stran III
v kradel na parniku „Ghertv", ki je vsidran v Ivana Eokalj v Trstu v počeščenje spomina svobodni luki. Bil je aretovan v skladišču št. ; pokojnega gosp. dr. S. Pertota 10 K.
1 A, odveden na policijo in djan pod ključ.	Za moško podružnico družbe sv.
Radi nevarnih groženj. 25 letni Fran-	Cirila in Metoda v Trstu se je nabralo v
ce»co Dell'Edera, doma iz Bari v Italiji, sta-	nabiralniku v kavarni „Balkan" 41 K.
nujoči v ulici della Piccola Fornace št. 5, je	„ _
bil predsinočnjim aretovan v ulici Giuseppe	Vesti IZ ttOPISKOa
Gatteri za zahtevo Stelle Marchetti, ker ji je	j Iz Kronberga. Dne 23. septembra t. 1.
grozil, da jo vbije.	\ Vest. ki smo jo čitali pred mesecem dni v
Slepar. Proti Liudevitu B., ki se je tu	goriških časopisih, da je gosp. vikar Ivan Sedej
v Trstu izdajal za trgovca, so na policiji vlo-	premeščen, nas je zadela najnemileje ! Žalosten
žene kar tri ovadbe radi sleparije. Tvrdka	dan smo prebili dne 18. avgusta, ko seje
Stallitz ga je ovadila, da jo je osleparil za	g. vikar poslovil od nas. Iz vse duhovnije je
K 119.24, neki Lovrencij Forcellin, ga je	prihitelo liudstvo pozdravljat odhajajočega
ovadil, da ga je 03leparil za K 420, a tvrdka	gospoda. Nas gospod nadučitelj je v krasnih
Burgstaller, da jo je osleparil za K 108.15.	besedah nagovoril odhajajočega, razložil nje-
Ljudevit B. je pa že pobegnil iz Trsta.	govo delovanje, ta kratek čas njegovega biva-
Loterijske številke izžrebane dne 25.	nJa v naši duhovniji ; gospod vikar pa se je
septembra: Trst 21 58 14 51 20. —	v jedrnatih besedah zahvalil in se poslovil
Inomost 27 55 59 48 50.	od navzočih. To je bil trenotek splošnega
Smešnica Mej zakonskima. On (odhajaje):	ganotja. Odpeljal 36 je, ali ne sam. Marveč
Zbogom, dra^a: Če bom imel drevi kako opravilo.	SO ga spremili celo do sedanjega njegovega
. bi ne mogel priti pravočasno domov, ti že	bivaiišča nekateri njegovi odkritosrčni prijatelji,
i !jem obvestilo po slugi pisarne". — Ona (pikro]:	Zrikaj vse to ? Gospod vikar je bil vzoren
o-em 2e"u'-De' ^ ^ " ^	svečenik, ljubil je odkritosrčnost, bil je bla-
Koledar in vreme. Danes: Ciprijan. škol	gega in radodarnega srca. Vse bi bil dal
mučenec; Ljubivoj ; Stoj[slava. Jutri: Kozma ubognn. Nikdar se ni vmešaval v ptuja opra-
a Damijan, mučenca; Vojkrag; Radimira — Tem-	vila, v cerkvi se ni nikdar dotikal politike
»en-iura včeraj: ob 2. uri popoludne + 24° Cel-	jn tu(jj p0sanneir.h duliovljanov ne: z eno
\ reme včeraj : lepo.	besedo . pravi KristOT namestnik 1
Zasedanje porotnega sodišča.	Govori se, da so zlobni jeziki krivi pre-
Radi zločira uboistva	meSfienja. Nimamo izraza, da bi označili take
Včeraj je sedel na zatožni 'klopi pred	P<>die dušf'( ki lažtViv0 tožlle
r t ni ki 30 letni težak Jakob Ferro, doma	^bnega duhovnika pri — njega bratu!!
iz Vodcjana, ki ie v noči cd 28. na 29. julija	Ml- kl smo ga odkritosrčno ljubili, ga ohra j , . zabol z nožem kočijaža Hugona Ipavca, » najblazjem spominu, ter mu ohranimo
vs" 1 česar je ta poslednji umrl tri tedne f™J° ljubav. Vedno nam ostane v spominu
kakor pravi dušni pastir in odkritosrčen
za tem.	.. , r
Razpravi je predsedoval sodni svetnik prijatelj.
Votanta sta bila sodni svetnik Mioio L)an 19, m*
V Prodajalnica manifakturnega blaga

Clarici.
smo vsprejeli našega no-
m 'odni * tajnik Paril mi. ^Tožencaje branil	pastirja Vinka Vodopivca. Vsprejem je
odv. dr. Pincherle, a državno pravdništvo je bil k^kor običajno. Svetujemo mu, da bi po-zastopal namestnik drž. pravdnika dr. Fumin. snemal prednika
Ferro je izvršil zločin rečenega jutra u Vinska letina v Brdih kaže letos po-
okolu 3. ure v ulici Giosue Oarducci ob 8ebno dob™- Br'cl 8° ,se z/čeh. hrigf> d* vhodu v ulico sv. Ivana. Na včerajšnji raz- 8™J P® trudapolnem delu od neba podeljeni pravi je povedal, da je bil še le malo dni v Jim pndelek tudi po primerni ceni razpečavajo. Prstu. A še prej nego je bil prišel v Trst Radl tega «eje vršil minolo nedeljo dne 22. je bil zvedel, da tukajšnji težaki radi kradejo "»■ na Dobrovem shod, ki so se ga udele-L da ni človeško živi en e varno pred njimi, a^nsk. zupam, .podžupani ter mnogo po-Par dni po njegovem prihodu v Trst mu je sestmkov-vinogradnikov. Shodu jo predsedo-bi! v svobodni luki ukraden klobuk. Slučajno ™ dež. poslanec Jakončič Na shodu se je je bil našel človeka, ki je imel njegov klobuk I penilo postavit, ceno letošnjemu vinu okoli
na glavi, in ga je dal aretovati, a na policiji .f K za ht/ Ker f. .bll° dof6^
da so mu rekli,J da, če ne gre od tam, are- jd* >* f k"Pcu daJ*l° tu^tohkoodstotau
tirajo njega. A ko je on potem neki dan ^meček se je sklenilo delati na to, da se obedoval 5 neki krčmi, so prišli k njemu ta navada odpravi, kar je gotovo prav ; vino
se določi cena po kakovo
Prešlo se je tudi
,rije ogljarji in ga hoteli ™bŽTVs^tega j
đa je on kupil nož. - One noči da je bil namečka 8PIoh neumestno,
- zadremal pri mizi pred kavarno Parigi. ™ zakon. ° ponarejanju vina. Vinogradniki
mu nekdo brska 2 novim ^nom zadovoljni, a prav m,
• -u r» u j \	• -i^i	da se ne uvede sličen zakon tudi na Ogrskem,
po zepin. rreouaii se je in viaei poieg seue
CUftil 4 A n lv 1 M * I nnnnnfi	l-motii c lrr»
to .e dremal, je začutil, da mu nekdo brska f	ekonom zadovoljni,
PO žepih. Prebudi, se	*	°goril kmetijsko
^ulic^Giolurcrdtdt1 s" '^l da skliče ?adi tegf vpra.anjakouec
Ivana ie sedli „a prag neke .rod^nice d.
bi tam zadremal. A v tem je videl, da je .J	J . . ' , , . . ,
DriSel za njim oni človek, ki ga je skušali«1 P0"11 08rednJ° vlado' ,da deluJe ua prejokras"i'ins tem je bil Se nek drugi čio- i 8P°P0ln.tev omenjenega zakona, kar se t.če
vek, Tam blizu je dremal neki javni postre- i Ugrsirega.
Razno iz Povirja. Dovolite mi, gospod
Na to je pa prišel redar in vele'l j^edoik mal kotiček v svojem cenjenem listu J " r	- - Iz vseh krajev Slovenije imate novic, Ie iz
žček. Ona dva sta takoj preiskala žepe po štrežčeku.
vsem o liti od tam.
nas vse gornje
ves
iii	i	8L V!"-' ^ ! naše vasi se ne oglaša nikdar nobeden. Po-
-f •''t. PreJ tri 1P „„; 'L1gt ročati nimam posebnih novic, vendar je nekaj, On. Ferro, se ie bal, da bi muom kl je	P _ p' nJeJm grasu
bil Hugon Ipavec - ^^"l^jiaega nk;r3^e|ovne lste mnogo ^ „Jeg0 y oko* rad. tega ga je zabol z nožem. Povedal je {	. « ^ kaj ,
tud., da mu je bilo znano o vmonh dveh |	& primerjajte
aoči: azev in da je b.l vsled teh dveh 'morov ^^ ^ ^ seboj>F6poznluno TeUk ^
Vakor priče sta bila zasUiana le redar |fek J oskrbovauju istih Ene so gladke dobro
Servolo Bo ne 11 i, k. je FerroU arretov^ ^	^
m pa Ivan Lonzar, k. je bi ooe noč. i^P	6čena> Po8ebno
"j!''*' 2 Ipavcem ^ (Ipavec ie b.l, kakor je :	3	Divačo je pri Gorenjah
rud, Lonzar, policiji in sod.iču dobro	„k) slab. Nftdar pravilno posut pač pa poln
Porotmb so z 8 proti 4 glasovom po ^£ ^ koln P0 vsi Vzniki ta del 'poti. trdil, ed.no stavl)eno jim vprašanje (o zločinu J ■	p0sipa„ja cest z gramozom,
abojstta) in na podlagi tega pravoreka je b.l ToU toJkJar ^ ')osull na cesti pod Merčami
1 obs°Jen na 4,le*a te"ke JOČO' P°' proti Sežani, ni nikak gramoz; to je zemlja ostrene s postom vsake tri mesece.	£ nj.Te g par ko8j kamenja, Cestni odbor ima
Društvene vesti in zabave. ,u "^t^^leta dela zapiralnica na že-
Pevsko bralno društvo Adrija v Bar- leznici pri Gorenjah voznikom sitnosti, pa ko v Ijah priredi v nedeljo dne 29. septembra niliče se ne gane. Mnogokrat se zapira že
veselico, ki se je imela vršiti 15. t. m. ^^hHHI^^^HHH V a v sporedu je petje, tamburanje, zabavni .rečoiov ter igra ..Poljubček", ki jo uprizore leni ljubljanskega deželnega gledališča. Po • eselici svobodna zabava s petjem in tambu-
Podpisana se najtopleje zahvaljuje
i anjem.
Trgovsko izobraževalno društvo na-
/oania, da ima odbor sejo danes zvečer ob | m1/, v društ. prostorih, kamor so vabljeni
tudi vsi oni člani, ki se zanimajo za vesetični
dsek.
Vinska trgatev ! Gotovo je že marsikdo pozabil, da bo v nedeljo dne 6. oktobra irska trgatev! Naše pevsko društvo Kolo" priredi omenjenega dne, kakor vsako leto. svojo originalno vinsko trgatev. Meščani ! Vi, ki imate že odraščene hčere in sinove, ki niso še videli prave trgatve, kakor tudi vsi oni, ki se žele pošteno nasmejati, morajo na vinsko trgatev dne 6. oktobra!
j.Pržuon"', keha, ali zapor bo letos obširnejši nego prejšnja leta, ker se že sedaj! .pošteni- ljudje bahijo, kako da bodo — '
Kradli !
Pridite torej, razveselite se in ob enem pomagajte „Kolu*4, vleči težak voz eksi-;
slence !
Darovi. Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu je darovala družina g.
vsem onim cenjenim osebam, ki so pripomogle do toli veličastnega sprevoda našega nepozabnega sina, oziroma brata
Eusenn Uodopluec
Posebna hvala čast. gospodu župniku, vsem onim, ki so tešili pokojnika na domu o priliki njegove mučne bolezni kakor tudi pev. društvu „Adrija- in pevkam istega društva za podarjene krasne vence in nositeljem istih. Hvala tudi gg. pevcem za ganljivo žalostinko ob grobu.
BARKOVLJE, 26. sept. 1907.
Žalujoča rodbina: VODOPIVEC.
POBITA SE V TSKB LEKARKAK.
. RUDAM
Trst, ulica Ponterosso štev. 10
VELIKA IZBERA volnenega in platnenega blaga, zgotovljenoga in svilenega perilaza moške in ženske.
Lanena in tkanena pogrinjala trliž, zavese in pregrinjala, robei, moderei, ovratniki, ovratnice, pletenine, nogoviee in druge potrebščine.
G—■
PO NAJZMERNEJSIH CENAH
St, Tovarna pohištva v^i itoi. Len Iii 1		
	UMETNI ZOBJE RcmliJranjt' zobov. zdiranje zobov brez ■ vsake bolačio@ v zob&rskem huiiinstM Dr. ] Čermak«§. Tttsdiei TRST ulica deifa Caserma št&v. 13, II. natfrl	
»lica della iresa šl. 45 ^ / Z A J, 0 G A : Plazza Rosano št. 1 šjš Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. |j||		
		
Tržiska tovarna za oija, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GBOSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje In na)-trajneje mazilo, ki ohranja nove in »tare plasti na asfaltičnih kartonih, ekrilnih ploščah In vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, ixol*torni kartoni, lasni cement, karbolinej, knrbolna n.Hna, asfalti in dragi proisvodi U asfalta in katrama, opolcla olja,
vosov«, priznano in najboljo snamko (registrirane)
mast
stroj«, marila vsfoae, mast-vaselina sa koso, mast aa orosjo, volAilo
Tovarna, in piaarnm r TRŽIČU (Monfmlcone) pri Trstu.
6stU« itd.
Prvi valjčni mlin Josefo Kraus« sinovi
Glavno zastopstvo
za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo
friflerik Schvarz, Trst
ulica Valdirivo št. 3
TELEFON 945
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente
Provzroča voljo do Jedi, ntrjgje želodeo in ojačnje organizem. ^H
Priporočeno od naJslovcGih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
= TRST s

V\ V\ W j
revmatizmu in
. TEKOČINA GODINA :
Stran IV.
»EDINOST« št v. 268
V Trstu, dne 26. semtembra 19' 'i
HOTEL BALKAA
i* imMl Mktr.
."-«4?! HOTEL BALRAA
Nakup grozdja.
Naznanja se vsem onim
In«eratiii oddelek Edinosti".
12.-9
SLtlKflJ? - DEKORATER
Trst, ulica Boschetto štev. 6 iavrSuje *aako?ako slikanje sob v različnem modernem sklada
------ Tapeciranje s papirjem.
ĐEZ.O Đ0TBS50.
CEHE ZMERNE
SCHNABL & C° Succ. -
(Inženir G. Franc & J. Kranz) Urad: ulica Nicold Machiavelli št. 32
Skladišča: ulica Gioachino Rossini
Naslov za brzojavke: .Universum" — Trst.
I
urad: št.
Prodajajo po zmernih cenah s
stiskalnice /a vino, stiskalnice za grozdje, stroje za otrebljeiije in stiskanje grozdja, mlatilnice, rezaluice in vsakovrstne'
poljedelske Stroje in priporočajo 9V0j tehnični urad
za Izdelovanje in oskrbljenje vsakovrstnih strojev za obrt.
-— CENIKI Z ASTON/
davno pred prihodom vlaka in vozniki čakajte potrpežljivo na kak tovorni vlak, ki rabi v Divačo kmalu več časa nego pešec. Uprava južne železnice je res potrebna pasjega biča, ker prošnje tako nič ne koristijo tu !
Bog Eol vlada tu že teden dni. Najprej namoči dobrodejni dež. potem pa burja vse posuši; to je res prava šiba božja za revni Gažonu. Kras. Drugič kaj več.	Opazovalec.
Za profesorja fizike in matematike Na Drodai ali J "ajem ^ odda hiš"z Trtom
__:«i - f.	... . „ , , :	pi «M«J v Rojanu. Cena po dogovoru
na goriško gimnazijo je prišel mesto solskega Oglasiti »e je v Rojanu *tev. 262.	1165
svetnika Santla, ki je šel v pokoj, neki ——___
Hostalka, Nemec iz Gorenje Avstrije. Deželni Npifpljipo ki poučevala slovenski, nemški, šolski svet je predlagal slovenske kompetente jivIjlU«! hrvatski jezik in glasovir, išče s prav dobrimi kvalifikacijami. A naučni «^žbo kot poučevalka v kaki družini Naslov pove
minister Marcbet je poslal Nemca.	i
Vesti iz Istre.
Imenovanje. Sodni adjunkt Jakob Babuder v Vodnjanu je imenovan sodnij-skim tajnikom v Rovinju.
Vesti iz Kranjske.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
Iz Ljubljane se nam poroča : Občinski svet je imel v torek zvečer izredno javno sejo, . v kateri je občinski svet. Franchetti stavil interpelacijo do g. župana, je-li so mu znane vznemirjajoče vesti glede Šentjakobske župne cerkve in kaj misli ukreniti v varstvo občinstva. Govori se namreč, da se je novozgrajeni zvonik omenjene cerkve vsled usedanja terena nevarno nagnil ter da so se v cerkvenem oboku pokazale nevarne razpoke in se je baje bati, da se utegne obok zrušiti. Zupan Hribar je na interpelacijo takoj odgovoril, da je magistratni stavbeni veščak šentjakobsko cerkev že pregledal ter konsta-toval, da se je zvonik res precej nagnil ter s seboj potegnil tudi cerkveni zid, ki je z železnimi vezmi zvezan z zvonikom; vsled tega so se pokazale v cerkvenem oboku precejšnje, do 4 cm široke razpoke ; neposredne nevarnosti sicer ni, a če bi se zvonik še bolj nagnil, nastala bi nevarnost za cerkev. Deželna kot stavbena oblast se je na to takoj opozorila in ni dvoma, da se bo za varstvo občinstva primerno ukrenilo. — Šolskemu vodji Lavo slav u A r m i č u v Ljubljani, ki slavi dne 1. oktobra 40-letnico svojega učiteljskega delovanja, je občinski svet v priznanje njegovih zaslug podelil meščanstvo. — Občinski svet. S r i b i c, ki je vsled znane Proftove afere bil odložil svoj mandat, je svojo odpoved umaknil, ker mu je občinski svet izrekel popolno zaupanje. Za ckoličanske perice; ki 8nažijo perilo ljubljanskim strankam, vzela je mestna občina v najem Velkourhovo remizo na Ledinah ter jo bo proti nizki odškodnini prepustila pericam v porabo, Zbiranje umazanega perila po raznih vežah pa se je iz zdravstvenih razlogov strogo prepovedalo.
Razne vesti.
Velik lov tunine. V bakarskem zalivu so ulovili v dveh duek (v petek in soboto) nad 2000 komadov tunine. Že več let niso v teh krajih vlovili toliko te ribe.
Steselj v sanatorija. Iz Berolina javljajo, da je prišel tjakaj general Steselj s svoio hčerjo. Steselj se hoče podati v kak sanatorij za srčne bolezni.
Podgimnazija v Podgorici. Početkom tekočega šolskega leta je bila otvor-jena v Podgorici v Črnigori nova spodnja gimnazija. Prvi razred šteje 255 učencev.
Nov roman bivše saksonske pre-■tolonaslednice. Nedavno temu so časniki priobčili vest, da se bivša saksonska presto-lonaslednica, sedanja grofica Montignoso poroči z virtuozom Torellijem. Grofica in To-relli sta nakrat izginila. Sedaj poročajo, da se nahaja grouca v Londonu, kjer da pričakuje poroda. Njena hčerka Pia Monika da biva še vedno v Italiji. Kakor javljajo iz Draždan, ne vedo na saksonskem dvoru ničesar o namerah grofice Montignoso, niti kje da se nahaja. Isto tako izjavlja tudi rodbina grofice, da nima tozadevno nikakovih pozitivnih vesti. Pariški „Figaro* piše, da je bil Torelli več časa z grofico v Turinu, in da se oba sedaj nahajata v Londonu. Grofica je sklenila, da se na vsak način poroči s To-relli-jem.
Škofovo posvećenje. Minolo nedeljo je bil v Rimu posvečen škofom senjski kanonik in apostolski protonotar dr. Rok Vučić. Posvetil ga je papežev vikar kardinal Respighi.	^^
T" MALI OGLASI.
1 Mali oglasi računajo se po S stot besedo;
I mastnotiskane besede se računajo enkrat 1 reč. Najmanjša pristojbina
40 Btotink. = Plača se takoj.	— L
nakupiti dobre« groidja. ST^S^it*^ I '"A JOSIH ZiflOfllLCBCMi ^StaV^Clj8 J^U HO
Fiiijalka na Prošeku 5tev.*M« Ulica Stadion štev" 10
perskega na hribu pri c sti. katera vodi v B ije. — Vsaka oseba, kaera pride v našo vas bo lepo sprejeta. Grozdje bo po jako nizki ceni brez vsake konkurence. — S spoštovanjem Korsumno društvo v
1199
Jabmr Aro*, ktrv, tofitev, p^Mi mv, flm. nll«. — Ul«(ft nlrtnlit
o«k» mm parket«, mm maralm prlpnv^]ta«ft »tn»» tuudad«, uUmvm tU. ftUL
I
Urad
za informacije v vseh vprašanjih W tičočih se vojaščine
od Kom ;etentiie oblasti z? to pooDiaščsa
daje vsa potreb a navodila, spadajoča v vojaške po^le ter sprejema v oskrbo in nauk vHe mladeniče, kateri se po § 65 obrambenega zakona žele usposobiti za
enoletne dobrovoljce.
Nam'-.čneja ustmena in pisuieua pojasnila daje :
M. Minić, Zagreb
Kapucinska ulica št. 11.
i
W danes zvečer ob 7. uri
UellKI Koncert dunajskih dam.
Odlikovana tovarna glasouirjev
E. VVarbmek
Trst, Piazzii Carlo Goldont I?
ivosret Cor8o - Via Nuova) Spesijaliteta pianinov, glasovir-je\/ svetovnih tvrdk Steinwey * Jons v f4ew-Vorkui Schweighofer ita
€kkt. piasim, orkestrom, harmoniji
Upokojuje. — Meujnje. — Daje b* ob: ©k* Popravlja. — Akord* r& pa zntevuiii o^nnli
Tvrdka vstanovljena leta 1877.
•A\\\\\
Najfineja Rastlinska Zabela Za Kuhanje Praženje in Pečenje. 25°/0 Izdatneje Od Vsake DrugeJAasti. Radi Lahke Prebave s
ZDravn. priporočena, f^
S s to var. znamko

Dobi se v v a s. k i prodajaliiioi specijalitet
Telefona :
14 09 — Skladišče št 61.
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih --mineralnih vod =====
Angelo DeuetaR - Trst
ulloa Aoquedotto 22 — Tel. 1484
L
Sobni slikar in lakirar GIORGIO PRIFTI, Trst
— ulica San Michele štev. 5	—
Slika sobe v vsakojukem umetniškem slogu, izvršuje tapeeirarska dela s papirjem, prevzema dela novih zgradb.	CENE ZMERNE
•Ih
i
f.pcrtot
urar
Trst, ulica Poste Nuove 9
Žepne are najboljfilh tovarn.
Najnovejše atenske ure. Izbor ur za birmo adarila. Popravlja po zelo nizkih cenah.

W == ulica Madonna del Mare St. 10. — Telefon 1949.
I Kovač • metali, avtorizovanl inštalator za vodo, plin, tlosete
kr —.......
iti
Vnnplii 1
Popravlja kolesa (bioiklje) In šivalne stroje
——— CENIKI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO. ———
n iopelji.
•J
131
Mirodilnica ^incorin,mt
Piazza Carl0 6o|donj 6
ANTON S KER L
iRehanik. Si p rla si fini ^vedeneo.
I iJSt - Carlo Goidooijer tri u. - Trat
! Zastopali tovarne koles ii aetoiales „Peci*
i daš Napeljavi ic zaloga eiektričmk zvonikov, ii^aa-iu prodaja graiiiofonov, zonofonov in fonografo* | Zalega priprav za inčiti pivo. Laatna mekaaičr ; klavnica za popravljanje livalaih »trojer, kole
jiotokoles itd.
Velika zaloga prlpadkav po tovarnlSkih ceaik TELEFOM Stev. 1734.
Zaloga barv, povlakov, oljev, čopicev.
Specijaliteta parfimerije. Prah za skisano vino.
u
Odda
v najem mala meblirana sobica Via S C Belvedcre fitev. 75, II. nad., vrata 11
1215
ll^Onno 96 sprejme v trgovino mešanega blaga U l« C11 Ud pri G. Budkovič. Bohineka Bistrica.
1222
Unn co deklico za raznaganje lista. Informa-lOUD OD cije daje „Inseratni oddelek Edinosti".
1180
Na prodaj
dnina štev. 21.
so vsakovrstne nove posod« srn vino pri Franu Bndau, ulica Pali 89
Majcen Miloš Priporoča slav. občinstvo ..........878
tvojo mizarsko delavnico.
Rodolphe Maas, trst - ulica farneto 38
Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd.
=== . osebno za žage na paro in mline. =====
AV/\\//N
Nitni bombaž za čiščenje strojev.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sen prevzel na novo preurejeno
pekarn
ulica Sette Fontane štev. I
v katerej se dobi
svež kruh 3-krat na dan
sladčice in razna vina v buteljkah.
Sprejme se domači kruh v pecivo. Za obilen obiak 9e priporoča
ANTON PAHOR
„Segali"
Trst, Piazza della Borsa 7.
slik format Visites kron 3'— „ „ Kabinet „ 6'80
Izvršba elegantna, popolnoma ukusna.
Posebne sprejemne sobe, čakalnice, bralne In oblačilne sobe
Dvigalo na razpolago gospodom klijentom. Odprt vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) do 6. ure zvečer, ooooooooo
ooooooooo