PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v Abb. postale I gruppo
- Cena 40 Ur
Leto XXI. Št. 276 (6254)
TRST, sobota 20. novembra 1965
MED RAZPRAVO O PRORAČUNU_ ZUNANJEGA MINISTRSTVA V SENATU
Moro je v svojem govoru omenil obveznost o zaščiti celotne slovenske narodne manjšine
Svoj obisk v Beogradu je zelo pozitivno ocenil - Obsežno in oprezno poročilo o zunanji politiki vlade - Neprepričljivo stališče glede vstopa Kitajske v OZN
RIM, 19. — Ministrski predsednik Moro je v svojstvu namestnika zunanjega ministra imel v senatu daljši govor o zunanji politiki, med katerim se je dotaknil vseh sedanjih najbolj perečih zunanjepolitičnih vprašanj. Obsežno je poročal tudi o svojem obisku v Jugoslaviji, ki ga je ugodno ocenil ter se V uvodu zahvalil za topel sprejem beograjske vlade in jugo-■lovanskih narodov.
Moro je nato ugotovil, da je bilo najbrž koristno, da se je zaradi višje sile obisk zavlekel, ker
višje
je tako lahko dobil tisti pomen in značaj, ki je bil v željah obeh strani. Nato je govoril o načelni italijanski politiki altantskega zavezništva, pri čemer pa skuša Italija ustvariti vse možnosti sodelovanja, in to še zlasti glede gospodarstva z državami vzhotjne Evrope. To je še zlasti zanimivo z Jugoslavijo, ki je Italiji geografsko tako blizu in ki je povrh pričela na originalen način organizirati svoje gospodarstvo, kar je umestno spoznati in podpreti. Bistvo odnosov pa je v ugotovitvi, da imata obe deželi različno notranjo ureditev in da temeljijo prijateljski odnosi prav na medsebojnem spoštovanju notranje ureditve. Na tej jasni osnovi je bilo mogoče doseči povsem zadovoljive in pozitivne rezultate.
Glede mednarodnih vprašanj je prišlo do odprte in konstruktivne izmenjave misli, pri čemer so prišla do izraza tudi različna stališča. Vendar pa je bilo mogoče načeloma ugotoviti, da se obe strani trudita za krepitev sodelovanja med na-
V	senatu je Imel predsednik Moro dolg govor o zunanji politiki, med katerim je obširno in zelo pozitivno govoril o svojem obisku v Beogradu. V tem okviru je obravnaval tudi vprašanje zaščite slovenske narodne manjšine s stališča izvajanja spomenice o soglasju, in to ne samo po črki temveč tudi po duhu. Zlasti pa je zanimivo, da je izrecno omenil tisti del manj. šine, za katerega ne velja spomenica o soglasju, temveč ustava in zakonska določila.
Gre torej za določeno razčlembo stališča, ki je bilo omenjeno v skupnem poročilu beograjskih razgovorov, in za ponovno poudarjanje zakonskih določil za zaščito manjšine, ki pa nikakor ne morejo biti različna za različne pokrajine in ki torej nikakor ne morejo deliti manjšine na več kategorij.
Glede ostalih zunanjepolitičnih vprašanj pa Moro ni povedal bistveno novih stališč, vendar pa je zagovarjal nekoliko «širšo» in bolj «odprto» politiko, saj ni več v taki meri, kot med zunanjepolitično debato v poslanski zbornici pred nekaj meseci zagovarjal ameriške politike. Tako je mnogo govoril o univerzalnosti OZN in v tej zvezi le s težavo zagovarjal italijansko stališče glede Kitajske. Očitno gre za rezultat splošnega zunanjepolitičnega razvoja na svetu, kot tudi za pritisk socialistov, saj je Moro priznal, da je prišlo v ministrskem svetu do ločenih mnenj.
Na mednarodni pozornici pa še vedno prednjači vojna v Vietnamu, o kateri so — kot poroča znani ameriški komentator Pearson — razpravljali na Johnsonovem teksaškem domu, kjer so militaristični krogi «jastrebi» zahtevali od Johnsona, naj dovoli bombardirati industrijske objekte okrog Hanoja in Hajfonga, «golobje» pa so zahtevali, da je treba dognati, kakšne so možnosti za pogajanja in za nekaj časa bombardiranje celo ustaviti. Johnson se ni opredelil. Medtem pa je Pentagon priznal, da so znašale ameriške izgube na področju Plei Me od 19. oktobra dalje skoraj tristo mož ameriške vojske in 741 sajgonske.
Glede rasistične neodvisnosti v Rodeziji je ganski predsednik Nkru-mah poudaril včeraj, da Organizacija afriške enotnosti ne more do. voliti, da bi bili štirje milijoni Afričanov obsojeni na «a p a r t h e i d» po volji dvesto tisoč belcev, in da bo morala zaradi tega OAE sprejeti primerne ukrepe, kajti Smith razpolaga z dobro vojaško silo, saj mu je Velika Britanija predlanskim dobavljala orožje v nasprotju z mnenjem afriških predstavnikov v varnostnem svetu. V Londonu pa so po Naserjevi izjavi, da je ZAR v vojnem stanju z Rodezijo, poudarili, da ni nobene rodezijske države, kateri bi mogli napovedati vojno, in zato egiptovske teze ne morejo sprejeti.
V	odnosih Vzhod-Zahod je važna po eni strani vest, da je ameriško senatorsko delegacijo sprejel predsednik sovjetske vlade Kosigin, po drugi strani pa, da je francoska trgovinska delegacija odšla v Peking; v delegaciji je kar okrog sto predstavnikov francoske industrije. Za odnose med zahodnimi državami so zelo pomembni razgo vori bonskega zunanjega ministra Schroederja v Londonu s Stewar-tom in Wilsonom o medsebojnem sodelovanju, Rodeziji, NATO in jedrski sili, razorožitvi, odnosih s SZ in drugimi socialističnimi država mi, nemški združitvi ter o oitno sih med skupnim tržiščem in EFTA. Zanimiva je pri tem Schroe derjeva izjava glede jedrske sile: da bi bilo mogoče ustanoviti neke vrste soudeležbo pri jedrskem sistemu v okviru NATO, ne da bi s tem prejudicirali morebiten sporazum s Sovjetsko zvezo proti širjenju tega orožja.
Britanska vlada je sporočila, da bo britanska Gvajana postala neod. visna 26. maja 1966 z guvernerjem, ki ga bo imenovala kraljica, ter da se bo nova država imenovala «Guyana».
rodi in za mirno rešitev vseh sporov. še zlasti pa je bil ugotovljen velik pomen, ki ga Italija in Jugoslavija pripisujeta OZN, da se zavzemata za razorožitev in da je treba na ustrezen način pomagati državam v razvoju.
Moro je nadaljeval, da so s posebnim interesom preučili gospodarsko reformo, ki jo je Jugoslavija izdelala poleti in ki ima za cilj prilagoditev tržnih zakonov tudi v mednarodnem okviru na jugoslovansko gospodarstvo, ki temelji na samoupravljanju podjetij. Gre za reformo, ki je povzročila razprave, in v nekaterih primerih posnemanje, v drugih socialističnih državah, kar dokazuje svojstvene in ustvarjalne sposobnosti jugoslovanskih voditeljev. Italija je dokazala, da veruje v te sposobnosti, ko je še pred obiskom financirala kredite za 45 milijonov dolarjev.
Z zadovoljstvom je italijanska delegacija sprejela na znanje jugoslovanske želje o določeni povezavi z evropskim skupnim tržiščem in prošnjo za vstop v GATT. Z zadovoljstvom je tudi sprejela obnovitev sporazuma o ribolovu, ki je znatno ugodnejši od prejšnjega.
Predhodno je bilo pojasnjeno, da med obiskom ne bodo razpravljali o ozemeljskih vprašanjih in da jih ne bodo omenjali.
V tej zvezi je Moro želel pomiriti Nencionija in Grayja (oba MSI), ki sta o coni «B» vložila interpelacijo, češ da se vlada v sedanjem položaju ravna po določilih londonskega sporazuma, ki ima zaslugo, da ni prišlo do ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja, kar bi pomenilo za Italijo izgubo «citta italianlssima«.
Moro je nato dejal:
«V okviru londonskega sporazuma se je razpravljalo o vprašanjih, ki se nanašajo na obe etnični skupini. Razpravljalo se je o tem, kaj se lahko naredi za izvajanje ne samo črke temveč tudi duha spomenice o soglasju glede ravnanja z obema etničnima skupinama, medtem ko je položaj tistih, ki ne spadajo v okvir spomenice o soglasju, avtonomno zajamčen z ustavnimi in zakonskimi normami«.
Dogovorili so se o poglobljeni študiji o tem, kaj se lahko napravi, da se omogoči ohranitev družinskih grobov za istrske begunce, ter o sporazumu glede rešitve socialno-zavarovalnih vprašanj. Tudi otvoritev namestništva konzulata v Splitu spada poleg turistično-gospodar-skega v ta okvir.	f
Moro je nato naštel dosežene sporazume, o katerih smo že podrobneje poročali med samifn obiskom, ter je ponovno povezal ukinitev vizumov z italijanskim predlogom, da se proučijo ukrepi, «kl bodo olajšali in povečali širjenje italijanskih listov in knjig v Jugoslaviji«. Ta del izvajanj je zaključil z ugotovitvijo, da obisk ni bil koristen samo zaradi izmenjave mnenj in ureditve nekaterih dvostranskih vprašanj, temveč pomeni utrjevanje miru in sodelovanja na vzhodni meji.
Predsednik vlade je imel obsežen govor o zunanji politiki, v katerem pa se bistveno ni odmaknil s sta-
lišč, ki jih je bil povedal pred nekaj meseci med debato o zunanji politiki v poslanski zbornici. Najprej je govoril o odnosih Italije do ONZ in italijanskem prispevku k zasedanju generalne skupščine. V tej zvezi je ugotovil, da primanjkljaj predstavlja predvsem politično vprašanje, ki ga je z dobro voljo mogoče rešiti. V zvezi z OZN je Moro govoril o politiki razorožitve in o ženevski konferenci ter znanih italijanskih stališč. Vedno v tem okviru je obravnaval soclalno-gospo-darski položaj in nujnost pomoči državam v razvoju.
Moro je obširno zagovarjal italijansko stališče glede dekolonizacije in v tej zvezi zlasti stališče glede Rodezije, kjer je Italija v bistvu podprla Veliko Britanijo. Očitno pa je bil Moro v zadregi glede italijanskega stališča do vstopa Kitajske v OZN. Predvsem je bil prisiljen priznati, da je prišlo v ministrskem svetu do različnih stališč, ker so
Nenni in drugi socialisti izrekli svoje predloge.
Moro je v tej zvezi priznal, da je nujna »univerzalnost OZN*, da je nujno, da Kitajska sodeluje v taki mednarodni organizaciji, ker se bodo le tako lahko rešila razna pereča mednarodna vprašanja in predvsem vprašanja miru. Vendar pa je opravičil italijansko glasovanje v glavni skupščini z nenačelnimi opravičili, češ da se ne ve, če je Kitajska pripravljena vstopiti v OZN, oziroma če ne namerava zahtevati za druge države članice nesprejemljivih pogojev. Moro je to razpravo ponovno zaključil z ugotovitvijo, da Italija ne nasprotuje vključitvi Kitajske v OZN, da pa gre ?.a vprašanje »kdaj* in «na kakšen način«.
S podobnimi razlogi je odbil tudi predloge, da bi Italija vzpostavila redne diplomatske odnose s Kitajsko, Južnim Vietnamom in Vzhodno Nemčijo. V bistvu je od-
iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiHiimtiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHimHtHUMiiiiiiiiii
PO ZAKLJUČNEM OBISKU V SFRJ
Gomulka in Cyrankiewicz odpotovala v domovino
Govor Gomulke na zborovanju v Zemunu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Partijska in vladna delegacija Ljudske republi. ke Poljske pod vodstvom Gomulke in Cyrankiewicza je danes ob
15.15	po petdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji odpotovala z vlakom v domovino.
Gomulka in Cyrankiewicz sta danes dopoldne obiskala tovarno kmetijskih strojev «Zmaj» v Zemunu, kjer so delavci po ogledu obrata priredili na čast visokim gostom zborovanje, na katerem je Gomulka v daljšem govoru govoril o razvojni poti Poljske, o njenih povojnih uspehih, posebno na gospodarskem področju. Izjavil je, da dela danes vsak četrti državljan Poljske v industriji. Gomulka je poudaril, da sedanji razvoj socialistične Poljske in Jugoslavije ustvarja ugodne pogoje za sodelovanje na gospodarskem področju med obema državama, ki se iz leta v leto vedno bolj razvija.
Gomulka se je dotaknil nekaterih mednarodnih vprašanj, posebno položaja v Vietnamu, in izrazil prepričanje, da ZDA kljub množični uporabi najsodobnejšega orožja, ne bodo uklonile vietnamskega ljudstva. Gomulka sodi, da oboroženi spopad v Vietnamu aktivira reakcionarne sile tudi v drugih krajih sveta, med njimi tudi revan-šističrie in militaristične sile v Zahodni Nemčiji. Obsodil je stališče bonske vlade do vprašanja združene Nemčije in ugotovil, da se nemško vprašanje lahko reši samo s priznanjem obstoja dveh nemških držav. Zaradi politike bonske vlade, ki nosi v sebi iskro vojne, se bo Poljska tudi v bodoče trudila za krepitev varnosti v Evropi. Go-
mulka je svoj govor zaključil z zagotovitvijo, da Jugoslavija in Poljska v svojem delu v mednarodni areni izhajata iz istih stremljenj in da podobno ocenjujeta osnovna vprašanja mednarodne politike, kar veča možnost sodelovanja za krepitev miru in graditev socializma.
Po vrnitvi iz Zemuna so Gomulka, Cyrankiewicz in predsednik Tito v Belem dvoru podpisali o bistvu razgovorov skupno sporočilo, ki bo objavljeno jutri.	*.
Zatem pa sta predsednik Tito in njegova soproga priredila v čast visokim gostom poslovilno kosilo, ob katerem sta Tito in Gomulka izmenjala zdravici.
Po kosilu je poljska partijska in vladna delegacija, ki so jo pozdravile množice Beograjčanov, predsednik Tito in druge visoke jugoslovanske osebnosti na železniški postaji v Beogradu, odpotovala v domovino. V poslovilnih govorih na železniški postaji sta Tito in Gomulka ponovno poudarila enakost pogledov obeh držav na najvažnejša mednarodna vprašanja, odločnost obeh narodov, da se borita za ohranitev miru, ter prepričanje, da bo obisk poljske delegacije prispeval k še večji utrditvi medsebojnih odnosov in krepitvi solidarnosti narodov socialistične skupnosti.
B. B.
NEW YORK, 19. — Glavna skupščina OZN je odobrila s 93 glasovi in 5 vzdržanimi resolucijo političnega odbora, ki zahteva čimprejšnjo obnovitev pogajanj o razorožitvi v Ženevi.
...............................................................................m
NKRUMHOVE IZJAVE 0 JUŽNI RODEZIJI
govoril, da gre za vprašanje mednarodnega ravnotežja, ki bi ga po njegovem mnenju tako priznanje porušilo. V tej zvezi je ponovno zagovarjal ameriško politiko v Vietnamu, čeprav znatno manj prepričano, kot jo je med zadnjo debato v poslanski zbornici, pri čemer je tudi opozoril na realno nevarnost razširitve spopada, da pa so Amerikanci še vedno pripravljeni na mirno rešitev s pogajanji. Tu je bilo ponovno govora o pekinški vladi, »ki pa takih pogajanj ne sprejema*.
Moro je svoja izvajanja zaključil z orisom nekaterih evropskih vprašanj in predvsem vprašanj evropskega gospodarskega in političnega združevanja ter obrambe v okviru NATO.
Po govoru Mora sta misinska senatorja umaknila resolucijo glede bivše cone »B* in ni prišlo glede tega do glasovanja. Senat je nato nadaljeval razpravo o proračunu nekaterih drugih ministrstev. V poslanski zbornici pa so razpravljali o zakonskih načrtih glede natečajev za sodnike in sprejema osnovnošolskih učiteljev v stalno službo.
Sestal se je CK PSI, ki je izvolil izvršni odbor, predsednika, tajnika in namestnika tajnika. O sestavi odbora so se predhodno vodila dolgotrajna pogajanja o odnosu števila članov med večino in levico. Končno so se odločili, da bo imel izvršni odbor poleg predsednika ’1 članov in da prejme manjšina pet mest. večina pa 16. Za predsednika so izvolili Nen-nija, vendar se je levica glasovanja vzdržala, pri čemer so ugotovili, da gre za politično glasovanje Za tajnika je izvršni odbor ponovno izvolil De Martina za namestnika pa Brodolinija. Novi izvršni odbor PSI sestavljajo: De Martino, Brodolini, Colombo, Lau-ricella, Mosca, Lezzi, Paolicchi, Venturini, Vittorelli, Matteotti, Tolloy, Ferri, Craxi, Palleschi, Bertoldi in Mariani za večino, za manjšino pa Lombardi, Santi, Gio-litti, Balzamo in Veronese. Za ve cino so na novo izvoljeni Ferri, < Crajtl in Palleschi, med manjšino je novo ime Giolittija; niso pa ponovno izvoljeni v izvršni odbor Codignola, Carrettoni in Verzelli, vsi člani manjšine.
Včeraj smo poročali o pobudi načelnika socialistične skupine senatorjev, da pride v okviru načel kongresa do tesnega sodelovanja s skupino senatorjev PSDI. Predsednik socialistične skupine poslancev Ferri je sedaj povzel podobno pobudo, pri čemer pa pravi, da gre v bistvu samo za ureditev sodelovanja, ki je bilo med obema socialističnima skupinama poslancev zelo tesno.
Novi predlogi o najemninah
RIM, 19. — KPI je pripravila načrt zakona, ki določa, da se podaljša do 30. junija 1966 sedanji režim najemnin, PSIUP pa zahteva podaljšanje do 31. decembra 1969 z zvišanjem najemnin za pet odstotkov. Ožji odbor, ki ima nalogo koordinirati razne predloge, bo proučil oba predloga skupno z drugimi v sredo, 24. novembra.
Poslanec Cucchi pa je napovedal, da bodo predložili tudi načrt PSI, v katerem se bolj kakor o pravični najemnini govori o pravičnem dobičku v smislu, naj se z ugotovitvijo cene zemljišča in stroškov za zidavo poslopja, pri čemer naj bodo podlaga stroški zgradb zavoda za ljudska stanovanja, ugotovi petodstotni kosmati dohodek.
Britanska Gvajana neodvisna 26. maja
LONDON, 19. — Britanski minister za kolonije Greenvvood je danes sporočil, da bo britanska Gvajana postala neodvisna 26. maja prihodnjega leta. To je sporočil ob zaključku ustavne konference za Gvajano, ki se je bila začela 3. novembra.
Greenvvood je sporočil, da določa nova ustava demokratično in suvereno državo s splošnim guvernerjem, ki ga imenuje kraljica. Ce bi nova gvajanska vlada želela, bo Ve-lika Britanija podpirala vstop Gvajane v Commonwealth in v OZN.
Ustava vsebuje nekatere člene o zaščiti individualnih svoboščin, o zaščiti manjšin, in o jamstvu za neodvisnost sodstva in za neprlstra-nost javne uprave. Te določbe so važne za Gvajano, kjer živijo različne plemenske skupine. Glede volilnega sistema ni določena nobena sprememba, čeprav predvideva ustava možnost poznejših sprememb.
Minister Greenvvood je pozval gvajansko prebivalstvo, naj opusti dosedanje predsodke, ki so onemogočili mirno sožitje. Obžaloval Je, ker niso na konferenci sodelovali predstavniki Jaganove stranke «Pe-oples progreslve party». Nova država se bo po neodvisnosti imenovala «Guyana».
Ameriški predsednik Johnson je trikrat odbil predloge za začetek po* gajanj o koncu vojne v Vietnamu. Posledica tega je, da se je vojna še bolj zaostrila in taki prizori, kakršnega kaže slika, se dan za dnem ponavljajo. Ironija usode ameriških črncev je, da se kot neenakopravni državljani doma morajo v Vietnamu boriti proti svobodi tamkajšnjega ljudstva
Organizacija afriške enotnosti naj takoj sprejme potrebne ukrepe
Predsednik rodezijskega vrhovnega sodišča se je namestil v guvernerjevi palači
AKRA, 19. — Ganski predsednik Nkrumah je izjavil, da se morajo afriški zunanji ministri odločiti in takoj sprejeti ukrepe proti nevarnosti, ki je nastala z enostransko razglasitvijo neodvisnosti v Rodeziji. Dodal je, da razpolaga Smith z dobro oboroženo vojaško silo, ki ni bila ustvarjena za domačo uporabo, temveč za uporabo tudi zunaj meja dežele. Nkrumah je dodal, da je Velika Britanija leta 1963, ne da bi upoštevala nasprotno mnenje afriških predstavnikov v varnostnem svetu, dobavljala orožje Rodeziji. Nkrumah je dejal, da Organizacija afriške enotnosti ne more dovoliti, da bi bili štirje milijoni Afričanov obsojeni na «apartheid» po voljo dvesto tisoč belcev. Na koncu je izrekel prepričanje, da bo OAE sprejela primerne ukrepe.
Rodezijski guverner Humphrey Gibbs je sklical za danes popoldne v svoji rezidenci tiskovno konferenco, na kateri je izrekel hvaležnost kraljici, ki ga je bila odlikovala. Prvikrat so danes zopet zastražili guvernerjevo palačo, ker je guverner dobil grozilna pisma.
Predsednik rodezijskega vrhovnega sodišča Hugh Beadle se je po svojem povratku iz Londona v Sa-lisbury namestil v vladni palači pri svojem «starem prijatelju« guvernerju Gibbsu. Govori se, da so Beadle in nekateri njegovi sodniki sklenili, da bodo še dalje sodili na podlagi ustave iz leta 1961 in ne na podlagi letošnje ustave, ki jo je razglasil Smith. Zaradi tega se pričakuje, da bo nastal spor med Smithom in sodniki.
V Londonu izjavljajo, da ne morejo sprejeti egiptovske teze, da je ZAR v vojnem stanju z Rodezijo
in da zaradi tega nima pravice prepovedati prevoza blaga, ki prihaja iz Rodezije, po Sueškem prekopu. Pripominja se, da bi vsaka izjava o vojnem stanju z Rodezijo bila brez smisla, razen če omenjena država ne misli reči, da je v vojnem stanju z Veliko Britanijo, ker so ustavni odnosi med Rodezijo in britansko vlado nespremenjeni tudi po nezakoniti razglasitvi neodvisnosti. V Londonu poudarja-
jo, da ni nobene rodezijske države, kateri bi mogli napovedati vojno.
Laburistični poslanec Dan Jones je izjavil, da bo zahteval od predsednika vlade, naj pošlje odred vojakov v Rodezijo, da ščitijo življenje guvernerja in njegove žene.
Seja varnostnega sveta v zvezi z Rodezijo, ki je bila določena za danes popoldne, je bila odložena na 21.30, ker se niso še zaključila posvetovanja o skupni resoluciji.
Smith
sredi) med tiskovno konferenco
Schroedcrjeva posvetovanja v Londonu
LONDON, 19. — Zahodnonemški zunanji minister Schroeder, ki je prišel sinoči v London, se je davi pogovarjal 39 minut z Wilsonom. Navzoč je bil tudi zunanji minister Stewart. Zatrjuje se, da je bonski minister vztrajal, naj bi britanska vlada pojasila svoje stališče glede bonske zahteve za udeležbo pri odgovornosti za uporabo jedrskega orožja. Po sestanku z Wilsonom je Schroeder imel sestanek z zunanjim ministrom Ste-wartom.
Britanski zunanji minister je po sestanku s Shroederjem izjavil, da ni bil umaknjen britanski načrt za ustanovitev atlantske jedrske sile. Vendar pa je pripravljena britanska vlada proučiti vsak drugi načrt s tem v zvezi.
Schroeder pa je izjavil, da Je mogoče ustanoviti neke vrste soudeležbo pri jedrskem sistemu v okviru NATO, ne da bi s tem prejudicirali morebiten sporazum s Sovjetsko zvezo proti širjenju jedr. skega orožja. S tem v zvezi je obrazložil nekatere načrte, ki bi se po njegovem mogli «uskladiti» s sporazumom med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami.
Dogovorjeno je bilo tudi, da bosta Velika Britanija in Zahodna Nemčija imeli pogostejše stike na visoki ravni in bosta v ta namen eventualno izkoristili navzočnost predstavnikov obeh držav na med. narodnih konferencah.
Wilson je izrazil željo, naj bi Erhard prišel prihodnje leto v London. Stewart pa je poročal Schroe-derju o razpravi o Rodeziji v varnostnem svetu. Glede jedrske sile je Schroeder izjavil, da je mnogo odvisno od ameriške elastičnosti in da bo moč kaj več vedeti o tem, ko se bodo konec meseca sestali v Parizu zunanji ministri NATO in ko bo Erhard obiskal Washington.
Glavna vprašanja, ki so jih danes obravnavali, so:	1. angleško-
nemško sodelovanje, 2. Rodezija, 3. atlantsko zavezništvo in jedrska sila, 4. razorožitev, 5. odnosi Zahodne Nemčije in Velike Britanije s Sovjetsko zvezo in z drugimi vzhodnoevropskimi državami, 6. nemško združitev, 7. odnosi med skupnim tržiščem in EFTA.
V ČSSR epidemija influence
PRAGA, 19. — Epidemija influence, ki je doslej prizadela več kot stotisoč oseb — zlasti otroke — na področju Slovaške in severne Moravske, se širi po vsej Cehoslova-ški. Virus, ki povzroča to epidemijo, je tipa «B 1».
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
Johnsonova posvetovanja z ministri zaradi zaostritve bojev v Vietnamu
Spor med «golobi» m «jastrebi» - Tajlandski zunanji minister zahteva bombardiranje Kambodže
WashinGTON, 19. — V Beli hiši je bilo danes posvetovanje raznih ministrov. Na seji sta minister za obrambo Mc-Namara in podtajnik George Bali poročala o zaostritvi bojev v Vietnamu in o Rodeziji. Pozneje se je predsednik Johnson sestal z načelnikom glavnega štaba generalom Wheelerjem.
Precejšnjo pozornost opazovalcev je pritegnil članek znanega komen-
tatorja Pearsona, ki pravi, da se je na predsedniškem posestvu v Teksasu nedavno razvila ostra debata med «golobi in jastrebi« o vietnamski vojni. «Jastrebi», ki so predstavniki glavnega štaba, so zahtevali od predsednika, naj dovoli bombardirati industrijske objekte okrog Hanoja in Hajfonga. «Golobje» pa so zahtevali, da je treba dognati, kakšne so možnosti za pogajanja, in za nekaj časa ustaviti bombardiranje. Predsednik Johnson ni bil ne za eno ne za drugo. Pearson poudarja, da bi zahteve glavnega štaba mogle pripeljali do tretje svetovne vojne.
V današnjih prvih jutranjih •lirah so sajgonske čete zopet zasedle kraj Hiep Duc, oddaljen 570 kilometrov od Sajgona, ki so ga bili včeraj partizani zasedli in so se ponoči umaknili. Od posadke dvesto mož v tem kraju Je ostalo samo
še nekaj desetin ranjenih.
Spopadi so bili danes tudi v bližini ameriškega letališča Tan Hiep ob ustju reke MeKong; kjer so partizani včeraj napadli letališče, uničili pet letal in štirinajst kamionov ter zažgali vse barake in šotore na letališču. Poleg tega so zadali braniteljem hude izgube.
V zadnjih štiriindvajsetih urah so imele ameriške čete na področju Plei Me samo nekaj stikov z nasprotnikom. Ameriški predstavnik m hotel povedati, za kakšne akcije gre, in je dejal, da so «naše čete v premiku«. Kar se tiče dveh bataljonov ameriške letalske divizije, ki so jih včeraj obkolili partizani, sporočajo uradno, da so bile ameriške izgube «velike». Pozno sinoči je bil eden od teh bataljonov še vedno obkoljen. Ameriški vojaki trdijo, da je obležalo na bojišču 1193 partizanov.
miitiiiiiiittiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiitiiiiiiiiiinitiiiiimiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiitiit
Kosigin je sprejel ameriške senatorje
Mansfield je izjavil, da ni nobenega ^presenečenja*
MOSKVA, 19. — Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin je sprejel danes ameriške senatorje, ki jih vodi voditelj demokratične večine Mike Mansfield. Pogovor med Kosiginom in petimi senatorji je trajal dve uri in dvajset minut, nakar je Mansfield izjavil, da ni bilo ((presenečenj« in da je bil pogovor «zelo zanimiv in poučen«. E-den od senatorjev je izjavil, da Vietnamu «niso posvetili mnogo časa«. Jutri bodo ameriški senatorji odpotovali v Bukarešto, od tam pa bodo nadaljevali pot v Saj gon.
Mansfield je nocoj izjavil, da so s Kosiginom govorili o številnih vprašanjih, čeprav ni omenil teh vprašanj, je jasno, da so obravnavali vsa glavna pereča vprašanja.
Skupna osnova treh sindikatov kovinarske stroke
RIM, 19. Vse tri sindikalne organizacije kovinarjev so izdelale skupno osnovo za zahteve glede obnove delovne pogodbe za delavce kovinarske stroke. Gre za najmočnejšo italijansko organizirano kategorijo delavcev, kii šteje milijon 200 tisoč zaposlenih delavcev in ima odločilen vpliv na celotno sindikalno politiko. Zahteve se nanašajo na ureditev normativnih vprašanj, znižanje delovnega časa, zvišanje plač itd., v o-spredje pa se postavlja tudi možnost sklepanja dodatnih delovnih pogodb za posamezne sektorje ko, tudi za posamezna podjetja.
Danes so se pričeli razgovori med predstavniki železnic in vse-
mi tremi sindikati železničarjev, na katerih bodo razpravljali o sindikalnih svoboščinah in ureditvi stavke na železnici na osnovi zaključkov sindikalne razprave «za okroglo mizo*. FEMEPA sporoča, da se nadaljuje stavka zdravnikov ambulant INAIL, ki je bila proglašena za nedoločen čas od 18. novembra.
Delegacija KPI odpotovala v Beograd
RIM, 19. — Danes je odpotovala z letališča Fiumicino v Beograd delegacija KPI, ki jo vodi član vodstva Abdon Alinovi. V delegaciji je še drugih osem članov. .V Jugoslaviji bo ostala osem dni.
Pred odhodom je Alinovi med drugim izjavil: »Odhajamo v Jugoslavijo, da tam spoznamo in proučimo vladne izkušnje tamkajšnje zvezne republike. Zlasti se bomo zanimali za gospodarsko programiranje, za upravo in za krajevne avtonomije, ki so, čeprav v okviru različnih socialnih odnosov od naših, zelo razvite in zanimive.*
BONN, 19. — Zvezna tiskovna agencija «DPA» je objavila vest, da bo Moro v začetku prihodnjega leta uradno obiskal Bonn ter da se obisk že diplomatsko pripravlja. Datum obiska še ni bil točno določen. Gre za vrnitev obiska, oziroma za vabilo kanclerja Erharda, ki je povabil Mora med svojim obiskom januarja 1964 v Rimu.
Danes so ameriški strateški bombniki «B 52» ponovno bombardirali področja zahodno od Plei Me. V šestih dneh bojev so ta letala izvedla osem napadov na področje ob pobočju hriba ču Pong. Poleg tega sodelujejo v bojih tudi ameriški in južno vietnamski lovski bombniki.
Ponoči so osvobodilne čete bombardirale z minometi kraj Dinh čanh 27 kilometrov jugozahodno od Sajgona in so napadle kraj An Loc 24 kilometrov od prestolnice. Boji so trajali približno en uro.
V Washingtonu je Pentagon objavil sporočilo, v katerem pravi, d* so na področju Plei Me od 19. oktobra dalje zgubili Američani 289 mož, južni Vietnamci 741, na nasprotni strani pa je parilo 3542 vojakov.
Tajlandski zunanji minister Koman je obtožil kamboškega predsednika Sihanuka, da »sodeluje s Severnim Vietnamom v vojni proti Južnemu Vietnamu«. Dejal je, da je sedaj dokazano, da Je Kambodža dovolila sevemovletnamsklm četam uporabo svojega ozemlja, in da bi morali zaradi tega bombardirati tudi Kambodžo.
Chauvel
odpotoval v Peking
PARIZ, 19. — Predsednik vodstva narodnega centra za zunanjo trgovino Andre Lampierre in predstavnik zunanjega ministra poslanik Jean Chauvel, sta danes odpotovala v Peking v spremstvu kakih sto predstavnikov francoske industrije, ki bo razstavila v kitajski prestolnici svoje najnovejše izdelke. Poslanik Chauvel ima de Murvillo-vo pismo za kitajskega zunanjega ministra.
V poučenih krogih izjavljajo, da bo Chauvel ob povratku obiskal verjetno Hanoj, Vientian in Novi Delhi. Chauvel ni hotel potrditi teh govoric in je samo izjavil: «Na Kitajskem in drugje se bom sestal z vsakomer, ki me bo hotel sprejeti. Mogoče je, da bom videl tiste osebe, ki bi jih po mnenju nekaterih želel videti.«
Resolucija
o portugalskih ozemljih
NEW YORK, 19. — Delegacije šestih afriških in azijskih držav so predložile varnostnemu svetu OZN načrt resolucije, ki poziva Portugalsko, naj takoj prizna pravico do samoodločbe ljudstvu v Angoli, Mozambiku in portugalski Gvineji. Resolucija poziva Portugalsko, naj takoj ustavi vsa napadalna dejanja, naj umakne z omenjenih o-zemelj vojaštvo, naj razglasi amnestijo za politične kaznjence ter naj skliče konferenco raznih političnih skupin, da proučijo Izročitev oblasti afriškemu prebivalstvu. Resolucija poziva vse države, naj ne prodajajo orožja ali streliva Portugalski ter naj sprejmejo vse potrebne u-krepe za bojkot portugalskega uvoza In izvoza.
V Indoneziji stane dolar po uradnem kurzu 515 rupij na črni borzi pa 11.000 rupij
Politlfino vrenje, ki je zajelo Indonezijo po neuspelem puču 30. septembra, se, kot kaže, vsaj delno pomirja v nekakšno negotovo ravnovesje. Pregled minulih ln sedanjih dogodkov bo nemara za spoznanje Jasnejši, če skušamo orisati vsaj glavne značilnosti gospodarskega ozadja, v katerem so se razvijali.
Eno poglavitnih težav, na katere naletimo pri takem orisu, je dejstvo, da v statističnih publikacijah — bodisi Indonezijskih bodisi tistih lz OZN — najdemo malo podatkov, ki bi se nanašali na zadnji dve leti. Pri vrsti statističnih količin najdemo samo oznako «n. a.» (not aval table — podatek ni dosegljiv). Zlasti velja to za osvetlitev nekaterih bistvenih notranjih razmerij v Indonezijskem gospodarstvu, na primer za podatke o deležih kmetijstva ln Industrije pri tvorbi družbenega produkta; za podatke o strukturi zaposlenosti prebivalstva; za številko, ki bi posredno povedale, kolikšen delež prebivalstva je vkljuCcn pretežno v blagovno gospodarstvo In kolikšen del ga živi pretežno v naturalnem; za številčne izraze o delitvi narodnega dohodka po posameznih razredih In slojih. Zaradi t.eh težav bo tudi naša podoba v tem smislu nepopolna.
Nekaj Cez 100 milijonov Indonezijcev živi na 3000 otokih, raztresenih po zemljepisnem prostoru, ki oklepa v smeri vzhod-zahod razdaljo 8000 kilometrov. TežišCe te demografske gmote Je na Javi, kjer živi sedem desetin prebivalstva, medtem ko so gospodarski viri, zlasti rudniška ležlšCa, raztreseni po večjih otokih, od katerih Jih Je mnogo še povsem neraziskanih. Prebivalstvo je sestavljeno lz približno 140 narodnosti in etničnih skupin, govori pa okrog 2tO Jezikov ln narečij. Devet desetin prebivalstva pripada 13 največ-Jim približno polovica pa največ-J! narodnosti in Jeziku — lavan-ssemu, k’ tvori osnovo uradnemu Jeziku Bahamsa Indonesia.
Letni narodni dohodek na prebivala je znašal 1962. leta 62 dolarjev (za primerjavo; Indija 72, Bradlja 129, ZAR 149, Gana 207». Zaradi visokega prirastka prebl-valrtva se je ta količina v desetih leti', zelo malo spremenila. Industrijsko opremljenost najbolje lz-:aža energetska potrošnja na prebivala; pri tej količini so vse oblike potrošene energije preračunane v hipotetične kilograme črnega premoga Leta 1962 je torej povprečni Indonezijec poraba 117 kg črnega premoga (Indija 161. ZAR 2a4 Gana 98, Jugoslavija 933, Zo«R 3000 in ZDA 8^00). *,f Podatk' o gospodarskem razvoju sc razmeroma zelo nezanesljivi; delno zaradi slabo razvite stati-stične službe, delno pa zato, ker njihovo veljavo hromi stalna inflacija, spričo katere odpovedo tudi najzanesljivejše statistične metode za ocenjevanje. Po nekaterih podatkih odhaja v razširjeno reprodukcije- v tistem delu gospodarstva. ki ni last tujih družb, komaj en odstotek narodnega dohodka Tempa rasti pri Industrijski proizvodnji zaradi inflacije tn nezanesljivih cenovnih meril nt mogoče natanko oceniti; pač pa ne-zater strokovnjaki OZN menijo, c’a industrijska proizvodnja na preb‘valca raste zelo počasi. V letošnjem septembru (pred pučem) je indonezijska industrija po nekaterih tujih ocenah, ki pa jih je t:eb° jemati z ustreznimi pridržki, Izrabljala samo 30 odstotkov svojo- zmogljivosti. Za rast druž-nenegn produkta segajo zadnji za-neslj’vl podatki do leta 1958.
Ilustrirajmo zdaj to glavno oviro, ki onemogoča zanesljivo statistično ocenjevanje, a tudi trdnejši gospodarski razvoj — inflacijo. Indeks življenjskih stroškov, izračunan po tekočih cenah, Je v oo-dobju K'58/63 zrasel od 100 na 1254, Indeks cenn a drobno v Istem obdobju od 100 na 1143. Denarni obtok se je povečal od 19,9 na 177,4 milijarde rupij Skakajoča inflacija drvi zelo strmo navzgor zlasti v zadnjih dveh letih, za katere nimamo trdnih ocen. Posredno nam to osvetljujejo ocenitve, po Katerih so maloprodajne cene od letošnjega junija do septembra skočile za približno 50 odstotkov, iz Džakarte poročajo, da je leta 196J itaic kurje jajce na tamkajšnjem trgu dvp rupiji; sredi oktobra je stalo 175 rupij Posledice teh rez-rneiij so trije devizni tečaji. Uradno se ameriški dolar menja za 513 rupij; v hotelu Indonesia v Džakarti menjavajo dolar po turističnem tečaju za 4600 rupij, medtem ko Je znašala cena dolarja na dža-kartsk' črni borzi sredi oktobri 11 fCHi rupij.
Naposled Se nekaj podatkov o gospodarskih odnosih . tujino Od ZDA je Indonezija prejela ,x> raz-giasitv' neodvisnosti 350 milijonov dolarjev pomoči, kar Je v primerjav z njeno velikostjo tn potreoa-nt! shno malo Vrednost kitajss-e pomoč' znaša približno 108 mi!ijo-n ,v dolarjev Zahodni tisk trdi, da Je Indonezija od ZSSR prejela vojaško in gospodarsko pomoč v sKiipnem znesku milijarde doiar-jev, « ta številka Je verjetno prevoj »a Njene veljave žal m mogoče preveriti o sovjetskimi navedbami, kei njihovi viri vojaške po-mCb navadno ne omenjajo Zanesljiv, so podatki o zunanil trgovini V zunanjetrgovinski oi lanc! Je imela Indonezija leta 1960 piesr-žek 266 milijonov dolarjev, leta 1961 primanjkljaj 10 milijonov, leta 1902 presežek 31 milijonov tn lota 1063 presežek 187 milijonov. Tu stanje k) za razvijajoče se dr-žo"e ni običajno, Je treba po vsem videzu pripisati trem poglavitnim dejstvom Prvič, razvojni programi v tej državi do leta 1963 niso bili
taico obsežni kot v večini držav na tej razvojni stopnji, ln zato potrebe po uvozu opreme niso bile tolikšne. Drugič, plačila za opremo, kolikor Je Indonezija kupuje, črpa predvsem iz tujih kreditov; podatkov o gibanju plačilne bilance, s katerimi bi to lahko preverili, pa žal nimamo. In tretjič, Indonezija ima nekaj Izvoznega blaga z razmeroma stabilnim tržiščem; zlasti velja to za nafto, kavčuk in kositer.
To nas Je privedlo k problemu, 1U tare večino razvijajočih se držav k surovinski usmeritvi. Težišče indonezijskega izvoza tvori osem vrst blaga: kavčuk, petrolej,
Je odsevajo v političnih procešlh in Ji.b dajejo svoj odtenek.
—m
kositer, kopra, čaj, palmovo olje, tobak in sladkor. Zanimivo je, da je teh osem izvoznih postavk v letu 1938, ko Je bila Indonezija še pod nizozemsko kolonialno oblastjo, tvorilo 78,6 odstotka izvoza. V letu 1963 pa Je teh osem vrst blaga tvorilo skoraj 90 odstotkov Izvoza. Ta enostranska u-sineritev se Je torej še okrepila, kai bi utegnilo v prihodnje neugodno vplivati na harmoničen hitrejši razvoj domače ekonomije. Razumljivo Je, da take gospodarske razmere znotraj države po svo-
Ljubljanska Opera danes in jutri v Trevisu
. LJUBLJANA, 19. — Ansambel ljubljanske Opere — solisti, zbor, balet in orkester — je odpotoval v Treviso, kjer bo Jutri in v nedeljo nastopil z Borodi-novo opero «Knez Igor«. Predstavo bo dirigiral ravnatelj ljubljanske Opere Demetrij Zebre.
Ni prvič, da nastopa ljubljanska Opera v Trevisu, kakor prireja že več let stalno turnejo po Emiliji; tako je vsakoletni gost v Modenl, Reggio Emili! in Bologni.
NEW YORK, 17. - Pianist Ar-turo Benedetti Michelangelo bo v kratkem igral v ZDA, kjer ni nastopal te petnajst let. Imel bo 21. januarja koncert v Carnegie Halle v New Yorku, prej pa še 6. in 10. januarja koncert z orke-
strom «New York Philarmonic» in 13., 14. in 15. januarja s «Chicago Symphony».
čez dober mesec prva predstava
filma «Dr. živago«
RIM, 19. — Enajst tena, ki so MOM, katerega producent je Car-lo Ponti režiser pa David Lean, «dr. Zivagou bo prvič prikazan 22. decembra v Neu) Yorku, naslednjega dne pa v Hollywoodu. Aprila 1966 se bo pričelo predvajanje tega filma v izbranih kinematografih petnajstih mest, med katerimi so London, Tokio, Buenos Aires in Bejrut. V filmu, ki je povzet po romanu Borisa Pasternaka nastopajo Omar Sharif, Ge-raldine Chaplin, Julie Christie, Tom Courtenay, Alec Guinnes, Rod Steiger, Rita Tushingham in Siobham Mekenna.
Novi pomol v železarni Italsider pod Skednjem. Na pomolu, ki meri 350 m v dolžino, so postavili dve 25-tonski napravi za raztovarjanje surovin z ladij. Na sliki pomol in ena izmed obeh naprav
PO IZJAVI FORUMA UGLEDNIH ZDRAVNIKOV
V Jugoslaviji prepovedan HTS
za zdravljenje bolnikov
Dr. Zejnilagic očita zdravnikom, da niso hoteli preučiti njegovega preparata, čeprav jim ga je že maja meseca ponudil za vrsto eksperimentov
BEOGRAD, 19. — «Preparat HTS ne zdravi malignih tumorjev, leu-kemije, Unkogranulomatoze ln drugih podobnih bolezni. Zato njegovo priporočanje in dajanje spravlja zablodo bolnike zaradi njegove vrednosti ln vara tako bolnike kakor tudi Javnost.« To je mišljenje foruma 15 uglednih profesorjev ln zdravnikov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, ki ga Je objavilo danes zvezno tajništvo za zdravstvo in socialno politiko. Forum medicinskih strokovnjakov sodi, da bi zvezno tajništvo za zdravstvo ln socialno politiko moralo
prepovedati uporabo preparata HTS za zdravljenje malignih tumorjev v humani medicini.
S tem bodo verjetno prenehale vsakodnevne Informacije v tisku, ki so popolnoma napačno obveščale strokovne zdravniške kroge ln Javnost s trditvijo, da preparat HTS zdravi raka. Tak način obveščanja javnosti, ugotavlja sporočilo zveznega tajništva Je ustvaril psihozo v javnosti, ki ima lahko dalekosežne posledice. Da bi prenehala nestrokovna polemika o preparatu HTS, je zvezno tajništvo za zdravstvo in socialno politiko sklicalo forum
Predstavniki Korošcev na obisku v Sloveniji
LJUBLJANA, 19.	— Na vabilo
predsednika. Izvršnega sveta Slovenije Janka Smoleta so danes prispeli v Ljubljano zastopniki Zveze slovenskih organizacij In Narodnega sveta koroških Slovencev. Predsednik Janko Smole s člani Izvršnega sveta Slovenije je sprejel danes dopoldne zastopnike koroških Slovencev ln jim zaželel dobrodošlico. V daljšem razgovoru so gostje Koroške prikazali stanje in pogoje, v katerih živijo koroški Slovenci, kakor tudi uspehe, ki so jih dosegli.
Med dvodnevnim bivanjem v Sloveniji, bodo zastopniki koroških Slovencev obiskali nekatere kulturne ustanove v Ljubljani, italijansko šolo in tovarno «Tomos» v Kopru. Delegacijo Zveze slovenskih organizacij vodi predsednik dr. Fran Zwitter, a delegacijo Narodnega sveta predsednik dr. Valentin Inzko.
Predsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole je priredil nocoj v čast zastopnikov koroških Slovencev sprejem v vili Podrožnik, katerega so se udeležili tudi člani Izvršnega sveta, ljudski poslanci ln u-gledni kulturni in javni delavci Slovenije.
Grozilna pisma predstavnikom evangeličanov
BONN, 19. — Predstavniki nemških evangeličanskih cerkva so v zadnjih dneh prejeli pisma, v katerih jim neznani pošiljalci, ki izjavljajo da so ubežniki lz Vzhodne Nemčije, grozijo s smrtjo. Baje je do teh pisem prišlo zaradi tega, ker je »zbornica evangeličanske cerkve za javno odgovornost« v nekem svojem dokumentu zavzela stališče v prid sporazuma z vzhodnimi državam; na vzhodnih mejah Nemčije.
Med tistimi, ki jim grozijo s smrtjo. Je predsednik sveta evangeličanskih cerkva Kurt Scharf, predsednik evangeličanskih cerkva Porenja in Westfalije Ernst Wilm ter evangeličanski škof iz Nižje Saške Hans Lilje.
«OživIjena»
.........;A, 19 — Neka 59-letna delavka je bila pravkar v čakalnici nekega zdravstvenega inštituta, ko je prišel k njej sin ter Ji povedal, da so njeni delodajalci sklenili u-pokojiti jo zaradi njenega slabega zdravja, žensko Je ta vest tako pretresla, da se Je zgrudila na tla. Takoj sta pritekla dva zdravnika Ko sta ugotovila, da je ženski nehalo biti srce, sta ji začela takoj delati zunanjo srčno masažo. 2e po nekaj sekundah Je začelo srce zopet biti »(Oživljena« ženska leži sedaj na omenjenem inštitutu.
Mogoče resen z izmenjavo krvi
BARI. 19. — Na neki kliniki v Foggl je prišel na svet neki novorojenček, za katerega sc zdravniki
ugotovili, da ne bi mogel živeti, razen z izrednimi posegi. Z avtomobilom cestne policije so ga takoj prepeljali na kliniko v Bari. Z Istim avtomobilom se je tja pripeljal tudi specializirani bolničar, ki Je materi odvzel kri. Ko so takoj naredili analize, Je bilo mogoče ugotoviti, da pripada kri novorojenčka dvema različnima skupinama, od katerih je bila ena enaka kot pri materi. S primernimi transfuzijami so zdravniki odstranili to nenavadno anomalijo. Sedanje stanje novorojenčka opravičuje upanje, da bo novorojenček lahko naprej živel.
S čim se morajo ukvarjati sodniki
NARDO’ (Lecce), 19. — BUo Je ob
8.30	zjutraj 16. aprila, ko je neki agent Javne varnosti zagledal, da se dva mlada človeka stara 16 in 19 let v nekem avtomobilu, ki Je stal, poljubljata. Iz tega je nastala sodna prijava, nato razprava ln — oprostitev. Tista dva mlada človeka sta se namreč pozneje poročila in sploh Je sodnik ugotovil, da ne gre za kaznivo dejanje.
Le za kaj vse morajo davkoplačevalci dajati denar...
V «Capovcntu» k niso ničesar našli
GAETA, 19. — Ladjo «Capovento», ki so Jo včeraj privlekli v Oaeto, sta danes preiskala dva karabinjer-ja-potapljača. Ladja Je namreč še vedno preobrnjena in lz vode gleda samo prednji del. Čeprav sta bila pod vodo ln v ladji skoraj štiri ure, potapljača nista mogla u-gotoviti, če so v ladji trupla katerega od članov posadke.
zdravniških strokovnjakov, ki so med drugim ugotovili, da je avtor preparata zanemaril osnovne norme znanosti in zdravniške etike in da je brez strokovne osnove navedel v navodilu za uporabo preparata, da se preparat uporablja za zdravljenje raka. Po sporočilu zveznega tajništva za zdravstvo ln socialno politiko preparat HTS sestavljajo: kinin, protein, kofein, natrij-benzoat, kanfor ln natrijev bisul-fat. Potemtakem se prepoveduje u-poraba HTS za zdravljenje bolnikov; preparat se lahko uporablja samo v poskusne namene.
Dr. Zejnllagič Je v zvezi s sklepi skupine zdravnikov ln profesorjev glede zdravila HTS novinarjem izjavil: »Zdravniki, ki so zahtevali prepoved HTS, niso hoteli preučiti mojega zdravila, čeprav jim Je bilo ponujeno že maja meseca za vrsto eksperimentov. Zaradi tega je moje mnenje, da njihova zahteva pri zveznem svetu za zdravstvo nima nikake znanstvene podlage. Ne protivlm se — je nadaljeval dr. Zejnllagič — objavi formule mojega preparata, toda čudim se, da zvezni svet za zdravstvo ni Imel za umestno, da bi objavil tudi sestavo in metodo proizvodnje tega zdravila. In končno — je zaključil dr. Zejnilagič — postavljam zdravnikom, ki so zahtevali prepoved HTS, sledeče vprašanje: zakaj prepovedati uporabo zdravila, ki Je sestavljeno lz elementov, ki so znani v mednarodni fermakopeji in priznani kot koristni v zdravniški terapiji?«
V Palermu se kopajo
PALERMO, 19. - Precej ljudi Je danes odšlo na plažo LIdo dl Mon-dello in nekateri so se tudi kopali. To Je bilo mogoče spričo nenavadne temperature v tem času — toplomer Je namreč kazal 26 stopinj.
Temperatura pa se je dvignila tudi v drugih krajih, saj Je bilg preteklo noč temperatura pod ničlo samo v Turinu z — 3 ln Milanu z — 1, medtem ko je bila v Bocnu
ničla. V nekaterih evropskih prestolnicah pa je bilo danes zjutraj še zelo mrzlo, na primer v Moskvi —16, v Varšavi —10, v Berlinu — 8, v Stockholmu — 4, v Pragi in na Dunaju —1. Snežilo je v Oslu in Varšavi. Ponekod pa se je temperatura precej dvignila.
MILAN, 19. — Jutri bodo odprli v paviljonih palače umetnosti v milanskem parku prvo razstavo hotelskih potrebščin. Razstavljeni predmeti so italijanske, angleške, nemške, danske, holandske in ameriške proizvodnje.
Valentina Tereškova v ponedeljek v Rimu
RIM, 19. — V ponedeljek prispe z letalom iz Moskve v Rim prva astronavtka na svetu Valentina Tereškova. Nikolajeva. Valentina, ki prihaja v Italijo na povabilo društva «Italia-URSS» ln Društva Italijanskih žena, bo to pot že trinajstič potovala v inozemstvo po svojem vesoljskem poletu.
Na čast Tereškovi bo na letališču 24. novembra on 11. url posebna slovesnost.
RIM, 17. — Enajst tena, ki so se odlikovale na raznih področjih delovanja, je bilo odlikovanih z mednarodno nagrado «Isabella d’Este», ki jim bo izročena v Rimu 23. novembra. Med odlikovan-kami so: Zija Ruskaja (koreografka), Maja Pliseckaja (primabale-rina Bolšoj Teatra v Moskvi), In-dira Gandhi (hči Gandhija, diplomatka), Valentina Tereškova (prva kozmonavtka), Marija Bel-loncini (časnikarka), Lady Johnson (soproga predsednika ZDA, in-dustrijka). Nagrada se imenuje po Isabelli d’Este, markizi iz Mantove, ki je živela od 1474 do 1539 in je bila zaščitnica pesnikov in umetnikov.
Unfigc ~ gledni /Ar*©
Precej draguljev lahko - poje
RENO (Nevada), 19. — Walter Cunningham, ki Je skupaj z drugimi osebami v San Franciscu ukradel za 126.000 dolarjev (okrog 78 milijonov lir) draguljev, Je mislil, da napravi najbolje, če del teh draguljev — požre. To je namreč napravil, ko ga Je zasledila policija. Končno Je policiji «odkril» skrivališče. Vendar je požrl (»samo« za 50.000 dolarjev draguljev. Ves ta plen so mu odvzeli v bolnišnici v Renu; bilo je 65 briljantov, večji smaragd ter 20-karatni rubin. Pri vsej stvari se Je nekemu policijskemu častniku zdelo, da se še lahko nekoliko pošali, ko Je dejal, da Je Cunningham »zelo požrešen na diamante
AVELLINO, 19 - Karabinjerji so ugotovili, kdo Je metal kamenje v velika okna neke cerkve in samostana Bila je skupina dečkov, ki so pri karabinjerjih Izjavili, da so to naredili zato. da bi protestirali proti dvema veroučlteljema. Dečki
Finska, danska in švedska predstavnica na tekmovanju za miss sveta v Londonu so videti še nekoliko dobre volje — pred tekmovanjem. Po prvih ellmlnacijskih «pregledih» včeraj zvečer, so sicer ostale še vse tri v ožji izbiri, toda med zadnjimi sedmimi finalistkami jih pa ni več bilo. Končna lestvica Je: I. Miss Velika Britanija; 2. ZDA; 3. Irska; 4. Avstralija; 5. Tahiti, Med sedmimi sta bili še miss Rodezija (legalna ali ilegalna?) in Kanada
1,11."""I.1........................um.......................iiiiimiiiii.....m
PO POVRATKU ITALIJANSKIH STROKOVNJAKOV IZ BEOGRADA
Italijanski izvozniki za večji razmah poslovanja z Jugoslavijo
Ugodne posledico sporazuma o odlogu odplačevanja kreditov, ki jih je svoj čas Italija dovolila Jugoslaviji
Vladnega predsednika Alda Mora je na nedavnem potovanju v Jugoslavijo spremljala tudi skupina go-
spodarskih izvedencev in opazovalcev, ki so med svojim bivanjem v Beogradu stopili v stik s predstavniki jugoslovanskih poslovnih krogov ter se z njimi razgovarja-li o gospodarskem sodelovanju med obema državama ter še posebej o razvoju medsebojne trgovinske izmenjave
Po svojem povratku iz Beograda so italijanski strokovnjaki potegnili zaključke svojega potovanja, pri tem pa je prišla do Izraza ugotovi-
tev, da bi Italija lahko prodajale i več bla
rouku negativne ocene.
na sosedno tržišče mnogo več blaga, kakor ga sicer, in sicer zaradi tega, ker so italijanski dobavitelji izpostavljeni hudi konkurenci trgovcev iz nekaterih drugih evropskih držav, med temi zlasti lz Zahodne Nemčije, Franclje in Velike Britanije. Tuji dobavitelji so po mnenju italijanskih strokovnjakov bolje zaščiteni pri svojem poslovanju kakor italijanski Izvozniki. Zahodno-nemška, francoska ln angleška vlada skrbijo namreč za to, da delujejo domači izvozniki v večji gotovosti kakor italijanski, to pa dosegajo predvsem tako, da nudijo Izvoznikom boljše zavarovalne pogoje za posle, ki Jih tl opravljajo proti odloženemu plačilu. Jugoslovanskim kupcem morejo tako nemški, francoski In angleški izvozniki dovoliti nižje cene ln ugodnejše do-
so namreč ves čas dobivali v ve- , bavne pogoje, hkrati pa lahko zah
manjše predujme, kar Jim seveda vajo Italijanski izvozniki zavaroval-
:utr,o prednost pred itali-kplegl, ki niso dovolj te-
daje občutno
janskimi kole	-JIH
meljito zavarovani s strani države, ln ki nosijo sami večji del rizika za morebitne nepravilnosti pri poslovanju. V zadnjem času je tujim konkurentom prav zaradi teh različnih dobavnih pogojev uspelo Iztrgati italijanskim trgovcem nekaj pomembnih dobav blaga Jugoslovanskemu tržišču ln to zlasti na področju umetnih tkanin in pa orodnih strojev.
Kljub tem težavam, katere pa bi morala država čim prej odpraviti, se bo po mnenju gospodarskih opazovalcev, ki so se udeležili beograjskih sestankov, trgovinska izmenjava med obema sosednima republikama v prihodnje znatno pospešila in razširila, kajti s sporazumom o ponovnem odlogu odplačevanja kreditov, ki jih je svoj čas Italija dovolila Jugoslaviji, bo medsebojna trgovina lahko ponovno zaživela v obojestransko korist. V Beogradu je bil med predstavniki obeh republik dosežen tudi sporazum, po katerem bo Italija dovolila Jugoslaviji odlog plačila 28 odst. to je 45 od skupnih 160 milijonov dolarjev. Svoj čas dovoljenih kreditov. Jugoslavija bo poravnala svoje obveznosti nasproti Italiji v treh časovnih presledkih, ln sicer najkasneje do leta 1968, Italija pa bo pri tem zahtevala zavarovalno premijo nad dolgovano vsoto, in sicer v višini 0,10 odst.
Za zavarovalno kritje običajnih
tevajo od jugoslovanskih kupcev i trgovinskih poslov na kredit zahte- \ držav.
no premijo 0,44 odst., jugoslovanski partnerji pa so na beograjskih sestankih postavili predlog, da bi premijo znižali na 0,30 odst. Italijanski strokovnjaki, ki so bili v Beogradu, niso Imeli pooblastila, da bi uredili to vprašanje, ter so zato obljubili, da bodo po povratku v domovino opozorili merodajne oblasti na to željo Jugoslovanskih uvoznikov.
Vrednost blaga, ki ga Italija dobavlja Jugoslaviji na kredit, to Je proti odloženemu plačilu, se suče danes med 35 in 45 milijonov dolarjev na leto, skupna vrednost blaga, za katero pa zahtevajo trgovci predhodno zavarovalno kritje, znaša mnogo več, kajti med Italijanskimi poslovnimi krogi se je v zadnjem času udomačila navada, da zaprosijo za ustrezno kritje tudi v primeru, ko sploh ne vedo, ali bodo sklenili kakšen posel s tujino ali ne. Sele ko jim je kritje zagotovljeno začnejo Iskati partnerja, da bi vpeljali pogajanja za kupčijo. Tudi ta pojav bo treba zdaj rešiti, do česar imajo enak interes tako italijanski kakor tudi Jugoslovanski trgovinski partnerji, tako da bo medsebojno poslovanje postavljeno na povsem realno podlago. Ni namreč dvoma, da tudi umetno visoko postavljene zahteve po zavarovalnem kritju izvoza obremenjujejo italijanske izvoznike, da niso kos organizirani konkurenci dobaviteljev iz sosednih evropskih
glnh&u ^ biiltft’ihlvc* '~'/s
Danes še Luisa Miller v nedeljo Ljubavni napoj
Prihodnjo soholo češka opera Jenufa
Včeraj je bila v gledalijču «Ver-di» že tretja predstava Donizettijeva opere Ljubavni napoj v popolnoma zasedenem gledališču. Remo Casellato je tudi to pot požel aplavz že pri prvem nastopu («Quanto č bella, quanto č cara»), zlasti pa seveda v tretjem dejanju z romanco «Una furtiva la-crima». Mogočen v nastopu in petju je bil Bruno Marangoni kot Dulcamara, muhavo Adino pa je pevsko in igralsko zelo zadovoljivo podajala Valeria Mariconda. Antonio Boyer je imeniten Belco-re in v zadnjem dejanju se uveljavi tudi Fulvia Ciano, ki sicer kot Giannetta nima velike vloge. Prav gotovo je, da bo zadnja predstava v nedeljo tudi lepo obiskana.
netili. Predvsem pa velja to za mlado Grkinjo Suliotis, o kateri se pripoveduje že skoraj neverjetne stvari; ne neverjetne zaradi njenih let — saj se ji vidi, da je še zelo mlada — temveč glede časa njenega študija petja; ta študij je baje še zelo kratek. Pa naj bodo verjetne ali neverjetne, gotovo je, da stopa na mednarodno operno pozornico nova moč, ki se bo kmalu pridružila velikim i-
Ze danes pa se bodo poslovili pevci, ki so omogočili izredno u-spelo predstavo Verdijeve Luise Miller,»Polef-i^eevcev, M--jik* <4»-dobro poznamo, ker tudi v Trstu večkrat- nastopajo, je bilo nekaj. J*,
iztV-IJBKPSfeii U RIM, 17. — Ob zaključku kam-
menom. (V Firencah bo že v kratkem pela v Verdijevem Plesu v maskah.) Prijeten pevec je tudi tenorist Angelo Mori. Paolo Wa-shington in Gian Giacomo Guelfi sta dobro znana, uveljavila pa sta se tudi Giovanni Foiani in Franca Matiucci. — S predstavo danes zvečer pa se bo poslovil za letošnjo sezono tudi dirigent Franco Capuana.
32 milijonov lir
za dve Churchillovi sliki
LONDON, 17. — Dve sliki pokojnega Churchilla sta bili pred dnevi prodani na dražbi v galeriji Christie za 18.000 gvinej, kar je več kot 32 milijonov lir. Prvo od ■ obeh slik je Churchill naslikal 1928 (to je grof Tenbyb prodal 'lastniku galerije, ki jo je kupil neki trgovec z umetninami za s.500' gvinej.
panje za abonmaje za sezono .1965-66 se je število abonentov v rimski operi dvignilo na 3276, kar je 15 odst. več kot lani. Število abonentov se je v zadnjih dveh letih potrojilo in med njimi je , okrog tisoč študentov.
RIM, 19. — Stanje Angelike Ba-labanol se je preteklo noč zopet poslabšalo.
rabieiih
FILIALA V TRSTU
Ul. Čampo Merzio 12 tel. 31985
fiat
zanesljiv nakup pri katerem prihranite
rabljena vozila tudi z jamstvom po najugodnejši ceni
oglejte si, preglejte, preizkusite v široki izbiri modelov in znamk
olajšave pri plačilu
na obroke in z nizkimi predujmi
razstava je stalno odprta
ENO BISTVENIH VPRAŠANJ OZN ŠE NAPREJ NEREŠENO
Sprejem Kitajske v luči procedure
in resnične stvarnosti
Stvar ne zadeva samo Kitajske, marveč tudi vprašanje univerzalnosti organizacije - Kaj nam v zvezi z glasovanjem posredujejo statistični podatki
NEW YORK, novembra. — «Ki- končno, se stališča v elasnvaniu	■»lacn.ri	-j-*.,,. _
NEW YORK, novembra. — ((Kitajsko vprašanje«, torej, ni več Predmet razprave na 20. zaseda-nju generalne skupščine, ki je še enkrat sklenila, da ne prizna pra-vie Kitajske v OZN, pač pa te jste še naprej priznava Cangkaj-skovi Formozii
Glasovalo se je dvakrat. Naj-PreJ o tako imenovani «ameriški» resoluciji 11 dežel, s katero se . ■ točka dnevnega reda, ozna-cena kot »obnovitev zakonitih Pravic LR Kitajske v OZN«, pro-8‘aša za tako imenovano «važno vprašanje«, ki je zanj potrebna dvotretjinska večina. Ta resolucija je bila sprejeta z navadno ve-Cln° 56. glasov, proti njej pa je glasovalo 49 predstavnikov, vtem 0 se jih je 12 vzdržalo. S tem je In« dejansko odločena usoda 02. točke, ker je bilo vsakomur lasno, da se pod nobenim pogo-jerh ne more več v prid te točke *agotoviti dvetretjinska večina, latern se je prešlo na glasovala o resoluciji 12 dežel, s kate-z°. se je od skupščine zahtevalo Priznanje predstavnika Kitajske ot edinega njenega zakonitega zastopnika v OZN, kot tudi, da iz svetovne organizacije nemu-°ma izključi Cangkajškov pred-avnik. Resolucija je prejela 47 g asov, proti njej pa je glasovalo Prav tako 47 predstavnikov, a 23 se Jih je vzdrževalo.
Tako se je razprava o ((kitajskem vprašanju« na tem 20. zase-anju formalno končala. Kako se 0 z^vaj to odrazilo na svetovnem Političnem prizorišču in kako v svetovni organizaciji, je Prašanje, ki je nanj trenutno rezko odgovoriti, vsekakor pa v tej odločitvi ge* eralne skupščine mnogo političnega realizma in racionalne pre* ,°^ni bilo. Zakaj, ne glede na to, uko je ((kitajsko vprašanje« bi-0 za samo Kitajsko bolj ali manj azno, z gledišča OZN pač ni šlo v m° zanjo, marveč tudi za nnl-erzalnost same svetovne orga-nizacije.
^es spor- namreč, ni bil niti ravnega niti proceduralnega, emveč povsem političnega zna-aJa. Obstajali sta naslednji dve vprašanji; Ali želi ali ne želi Ki-
tajska
stopiti v OZN? Ali je pra-
^■cno, da se še naprej pusti iz-en svetovne organizacije, ali pa J se odločitev in s tem vsa
sam°?,0rnOSt ZS t0 prepusti
O.h-i, ki so bili proti, so Se naj-Prej oprli na proceduralno igro n so vprašanje proglasili za «važ-°». Vprašanje je zares bilo važ-°’ toda s političnega in ne pro-eeduralnega stališča.
'sti pa. ki so se postavili na g ran pekinškega predstavništva, ? vprašanje v proceduralnem po-edu smatrali za zelo enostavno.
1 ajska je eden od ustanovite-v OZN, in to kot dežela ter
a™. ne pa k0t ta ajj ona v[a.
a- Potemtakem bi to deželo — soustanoviteljico v OZN morala stopati vlada, ki je edina efek-“Vna vlada te dežele.
°slej se je vedno tako rav-"ai°* velo takrat, ko je šlo za nezakonita in diktatorska pre-^nnja oblasti v posameznih zelah. Nikoli in v nobenem itneru ni OZN zavzela stališča, zn ,osnovi katerega bi ne pri-i aa statusa takšnih vlad. Tako • Postavimo, bilo v primeru od-r!tV uT.e ®oscha v Dominikanski Publiki ali Goularta v Braziliji. , e[n se ce'° izrekala ni, marveč stvari tekle kar avtomatično, oizkusi, da bi se sprejele takš-
PP drugačne ocene «peklnške-a režima« m bi se te zatem izčistile v debati kot argumen-’ So bili nesmiselni. Združeni ar0c*i niso nikoli poprej diskuti-i o »revidiranju« članstva na snovi značaja vladajočih reži-Cv v deželah-članicah in tudi ne a oanovi njihovih stališč v med-'roi|nem življenju, pa čeprav ta 150 bila vedno v skladu z osnov-/ni načeli listine o «nevmešava-y * ir. (ineintervenciji«.
sa ta Pravno-proceduralna vpra-čpnJa S°’ tprej, 2e od samega za-u ta stala na steklenih nogah. rartrabll!> pa so se izključno za-cii l ,ega' da bi se diskrimina-j(j s a Politika ((karantene«, ob ^finalni glasovalni podpori sve-j Yne organizacije, še naprej na-Jevala. m to v trenutku, ko je
Ze Postala _________________.__
tudi
Postala povsem nesmiselna in 1 za sanao svetovno organtza-e’Jo škodljiva.
zul^Ub *emu Pa predstavlja re-D .at glasovanja, v primerjavi s srn JSnjmi dejansko nov korak v n, .e.r*. 'dokončnega poraza takšne Politike v OZN
ni °s_!eimo> k8j Pravijo statistič-taifi at*cl' se glasovanje o ki-s r predstavništvu primerja Prejšnjim r.a 18 zsfedao.u OZN,
■ au>o opaziti, da je načelo «ka-
euh ine” v tem času Precej iz-•p ° na sv°j' moči in veljavi. „1 al ie °d 111 članic samo 41 a asovaio v pnd Kitajske, 57 jih . "°val° proti, 13 pa se jih je n, rzalo- T« pot pa je od 117 čla-ko 47 glasova,° Proti, a prav ta-kn za sprejem Kitajske, vtem se jih je 23 vzdržalo ali pa 0 bile odsotne
Priti drugih Primerjav je moč /f,, na osnovi glasovanja o prvi relTdUra,n,) ln drug, (bistveni)
tivnostiU1'knakar k Zaradl °biek' kriterija umestno tudi
1*0 , i!rdati sestav° dežel, k! ima-s K-itajsko diplomatske ali kon-
stafii»e odnose- kot tudi njihova »tališča v teku glasovanja. In,
končno, se stališča v glasovanju lahko tudi primerjajo s stališči kairske konference nevezanih dežel. Prvič, iz bistvenega razloga, ker je kairska konferenca v svojem zaključnem dokumentu od »generalne skupščine zahtevala, da obnovi pravice LR Kitajske in prizna predstavnike njene vlade kot edine zakonite v OZN«. In, drugič, iz formalnega razloga, ker so se predlagatelji resolucije oprlj na »priporočila kairske konference za obnovitev vseh pravil LR Kitajske in priznanje predstavnikov njene vlade kot edinih zakonitih predstavnikov v OZN«.
Statistika, torej, kaže, da je 12 dežel v dveh glasovanjih zavzelo različna stališča, da je od teh edino Velika Britanija svoj pozitivni glas za «ameriško» resolucijo zatem spremenila v prid »Kitajske«, da se je nadalje še osem dežel, kj so pritrdilno glasovale za prvo resolucijo, vzdržalo pri drugi in da so se trije
negativni glasovi za prvo resolucijo (Ruanda, Tunizija in Senegal) vzdržali glasovanja pri drugi. To je predstavljalo presenečenje, ker je obstajalo mnenje, da bodo vsi, ki so se bili izrazili proti dvetretjinski večini, glasovali za kitajsko predstavništvo.
Od 45 dežel, ki diplomatsko priznavajo Kitajsko, a so hkrati članice OZN, štiri niso glasovale za njeno predstavništvo, marveč so se vzdržale (Dahomej, Laos, Nizozemska, Tunizija). Od 45 članic OZN, ki so se udeležile kairske konference in so tam glasovale za priporočilo o Kitajski, so na zasedanju skupščine štiri glasovale proti Kitajski, 12 pa se jih je vzdržalo.
Od zahodnoevropskih dežel, jih je šest glasovalo za kitajsko predstavništvo (Danska, Finska, Francija, Norveška, Švedska in Velika Britanija), a štiri so se vzdržale (Avstrija, Islandija, Nizozemska, Portugalska). Od latin-
sko-ameriških držav, razen Kube, se je glasovanja vzdržal samo Čile.
OZN tudi to pot, torej, ni bila pripravljena odpreti vrat deželi, kjer živi petina prebivalstva našega planeta, in to prav na osnovi glasovalne procedure, ki je bila uporabljena pri reševanju ((kitajskega vprašanja«, čeprav to nima nobenega precedensa v dosedanji praksi svetovne organizacije.
Ta zaključek pa bi se v bistvu ne spremenil niti v primeru, ko bi se ugotovilo, da je Kitajska sama z nekaterimi svojimi akcijami ter izjavami prispevala k takšnemu rezultatu, ker pač to ni najvažnejše. Bistveno pa bi bilo, če bi se bil končno vendarle enkrat presekal ta gordijski vozel, ker bi se v tem primeru svetovna situacija ne samo poenostavila, marveč v kratskem tudi normalizirala. Tako pa bo na to potrebno še čakati, J. V.
Pred leti majčkeni, majčkeni čeveljčki, pa čeprav v mrazu in snegu, zadnje čase pa škornji vse do srede meč in še više. Zato pa so se hkrati tudi krila umaknila krepko nad kolena. Z njimi tudi plašči, celo krzneni. Moda ima pač svoje zakone.

..............................nun............
ZELO DRZNA RAZMIŠLJANJA BRITANSKEGA ZNANSTVENIKA
Sodobna tehnična znanost gre po poti
V četrtek, 25. t.m., bo kot gost tržaške Glasbene Matice nastopil v Kulturnem domu orkester ljubljanske Akademije za glasbo, ki je lani imel zelo uspel koncert v videmskem avditoriju «Zenon». Kot violinist-solist bo nastopil Tomaž Lorenz.
Illlllllllllllllll|||||||||||||||||ltl||||||||||||||||||||||||||||llll||iv|||llll|,ll|||,|,l||ll,l||l||||||||||||||||||||||||||||rn|||
V COMU TRETJI FESTIVAL ODPORNIŠKEGA FILMA
V ponedeljek kot prvi Pogatičev film «Clovek s fotografije»
COMO, 19. — Posebni odbor, ki so ga sestavljali filmski kritiki, je sinoči izbral pet filmov za tretji mednarodni filmski festival o odporništvu. Kakor smo že pisali, se bo ta že tradicionalna mednarodna filmska prireditev začela v ponedeljek. Organizira jo občinska uprava v Comu
Prav tako je posebni odbor filmskih kritikov izbral tudi štiri filme, ki prihajajo v poštev za retrospekivna predvajanja, ki pa jih bodo predvajali pri popoldanskih programih, začenši prav tako s ponedeljkom.
Kot prvi film, ki se bo predvajal v ponedeljek, bo jugoslovanski film eClovek s fotografije» jugoslovanskega filmskega režiserja Pogahča. Naslednji dan bo na vrsti film iz Vzhodne Nemčije in sicer «Sinovi kralja», ki ga je režiral Frank Beyer. V sredo pride na vrsto poljski film tiBarve borbe» režiserja Passen-dorfa, v četrtek češkoslovaški film «In peti kavalir je strah» režiserja Brgmča. V petek pride na vrsto znani italijanski film sil voltagabbana», ki ga je napravil Nelo Risi po znanem delu italijanskega politiko in publicista Davida Lajola
Zanimiv bo tudi retrospektivni del festivala.
Ukrajinski mojster nad mojstri
MOSKVA, 19. - Zelo stara je ugotovitel, da so Rusi nedoseg Ijivi mojstri v miniaturnih delih. Transkarpatski agronom Nikolaj Siadristij pa se je verjetno še posebej izkazal m ga zato upravičeno smatrajo za najboljšega strokovnjaka za miniaturna
dela v vsej Ukrajini. 6' pomočjo mikroskopa in izredno drobcenih orodij mu je uspelo izdelati kakih dvajset miniaturnih del, katerih velikost se meri le v milimetrih in sicer od enega do štirih milimetrov.
Njegova najnovejša mojstrovina pa je začudila vse, celo najboljše strokovnjake. Izdelal je tipični ruski inštrument balalajko, ki je tako majcena, da ji služi kot tulec polovica makovega semena. Balalajka, ki je torej skrajno majčkena, je vendarle sestavljena iz desetih koščkov lesa, ki so povrh še prepleskam m okrašeni. Kot Vsaka normalna balalajka ima tudi ta ustrezne strune. Te pa so tudi ustrezno tanke in tako tanke, da so petdesetkrat tanjše od človeškega lasu.
Na drugi polovici istega makovega semena, katerega polovica služi za tulec Za hranjenje že malo manj kot mikroskopske balalajke, pa je Sjadristij naslikal portret ruskega skladatelja Vasilija Andrejeva, ki je bil nekoč pravi virtuoz na balalajki.
nekdanjih dinozavrov
Zlata doba znanosti je mimo - Znanstveniki žive od dosežkov svojih predhodnikov - Nesmiselno je, da bi človek rinil v vesolje - Vsakdo naj ostane doma
V velikem in splošnem zboru glasov, ki pojejo slavo izrednim tehničnim in znanstvenim dosežkom naše dobe, posebno povojnih let, kaj čudno izzveni glas enega samega pevca, ki ne ubira not ostalega zbora, pač pa dviga iz te ((harmonije« svoj močan glas, ki kvari vso «melodijo». Ker pa gre za «pevča», ki se je že uveljavil, se je vredno ob njem ustaviti. Gre za 49-lat^iega profesorja astronomije taPeksperimen-talne filozofije na vseučilišču v Cambridgeu, za člana Kraljevskega združenja, za očeta teorije o nepremičnem vesolju — Freda Hy-leja. Pravzaprav bomo sedaj prikazali nekaj njegovih misli, ki jih je prikazal v svojem delu «0 ljudeh in galaksijah«, v delu, ki je izzvalo veliko diskusij, negodovanj, pa tudi odobravanj. Kakor vidimo, gre za avtorja, ki je dovolj kvalificiran. In kaj ta znanstvenik pravi?
Predvsem trdi, da ni sedanja astronavtika nič kaj posebnega, pač pa le praktično izvajanje tehnološkega principa rakete, ki je znan že več stoletij. Nato zatrjuje, da sodobna znanost stagnira in da se od zaključka druge svetovne vojne do danes ni na področju znanosti zgodilo nič takšnega, kar bi bilo vredno posebne pozornosti. Po njegovem je zlata doba znanosti že mimo, kajti na.j-večja odkritja 20. stoletja so se zaključila okoli tridesetih let v dobi odkritja kvantne teorije, v dobi odkritja atomskega jedra, Einsteinove teorije relativnosti, v dobi odkritja ondulatorne mehanike. In s tem smo praktično končali. Po letu 1930, zatrjuje britanski znanstvenik, niso znanstveniki odkrili ničesar, pač pa živijo le od odkritij svojih predhodnikov.
Britanski znanstvenik se je posebno vrgel na fizike, ki da niso v «razkošno zgradbo modeme znanosti« dodali niti ene same opeke. Ti znanstveniki — pravi angleški profesor — se pogosto pritožujejo, da za proučevanje infra-atomskih delcev nimajo dovolj velikih akceleratorjev in drugih velikanskih naprav, ki bi bile za to potrebne. Po njegovem mnenju pa je napaka v sami miselnosti teh ljudi, v miselnosti dinozavra, ki prežema vso sodobno znanost. Znano je, da so dinozavri izumrli zaradi svojega gigantizma. Podoben konec napoveduje angleški znanstvenik sodobnim mogočnim sinhrotronom, ciklotronom in drugim napravam — dinozavrom modemih fizikov.
Slab delavec — pravi — odkriva vedno nova in nova orodja, podobno kot slab vojak pričakuje zmago le od tega, da bo oborožen z močnejšim orožjem kot ga
ima njegov sovražnik. Namesto tega, da bi se znanstveniki spremenili v zobčanike velikega stroja modeme znanosti, so se po njegovem spremenili v administratorje. Zato pričakuje preporod znanosti in človeškega uma v individualnosti genija. Gigantizmu znanstvenih naprav in strojev predpostavlja angleški znanstvenik "moč velikih idej. Nadalje se sprašuje, čemu bi ustvarjali vesolje v laboratoriju, ko imamo v vesolju najbolj zapleten vendar pa tudi najbolj popoln laboratorij. Laboratoriji na Zemlji naj ohranijo le svojo vlogo, vlogo preverjanja in bolj podrobne razlage pojavov, ki jih človeški um opazi v prirodi.
In vendar ne smemo misliti, da je angleški znanstvenik glede sodobne znanosti popoln pesimist. Po njegovem Je še veliko problemov, veliko odkritij, ki le čakajo na svoje Einsteine. Po njegovem je tudi veliko umov, ki so za takšna odkritja sposobni. Toda znanstvenik potrebuje le svojo svobodo — sanjarjenja, kajti znanstvenik je in mora biti le pesnik in glasbenik, ki predvsem ustvarja, ne pa poustvarja. Znanstve-• nikova fantazija mora drzno porajati le nove stvari. Da bi pa znanstvenikov um to zmogel, mora biti prost skrbi rentabilnosti, ki danes duši mnoge velike ume.
Ko je tako zrušil mit laboratorijev, ki jih imenuje tudi sodobne katedrale znanosti, se britanski znanstvenik loteva pretiravanj v raziskovanju vesolja. Ker pa je tudi sam astronom, zahteva od bralca, naj ga napačno ne razume. Sam je namreč prvi med znanstveniki, ki je zatrdil, da živijo tudi izven meja našega planeta razumna bitja, saj je prikazal vesolje kot nekakšen ((fantastični zoološki park«, v katerem je ogromno živih bitij, med katerimi je tudi veliko razumnih bitij, le da se med seboj razlikujejo kot se n.pr. vidra razlikuje od ptice, kar pa z drugimi besedami pomeni, da so si med seboj zelo podobna, kajti ana-: tomsko gledano sta si vidra in ptica blizu saj imata svoje okostje, svoje prebavne organe, svoje organe za dihanje, možgane, oči itd.
Neki kritiki očitajo britanskemu znanstveniku njegov antropo formizem, češ da se je življenje na Zemlji vendarle pojavilo v najbolj racionalni obliki. Po njegovem pa je dedna formula, ki jo vsebuje genetična molekula ADN, višek popolnosti in je zato nemogoče zamisliti si razumno bitje brez oči, brez možganov. Da bi se pa tako nežni organi zaščitili, so potrebne kosti, lobanja... Po njegovem je prav tako
popolnoma razumljivo, da morejo biti oči čimbolj na vrhu telesa, ker so tu «najbolj učinkovite«. Da pa bi glavne informacije, ki prihajajo preko oči, prišle najprej do možganov, morajo biti čim bliže možganov. Zaradi tega so si oči in možgani blizu in čimbolj pri vrhu telesa. In tako britanski znanstvenik zaključuje, da tudi če neka bitja na kakem drugem planetu imaJo“zel«M>' polt/ kvadratasto glavo ln 1 osem' parov okončin, morajo v bistvu biti podobna človeku.
V svojih navideznih protislovjih gre britanski znanstvenik še dalje. Nikakor ne postavlja v dvom, da so na drugih svetovih razumna živa bitja, saj je to osnova njegovih zamisli. Hkrati pa je prepričan, da človek ne bo nikoli od blizu spoznal razumnih bitij z drugih svetov, da ne bo nikoli nikomur od teh stisnil roke in da je zato vse raziskovanje vesolja, v kolikor se vrši v te namene, enostavno razmetavanje sredstev.
Glede tega pravi, da bi tudi vesoljske ladje, ki bi imele desetkratno sedanjo brzlno, potrebovale tisoče let, da bi prispele do najbližje zvezde. Da pa bi mogli priti do naseljenih svetov, bi potrebovali vsaj milijon let. V kolikor bi bilo potovanje v medzvezdna prostranstva sploh možno, je malone gotovo, da bi bil v milijardah let, kolikor Je stara naša Zemlja, vsaj nekdo prišel k nam na obisk. Potemtakem so oddaljena galaktična prostranstva bila in tudi vedno bodo le predmet znanstvene fantastike, kar
Ob 70-letnici rojstva pesniškega genija
Jesenjin - slavčkova pesem Rusije
(Nadaljevanje na 6. strani)
Te dni se v vsej Sovjetski zvezi spominjajo svojega velikega sina, pesnika Sergeja Jesenjina. Letos poteka, namreč, sedemdeset let, odkar se je rodil in ves sovjetski dnevni ter periodični tisk posveča temu dogodku največjo pozornost. Ob tej priložnosti objavljamo tudi ta sestavek, ki Je o njem pod gornjim naslovom izšel v »Komsomolskaji gazeti«.
Jubilejne svečanosti so že v polnem teku. Od vseh strani je slišati Jesenjinovo ime. Njegova slava rase in se širi. Veliki modrec, čas, ki vse tako pravilno ocenjuje, ga je te uvedel v krog največjih književnih avtoritet, med one, ki so svetovno priznani in poznam. Pri nas še nimamo njemu s čast postavljenega spomenika, vendar pa se bo že v bližnji bodočnosti, upajmo, dvigal proti nebu vitki granitni steber in bodo beli oblaki kot svetel okvir bronastim pesnikovim kodrom.
A glej, tam na oglu Arbatskega trga, poleg starinske plemiške hiše, kjer je v dvajsetih letih preteklega stoletja prebival Puškin in je v dvajsetih letih tega stoletja mladina burno pozdravljala Jesenjina, tam, kjer danes stoji Dom novinarjev, pravkar stoje in se pogovarjajo trije starčki. O čem pravzaprav tako prisrčno in živahno roapravljajo?
Serjožka Jesenjin ima že sedemdeset let. Je to mogoče? S kakšno neverjetno hitrostjo tečejo ta leta.
Zanje je on Serjožka. Mlad, plavolas, ponekikrat ves vražji, a najpogosteje —■ tih in sramežljiv. Prišel je od nekje iz rjazanskega okraja tn prinesel s sabo zvoke, barve in vonjave polj in livad. Oni so ga poznali, gledali in poslušali, ti starčki njegovih let, morda celo nekaj starejši od njega, ki so dočakali naše dni. In takšen jim je ostal v spominu, da si ga drugačnega sploh ne morejo zamisliti.
Kako pa si ga zamišljajo Usti. ki jim je danes dvajset let? Postavimo, da je on danes, leta 1965, še živ in da je živ tudi Valerij Brjusov, tisti potrpežljivi, modri in spokojni Brjusov, sarbiter med strujami, ki se spopadajo v književnosti», kot ga je imenoval Jesenjin. Zamislimo si, da Brjusov, kot takrat, sedi za predsedniško mizo in predaja besedo slavljencu. Pa vstane Jesenjin, sedemdesetletnik, glava mu je posuta s snegom An obraz razbrazdan od gub, to ni mogoče: saj. je on vendar večno svetel in večno mlad...
Res, prav ni mogoče ločiti mladosti od Jesenjina, ker je pač ona značilnost njegovega talenta, redkega, čudežnega talenta, Jesenjina-ve pesmi ljubijo ljudje vseh po-kolenj. Vendar še prav posebno mladina, pri kateri njegove pesmi naletijo na še posebno močan in natančen odjek. Jesenjinovo poezija sodi med one vrhove, v tiste kulturne dosežke Rusije, ki jih odlikuje ogromna duhovna in moralna moč in po kateri stremi sleherno novo pokolenje, ki stopa v življenje.
Kadarkoli gremo na potovanje in vzamemo s seboj knjižico njegovih pesmi, da bi začeli listati po njenih straneh, nas objame poplava njegovih čustev, ki so za človeka tako lepa in tako neogibna...
In kdo od nas ni v vojnih letih nosil v svojem vojaškem nahrbtniku z znojem in soljo prepojenih listov, na katerih so bili še z mladostno dijaško pisavo prepisani stihi o brezah Rusije iz neke po vsej domovini znane knjižice? Da, to je Rusija! Zanjo smo žrtvovali svoje nemirne sanje, težka vojna leta in svoja mlada življenja...
Resnično, v Jesenjinovi poeziji
je nekaj, kar je podobno bistremu, čistemu studencu. Le od časa do časa je pri njem čuti kako grobo besedo, a še ta takoj odleti ter izgine, ne da bi za sabo pustila kako sled.
Jesenjin je lirik v vsem svojem bistvu, cm je rojen lirik. Brez lirike sl je nemogoče zamisliti njegovo poezijo. Enkratno, nenavadno lepo in silno pa je tudi njegovo epsko izražanje, prepleteno z iskreno liriko.
Znane so nam njegove velike epske legende o dneh revolucije. Pred nami se pojavljajo orjaški dogodki in posamezne človeške u-sode. Med temi zavzema svoje ustrezno mesto tudi Jesenjlnova lirska pesnitev «Ana Snjeginas, v kateri nam pesnik pričara toliko življenja, poezije ter zgodovinskih resnic, da jo lahko s polno pravico smatramo za umetnino vrhunske klasike.
V Jesenjinovi poeziji pa je tudi mnogo bolečine, mnogo tragičnosti in po nekikrat obupa. Kdo se ne spominja njegovega *Črnega človeka?v ln vendar je res, da je ves njegov pesniški lik svetel in jasen kot pomlad...
Pripovedujejo, da je Feliks Dzer-džinski (revolucionar, Leninov najtesnejši sodelavec, op. ur.), ko se je seznanil z Jesenjinom, nehote izrekel naslednje znamenite besede: «Kako morete vendar tako živeti?*
«Kako?», je zmedeno vprašal Jesenjin.
«Nezaščiteni,* je odvrnil Dzer-džinski.
Čudovita jasnovidnost. Dzerdžin-ski ga je v hipu spoznal in razumel. Res, Jesenjin je živel povsem »nezaščiten». V njem ni bilo nobenega notranjega oklepa, ki človeku omogoča, da postane duhovno neranljiv.
In prav zaradi tega je nekega sivega decembrskega dne l. 1925 tudi moral umreti. V sobi hotela, katerega okna gledajo proti Isaki-jevski katedrali, se je rodila njegova poslednja pesem, napisana s krvjo. In koliko toplote, koliko iskrene dobrote je v lem njegovem poslednjem slovesu:
«Na svidenje, tovariš, na svidenje...*
Dokumentarec «Ljudje na oblakih*
MOSKVA, 19. - V tefeiniem letu bo sovjetska kmemut igiu i-ja napravila v celoti nad 600 dokumentarnih ter tako imenovanih divulgotivnih filmov. Med temi bo morda najbolj zanimiv film, ki nosi naslov «Ljudje na oblakih*, ki ga je izdelal dokumentarni filmski studio v Kijevu.
Film, o katerem je govora, m enostavno snemanje vrste drznih padalskih podvigov. Sam operu-ter Sergej Kiseljov, ki je po poklicu inženir, hkrati pa tud 1 strasten padalec, je sam med padanjem s padalom s filmsko kamero snemal svoje tovariše padalce, ki so se z zračnih višin s padali spuščali proti tlom. Poleg cele gruče padalcev, ki se počasi spuščajo proti tlom, vidimo v tem filmu tudi nekaj padalcev, ki izvajajo zelo zapletene akrobatske vaje, Gre za vaje, ki jih odlični strokovnjaki in športniki izvajajo na višini okoli 250 metrov nad zemljo. Posebna zanimivost tega filma je še v tem, kar označuje sam naslov filma, je bil ves film posnet visoko v zraku, vedno pa nad oblaki. Le ob koncu filma vidimo kratek kader s padalci na zemlji.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Možen je intervju, ki bo zelo važen za vašo bodočnost. Lotite se reševanja nekega delikatnega vprašanja brez
ovmkanja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pričakujte v svojem delu nekatere težkoče, spričo katerih pa ni treba, da bi se ustrašili. Ostanite hladnokrvni, čeprav vas bo nekdo močno izzival.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Bodite manj površni in odpravite čim-prej nekatere pomanjkljivosti svoje poslovne organizacije. Scušajte si pridobiti naklonjenost ossbe, ki ste se z njo pred kratkim seznanili.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Dan bo uspešen, posebno kar ladeva utrditev že pridobljenih pozicij. Bodite bolj prisotni v kulturnem življenju.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skrbno proučit« svoja zavezništva in M
otresite odvečnih obveznosti. Nadzorujte bolj svoje živce v prisotnosti ljubljene osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne dovolite, da bi do konca ne izkoristili neke odlične ponudbe. Pogumno in odločno boste odpravili neki nesporazum.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne lotite se reševanja nekaterih vprašanj brez ustrezne priprave. Nikar ne skušajte uresničiti neke ideje, ki vam še ni povsem jasna.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V nekem tveganem poizkusu boste gotovo uspeli, če pri tem ne boste
pokazali omahljivosti. Nepredviden dogodek utegne ogroziti vaš čustveni načrt.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes bodo pogoji za vas izredno ugodni, vendar se otresite odvečnih odgovornosti. Potrebni ste ustreznega telesnega razvedrila.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vse okoliščine bodo v vaš prid, nikakor pa ne počivajte na lovorikah. Ljubljena oseba ne bo pokazala do vas potrebnega razumevanja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan je primeren za vsa dela, pri katerih je potrebna domiselnost. Pripravlja se resnejši spor, ki ga ne boste mogli preprečiti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neko svoje večje delo boste lahko opravili samo s pomočjo drugih. Deležni boste nepričakovanega priznanja.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Orkestri; 12.15 Največ, najviše, najdlje; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 34.45 Tamburaški ansambli; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 «Volan»; 16.30 Kavarniški koncert;
17.20	Vatikanski koncil; 17.30 Lju-biša Petruševskl in Milica Rus-man iz Beograda; 17.45 N. Rota: Petnajst preludijev; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Pojeta F. Hardy in G. Gaber; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Zbor «Kras» iz Dola-Poljan; 21.00 Musorgski: »Boris Godunov«.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Istrske in dalmatinske; 13.30 Operetni program; 13.40 O. H. Bianchi: »La carrozza verde«.
Koper
7.15	Jutranja glasba; 11.00 Melodije; 11.20 Poje Angelo Gatti;
11.30	Današnji pevci; 11.45 Plošče «Durium»; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.45 Pojeta Mira Gubik ln Matija Cerar; 16.00 Pisma poslušalcev; 16 20 Izbrali ste; 17.00 Iz operetnega sveta; 17.40 Jazz;
18.00	Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05
SOBOTA, 20. NOVEMBRA 1965
Operna antologija; 10.30 Sola; 11.30 Nussiove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14.00 Radijska kronika; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Nepozabne pesmi; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba s plošč; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Bartokove skladbe; 18.30 Moderna klavirska glasba; 20.30 Verdijeva opera »Don Carlos«.
//. program
7.20	Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove Ital. pesmi;
11.15	Vesela glasba; 12.00 Orkestri;
12.20	Operni program: Bolto, Puccini, Mascagni; 12.45 Turistične beležke; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnove)še plošče; 15.35 Miniaturni koncert;
16.00	Rapsodija; 16.50 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 Oddaja za mladino; 18.35 Prireditve med tednom; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Jazz; 21.00 Mali ansambli; 22.20 Jazzovska glasba.
III. program
18.30	Pregled ital. slovstva; 18.45 Hindemithov koncert, opus 46;
19.30	Vsakovečemi koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Cambini-jev Kvartet; 21.20 Mala pesniška antologija; 21.30 Koncert.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Za toplo peč; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Kitara v ritmu; 10.15 Iz oper ital. veristov;
11.00	Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 N. Mjaskov-
ski; Splet skladb za simf. orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ansambel B. Kovačiča in trio Blu-mauerja; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Odlomki iz slov. oper; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Gremo v kino; 17.35 Priljubljene popevke; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Studio Koper; 18.45 S knjižnega trga;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Koncert lahke glasbe; 20.30 »Pokaži, kaj znaš«; 21.30 Vedri zvoki; 22.10 Oddaja za izseljence;
23.05	Plesna glasba.
Ital. tele vizl/o
8.30 Sola; 10.30 Posebna oddaja ob začetku radijske šole za leto 1965-66; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 1955 športne vesti in kro nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glas beni spored s sodelovanjem Rite Pavone; 22 15 Mozart tn Smetana; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Izbrane strani iz Verdijevih del; 22.00 Festival Italijanske popevke v Švici.
Jug. televizijo
10.00	TV v šoli; 17.40 Kje je, kaj Je; 17.55 Zoki Poki — lutkovna oddaja; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Mladinska oddaja; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnev nlk; 20.30 Obzornik; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Druga plat medalje — humorist, oddaja; 22.00 Zgodbe za vas — film; 22.25 Zadnja poročila.
Vrem« včeraj: naj višja temperatura 12.1, najnižja 9.8, ob 19. uri 11.2: zračni tlak 999.9 pada, vlaga 92 odst., veter 6 km jugovzhodnik, nebo pooblačeno, padavine 6 mm, morje mirno, temperatura morja 13.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 20 novembra
Srečko
Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 16.30. Dolžina dneva 9.19. Luna vzide ob 3.47 in zatone ob 15.20
Jutri, NEDELJA, 21 novembra
Marija
POROČILO ODBORNIKA ZA FMANtt TRtPANIJA
Deželni proračun za leto 1966 znaša skoraj 30 milijard lir
Proračun predvideva, da se bodo letos dohodki v primeri z lani zvišali za 1 milijardo 840 milijonov lir
Deželni odbor je predložil deželnemu svetu zakonski osnutek o deželnem proračunu za leto 1966. V preteklih tednih je deželni odbor razpravljal o tem osnutku, ki ga je pripravil odbornik za finance Tri-pani. Po deželnem statutu mora deželni svet odobriti proračun do konca leta, drugače mora izglasovati poseben zakon o začasnem proračunu. To pomeni, da ima deželni svet skupno s pristojno komisijo samo dober mesec časa, da spravi proračun pod streho. V svojem poročilu o proračunu pravi Tripani, da je to prvi proračun, ki bo sprejet v predpisanem roku, saj so proračune za leti 1964 in 1965 odobrili šele sredi letošnjega leta. Po drugi strani pa mora deželni svet zaradi tega dejansko razpravljati v dvanajstih mesecih kar o treh proračunih ter jih odobriti.
S proračunom za 1966 se bo dežela izmotala iz prehodnega stanja, ki Je bilo značilno za prejšnja proračuna. Ustava namreč prepoveduje, da se s samim zakonom o proračunu določijo novi izdatki in je zato treba pripraviti predmetne zakone za vsako področje izdatkov Za proračun leta 1965 se niso mogli ravnati po tem kriteriju in Je moral deželni svet sprejemati po sebne zakone šele naknadno. Od Junija dalje Jih je tako sprejela kakih 20. S proračunom za 1966 pa preide deželna uprava v glavnem v normalno stanje.
Deželni proračun za leto 1966 znaša skupno 29 milijard in 425 milijonov lir. Dohodki naj bi se zvišali za 1 milijardo 840 milijonov v primerjavi s prejšnjim proračunom. Ena milijarda poviška dohodka se nanaša na zvišanje deželnega deleža od državnega dohodninskega davka in davka na delniške družbe za eno desetino. Od IGE se bo zvišal deželni delež za 600 milijonov, od državnega davka na plin in elek trični tok za 110 milijonov od to baka za 100 milijonov.
Kot vidimo, se bo sukala višina dohodkov dežele okrog 30 milijard na leto. Deželni dohodki so namreč zelo togi, ker se ne morejo spreminjati kot državni, saj se ie dežela odrekla nalaganju lastnih dav kov.
Kar se tiče izdatkov, ki so v bistvu izraz sprejetih programskih obveznosti in raznih gospodarskih in finačnih posegov deželnega odbora v prihodnjem proračunskem letu, poudarja odbornik Tripani svojem poročilu, da je proračun splošno zasnovan na treh osnovnih usmeritvah. Predvsen* skuša dežela čimbolj zavirati naraščanje tekočih izdatkov za upravljanje, da ostane čimveč na razpolago za naložbe Nadalje namenja precejšnjo vsoto v proizvodne namene, kar naj služi pospeševanju gospodarskega razvoja v naši deželi. Končno skuša povečati prispevke v socialne namene, saj služi konec koncev tudi to k povečanju dohodkov, kar pomeni napredovanje deželne skupnosti na vseh ravneh.
Pri pripravljanju proračuna je odbornik Tripani mimo obveznih izdatkov za osebje, ureditev in delovanje deželnih uradov itd. sestavljal postavke v treh ločenih fazah, ki niso značilne le po proračunskem postopku, marveč tudi po programskih Izbirah. Predvsem Je vpisal v proračun prispevke, ki izvira Jo iz deželnih zakonov, kateri že doročajo njihovo višino. Pri tem gre za zakone, ki veljajo za razdobje več let. V to kategorijo spadajo na primer deželni zakoni, s katerimi je dežela določila prispevek za plačevanje obresti od posojil, ki Jih najemajo pokrajine, občine in razne ustanove za gradnjo ljudskih hiš, šol bolnišnic, vodovodov, kanalizacije ter za tehnološko modernizacijo industrijskih podjetij. V to kategorijo spada tudi prispevek 500 milijonov lir v sklad »deželne solidarnosti« za preprečevanje škode po neurjih in za obnovitev proizvodnih zmogljivosti podjetij. V bistvu je določenih na podlagi omenjenih zakonov v proračunu 1 milijardo in 520 milijonov lir.
Zatem so prišli na vrsto izdatki na podlagi deželnih ukrepov, katere je treba določiti v proračunu. Za razne zakone, s katerimi so sprejeli obveznosti za leto 1965. velja kriterij, da se prispevki določijo, seveda po potrebi, tudi za nadaljnja leta. To pomeni, da niso razni letošnji ukrepi deželnega odbora le začasni, marveč da so bili sprejeti za to, da bodo vplivali tudi na razvoj v prihodnosti. Na podlagi tega kriterija je določenih v proračunu za prihodnje leto 11 milijard in 283 milijonov lir.
Razen 180 milijonov, ki so določeni za uresničenje deželnega načrtovanja, predvideva proračun na
ske, industrijske in finančne družbe, ki Jo že predvideva proračun za leto 1965, katere uresničenje pa je bilo treba zaradi obilnega zakonodajnega dela in zaradi uporabe sredstev za ublažitev posledic neurij odložiti. Tej družbi bi morali določiti začetni sklad 3 milijarde in 200 milijonov lir. Na kmetijskem področju se predvidevata dva zakonska ukrepa. Prvi se tiče izdatka 400 milijonov lir za razvoj živinoreje, drugi pa 400 milijonov lir za pospeševanje kmetijske dejavnosti sploh. 250 milijonov je določenih za pospeševanje notranje trgovine, 250 milijonov pa za turizem. 300 milijonov bodo porabili za kredite v prid obrtnikom.
Tudi za leto 1966 se napovedujejo trije novi važni zakonski ukrepi za javna dela v višini 1 milijarde 800 milijonov lir. Predvsem bodo sprejeli zakon v prid krajevnim u-stanovam za razna javna dela. 500 milijonov lir bodo namenili za dela, ki bodo služila omejevanju posledic
stvene namene, 100 milijonov lir za centre socialne medicine, 250 milijonov lir za šolanje defektne dece in tako dalje.
V bistvu je hotel deželni odbor ob predložitvi obračuna nakazati deželnemu svetu in javnem mnenju tudi namene in obveznosti o izdatkih v zvezi z 12 novimi zakonskimi ukrepi, ki jih namerava sprejeti v prihodnjem letu. S tem hoče uresničiti svoje programske obveznosti in dokazati, da vodi stvarno politiko.
Oddana javna dela
Na dražbah, ki so bile v tem tednu, je občina dodelila nekatera javna dela sledečim podjetjem: Lozei, za popravilo strehe in o-meta cerkve v Bazovici za 5 milijonov 400.000 lir; Giacomelli, za postavitev ograje okrog nove carinarnice pri mestni klavnici pri .	.	Sv. Soboti za 1.115.570 lir; Paro-
naravnih nesreč, t j. zlasti za ure-* vel, za popravilo strehe in proče-ditev rečnih strug. Odbor Je nada- lja osnovne šole «D. Rossetti. pri lje določil 450 milijonov lir v zdrav- I Sv. Soboti za 8.100.000 lir.
Posredovanje vodstva CGIL za tržaško pristanišče
Osrednje vodstvo CGIL je poslalo ministrstvoma za trgovinsko mornarico in zaklad pismi, v katerih zahteva, naj takoj skličeta sestanek s sindikalnimi organizacijami, na katerem bi razpravljali o .položaju v tržaškem pristanišču. Sestanka naj bi se udeležile vse osrednje sindikalne organizacije, vsekakor pa vsaj delegacije vsedržavnih sindikalnih organizacij pristaniščnikov in kovinarjev skupno z osrednjim tajništvom CGIL.
Snoči pa so se na sedežu Nove DZ-CGIL sestali sindikalisti, katerim je glavni tajnik Calabria poročal o svojih rimskih razgovorih, nakar so razpravljali o spomenici, ki Jo je tajništvo pripravilo v zvezi s pristaniščem.
Sestanek pokrajinskih odbornikov za dobrodelnost
Na sedežu tržaške pokrajinske uprave so se sestali pokrajinski odborniki za dobrodelnost iz vse dežele. Za tržaško pokrajinsko u-pravo se je sestanka udeležil odbornik Degano, za goriško odbornik Bottegaro, za videmsko pa odbornik Ermano. Sestanka so se udeležili tudi funkcionarji treh pokrajinskih uprav.
Na sestanku so proučili vsa vprašanja, ki se tičejo socialnega skrbstva v treh pokrajinah in so se še posebno zadržali na vprašanju pomoči gluhonemim.
SNOČI V GREGORČIČEVI DVORANI
Planinci so počastili spomin pok. predsednika Zorka Jelinčiča
Tople besede dr. Mašerove in predvajanje filmov o izletih, ki se jih je udeležil pokojni Zorko
Slovensko planinsko društvo v Trstu je priredilo snoči prisrčen društveni večer, posvečen spominu pokojnega predsednika Zorka Jelinčiča. Obilni obisk, saj je bila dvorano natrpana, je pokazal, kako je bil pokojni Zorko vsem priljubljen in kako se je vsem v globoko vtisnil v srce in spomin zaradi svojega blagega značaja in še posebno zaradi svojega nesebičnega javnega delovanja, pri čemer so ga vedno vodila klena etična načela.
O njegovem delovanju in o tem, kako je prvi po vojni zaoral v ledino našega planinstva je spregovorila z občutenimi in ganljivimi besedami planinka dr. Mašera, ki je rekla, da je težko orisati lik te markantne osebnosti. Poudarila je njegove zasluge na raznih področjih in rekla, da ga žal današnja mladina ni mogla bolje spoznati, ker je zadnja leta bolehal in ni mogel več hoditi na skupne izlete.
Njegovo življenje je bilo trajen delovni dan. Med obema vojnama, ko so skušali fašisti z vsemi sredstvi iztrebiti naš živelj ter so številni slovenski izobraženci zapuščali rodno zemljo in odhajali v Jugoslavijo, je Zorko ostal in sprejel neenako borbo s fašizmom. Boril
se je, da bi Slovenci ostali Slovenci in ohranili zvestobo svojemu jeziku in zemlji. Ves ta čas pa je hodil v gore, ki jih je vedno ljubil, saj so bile prava šola za utrjevanje volje in poglobitev ljubezni do ožje domovine.
Govornica je zatem omenila njegov križev pot po fašističnih ječah in internacijah ter tako je po vojni takoj zopet poprijel za delo povsod, kier je bilo treba, zlasti na planinskem torišču. V Planinskem društvu je vedno znal ohraniti planinskega duha ter se zavzemal zlasti za vzgojo mladih plezalcev in za smučarski naraščaj. Zadnja leta se je ukvarlal s pisanjem Priročnika o Krasu, pridno zbiral ledinska imena ter dokončal tudi zemljevid tržaškega ozemlja. Na koncu je dr. Mašerova dejala, da nam bo pokolni Zorko zaradi svoje požrtvovalnosti, vztrajnosti, optimizma in drugih vrlin ostal vedno za zgled.
Sledilo je predvajanje nekaj filmov o izletih, ki se jih je udeležil pokojni Zorko, nakar je tajnica Danijela Nedoh prebrala odlomek iz njegovega spisa «Po baški grapi«. Končno so še predvajali lepi film A. Žerjala o Štanjelu.
področju Javnih del 700 milijonov lir prispevk a v denarju za gradnjo šol, 700 milijonov za financiranje gradnje in ureditve vodovodov in kanalizacije, 1 milijardo 300 milijonov za gradnjo bolnišnic, 600 milijonov za ureditev turističnih cest. Končno je treba dodati tej panogi že znatni prispevek 1 milijarde 220 milijonov za uresničenje deželnega zakona za razvoj turizma, gostinskih obratov ter turističnih, športnih, planinskih in Jamarskih naprav.
Kar se tiče proizvodnih sektorjev, je določenih 900 milijonov za razna kmetijska in gozdarska dela, 550 milijonov za strokovno izobraževanje kmetov, poldruga milijarda za pripravljanje industrijskih področij in infrastruktur, 300 milijonov za dejavnost nove ustanove za razvoj obrti.
Na socialnem področju določa proračun 600 milijonov za šolske podpore, 500 milijonov za strokovno usposabljanje, 350 milijonov za kulturne dejavnosti, poldrugo milijardo za socialno skrbstvo in 80 milijonov ra razne patronate.
Upoštevajoč tekoče izdatke, ostaja na razpolago 8 milijard, ki Jih bodo porabili za izvajanje zakonskih ukrepov, ki Jih sedaj pripravljajo, ali ki Jih bo deželni odbor predložil svetu.
Največja obveznost v proračunu ae pri tem tiče ustanovitve trgovin-
UiinilllllUI||llll|||||||||||||||||||||||||||||||llllllllllll|||||MIIIIIIIIIIIIIII||l|||||||||||||||||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIM||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||UUltlllllllllllllllllllll|llllll||llllll||||||||||l||||||MšHUII||||l|IMI|llll||lll|||ll|||||||||||||||||||||||||||||||t||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Po zaključeni razpravi o proračunu prihodnji četrtek glasovanje o njem
Svetovalec LSS Rudolf obžaloval neuresničitev nekaterih postavk politično-upravnega sporazuma v korist slovenske manjšine Prizadetim kmetom zaradi neurja bodo razdelili 8.750.000 lir
V začetku sinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta je predsednik dr. Savona na kratko sporočil svetovalcem o sestanku, ki se ga Je nedavno udeležil v Rimu pri ministru Colombu glede ustanovitve medicinske fakultete, o čemer smo že pisali.
Nato so svetovalci odobrili nekaj upravnih sklepov, med katerimi tudi sklep o stroških, ki Jih je imela delegacija pokrajinske uprave, ki je preteklo pomlad obiskala koncentracijska taborišča*' v Mauthausenu 20-letnici odporni-
spevklf^iKrajinsicfe ftp¥ave “prizadetim kmetom zaradi neurja v preteklem poletju. Odbornik Je pri tem poudaril, da se je komisija za kmetijstvo pokrajinskega sveta podrobno zanimala za nastalo škodo in da so na poziv pokrajinske uprave na razne ustanove, naj prispevajo v sklad za pomoč prizadetim kmetom, pozitivno odgovorile le deželna uprava, ki je nakazala milijonov lir, trgovinska zbornica z 1,5 milijona lir in Kmetijski konzorcij z 250.000 lirami. Ugotovljeno pa Je bilo, da so kmetje na našem področju utrpeli za okrog 130 milijonov lir škode. Pokrajinska uprava, je dejai odbornik, pa je sklenila nakazati 2 milijona lir. Odbornik je nadalje izjavil, da oo komisija za kmetijstvo pokrajinskega sveta razdelila 8 milijonov 750 tisoč nabranih prispevkov kmetom, ki so utrpeli večjo škodo. Povedal je tudi, da je predložilo prošnje za podporo okrog 500 kmetov. Sklep je bil soglasno sprejet.
Sinoči se Je zaključila razprava o letošnjem proračunu. Na prihodnji seji v torek se pričakuje odgovor predsednika, na seji, ki bo prihodnji četrtek, pa glasovalne izjave posameznih skupin in glasovanje o proračunu.
Svetovalec Slovenske skupnosti Saša Rudolf je včeraj obrazložil predvsem politično stališče svoje skupine do proračuna. Omenil je, da Je politično upravni sporazum med strankami, ki podpirajo odbor, predvideval med drugim tudi vrsto pobud v korist slovenske manjšine v pokrajini. Z obžalovanjem, Je ugotovil, da niso bile vse te pobude uresničene, hkrati pa Je priznal, da je v letošnjem proračunu vključena tudi rešitev nekaterih omenjenih vprašanj. Poudaril je, da z nestalno namestitvijo slovenskega prevajalca še ni rešeno vprašanje stikov z javnostjo. Nato je omenil, da predvideva sporazum objavo pokrajinskih razglasov tudi v slovenščini, obnovitev izdaje vestnika pokrajinske uprave v slovenščini, namestitev krajevnih napisov in drugih cestnih znakov, izbiro osebja, ki naj bi ga namestili za potrebe uprave in ureditev nekaterih pokrajinskih cest. Zato je vprašal predsednika, naj mu odgovori v zvezi z ureditvijo urada za javne stike, kot Je bilo dogovorjeno, kar je potrebno za čimboljše sodelovanje in razumevanje med pokrajinsko upravo in slovensko etnično skupino. Zatem Je z obžalovanjem ugotovil, da pokrajinska u-prava ni poskrbela tudi za ■slovenski govor ob otvoritvi novega poslopja slovenskega znanstvenega ii-ceja in trgovskega tehničnega zavoda.
Potem ko Je polemiziral s komunisti, je ugotovil, da Je pokrajinska uprava vključila v letošnji proračun izdatek 27 milijonov Ur za potrebe slovenske manjšine, Ja so bile preurejene in popravljene nekatere pokrajinske ceste v okolici za 368 milijonov lir del, ter da so bili imenovani nekateri Slovenci za predstavnike pokrajinske uprave v komisijah, ki zanimajo tudi slovensko manjšino.
Svetovalec Rudolf Je tudi obširno odgovoril liberalnemu svetovalcu dr. Joni na njegove žaljive izjave do Slovencev, ki jih je podal na prejšnji seji, ko se je poleg drugega tudi zgražal, kako je sploh mogoče zahtevati, da bi v Trstu imenovali kako ulico po slovenskih zaslužnih možeh. Rudolf Je v svojem govoru naštel številne ulice in trge bližnjih mestih Slovenije, Kopru, Piranu in Izoli, ki nosijo ime po
italijanskih umetnikih, znanstveni-. med tistim, ki ima pravico vladati kih in drugih italijanskih osebno- in tistim, ki je nima. Razlikovanja
in Dachauu ob
-Ihania Gdhnrnilf Vlfflni na spominjale na Zloglasne čase liiun-1 end npi/ t^-drugm -tržaških fašističnih ka-
jfr » * - 'VtrtcifrvrViiu kDfltnm Ir i a nH 1 nAnn rro.
stih. To je najbolj zbodlo liberalce in misovce, ki so ga prekinili s pripombami, da so ta mesta italijanska in podobno.
Vodja demokristjanske svetovalske skupine Maly pa je po polemiki s komunisti ostro obsodil gonjo fašistov in liberalcev proti vključitvi slovenskega socialističnega svetovalca v tržaški občinski odbor. Najprej je ugotovil, da sta ti dve stranki organizirali škvadre, ki sta Jih pripeljali iz drugih mest in ki so spominjale na zloglasne čase Glun-
¥ori#orasv> -Potem ko Je odločno za vrnil stališče teh dveh desničarskih strank o demokraciji in kako naj bi Slovencem delili pravice, Je svetovalec Maly dejal: «Jezik ne more biti opravičilo za diskriminacijo
so lahko samo političnega značaja med tistim, ki sprejema določene osnovne teme in tistim, ki jih ne sprejema, med tistim, ki se strinja z določeno politično smerjo in tistim, ki se ne strinja. Zasluga levega centra — je dejal Maly — Je, da je dal povod za pojasnitev tega vprašanja.
Toda levi center je tudi spremenil položaj, ki je bil mnogo let ustaljen, v devinsko-nabrežinski občini in je razgibal še druge položaje. Levi center je torej politika, ki se postopoma uresničuje in se razširja tja, kjer Ji pogoji omogočajo«.
O proračunu je govoril tudi miso-vec Chiandussi, ki Je ponovil fašistične guljene argumente o »nevarnosti italijanstva Trsta« in podobno.
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Vodstvo Italsider pripravljeno sprejeti 35 pristaniških delavcev
Svetovalec Cnffaro pojasnil predlog resolucije o pospešitvi gradnje ljudskih stanovanj
Sinoči se je v občinsi palači sestal občinski svet, ki je nadaljeval obravnavanje raznih vprašanj, ki so na dnevnem redu.
Na začetku seje je župan Fran-zil sporočil, da bo danes v razstavni palači Costanzi ob 18.30 o-tvoritev spominske razstave, ki je posvečena tržaškemu slikarju in kiparju Carlu Sbisaju. Danes bodo občinski predstavniki položili lovorov venec na spominski kamen v parku pri Sv. Justu, ki je posvečen Gabrielu Foschiattiju, ki je pred 21 leti umrl v Dachauu. Zupan je nadalje sporočil, da ga je minister za trgovsko mornarico obvestil, da je vlada nakazala 2 milijardi in pol lir za finansiranje raznih del v tržaškem pristanišču Nadalje je omenil, da sta v teh dneh ministra za trgovsko mornarico in fifta'rTče dala svoje privoljenje za zgraditev naftovoda Trst-Bavarska-Avstrija. Preteklo sredo pa je župan obiskal skupaj s predsednikom pokrajine Sa-vono, predsednikom trgovinske zbornice Caidassijem in rektorjem
iffiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifuiiiiiitiiiiiiiiiii
DESNIČARSKI SKRAJNEŽI SE SPET IGRAJO Z OROŽJEM
Policija našla 290 kg razstreliva uvedla preiskavo med neofašisti
0d 30 zaslišanih so jih najprej pridržali 8, od teh pa končno tri, od katerih je eden že v zaporu in prijavljen sodišču
Desničarski skrajneži se ponovno igrajo z razstrelivom. Včeraj se je zvedelo, da vodijo agenti političnega oddelka kvesture tajno in strogo preiskavo v zvezi z najdbo 290 kg razstreliva in 80 detonatorjev, od katerih 30 električnih.
Preiskavo o tatvini so agenti u-vedli pred približno 15 dnevi, ko so uslužbenci kamnoloma »Facca-noni» pri Sv Ivanu prijavili tatvino 200 kg razstreliva, ki ga u-porabljajo za razstreljevanje skal ter 50 električnih detonatorjev.
Policisti so začeli poizvedovati v mladinskih krogih skrajnih desničarskih skupin in kaj kmalu so razširili preiskavo. Na kvesturo so povabili nekaj nad 30 ljudi ter jih zaslišali. Vsi so bili pripadniki skrajne desnice. Zdi se, da so bili v afero z razstrelivom zapleteni pripadniki neofašistične stranke, člani znane srednješolske organizacije in člani GEST (Grup-po Escursionisti Triestini), v zvezi s katerim je nastal precejšen hrup pred približno tremi leti, ko
je prišlo do odkritja precejšnje količine razstreliva in orožja v neki jami ter do samomora v nekem seniku v Boljuncu.
Od omenjenih 30 oseb so jih a-genti pridržali 8, ki sicer niso zagrešile tatvine razstreliva, vendar so dobro vedele za skrivališče. A-genti so poiskali skrivališče, ki je bilo v zgornji okolici. Razstrelivo je bilo skrito v neki skalnati špilji Toda poleg 200 kg, ki so ga skrajneži ukradli v kamnolomu »Faccanoni«, so agenti našli še 90 kg razstreliva in 30 navadnili detonatorjev ter .vžigalne vrvice Domneva se, da je bila druga količina razstreliva plen tatvine ali tatvin v kakem drugem kamnolomu.
Od 8 mladeničev so agenti političnega oddelka pridržali tri. E-nega od teh, in sicer 17-letnega Maria M., nekje iz Barkovelj. ki je bil že kaznovan, ker so pri njem pred leti našli orodje, so že včeraj zjutraj aretirali in pospremili v koronejske zapore. Ni pu
znano, kako se glasi prijava sodišču.
Agenti nadaljujejo preiskavo in ni bilo mogoče izvedeti kaj več o drugih dveh osumljencih.
MiiimiiiimiiiimiimiiiiiltiimiitiitiiiitliimiiliiiiitimiiiiMiiiiiiiiiiiilliiillilliiiiiMMllliiiimitiiiiiiiitiiiiiiii
ODPOVEDANA ZA PONEDELJEK NAJAVLJENA STAVKA
Štivanska tovarna papirja bo prevzela Crane-Orion?
Danes sestanek upnikov na sodišču Posredovanje trgovinske zbornice
Danes bo na sodišču sestanek upnikov podjetja Crane-Orion, kateremu grozi stečaj, čeprav bi lahko dobro uspevalo, sai je na svetovnem trgu veliko povpraševanje po varovalkah za petrolejsko industrijo, ki jih tovarna izdeluje, pri čemer zaposluje 400 delavcev.
V zvezi s tem vprašanjem je bil tudi včeraj sestanek, na katerega je proti koncu prišel zastopnik podjetja Cartiera del Timavo (šti-vanske tovarne papirja) ki je izjavil, da bo to podjetje prevzelo tovarno za tri mesece na poskus-njo, pri čemer pa bi mu morali iti na roko tudi denarni zavodi ki se teh obveznosti nekam otepajo. Spričo tega so delavci, ki so tudi sklicali skupščino, sklenili preklicati stavko in pohod po me stu. ki so ju napovedali za pone deljek. Sedaj bi bilo torej prav, da bi se zganile tudi banke, s čimer bi opravile zelo kokristno delo v prid tržaškemu gospodarstvu.
V zvezi s položajem v podjetju je včeraj v občinskem svetu pristojni odbornik odgovoril na vprašanje svetovalca Pincherla (PSI-UP), da je ENI odklonil ponudbo, da bi prevzel tovarno. Trgovinska zbornica je izdala poročilo, v katerem pravi, da se je po, intervencijah raznih mestnih ustanov in oblasti za rešitev krize v podjetju predsednik zbornice Caidassi obi-nil na predsednika tovarne papirja odv. Ferrara, da bi to podjetje kaj storilo, da se reši Crane-Orion. Po razgovorih s predstavniki tovarne papirja in bank so se sporazumeli, da bo ravnateljstvo tovarne papirja v prihodnjih dneh oodrobneje proučilo položaj, da ugotovi, ali se lahko ohrani Crane-Orion Sklenili so, da bodo pozvali tudi druge gospodarstvenike, naj se pridružijo pobudi tovarne papirja. V prihodnjih dneh bodo navezali stike z oblastmi, denarnimi zavodi in sindikati.
Sklenjen sporazum za varilce v Sv. Marku
V ladjedelnici Sv. Marka se je končal spor glede proizvodnih nagrad elektriških varilcev, ki je trajal dolgo mesecev, ker so jim hoteli te nagrade občutno znižati. S sporazumom so delavci dosegli, da se ohranijo nagrade, ki so povprečno veljale v prvih letošnjih mesecih. Sindikati so tudi dosegli, da bodo delovodje sproti sporočali delavcem, kakšne nagrade so si zaslužili. Kar se tiče sporov In pritožb, posameznih delavcev, pa jih bodo uredili v okviru notranjih komisij. Snoči je bila enotna skupščina varilcev, na kateri so delavci sprejeli sporazum.
Na Intersindu pa so se včeraj razbila pogajanja o uvedbi novega načina akordnih dodatkov v Tovarni strojev in se bodo delavci v ponedeljek sestali na enotni skupščini, da se pomenijo o nadaljnji borbi.
Spremembe proge št. 5
Ravnateljstvo avtofilotramvajske službe podjetja Acegat sporoča, da bo zaradi potreb cestnega prometa izhodiščna postaja filobusa št. «5» na Trgu Perugino preložena na drugo stran trga, in sicer med Ul. Settefontane in Ul. Gregorut-ti. Hkrati pa bo ukmiena sedanja postaja na omenjenem trgu pred barom »Catina. in bo postavljena nova postaja na vožnji proti središču mesta v Ul Conti pred križiščem z Ul. Petronio
tržaškega vseučilišča dr. Origone-jem zakladnega ministra Colom-ba v zvezi s tržaško medicinsko fakulteto.
Zupanovim sporočilom so sledili odgovori raznih občinskih odbornikov na vprašanja, ki so jih zastavili občinski svetovalci. Več vprašanj je zadevalo ureditev prometa v raznih mestnih in predmestnih ulicah. Posebne omembe je vredno vprašanje tovarne Crane-Orion, ki ga je zastavil svetovalec Pincherle in o katerem poročamo na drugem mestu našega lista.
Odbornik Fantasia pa je odgovoril’na vprašanje, ki ga je postavil komunistični svetovalec Muslin glede razširitve »funkcionalnih avtonomij, v škedenjski železarni Italsidef.^Gre za zelo pereče vprašanje, ker sklep železarne prizadeva številne pristaniške delavce: 46 stalnih in 55 dnevničarjev. Železarna je mehanizirala ves proces razkladanja ter sklenila, da bo v lastni režiji skrbela za vsa dela. Do sedaj je za iazkiadanje v pristanišču skrbela družba, ki obstaja že ,43 let. Odbornik Fantasia je pojasnil, da je uprava železarne pripravljena sprejeti 35 pristaniških delavcev. Svetovalec Muslin ni bil zadovoljen z odgovorom. «Jaz nisem vprašal za pojasnila — je dejal — temveč sem zahteval, da občina zastavi vse svoje sile, da se reši vprašanje ob stoja številnih delavcev in njiho vih družin.. V debato je posegel župan Franzil, ki je dejal, da je preteklo nedeljo »dvignil« s postelje ministra Snagnollija (ki ie bil v našem mestu zaradi zaseh nih zadev) ter ga povedel na sestanek s sindikalnimi predstavniki, luškim poveljnikom in izreii nim komisarjem Javnih skladišč. Na sestanku so predstavniki Ita sider zagotovili, da bodo sprejel' 35 delavcev.
Na včerajšnji seji je občinski svet pooblastil občinski odbor, da sprejme določene ukrepe samostojno (upravne in druge zadeve). Zahtevo so podprle st-enke levega centra, proti so glasovali misovci m liberalci, komunisti pa so se vzdržali.
Na koncu javne seje ie komunistični svetovalec dr. Cuffaro pojasnil svoj predlog resolucije i potrebi, da se pospeši gradnja ljudskih stanovanj. Q tem vprašanju bodo nadaljevali razpravo, ker bo moral predlagatelj spremeniti besedilo resolucije zaradi nekih sprememb v dejanskem stanju, ki so nastale v zadnjih dneh.
Na kraju naj še omenimo, da sta se svetovalca Muslin in Love-ro ki sta bila na čelu večje skupine pristaniških delavcev, pogo varjala med sejo z odbornikom Gasparom o-vprašanjih, ki zadevajo obnovitvena dela v pristanišču.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
JUBILEJNA SEZONA 1965—66 SASA ŠKUFCA (Po Grimmu)
JANKO IN METKA
Otroška spevoigra v treh dejanjih
Režija: JOŽKO LUKES	Scena: DEMETRIJ CEJ
Glasba: VIKTOR FABIANI Orkester vodi: OSKAR KJUDER Korepetitor: SERGIJ RADOVIČ
DANES, 20. novembra ob 16. uri (ABONMA PRVA PONOVITEV)
V	nedeljo, 21. novembra ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI PO-
POLDANSKI)
V	sredo,	24.	novembra ob 20.	uri (ŠTUDENTSKI	ABONMA)
V	petek,	26.	novembra ob 16.	uri (SINDIKALNI	ABONMA)
V	soboto,	27.	novembra ob 16.	uri (ABONMA ZA	OKOLICO)
V	nedeljo,	28.	novembra ob 16.	uri
Ker Je Slovensko gledališče planiralo mladinsko predstavo v popoldanskih urah obvešča svoje cenj. abonente, da kljub normalnemu razporedu predstav lahko z abonentsko izkaznico obiščejo katero koli predstavo »Janka in Metke« seveda pod pogojem, da prej telefonsko obvestijo (tel. 734265).
REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA.
PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM. MED PREDSTAVAMI DELUJE BAR KULTURNEGA DOMA.
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN — TRST
proslava ob
20. OBLETNICI USTANOVITVE
v veliki dvorani na stadionu «Prvi maj« Vrdclska cesta 7 danes, 20. novembra 1965 ob 20.30 uri
ČLANI DRUŠTVA BODO IZVAJALI KULTURNI PROGRAM
Vljudno vabljeni 1
Deloval bo buffet.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnjo predstavo Verdijeve opere »I-uisa Miller«, ki bo danes zvečer ob 20.30 za red B v vseh prostorih.
Nazionale 15.00 Todd AO 70 mm barve De Luxe in Alberto Sordi v filmu «Quel temerarl sulle macchl-ne volanti« Sarah Miles, Irina De-mich.
Arcobaleno 16.00 »Le Oltmplad! dl Tokio« Eastmancolor. Scope Size.
Excelsior 15.00 »Ciao Pussycat» Tech. nicolor. Peter Sellers. Peter 0’ToO-le, Romy Schneider, Capueinft. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fentce 15.30 »Thrilling« VValter Chia-ri, Nino Manfredi, Alberto Sordi, Silva Kosclna, Tino Buazelll.
Grattaclelo 15.00 18.30 22.00 «My fair lady» Technicolor. Panavision. 70 mm. Audrey Hepburn, ftex Harri-son.
Alabarda 16.00 »La tua pelle o *a mla« Technicolor. Frank Sinatra, Klint VValker.
Filodrammalico 16.00 »La conqulsta
del West» Colorscope. Gregory Pečk James Stevvart, John Wayne.
Aurora i6.30 »Un dollaro oucato«.
Cristaiio 16.00 «Vaghe stelje del-1'Or-sa» Claudia Cardinale. Prva nagrada v Benetkah. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 »Sedotta e abbando-nata» Stefanla Sandrelli šaro Ur-zl.
Capitol 15.30 »Tempo di guerra tempo d’amore» James Garner, Prepo vedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 »La dopp'a vita di Sil via VVeet« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorlo Venelo 16.00 «Quando 1’amo-re se n’e andato« Tecnn.color. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Moderno 16.30 «1 due sergenti del generale Custer« Franco Franchl, Cic-cio Ingrassla.
Astra 16.30 19.00 22.00 »Topkapi«.
Astorla 16.30 »Nude, calde e pure« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Abbazla 16.00 «Splonagglo a Glbilter-ra» Gerard Barey, Lisa Montes.
Ideale 16.00 »La mla slgnora« Alberto Sordi, Silvana Mangano,
Glasbena Malica - Trst
V četrtek, 25. novembra 1965 ob 21. uri v Kulturnem domu Ul. Petronio, 4
SIMFONIČNI
KONCERT
ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE
Dirigent:
UROŠ PREVORSEK Solist:
TOMAŽ LORENZ (violina) Skladatelji:
Osterc, Dvofak, Prokofjev, Rossini
Rezervacija vstopnic za koncert od ponedeljka dalje od 11. do 14. ure, tel. 734-265. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Razna obvestila
Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu Prijavijo se lahko otroci od 1« do 14 leta. Vpisovanje vsak dan od 9 do 12. ure v Ul. Geppa *.
...........................
PROMETNA NESREČA V NASEUU SV. SERGIJA
7 ranjenih pri trčenju avta v avtobus Acegata
Najhuje sta se ranila šofer avtomobila in njegova žena, ki se bo zaradi raznih zlomov morala zdraviti 50 dni
Pri trčenju avta v avtobus Ace-1 leve stegnenice in udarcev po udih
ir.ft nmaa 01 ca 4« .,An«ni - i.„i_».	^	*******
Tržaški filatelistični klub «L. K°*
Siru bo imel v nedeljo, 21 trn. 7 prostorih kluba, Ul. Monteccht redni sestanek od 10. do U ure. Cla' ni, ki imajo svoje zbirke pripravi)'" ne za razstave, naj prinesejo vse P“" datke, ker jih mora klub postaviti Filatelistični zvezi. Vabljeni na sestanek tudi filatelisti nečlani.
SAK Jadran vabi akademike In navijače na nogometno srečanje jadran-UGI (Unione Goliardica Italian*'-Tekma bo ob vsakem vremenu v soboto ob 14.30 na občinskem igrišču v Boljuncu.
Čelno trčenje dveh avtov
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom, so včeraj popoldne sprejeli 45-letnega delavca Giusep-pa Mordana iz Ul. Fonderia 10, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Peljal se je v avtu TS 32070, ki ga je po Istrski ulici proti središču vozil njegov 21-letni sin Sergio. Ko sta oče in sin privozila blizu pokopališča, sta čelno trčila v fiat 1100 TS 54218, ki ga je nasproti privozil 33-letni Bruno Gregorič iz Stramarja 21/c. Pri nesreči se je Mordan ranil po čelu in obrazu ter se bo moral zdraviti od 8 do 10 dni.
gata proge 21, se je včeraj okrog 13.30 ranilo sedem oseb. Nesreča se je pripetila v Ul Grego v Naselju Sv. Sergija. Ob isti uri je 27-letni poštni uradnik Stellio Pa-ganini iz Ul. Flavia 14 po omenjeni ulici vozil avto fiat 600 TS 33939, v katerem se je peljala tudi njegova 22-letna žena Rosa Goina. Pa-ganini je bil namenjen proti Ul. Rosani, toda tedaj je prišlo do trčenja v avtobus TS 59410, ki ga Je po Ul. Rosani proti središču vozil 50-letni šofer Ferruccio Del Bello s Trga Da Vinci 1.
Zaradi močnega sunka sta se oba Paganinijeva v notranjosti svojega avta hudo ranila. V notranjosti av. tobusa pa se je ponesrečilo pet potnikov, ki so izgubili ravnotežje in popadali na tla. V presledkih po deset minut so ponesrečence z rešilnimi ter z zasebnimi avti odpeljali v bolnišnico. Najhuje se je ponesrečila Goinova, ki se bo morala zdraviti 50 dni zaradi zloma
in kolenih. Pridržali so jo na ortopedskem oddelku. Na isti oddelek so sprejeli tudi tri potnike in sicer 16-letno prodajalko Annunzia-to Sireno Chiarello iz Ul. Forti 70, 29-letnega mehanika Bruna Forzo iz S. M. M. Spodnje 2025 in 12-let-no dijakinjo Mario Majer iz S.M.M. Spodnje 1881, Vsi se bodo morali zdraviti od najmanj 10 do največ 30 dni ker so se pobili in ranih po hrbtih, spodnjih udih in stegnih. Majerjeva pa sl je verjetno zlomila stopalo.
Paganinija, ki Je vozil fiat 600, so pridržali na otorinolaringoiatrič-nem oddelku zaradi ran po nosu in zloma nosne kosti. Okreval bo v dveh tednih. 23-letni Nives Luc-chesi iz S.M.M. Spodnje 2028 in 34-letni Leliji Lorenzon por. Cassini z Vrdelske ceste 31, ki sta se vozili v avtobusu pa so nudili prvo pomoč. Prva se je pobila po čelu in sencih, druga pa po levem kolenu.
Nadaljuje se vpisovanje za ztnio-vanje na Livku, ki ga bo prired'1« SPDT od 26. 12. 65 do 2. 1 66. Na razpolago so skupna ležišča (za fante) m dvoposteljne sob« (za dekleta). V popoldanskih urah no na razP°~ lago tudi smučarski učitelj Kdoi i**“ ma potnega lista lahko pride s Pr0" pustmeo, ker je meja tako' tam o<" zu. Vpisovanje se vrši t Tržaški kn) • gam! kjer dobite tudi podrobnejša pojasnila, in bo trajalo samo do 2». tm. Pohitite z vpisovanjem I * * •
Mladina prosvetnega društva tv*J* Cankar priredi 27. tm. izlet na Col-li Euganel z obiskom lojstne hiše '• Petrarke. Vabljeni stari in mladi.
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 19. novembra 1965 se Je v lr stu rodilo 9 otrok, umrlo pa J* 1 oseb,
UMRLI SO: 81-letnl Glovannt P°s" sa, 42-letna Ellsabetta Vida. 76-1*«' Lulgia Cadel por. Marsilll, 56-Iet Giuseppe Di Lenardo, 81-letna Marj Frank vd. Kressevlch, 80-letnil seppe lahni, 49-letni Glovarini lato, 81-letnl Giacomo Marega. ■ j letna Pia Gandlni. 60-letm Giovann Prech, 73-letna Norma Agnolelto v • Castellanl, 70-letnl Vittorio Ktbsn'
63-	letna Rosa Tulltach por. BarU"*’ 69-letna Lu-:gla Saladin vd Dan*'- ' -
64-	letna Maria Bogatez vd Vet Uit. 7 letna Maria Furlan ,d Redivo.
DNEVNA	SLUŽBA	LEKAHN
(13.	11. - 21	11.)
AlFAngelo d’oro. Trg Goldoni®-Cipolla, Ul.	Beipogglo	4:	Marcmo.
Ul. Ginriastlca 44; Nicnll. Ul. ',er' , la	80 (Skedenj); Alla	Basllm«.	u-
S. Giusto 1; Busollnl, Ul. P tel la 41; INAM Al Cedro Trg berdan 2; Manzonl, Ul. Scttefonta11 -št. 2.
Od 13. do 16 ure
Alla Basillca. Ul. S. Giusto U ““ solini, Ul, P. Revoltella 41: 1NA Al Cedro, Trg Oberdan 2. Manzon Ul, Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni Cipolla, Ul. Beipogglo 4; Marcu11 Ul. Glnnastlca 44; Nicoll, Ul. Servo-la 80 (Skedenj).
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
4 leta in 8 mesecev zapora mlademu tatiču za 13 tatvin
Kradel je stalno od junija 1962 do maja letos, Ko so ga izsledili in zaprti
Pred kazenskim sodiščem (pred-
sednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli) se je moral zagovarjati 23-letni Giorio Giorgio iz Baiamonti 30, ki je bil obtožen številnih tatvin.
Izredno drzen tatič je bil obtožen tudi posebne oblike ropa, ki zadeva uspad na žrtev tatvine, čeprav brez orožja v rokah. Giorio je prisostvoval razpravi v pripornem stanju.
Vsega skupaj so zlikovcu naprtili 13 tatvin. Prva od teh je zadevala tudi obtožbo ropa. 2. junija leta i»62 je Giorio vlomil v stanovanje Jerine Steffe. Imel pa je smolo, «ajti ženska je bila doma. Tatič pa se ni obotavljal, temveč jo je napadel in jo vrgel proti omari. Pri Padcu je Steffejeva dobila nekaj Podplutb. Takoj nato se Je polastil
50.000	lir, 2 zlatih ur, 2 zlatih na-rokvic, zlate verižice, 2 zlatih prsta-hov ter dveh zlatih gumbov za srajco.
Tatvine so si potem sledile druga za drugo do maja letos. V aprilu leta 1962 je vlomil v stanovanje Artemisie Primato ter odnesel tran-sistorski sprejemnik. Isti mesec je ukradel tudi 172.000 lir Albinu Mon-~u. V juliju je vlomil v stanovanje Antonie Rigo por. Pace, kateri je odnesel 120.000 lir.
V januarju naslednjega leta je okradel Filomeno Ardessi. Plen so odi to pot dinarji v vrednosti 165 tisoč lir. Poleti istega leta je odnesel Pasqualu Merlu celotno zbirko nemških kovancev.
Potem je bil v marcu leta 1964 na vrsti Giuseppe Presello, katere-??u je Giorio ukradel kar 240.000 nr. V novembru lani je okradel ~enedetta Poldruga za 107.000 lir. "Jedili sta potem tatvini v stanovanjih Allreda Monda in Antonie Dec-ueh, kjer se je Giorio polastil raznih dragocenih predmetov. V januarju letos je vlomil v stanovanje Juvane Zacchigna ter se polastil
65.000	lir in 35.000 dinarjev. V marcu letos je okradel Lauro Svagelj, Kateri je odnesel razne dragocene Predmete. Končno se je v maju letos polastil v stanovanju Bruna Ve-lurija 5.700 lir, 4 prstanov, 2 zlatih narokvic in 2 zlatih zaponk.
Na razpravi je javni tožilec za-nteval, naj sodniki obsodijo drznega tatu na 8 let zapora. Zlikovec ja je imel precej sreče, saj so mu sodniki prisodili le 4 leta in 8 me-zapora ter 220.000 lir globe.
Skupaj z Gioriom so sedeli na zatožni klopi tudi številni manj Pptnfrnbni obtoženci, ki niso bili o o toženi tatvin, temveč le nakupo-TaJJJa ukradenega blaga.
..podniki so prisodili 35-letnemu Aucheliju Pietru iz Ul. del Fico 2
meseca zapora in 20.000 lir globe. 36-letno Jolando Indrigo iz Ul. Mat-teotti 19, 25-letno Silvano Franca iz Doline ter 39-letnega Federica Valesija s Trga Cavana pa so oprostili, ker dejanja, ki so jih zagrešili, niso kazniva. 34-letnega Giu-seppa Granosa iz Ul. Fortino so obsodili na 3 mesece zapora ter 30.000 lir globe, a 23-letnega Vittoria Per-manija pogojno na 2 meseca zapora in 20.000 lir globe. 45-letni Adi Fani pa so spremenili obtožbo v nenameren odkup ter jo obsodili na
12.000	lir denarne kazni.
* * *
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 20-letni Millo Ulia-no iz Ul. S. Pasquale 73, ki je bil obtožen, da je ponaredil javno listino. Obtožnica ga je dolžila, da je v prometni knjižici svojega skuterja ponaredil evidenčno številko vozila ter podatke o motorju.
Millo se je pred več kot dvema letoma peljal po Ul. Flavia, ko ga je ustavil neki mestni redar. Ta je takoj opazil, da so bili podatki v knjižici ponarejeni, Millo se je izgovarjal, da je motor kupil nekaj tednov prej ter da je bila knjižica že v takem stanju, kot je ugotovil
Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili pogojno na 8 mesecev zapora.
Razpis štipendij
Tržaško županstvo sporoča, da je bil razpisan natečaj za dodelitev študijske štipendije v vrednosti 400.000 lir, ki jih je dala na razpolago občini Tržaška hranilnica. Štipendija bo dodeljena mlademu Tržačanu, ki se je posebno uveljavil na področju likovne a-metnosti ali glasbe.
Natečaja se lahlko udeležijo kandidati, kii imajo sledeče pogoje: italijansko državljanstvo; stalno bivališče v tržaški občini najmanj 5 let; ki niso stari več kot 25 let na dan objave tega sporočila; ki so dosegli diplomo na eni izmed višjih srednjih šol ali pa na glasbenem konservatoriju; ki nameravajo nadaljevati študije na kaki italijanski ali tuji višji umetnostni šoli; ki živijo v slabih gospodarskih razmerah; ki ne dobivajo ali nimajo možnosti dobivati štipendije ali druge podpore ministrstva za šolstvo.
Prošnjp za udeležbo na natečaju, napisana na posebnem obrazcu, ki je priložen razpisu, in opremljena z vsemi predpisanimi dokumenti, mora biti poslana najkasneje do 12. ure 11 decembra letos v ob-
činski urad za predložitev aktov v visokem pritličju občinske palače na Trgu Umita 4.
Prepis razglasa o natečaju dobijo prizadeti v tajništvu občinskega oddelka za vzgojo v omenjeni palači, soba št. 97.
Zupamsitvo tudi sporoča, da je bil razpisan natečaj za dodelitev treh študijskih nagrad, ene za 50 tisoč lir in dveh po 25.000 lir iz sklada, ki ga j« postavila na razpolago občini Tržaška hranilnica, da počasti 21-letnico smrti svojega pokojnega funkcionarja Gabriela Foschiattija, ki je umrl v nacističnem taborišču. Nagrade so namenjene univerzitetnim študentom, ki so italijanski državljani, ki imajo stalno bivališče v tržaški občini, ki so vpisani na univerzi ali pa na kaki drugi višji šoli, ki so izdelali predpisane izpite v akademskem letu 1964-65 s povprečno oceno, ki ne sme biti nižja od 24-30.
Prošnje morajo biti predložene na zgoraj omenjeni naslov najkasneje do 12 ure 11. decembra letos.
KINO «1RIS» PROSEK
Predvaja
danes, dne 20. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni
i | j£> lOr.lUiililV/
u.1 'lhUU.ll/
AGENT 007,
MISIJA G0LDFIGER
fe,
VRNIL SE JE JAMES BOND! SEAN CONNERY — GERT FROBE — HONOR BLACKMAN
Jitnena
wsnmik-x
predvaja danes, dne 20. t. m. z začetkom ob 18. uri Metro film v Panavision:
(ZASRAMOVANJE)
Igrajo:
PAUL NEWMAN LAURENCE HARVEY CLAIRE BLOOM EDVVARD G. ROBINSON
Prijavljen sodišču zaradi pijanosti
Te dni so agenti letečega oddelka prijavili sodišču 39-letnega 2i-darja Giovannija Medlzzo iz Doline 16 in 43-letnega mehanika Maria Moscolina iz begunskega taborišča pri Padričah zaradi pijanosti in vožnje motofurgona v takem stanju. Moscolln se bo moral zagovarjati samo zaradi pijanosti.
Pred približno enim mesecem sta se Moscolin in Medizza z mo-tofurgonom «ape» vozila iz Boljun-ca proti Ul. Flavia. Na pol poti pa sta trčila v neki avto. Ko so prihiteli agenti na kraj nesreče, so ugotovili, da sta bila moža pijana. Se hujši prekršek Je zagrešil Medizza, ki je vozil motofurgon.
Oba so tedaj morali odpeljati v bolnišnico, ker sta se pri nesreči ranila in sta se morala zdraviti vsak po deset dni. Medtem so agen. ti vodili preiskavo in jo te dni zaključili s prijavo obeh sodišču. Fu stili so Ju na začasni svobodi.
V tovarni «Texll» v skladišču štev. 60 Novega pristanišča se je včeraj zjutraj ponesrečila 18-letna delavka Rosa Anna Forza iz Ul. Umago 2. Forzova je šivala pri stroju, ko je nenadoma postavila levi kazalec preblizu nekega kolesca stroja in se ranila. Ponesre-čenko so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala 20 dni.
Gorlško-beneški dnevnik
POVRATEK DELEGACIJE OBČINE TRliC IZ RIMA
Zagotovljena klasifikacija Portorosege in sredstva za pristaniške naprave
Delegacija, ki jo je vodil župan Romani, je na raznih ministrstvih prikazala najnujnejše potrebe
Iz Rima se je vrnila delegacija občine Tržič, ki je bila dva dni na pogovorih v Rimu; vodil jo je župan Rimani, sestavljali pa so jo odbornik za javna dela Semola in svetovalca Franco in Beltrame. O rimskem obisku je delegacija objavila dolgo sporočilo, v katerem na. vaja kraje, kjer so bili sprejeti, in vprašanja, o katerih so razpravljali.
Na višjem svetu za javna dela so zagotovili, da se klasifikacija tržiškega pristanišča Portorosega bliža srečnemu zaključku, ker so postopek dali na dnevni red seje višjega sveta, ki se je sestal včeraj zvečer. Cim bodo predlog sprejeli, ga bodo poslali ministrstvu za mornarico, da ga odobri; vsemu temu postopku bo sledila izstavitev dekreta.
Na ministrstvu za javna dela so zaprosili za sredstva, potrebna za dograditev občinskega vodovoda, ureditev mestnih cest, izgradnjo občinske klavnice, šolskih poslopij, ((socialnega centra« in razširitve doma počitka.
Na ministrstvu za pravosodje so nakazali potrebo strokovnih kadrov ter' potrebo po novem krajevnem zaporu, župan Je ob tej priliki zaprosil za sredstva, s katerimi bi otjčina krila stroške za sodno palačo in zapor.
Ko je delegacija izvedela, da je ministrstvo za javna dela nakazalo 75 milijard lir za ureditev italijanskih pristanišč, se je na pristojnem mestu pozanimala, če je med ta pristanišča všteto tudi tr-žiško. Izvedela je, da so bila zgornja sredstva namenjena samo sedmim največjim italijanskim pristaniščem. Odšla je k generalnemu direktorju za pristaniška dela, ki ji je zagotovil, da bodo na prihodnji seji proučili potrebe Tržiča, če bo občinska uprava poslala pisane predloge in zahteve.
Priprave za «Cantado 1966» v Tržiču
Priprave za pust 1966 bo glavna tema obravnave na seji Pro Loco v Tržiču, ki bo v ponedeljek 22. novembra ob 21. uri na sedežu v Palazzetto Veneto. V skladu s starimi tradicijami bo na pustni torek znana «Cantada», ki Jo bodo izvajali opoldne na velikem trgu.
prečitall testament siora Anzoleta ter zapeli nekaj ljudskih pesmi.
Skupno s «Cantado» pa se pripravlja tudi sprevod alegoričnih vozov po mestnih ulicah, ki bo nedvomno privabil veliko število domačinov in tudi okoličanov ter pre. bivalcev iz raznih središč naše dežele. Ker je sprevod alegoričnih vozov zadobil deželni značaj, postaja ta manifestacija zelo pomembna turistična iniciativa za Tr. žič. Prireditelji bodo dali za najboljše vozove Izdatne nagrade, za to priliko pa bodo objavili enkratno številko humorističnega lista, pri katerem bodo sodelovali številni sodelavci.
IZ ZAPUŠČINE POKOJNEGA PROF. NEMCA
Državna knjižnica je prevzela čez 100 slovenskih publikacij
Prošnja za odstop starih številk «Matajurja» knjižnici
Driavna knjižnica t) Gorici, ki se je pred časom obogatila s slo-venskimi knjigami iz predvojne knjižnice v Idriji, katero so med vojno spravili v njenih prostorih, da bi se ohranila, se je po zaslugi sedanjega ravnatelja dr. Guida Manzinija v zadnjih letih periodično izpopolnjevala tudi z novejšimi slovenskimi knjigami z nakupi na knjižnem trgu.
Sedaj pa nam sporoča njen ravnatelj, da so po posredovanju Angele Nemec, vdove po znanem pro-fesorju in publicistu Josipu Nemcu, pridobili za to knjižnico še kakih 100 slovenskih publikacij iz njegove zasebne knjižnice, ki bodo tako ostale v Gorici na razpolago prijateljem lepe knjige in študija na splošno S tem je knjižnica lahko izpolnila vrzeli v svoji zbirki letnikov leposlovnih re-
Ob tej priliki bodo pod «pilom»
OBVESTILO GORIŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DELAVSKE ZADRUGE SE ŠIRIJO IN MODERNIZIRAJO
Pri Sv. Ivanu so odprli novi moderni «Supercoop»
■m	■	G N
Letos bodo odprli dve taki samopostrežni trgovini DZ pri Sv. Soboti in v Ul. Sv. Frančiška
Od danes je pri Sv. Ivanu (Drevored Raffaello Sanzio 19/2) odprta nova samopostrežna trgovina Delavskih zadrug . «Supercoop». Uradna otvoritev je bila včeraj ob
17.30	ob udeležbi župana dr. Fran-zila, podprefekta dr. Fasina, nekaterih občinskih odbornikov in predstavnikov vodstva Delavskih zadrug.
Ob otvoritvi je predsednik Delavskih zadrug Nereo Stopper govoril o delovanju zadrug, ki štejejo zdaj 18 tisoč članov, imajo 400 uslužbencev in 1,3 milijarde lir kapitala. Napovedal je tudi, da bodo do konca letošnjega leta odprli novi taki samopostrežni trvovini tudi pri Sv. Soboti in v Ul. sv. Frančiška. Pripomnil je, da z ustanovitvijo sodobnih samopostrežnih tr. govin zadruge sledijo napredku in potrebam potrošnikov, katerim nudijo veliko izbiro blaga po zmernih cenah. Ob koncu je še prečital čestitke, ki sta jih poslala podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci in deželni odbornik dr. Marpil-lero, župan pa je v kratkem nagovoru čestital zadrugam ter Jih postavil za zgled trgovcem. Gostje so si nato ogledali trgovino in skladišča. Nova samopostrežna trgovi-
Od danes odprt za občinstvo
18. Supercoop
Drevored Raffaello Sanzio 1912
NAJMODERNEJŠA TRGOVINA VELIKA IZBIRA ZAŠČITA POTROŠNIKOV
Piščanci na žaru
V vsakodnevni pripravi:
—	sveže meso pod nadzorstvom zdravstvenega urada
—	kvalitetno in sveže sadje ter zelenjava —• svež kruh
DARILA OB OTVORITVI IZREDNE CENE POPOLNE NOVOSTI
DELAVSKE ZADRUGE
na Delavskih zadrug pri Sv. Ivanu je verjetno ena najbolj sodobno urejenih in bogato založenih tovrstnih trgovin v našem mestu.
Kupec je samo v zadregi, kaj naj izbere, pri blagajni pa ga lahko čaka lepo presenečenje. Ob izhodu so tri blagajne in nad vsako blagajno je transparent, ki opozarja kupca, da bo lahko brezplačno odnesel vse nabrano blago, če pozvoni zvonec in se na transparentu prižge rdeča luč. Nastavljena je namreč avtomatska naprava, ki v neredkih presledkih izbere srečnega klienta. V trgovini je tudi sodobna naprava za pripravljanje piščancev na ražnju. Gospodinje bodo lahko nakupile razno blago, pa še toplega pečenega piščanca za kosilo ali večerjo.
Z avtom je trčil v ustavljeni tovornjak
Pri prometni nesreči se je včeraj zjutraj poškodoval 32-letni delavec Antonio Bratanovich iz Ul. Buozzi 8, ki je s svojim avtom TS 61132 treščil v tovornjak.
Bratanovich se je okrog 7. ure peljal iz Naselja San Sergio proti središču mesta. Nenadoma je zagledal, da mu je nasproti privozil avtomobil. Da bi se izognil trčenju, je Bratanovich ostro zavil na desno, vendar je bilo to zanj usodno. Manever mu ni popolnoma uspel in šofer je silovito treščil v zadnji del ustavljenega tovornjaka. Pri nesreči se je Bratanovich pobil in ranil po glavi, čelu, levem zapestju in nogah. Z rešilnim avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v enem tednu sprejeli na nevrokirurški oddelek.
Na kraj nesreče niso pozvali policijskih organov, zato so bili o zadevi obveščeni karabinjerji v Naselju San Sergio, ki so uvedli preiskavo.
Nesreča delavca v ladjedelnici Sv. Marka
Žrtev nesreče na delu je postal včeraj zjutraj 31-letni delavec Fer-dinando Grande iz Drev. D’Annun-zio 8, ki je uslužben v ladjedelnici Sv. Marka. Grande je v srednjem skladišču ladjedelnice natovoril voziček z medeninastimi drogovi in ga začel premikati. Pri tem je drog padel z vozička, ga zadel v nogo ter mu zlomil desno stopalo in palec. Z rešilnim avtom ladjedelnice so Grandeja odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 25 dneh sprejeli na ortopedski oddelek.
Deželna zakona o industrijskih conah ter prispevkih za razvoj podjetij
Gorica ima pravico zahtevati deželni prispevek za izgradnjo industrijske cone v okviru predloga deželnega regulacijskega načrta
Goriška. trgovinska zbornica opozarja na dva deželna zakona, objavljena v deželnem vestniku št. 21 od 13. novembra letos, ki pospešujeta industrijski razvoj. Prvi zakon se nanaša na deželni prispevek za izgradnjo industrijskih con, drugi Da na ugodna posojila za razširitev industrijskih obratov.
Zakon št. 24, ki govori o Izgradnji naprav ter nakupu zemlje za industrijske cone, zadeva zelo od blizu tudi Gorico, kjer se zlasti v zadnjem času Intenzivno razpravlja ter iščejo vse možnosti, kako bi se razvilo naše pokrajinsko središče, ki preživlja vedno hujšo krizo. Kakor je bilo mogoče razbrati lz časopisja, Je bila v državnim zakonom ustanovljena industrijska cona v Tržiču (na področju Llserta in Sphiavettija Brancola), za katero že deluje konzorcij, ki je s svojim delom zelo napredoval ter sprejel tudi vse potrebne ukrepe za deželni prispevek.
Deželni zakon predvideva, da se prispeva ustanovam, katere si prizadevajo ustvariti industrijska področja, finančna sredstva. Deželni prispevek more doseči 80 odstotkov celotnega stroška, potrebnega za izgradnjo osnovnih naprav, pri čemer je vštet tudi nakup zemljišča. Vrhu tega lahko dežela jamči ustanovam ali konzorciju najem posojil za nakup zemlje. Za letos so določili v ta namen 1,2 milijarde lir.
Ta deželni zakon je velikega pomena za gospodarski razvoj naše pokrajine, ker se že Izvaja na področju .Tržiča in ker se more uporabiti tudi za druga področja, zakaj prehodna zakonska določila dovoljujejo podelitev prispevkov — v
okviru predloga deželnega urbanističnega načrta — za industrijski razvoj tistih področij, ki še niso bila razglašena za Industrijska, samo če razpolagajo ž objektivnimi pogoji za takšno kvalifikacijo; v Gorici so takšni pogoji.
Deželni zakon št. 15 pa govori o podeljevanju prispevkov na obresti posojil za gradnjo, razširitev ter tehnološko modernizacijo Industrijskih obratov; pri tem je vštet tud! nakup strojev in naprav. Prispevek dežele za plačevanje obresti bo to-
likšen, da se bo znižala obrestna mera na 3,50 od sto, odplačevanje posojil pa bo možno največ v 10 letih.
Ugodnosti veljajo za kreditne o-peracije do največ 15 let, sklenjene po 1. Juliju letos. Za prvi dve leti so določili po 200 milijonov lir. Industrijski obrati lahko vložijo prošnjo na deželno odbornlštvo za Industrijo ln trgovino za dodelitev prispevka, priložiti pa morajo teh-nično-Dnančno pojasnitveno poročilo.
Vij «Ljubljanski zvon,, 'Slovan, in »Doni in svet,, ki imajo veliko kulturno in dokumentarno vrednost ter prikazujejo kulturno življenje Slovencev v preteklem m v začetku našega stoletja.
Med pridobljenimi knjigami naj omenimo še celotne »Zbrane spise* Ivana Cankarja, ki jih ni več na knjižnem trgu ter so postali bibliografska redkost. Dalje so med njimi druge knjige m izdaje Cankarja, Zupančiča, Prešerna, Leusttka, Stritarja, Jurčiča, Aškerca, Gregorčiča, Kidriča m drugih slovenskih pisateljev iz preteklosti in sedanjih, razni slovarji ter knjige o slovenski umetnostni zgodovini m bibliografiji
S to pridobitvijo je državna knjižnica v Gorici znatno obogatila svoj slovenski oddelek, ki j. na razpolago vsem ljubiteljem leposlovja tn slovenske kulture.
Vodstvo knjižnice, ki ima svoj sedež v Gorici, Ul. Mameli 12, žeti izpopolniti tudi svojo zbirko glasila Beneških Slovencev «Matajur,, da bi bil na razpolago sedanjim, zlasti pa bodočim raziskovalcem zgodovine in drugih dogodkov sedanje dobe. Manjka pa ji m precej številk zadnjih štirih let. V knjižnici imajo namreč od letnika 1962 samo številke od I do S; za letnik 1963 številki 22 in 23; za 1964 od 1 do 11. Letnik 1965 jim manjka ves. Zato se vodstvo obrača na zasebnike v Gorici in pokrajini, ki imajo posamezne številke tega lista, da bi jih odstopili knjižnici, eventualno prott plačilu.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 8,9 stopinje ob 15.30, najnižja 5,9 stopinje ob 5.; povprečne vlage 98 od sto, padlo Je 2 mm dežja.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
iiiiiiiiiiiHiiiiimnimiiiiimimiiinmiMiMiiiiiiMiiiimiMiiimiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiMiimiiiimiiiiiiiiiuuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiumiiiiiiiiiii
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
25 mesecev zapora za Loconta
. Ja 1 lMflG^ 1 > .A I ,rrr ...rifieftnoM ■ 8^ " v r-; Af(
ki je obstrelil tri čuvaje v CRDA
V ozadju je spor zaradi službenih odnosov - Obtoženec bo vložil priziv
Dne 10. julija lani ob 14.30 uri se je javil pri čuvaju v tržiški ladjedelnici CRDA Robertu Brlndanl-ju 45-letni ladjedelnlškl stražar Ci-ro Locont in Izjavil, da Je malo prej v pisarni teh stražarjev streljal na tri osebe, ki so se takrat mudile v njej. Ko so šli tja pogledat, so v resnici našli hudo ranjene 50-letnega podpoveljnika čuvajev Franca Rossija iz Trsta, 44-letnega čuvaja Giuseppa Gardoza iz Tržiča Ul. Volta 34 in 45-letnega čuvaja Ernesta Pezzetto lz Tržiča, S. Polo 31. Locont Je streljal na-
PlIOBLEMI, KI J1I1 JE TREBA REŠITI
Odvoz smeti, ureditev ceste in javna razsvetljava v Pevmi
V Št. Mavru je še vedno 11 družin brez pitne vode
Vesti iz Ronk
Pri tekmi v briškoli, ki jo Je organiziral ANPI v Ronkah, je dobila prvo nagrado dvojica Fornasari-Gregoretti, drugo dvojica De Ches-so-Peios in tretjo Plusich in Plu-sich (Cervignano). Ob tisti priliki so imeli tudi loterijo z bogatimi na gradami
Ekipa AS Ronki, ki Jo sestavlja jo naraščajniki, bo igrala jutri na občinskem igrišču v Ronkah, Ulica Aosta, proti ekipi Saici la Torvisco-se v okviru deželnega prvenstva mladincev.
Pred dnevi smo na kratko poročali, da sta bila prejšnji teden na obisku v Pevmi občinska odbornika dr. Tomassich ln Lupierl, kjer sta sl skupaj z nekaterimi vaščani ogledala ln se seznanila z nekaterimi problemi, ki bi jih morala občinska uprava nujno rešiti.
Med drugim sta ugotovila, da bi bilo potrebno poskrbeti za zbiranje in odvoz smeti, ker sedaj v Pevmi nimajo urejenega odvoza smeti in odpadkov. Sporazumeli so se, da bodo na primernem kraju v Pevmi pustili pokrit priklopni voz, v katerega bodo vaščani odlagali smeti tn ko bo poln, ga bodo občinski smetarji odpeljali na smetišče. S tem bi bila ta zadeva urejena približno tako, kot v Ločniku. Dalje sta odbornika obljubila, da bodo asfaltirali kakih 200 metrov ceste proti št. Mavru ln sicer od od-cepka na pokrajinski cesti do zadnjih hiš. Pravtako so obljubili, da bodo uredili prvi klanec bližnice za Oslavje v Vinčah na podoben način, kot so to že storili za drugi del te bližnjice, ki je važna zlasti za Oslavce, ki hodijo peš v Gorico, ali pa tudi v Pevmo. Kar se kanalizacije pri pokopališču tiče, so obljubili, da jo bodo uredili, kadar bodo asfaltirali cesto proti Steverjanu, kar se bo morda zgodilo prihodnjo pomlad.
Vaščani so se tudi pritožili glede načrta za popravilo ceste v Ul. Co-štabona, kjer bi se morali odločiti za drugo varianto, ki bi zajamčila večjo varnost za promet na tej cesti, da bi Je ne pokvarilo vsako količkaj večje neurje. Tudi prehodno brv na tem kraju bi morali postaviti vsaj tri metre višje, ker bi s tem omogočili promet po njej tudi z vozili. Pravtako bi morali poskrbeti na tem odseku za Javno razsvetljavo, ki je sedaj zelo pomanjkljiva, kar se občuti posebno sedaj v dolgih zimskih nočeh.
, ftkoda ker se odbornika zaradi
pomanjkanja časa ob tej priliki nista mogla seznaniti tudi z drugimi zelo aktualnimi problemi, ki se tičejo Oslavcev in St. Mavercev V tem slednjem kraju Je še vedno 11 družin v spodnjem koncu va3i. ki so brez vodovodne napeljave ter morajo v dobrem in slabem vremenu po vodo v Pevmlco, ki z zdrav stvenega vidika menda ni posebno priporočljiva.
dežurna cvetličarna
Jutri, 21. novembra bo v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto 3, tel. 24-33.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, tel. 29-72.
nje zaradi spora v službenih zadevah ter je oddal s samokresom Beretta kar sedem strelov. Ranjence so pridržali na zdravljenju v tržiški bolnišnici, kjer so se mora.i zdraviti Pezzetta 4 ln pol meseca, Rossi ln Gardoz pa po 30 dni. Napadalca so takoj aretirali ln zaprli, vendar ga Je dal preiskovalni sodnik po zaključku preiskave, dne 5. marca letos Izpustili na začasno svobodo do procesa.
Včeraj dopoldne je bila pred soriškim okrožnim sodiščem razprava. ki je trajala ves dopoldan in še čez. V obtožnici je rečeno, da je Locont z več zaporednimi streli s strelnim orožjem povzročil telesne poškodbe že omenjenim trem osebam; niso pa ga obdolžili na mernega poskusa umora
Med razpravo so zaslišali vrsto prič in med njimi, na predlog o-brambe, tudi člana notranje Komisije CRDA Achllla Colautttja lz Ronk, ki je potrdil, da se Je obtoženec že pred tragičnim streljanjem pritoževal, da mu delajo krivico nekateri nadrejeni v službi, zla3ti pri menjavanju Izmene v službi.
Državni tožilec dr. Baitl Je ugotovil, da Je obtoženec sam priznal dejanje ter zahteval zanj tri leta ln štiri mesece zapora z upoštevanjem nekaterih olajšav.
Obtoženca Je branil odv. Deve-tag, ki je najprej skušal odložiti razpravo s predlaganjem zdravniškega pregleda obtoženca ln še dveh prič. Sodišče pa Je po krajšem posvetu predlog zavrnilo. V daljšem govoru je nato branilec poudaril neoporečno preteklost obtoženca ter skušal dokazati, da je streljal v trenutni duševni zmedenosti.
Po polurnem posvetu Je nato sodišče spoznalo obtoženca za krivega ter ga obsodilo na dve leti In en mesec zapora ln na plačilo sod-
nih stroškov Obramba Je izjavila, da bo vložila proti razsodbi priziv in tako Locontu zaenkrat ni treba v zapor.
Drž. tožilec dr. Balti; preds. sodišča dr. Cenisi; sodnika Rolanl in Mancuso.
...........................
NESREČA NIKOLI NE POČIVA
Cela vrsta nesreč nu delu
Nesreča vajenke v Rubijah - Delavec iz Gabrij se je zbodel - Pretegnil se je - Cirkularka mu je poškodovala palec
Vajenka Rosalba Tirel, stara 16 let, doma Iz Kaprive, Je prišla včeraj dopoldne na oddelek za prvo pomoč v civilno bolnišnico v Gorico. Bolel jo Je hrbet, ker se je prejšnji dan udarila na delu v podjetju CALVI v Rubijah. Dežurnemu zdravniku Je povedala, da je vlagala celulozno balo v stroj in se je pri dviganju udarila v hrbet; doma se bo zdravila 7 dni.
Na delu v goriškem županstvu se je nekaj pred poldne z žebljem zbodel v levo roko 25-letnl Mario Florenin iz Ul. Tomaseo 8 v Ga-brjah. Florenin dela pri gradbenem podjetju Blansana; zdravil se
bo 5 dni.
Na delu v mehanični delavnici v Ul. Velodromo se je opoldne pre-tegnil Bojan Preselj s Tržaške ceste 351. Dvignil je stranico tovornjaka, ki Je bila precej težka, in ga je zabolelo v križu. V bolnišnici so mu ugotovili okvaro na mišici; okreval bo v 5 dneh
Alojz 2gavec, ki se je rodil na Colu 1913. leta in stanuje v Ul. Vlt-torio Veneto 37, je zaposlen pri les. nem podjetju Ivana Vetriha v Ul Lantlerl 5. Včeraj ob 16. uri si je s cirkularko porezal kite na levem palcu. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 10 dni.
Dim v čevljarski delavnici v Drevoredu 20. septembra
Čevljar Vincenzo Zinghim, ki stanuje v Pecilovi hiši v Drevoredu 20. septembra 13, je včeraj opoldne pristavil nekaj polen k pečici, zaklenil delavnico in odšel domov. Ob 14.30 pa je začel dim uhajali skozi špranje na vratih. Sosedje so poklicali gasilce, ker so bili prepričani, da je nastal požar. Gasiloi so razbili vrata ter ugotovili, da ni bilo ognja, ampak so se drva ob pečici segrela ter se pričela kaditi; nt pa bilo Izključeno, da bi se vžgala, če gasilci ne bi posredovali. Poklicali so tudi neprevidnega čevljarja, stanujočega v Ul. Monache št. 3, ki Je bil zadovoljen, da se je tako izteklo. Utrpel Je samo kakšnih 5.000 lir škode, povzročene na vratih
Gasilce so opoldne poklicali tudi v občinski otroški vrtec v Ul. Roc-ca 5, kjer so se vnele saje v dimniku. Skoda je malenkostna: 5.000 Ur.
v (i urici
CORSO. 17.15: (iCastelli di sabbia*. E. Taylor in R. Burton; kinema-skopski film v barvah. Mladini pod 14 letom vstop prepovedan.
VERDI. 16.30: «La tua pelle o la mia», Frank Sinatra. Ameriški ki-nemaskope v oarvah.
MODEKNISS1MO. 16.15: «OSS 117 Furia a Bahia», S. Stafford, M. Demongeot in R. Pelegrln; ameriški barvni kinemaskopski film.
VITTORIA 17.15. «L'arte di ama-re», James Garner in Elke Som-mer, ameriški barvni film; zadnja ob 21.30
CENTRALE. 17.15: «La lunga strada della vendet,ta», E Purdom in M. Koch. Ameriški kinemaskopski film v technicolor.
v Iršiču
AZZURKO. 17.30: «Agente 007 — dalTOriente con tumre», Ken Clark m Margaret Lee Tehniko-lor in klnemaskope
KNCELSIOlt. 16 00: «Giulietta de-gli spiriti«.
NAZIONALE. 17.30: «Tamburi a Oi vest«, A. Murphy. Tehnikolor
PRINCIPE. 17.30: aShenandoah la valle dell’onore», J. Stewart in R. Farsith. Panoramski tehnikolor. v Ronkah
RIO. 18.30: iiStazione 3 segretissl-mo», G. Mahaire V barvah.
EXCELSIOR. 18.30: «Cleopatra», B. Taylor in R. Burton. Kinemasko-pe v barvah.
ODBOJKA
ZA POKAL BENEČIJE-J.K.
Breg jutri v Gorici proti Krasu in Olimpij
i
varen. Zato bi bilo dobro, če bi šli s Sovodenjci tudi navijači v čim večjem številu, ker njihovo
Sele prihodnjo nedeljo nastop deklet Brega
Medtem ko imajo odbojkarice športnega društva Breg še teden dni časa, da svojo igro izpilijo, bodo morali fantje istega društva že Jutri v borbo za odbojkarski pokal Benečije — Julijske krajine. Brežani so se resno pripravili in jutri bodo v Gorici pokazali sadove njihovega truda. Fantje bodo z ekipo Brega, ki jo sestavljajo v glavnem igralci iz Doline, Boljunca in Boršta, nastopili jutri v Gorici najprej proti šestorki zgoniškega Krasa in nato še proti ekipi goriške Olimpije. Upamo, da se bodo Brežani izkazali in da se bodo vrnili domov, če ne s točkami, pa vsaj z vrsto novih izkušenj.	I bodrenje tudi nekaj zaleže.
..........
V II. KOLU MOŠKE ODBOJKARSKE B LIGE
V Bergamu težka naloga za Borovo šesterko?
GORIŠKI NOGOMET
Juventina igra doma proti ekipi iz Farre
So vodnje gostujejo v Gradiški proti S. Marcu
V svoji četrti tekmi letošnjega tekmovanja bo nogometna ekipa iz Sovodenj nastopila v Gradiški proti S. Marcu. Tekma se bo začela ob 10.30 in domači navijači priporočajo igralcem, naj se na tekmo dobro pripravijo, da bodo popravili neugoden rezultat od prejšnje nedelje. Zavedati se morajo tudi, da igra S. Marco doma, kjer je še posebno močan in ne-
Tudi WBC odvzela Burruniju naslov svetovnega prvaka
CIUDAD MEXICO, 19. — Svetovni boksarski svet (WBC) Je danes Javil, da ne prizna več Italijana Salvatoreja Burrunija za sve-
_________________________ tovnega prvaka mušje kategorije. To pomeni, da Je ta boksarska ka-
žačane. V Trstu so namreč naleteli .Sinnn^	........................................ tegorlja trenutno. brez prvaka. Za
Po prvem domačem nastopu, ki je pokazal precej pomanjkljivosti Borove vrste, čaka sedaj slovenske odbojkarje druga še težja preizkušnja v Bergamu, kjer bodo nastopili proti Čelani. Na lanskem prvenstvu je ta ekipa zasedla tretje mesto in je dvakrat premagala Tr-
Eklpa Bora, ki je prejšnjo soboto premagala tekmece iz Padove
Juventina bo jutri igrala doma v Standrežu proti ekipi iz Farre. Tekma bo ob 14.30. Tudi zanje velja, da se morajo dobro pripraviti in računati z močnim in borbenim nasprotnikom, ki je že večkrat pre. senetil. Vsekakor upamo, da bo tekma zanimiva.
Ob določeni uri naj se javijo tre. nerju naslednji igralci Juventine: Marson, Paškulin, Zezlin, Ferfolja, Puia, Rosolen, TabaJ, Montico, Bi zaj, Ghiotto, Petejan, Klavčič, Močilnik in Faganel.
V GORICI
Odbojka za Memorial «Mirko Filej»
Na odbojkarskem turnirju za memorial «Mirko Fileji) so bile v četrtek zvečer odigrane v telovadnici na Catterinijevem trgu naslednje tekme:
Pevma . Alojzijevišče 1:1 (13:15, 16:14);
Gorica (skavti) — Steverjan 1:1 (11:15, 15:10);
Pevma — Standrež 2:0	(15:10,
16:14).
Tekme se bodo nadaljevale drevi in v ponedeljek, vedno ob 20. uri.
DANES OB 14.30 V BOUUNCU
Nogometna tekma AK Jadran-UGI
Danes ob 14.30 bo v Boljuncu prijateljski «žogobrc» med enajstericama AK Jadrana in UGI. Prijatelje nogometa in predvsem smeha vabimo, da se zberejo okoli roba igrišča v Boljuncu in da moralno podprejo akademike — nogometaše.
Jutri v Boljuncu Breg-S. Anna
če se tudi tokrat ne bo vmešalo slabo vreme bo enajstorica Brega, ki sodeluje na nogometnem prvenstvu III. amaterske kategorije, prejela v goste enajsterico S. Anne. Tekma bo jutri ob 14.30 v Boljuncu, kjer pa bo ob 12.30, kot predtekma prijateljsko srečanje junior-skih enajsteric Brega in Zarje.
Jutri pri Sv. Ivanu Postelegraf.-Primorje
Jutri ob 10.30 bo na igrišču pri Sv. Ivanu prvenstvena tekma II. amaterske kategorije Postelegrafo-nici - Primorje.
Ob 14.30 bo v Nabrežini tekma III. amaterske lige Primorje - Au-risina.
Ob 9.30 bo na stadionu «Prvi maju tekma mladinskega turnirja Roianese . Primorje.
Jutri v Nabrežini Vesna - Libertas
Kriška Vesna, ki je bila prejšnjo nedeljo prisiljena zaradi ne uporabnega igrišča počivati, bo Jutri igrala ob 10.30 v okviru prvenstva III. amaterske kategorije v Nabrežini proti enajstorici Libertas Barcolana.
iiiiiiiiiiiiiiiftiiimimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiijiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
Hausbrandt - T reviso tekma prestiža in resnice
Prvo kolo košarkarskega prvenstva C lige je potekalo po predvidenih tirih. Bolj kvotirane petorke so brez izjeme odpravile svoje nasprotnike, čeprav so tu pa tam naletele na oster odpor. Tako se je na
primer Italsider, ki je končno le -
dobil v Salichu novega trenerja, sme obetati veliko: ker so brez nepričakovano enakovredno boril s I ustreznih visokih atletov za igro
peterko iz Bassana Moški nastop škedenjske ekipe nas je res presenetil: nismo namreč mislili, da bo zmožna tako strumne igre. Moštvo pa je na drugi strani jasno pokazalo, da si ne

BOKS
V MUS JI KATEGORIJI
prav na krizo Bora, ki Je katastrofalno izgubil s 3:0. V--povratni tekmi pa Je Borova šesterka pokazala lombardskemu občinstvu česa zmore in je za las klonila nasprotnikom. Končni rezultat je bil 3:2, zadnji set pa 16:14.
Čelana Je v nedeljo nastopila v Moden! in le zabeležila hud poraz. Domača Menegola, čeprav novinec v B ligi, jo je prisilila na predajo. Tekma je bila kratka in se je zaključila že po treh setih. Poraja se nam dvom, kaj se dogaja Čelani, ki je na lanskem prvenstvu prekrižala račune marsikateri ekipi. Možno pa Je tudi, da so Modenčani zelo močni, če bi bilo to res, potem bo imel CSI iz Milana trdega tekmeca za prvo mesto.
Za Bor, če ne bodo plavi ponovili lanskoletne igre, se torej poraja na obzorju poraz. Upamo pa, da se to ne bo zgodilo, in da bomo lahko pozdravili drugo zaporedno zmago slovenskega moštva.
V drugih tekmah tega kola bo imel najtežjo nalogo CSI, ki bo gostoval v Piacenzi, medtem ko bosta imela, po našem mnenju, Zavatta-ro in Menegola lahko nalogo: prvi bo nastopil v Mestrah proti tamkajšnjim gasilcem, drugi pa v Trstu proti CRDA.
-.  v.■ .- • • :•	■ v.-.-.-.-■ .v.-.-. .-. -v.-.-.v.-.-.v. .-. ...... v ■ • • ■ • - • •  .
Tako jutri moštva na igriščih
BOLOGNA
Spalazzi; Furlanls, Micelli Tumburus, Janich, Fogli; Pe-rani, Bulgarelli, Nlelsen, Hal-ler, Pascutti.
FIORENTINA
Albertosi; Rogora, Castellettl; Pirovano (Guarnacci), Gon-fiantinl, Brlzl; Hamrin, Bru-gnera (Bertini), Nuti, De Sistl, Morrone.
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Be din, Guarnerl, Picchl (Mala-trasl); Jair, Mazzola, Domen-ghini, Suarez, Corso,
MILAN
Barluzzi; Pelagalli, Trebbi; Schnellinger, Maldlni (Santin), Trapattoni); Mora, Lodetti, Sormani, RIvera, Amarildo.
FOGGIA
Moschioni, Capra, Valadč; Ta-gllavini, Rlnaldi, Falea; Faval-11, Micheli, Gambino, Lazzatti, Maioli.
NAPOLI
Bandonl; Nardin, Gatti; Sten-tl, Panzanato, Girardo; Canč,
Juliano, Altafini, Sivorl, Bean (Montefusco).
VARESE
Da Pozzo; Burelli, Marcolln; Gioia, Magnaghi, Beltrami; Bagatti, Cucchi, Ferrarlo, An-dersson, Vetrano (Boninsegna).
ATALANTA
Pizzaballa; Pesenti, Nodarl; Canutl, Signorelli, Anqullletti; Danova, Magistrelli, Hitchens, Mereghetti, Nova.
LR VICENZA
Reglnato; Volpato, Savoini; Tiberi, Pini, Carantini; Menti, Demarco, Vinicio, Fraschini, Maraschi (Romanzini).
SAMPDORIA
Sattolo; Vincenzi, Delfino; Dor-doni, David, Morini; Salvi, Ca-talano, C r 1 s 11 n, Frustalupi, Plenti (Glampaglia ali Novelli).
JUVENTU8
Anzolin; Gori, Leoncinl; Ber-eelllno I., Castano, Salvadore; DeirOmodarme, Del Sol, Tra-spedini, Clnesinho, Menichelll.
TORINO
Vieri; Poletti, Moschlno; Puia,
Rosato, Bolchi; Orlando, Ferri-ni, Meroni, Schutz, Simoni.
ROMA
Cudlcini; Carpenetti, Ardizzon; Tomasin, Losi, Benaglia; Tam-borini, Leonardi, Francesconi, Benitez (Spanio), Barison.
CATANIA
Vavassori; Buzzacchera, Ram-baldelli; Magl Bicchierai, Fan-tazzi; Fanello, Blagini, Calva-nesi, Cella, Facchln.
BRESCIA
Geotti; Robotti, Fumagalli; Rizzolini, Mangih, Busi; Briills, Beretta, De Paoli, Giacomini, Maestri.
LAZIO
Cel; Zanettl, Vitah; Carosi, Pa-gni, Dotti; Mari, Bartu, D’Ama-to, Governato, Ciccolo.
CAGLIARI
Mattrel; Martiradonna, Tlddla; Cera, Vescovl, Longo; Nene, Rizzo, Gallardo, Greatti, Riva.
8PAL
Bruschinl (Cantagallo); Paset-ti, Bozzao; Bagnoli, Colombo, Moretti; Massei, Reia, Inno-centi, Capello, Muzzio.
naslov pa se bosta v najkrajšem času spoprijela Argentinec Horacio Accavallo in Japonec Hiroyukt Ebt-hara.
Vodstvo World Boxing Councila je izjavilo, da je sprejelo ta sklep zato, da ne bili boksarji te kategorije še nadalje oškodovani. V poročilu so navedeni podatki, ki so prisilili WBC, da je sprejel današnji sklep. Med drugim je naveden tudi telegram predsednika WBC Luisa Spote, ki ga je naslovil pred desetimi dnevi Burruniju in njegovemu prokuratorju Branchiniju. S telegramom je predsednik WBC zahteval od obeh, naj bi se obvezala, da bi Burruni branil svetovni naslov proti Eblliari pred 15. januarjem 1956. leta. Burruni ni odgovoril, nadaljuje poročilo, temveč je celo podpisal pogodbo za dvoboj za svetovno prvenstvo z Avstralcem Gattellarijem in je celo zaprosil filipinsko baksarsko zvezo, naj bi mu preskrbela nevtralnega sodnika. Zaradi tega svetovni boksarski svet ne priznava več Burruniju svetovnega naslova mušje kategorije.
MILAN, 19, — Salvatore Burruni bo jutri odpotoval v Avstralijo, kjer bo 2. decembra nastopil v dvoboju za svetovni naslov mušje kategorije proti Avstralcu Gattellari-I ju.
pod koši, bodo morah večkrat kloniti tudi skromnejšim ekipam.
Tudi Don Bosco, čeprav na tujih tleh, je moral prepustiti zmago gostiteljem.
Le tretji tržaški član lige je odnesel celo kožo iz tujega igrišča. Hausbrandt je namreč gostoval v Tržiču, kjer je Imel več opravka z nasprotnimi vremenskimi prilikami kot z domačo peterko. Odprto igrišče se je izkazalo kot oster nasprotnik tehnični tržaški peterki in tudi spolzka tla so zahtevala svojo žrtev. Najboljši tržaški napadalec Friedrich, se je pri padcu ponesrečil tako, da bo moral z mavcem na roki počivati nekaj tednov.
Tudi tretji favorit za končno zmago A.P. Treviso je prišel do svojih točk z zmago nad videmsko peterko.
Uvodno kolo Je šlo mimo brez presenečenj i$,, ni nam povedalo nič novega o razmerju moči nastopajočih ekip. Ta problem se bo deloma razjasnil že v teku prihodnje nedelje. Koledar namreč predvideva dvoboj med Hausbrandtom in Trevisom in tako bo že po drugem dnevu tekmovanja eden od favoritov prisiljen na zasledovanje ostalih bolj srečnih peterk.
NEDELJSKI SPORED Hausbrandt — Treviso Moretti Videm — Italsider Bassano — Castelfranco Leacril Marghera — Virtus Murano Don Bosco — CRDA Tržič
I. PATRIZIO
PRIMORSKA
V	Kopru ima nekaj prostora hotel Triglav, vendar pa priporoča rezervacije. Dovolj prostora je v hotelih zusterna in Galeb. Hotel A-dria v .Ankaranu ima dovolj prostora. Motel Rižana priporoča rezervacije za soboto in nedeljo. V Izoli je dovolj prostora v hotelu Zora in v hotelu Belvedere.
Prireditve: V sredo 24. novem bra oo v glasbeni šoli v Kopru koncert pianista Marjana Lipovška In njegovih solistov. V petek 26.11. ho ob 18.30 v Izoli literarni večer pesnikov amaterjev obalnega območja.
GORIŠKA
V	Bovcu in Logu pod Mangartom je dovolj prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v hotelih v Tolminu, Mostu na Soči, Novi Gorici, Ajdovščini in na Lokvah. Hotel Poldanovec na Lokvah ima sobe ogrevane. Penzion stane 4.000 dinarjev.
GORENJSKA
Na Bledu so zaprti vsi hoteli, razen Jelovice, ki ima dovolj prostora. Dovolj prostora Je tudi pri zasebnikih. V Tržiču in Podljubelju je dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskih domovih na Kofcah in pod Storžičem. V Kranju je v hotelu Evropa 15 prostih postelj, v hotelu Jelen 10, zasebniki pa jih imajo 30. V Preddvoru je v Gradu hrib 30 prostih postelj, pri zasebnikih pa 50. Na Jezerskem Je v domu 70 prostih postelj, pri zasebnikih pa 20; češka koča je zaprta. Dom na Krvavcu ima 120 prostih postelj. Rezervacije za 29. november sprejema Planinsko društvo Kranj, na Krvavcu in na Njivicah možna smuka. Hotel Airport na Brniku ima 15 prostih postelj. LJUBLJANA Z OKOLICO
V	Ljubljani je zaseden hotel Ilirija, do 21. novembra pa bo zaseden tudi hotel Turist. Dovolj prostoru je v hotelih Lev in Slon in prav tako tudi pri zasebnikih. Hotel Union ima še nekaj prostih postelj. Na Vrhniki ima hotel Mantova 14 prostih postelj, zasebniki pa Jih imajo 35. Dovolj prostora je v hotelu Martin Krpan in pri zasebnikih v Logatcu. Zasebna gostišča v Rovtah imajo 10 prostih postelj. Na Rakeku imajo zasebniki 13 prostih postelj. Gostišče v Rakovem Škocjanu ima 14 prostih postelj. V Cerknici so v restavra ciji Jezero 4 proste postelje in prav toliko jih je tudi pri zasebnikih. Dom na Slivnici ima 40 prostih postelj. Na Velikih Blokah je v gostišču Miklavčič 20 prostih postelj. Nekaj prostora imajo tudi zasebniki v Begunjah in v Loški dolini. Dom na Krimu je zaradi snega zaprt. Dovolj prostora imata turistična domova na Kureščku in na Polževem. Hotel Šimnovec na Veliki planini ima dovolj prostora. Prostor je tudi v domu v Kamniški Bistrici. V Zasavju ima planinski dom na Mrzlici 45 prostih postelj; planinski dom na Kumu 16, dom borcev NOB na Vrheh in sindikalni dom na partizanskem vrhu 30.
V	Litiji ima restavracija Pošta 20 prostih postelj, zasebniki pa jih imajo 25. Zasebniki v Šmartnem pri Litiji imajo 10 prostih postelj.
V	Gabrovki je pri zasebnikih 10 prostih postelj. Prostor je še v Medijskih toplicah, partizanskem domu na Pristavi in v Domžalah.
Prireditve: V Narodni galeriji v Ljubljani je odprta razstava srbskega slikarstva 19. stoletja. DOLENJSKA
V Novem mestu ima nekaj pro-
stora hotel Metropol, dovolj prostora pa je v hotelu Kandija. Dovolj prostora je pri zasebnikih v Dolenjskih toplicah. Zdravilišči v šmarjeških in čateških toplicah sta zasedeni, vendar pa je povsod še dovolj prostora pri zasebnikih. Zdravilišče v čateških toplicah ima proste tudi nekurjene sobe. Dovolj prostora je v hotelu Sremič v Krškem, na Otočcu in v planinskem domu na Mirni gori.
ŠTAJERSKA
V	vseh turističnih krajih na Celjskem turističnem območju je dovolj prostih postelj, razen v zdraviliškem domu v Rogaški Slatini.
Prireditve: Na gori Oljki bodo imeli 29. novembra »puranovo večerjo«. Priporočajo rezervacije.
KOROŠKA
V	hotelu Korotan in v hotelu Pohorje v Slovenjem Gradcu je skupaj 45 prostih postelj. Hotel Planinka v črni na Koroškem ima 45 prostih postelj. Pri Ravnah na Koroškem ima smučarska koča 20 prostih postelj, Poštarski dom pa 13. V hotelu Peca v Mežici je 6 prostih postelj. V hotelu Košenjak v Dravogradu pa 19.
POMURJE
V	Murski Soboti ima hotel Zvezda 32 prostih postelj, hotel Central pa 12. V Radencih je zaprto zdraviliško naselje, medtem ko imajo hotel' 23 prostih postelj, zasebniki pa 86. V Ljutomeru ima gostišče Jeruzalem 15 prostih postelj, gostišče Prlek pa 19. Letoviško naselje v Moravcih je zaprto; odprta je samo restavracija. Kopanje je možno v kabinah. Gostišče Zvezda v Beltincih ima 16 prostih postelj, Dom na Goriškem v Gornjih Ve-trovcih 10 in hotel Grozd v GornJi Radgoni 39 prostih postelj.
Razmišljanja
britanskega
znanstvenika
(Nadaljevanje s 3. strani)
Bologna—Fiorentina	1	X
Brescia—Lazio	1
Cagliari—Spal	1
Foggia—Napoli	2	1
Inter—Milan	1	X
Juventus—Torino	1	X
Vicenza—Sampdoria	1
Roma—Catania	I
Varese—Atalanta	1
Catanzaro—Mantova	1	X
Piša—Potenza	1	X
Ternana—Cesena	1
Bari—Pescara	1
3. —
4. —
—	prvi drugi
—	prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi
1 2 1 1
1	X X 1
2	X 1 2
X
1
1
1
X 1 1 X
zadeva »osebne stike« pa je boljei da vsakdo ostane kar doma.
Po tej doslednosti preide britanski znanstvenik na čuden — idejni skok. Vtem ko pravi, da ne bomo nikoli prišli v osebni stik z raznimi bitji z drugih svetov, je prepričan, da bi mogli priti v stik z njimi drugače, če imamo in ker imamo velikanske radioteleskope, je možno te uporabiti za signaliziranje našega obstoja najbližnjim zvezdam. Seveda bodo ti signali potovali več stoletij, kar pa je še vedno manj kot so milijoni let, ki bi bili potrebni, da bi neki smrtnik z vesoljsko ladjo prispel do nekega naseljenega planeta katerega koli ozvezdja ali celo neke galaksije. Britanski znanstvenik je celo Pre" pričan, da krožijo po vesolju nešteti signali z drugih naseljenih nebesnih teles, le da jih mi ne moremo zaslediti, podobno kot ne more zaostali človek v džungli ujeti radijskih valov, ker pač nima radijskega sprejemnika. M vendar se — zatrjuje britanski znanstvenik — skozi afriške džungle prepletajo nešteti radijski valovi.
V zvezi s trditvijo, da se v vesolju prepletajo številni signali z drugih naseljenih svetov, navaja britanski znanstvenik signale s kozmičnega planeta «CTA r— 102». o katerih je 13. aprila letos poročala sovjetska agencija TASS.
Končno britanski znanstvenik navaja tudi možnost uvedbe kozmične televizije, ki bi človeštvu na Zemlji ogromno koristila, ker da bi preko nje mogli resnično priti v stik z naseljenimi svetovi v vesolju, kjer imajo verjetno tudi veliko višjo civilizacijo kot Jo imamo mi, in ki bi nas mogli tudi naučiti, kako so se oni nekoč rešili pred atomsko nevarnostjo, odnosno, kaj jim j® atomska vojna prinesla. O vsem tem, meni, bi nas druga razumna bitja mogla poučiti, ker bi po vesoljski televiziji mogli proučevati zgodovino kozmičnih civilizacij.
FRANCE MAGAJNA
POD TOČKO RAZNO

Besedo povzame blagajnik Brkec.
«Ali ste slišali, tovariši, kako se je odrezal Hladnikov Lojz, ko je v Ljubljani klobuk kupoval? Ne, niste slišali? Dovolite mi torej, da vam to zgodbo povem.
Hladnikov Lojz, ki ga vsi poznate, je bil vsako leto najmanj enkrat v Ljubljani in se je zavoljo tega modno povzdigoval nad tistimi, ki niso bili tam še nikoli ali le vdasih. Ponosit se je tudi v Ljubljani obnašal strumno. Tudi on je — kakor Ljubljandani — hodil odkrit, in odkrit bi bil tudi pozimi, če ga ne bi tako nazarensko zeblo v teme.— V hudi zimi bi se zmeraj dogodilo, da mu zmrznejo možgani. No, čeprav je bila ljubljanska moda odkritoglav-cev na višku, je Lojze iz previdnosti cenil klobuke še zmeraj. Sicer je pa še zmeraj res, da se na deželi pokaže fant od fare le tedaj, če ima klobuk
na glavi. Kdaj ste pa čuli, da bi se kak fant postavljal s hlačami! Za klobukom nosi fant pušeljček in za njegov trak zatakne tudi znamenje, da je pripravljen na aufbiks. Na klobuke gledajo v nedeljo dekleta, ko gredo mimo fantov v cerkev in ki namenoma gledajo vse v ono stran, vidijo pa na tej strani prav vse. Klobuk je koristen prav povsod. Kadar se recimo človek hudo razsrdi in raztogoti, s čim si v prvi sili pomaga? S tem, da vrže klobuk ob tla in ga neusmiljeno potaca z nogami. S tem je njegova čast oprana. Pa če ne bi imel klobuka? Ali naj vrže na cesto smrkav žepni robec in ga potaca? Ce to stori bi se mu ves svet smejal. Klobuka ne nadomesti noben surogat. Ne pravijo zaman klobuku, da je «glavno» pokrivalo.
Pred nekoliko leti Je Hlač-nikov Lojz stal nekje v Ljubljani pred izložbenim oknom in
občudoval v njem razstavljene klobuke. Prav krasna pokrival-ca so to bila — črna, siva, rjava, zelena. In niso bila kdove kako draga: od 400 do 500 dinarjev jim je bila splošna cena. Hude skomine je imel Lojz, vendar je končno rekel: ,Ne bom kupoval zdaj klobuka, ko pa hodi ves svet brez njega. Tam konec jeseni si ga bom pa le previdel; takrat pa ja!’ In se je odtrgal od okna ter odpotoval domov odkrit.
Cez mesece je res prikorakala zima v deželo in takrat so spet opravki pritirali Lojzeta v Ljubljano. In se je tedaj spomnil tudi na klobuk. Zdaj je bil odločen, da ga kupi in je odracal v tisto ulico z neomahljivo odločnostjo, da si izbere najlepšega. Pa se je vprav v tistih dnevih dogodilo veliko čudo, ki je najodličnejša posebnost naše slovenske domovine: klobuki so se kar čez noč skoro desetkratno podražili! V naši deželi smo namreč taki kampelj-ci, da se neradi ukvarjamo z drobižem. Ce podražimo kako robo, jo podražimo zares in ne le za nekaj ušivih odstotkov. Saj vendar nismo berači! Odstotke namreč uporabljamo le takrat, ko nas kak bedasti inšpektor prisili znižati naše čvr-jsto postavljene cene za pol ali
j celo dva odstotka nazaj. Naravno, ko to storimo, ne pozabimo z najdebelejšimi črkami naših časopisov sporočiti to veselo vest vsemu svetu! Vse te skrivnosti Ljubljančani že davno poznajo, le Hlačnikov Lojz ni o njih nič vedel. In zato je rekel tistemu, ki je v trgovini stal za pultom:
«Gnadljivi gospod! V oknu imate klobuk, ki mi je všeč. To je tisti zeleni, kakršne imajo posebno Gorenjci radi. Rad bi si ga pomeril.«
»Dobro,« je rekel oni. «SaJ takih zelencev imamo še največ. Le mero svoje čelade mi povejte!«
In potem je Lojze izbiral. Kdo bi sodil, da imajo teh zelencev toliko!. Lojze si je drugega za drugim natikal na glavo in se ljubeznivo ogledoval v zrcalu, kako nedopovedljivo Je lep. No vsake stvari je enkrat konec in tako je bil tudi konec Lojzetovem izbiranju. Odločil se je bil. «Tegale bom vzel,« je rekel s prepričljivim glasom in potegnil iz telovnikovega žepa bankovec za petsto dinarjev.
«štima,» je rekel hladnokrvni prodajalec in vtikal izbrani klobuk v mehko papirnato vrečko. «Tamle pri blagajni boste plačali tri tisoč in osemsto dinarjev!«
«Kaaaaj!» je zatrobil Lojze. «Tri tisoč in osemsto! Veste kaj, rad bi vzel ta klobuk, če bi le našel na njem tisti dve pristranski luknji, ki manjkata.«
«Luknji?» se je čudil prodajalec. «Kakšni luknji?«
«Ne veste? I no, to sta tisti dve luknji — na vsaki strani ena — skozi kateri bi lahko vtaknil ušesa tisti osel, ki vam bo dal za ta klobuk tri tisoč in osemsto dinarjev! Pa zbogom no in nič ne zamerite!«
♦ * *
Besedo je povzel član nadzornega odseka.
((Poslušajte, tovariši! Ondan sem bil v Ljubljani pa sem tam popoldne stopil v neko oštarijo. To je tista «Pri zeleni miši«. Odločil sem se bil, da pojem tista dva koščka dvakrat prekuhanega mesa, ki plavata v prežgani juhi in ki jima po krivici pravijo golaž. In ko sem tako mirno sedel tam v kotu in čakal na tisto meseno prežganko, sem pri sosednji mizi zapazil dva gosta, ki sta se, kot je bilo videti, odlično šti-mala. Eden je bil pristaren možak, drugi je pa bil še skoro mladenič. Videlo pa se je, da sta v rožcah oba. In v tem, ko sem ju zdolgočaseno gledal se je take pomenek razvil med
1 njima.
Stari: ((Prijatelj moj mladi, ali vas smem nekaj vprašati — od kod pa ste vi doma?«
Mladi: ((Ljubljančan sem, očka. Pristna ljubljanska srajca.«
Stari: «1 lejte si no. To me pa zares veseli. Tudi jaz sem prava ljubljanska srajca. Dajte mi roko! (Si stiskata roki.) Kje pa bivate? Ali morda v Mostah?«
Mladi: «0 ne; tu v bližini bivam. Da vam natančno povem, v Ogledalski ulici, številka šest.«
Stari: ((Poglejte no čudeža! Veste, da tudi jaz bivam na Ogledalski ulici številka šest! Moral bi vas ja poznati. Ali vas smem vprašati, kako se pišete?«
Mladi: «Oh, saj to ni nobena skrivnost. Blaž Potočnik je moje ime.»
Stari: «Blaž Potočnik, da ste! Ali ste čuli kdaj že kaj takega? Blaž Potočnik — saj to sem vendar jaz! Jaz se pišem Blaž Potočnik. V katerem nadstropju pa bivate?«
Mladi: Bivam v pritličju. Ko greste preko dvorišča v ozadju proti kotu na levi, naletite na vrata, ki...«
Stari: «Bože mili! Saj vprav za tistimi vrati bivam tudi jaz!«
V tem hipu mi je pa natakarica prinesla naročeno prežganko z mesom. Videla je začudenje na mojem obrazu, pa mi je
rekla polglasno:
«Nikar ju ne poslušajte! Oče in sin sta! Oba se ga rada na-šivata. Ko sta pa natreskana, ne poznata več drug drugega.« * * *
Potem pokaže nekdo name in vpraša: «Ti, ki si bil v Ameriki, ali si videl kdaj tam kaj zares posebnega?
«Oh,» sem rekel, «pa kolikokrat! Saj ne boste verjeli, tudi če vam povem. Nekoč sem namreč na floridskih močvarah naletel na komarje, ki so bili tako veliki, da jih je mnogo od njih tehtalo tudi kilogram! Potem sem nekega dne naletel na kopajočega se zamorskega dečka, ki je imel vso sprednjo polovico života črno kot čokolada. Nikar se ne posmehujte, je čista resnica vse, kar vam povem.«
Moje besede so bile seveda brez učinka. Nihče mi ni verjel, nasprotno vsi so se držali za trebuhe od smeha, šele ko so se umirili, me je vprašal predsednik:
»Kakšni pa so bili tisti komarji, ki si jih tam videl?«
»Natančno taki kot naši. Nič večji in nič manjši in kadar piknejo skeli.«
«Pa kako morejo tehtati ki-jlogram vsak?«
1 «Ne vsak; kdo pa je rekel,
da vsak! Jaz sem rekel samo, da jih mnogo od njih tehta kilogram. Mislite, da ne? Pe* ali šest milijard komarjev bi pa že dvignilo kilo!«
»Ah, pejdi si jetra ribat! Kako pa je s tistim zamorcem, ki je imel vso sprednjo polovico črno — kakšna je pa bila za°" nja polovica?
«Prav tako črna!«
Predsednik je nestrpno udaril s kladivcem po mizi.
»Tovariši, zaključujem sejo! Tega gobezdala ne bomo poslušali več! Lahko noč!«
Vstali smo in se razšli tudi mi, kajpak.
• * •
Ko je bil na naslednji seji dnevni red izčrpan in je pri" šla na vrsto spet točka «Razno«, je tovariš Lojze Sraka, predsednik nadzornega odbora, 1Z dolgočasja močno zazijal, pokazal skozi okno in zdolgočaseno dejal:
((Poglejte no, kako zunaj mete! Letos bo menda snežilo vse tja do poletja«. Bili smo takrat sredi februarja. Lojze se je prišteval med modre ljudi, v resnici pa je bil na njem moder samo njegov nos. Ta nos se je namreč pogostoma vtapljal v kozarce in vinski hlapi so ga pomodrili.
(Nadaljevanje sledi)
_________________________________*______	1	J mojem oDrazu, pa mi je i «Ne vsak; kdo pa je rekel,	(Nadaljevanje sledi)
,,U«i račun pr, H«« M	HuN,«U mHfm.	C* «££?£ ZTZ.*, JS, STUT uSJFSSSLS upr.'«”m“Z “J	J^fpoKTi sr P«
____________________________- la vseh drugih pokrajin Italije pri ..Socletk Pubblicltk Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega S,' Trst	pokrajine se naročajo pri