AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 212
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 9TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV.
Maschke in Hirstius ostaneta na čelu lokalne republikanske stranke
Cleveland, O.—A. J. Hirstius bo n a č e 1 j e v a 1 republikanski kampanji v Cuyahoga okraju pri jesensikh volitvah, že več tednov se je ugibalo, ako bo Hirstius ostal predsednik upravnega odbora stranke ali se bo umaknil. Pred nekaj dnevi se je izjavil, da se bo tozadevno sklical odbor, ki bo rešil to zadevo. Včeraj je pa Hirstius nenadoma razglasil, da se odborova seja ne bo vršila. Videti je, da hoče republikanska lokalna stranka obdržati Maschketa in Hirstiusa v kampanji, ki bo najbolj vroča letošnjo jesen, kar je bila še kdaj poprej. Videti je, da bo repu blikanska stranka stala za svojimi voditelji v skupni fronti, ne glede na škandale v uradu okrajnega blagajnika in ne glede na izid obravnave, ki se bo vršila proti Maschketu in petim njegovim adjutantom ta mesec. Govorilo se je že precej časa, da se namerava odstraniti Maschke-ta in Hirstiusa in ju nadomestiti z Daniel E. Morganom, bivšim mestnim managerjem in Rees H. Davisom, bivšim mestnim direktorjem. Toda vidi sc, da uporni element v republikanski stranki še nima dovolj moči in da je ni sile, ki bi vrgla Ma-schketa in Hirstiusa s prestola. -o--
Velika slavnost v naselbini
V nedeljo se bo vršila zelo velika slavnost v naselbini, ko bo priljubljeno društvo St. Clair Grove št. 98 W.C. blagoslovilo in razvilo svojo novo društveno zastavo. Slavnost se bo pričela s korakanjem izpred S. N. Doma na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in potem zopet v S. N. Dom. Mnogo društev se je že priglasilo, da se udeleže korakanja. V avditoriju SND se bo razvil lep program, in med raznimi točkami bo gotovo najlepše umetno korakanje deklet od društva Waterloo Grove in fantov od Woodmen of the World. Kot zaključna točka bo nastopilo 50 članic v uniformi in s cvetlicami v roki, ki bodo okinčale venec, katerega bodo podarile zastavi kot venec. Boter in botra zastavi bosta Mr. in Mrs. Josip žele, naša priljubljena rojaka. K popoldanski prireditvi je prost vstop za vsakega in bo občinstvo gotovo napolnilo dvorano, ker se bo tam res videlo nekaj lepega. Ob sedmih zvečer pa se prične plesna veselica v spodnji dvorani SND. Vstopnina samo 35c. Cenjeno občinstvo je prijazno vabljeno, da se udeleži slavnosti popoldne in plesne veselice zvečer. Od-zovite se vabilu tega društva, ki je bilo vedno pripravljeno sodelovati pri raznih društvenih prireditvah. Društvo obstoja v naselbini že 16 let in tajnica društva, Mrs. Albina Novak se zelo trudi s pomočjo drugih članic, da bi bila slavnost kar največji uspeh.
Nemški kancler Von Papen je pripravljen, da razpusti državni zbor
Berlin, 8. septembra.—Von Papenov kabinet je pripravljen, da stopi v pondeljek s točnimi načrti pred državno zbornico, po katerih bo zagotovil, da bodo šli državni posli brezhibno naprej, ; ako se bo te načrte sprejelo. Ko bo razložil vladne načrte, bo dovolil debato v zbornici. V svojem žepu pa bo imel Von Papen dekret, že podpisan od predsednika Hindenburga, katerega se bo poslužil v trenotku, ako zbornica ne bo glasovala zaupnico kabinetu in bo razpustil državni zbor ter razpisal nove volitve. Opozicija je pripravljena, da bo predlagala odmor seje, predno j bi Von Papen razpustil državni zbor. Ako bo razpuščen sedanji državni zbor, bodo razpisane nove volitve, ki se morajo vršiti v 60 dneh po razpustu. To bi bile že šeste volitve v Nemčiji v tem letu. Namignilo se je tudi Hitlerju, vodji nemških fašistov, da se do pondeljka odloči, ali bo držal z vlado ali ne. Računa se, da ako bo prišlo do ponovnih volitev, da Hitler ne bo dobil toliko glasov, kot jih je pri zadnjih volitvah, ker njegova popularnost jako hitro izgubava trdna tla. -o-
V Ukrajini so nemiri
Berlin, 8. septembra. — časopisje poroča o velikih nemirih med poljskimi kmeti v zapadni Ukrajini. Natančnejših poroči] se ne dobi, ker jih vlada ne pusti ven. Do nemirov je prišlo, ko je orožništvoi požgalo nekaj vasi, ker so se kmetje uprli in niso hoteli plačati davkov. Kmetje so se morali utaboriti v strelskih jarkih, ki so tam še od svetovne vojne in so se postavili v bran vojaštvu in orožništvu. Kogar je vojaštvo prijelo, so ga takoj obesili. Vzrok upora so neznosni davki, ki žulijo kmete do kosti.
Z ognjem zaznamoval otroka
Los Angeles, 8. septembra. — j Mrs. H. Hidalgo je povedala policiji, da je neki nepoznani moški užgal njeni triletni hčerki na roko črko "A." Otrok se je igral blizu hiše, ko je mati naenkrat zaslišala vpitje otroka. Hitela je ven in videla, kako je neki moški naglo stekel in izginil za bližnjim ogalom. Dekletce sedaj zdravijo v bolnici.
Trotzky se bo kopal
Praga, 8. septembra.—čeho-slovaška vlada je dovolila Leomi Trotzkyju, izgnanemu bolj še vi-škemu vodji, da sme ostati dva meseca v kopališčih ob reki Wa-agi. Trotsky je rekel, da bo počakal toliko časa, da bo minila kopališka sezija, nakar se bo začel zdraviti v kopeli.
Naglica ni dobra
William Mclnernery je vložil tožbo za razporoko in je na sod-niji povedal, da ga je žena že drugi dan po poroki zapustila z besedami : "Veš kaj, meni se zdi, Ida sva vse to delala prenaglo," in je šla od njega.
Članicam dr. Danica 11 SDZ
Članice dr. Danica št. 11 S. D. Z. naj pridejo polnoštevilno pred SND v nedeljo popoldne ob pol dveh, da se korporativno udeleže slavnosti društva St. Clair Grove št. 98 W.C.
Skušnja za igro Danes večer se vrši skušnja za igro "Domen" v S. N. Domu ob osmih zvečer. Prosi se vse igralce, da so navzoči.
V Youngstownu so zaprli bivšega župana, ker je pretepel staro ženo
Youngstown, O., 8. septembra.—V ječi sedi bivši župan tega mesta, William G. Reese, ker je obdolžen, da je pretepel 77 let staro Mrs. Ano Washok. Policija ga dolži, da jo je nameraval ubiti. Ko je prišla Mrs. Washok k zavesti v bolnici, je rekla, da jo je pretepel "Billy." Dobili so jo ležati pri zadnjih vratih njenega doma z razbito glavo in vso v krvi. Reese je za to žensko mnogo let vodil vse posle. Policija je najprej mislila, da se je žena pobila pri padcu po> stopnicah, ko je izpovedala, da jo je pretepel "Billy." Reese je izpovedal, da je prišel na stanovanje Mrs. Washok, da ji izroči Potrdilo za plačani račun za vodo, a je dobil hišna vrata zaprta. Vdrl je v hišo in je slišal, kako je gospodinja vzdihovala na dvorišču pri zadnjih vratih. Sosed je pa povedal, da je videl kako je priletela Mrs. Washok Pri zadnjih vratih iz hiše, takoj nato je pa Reese odšel pri prednjih vratih ven. Ker Reese ni mogel položiti varščine $5,000, je moral ostati v ječi.
Ohio potrebuje $20,000,-000, da popravi stare in napravi nove mostove
Columbus, Ohio, 8. septembra. —J. R. Burkey, glavni inženjer v državnem cestnem oddelku, je izjavil, da potrebuje država Ohio nemudoma $20,000,000, da popravi stare mostove in jih nadomesti z novimi. Država Ohio ima vseh cest v dolžini 122,000 milj in nekateri mostovi na teh cestah so postali že jako nevarni prometu. Vseh mostov ima država Ohio 6847 in izmed teh jih je potreba 3166 takoj nadomestiti z novimi in 1300 jih je pa prešibkih in preozkih. 1705 pa jih je manj kot 18 čevljev širokih, na katerih se ne moreta srečati dv.a voza ali avtomobila. Za te mostove so odgovorni posamezni okraji. Ako bi se pričelo s popravljanjem teh mostov in delati nove, bi mnogo stotin brezposelnih delavcev takoj dobilo delo.
-o-
Ne pravijo, da ne bodo plačali
Washington, 8. septembra. — Zakladniški tajnik Zed. držav, Mills, je danes rekel, da dolgujejo tujezemske države za fiskalno leto 1933 $269,976,571 in da se niso še izjavile, da ne bodo plačale. Prihodnji rok za plačilo vojnega dolga poteče 15. decembra in ako države ne bi hotele ali ne mogle plačati tega obroka, Jbi morale poslati Zed, državam obvestilo 90 dni prej, torej do 15. septembra. Po pogodbi se lahko odloži samo plačilo na glavnico, toda obresti morajo biti plačane.
Do smrti so ga pretepli v bolnici
Pittsburgh, Pa., 8. septembra. V bolnici, na opazovalnem oddelku je umrl David M. Linton, ki je pred smrtjo izpovedal, da so ga strežniki neusmiljeno pretepli. Ko ga je mrliški oglednik pregledal, je videl, da je imel več reber zlomljenih in udrt prsni koš. Na mrtvaškem izka-zilu pa je zapisano, da je umrl za pljučnico.
Za svojim pogrebom se je peljal
Chicago, 111., 8. septembra.— Caesar Milt iz South Chicaga je bil v bolnici težko bolan. Njegovi prijatelji so se dogovorili s pogrebnikom za pogreb, kadar bo Milt umrl. Naenkrat se raznese vest, da je Milt umrl. Prijatelji gredo k pogrebniku, da naj pripravi za pogreb, naj gre Po truplo v bolnico, med tem ko se bodo zbrali pogrebci pred cerkvijo. Uslužbenec gre z mr-bškihi vozom v bolnico in tam sreča Milta na stopnicah, ki je hotel ravno iti domov. Uslužbenec povabi Milta na voz in pe-»lieta se domov. Ko prideta pred cerkev, kjer so čakali Miltovi Prijatelji na pogreb, se je ta zelo začudil, ko je videl toliko ljudi zbranih. "To pa rečem," je rekel Milt, "tak lep sprejem, ko Pride človek iz bolnice!"
Smrtna kosa
V	mestni bolnici je umrl Frank Kastelic, star 63 let, do Ma iz Trebnja na Dolenjskem. V Ameriki je bival 31 let. Tu zapušča dva brata, Matija in Ignacija, v starem kraju pa eno sestro in dva brata,. Ranjki je bil član društva "Sloga." Pogreb ranjkega se vrši v pondeljek zju-traj iz hiše žalosti na 15930 Sa-ranac Road, pod vodstvom Fr. Zakrajšek. Bodi mu lahka ameriška gruda!
V	Forest City, Pa. je umrl
septembra rojak John Gliha, doma iz Čateža, pod Zaplazom na Dolenjskem. Bil je star 55 let in je bival v Ameriki 35 let. Zapušča vdovo in 11 otrok v starosti 8 do 29 let. V Clevelandu zapušča brata Louisa in sestro Julijo Tomšič. Mrs. Tomšič s hčerko Diano in Mici Gliha so udeležile pogreba, ki se je vršil v sredo. Naj bo pokojnemu j 'ahka ameriška gruda, preosta-hm pa izrekamo naše iskreno so-žalje.
Ford znižuje plače
New York, 7. septembra. — ^°rd družba po vsej deželi je ponovno znižala plače vsem svo-delavcem. To je že drugo znižanje plač v sedanji depresiji. Oktobra lanskega leta so znižali Plače na lestvico pred letom 1929.
Pomagati si znajo
Ko sta se vračala sinoči Walter Loope in John Pancuck proti domu, sta videla nekega moškega, ko je na dvorišču 1380 W. 111st St. jemal gasolin iz tanka pri avtomobilu. Zdelo se jima je to čudno, pa sta pobarala neznanca, čemu jemlje gasolin iz avtomobila. V odgovor jq neznanec potegnil revolver in ustrelil. Fanta sta se vrgla na tla in eden se je zapodil gasolin-skemu "kostimarju" pod noge, drugi mu je pa izvil iz rok revolver, a tujec se je pa iztrgal in zbežal. Fanta sta za njim streljala, pa ga nista zadela. Tujčev avtomobil, ki je bil par-kan na cesti, sta izročila policiji, ki sedaj išče lastnika.
Društvo Euclid št. 29 SDZ
V soboto 10. septembra priredi društvo Euclid št. 29 SDZ veliko plesno veselico pri Špel-kotu na St. Clair Ave., Euclid, O. Zabava bo izvrstna in za olesalce bo igrala dobra godba. Razna fina okrepčila bodo na razpolago. Prijazno je vabljeno cenjeno občinstvo na to veselico, zlasti pa člani društev Slovenske Dobrodelne Zveze. Veselica na West Side
Klub Zapadnih slovenskih društev priredi v nedeljo 11. septembra veselico na prostorih Frank železnika na Jennings Rd. Rojaki so prijazno vabljeni.
Republikanci sami dvomijo o zmagi Hoover ja v elek-toralnih glasovih
Chicago, 111., 8. septembra.— Voditelji republikanske stranke so v glavnem stanu sešteli za po-skušnjo vse elektoralne glasove za predsedniškega kandidata in so jih šteli kot gotove za Hoo-verja 242, 133 so jih šteli za Roo-sevelta in 156 jih je pa nesigur-nih. Kandidat jih mora dobiti 266, da zmaga. Sicer izjavljajo republikanski vodje, da so nalašč šteli bolj pesimistično, da se izognejo vsakemu prevelikemu zaupanju v zmago, vendar pa kaže da jih jako skrbi položaj v srednjem zapadu in na zapadu. Za Hooverja štejejo sledeče države: California, Connecticut, Delaware, Maryland, Minnesota, Idaho, Kansas, Maine, Massachusetts, Nebraska, New Hampshire, New Jersey, New York, Ohio, Pennsylvania, Rhode Is-and, Vermont, Utah, West Virginia.
Rooseveltu so pa dali države: Alabama, Arizona, Arkansas, Florida, Georgia, Louisiana, Mississippi, New Mexico, North Carolina, South Carolina, Texas, Virginia, Oklahoma in Nevada.
Za sledeče države so republikanci negotovi, kako bodo glasovale: Illinois, Indiana, Iowa, Kentucky, Michigan, Missouri, Montana, Tennessee, North Dakota, Colorado, Oregon, South Dakota, Wisconsin, Wyoming in Washington.
Voditelji mislijo, da ima Hoover več upa na zmago v Illinoi-su, kot pa v Ohio in Indiana. Z veliko napetostjo pričakujejo, kako bo izpadla Rooseveltova kampanjska tura po zapadu, ki jo nastopi prihodnji teden.
--o-
Butler za Roosevelta
Philadelphia, 8. septembra.— General Smedley D. Butler, ki je ail v primarnih volitvah poražen kot kandidat rAa zveznega senatorja na republikanskem ti-ketu, se je izjavil, da bo šel kot govornik v kampanjo za Roosevelta. Govoril bo ne samo po Pennsylvaniji, ampak gre v vsako državo, kamor ga bo poslalo vodstvo demokratske stranke.
V Lorain county iščejo v zapuščenem kamnolomu truplo izginulega otroka
Clevelandski detektivi so začeli iskati v nekem zapuščenem kamnolomu, ki je sedaj napolnjen z vodo za truplom 10 dni starega otroka. Kamnolom se nahaja na Jaguay cesti, v Lorain okraju. Načelnik detektivov, Cody, je izjavil, da je bil otrok najbrže utopljen, kot je izpovedala otrokova mati ,ki dolži Raymond Moranza, 3618 Ber-wald Ave., da je otroka umoril, j Moranz je sedaj zaprt v okrajni ječi, obdolžen, zaenkrat, da I je odpeljal otroka. Mati otroka je Mrs. Mildred Slaine, 3314 W. 54th St. stanujoča. Mrs. Slaine pravi, da je Moranz oče otroka in da je otrok izginil v noči na 17. julija letos. Izpovedala je napram detektivom., da se je peljala z Moranzom v avtomobilu v bližini gori omenjenega kamnoloma. Moranz je avtomobil ustavil, zgrabil otroka in zbežal ž njim proti kamnolomu v temo. Prišel je nazaj čez kakih 10 minut, toda brez otroka. Izpovedala je tudi, da ko je prišel Moranz nazaj od : kamnoloma, je izstopila iz avtomobila in da jo je hotel Moranz povoziti. Toda mu je ušla in šla peš do Berea.
Moranz odločno zanikuje, da bi ugrabil otroka, ijavno tako odločno zanikuje da bi bil on otrokov oče. Mož Mrs. Sipine se nahaja v Mansfield poboljševal-nici radi nekega ropa. Detektivi nameravajo dobiti potapljača, ki se bo spustil v vodo v kamnolomu. Okoličani pravijo, da je voda tam 80 čevljev globo-
! ka. ■
i
-o-
Rešeni na morju
Trije mladi fantje iz Cleve-landa so bili rešeni na morju pri Baltimore, Md., ko se jim je polomil motorni čoln, s katerim so ribarili v zalivu. Njih imena so: James Fisher, 814 E. 146th St., Wilford Beck, 17709 Ingleside Rd. in Anton ICinkopf, 984 E. 222nd St. Vso noč so pošiljali signale na pomoč s pomočjo luči na motornem čolnu in šele proti jutru jih je rešil neki parnik, j ki je slučajno plul mimo. Morje je bilo jako viharno in je pravi čudež, da jim ni obrnilo čolna. !
Anglija se pogreza
York, Anglija, 8. septembra. Angleški jučenjaki so proraSju-nali, da se angleško otočje poča- j si pogreza v morje in sicer za : ! devet inčev vsakih 100 let. Le- j j ta 1868 se je poslopje Angleške- j j banke pogreznilo za 6 inčev in 'katedrala sv. Pavla se je vsled pogrezanja že za spoznanje nag nila.
Warrensville farma
Mestna farma v Warrensville bo vsakemu na ogled v nedeljo 18. septembra. Na tej farmi so letos toliko pridelali, da bo za vse prebivalce farme dovolj do prihodnje pomladi. Poleg tega se je pa s te farme poslalo dobrodelni družbi 180 sodov jabolk, 200 sodov se jih bo dalo pa ta teden.
Gospodarja toži
William Akolis, 7618 Star Ave. .toži svojega gospodarja za $5000 ' odškodnine, ker je njegov hišni gospodar vzel proč od njegoveg; stanovanja vrata, okna in zagri njala za okna, da je bil Akolis izpostavljen zijalom sosedom in vremenu. Akolis ni plačal najemnine in ni se hotel izseliti.
* V Swayze okraju, Ontario, Kanada, so odkrili zlato.
Goreč prohibicijonist Robins, baje ubit na potu k predsedniku Hooverju?
Washington, 8. septembra. Col. Raymond Robins, 59 let star, znamenit socialni' ekonomist, bivši vodja Bull Moose gibanja, goreč zagovornik prohi-bicije, je neznano kam zginil v trenutku, ko je bil namenjen na obisk k predsedniku Hooverju, kamor je bil povabljen. Preiskava je dognala, da je zapustil hotel v New Yorku še preteklo soboto, in odtedaj ga niso več videli. V torek dopoldne bi moral imeti sestanek s predsednikom, toda ga ni bilo tja, dasi je pisal, dfi pride. Hoover je izrazil skrb in bojazen, da je bil Robins umorjen od floridskih butleger-ijtv. Tako seje izjavila tudi soproga zginulega prohibicionista. Robins je v Floridi se dosledno boril proti butlegerjem, katerih jezo si je nakopal. Dobil je tudi mnogo grozilnih >pisem, v katerih se mu je grozilo s smrtjo, !ako ne odneha z bojem proti butlegerjem. Robins je sicer imel navado, da je večkrat nepričakovano zginil, kadar je kaj iskal, teda se je vselej v par dneh zopet pojavil, toda da je obljubil obiskati predsednika in ni tja j prišel, se zdi vsem skrivnostno. Hoover sam je naročil tajni policiji, da išče za zginuttm.
■	-o-
Cermak se je pognal za Chicago
London, 8. septembra.—Chi-IcaŠki župan Cermak, je imel pri I ne kem banketu govor, v katerem se je zelo jezil nad Angleži, ker v svojih časopisih postavljanje v tako slabo luč mesto Chica-1 go. Je rekel, da je Chicaga vse j preveč razvpita. Dobil je velik aplavz, ko je izjavil, da se v Zed. !državah obračajo stvari na boljše. Končno je še Cermak izjavil, da do meseca junija drugega le-!t-a, ko se bo vršila svetovna razstava v Chicagu, da se bo točilo Iv Zed. državah pivo in sicer po-I stavnim potom, pa naj bo že iz-! voljen Hoover ali Roosevelt.
žakstna novica
Iz stare domovine je prejel Mr. john Zgonc, 1110 E. 63rd St. vest, da je umrla v vasi Gradišče pri Vel. Laščah njegova sestra Marija Korošec. V Ameriki zapušča hčer Angelo Koc-jančič in sestro Alojzijo Strle, obe v Kenmore, O., v Clevelandu pa brata John Zgonca. V stari d.c movini zapušča dve sestri, Neže in Franco. Naše sožalje prizadetim sorodnikom.
Izgubljena dekleta najdena
Marian Reimel, Harriette Ko-hler in Thelma Williams, ki so jih pogrešali doma celih 36 ur, so včeraj prišle na policijsko postajo v Delaware, O., vse izmu-
Ičene in lačne. Povedale so, da i ' so hotele iti v Wheeling, W. Va.,
j toda so preveč trudne, da bi mogle nadaljevati pot. Policija jih j bo obdržala toliko časa, da pri-dejo po nje starši iz Clevelanda.
Nemiri pred Asso. Charity
Včeraj se je zbralo pred uradom Associated Charities, na ! 15201 St. Clair Ave. množica kakih 1,000 oseb, ki je protesti-Irala o načinu razdeljevanja ži-jveža potrebnim družinam. Na pomoč je bila poklicana policija, ki je z bombami razgnala demonstrante.
Šolske potrebščine
Ako kupite šolske potrebščine za vaše otroke pri Mrs. Kush-lan v SND, dobite z vsakim nakupom tudi darilo za otroka.
Žena bo plačevala možu
Chicago, 111., 8. septembra.— Mrs. Julija Tennat toži svojega moža za razporoko. Ne zahteva od njega nič, pač pa je obljubila, da mu bo plačevala po $40 na teden za dobo dveh let. žena tudi zahteva, da se ji izroče v oskrbo njeni trije otroci.
Babe Ruth zbolel
Detroit, Mich., 8. septembra. —V New York se je nagloma odpeljal Babe Ruth, žogometni igralec newyorskega teama, ker je zbolel. To bo velik udarec za newyorške igralce, pri igri za prvenstvo, ker je Babe najboljši igralec danes v Ameriki.
Geo. Washington, 180 JSKJ
Jutri večer priredi društvo George Washington, št. 180 J. S. K. J. plesno veselico v S N Domu na St. Clair Ave. Za ples igra Brancelj godba. Vstopnina je samo 25 centov. Za fina okrepčila je vsestransko preskrbljeno.
članicam društva sv. Ane
Članice dr. sv. Ane št. 4 S. D. Z. se opozarjajo, da se društvo korporativno udeleži v nedeljo korakanja o priliki blagoslovit ve in razvitja zastave dr. St. Clair Grove. Zbirališče je pred S. N. Domom.
Morilka gre k gledišču
Chicago, 111., 8. septembra. — Mrs. Dorothy Pollack, ki je ustrelila svojega moža, a je bila od porote spoznana nedolžnim, je naredila sedaj pogodbo z nekim glediščem, ki ji bo plačalo za tri tedne $1,000.00. Drugega dela ne bo imela, kot da bo vsak dan nastopila na odru in povedala, kako sta se z možem prepirala.
* Kot poslanik Zed. držav za Anglijo, Andrew Mellon, se je vrnil v Anglijo.
(C
AMERIŠKA DOMOVINA
(AMERICAN HOME)
BLOVKNXAN DAILY N»W8PAJP«R Published dally except Bundaya and Holiday«
J*
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado na leto I8.6B Za Cleveland, po po»U, eelo leto 97.00 ea Ameriko ln Kanado, pol leta IS.N Za Oleveland, po potu. pol leta IS.S0 Za Cleveland po ramaialclh: celo leto (5.50; pol leta $3.00; Četrt leta 11.75 Za Evropo celo leto (7.00, pol leta $1.60. Fosamema IteTllka ■ cente.
Vsa plima, dopise ln denarne po&iljatve naslovite: Ameriika Domovina, 0117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0038
JAMES DKBIVXO and LOOTS J. PERO, Kdlton and Publisher«
Entered as second class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Brd, 1871.
No. 212, Fri., Sept. 9th, 1932.
Živež v Rusiji je pičel
Vsa znamenja kažejo, da so se v Rusiji časi spremenili, in da Rusiji ponovno preti pomanjkanje živeža. Ne da bi dolžili Rusijo samo radi tega. Razmere so pač take, in tisti nesporazum med kmetom in vlado, da se ne pridela toliko živeža, kot ga potrebuje dežela. Eno je gotovo, da letos ne bo niti zrna ruskega žita pripravljenega za izvoz v druge dežele.
Položaj je postal tako akuten, da je bila celo cenzura v Moskvi prišla do prepričanja, da je najbolje, da se pravega položaja več ne prikriva, pač pa se javnosti natoči čiste resnice tozadevno, ker bi razočaranje pozneje, ko bi se za stvar prepozno zvedelo, bilo toliko hujše.
Prvo znamenje, da v Rusiji primanjkuje živeža je dviganje cen, in za dviganjem cen pride demoralizacija v industriji. Lačen delavec ne bo nikdar toliko naredil, kot oni, ki dobiva dovolj dnevne hrane. Pa prihajajo tudi druga poročila. Iz Dunajec okrajev se poroča, da je tam zapustilo 25, 000 premogarjev delo.
Troje pritožb imajo: prvič ne dobijo dovolj dela na dan, drugič ne dobijo dovolj plače, in ker so se živila podražila, ne morejo kupovati dovolj potrebščin, da se preživijo. In k temu pa še pridejo stanovanjske razmere, o katerih trdijo, da so naravnost neznosne.
V novem mestu Stalingradu, kjer so postavili ogromne tovarne za proizvodnjo traktorjev, in kjer je v novi ruski industriji doslej vladal še najbolj vzoren red, ako se more o redu v ruski industriji govoriti, je delo zopet padlo in se dela danes komaj 60 procentov normalnosti. In to ne more biti radi pomanjkanja delavcev ali materiala, pač pa ker delavci enostavno ne dobivajo dovolj živeža, da bi opravljali težka dela.
Prišlo je tako daleč, da je poljedelski problem danes v Rusiji vfjjiko bolj važen kot pa srečna izvršitev petletnega industrijskega programa. Kulak, ruski kmet, ki neodvisno misli in ljubi svojo lastno zemljo, ponovno grozi sovjetski vladi, dasi je vlada že mislila, da ga ima popolnoma pod kontrolo. Pretekli teden se je v Rusiji želo na prostoru, ki je približno 25 procentov manjši kot pa v istem času lansko leto.
In pomisliti moramo, da je bilo leto 1931 v Rusiji slabo leto za poljedelske pridelke. Zlasti suša je lansko leto ugonobila dalekosežne pokrajine, dasi sovjetska vlada te novice ni pripustila v javnost. Med kmeti je nastala grožnja za punt, kar je vlada v Moskvi potolažila na ta način, da je kmetu zopet podelila več svobodščin, med temi tudi pravico do svobodne prodaje, potem ko je kmet odračunal vladi nekaj pridelka.
Ni resnica, da bi imelo vreme kaj opraviti letos z manjšim pridelkom v Rusiji. Vreme je bilo ves čas doslej še dokaj prijazno in ugodno. Toda da je pridelek kljub temu za 25 odstotkov manjši kot je bil lansko leto, izvira iz tega, ker ruski kmet le nerad posluša sovjetsko gospodo, kateri še danes ne zaupa, pač pa pričakuje vsak trenutek, da bo od nje osleparjen. Raditega pa tvori problem prehrane v Rusiji danes grozečo nevarnost, katere se ruska vlada najbolj boji.
Rusija je začela pred več leti kolektivizirati kmetije. Pridelke na teh kmetijah je vzela vlada in jih spravila za potrebe mestnih prebivalcev. Toda videti je, da vlada s temi kmetijami nima sreče, ker niso obdelovane od lastnikov zemlje, pač pa od najemnikov, in ti dela ne bodo nikdar naredili, kot bi ga lahko. Kulak je še vedno najboljši obdelovalec zemlje, in pričakovati je, da bodo ruski kmetje morali dobiti nove, in pa tudi izdatne svobodščine, predno bo Rusija mogla v zadostni meri skrbeti za živežne potrebe vsega naroda.
Euclidu in Nottinghamu imamo brezposelno organizacijo in veliko jih je, ki so dobili podporo potom te organizacije. Dolžnost je vsakega, ki je brezposeln, da pristopi kot član in da se pomaga boriti za pravice, ki nam pripadajo, to je za življenje.
Na 11'. septembra priredimo piknik v gozdu na Blackstone in Babbitt Rd., Euclid, O. Dolžnost je vsakega, da se udeleži tega piknika, ker gre za, korist brezposelnih. Tisti, ki se bodo vozili z Nottingham karo, naj tam sedejo na truk, ki jih bo tam čakal od ene ure naprej. Na pikniku bo govornik, ki bo govoril v angleškem jeziku, in vam zagotavljam, da takega govornika š« niste slišali.
James Robich.
DOPISI
Euclid, O.—Zopet se nam bo pela stara pesem. Ako volimo v jeseni republikance, nam bodo zopet pokazali bodočnost za dele vski razred: "Mi, vaši pri j a telji, smo vas. osvobodili!" Menda ja, saj je tudi Ford osvobodil konja, štiri leta nazaj nam je Mr. Hoover povedal, da Če bo on predsednik Zed. držav, da bo imela vsaka gospodinja kokoš v loncu in vsak delavec bo imel avtomobil v garaži. In marsikateri delavec je dal svoj glas za to lepo obljubo. Danes pa vidimo milijone družin, kjer nimajo niti krompirja in tudi lonca ne, a mesto avtomobila v garaži, je bilo mnogo garaž proda■ nih na javni dražbi. Seveda, zahvaliti se moramo za to prospe-riteti, ki je nekje za oglom in na katero čakamo že štiri leta.
Kongres, senatna zbornica, na čelu največji ubijalec delavske-
ga razreda, Hoover, ki je nagradil voj.ne veterane s puškami in plinovimi bombami za njihovo delo, ker so obvarovali ameriški kapitalizem pred nemškim kajzerjem, vsi ti ne ganejo z mezincem za delavca. Koliko vojakov je padlo na bojnem polju, koliko jih je, ki so ostali pohabljeni za vse svoje življenje in so dobili dovoljenje, da smejo prodajo zaveznice za čevlje in to vse za Strica Sama. Danes je petnajst milijonov brezposelnih v Ameriki in do 50 milijonov jih bo gladovalo letošnjo zimo.
Zato se moramo delavci organizirat proti današnjemu kapitalističnemu sistemu. . Danes se že organizirajo po celi Ameriki za brezposelno zavarovanje. Delavec bi moral tudi dobiti nekaj plače, kadar je brez dela. Vlada se seveda bori proti temu, toda to moramo spraviti skozi. V
Barberton, O.—Menda mislite, da smo šli v Barbertonu že po gobe, posebno naš lovski klub Kaj še! Fantje so vedno ko-rajžnejši, opaža se celo, da so kar revolucij onarni, posebno proti St. Clair Rifle klubu. Fantje nikakor ne pripoznajo, da bi se omenjeni klub ponašal s prvenstvom v streljanju, dokler ne pridejo sem ter naklestijo tudi Barbertonske jagre.
Pri zadnji strelski vaji so naši jagri vsi nataknili krivce spre-daj na klobuk ter kričali: "Na korajžo! na korajžo, Cleveland-ski prvaki!" Predsednik je imel polne roke dela, predno jih je potolažil ter jim zagotovil, da jib tudi on ne pripozna kot cham-pione, dokler ne pridejo tudi sem po zastavo zmage.
Ko so se fantje nekoliko po, tolažili, so kienili poklicati St, Clair Rifle klub sem na korajžo in to v nedeljo 25. septembra, Ako slučajno (!) naši jagri tp pot izgube, tedaj pa gredo 2. oktobra naravnost na strelišče omenjenega kluba, da jih porazijo na njihovem lastnem strelišču.
Sklenili so tudi, da ako jih Clevelandčani 25. septembra tukaj) premagajo, jim pripravijo zelo izvrstno kosilo, kakršnega znajo, napraviti le naše jagrov-ke. Ako jih pa premagajo Bar-bertončani, tedaj pa ne dobe telečje pečenke, ampak samo rep. v znak poraza.
Torej vodstvo St. Clair Rifle kluba naj bo zelo previdno kake moči zbere za to tekmo. Da pa ne bo prevelikega strahu, naj podam tukaj rezultat zadnjih dveh strelskih vaj naših jagrpv.
28. avgusta smo takole streljali:
Gaber.............. 00
Lekšan.............. 16
Bomback..........23
Prijatelj............ 17
Zupec.............. 14
Brumsky.......... 15
Petrich........... .. 19
4. septembra pa tako:
Bomback..........22
Petrich............ 14
Zupec.............. 17
Brumsky.......... 13
Putz..............21
Lekšan............ 18
Prijatelj ..........14
Tukaj se vam srce lahko nekoliko ohladi ter roka postane mirna do 25. septembra. Takrat pa le sem na korajžo. (Bog ve, če je kje v zvezdah zapisano, če bi smel takrat tole tekmo opazovati tudi kak nepoklicani ja-ger, da ne bi bilo kake pomote? Op. Jk.)
niti, da se pri nas v slovenski: fa-ri v Euclidu nekaj skrivnostnega pripravlja in sicer za dan 18. t. m., oziroma v nedeljo popoldne, ko bodo priredila združena društva fare sv. Kristine poseben piknik in ki bo tudi zadnji v tej sezoni. Tem potom se tudi prosi, da se gotovo udeležijo sestanka v soboto večer 10. septembra' vsi zastopniki ali društveni uradniki v spodnji dvorani na Bliss Rd. Izvoliti je treba poseben odbor ali odsek, ki bo deloval v splošno korist naše fare ter pod p o k r o viteljstvom združenih društev nadzoroval pri posebnih prireditvah parkrat ali večkrat na leto. Upati je, da se zbudi večje zanimanje vsestransko in zadovoljnost občinstva.
Gori omenjeni piknik se bo vršil na, .prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. v Euclid, O.
Katera dekle pa bo najbolj popularna v naši fari, se bo videlo drugi mesec enkrat. In tista, ki zna spretno vrteti jeziček, bo gotovo prodala največ tiketov.
Ker imam časa dovolj, me tudi veseli izraziti se napram naši dični organizaciji, Slovenski Dobrodelni Zvezi, katere sem tudi jaz že blizu dvajsetletni član, namreč, da sem bil na olimpija-di zadnjo nedeljo. Da je bile tam polno veselega razpoloženja, je že vsakomur znano. Gotovo
je bil tudi zaželjen uspeh. Toda ravno, ko se je pričela med možmi in fanti tekma v skakanju, se vlije ploha dežja. Ni bilo tako hudo,' pa vendar je neprijetno stati na prostem pod deževnimi kapljami. Gledalci, ki se jih je bilo zbralo veliko število, so na mah začeli bežati pod streho, v svoj avtomobil, ali pod kako drevo. Zdelo se mu je ravno tako, kot kadar sem opazoval v starem kraju kragulja, ki je planil med kokoši, kako so se te hitro razpršile na vse strani. Pa v vremenu nismo mi gospodarji.
Za danes naj bo dovolj, pa še drugikrat kaj, do ta čas pa —• zdravi!	A. Potokar.
Cleveland, O.—Sezona naših piknikov se bliža koncu in potem se prično razne veselice in druge prireditve v dvoranah. Naša prva prireditev društva sv. Katarine št. 29 ZSZ se bo vršila v soboto 10. septembra 1932 v Mervarjevi dvorani in to bo card party in ples. Začetek ob sedmih zvečer. Vabimo vse prijatelje in znance, da nas v polnem številu obiščejo. Vstopnina je samo 15 centov in dobite tudi nagrado, če kupite vstopnico od naših članic. Igrala bo fina godba. Za lačne in žejne bo tudi vsega dovolj. Torej vsi v soboto večer v Mervarjevo dvorano.
Mary Vidmar, tajnica.
SLAVNOST DRUŠTVA SV. KRIŽA ŠT. 214
K. S. K. J.
Nar. Doma. Ko smo vprašali' za dvorano, so bile na potu ovire, toda ne zaradi dvorane, ampak zaradi bare; ugodnost, katero smo mi hoteli, so nam odklonili ker nam na zahteve, katere smo stavili mi, oni niso hoteli pristati. Končno se nam je povedalo takole: "če vam ne ugaja tukaj, pa idite kam drugam, na St. Clair ali pa na Prince Ave." Tako smo hočeš, nočeš, moraš — res morali iti drugam, dasi smo bili pripravljeni tudi na kompromis.
Upamo, da nam ne bodo zamerili niti Newburžani, niti kdo drugi, kajti ni prav nič naša krivda; pri najboljši volji nismo mogli napraviti drugače kakor tako, ali pa trpeti škodo. Tudi St. Clairčani so nam povedali, da na j poskusimo vse, da imamo to slavnost v Newburgu, da ne bo kakega krivega tolmačenja, toda pri najboljši volji nam ni bilo mogoče končno drugače nastopiti, kakor zgoraj navedeno. Dostikrat smo poskušali, pa, vselej zaman.
To se nam je zdelo potrebno pojasniti da nas ne bo kdo krivo sodil. Upamo, da nam ne bodo Newburčani zamerili, kakor tudi mi njim ne, in ostanemo vseeno še. prijatelji v bodoče kot dosedaj. Slavnost je minila vseeno med Slovenci in to v naše veliko zadovoljstvo. Josip Ziganti, predsednik: Fr. Obljubek, tajnik; Anton Per-sol j a, blagajnik; Mihael Ver-bič, zapisnikar.
-o-
ČUDEN DVOBOJ
V Blackridge, Oregon, sta si dva moška napovedala dvoboj in sicer dvoboj posebne vrste. Domenila sta se, da se bosta dvo-bojevala z avtomobili. Dogovorila sta se za mesto in čas kje se bosta dobila. Ob napovedanem času se postavita z avtomobili vsak na enem koncu ceste v primerni razdalji. Na dano znamenje, poženeta avtomobile drug proti drugemu in se z vso močjo zaletita skupaj. K sreči: sta se avtomobila že pri prvem polomila, da možaka nista mogla nadaljevati dvoboja. Drugih poškodb nista dobila pri tem, kot nekaj malih prask, ki jih jima je povzročilo razbito steklo.
Ce verjamete al' pa ne.
Euclid, O. — Kakor razvidno, že naša mati narava nagibi je svoj skrbi polni obraz na tretjo stran letošnjega leta ter lahko pričakujemo nadaljnih razočaranj in posledice neznosne brez-delnosti. Vendar pa je čuti, da bo letošnji pridelek živeža nenavadno obilen in dovolj tudi za mestnega človeka. Toda mestni človek nima dovolj tistega, niče, ki se izpod palca zmiče, ker Mr. Hoover hoče, da moramo biti vsi zadovoljni z malim. Pa še nekaj sem opazil, namreč, da se osel nekam nenavadno dobro redi in raste tako, da bo neokreten slon proti njemu pravcata muha.
Da pa ne bom dolgočasil cenjenega bralca,. moram nazna-
Naša slavnost, katero smo tako dolgo pričakovali in se iste veselili že več mesecev preje, je srečno minila dne 28. avgusta v vfcliko zadovoljstvo vsega članstva društva sv. Križa št. 214 KSKJ. Lepšega in boljšega si pač nismo mogli želeti kot je bilo; lepo vreme in velika udeležba od strani raznih bratskih društev in občinstva. Velika parada, ki se je vršila v najlepšem redu vseskozi, vse to je dalo naši slavnosti najlepše lice tako, da kaj takega nismo pričakovali na našem sosednem St. Clairju.
Iz srca in zelo smo hvaležni vsem, ki so nam pomagali napraviti ta zares slavnostni dan. Lepo hvalo smo dolžni našemu botru in botri Mr. Louis Ferfo-lia in Mrs. Tereziji Ferfolia za lep in krasen dar naši zastavi, katerega v teh, časih zdaleka nismo pričakovali. Iskrena hvala županu naše zastave Mr. Ignac Slapniku in za dar ki ga je poklonil ob tej priliki naši zastavi. Enako hvalo smo dolžni Mrs. Jcsipini Grdina, ki je bila kot županja naši zastavi, ter nam istotako izročila dar. Prav lepo hvalo smo dolžni Mr. Josipfi Grdina za spretno vodstvo pri paradi (korakanju) in v dvorani za stoloravnateljstvo. Iskrena hvala našim cenjenim društvom za udeležbo na naši slavnosti in ker so pri tej priliki poklonila lepe darove naši zastavi. Kor-porativno z zastavami so se udeležile sledeča društva: sv. Vida št. 25 KSKJ., sv. Jožefa št. 110 KSKJ. in Srca Marije št. 111 KSKJ. oba iz Barbertona, O., sv Marije Magdalene št. 162 KSKJ., sv. Jožefa št. 169 KSKJ., Presv, Srca Jezusovega št. 172 KSKJ., Kristusa Kralja št. 226, Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ. in Podružnica Slovenske ženske Zveze št. 32, te so bile v slovenski narodni noši. Podružnica S. ž. Z. št. 41 zastopana korpora tivno brez zastave. Društvo sv, Pavla št. 239 KSKJ., sv. Družine št. 207 KSKJ., Slovenska ženska Zveza podruž. št. 21. sv. Antona št. 138 K. of O. in društvo "Soča" št. 26 SDZ. Hvala jim za prijazno petje in njih gostoljubnost. Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ. in Slovenski dekliški klub "Bluebird." Vsem tem društvom ponovna iskrena hvala. Kadar bodo označena društva rabila našo pomoč v enakem slučaju, smo jim rad« volje na razpolago.
Zahvaljujemo se tudi bivšemu gl. predsedniku KSKJ. in. ustanovitelju našega društva Mr. Antonu Grdina, ki nas je počastil s svojo navzočnostjo na
naši slavnosti in daroval lep dai naši zastavi. Dalje hvala gl. uradnikom KSKJ. za udeležbo na naši slavnosti: II. gl. podpredsednici Mrs. Mary Hochevar, finančnemu uradniku Mr. Rudolph G. Rudmanu, finančnemu uradniku Mr. John Zulichu, vrhovnemu zdravniku dr. Mihael F, Omanu in uredniku Glasila Mr Iv. Zupanu. Iskrena hvala Rev. B. J. Ponikvarju, župniku fare sv. Vida za lepe cerkvene obrede pri blagoslovitvi naše zastave in za krasen govor, katerega nam je podal pri tej priliki. Še večje veselje nam je napravil s tem, da je dal potrkavati v zvoniku tekom te slavnosti. Hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakraj-šek ker je nam dal na razpolago avtomobile že prej in tekom para,de; enaka hvala pogrebnemu zavodu Louis Ferfolia. Hvala tudi godbi "Bled" za tako dobro postrežbo. Iskrena hvala Rev. J. J. Omanu, župniku cerk ve sv. Lovrenca za oznanilo in priporočilo v cerkvi, žal, da nismo mogli imeti te slavnosti v Newburgu, ker je bila naša prošnja ponovno in ponovno zavrnjena od strani oseb pri Slovenskem Domu, ter se ni moglo sprejeti pogojev od strani Slov Doma.
Iskrena hvala kuHaricam in kelnarcem, ki so stregle pri mizi, enako tudi našim bartender-jem za njih delo. Zahvalimo se tudi najemnici Grdinove dvorane Mrs. Kraševec za dobro postrežbo. Dalje smo dolžni tudi zahvalo Miss Mary Smolko, Miss Ani Pintarič za njih deklamaci-je. Končno še enkrat lepa hvala vsem skupaj in vsem onim, ki so že na katerikoli način kaj pripomogli, da se je ta naša slavnost tako lepo, da naravnost veličastno vršila in tudi zaključila.
Pojasnilo
Kot že širši javnosti znano, je naše društvo sv. Križa št. 214 KSKJ. dne 28. avgusta t. 1. obhajalo slavnostni dan blagoslovitve zastave; ista se je vršila v slovenski cerkvi sv. Vida, in nadaljni program flfc v Grdinovi dvorani.
Društvo je sprva želelo in hotelo obdržavati to slavnost v cerkvi sv. Lovrenca in potem pa v Slovenskem Domu na 80. cesti v Newburgu, kamor mi, kot župljani spadiamo. Dasiravno smo od Newburga ravno tako oddaljeni kakor od St. Clair j a, vendar kot župljani smo zato sklenili na naši društveni seji dne 1. maja, da to našo slavnost priredimo v Newburgu. V tem našem sklepu smo pa naleteli na težkoče od stvari dvorane Slov,
Dnevna vprašanja
"Psst! John! tat je v hiši!" zašepeče žena svojemu možu na ušesa, potem ko ga je s par krepkimi sunki zbudila.
"Tat, praviš?" si menca oči mož. "Tiho bodi in pri miru, da ga ne prepodiš. Naj malo išče po hiši in če bo kaj našel, bom vstal in mu vzel."
A
Ko je nek lovec zalezoval rac« v floridskem močvirju, je opazil, kako je šinil iz vode krokodil in zgrabil otroka, ki se je igral na bregu. To se je izvršilo s ta-go naglico, da lovec ni mogel rešiti otroka. Gre dalje ob bregu in kmalu pride do raztrgane koče, pred katero je zamorska žena prala. Lovec se ustavi in ji reče:
"Mati, nerad vam sicer povem, ampak ravnokar sem videl velikega krokodila, ki je potegnil v vodo vašega otroka."
Zamorka se pa obrne k svojemu možu, ki je sedel na pragu in tlačil tobak v pipo in mu reče:
"Kaj nisem pravila, da nam zadnje čase nekdo krade otroke!"
A
Neka železniška družba je študirala, koliko železniških voz sa poškoduje v enem letu. Pri tem se je dognalo, da je bil vedno zadnji voz pri vlaku poškodovan. Da se to v bodoče prepreči, so vzeli zadnji voz proč.
A
"Včeraj je bila tako močna sapa, da mi je razbila moj avtomobil."
"Ni mogoče!"
"Pa je! Peljal sem se po cesti. Na vogalu je stalo lepe de kle. Ravno ko sem peljal mimo, je potegnila sapa in privzdignila dekletu krilce in — sedaj imam razbito karo."
A
"Včeraj sem bral, da sta se dva poročila v aeroplanu, visoko gori v zraku. Ali ni to nevarno?"
"Aha, sicer je pa nevarno povsod."
A
"Kje si. bil ti rojen?"
"V bolnišnici."
"Kaj poveš! Kaj pa ti je bilo?"	%
1.	Katero pokrajino so svojo dni nazivali "grobnica belih ljudi"?
2.	Ali "so v Zedinjenih državah kraji, kjer se pridobivaj p demanti?
3.	Kdo je spisal znamenito de lo "Beneški trgovec"?
4.	Kdaj je zbruhnila francoska revolucija?
5.	Kateri mogočni nemški cesar se je moral bos ponižati pred papežem?
6.	Kako se imenuje reka, v kateri je našlo smrt stotisoče Francozov, ko so bežali iz pred Moskve leta 1812?
7.	Kateri krčmar je postal na politanski kralj?
8.	Kje je bil rojen Rudyard Kipling, eden najslavnejših angleških pesnikov?
9.	Kdaj je bila končana rusko-japonska vojna?
10. Kdo je tedaj posredoval mirovne pogoje?
Odgovori na vprašanja
1.	Zlato obrežje Arike radi silne mrzlice, ki je tam divjala. in zlasti segala po belih naseljencih.
2.	Da, v državi Arkansas.
3.	Shakespeare.
4.	Leta 1789.
5.	Friderik Barbarossa ali Rde-čebradec.
6.	Berezina.
7.	Murat, svak Napoleona.
8.	V Bombayu, Indija.
9.	Leta 1905.
10. Tedanji predsednik Zedinjenih držav, Theodore Roosevelt, ki je izjavil, da je prvi pogoj za mir, da nobena država ne plača kake vojne odškodnine.
A
"Ali veš zakaj je denar podoben vodi?"
"Nak."
"Zato, ker tako rad teče proč, a nazaj ga je treba pumpat."
A
Odvetnik obtožencu: "Veseli bodite ,da ste dobili tako milo kazen. Sicer sem pa govoril za vas, kot bi bili moj lastni sin."
"Tako? Kaj je on tudi tak lump?"
A
Veliko ljubezen do svojega sina staj pokazala zakonska švrk, ki sta. se preselila iz Blok na Rakek, samo da bosta bližje svojemu sinu, ki je v Ameriki.
A
V neki župniji ,so imeli j ako majhno cerkev. Ko pride skozi vas neki Ljubljančan, vpraša domačina:
"V tole vašo cerkev pa vendar ne gredo vsi župljani."
"Res je, gospod," odgovori modro možakar. "Ce gredo vsi noter, ne gredo vsi noter. Če pa ne gredo vsi noter, gredo vsi noter. Pa ker ne gredo vsi noter, zato gredo vsi noter."
A
Gospod Pohleven, ki je moral ves čas svojega dolgega življenja plesati, kakor mu je žena godla, je umrl in odprli so njegovo oporoko. Oporoka se je začela z naslovom: "Moja prva volja;"
A
Zdravnik vpraša bolnika, če je sledil njegovim predpisom.
"Nak, gospod doktor, nisem jim sledil. Ker če bi jim sledil bi si bil zlomil vrat."
"No, kako pa je to mogoče?"
"Nisem jim sledil zato, ker sem jih vrgel skozi okno."

" 3
mmmmmmn
|imiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiniiiiii^
mm
I Posebno nizke cene za soboto!	I
Pri sledečih mesarjih dobite najboljše goveje meso, od najboljših volov, za-	5
I klanih v Clevelandu. Po najnižjih cenah, kakor tudi vsakovrstna svinjina in te-	g
1 letina. Vse samo prve vrste. Imamo tudi veliko zalogo kokoši in piščancev po	s
S najnižjih cenah.	E
FRANK AŽMAN 6501 St. Clair Ave.
Tel. EN. 4365
FRANK CEBUL 1147 Addison Rd.
Tel. HE. 9555
FRANK FABIAN 1385 E. 53d St.
Tel. EN. 4921
STERLE IN KREClC 1054 E. 61st St.
Tel. EN 2974
Funt
Sveža plečeta, male in puste------10c
Govedina za juho----10c
Svinjske ledice------8c
Sveža rebra--------9c
Pork roast_________16c
Najboljše suhe šunke _17c
Teletina za peč--- 12c-20c
Lepi pusti cottage ham 19c
Suhe klobase_______18c
Suha rebra---------12c
Najboljše salame----25c
PINTAR BROS. 6305 Glass Ave. Tel. HE. 6995 6706 St. Clair Ave. Tel. EN 0871 19807 Cherokee Ave. Tel. KE 1021
JERNEJ KRAMAR 1101 Norwood Rd.
Tel. HE 7158
LOUIS LAUTIŽAR 1193 E. 60th St. Tel. HE. 7733 -
ANTON MALENŠEK 1217 Norwood Rd. Tel. EN. 1037
ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. Tel. EN.. 3716
FRANK SKULLY 6313 St. Clair Ave. Tel. HE. 4968
rTtTTt»mimTTTTIITTIIIl
FR. JAKLIČ:
PEKLENA SVOBODA
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848
cxzzzxxxxxxzxxxzzzxzxxzxxr!
=	Imamo v zalogi najboljšo jagnjetin o in lepo mlado prasetino.	§
Lepa in velika zaloga vsakovrstnega, doma soljenega in prekajenega mesa. S
Vsi skupaj se vam prav vljudno priporočamo za obilen poset. ....................................................................................................................................................
OTVORITEV PLESNE SEZONE V WARREN,
OHIO
Warren, O. — Kakor je že gotovo znano cenjenim čitateljem tega lista, da smo si tukaj ženske in dekleta ustanovile novo društvo Slovenske ženske Zveze. Kakor vsaka naselbina, kadar kaj ustanove, tako smo tudi me ustanovile to društvo z namenom za izboljšanje stališča v naši naselbini, članic nas je za začetek samo 11, a mislim, da ne bo dolgo, ko bo vsaka žena in. dekle-v naši naselbini, katera ima količkaj srca za napredek in blagor svojcev, pristopila k nam.. Bila je pač že mala opazka, češ, kakšno pa je to društvo, kjer morajo molit? Naj vas to nikar ne vznemirja. Ali nismo bile me vse vzgojene od dobrih vernih staršev in smo dobile od njih Prve nauke za v bodočnost in težko pot skozi življenje? Ali. nam je za to žal? Ne, nikakor ne. Sedaj pa je to naša dolžnost, da jo izpolnimo.
Vsaka mati, ki hoče vzgojiti svojega otroka moralno in duševno v verskem prepričanju,-mora biti svojim otrokom tudi sama za zgled, ker barka brez vodnika jadra v napačno smer. Velikokrat se pripeti, da otrok iz ugledne rodbine zaide na kriva pota, ker je imel premalo pouka od svoje matere. So pai tudi izjeme, da je mati storila vse mogoče za svoje otroke in jih obdarila z lepimi nauki za bodočnost, a so jih otroci prezrli ko so dorasli in začeli živeti hitrejše življenje in tako pozabili na ves trud svoje matere, ki s solz;?mi v očeh gleda svojo h čet ali svojega sina, a se pri tem ne
čuti kriva, ker ona je storila svojo dolžnost, pa je otroci niso upoštevali.
Vsekakor pa bi se materna bolest podvojila, ako se ni nikdar najmanj trudila, da bi podala otroku to, kar mu je neobhodno potrebno. Torej dobre, slovenske žene in dekleta, združite se in ostanite združene in obdržite med seboj cilj za du ševni napredek.
Ker pa vsaka nova ustanova v začetku potrebuje več raznovrstnih stvari in ima stroške za obdržavanje sej itd., smo na naši redni seji, ki se vrši vsak prvi četrtek v mesecu zaključile, da bomo obdržavale me prvo plesno zabavo v sezoni na 10. septembra, to je v soboto, ob sedmih zvečer. Pripravljene vam bomo postreči kar najbolj mogoče z okusnimi prigrizki. Seveda, moškim pa tudi s pijačo, za mladino bo pa tudi izvrstna godba. Upamo, da bo ustreženo vsem, ki bodo navzoči. Torej vas tukaj prijazno vabimo, da se udeležite te naše prireditve. Rojaki in rojakinje iz naselbine in drugod, od blizu in daleč, ste prošeni, da se odzovete našemu vabilu in vam že naprej kličemo: dobro došli! Vstopnina bo zelo mala. Ves prebitek tega večera je namenjen za pokritje stroškov, ostanek pa za naše začetne stroške. Torej pridite vsi na 10. septembra v Jugoslovanski dom na Burton St. ali stop 371/2- Končno pozdrav vsem čitateljem in uredništvu Ameriške Domovine. Na svidenje v soboto!
Mary Ponikvar, tajnica.
CELO MESTO USTRAHUJEJO ROPARJI
Prebivalci mesta Karbin v Mandžuriji žive v takem strahu Pred roparji, da si zvečer že sko-ro nihče več ne upa na cesto. In tudi pri belem dnevu niso bogati ljudjq varni pred roparji, ki odseljujejo bogate ljudi radi odkupnine. Pred par dnevi so hoteli roparji odpeljati bogatega bankirja Lu Tai in se jim naka-na ni posrečila samo radi tega, lc(~r bankirja tisti dan slučajno ui bilo doma, ko so trije ropar-3 i vdrli v hišo.
Kmalu zatem je vdrla četa banditov v hišo bogatega trgov-Tarazenko, katerega so bili r°Parji že lansko leto enkrat odbijali in jim je moral plačati $5,000.00 odkupnine. Sedaj so kotali pa roparji oditi praznih lok, ker je bil trgovec dal svojo skrivoma v najem drugim
žali vso mestno policijo v šahu. Roparji so povedali policiji, da bodo umorili predsednikovo hčerko in vso njegovo družino, ako se izproži le en strel proti njim. V potrdilo teh groženj roparjev, se je prikazala pri oknu palače mlada deklica, ki je prosila policijo, naj nikar ne strelja.
Na licu mesta se je zbrala več tisočglava množica, ki je radovedno pričakovala potek te drame. Policija je bila prepričana, da bodo roparji v skrajni sili izvršili svoje grožnje, zato so pooblastili nekega stražnika, da je stopil z banditi v dogovore. Po dolgem pregovarjanju stm in tje, so se roparji izjavili, da bodo zapustili mesto, ako se j'm izplača $4,000.00 in da bodo vzeli seboj predsednikovo hčerko za poroka, da se jim ne bo nič ža-lega storilo.
Pet ur so trajali dogovori med policijo in banditi in končno je policija pristala, da bo roparje odpeljal policaj v policijskem vozu, toda mesto predsednikovo hčer, bodo vzeli seboj kot varščino tri služabnice. Enemu izmed roparjev se je dovolilo ,da je smel iti iz hiše in pregledati vse stranske ulice, če jim ni nastavljena kaka zaseda. Ko se je ta vrnil nazaj, se je banditom izplačalo zahtevano vsoto. Prav do zadnjega pa je policija in meščanstvo dvomilo, če se bodo roparji držali svojih obljub.
Končno se je pa zgodilo, kar je menda edini slučaj v zgodovini: policijski voz se je odpeljal skozi kordon policistov, v katerem so sedeli štirje roparji S tremi služkinjami predsednika kot talniki. Avto pa je vozil policaj. Vladala je smrtna tišina in noben navzočih policistov ali vojakov ni niti trenil z očesom, da ne bi roparji mislili, da se jih hoče napasti. Avto se je peljal skozi glavno ulico in se je ustavil zunaj mesta v nekem gozdičku. Tukaj so roparji izstopili in so se poslovili od svojih neprostovoljnih spremljevalk in voznika, ki je odpeljal avto nazaj v mesto.
Množica je nestrpno pričakovala vrnitev voza in vsi mestni uradniki so se zbrali, da so železniškemu predsedniku čestitali nad1 srečnim izidom dogodka.
Taki in manjši napadi se dogajajo vsak dan. Bogatejši morajo plačati večjo odkupnino, revnejši pa manjšo, kolikor kateri premore. Vojaštvo je dobilo povelje, naj očisti okolico Ibanditov, toda ti se znajo spretno skrivati in jim za enkrat ni-I so kos.
Nato so pritisnili še drugi in čimd-alje več jih je rinilo za njimi. Nastala je gneča in prerivanje, utrla se je šipa v vratih in zazvenčala in že so zašklepetale šipe v oknih in v trenutku ni bilo pri "Petelinu" nobene šipe več cele, pač pa polna prodajalna mladih ljudi, navdušenih, ogorčenih in objestnih.
"Ven z njim! Ven z rabljem!"
Nešteto rok se je stegovalo proti podobi, ki je visela na zidu, da je ni bilo mogoče kar tako sneti. Nekateri so skočili na mize, da bi si olajšali delo. Ob pre-rivanju so prevračali stojala, da je padalo blago na tla, nekatere roke so se stegnile po blagu, da bi ga rešile, druge roke so še dru-i go blago podrgnile na tla ali so i si ga vzele za spomin, i "živela svoboda!" i Petelinovo osobje se je zaman i trudilo ustaviti pustošenje, zaman so se ustavljali, vili roke in prosili. Šele, ko je bila podoba v rokah in so zadoneli zmagoslavni klici: "Hura!" je bilo konec pustošenja.
"Ura! Ura!"
Držeč podobo visoko nad glavami in trdno, da jim je niso potegnili drugi iz rok, so srečni junaki rinili skozi vrata na trg, kjer se je ob tem prizoru združilo vse v radosten krik:
"Ura! živela svoboda!"
Še niso bili prav na jasnem, kaj bi naredili z "rabljem," tedaj je zavpil nekdo:
"V Ljubljanico z njim!"
In jeknilo je po trgu na vse strani, glasno in veselo: "V Ljubljanico z rabljem! Ura!"
Vse se je pokorilo nevidnemu poveljniku. Nosivci podobe so zavili proti vodi in vse na trgu se je zgenilo za njimi, da bodo priča, ko se bo izvrševala obsodba. IV. sprevoda so pa zveneli najraznovrstnejši klici, ki so pognali in se ukoreninili tisti dan ,klici grožnje in zmage, klici ogorčenja.
"Ura! živio! Konstitution! ži-vic! Smrt tiranom! Frajost! Svoboda! živio! živio! Vse dol!"
Na mostu so se razmeknili ljudje, da so napravili prostor nosivcem podobe. Vsak pa je hotel najbolje videti ,kako bo rabelj utonil. Zato so se najradoved-nejši prerivali ob mostnih in na-brežnih ograjah.
Brez vseh posebnih ceremonij so zavihteli podobo v Ljubljanico, in ko je plosknila ob vodo, se je utrgalo: "Ura! Ura! Ura!"
Pa "rabelj" ni hotel ostati pod vodo. Komaj se je bil nekoliko potopil, že ga je vrgla voda na vrh in Metternich je splaval po Ljubljanici ob svitu lučk, ki so gorele na čast dneva na oknih, k vodi obrnjenih, in ki so odsvi-tale ob valovih ,ki so se izigravali v Ljubljanici.
"Hudič! še ušel nam bo!" Obsodba oči vidno nii zadovoljila udeležencev, ki so si želeli dejanj, ki puščajo za seboj nekaj sledu, nekaj spominov. Molk je nastal ,nekak mir, neko pričakovanje.
"Dol z rabljem! Raztrgajte ga! Sežgite ga! Svoboda je! Živio! Frajost! Vse dol!"
Tako je udarilo čez nekaj mučnih trenutkov in udeleženci so vedeli, kaj hočejo, vsi so se nagnili v stran, kakor je nagibalo srce in gnalo razpoloženje tistega trenutka.
"Kje je naš rabelj? živela svoboda!"
Tedaj se je pa tudi že vsak spomnil, kje je videl viseti kdaj Metternichovo podobo. Do danes te podobe nihče še opazil ni, saj so jo videli tolikrat viseti po javnih prostorih, izložbenih oknih, v zasebnih stanovanjih, ob slavnostnih prireditvah, da se jim je zdelo, da spada podoba v vsako dvorano, v vsako hišo, da je na prodaj v vsaki trgovini. To je bila vendar podoba kneza Met'
ternicha, o katerem je vedel ves rod, da je mož, od katerega prihaja vse dobro, ki skrbi za dušni in telesni blagor državljanov. Samo posamezni starejši so se še spominjali časov, ko ni bilo njega, a sedaj je že 37 let vodil državo.
"Vivat Metternich! — Dol z njim! Smrt rablju!"
Vrtinec svobode je zgrabil množico in jo koj razpršil na vse strani. Kar mimogrede in brez povelja, brez vabljenja so se zbrala večja in manjša krdela, ki jih je navdajala ista misel, ki so imela isti smoter. In krdela so krenila na desno in na levo, razlila so se čez trge, po ulicah in cestah, povsod so zvenčale šipe, odmevalo je od treskanja na zaprta vrata, slišati je bilo ropot podirajočih se stojnic in kolib.
MALI OGLASI
Odda se
3 sobe in kopališče za $12 na mesec. Vprašajte na 1106 E. 64th St.	(Sept.9,12,15,)
Naznanilo
Mrs. Bertha Cernigoj, ki je imela prej mesnico na 1211 E. 55th St., je odprla konfekcijsko trgovino na 5393 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 9545.
Priporoča se vsem starim in novim odjemalcem za obilen obisk trgovine.
Mrs. Bertha Cernigoj
Zahvala
Spodaj podpisana se tem potom iskreno zahvaljujeva vsem najinim prijateljskim družinam, ki so nama priredile tako izne-nadeno surprise party, ko sva se vrnila iz obiska v stari domovini. Bila sva res veselo iznena-dena, ko sva videla, da imava toliko zvestih prijateljev. Bodite prepričani, dragi prijatelji, da vam bova ostala hvaležna in da vas nikdar ne pozabiva.
Zlasti se zahvaljujeva sledečim, ki so vso stvar aranžirali in sklicali ljudi skupaj: Mr. in Mrs. štokel, Mr. in Mrs. Pečenko, Mr. in Mrs. Pušnar. Dalje se zahvaliva sledečim, ki so se udeležili surprise party: Mr. in Mrs. Zorn, Mrs. Kramer, družina J-azbec, družina Eršte, družina Merzek, Mr. Logar, družina Kren, družina Kocman, družina Koncuti, družina Krečič, družina Louis čebron, družina Marc, družina Oster, družina Poklar, družina Karlinger, družina Paganeli, družina Kobal, Mr; F. Kalin, družina Zupančič, Mr. Jauh, družina J. čermel, družina Gabrenja, Mrs. Drenik, družina, Ličen, družirta štolfa. Zlasti pa se zahvaljujeva družini Zorn, ki je dala svoje prostore na razpolago za to prireditev. Ako se je pomotoma kako ime izpustilo, se ravno tako lepo zahvaljujeva.
Ralph čebron in Frank Cigoj
Naznanilo
Članicam podružnice št. 25 S. ž. Z. se naznanja, da sa naša podružnica korporativno udeleži slavnosti društva St. Clair Grove. Zbirališče je ob eni uri popoldne pred S. N. Domom na St. Clair Ave.
Priporočilo
Ker se sezona papiranja bliža h koncu za to leto in da se ljudem ustreže, ki so pri malem denarju, sem znižal cene papirju kakor tudi pri delu tako, da vam morem papirati sobo od $3.00 naprej. Delo garantirano. Se priporočam.
J. Požun
1058 E. 74th St.
(Sept.9.12.14.)
Naznanilo
članicam društva Srca Marije (staro) naznanjam, da se v nedeljo 11. septembra začne s pobiranjem asesmenta ob 12. uri opoldne in da se začne seja ob eni uri popoldne, to pa radi slavnosti društva St. Clair Grove št. 98 W.C članice so prošene, da se udeležijo korporativno. Zbirajo se pred S. N Domom ob pol dveh. Prošene ste, da to vpo-števate.—Tajnica.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po «	pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd, CLEVELAND,
Naznanilo
članicam društva sv# Marije Magdalene št. 162 KSKJ se naznanja, da se bo naše društvo korporativno udeležilo slavnosti jlagoslovitve in razvitja zastave društva St. Clair Grove št. 98 W.C. v nedeljo 11. septembra. Zbirale se bomo pred staro šolo sv. Vida ob 1:15 popoldne, ter bomo skupaj odkorakale ob 1:45 proti S. N. Domu, kjer se uvrstimo z drugimi društvi za točno korakanje v cerkev sv. Vida ob dveh popoldne.
Sestre, udeležite se v velikem številu te slavnosti. Pokažimo društvu St. Clair Grove, da smo zavedne in da nas vsak napredek na društvenem polju veseli. Pozdravljene in na svidenje v nedeljo 11. septembra. — Marija Hochevar, tajnica.
Stanovanje se odda
4 sobe, kopališče ; blizu šole in cerkve. 15615 School Ave.
(Sept.9.12.14.)
NAJBOLJŠI MALT SYRUP 3 KANTE za $1.25
Makaroni in špageti,
5 funtov za_______27c
Campbell pork &
beans, kanta----4YzC
Slani crackers, 2
funta za---------17c
Butter Cup Cookies,
2 funta za--------25c
1 funt kave in 5
funtov sladkorja __43c Prešičeva pečenka, r 15c
Round steak, ft.___19c
Zmleto meso, ft.___10c
Narezana slanina, ft. 15c Švicarski sir, ft.---25c
LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave.
Če druge trgovine prodajajo ceneje kot mi, bodo tudi naše cene bolj nizke.
Odda se
5 čednih sob mirni družini; vse ugodnosti; zidana hiša. Poizve se na 1206 Norwood Rd. (214)
POSEBNOSTI
Jajca, ducat........17c
Kislo zelje, 3 funte za . 10c Domače sveže klobase,
2	funta za........25c
Sveže riževe klobase
5c, 6 za ..........25e
Pork shoulder, lepi
in pusti,..........10c
Pork roast.........14c
Teletina za ajmoht... .9c Teletina za filat, lepa .12c Zmleto meso mešano .12c Okusna suha prata . .15e
Male suhe šunke.....lic
Najboljše suhe klobase,
3	funte za ........50c
Imamo tudi veliko zalogo vsakovrstnega doma sušenega mesa, ki je zelo okusno. Poskusite! Se vljudno priporočamo
MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave.
1132 E. 71st St.
i Michael Casserman
I 18700 Shawnee Ave. I PLUMBING & HEATING
§1 KEnmore 3877
1
I
I i
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAiUI.EO LEDU IN PREMOGA
1194 E. 167th SI.
Pokličitei KEnoioro 43S1
Dr. A. L. GARBAS
SLOVENSKI
zobozdravnik
6411 St. Clair Avenue
v Slov. Nar. Domu soba št. 10 Tel. HEnderson 0919
A. MALNAR
Cement Works 1119 Addison Rd. ENdicott 4371
Novo itaražo postavim«, 10x18 za $55,
18x18 za $80. Nova vrata za garužo $5 par. 3 ply papir za na streho $1.25 rola.
Liberty House Wrecking and Lumber Co.
5327 St. Clair Ave. ENdicott 0642
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAItt AVE.
6521 ST. CLAItt AVE.
Ce hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene.
KAndolph 5188,
(Thu. r.)S
Vabilo na slavnost
ii
DRUŠTVA ST. CLAIR GROVE
št. 98 Woodmen Circle OB PRILIKI
RAZVITJA IN BLAGOSLOVITVE DRUŠTVENE ZASTAVE
V NEDELJO 11. SEPTEMBRA 1932
Začetek parade ob dveh popoldne izpred Slov. Nar. Doma v cerkev sv. Vida. Zvečer ples v spodnji dvorani Slovenskega Narodnega Doma.
Popoldne vstopnina prosta. Zvečer za ples 35 centov.
PRI PARADI IGRA GODBA BLED ZVEČER PRI PLESU JACKIE ZOEC
ausiuč
J

ljudem, a svojega pravega stanovanja ni nikomur izdal.
Toda čudovit prizor se je odigral v stanovanju predsednika kitajske vzhodne železnice, Chang Schu. Z napetimi revolverji so vdrli v hišo štirje roparji. Predsednik, ki je začul ropot pri vhodu, je skočil skozi okno na vrt in od tu v svoj urad, od koder je obvestil policijo. Vse tamkajšnje okolice se je polastilo silno razburjenje. Hiša predsednika se nahaja v glavni ulici mesta. Kakih 100 metrov od te hiše se nahaja generalni konzulat ruske sovjetske vlade, kjer se nahaja vedno mnogo Utajskih policistov in ruskih stražnikov. Alarmirana policija je prihitela na lice mesta v avtomobilih in na motornih kolesih, toda štirje roparji so dr-
iffl a
Cleveland Crust
SAVINGS ACCOUNT
ARNOLD ZWEIG
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. TJ.
Tukaj je investacija, katere vrednost se ni zmanjšala, pač pa je večja v nakupovalni vrednosti in redno plača dividende ... (pripiše obrestii dvakrat na leto).
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (Sez dan)	Podružnica na 16335 Waterloo Rd.
1259 Union Trust Bldg.	Suite 2, v Slov. Del. Domu
in ,?u,clilAve-	Zvečer od 6:30 do 8:00.
Telefon Main 7200.
Telefon: KEnmore 1244
■ :■ VABILO
na
PLESNO VESELICO
KI JO PRIREDI
I DRUŠTVO EUCLID ŠT. 29 S. D. Z.
V SOBOTO 10. SEPTEMBRA
V ŠPELKOTOVI DVORANI
IGRAL BO EUCLID ORKESTER Začetek ob sedmih zvečer. Vstopnina k plesu 15 centov
Za obilno udeležbo se priporoča
Odbor.
JOSEPH ZORMAN
ODVETNIK
6411 St, Clair Avenue (v Slovenskem narodnem domu) Uradne ure: 10. do 4. Ob sredah: 10 .dO 12.
NIČ ni bolj idealnega za gretje kot plinov furnes. S plinom imate:
NIC DELA ENAKOMERNO GORKOTO TAKOJ ZAČNE GORETI NIC SMETI SE NE KURI NEPOTREBNO HITER USPEH
Da se lahko omogoči tudi za male domove, da se okoristijo s plinom, so Tappan inženjerji napravili nov A <4"*%	Cf A plinov grelec za furnez na premog ki se M prodaja po ceni, ki jo .zmore vsaka de- vdelan narnica. Ta cena je..................
Tudi na lahka odplačila. Da lahko vsak kupi Tappan plinov grelec, se lahko napravijo lahko odplačila, $5.50 takoj, potem pa po $2.00 na mseec za eno leto. Za ceno ene tone premoga, lahko denete plinov grelec in se veselite njega prednosti, ko plačujete zanj. In grelec bo za leta.
Se hitro vdene. Tappan plinov grelec se hitro vdene in se lahko odstrani, ako se rabi drugo kurivo. Ako se želi plinovo kurivo, se zopet lahko vdene ta grelec.
Telefonirajte sedaj za popolne informacije. Veseli boste udobnosti plinove gorkote.
IRA E. BAKER CO.
Stanovanjsko in industrijsko gretje s plinom Oprema za kontrolo temperature
1836 Euclid Avenue Telephone MAin 3781
SREČNIH PREDNOSTI
Tappan plinovega grelca
Kf »KASD ^St
1.	Se hitro vdene v furnez na gorak zrak z 20" in 22" kurilnikov; za parne in gorko vodo kotle 18" in 20" v premeru.
2.	Napravljeni za pet ali 6 sob hiše.
3.	Dajo zahtevano gorkoto za celo' sezijo, v jeseni in spomladi se pa tem mnogo prihrani na kurivu.
4.	Se lahko vdenejo, lahko odstranijo in zopet denejo nazaj.
5.	Se več prihrani na dolarju pri kurjavi.
6.	Izdelani in garantirani od družbe, ki izdeluje plinove aparate več kot 50 let.
7.	Cena se ravna po času — $29.50 z vztavitvijo in na obroke, ako se želi.
FRANK LAVRIČ
15601 Holmes Ave. EDdy 6866
V JUGOSLAVIJO
preko Havra
na hitrem ekspresnem parniku
ILE DE FRANCE
14, sept., 1. in 20. okt. (noon)
PARIS
20. septembra, 8. oktobra
LAFAYETTE
24. sept., 15. okt.
Nizke cene na vse kraje Jugoslavije
Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooobkaščene agente
SreoeH «fijriB
26 PUBLIC SQUARE. CLEVELAND. O.
_ SOLA! SOLA!
js Kupite vse šolske potrebščine £ v trgovini
| MARY KUSHLAN 1
6415 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu	s
M	*
= kjer dobite za vsak nakup DARILO S S ALI CANDY za vaše otroke. S
liiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii^
00015353530102000253532353235348535348534853235301535323535353235353532353239053482353484853485348484853535348480001014848480102484848020000000800
"Čeden dečko," je dejal general ter se spomnil mladeničev v jeklenih čeladah, katere je nadzoroval pred nekaj dnevi. Domislil se je, kako slabo so izgledali njegovi mladci, šibki. Tu pred njim pa je stal pravcati voj-ščak: dobrih šest čevljev visok, širokih ramen in širokih prs, ki so bila ustvarjena za vojno, rok, ki so bile ustvarjene za zamah, in nog, ki bi ga lahko nosile k napadu, ter lobanje, ki bi pod jekleno čelado prestala lahko marsikateri udar s kopitom.
"Vprašajte ga, dali nam govori resnico," je naročil tolmaču, medtem ko je sočutno gledal Gri-ši, v lice. Griša ni trenil z očmi, pač pa je v ruščini izlil celo vrsto protestov. In tolmač, ki ga je vsekakor prisotnost tako visokih osebnosti vzbudila iz vsakdanje enoličnosti, je prestavil besedo za besedo. Tolmačil je: jetnik prisega, da govori resnico. žal mu je, da ni tega storil že spočetka. Hotel je samo iti domov. Govorice o predstoječern miru so mu zmedle glavo. Lagal pa je zato, ker je bil prepričan, da bo moral sedaj, ko so ga vjeli, ostati še dolgo vojni ujetnik, še dolgo potem, ko bodo že vsi drugi odšli domov. Zato je oskrunil svoja usta z lažjo —■ in to je vsa resnica, tako resnično, kakor nosi na svojem suknjiču red svetega Jurija. Prisega, pri glavi svojega otroka, katerega ni še nikdar videl.
"čudni ljudje," je vzkliknil ekscelenca. Opazil je bil Griši-no čudno opremo in vprašal kor-porala Sachta, dali ne bi mogli moža nekoliko boljše obleči. Sacht pa je hitel pojasniti, da so sicer skladišča polna novih in dobrih uniform, vendar pa so častniki v skladišču z njimi tako skopi kakor vsemogočni bog s svojim bliskom.
Von Lychow se je moral od fsrca n|asmeja,ti. "Pač morajo postopati tako, saj so zato tjakaj postavljeni. Vojna ne bo nehala danes ali jutri, a dobrih uniform nam je treba, da ne bodo naši vojaki zmrzovali. Suknjič ne izgleda baš slabo."
"Videti bi morali njegov hrbet, ekscelenca," je dejal sedaj že zaupljivo korporal Sacht ter ukazal G riši, naj se okrene. Griša je vedel, kaj se zbija: trenutek se je zarežal, da so se zales-ketali njegovi krasni zobje, a nato se je okrenil in pokazal ekscelenci krpo, ki je ovekoveče-vala mesto, kjer je nekdanjega nje nosilca pogodil usodepolni izstrelek. Ekscelenca je pogledal dotično mesto in njegov obraz se je stemnil, ker je pomislil, da je ta peklenska vojna poslala na oni svet še enega krepkega moža, ako pa se ne motijo preroki, bo postalo tudi tu na tej fronti v kratkem zopet živahno. Tiho je odslovil Grišo in stražnika ter se okrenil k odhodu.
"Mož mi ugaja," je dejal Po-snanskemu. "Ne pozabite mi poročati o njem. Za danes lahko gre v spremstvu straže na sprehod po mestu. Nekoliko svežega zraku mu ne bo škodilo." Po teh besedah je odšel, da obišče načelnika svojega štaba, majorja Grassnick-a, ki je bil zatopljen v svoje statistike, zemljevide in papirnate zastavice. Morebiti se je Brest-Litovsk, kjer je operacijska sekcija višjega poveljstva tiho izdelovala načrte, vendarle toliko ponižal in sporočil kake novosti.
Griša je še vedno stal obrnjen proti zidu. Čul je sicer oddaljujoče se korake, a vendar je Čakal povelja, naj se zopet okrene. Korporal Sacht ga je po-trepljal po ramenu in dejal: "Le obrni se, Ruski. Vse je v redu.
Kar strmeli so vate. Jaz pa sem dobil red železnega križa. Poj-diva v kantino, da malo zalije-
va.j'
Griša je svoje telo počasi okrenil, sedel na klop in dejal, da bi rad nekoliko počival. Čudno trepetanje kolen in srca je pričalo o napetosti, ki jo je pre-življal v teh zadnjih desetih minutah: vendar pa se je izplačalo. Sedaj bo vse dobro. General ga je gledal in v tem pogledu je bilo življenje. Sedaj bo gotovo zopet videl Marfo ivanovno in svojo malo hčerkico, ki je ni še poznal. Nato se je vrnil v sobo zadovoljnega obraza, in mencajoč si roke sodni svetnik vojaškega sodišja in vzkliknil:
"Dobro smo jo izpeljali."
*
Pozno trinajstega majnika, na dan ledenih svetnikov Pankra-cija, Servacija in Gervazija, se je zima poslavljala s snegom in ledom. Griša je vstopil z drvi, katere je nažagal in scepil, ter je stal baš pred pečjo in polagal vanjo kuriva, ko je dr. Posnansky narekoval Bertinu zagovor vojaka, ki je bil obtožen težke in-subordinacije. Nenadoma je nekdo močno potrkal na vrata. Vstopila sta dva vojaka v peša-dijski uniformi, z nahrbtniki. Strumno sta se postavila in hotela baš izblebetati svoji imeni, ko sta zapazila v sobi častnika: "Narednik Fritzke in korporal Birkholz, peta kompanija, črno-vojniški bataljon Eberswalde," — ko je Griša vstal od peči in hotel zapustiti sobo. Kakor vrana svoja krila je dvignil roke ter vzkliknil: "Bože moj, mein Gott, narednik Fritske!" Na Pošnan-skyjev znak je Grišin bivši stražnik dejal: ',0, Paprotkin, ptiček, sedaj te zopet držimo za bedro!"
Nato so si segli v roke, veseleč se svidenja, kajti možje, ki so preživeli težke čase skupaj, se kaj radi 'sestajajo, da se pogovore o nezgodah, ki so jih doletele med časom, ko se niso videli.
Tedaj je Bertin poiskal listino, katera je za vso večnost ugotavljala identiteto Bjuševa in Paprotkina. Na listino je pritisnil uradni pečat in so jo priče pod prisego podpisale. Ta je bila sedma in zaključna v zadevi "Bjušev alias Paprotkin" ter je obstojala iz treh vrst, štirih podpisov in uradnega pečata. Ostanek papirja je bil kaj dober izziv "za nadaljne pripombe." Bertin je segel po škarje, da odreže nepopisani kos papirja, a Posnansky mu je namignil, naj ostane v počastitev današnjega dne papir nedotaknjen. Njato je odslovil oba Ebersvaldovca in Grišo, ter jim dovolil, da si ogledajo skupaj Mervinsk, da lahko poobedujejo v "Vojaškem do-.mu," a nato izpijejo vrč piva v kantini. Uradno jim je Grišo predal čeravno je bil v resnici njiju vodnik Griša, ter jima za-povedal, naj ga pripeljeta ob dveh nazaj. "Ne bo nam več odletel," je zaupno brbljal Fritzke. "Opalil si je krila dovolj enkrat." In Posnansky jima je še naklonil par dobrih smodk.
Griša je ostavil gorko sobo z občutkom moči in sreče, ki je odsevala iz njegovih oči in oča-revala vsak gib njegovega telesa. Sedaj je bil zopet Griša. Hvala Bogu, nič več Bjušev. Nihče drug ni sedaj šel s svojima dvema prijateljema, nego Griša Iljič Paprotkin. Sedaj bo izginilo vse njegovo trpljenje, kakor si bo očistil nocoj škornje, a čez kak teden bo vsa zadeva rešena. Grišina duša pa, ki se je prebudila vsled živih izkustev njegovega bega in; udarca obsodbe kot špijona, je postala starejša in pametnejša. Kljub temu da se
ni zavedal, vendar je bilo njegovo veselje vse drugo, kakor pa ga je kdaj prej občutil.
Medtem pa je sam Posnansky lastnoročno zavezal okoli kupa listin, nad katerimi je bilo zapisano "Bjušev alias Paprotkin," vrvico ter dejal: "In sedaj stran z njimi, v Bialystok."
TRETJA KNJIGA Generalni major Schieffenzahn
PRVO POGLAVJE Moč papirja
V onih dneh je vojna oklepala Srednjo Evropo z železnim ob-ročjem. S titansko močjo, med viharjem podivjanosti, degradacije, krutosti, se je zavzelo trideset narodov, da prineso mir Evropi. Proti vsem narodom celega sveta so nemške čete s pomočjo zvestih Avstrijcev, Turkov in Bolgarov držale svoja tla, Nemci s svojimi sivimi, starika-vimi ljudmi, brez vojnih tankov, z le pa.r zrakoplovi in s svojo izginjajočo flotilo podmornic. V Palestini, v Macedoniji, v Romuniji in Italiji, v Franciji in Belgiji, nato ob obali Kanala in Severnega morja, skozi Baltsko do Libave in zopet na suhem skozi Rusijo od Windave do BuW vine, so se borili, obolevali, kle li, umirali nemški možje . . . daleč, daleč stran, seveda, od žvenketajočih ostrog cesarjev, kraljev, princev, maršalov in generalov.
Istočasno pa so v Parizu in Londonu drža.vniki in politikarji trepetali ob misli, da bi se Nemci vendarle utegnili zanesti, v, kakem obupnem položaju se zavezniki nahajajo, in bi se še enkrat z vso močjo zagnali. Ker se je z vstopom Amerike približeval njih konec z vsakim mesecem, bi se znali zagnati še enkrat z vso silo, da se maščujejo — znali ^bi! izprazniti vzhodno ozemlje, pustivši v njem le do-I volj čet, da bi stražile nemško mejo, a nato zagnati na kako določeno mesto na zapadni fronti vso svojo moč, osem milijonov bajonetov, topov in nabojev, metalcev plinov in plamenov. Ako bi se jim posrečilo prodreti, tedaj ne bi bilo več govora o koncesijah v Alzaški-Loreni in restavraciji Belgije — ker bi oči-vidno oni dobili zmago v vojni. Antanta se je vsled tega odločila, da postavi zrušeno rusko armado zppet na noge, istočasno pa da zapoje potom papeža pesem o miru. Medtem je smrt nadaljevala svojo košnjo: v Champagni in Flandrih so sikale granate in klopotale strojnice, okončine mož so letale po zraku, predori napolnjeni z dinamitom so eksplodirali pod kavernami,
bombe iz zrakoplovov so padale nad glave ljudi. Utežnice tehtnice odločitve, so stale ravno.
V Rusiji so generali, posebno oni pod Brusilovim poveljstvom, zatrjevali, , da lahko prodrejo skozi avstrijsko fronto, kadar se jim zaljubi. Buržoazijski demokrati in socijalisti, ki so bili naklonjeni antanti in ki so sedeli ob strani starih carjevih privržencev v novo ustanovljeni kon-stitucijonalni državi, niso nikakor hoteli zatemneti rojstva novega režima s tem, da bi bili premagani in bi odstopali zemljo sovražniku. Samo na skrajni levici, so voditelji malih skupin industrijskih delavcev, stiskali pesti in/ zahtevali takojšnega miru. separatnega ali ne. Ti so govorili za priprosto ljudstvo: preko dva milijona mrtvih in štiri milijoni ranjencev so bili za njimi. V tem trenutku je bil južni del fronte nepregledna črta jezer in močvirja. Spomladanski
nalivi so zaustavili vojskovan,tj baš v trenutku, ko so bili Rusi prepričani, da. je bila njih odporna sila najmanjša. Bilo je tedaj dovolj časa za pregovarjanje in odločevanje. Evropa je stokala izgube krvi, upajoč zaman, da bo kmalu konec nje trpljenja, moleč z miljonih tihih glasov, da bi jo Bog rešil zlega. Priprosta instinktivna modrost ljudstva je videla preko zvitosti in modrosti sivobradcev, videla, da bi bil najboljši čimprejšnji mir.
*
Uradnik Bertin je ljubil kakor vsak pesnik fin papir. Prazen list gladkega, belega papirja, z robom in grbom plemstva, je kar vabil njegove oči in šče-getal njegove prste. Imel je zbirko knjig, ki so bile narejene od angleškega, beneškega, nizozemskega in drugih papirjev, ki so vsi nosili vodne odznake in imena njih izdelovalca. Ko je ne-
kega dne Posnansky videl nje-'govo zbirko, ga je poslal v vojaško skladišče, ki je bilo nasta-
njeno v bivši občinski palači v Mervinsku.
(Dalje prihodnjič.)
edaj dobite lahko
plinov grelec po ceni katero
lahko plačate
TAPPAN BURNERS
Kaj hočete delati?