Tamara Blažina, Livio Semolič in Drago Štoka z ministrico Gelminijevo o slovenski šoli v Italiji V muzeju Revoltella na ogled avtoportreti tržaških umetnikov / 12 V Gorici dim zastrupil priletno žensko in njeno hrvaško negovalko T1 s;.1» H I j^L Primorski dnevnik SREDA, 19. JANUARJA 2011 št. 15(20.030) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € je v deželi italski Breda Pahor Prekipelo je. Končno. Kot je samo po sebi umevno, se nanašam na vroče, mirno jim lahko rečemo tudi razuzdane noči v Arcoreju. Na takšen, vsestransko žalosten zaključek Berlusconijevih avantur je že pred leti opozarjala njegova druga žena Veronica Lario, ki je zagovarjala tezo, da je ostareli Silvio bolan. Kako globoko je zabredel v odvisnost od dokazovanja svoje moškosti v najbolj osnovnem pojmovanju besede, ni slutil ali želel videti nihče. Vsaj iz kroga tistih, ki jih je pripustil na svoj dvor. Verjetno so že po kakšni preveč odločni opazki, da je nočnega sprehajanja prelestnih mladih deklet, med katerimi veliko mladoletnih, po njegovih rezidencah preveč, izgubili težko pridobljeni status dvorjana in s tem tudi mesto v vladi ali v kakšni drugi pomembni inštituciji. In to je to: v času Berlusconijeve vladavine se je utrdilo pravilo, da naj vsakdo predvsem in v vsakem primeru zaščiti sebe in lastne interese. Navkljub vsemu. V ostrem nasprotju z vsemi moralnimi načeli. Ne oziraje se na državno in javno dobro. Zato je bilo vsakršno dokazovanje premierjeve vpletenosti v najrazličnejše podkup-ninske in druge afere jalovo. V trditvi, da Berlusconi ni izvor vsega zla, pa je seveda zlato zrno resnice: on je samo znal »ovrednotiti« in dvigniti na raven splošnega odobravanja »zgodovinske« napake in slabosti italijanske politike in družbe. Tuje politike, kot je nedavno povedal nekdanji britanski premier Tony Blair, je s svojimi neokusnimi opazkami in šalami zabaval, italijanske državljane vse manj. V dani, globoko zavoženi situaciji pa je pomembnejše in težje rešljivo vprašanje od Berlusconijeve usode, kako se bo Italija izvlekla iz tega močvirja. rim - Slovenski predsednik tudi pri Berlusconiju Türk: Na potezi sta zdaj vladi obeh držav Sinoči koncert Carmina Slovenica in slovo od Napolitana RIM - Silvio Berlusconi je slovenskemu predsedniku Danilu Turku včeraj potrdil namero italijanske vlade, da ustanovi omizje za in s slovensko manjšino. Premier, ki je bil v Vili Madama videti zelo utrujen in zaskrbljen (nobenih dovtipov in običajnih šal, ki jih slišimo tudi ob takšnih priložnostih), je dejansko ponovil besede zunanjega ministra Franca Frattinija na ponedeljkovem sestanku s slovenskim kolegom Samuelom Žbogarjem. Manjšinsko omizje naj bi ustanovili takoj po februarskem srečanju vlad Italije in Slovenije, ki je bilo sredi decembra preloženo zaradi parlamentarne debate o vladni zaupnici. Slovenski predsednik je včeraj dopoldne najprej položil venec k spomeniku neznanemu vojaku na rimskem trgu Piazza Venezia, kjer je ponovno za-donela slovenska državna himna. Dopoldne je nato na rimski uni- verzi La Sapienza predaval o prihodnosti in prednostnih nalogah Evropske unije. Na Kapitolu pa se je srečal z rimskim županom Giannijem Alemannom. Danilo Türk se je sinoči skupaj z Giorgiom Napolitanom udeležil slavnostnega koncerta slovenskega pevskega zbora Carmina Slovenica, prvi državniški obisk v Italiji pa bo slovenski predsednik sklenil danes v Milanu. Na 3. strani Matteoli in Vlačič v Rimu o hitri železnici Na 4. strani Zgonik: dražji pokopi, šolska kosila in šolabus Na 7. strani Skupina mladih meni, da je boljši Trst mogoč Na 9. strani Število prebivalcev Gorice spet upada Na 15. strani Na Tržiškem nočejo hitre železnice Na 16. strani italija Berlusconi pod vse hujšim pritiskom RIM - Nova afera s prostitutkami je premierja Berlusconija spravila v hude težave. Predsednik Napolitano zahteva od njega razčišče-nje pred sodniki, Katoliška cerkev se vse bolj ograjuje, celotna opozicija pa se zavzema za njegov odstop. A Berlusconi je včeraj dejal, da nikakor ne namerava odstopiti in da se niti ne namerava predstaviti pred preiskovalci na zaslišanje. Na 6. strani -> isogas te ščiti -> isogas pozna tvoje potrebe -> isogas je praktičen -> isogas te ne zapusti Odkrij toplo vodo! isogas je uveljavljeno podjetje na področju prodaje naravnega plina v goriški pokrajini. Prisotni smo že vrsto let na posoškem teritoriju. Dnevno nudimo izvrsten plin preko 55.000 gospodinjstvom. Obišči nas. Pričakujemo te, kot vedno. www.isogas.com isogas kakšno odkritje! V 2 Sreda, 19. januarja 2011 ALPE-JADRAN / rim - Srečanje na ministrstvu za šolstvo Ministrica Gelminijeva se je seznanila s problemi slovenskega šolstva v Italiji Na pogovoru senatorka Tamara Blazina, predsednik SSO Drago Štoka in deželni tajnik SKGZ Livio Semolič RIM - Ministrica za šolstvo Maria Stella Gelmini je včeraj skupaj s skupino svojih sodelavcev na Ministrstvu za šolstvu v Rimu sprejela na pogovor senatorko Tamaro Blažina in predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoko ter deželnega tajnika Slovenske kulturno gospodarske zveze Livia Semoliča. Slovenski predstavniki so ministrici orisali položaj slovenskega šolstva s posebnim ozirom na aktualne probleme in odprta vprašanja. Senatorka Blažina je na srečanju uvodoma predstavila dokument, ki sta ga za to priložnost sestavili krovni organizaciji SKGZ in SSO. Dokument razčlenjeno prikazuje položaj slovenskega šolstva v Italiji od njegovega nastanka dalje, vse do zakonodajnih ukrepov, ki so bili v korist slovenske šole sprejeti leta 1961, 1973, 1974 in nazadnje z zaščitnim zakonom leta 2001. Poseben poudarek so slovenski predstavniki namenili potrebi po ohranitvi oz. razvoju slovenske šolske Maria Stella Gelmini mreže v Italiji in pri tem izrecno zahtevali, naj ne prihaja do redukcij ali sprememb, še zlasti ne brez dogovora z manjšino. Govor je bil tudi o učnem in neučnem osebju, pri čemer so Blažinova, Štoka in Semolič poudarili, naj se predvidene redukcije, posebej za šolsko leto 2011/2012 ne dotikajo slovenskih šol, ki bi bile s tem bistveno okrnjene. Na dnevnem redu so bila še Tamara Blažina vprašanja večrazrednic in dvojezičnega šolskega centra v videmski pokrajini, katerega specifika zahteva, kot je bilo povedano, posebno pozornost. Nadalje je bil dan poudarek še vprašanju posebnega šolskega urada za šole s slovenskim učnim jezikom, ki je predviden po zaščitnem zakonu iz leta 2001, a je še danes nedorečen in neuresničen. Slovenski predstavniki so na ra- Drago Štoka zgovoru z ministrico še poudarili, da je slovenska šola v Italiji zaščitena tudi z mednarodnimi sporazumi, zaključni poudarek pa je veljal potrebi po novem zakonu za slovensko šolstvo v Italiji. Zakonsko besedilo v tem smislu bo predstavljeno v kratkem, v bistvu pa urejuje in posodablja celotno šolsko problematiko glede na številne spremembe, do katerih je prišlo v zadnji desetletjih. Livio Semolič Ministrica Gelminijeva se je izkazala kot pozorna sogovornica in je skupaj s svojimi sodelavci pokazala, da je ministrstvo podrobno seznanjeno z razmerami in potrebami slovenskih šol različnih stopenj. Srečanje je potekalo v duhu odprtosti in izražene volje, da se vsa navedena in druga odprta vprašanja slovenske šole v Italiji učinkovito rešujejo. D.U. benečija - Finančni prispevki Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda Razvojne spodbude posameznikom Rok za predložitev vse potrebne dokumentacije za izplačilo finančnih spodbud zapade konec marca ŠPETER - Konec marca zapade rok za predložitev vse potrebne dokumentacije za izplačilo finančnih spodbud, ki jih je Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda dodelila kmetijskim in gozdarskim operaterjem, ki delujejo v občinah, ki sodijo pod njeno okrilje in ki so del ozemlja, na katerem se izvaja zaščita za slovensko manjšino. Prispevke za spodbujanje družbenega, gospodarskega in okolj-skega razvoja teritorija, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost, in ki so namenjeni malim in srednjim proizvodnim podjetjem predvidevata prav državni zakon št. 38/2001 in deželni št. 26/2007. Gorska skupnost pa se je odločila, da del teh sredstev nameni kmetijskemu in gozdarskemu sektorju. Za zdaj bo prispevkov, ki krijejo 60 odstotkov stroškov predvidenih investicij, deležnih štiriindvajset kmetovalcev oziroma gozdarjev (ali podjetij). To so: Alessandro Dosmo (Občina Bardo), Alessia Berra (Tipana), Rosangela Davanzo (Tavorjana), Lu-ca Pantanali (Fojda), Božica Črnec (Sovodnja), Azienda agricola Al mu-lino (Podutana), Giorgetta Birtig (Špeter), Luigi De Angelis (Prapotno), Denisa Ferino (Podutana), Gianni Jurman (Grmek), Liliana Stulin (Srednje), Tiziano Carlig (Sovodnja), Fabiola Iuretig (Podbonesec), Giordano Snidaro (Špeter), Michele Sibau (Po-dutana), Adriana Laurencig (Podu-tana), Andrea Venturini (Špeter), Giuseppe Specogna (Podbonesec), Luigino Castellano (Tavorjana), Danilo Dorbolo (Špeter), Daniele Tropina (Špeter), Ai Faris (Ahten), Mario Midun (Prapotno). Razpoložljiva sredstva znašajo 142.913,80 evrov, a ni izključeno, da bi lahko gorska skupnost dodelila še dodatna sredstva. Na razpis se je namreč lansko poletje prijavilo kar 88 kmetovalcev oziroma gozdarjev, ki so vsi pravilno izpolnili dvojezično prošnjo in priložili ustrezno dokumentacijo. Dokončna prednostna lestvica, ki jo je odobril komisar gorske skupnosti Tiziano Tirelli in je objavljena tudi na njeni uradni spletni strani www.cm-torrenatisonecollio.it, bo veljavna namreč do 31. decembra 2012, tako da bodo mogoče v bodoče tudi ostali, ki so se prijavili, a zadaj še niso prišli v poštev za financiranje, prišli na svoj račun in dobili prispevke. (NM) Med tistimi, ki bodo dobili finančne prispevke, je tudi Giuseppe Specogna iz Podbonesca (na arhivskem posnetku prvi z leve skupaj s slovenskim ministrom za kmetijstvo Dejanom Židanom, tajnikom KZ v Čedadu Stefanom Predanom in državnih sekretarjem Borisom Jesihom) nm špeter - Jutri Predstavitev Trinkovega koledarja ŠPETER - V slovenskem kulturnem centru v Špetru bodo jutri ob 20. uri predstavili letošnji Trinkov koledar. Kot običajno je tudi letos vsebinsko bogat in zanimiv. Izšel je na 200 straneh in objavlja prispevke 37 avtorjev iz FJK in sosednjih krajev Slovenije. Enajst avtorjev je svoj prispevek napisalo v narečju (po nadiško, ter-sko, breginjsko, kambreško in re-zijansko). Uvodno misel pa je letos napisal minister Boštjan Žekš. Ob koledarju bodo jutri predstavili tudi zbornik Mlada lipa. Trinkov koledar je uredila Lucia Trusgnach. Bogati ga kot vsako leto slovenska bibliografija videmske pokrajine (za leto 2009), ki jo je pripravila Ksenija Majov-ski iz Narodne in študijske knjižnice, ponuja pa tudi pregled razvejanega delovanja Multurnega društva Ivan Trinko, ki Trinkov koledar tudi izdaja. koper - Veliko dela za policiste Val tatvin na Obali: tarče avtomobili, hiše in zlatarna KOPER - Na Obali so v zadnjem obdobju zelo dejavni vlomilci. Najodmevnejši je bil vlom v zlatarno v Piranu, iz katere so neznanci v noči na petek odnesli večjo količino zlatnine in srebrnine v skupni vrednosti najmanj 50.000 evrov. Koprski policisti pa so po številnih decembrskih vlomih v trgovine in gostinske lokale v okolici Kopra, kjer so tatovi kradli denar, cigarete in alkoholne pijače, z zbiranjem obvestil prišli na sled mladim osumljencem. Kazenske ovadbe so doletele 16-let-nika z območja Kopra ter 17 in 19 let stara Ajdovca. Med hišnimi preiskavami so našli del ukradenih predmetov. Policisti so tako uspešno raziskali kar devet tatvin na Koprskem, tri v okolici Ajdovščine in dve pri Grosuplju. Trojico so po postopku izpustili na prostost. V zadnjih desetih dneh pa se je val tatvin nadaljeval. Tatovi so vlomili v hišo blizu Kopra in 71 -letnega domačina oškodovali za najmanj tisoč evrov. V zadnjih dveh dneh je neznanec na Koprskem vlomil v parkiran avtomobil in ukradel več orodja ter 10 kilogramov bakrenih žic. Ponoči so z avtomobila, parkiranega na Markovcu, izginila štiri platišča, isto se je zgodilo z avtomobilom v izolskem par- kirišču. Tatovi so vlomili tudi v koprski dijaški dom, kjer so si prilastili prenosni računalnik, iz počitniške hišice v koprskem predmestju pa so odnesli peč za kurjavo na drva. V Kopru so neznanci na sedežu nekega podjetja s silo odprli v avtomat za napitke, v noči na torek pa so prav tako v Kopru z osebnega avtomobila ukradli obe registrski tablici z oznako KP ZS-069. Alkohol za volanom KOPER - V soboto in nedeljo so koprski policisti obravnavali dve nesreči, ki sta ju povzročila vinjena voznika brez veljavnega vozniškega dovoljenja. 46-letnik je med Vale-to in Strunjanom z neregistriranim avtomobilom trčil v zaščitno ograjo, nato pa napihal 0,65 mg alkohola v litru zraka. V nedeljo ob 22. uri je 45-letnik iz Senožeč v Sežani trčil v avtomobil 37-letnega Hrpeljčana ter odpeljal dalje. Policisti so mu prišli na sled in ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola (0,85 mg/l). Oba povzročitelja so pridržali, tako kot druge štiri voznike, ki so jih konec tedna zasačili v vinjenem stanju. slovenija Ankaran, kot kaže, ne bo občina LJUBLJANA - Odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na včerajšnji seji ni sprejel nobenega od treh predlaganih členov zakona, s katerim bi ustanovili občino Ankaran. Kot je po seji pojasnil predsednik odbora Vili Trofenik, je s tem postopek o zakonu končan in bo ta točka umaknjena s plenarne seje DZ. Za občino Mirna pa se postopek nadaljuje. Člani odbora o zakonskem predlogu za ustanovitev občine Ankaran, za katerega je bila predvidena obravnava po skrajšanem postopku, včeraj vsebinsko praktično niso razpravljali. Vsi trije na sejo vabljeni strokovnjaki, Ivan Kristan, Janez Šmidovnik in Stane Vlaj, so imeli ob odločbi ustavnega sodišča pomisleke. Kristan postavlja hipotezo, da je ustavno sodišče z zadnjo odločbo preseglo funkcijo kontrole ustavnosti zakona ter poseglo v politično odločanje in v ustavo. Šmidovnik je opozoril, da gre za več kot vprašanje ustanovitve dveh občin. Če namreč obstaja pravica do lastne občine, je v tem postopku vloga vlade in DZ bistveno omejena. Pravice do lastne občine ne poznajo nikjer, pravi Šmidovnik in dodaja, da bi povzročila "velikanski kaos". Po tej odločbi ustavnega sodišča pa je ta pravica sedaj iztožljiva in če bomo ostali pri tem, bodo nastajale še nove občine. "Kar predstavljajmo si, da se nekdo loti Ljubljane," je dejal. V Sloveniji se bodo podražili meso in mlečni izdelki LJUBLJANA - Po podražitvi kruha v prejšnjem tednu, se bo ta teden za pet do deset odstotkov podražilo meso, cene mlečnih izdelkov pa se bodo dvignile po 1. februarju. V Ljubljanskih mlekarnah se bodo cene izdelkov dvignile v povprečju za 3,5, največ pa za šest odstotkov, cene pa bodo zvišali po treh letih. V Perutnini Ptuj bodo cene živil zvišali po 20. januarju, in sicer v povprečju za od pet do deset odstotkov. / ALPE-JADRAN Sreda, 19. januarja 2011 3 rim - Srečanje Danila Türka s Silviom Berlusconijem Italijanska vlada spet obljubila omizje za slovensko manjšino Predavanje na rimski univerzi La Sapienza - Sinoči koncert zbora Carmina Slovenica - Danes še v Milan RIM - Silvio Berlusconi je slovenskemu predsedniku Danilu Türku potrdil namero italijanske vlade, da ustanovi omizje za in s slovensko manjšino. Premier, ki je bil v Vili Madama videti zelo utrujen in zaskrbljen (nobenih dovtipov in običajnih šal, ki jih slišimo tudi ob takšnih priložnostih), je dejansko ponovil besede zunanjega ministra Franca Frattinija na ponedeljkovem sestanku s slovenskim kolegom Samuelom Žbogarjem. Manjšinsko omizje naj bi ustanovili takoj po februarskem srečanju vlad Italije in Slovenije, ki je bilo sredi decembra preloženo zaradi parlamentarne debate o vladni zaupnici. Türk je v razgovoru z novinarji dejal, da bo ustanovitev vladnega omizja sovpadala z 10-letnico odobritve zaščitnega zakona. Znova je pozval politična vodstva manjšine, naj jih ne skrbi toliko, kaj bo naredila italijanska vlada in naj raje pripravijo predloge, ki bodo za rimske sogovornike zanimivi. Naj manj razmišljajo o denarju, ki ga manjšini Rim kljub vsemu zagotavlja, in več pozornosti posvetijo prihodnosti. Podobne misli je slovenski predsednik že izrazil na ponedeljkovi novinarski konferenci s predsednikom Gior-giom Napolitanom. Berlusconi in Türk sta govorila o mednarodnih vprašanjih in o stanju odnosov med državama. Rim in Ljubljano skrbi položaj v Tuniziji in splošno na Bližnjem vzhodu. Dotaknila sta se tudi energetskih vprašanj in uplinjevalnikov. Slovenski predsednik je dal razumeti, da nasprotuje plinskemu terminalu v Tržaškem zalivu, nekoliko bolj odprto pa naj bi bilo vprašanje kopenske naprave pri Zavljah, za katero - kot je pojasnil minister Zbogar -Ljubljana še ni dobila od Rima vseh zahtevanih strokovnih dokumentov o čez-mejnih vplivih uplinjevalnika. Predsednik Slovenije je pojasnil, da večina obravnavanih vprašanj rimskega obiska sodijo v pristojnost vlad, dobro razpoloženje med državama pa bo gotovo pomagalo pri premoščanju nesoglasij. Odprti problemi še obstajajo in jih Türk ne skriva, kot so uplinjevalniki ter vračanje umetnin, ki jih je Italija pred drugo vojno iz Istre odnesla »na varno«. Türk se je po poklonu spomeniku neznanemu vojaku srečal z rimskim županom Giannijem Alemannom, ki mu je daroval volkuljo, starodavni simbol Rima. Predsednik je nato na univerzi La Sapienza govoril o izzivih in prioritetnih nalogah Evropske unije, ki se po njegovem preslabo in prepočasi odziva na splošno ekonom- več fotografij na WWW.primorski.eu sko in finančno krizo. V svojem natrpanem programu obiska se je Türk srečal tudi z guvernerjem Banca d'Italia Mariom Draghijem, njegovim starim znancem, s katerim sta se pogovorila o finančni situaciji v Evropski uniji ter o »receptih« za premostitev krize, ki ji žal še ni videti na obzorju. Türk in slovenska delegacija sta se z Napolitanom znova sestala sinoči v Au-ditoriumu della Musica na koncertu skupine Carmina Slovenica, za katerega je dal pobudo slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič, neutrudni tkalec vezi z italijanskimi državnimi in vladnimi oblastmi, kot je prišlo do izraza pri vprašanju italijanskega financiranja slovenske manjšine. Mirošič nosi velike zasluge za uspeh predsednikovega obiska v Rimu, ki se je uradno končal po koncertu. Danes bo Türk odletel v Milan, kjer ga čakajo sestanki z županjo Letizio Moratti, predsednikom Lombardije Robertom Formigonijem in z delegacijo tamkajšnjih podjetnikov in gospodarstvenikov. Sandor Tence Med včerajšnjimi srečanji je imel slovenski predsednik Danilo Türk (levo) tudi pogovor s predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem (desno) up rs/sta rim - Za zaključek ponedeljkovih delovnih obveznosti Svečana večerja na Kvirinalu Zdravljica je včeraj zjutraj spet odmevala na Trgu Venezia, kjer je Danilo Türk položil venec pred spomenik neznanemu vojaku RIM - Testenica iz jušnih rezancev z belim ragujem, pečena telečja ledvena pečenka, krompirjev narastek z gobami, polnjeni češnjevi paradižniki in koromač z nadevom, za konec pa čokoladna torta s karamelom. Gostje so imeli na izbiro vina Brunello di Montalcino, Flaccianello del-la Pieve in Marsala superiore. Tak je bil jedilnik na ponedeljkovi svečani večerji v čast slovenskega predsednika Danila Türka in soproge Barbare Miklič Türk, ki sta jo v praznični dvorani Kvirinala (Salone delle feste) priredila Giorgio in Clio Napolitano. Predsednika sta si pred večerjo izmenjala zdravici in državni odlikovanji. Na večerjo je italijanski predsedniški par povabil goste iz Rima in iz Furlanije-Julijske krajine. Iz vrst slovenske manjšine so bili na Kvirinalu senatorka Tamara Blažina, nekdanji vladni podtajnik Miloš Budin, bivši senator Stojan Spetič, Drago Štoka in Livio Semolič v imenu SSO in SKGZ ter odgovorni urednik našega dnevnika Dušan Udovič. Zdravljica je včeraj zjutraj spet odmevala tudi na Trgu Venezia, kjer je slovenski predsednik Danilo Türk položil venec pred spomenik neznanemu vojaku, ki je posvečen padlim italijanskim vojakom v prvi svetovni vojni. Predsednika je v imenu italijanske vlade spremljal kmetijski minister Giancarlo Galan. Predsednika Danilo Türk (levo) in Girogio Napolitano med zdravico ansa S.T. rim - Ocena predstavnika italijanske manjšine ob robu obiska Roberto Battelli: Spodbudne besede znak predsednikove pozornosti do manjšine RIM - »Spodbudne besede o vlogi italijanske manjšine v Sloveniji, ki jih je predsednik Danilo Türk izrekel na srečanju z Giorgiom Napolitanom, so posledica predsednikove velike pozornosti do manjšine in njegovih rednih posvetovanj z manjšinskimi predstavniki,« je prepričan Roberto Battelli, poslanec italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu. Battelli je član državne delegacije, ki bo danes končala svoj obisk v Italiji. Roberto Battelli soglaša s Türko-vimi besedami, da mora Slovenija še marsikaj narediti in postoriti za uveljavljanje dvojezičnosti v Istri in za konkretno izvajanje manjšinskih pravic, ki so na papirju skoraj zgledne, v vsakdanji praksi pa se izvajajo počasi ali nepopolno. Tudi Battelli izpostavlja dolgoročni pozitivni naboj tržaškega srečanja predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Njen predsednik Ivo Josipo-vič je takrat prišel v Trst v spremstvu italijanskega predstavnika v hrvaškem parlamentu Furia Radina. S.T. Slovenski predsednik se je tudi pred obiskom v Rimu sestal s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji (Battelli je prvi z desne) d. türk »Istrski begunci in ne optanti« RIM - Italijani, ki so svoj čas zapustili Istro, niso optanti, kot jih še danes označujejo nekateri v Sloveniji, temveč begunci, pravi slovenski predsednik Danilo Türk. V intervjuju za dnevnik Corriere della Sera izpod peresa novinarke Mare Gergolet predsednik meni, da predstavljajo italijanski begunci iz Istre travmo za Slovenijo. »Mi razumemo ta dogajanja, a poznamo tudi njihovo zaporedje: fašizem, agresija, vojna in nato ezulska drama. Treba je imeti spoštljiv odnos do vseh spominov,« je v intervju še poudaril Türk. Predsednik Slovenije se je ob robu ponedeljkove slavnostne prireditve na Kvirinalu srečal s predsednikom ezul-skega združenja Venezia Giulia-Dal-mazia (ANVGD) Luciom Tothom. To je bilo prvo srečanje kakega voditelja ezulskih združenj s predsednikom Slovenije. Na njem - kot je pojasnil Türk -je tekla beseda predvsem o raziskovalnih dejavnostih Tothove organizacije. S.T. 4 Torek, 18. januarja 2011 GOSPODARSTVO infrastrukture - Na srečanju v okviru obiska slovenskega predsednika Matteoli in Vlačič v Rimu I • V I ••• t š «V V«| o hitri zeleznici in pnstamsčih Konec januarja sestanek medvladne komisije o sodelovanju pristanišč RIM - V okviru uradnega obiska predsednika Slovenije Danila Türka v Rimu se je slovenski minister za promet Patrick Vlačič včeraj popoldne sešel z italijanskim ministrom za infrastrukture in transport Alterom Matteo-lijem, s katerim sta si izmenjala informacije o predlaganih rešitvah poteka nove železniške proge med Trstom in Divačo.Čezmejni projekt izgradnje železniške povezave Trst - Divača v okviru šestega prednostnega projekta TENT sofinancira Evropska komisija. Z italijanske strani prihajajo pobude o spremembah na predvideni trasi. Slovenija po nedavnih zagotovilih ministra Vlačiča gradnjo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo izvaja po načrtih, meddržavni sporazum o petem vseevropskem prometnem koridorju pa ostaja veljaven. Madvladno izvršilno telo je na svojem drugem sestanku oktobra lani v Trstu sklenilo, da se izdela dokument, v katerem bodo obdelane variante na italijanski in slovenski strani koridorja Nabrežina - Opčine - Sežana - Divača. Dokument naj bi obsegal kartografijo, kratek tehnični opis variant, geološke in geomehanske značilnosti, okolje, oceno investicijskih stroškov in predlog optimalne variante. Ministra Vlačič in Matteoli sta govorila tudi o sodelovanju med severnojadranskimi pristanišči pri pripravi in izpeljavi skupnih projektov. To je namreč pogoj za učinkovito alternativo severnoevropskim pristaniščem. Medvladna komisija se bo na to temo sicer sestala konec januarja. Altero Matteoli arhiv Patrick Vlačič pristanišča - V komisiji poslanske zbornice Rosato včeraj preprečil zeleno luč za Monassijevo RIM - Komisija za transport, pošto in telekomunikacije v poslanski zbornici je imela na dnevnem redu včerajšnje seje tudi izdelavo mnenja o predlogu imenovanja Marine Monassi za predsednico tržaške Pristaniške oblasti. Kot je znano, je pozitivno mnenje k temu predlogu pretekli teden že izrazila pristojna komisija v senatu. Člani komisije v poslanski zbornici so včeraj o predlogu le razpravljali, in sicer na osnovi poročila vodje poslancev Ljudstva svobode (PDL) v komisiji Deborah Bergamini, na koncu pa o predlogu niso glasovali, ker je poslanec Demokratske stranke (PD) Ettore Rosato izrazil nasprotovanje in ga utemeljil s štirimi točkami: inkompati-bilnost imenovanja zaradi preiskave računskega sodišča v teku, nasprotovanje vseh lokalnih uprav (Pokrajina Trst in občini Trst in Milje), negativni rezultati prejšnjega mandata na mestu predsednice pristanišča in dejstvo, da je »edina motivacija te kandidature intimna vez kandidatke s senatorjem Giuliom Camberjem«. Izrazito nasprotovanje kandidaturi sta izrazila tudi vodji poslancev skupine Pri- Marina Monassi arhiv hodnost in svoboda (FLI) Daniele Toto in Italije vrednot (IdV) Carlo Monai. Proti bo glasoval tudi predstavnik jezikovnih manjšin v mešani skupini Roberto Rolando. Glasovanje je bilo tako preloženo na danes, ko bo tudi jasno, kako bodo glasovali člani komisije iz vrst UDC. Casinijeva stranka je namreč v Rimu v opoziciji, v FJK pa v koaliciji Tondove deželne uprave. Kot je povedal poslanec UDC Angelo Compagnon, se bodo odločili v naslednjih urah, od njihovih glasov in od polne zasedbe komisije pa bo odvisno, kakšen bo izid glasovanja o kandidaturi Marine Monassi. Tudi v Furlaniji-Julijski krajini je kriza oklestila nakupe trajnih dobrin BENETKE - Po podatkih observatorija družbe Findomestic so prebivalci Fur-lanije-Julijske krajine v letu 2010 porabili manj kot v letu 2009 za nakup trajnih dobrin. Padec je znašal 3,2 odstotka, vrednost nakupov pa 1462 milijonov evrov, in to kljub temu, da se je dohodek na prebivalca v FJK v isti primerjavi zvišal za 0,7 odstotka na 20.265 evrov. Naša dežela se je tako lani uvrstila na 5. mesto med 20 italijanskimi deželami, medtem ko je tržaška pokrajina z 22.791 evrov povprečnega dohodka na prebivalca najvišje na lestvici italijanskih pokrajin. V zameno je bilo zmanjšanje obsega porabe prebivalstva v FJK večje kot v državnem povprečju (-2,2%), raziskovalci družbe Findomestic pa so na včerajšnji tiskovni konferenci v Padovi pojasnili, da je na to vplival padec prodaje novih avtomobilov in motornih koles. Dobro pa se je, tako kot v vsej severovzhodni Italiji, gibala poraba za nakup tehnoloških izdelkov, kot so televizorji, avdiovizuelni pripomočki in računalniški proizvodi, katerih prodaja se je povečala za 7,1 odstotka. Na ravni trendov obnašanja pa je observatorij Findomestic ugotovil, da so družine v FJK nagnjene k nadaljevanju nakupovanja, vendar se tudi zavedajo potrebe po večji previdnosti in informiranosti kot v preteklosti. Insiel končal posodobitev programske opreme občin TRST - Družba Insiel Spa, tehnološki partner Dežele FJK, je dokončal proces posodabljanja računalniške programske opreme, ki jo uporabljajo v 210 občinah in kjer zdaj uporabljajo najnovejšo različico Ascotweb. Zadnja občina, kjer so končali posodabljanje, je bila Dreka. »Gre za pomembno etapo na poti racionalizacije deželnih informatskih sistemov, je povedal predsednik družbe Val-ter Santarossa. »Insiel je opustil staro različico programske opreme, z novo pa je občinam omogočil večji prihranek, racionalizacijo in jim zagotovil boljšo asistenco za možni bodoči razvoj sistema Ascotweb,« je dodal Santarossa. Sistem Aacot je bil uveden leta 1974 za anagrafske, davčne, računovodske, upravne, eko-nomatske in druge potrebe javnih uprav. prehrana - S skladi EU H V* ■ V Tudi v naši deželi bo kmalu stekel projekt Sadje v šoli VIDEM - Šolarji v Furlaniji-Julijski krajini naj bi prevzeli navado in veselje do uživanja sadja in zelenjave. Projekt, ki ima ta namen in ga financira EU, podpira pa Dežela FJK, je včeraj v Vidmu javnosti predstavil deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino. Kampanja z naslovom Sadje v šoli bo v prihodnjih mesecih zajela približno 350 tisoč učencev osno-vih šol po vsej državi. Pri projektu sodeluje 1300 šol in 135 tisoč učencev v severovzhodni Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini pa 75 šol in 25 tisoč otrok. Izvajanje projekta bo spremljalo sensibiliziranje in usposabljanje učiteljev, poseben dan, ki bo posvečen didaktični dejavnosti na temo zdrave prehrane, vodene obiske na didaktičnih kmetijah, oglede muzejev kmetijstva in prehrane, centrov za obdelavo in predelavo sadja,gojitev šolskih vrtov in delo v laboratoriju. »Gre za pomembno akcijo, ki jo v FJK organiziramo s sodelovanjem deželne direkcije za zdravje,« je povedal odbornik. »Če je po eni strani namenjena mladim, po drugi strani predstavlja tudi pozitivno sporočanje o ruralnem svetu, kajti »razširjanje novic in podatkov o emergencah na kmetijskem in agroživilskem področju, četudi ne zadevajo neposredno našega ozemlja, ima pogosto močno negativne učinke tudi za območja, ki jih te emergence ne zadevajo«. gibanja Umar o podražitvah v Sloveniji Cene hrane poganjajo surovine in splošne gospodarske razmere LJUBLJANA - Na podražitve hrane, do katerih prihaja v Sloveniji, vplivajo višje cene vhodnih surovin in razmere na svetovnih kmetijsko-živilskih trgih. Poznavalci razmer ob tem opozarjajo na pomen samooskrbe Slovenije s hrano in surovinami, Umar pa je izračunal, da bi petodstotna podražitev hrane k letni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke. Razlog za višanje cen ni dražje surovo mleko, ampak višje cene energentov ter plastične in kartonske embalaže. Ob predpostavki, da bi se vse cene hrane zvišale za pet odstotkov, bi bila letna inflacija zaradi tega višja za 0,7 odstotne točke, so ob napovedanih podražitvah hrane izračunali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Prenos višjih cen v inflacijo bo med drugim odvisen od splošnih gospodarskih razmer. Na Umarju opažajo, da se cene prehranskih in drugih surovin na svetovnih trgih dražijo že nekaj časa. Do prenosa v maloprodajne cene v Sloveniji je začelo prihajati z novim letom, kar je povezano predvsem z dejstvom, da se v tem času med dobavitelji in trgovci oblikujejo novi plačilni pogoji za letošnje leto. Prenos gibanja cen surovin na svetovnih trgih v slovensko inflacijo bo odvisen od splošnih gospodarskih razmer, ki so v primerjavi s situacijo pred leti precej slabše. Prenos bo odvisen tudi od konkurenčnih raz- EVRO 1,3371 $ +0,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. januarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 18.1. 17.1. ameriški dolar japonski jen 1,3371 110,29 1,3311 109,91 kitajski juan ruski rubel mniicka nmiia 8,8020 39,9950 60,8050 8,7759 39,9950 60,8050 II 1UIJOKC! 1 ULilla danska krona hritancU ti int 7,4509 0,83565 UU.OUJU 7,4509 0,83565 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 8,9203 7,8200 8,9160 7,7860 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 24,285 1 2812 24,335 1,2854 jVIV-CIIjM llallh. estonska krona maH^a^*:« i tnrint 15,6466 272,60 15,6466 274,74 11 iaui£.cii JM IUI II I L poljski zlot 3,8707 1 3182 3,8730 13139 Kol IGUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3416 1,9558 1,3371 1 9558 en oivi icv romunski lev I litac 4,2580 3,4528 4,2588 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7020 2,2391 0,7019 2,2369 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti irika lira 290,00 2,0545 290,00 2,0554 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,3925 7,3955 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 18. januarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26125 0,30313 0,45594 0,13667 0,16833 0,24000 0,768 1,006 1,244 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.841,12 € +151,26 arhiv mer v trgovski panogi, kjer pa je v Sloveniji v tem času prišlo do izboljšanja, navajajo na Umarju. Slovenija je cenovne šoke na področju cen pre-hranskih in ostalih surovin beležila že v letih 2007 in 2008, ko so se cene hrane zvišale za 12,9 oz. 3,8 odstotka. V območju evra so se cene hrane v teh dveh letih podražile za 4,9 oz. 3,3 odstotka. Cene hrane v EU sledijo gibanju cen hrane na svetovnih trgih, vendar so zaradi različne ravni teh cen, sprememb v tečajnem razmerju med ameriškim dolarjem in evrom ter zaradi vpliva zunanjetrgovinske politike EU z agro-živilskimi proizvodi relativna gibanja nekoliko drugačna kot na svetovni ravni, pojasnjujejo na Umarju. Poleg tega obstajajo tudi številni specifični dejavniki, ki v posameznih državah vplivajo na moč prenosa svetovnih nihanj cen. Med razlogi za močnejši prenos rasti cen prehranskih surovin v slovensko inflacijo v razmerah ugodne konjunkture v letih 2007 in 2008 so bile tudi nizka učinkovitost živilsko-predelo-valne industrije in relativno nižja stopnja samooskrbe, visoka koncentracija v delu trgovine na drobno in nezadostno delovanje regulatornih organov na področju konkurence, navajajo na Umarju. Po podatkih Eurostata se je lani hrana v območju evra podražila za 1,8 odstotka, v Sloveniji pa za 2,3 odstotka. (STA) TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. januarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,15 INITEDIII IDr»DA 3 7H +1,94 +0 00 KRKA 1 UKA KOPER 64,00 1600 -0,16 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 160,00 +0,00 +0,00 TELEKOM SLOVENIJE 265,00 86,95 +0,00 -0,06 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 18,00 DELO PRODAJA 26,00 rrm Q7 nn +2,27 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 19,90 -- ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 5,000 10,24 +2,40 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 13,90 +1,16 PROBANKA 8,00 24,30 -- SALUS, LJUDLJANA SALUS, 1_IUDI__IANA SAVA TERME ČATEŽ 380,00 89,49 190 00 +5,91 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 96,00 18,10 -2,04 -1,58 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 18. januarja 2011 +1,15 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,086 96,59 165 +2,26 +1,46 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,42 0891 -0,06 +3,20 +1 83 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 2,89 +1,05 EDISON ENEL ENI 0,85 3,87 1755 -1,27 -0,45 FIAT FINMECCANICA 7,90 +0,57 -1,80 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,37 14,9 +2,35 +0,81 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,28 +2,47 -1 05 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 9,43 23,49 +2,71 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,45 7,12 211 +0,39 -1,39 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,98 148 +0,59 +1,79 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,33 +0,07 -0,93 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,70 8,75 1 03 -0,87 +0,23 -0 19 TENARIS TERNA 17,25 318 +0,58 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,07 712 +0,71 -3,01 UNICREDIT 1,73 +2,22 +1,76 SOD NAFTE (159 litrov) 91,25 $ -0,14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. januarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 851,24 +0,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.301,22 957 00 +1,21 FIRS, Banjaluka RaIav 1 ^ Rönnrar) 1.583,85 71210 -0,02 +0,04 +1 32 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 293,92 +0,60 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.609,75 2.585,19/ +0,59 +5,96 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.847,81 2.326,75 +0,51 +0,14 S&P 500, New York 1.294,60 +0,11 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.307.42 7.143,45 6.056.43 +0,16 +0,92 +1,18 CAC 40, Pariz 4.012,68 +0,94 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.905,00 1.276,3 2.920,40 +2,08 +1,72 +0,16 Nikkei, Tokio 10.518,98 +0,15 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.249,58 2.709,17 +0,34 +0,09 Sensex, Mubaj 18.882,25 +0,12 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 19. januarja 2011 5 O NAŠEM TRENUTKU V ospredje je treba postaviti človeka Ace Mermolja Med mnogimi domačimi, vse-državnimi in planetarnimi dogodki, v bodečem siju informaciji, v vedno težje »berljivem« svetu je izrazito aktualno oziroma nujno izpostaviti človeka. Izgubljamo ga in z njim sebe. Ko mislim na človeka, mislim kot laik in kot tak vidim absolutno vrednost v človeku samem, v njegovi biti in ne vrednosti, ki pride npr. od boga. Vsak človek je po rojstvu različen, njegova vrednost, T. Hribar bi rekel svetost, je univerzalna. Človekova vrednost uvaja vrsto elementov: dostojanstvo, spoštovanje, možnost, da si vsakdo ustvari življenje, ki je dostojno tega imena in do možne stopnje srečno. Dobrobit je, kot to poudarja ekonomist Anantha Sen (v nasprotju z izključno monetarnimi merili, kost sta BDP ali število dolarjev na osebo), bistvena kategorija pri določanju stopnje enakopravnosti in pravic ob dejstvu, da je vsak človek po rojstvu različen. Dobrobit je univerzalna pravica, človek pa je individualen nosilec pravice, da si v določenem kontekstu ustvari življenje, ki bo zanj dobro. Človek ima torej pravico do sreče, do ljubezni, do zdravja in zdravstvenih storitev, skratka, do dobrega življenja in seveda do lastne nedotakljivosti. Jasno je, da človek ni sam sredi sveta. Odrekam se takšnim eksistencialističnim mislim. Človek se razvija v odnosu do drugega, skratka, v skupini in v družbi. Skupine so lahko naravne oziroma krvne ali pa kulturne in politične. V prvo kategorijo bi postavil npr. družino, nato pleme in kako osnovnej-šo združevalno obliko. V drugo skupino bi postavil etnijo, narod, državo in nato vrsto skupin, ki so lahko politične, gospodarske, kulturne itd. Družina, pleme, etnija in narod so pomembne, saj si tu človek pridobi osnovne sposobnosti, kot so jezik, navade, kulturo, moralna načela itd. Univerzalna vrednost človeka se udejanja v partikularnih skupinah, kar seveda ne postavlja nekoga »nad« ali »pod« drugega. Skupine je treba ločevati po funkciji, ki jo imajo, po izvoru in po po- fSS sebnostih. Celo osnovni družinski modeli so lahko različni. Kar želim izpostaviti, pa je imperativ, da je skupnost za človeka bistvena možnost in da se ne spremeni v ječo. Slaba družina lahko izmaliči otroka. Narod se lahko spremeni v ideologijo in se postavi nad človekom: se »vsili« kot njegov tuzemski absolu-tum, kot zapoved in dogma. Prav tako lahko politična ideja zahteva od svojih pristašev, da se odpovejo lastni biti, lastnemu mišljenju, dostojanstvu in se povsem predajo »cilju«. Absolutna in totalitarna je lahko država. Eden izmed totalitarnih modelov države je nacionalna država, to je država, ki ne priznava kot svoje osnove državljanstva, ampak narodnost. Skratka, si polnopraven državljan le, če si obenem član večinskega naroda: Slovenec, Italijan, Nemec itd. V takšni državi ni prostora za druge. Različni po narodnosti so tujci ali kvečjemu drugorazredni državljani, čeprav v državi delajo, plačujejo davke in izpolnjujejo vse državljanske dolžnosti. Takšna država odvzema človeku univerzalno vrednost, ki pa je zaradi teh univerzalnih vrednostnih predpostavk ne moremo »barantati«. Vrednost človeku lahko odvzemajo kulturni, politični ter tudi in predvsem gospodarski modeli. Delo je kot beseda in čustva sestavni del človeka. Delo razlikuje človeka od živali, ki sicer lahko dela, a povsem drugače (policijski psi, naučene opice itd.). Ko človek dela, ostaja v vseh pogojih človek. Nikoli ne more biti podaljšek stroja, telo za proizvodnjo, številka za tekočim trakom ali v uradu. Danes je človekovo dostojanstvo v odnosu do dela eno izmed najbolj akutnih vprašanj. Za človekovo dostojanstvo je degradantno, ko templarji kapitala govorijo le o številkah, o produktivnosti, tekmovalnosti, o mezdah, o zaslužkih, o globalnemu svetu, o novih pogojih, ki zahtevajo od delavca nove in nove odpovedi, o tem, kje so človeške roke in možgani »cenejši« itd. Takšna vizija globalizacije predpostavlja planetarno dehumanizacijo, saj je človek kot človek na dnu lestvice in izven dometa menedžerskih računic. Prehajamo v novo suženjstvo. Dogajanje v zvezi s tovarno Fiat bi jemal kot primer in opozoril prav na odsotnost človeka. Res je, da so novi časi, da je tu globalizacija, da je konkurenca ostra itd. Vsi ti argumenti, ki so gospodarski in obenem politični pa ne morejo deliti človeka od dela. Ko proizvodni procesi do potankosti določajo, koliko časa se lahko človek hrani, kolikokrat gre lahko na stranišče, kdaj lahko pokadi cigareto, kdaj ga lahko boli rama, koliko časa je lahko bolan itd., je jasno, da gre za grobo nižanje človekove vrednosti, da se človeku jemlje pravico do dostojnega življenja. Kolikokrat gre lahko na stranišče moški s težavami s prostato? Koliko časa rabi za obrok hrane človek s čirom na želodcu? Koliko dni lahko počiva delavec z vneto ramo? Bogato plačanim nogometašem zagotovijo najboljše zdravstvene storitve in jim najboljši specialisti povedo, kdaj lahko pričnejo z rehabilitacijo in nato s treningi. Delavec v Fiatu naj bi uriniral v hlače in si zdravil razbolelo ramo z aspirinom, ki mu ob hitro zaužiti hrani preluknja želodec. Brez teh aspektov, če življenja ne problematiziramo z omenjenih vidikov, ampak vzamemo kot edino merilo monetarne kriterije in borzne kvo-ciente, je jasno, da nam novi svet prinaša planetarno dehumanizacijo. Radi razpravljamo o bivših totalitarizmih: o nacizmu, o fašizmu, o komunizmu itd. Obenem pa opuščamo sedanja vsiljevanja, sedanje totalitarizme, jemanje pravic in dostojanstva. Gremo v smer, kjer je človek vedno manjši, vedno manj upoštevan in vreden, mogotci pa se v isti sapi sklicujejo na globalno nujo, in ko ta nuja zahteva vojne, preimenujejo bombe v sredstvo demokracije. Zato je bistveno, da kultura in politika pričneta ponovno govoriti o usodi človeka v tem našem velikem svetu. prejeli smo - Spomin in želje Pred dobrimi 60 leti so ustanovili Matajur 3. oktobra leta 1950 je v Špetru izšla prva številka časopisa Matajur. Urednik časopisa je bil Vojmir Tedoldi ki je bil skupaj z ženo Jožico, Izidorjem Predanom (Do-rič) in Mariom Kontom med ustanovitelji časopisa. Prve tri številke so izšle v Špetru, potem pa so zaradi protislovenskih pritiskov uredništvo preselili v Videm. Vojmir Tedoldi, odgovorni urednik, publicist iz Krnahte v Terski dolini se je takrat skupaj z mamo z motorjem podajal po belih in ozkih poteh Benečije, da bi izvedel za novice. Takrat ni bilo povsod telefonske povezave in prisotnost na terenu je bila edina možnost, če se je hotelo izvedeti novice. Nekateri ljudje so radi povedali, nekateri drugi so se skrivali za "tendinami" in so obvestili karabinjerje, ko so slišali, da prihaja »moto guzzi« rdeče barve. Prve čase Matajur je izhajal na dveh straneh, potem pa na štirih vsakih štirinajst dni. Na začetku so Mata-jur tiskali v Gorici v tiskarni Lukežič, potem pa v Vidmu v tiskarni Marioni. Spominjam se, kako so se moji starši vozili z vlakom v Gorico. Jaz sem rada čitala članke in korigirala "boce." V začetku je bilo delo zelo težko, mlajši si ne morejo predstavljati, kako je bilo. Šele po razkritju strukture »Stay-behind« se je javno izvedelo za pogoje, v katerih sta moja starša delala. Jaz , če tudi sem bila majhna, se tega še spominjam. Časopis je redno izhajal do leta 1973, 1. januarja 1974 pa je izšla prva številka Novega Matajurja z glavnim urednikom Izidorjem Predanom, potem pa je njegovo mesto prevzela Jole Namor. Upam, da bo Matajur doživel 100 let izhajanja! Olga Tedoldi stari slovenski priimki na tržaškem Škorklja Kot Rocol, Kjadin, Kolonja in drugi danes mestni ali predmestni predeli, je bila tudi Škorklja včasih samostojni zaselek, ki so ga naseljevali pretežno slovenski kmečki najemniki.Ti so se pogosto selili, zato se od prvih zabeleženih v sedemdesetih letih 18. stoletja še vsaj do 19.stoletja ohranijo samo (A)Gustincich/Guštinčič, Ber-tos(ch)/Bertoš, Ferfilla/Ferfolja, Ko-zianzhizh/Cociancich/Kocjančič, Kre-sciach/Hreščak, Locher/Lokar, Mosi- na/Možina, Pegan, Pipan, Sfigel/Schwi-gel/Švagelj, Spechar/Špehar, Tau-cer/Tavčer in Vidmar. Najstarejši pa je Ferluga, ki je prvič tu zabeležen že v 17. stoletju (1693) in se ohrani vsaj za dve stoletij. V 18. in 19. stoletju pa se priselju-je in odseljuje še veliko drugih, tako na primer Joshanz (1835, krojač z Vrdele), Bordon (1835, z Loke), Benz-izh (1835, iz starega mesta) Zher-nazh/Černac (1836, s Trušk), ali pa Blundell (1835, iz Vel.Britanije). Marko Oblak kobilarna lipica - Gradbena in obrtniška dela so se že začela Stara depandansa se spreminja v muzej Muzej s stalno muzejsko zbirko bodo odprli spomladi - Iz Lipice letos devet lipicancev za potrebe policije LIPICA - Pred dobrim tednom so v Kobilarni Lipica (KL) pričeli z gradbeno-obrtniškimi deli v Stari depandansi, v katero bodo postavili stalno muzejsko zbirko. Tako bo stavba, prenovljena pred skoraj desetimi leti za ta namen, končno dobila svojo pričakovano vsebino. »Objekt se v gradbenem smislu ne spreminja, nov je le koncept notranje ureditve, saj vsebina zbirke ob prenovi še ni bila natančno določena,« je pojasnila pomočnica direktorja KL za projekte Nataša Kolenc, ki je delovno mesto nastopila avgusta lani. »V večji meri se spreminjajo strojne instalacije, ker smo se za ogrevanje in hlajenje notranjosti odločili uporabiti toplotno črpalko, torej za bolj sodoben in okolju prijazen sistem.« Dela se bodo zaključila do konca februarja, potem pa se bo pričelo s postavljanjem pregradnih sten in drugih nosilcev muzejskih eksponatov, kar pa bo v celoti montažne narave. Lipicanec kot živalska vrsta, njegov življenjski prostor, odnos med človekom in lipicancem, nastanek in razvoj lipiškega posestva. To so v grobem vsebine bodočega muzej lipicanca z nekoliko nenavadnim imenom Lipikum. »Ko smo pripravljali vsebino muzeja, smo jo koncipirali na predpostavki, da veliko število ljudi, ki pride v Lipico, o njej nima nekega predznanja in zato bo muzej služil kot temelj za razumevanje pomena Lipice in samega lipicanca oziroma bo obiskovalcem ponudil dovolj informacij na poti skozi kobilarno, kjer pa bodo lipicanca videli v naravnem okolju,« je pojasnil član strokovne skupine za pripravo muzejske zbirke magister Davor Kernel iz Goriškega muzeja. Poleg njega sta v skupini še doktorica Staša Tome iz Priro-doslovnega muzeja in Irena Marušič iz Tehniškega muzeja, vodja pa je Taja Vovk Van Gaal, sicer strokovnjakinja na področju postavljanja in organiziranje muzejskih zbirk. Idejna zasnova razstave je delo Sanje Jurca Avci. Postavitev bo večplastna, s po- V Stari depandansi bodo postavili stalno muzejsko zbirko Kobilarne Lipica močjo sodobnih tehničnih sredstev kot sta avdio in video tehnika, fotokopij dokumentov, fotografij, slik, panojev in predmetov. »Predstavljeno bo na primer sedlo iz 19. stoletja, ki se je uporabljalo v Lipici, pa prenosna veterinarska ambulanta in več drobnih predmetov, kot so ostroge, stremena in podkve, ki pričajo o razvoju stroke,« je povedal Kernel. »Predmete smo dobili od ljudi, ki živijo v okoliških vaseh, od zaposlenih, nekaj na posodo tudi iz Narodnega in Prirodoslovnega muzeja.« V muzej se bo vstopalo skozi spodnja vrata -tam se bo v zimskem času zaradi sanitarij in garderobe v sosednjem prostoru ogled muzeja tudi zaključil - sicer pa bo razstava koncipirana tako, da bodo obiskovali lahko izstopali skozi zgornja vrata. Z odprtjem pa bodo spremenili tudi vodenje po Kobilarni. Po novem bodo obiskovalci najprej videli muzej in se tam poučili o 430-letni lipiški zgodbi, nadaljevali z ogledom celotnega historičnega jedra in potem spoznali še vse ostalo. Stara depandansa stoji namreč v historičnem jedru Kobilarne, imenovanem tudi Hof, ob graščini, ki je sicer najstarejša stavba na posestvu, in ob obokanem hlevu plemenskih žrebcev Velbanci, ki to funkcijo opravlja že od leta 1703. Razstava bo postavljena do konca aprila, kdaj pa jo bodo odprli, za zdaj še ni znano. Ena od možnosti je tudi na rojstni dan lipicanca 19. maja. Tako bo v zgodovinskem jedru Lipice ostala še ena stavba, in sicer graščina. »Ta je bila obnovljena v približno istem času kot Stara depandansa, vendar se je nekoliko spreminjala namembnost,« je pojasnila Ko-lenčeva. »Po zadnji odločitvi bo v pritličju sprejemni večnamenski prostor, ki bo v rabi ob različnih dogodkih, vezanih na muzej, dvorišče, grajske vrtove in hotel Klub, ki ga želimo prenoviti v šolskih hotel. V nadaljevanju bodo učilnice, v etaži pa uprava KL, ki je sedaj raztresena po celem posestvu.« Kdaj bo prenova graščine zaključena, ni znano, zato pa so v Lipici objavili razpis za izbiro projektantov za prenovo hotela Klub. Na ministrstvu za gospodarstvo naj bi Lipico za naložbe v hotelsko ponudbo še vedno čakalo devet milijonov evrov. Dodatno novost v KL pa predstavlja sporazum o sodelovanju med Kobilarno Lipica in Ministrstvom za notranje zadeve, ki so ga podpisali septembra lani in na podlagi katerega bodo letos izvedli vrsto izobraževanj in usposabljanj. Tako bodo lipiški trenerji vodili policijske konjenike skozi dresurno jahanje in psihologijo konj, strokovnjaki policije pa bodo konjenike in kočijaže Kobilarne Lipica učili, kako obvladovati nepričakovane in stresne situacije. V ta namen bo Lipica policiji zagotovila devet lipicancev, ki se bodo pridružili dvema, ki že več let sodelujeta pri protokolarnih in promocijskih nalogah. Pet jih bodo prevzeli do konca januarja, štiri pa v drugi polovici leta. Sicer pa se bodo lipiški lipicanci in tisti iz policijskih vrst skupaj predstavili 11. marca na glas-beno-konjeniškem nastopu z naslovom »Ponos, lepota, pogum« v Areni Stožice, v začetku oktobra pa še na tradicionalnih Dnevih Kobilarne v Lipici. Na naše vprašanje, ali bo ta enota nadomestila protokolarno enoto, ki je na ministrstvu za obrambo zaradi varčevanja niso želeli denarno podpreti, so iz Lipice odgovorili, da »pri sodelovanju z Enoto konjeniške policije ne gre za zametek ustanovitve protokolarne enote, temveč pomeni sodelovanje dveh ustanov z željo, da se lipicanec kot avtohtona slovenska pasma predstavi tudi v programih drugih ministrstev. Vsekakor pa je končni cilj, da pripadniki enote konjeniške policije z lipicanci sodelujejo tudi v protokolu Republike Slovenije.« Irena Cunja 6 Četrtek, 20. januarja 2011 ITALIJA / rubygate - Tudi Katoliška cerkev zavzela kritično stališče do predsednika vlade Napolitano zahteva od Berlusconija jasnost, vsa opozicija se zavzema za njegov odstop A Berlusconi ne namerava odstopiti, kakor se tudi ne namerava odzvati na vabilo preiskovalcev na zaslišanje RIM - Predsednik Giorgio Napolitano in Katoliška cerkev sta včeraj premierja Silvia Berlusconija pozvala, naj jasneje zavrne obtožbe, ki letijo nanj v zvezi z novo afero s prostitutkami, v katero je vpleten. Primer je razburil javnost in treba bi ga bilo čim prej razjasniti, se je v posebni izjavi zavzel Napolitano. Afera je močno razburila tudi Cerkev. »Že zgolj misel, da je človek, ki je na čelu državnih institucij, lahko vpleten v afere s prostitutkami oz. z mladoletnimi prostitutkami, kar je še huje, je šokantna,« so zapisali v dnevniku LAvvenire, glasilu italijanske škofovske konference. Opozicija medtem še vedno zahteva Berlusconijev odstop. Demokratska stranka je včeraj prek svojih načelnikov skupin Daria Franceschinija in Anne Finocchiaro to zahtevo uradno izrazila v poslanski zbornici in v senatu. »Spričo dejstva, da ima tako intenzivno privatno življenje, bi bilo najbolje, da bi se mu Berlusconi v celoti posvetil,« je hudomušno pristavil voditelj stranke Pier Luigi Ber-sani, ki je sicer premierja pozval, naj stopi na Kvirinal ter državnemu poglavarju sporoči svoj odstop. »Parlament bi moral kar se da hitro glasovati o nezaupnici Berlusconiju in njegovi vladi. Berlusconi ne sme niti minute več voditi Italije. Zaradi njega se Italiji smeji cel svet,« je dejal vodja stranke Italija vrednot Antonio di Pietro. Tudi prvi mož Sredinske unije (Udc) Pier Ferdinando Casini je včeraj prvič podprl predlog o premierjevem odstopu. »Če bi jaz bil na njegovem mestu, bi resno razmislil o možnosti umika,« je dejal. Podobno stališče je izrazil predstavnik Finijeve stranke Prihodnost in svoboda za Italijo (Fli) Adolfo Ur-so, ki je ocenil, da bi bile boljše predčasne volitve kot pa institucionalni spor. Na drugi strani pa Berlusconijevi ministri premierju izrekajo solidarnost in se zavzemajo za stabilnost vlade. Zunanji minister Franco Frattini je obtožbe proti Berlusconi-ju v primeru Ruby - tako je ime mladi prostitutki, ki je v središču afere - označil za medijsko manipulacijo, ki ne bi smela vplivati na italijansko politiko. Gospodarski minister Giu-lio Tremonti pa je zavrnil vse namige v medijih, da naj bi Berlusconi odstopil in njemu predal vodenje vlade. Ponosen je, da lahko zastopa Berlusconijevo vlado v tujini, je dejal Tremonti. Podobno sta se oglasila ministra za delo Maurizio Sacconi in za mlade Giorgia Meloni, po kateri naj bi šlo za »čenče«. V bran Berlusconiju se je postavila tudi koalicijska Severna liga. »Naša dolžnost je, da delamo naprej in da spravimo skozi parlament pomembne reforme, ki jih potrebuje država,« je dejal minister Roberto Calde-roli, ki je dal vendarle s tem tudi razumeti, da je za Bossijevo stranko federalizem važnejši od Berlusconijeve usode. Naposled se je sinoči oglasil sam Berlusconi. Na časnikarsko vprašanje, ali namerava odstopiti, je dobesedno odgovoril: »Ste nori? Jaz sem povsem miren, se zabavam. Če bi imel zabave s 24 mladenkami, bi bil boljši od supermana ... Nismo priče sodnemu procesu, ampak medijskemu procesu s prevra-tniškimi cilji,« je dejal. Pozneje se je razvedelo, da Berlusconi se ne bo odzval na poziv k zaslišanju, ki so ga nanj naslovili preiskovalci. Premierjevi odvetniki so prepričani, da milansko sodišče ni pristojno za njegov primer. Kot znano, preiskavo o novi Berlusco-nijevi aferi s prostitutkami vodi milansko javno tožilstvo, ki je med drugim prosilo imunitetni odbor poslanske zbornice za dovoljenje, da preišče nekatere premierjeve stavbe v Milanu. Odbor bo zahtevo obravnaval danes. Medtem pa v javnost prihajajo nove podrobnosti iz dokumentacije, ki so jo zbrali preiskovalci. Iz nje izhaja, da je Berlusconi razpolagal s pravo organizacijo za uvajanje mladih žensk - tudi mladoletnih - v prostitucijo. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je tokrat videti zaskrbljen ansa afganistan - Na italijanska vojaka streljal moški v afganistanski vojaški uniformi V italijanskem oporišču Bala Murghab en alpinec ubit, drugi pa hudo ranjen KABUL - En italijanski vojak je včeraj v Afganistanu izgubil življenje kot žrtev sovražnega ognja, drugi pa je bil ranjen v bližini italijanskega oporišča v Bala Murghabu. Umrl je 33-letni alpinski naddesetnik Luca Sanna iz Ori-stana, ki je sicer pripadal 8. regimentu alpincev s sedežem v Čedadu. To je 36. italijanski vojak, ki umre v Afganistanu, odkar Italija od leta 2004 sodeluje v mednarodni mirovni misiji v deželi pod Hindukušem. Kot je povedal obrambni minister Ignazio la Russa, se je tragični dogodek pripetil ob 12.05 po našem času znotraj italijanskega oporišča v Bala Murghabu. Moški, ki je nosil uniformo afganistanske vojske, je nenadno streljal proti San-ni in ga smrtno ranil v glavo, medtem ko je drugemu italijanskemu vojaku pre-strelil ramo. Takoj za tem je napadalec zbežal ter izginil brez sledu. »Ni še jasno, ali je to bil upornik, ki se je preoblekel v afganistanskega vojaka, ali pa infiltriranec v afganistanski vojski,« je dejal La Russa. Po njegovem je bolj verjetna prva možnost. Minister je pristavil, da so ranjenega vojaka takoj prepeljali v najbližjo vojaško bolnišnico in da ni v življenjski nevarnosti. Ko je novica prispela v Italijo, je poslanska zbornica prekinila sejo v teku ter se padlemu vojaku poklonila z enominutnim molkom, ob koncu katerega so vsi prisotni v dvorani zaploskali v znak priznanja. Novica je prizadela tudi predsednika republike Giorgia Napolitana, ki je v noti za tisk izrazil »globoko ganjenost«, prizadetim svojcem pa izrekel sožalje. Prek sporočila za javnost se je oglasil tudi premier Silvio Berlusconi, ki je ob izrazih sožalja poudaril, da je padli alpinec sodeloval pri »pomembni mirovni misiji za stabilizacijo Afganistana in proti mednarodnemu terorizmu«. To misel je potem razvil zunanji minister Franco Frattini, ki je poudaril, da se mora misija nadaljevati in zaključiti s čimprejšnjo predajo odgovornosti afganistanski vojski za varnost države. Italijanski vojaki v Afganistanu; desno zgoraj ubiti Luca Sanna ansa fiat - Sergio Marchionne po zmagi na referendumu v Mirafioriju Prišlo bo do sodelovanja zaposlenih pri dobičku, a ga bo treba prej ustvariti TURIN - Po Pomiglianu in Mirafioriju bosta za novo delovno pogodbo prišli na vrsto še tovarni v Melfiju in Cassi-nu. »Ni alternative. Ne moremo živeti v dveh svetovih. Upam, da ne bodo hoteli živeti v drugem svetu niti delavci,« je v nekem intervjuju dejal Sergio Marchionne v zvezi z novo pogodbo na preizkušnji. Če bo uspel poskus znižanja stroškov uporabe proizvodnih naprav in stroškov dela, bo mogoče priti na raven Nemčije in Francije, je prepričan prvi mož Fiata, ki zagotavlja: »Jaz sem pripravljen.« Tudi na sodelovanje zaposlenih pri dobičku: »Prišli bomo do tega. Hočem priti do tega. Toda preden bomo sodelovali pri dobičku, ga bomo morali ustvariti.« Na vprašanje o tem, kje bo »glava« avtomobilske skupine, kjer se bo odločalo, Marchionne odgovarja, kot je v njegovi naravi, naravnost: »Navaditi se bo treba na dejstvo, da bomo imeli več glav, v Tu-rinu, Detroitu, v Braziliji, Turčiji, upam tudi na Kitajskem. Toda samo eno srce. Tako bodo ostale žive tiste štiri črke, ki sestavljajo besedo Fiat. Glede novih avto- mobilov, ki jih bodo proizvajali v tovarni Mirafiori, pa je dejal: »Center Stile ostaja tukaj, skupaj z dizajnom, projekti in izvirnimi platformami. Platforma za Giulietto se je rodila tukaj, potem je bila prilagojena za ZDA, zdaj pa se vrača in bo osnova za Suv Jeep in za Alfo.« Kaj pa Fiom? Za Marchionneja je bojeviti sindikat zgradil »medijsko mojstrovino, z mistifikacijo realnosti, a učinkovito«. Ob tem je priznal, da je podcenil medijski vpliv te partije, podcenjeval je tudi sindikat, ki je imel »politične cilje in ne zastopanje specifičnega interesa, kot se dogaja v ZDA«. Marchionne tudi zanika, da bi bil imel namen razdreti odnose s Fio-mom. »Tisto, kar se hotel razdreti, je ta okosteneli sistem, kjer vsi vedo, da so italijanska podjetja nekonkurenčna, da ne zmoremo, pa se vseeno delajo, kot da tega ne bi bilo. Jaz sem govoril en jezik, oni drugega. Vsi pa smo se nanašali na realnost; jaz na današnjo, na globalni svet, Fiom pa na realnost preteklosti, na tisto, ki se je privlekla do sem in nas, Italijo, vkopala do vratu,« je prepričan Marchionne. Sergio Marchionne ansa Bankitalia: Gospodarska rast Italije je prešibka RIM - Rast italijanskega bruto domačega proizvoda (BDP) se bo v letih 2011 in 2012 sukala okrog 1 odstotka. Tako napoveduje italijanska centralna banka Banca d'Italia v zadnji številki svojega ekonomskega biltena, ki opozarja, da bo to pod povprečjem evrskega območja, kjer naj bi rast v teh dveh letih povprečno znašala 1,5 odstotka. Bankitalia ob tem poudarja, da je rast italijanskega gospodarstva vsekakor prešibka, da bi se lahko znižala raven brezposelnosti. Italijanska centralna banka nadalje ocenjuje, da je italijanski javni dolg s 116 poskočil na 119 odstotkov BDP. V skladu z napovedmi italijanske vlade naj bi se prihodnje leto znižal na 117,5 odstotka, leta 2013 pa na 115 odstotkov BDP. Obvezne nalepke sledljivosti za živilske proizvode RIM - Vsi živilski proizvodi bodo morali biti opremljeni z nalepkami sled-ljivosti, iz katerih bo moralo biti razvidno, od kod proizvod prihaja, kje vse je bil predelan, pa tudi ali vsebuje dele gensko spremenjenih organizmov. Tako namreč predvideva zakon, ki ga je včeraj dokončno odobrila komisija za kmetijstvo poslanske zbornice. Pripadniki Zveze neposrednih obdelovalcev, ki se je za ta zakonski ukrep borila okroglih deset let, so včeraj dogodek obeležili z manifestacijo pred sedežem poslanske zbornice v Rimu, na kateri so parlamentarcem ponudili kose 100 metrov dolge klobase. Sicer pa izvršljivost zakona ne bo takojšnja, saj bodo morali odobriti izvršne norme za vsak živilski proizvod posebej. Železničarji bodo danes 10 minut stavkali za varnost RIM - Danes bodo od 15.30 dalje železničarji po vsej Italiji 10 minut stavkali, da bi poudarili potrebo po okrepitvi varnosti. Stavko so oklicali sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltrasporti, Ugl, Fast in Orsa, potem ko se je v ponedeljek smrtno ponesrečil železničar v Messini. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu zgoniška občina - Občinski svet odobril proračun za letošnje leto Zgonik: dražji pokopi, šolska kosila in šolabus Ena dobra in dve manj dobri novici za zgoniške občane so izšle iz včerajšnje občinske seje, na kateri je skupščina z glasovi levosredinske večine odobrila proračun za letošnje leto. Začnimo z dobro novico. Občinski davek na nepremičnine ICI je ostal nespremenjen (5 promil), prav tako davek za zasedbo javne površine in davek za odva-žanje odpadkov ter pristojbine za oglaševanje in za javno plakatiranje. Manj dobri novici zadevata tako imenovano »soudeležbo občanov pri kritju stroškov za pokope« in zvišanje tarif za šolske usluge. Zgoniški občani bodo morali odslej prispevati k stroškom za pokope. Vsak pokop stane občino od 400 do 700 evrov. Doslej je občinska uprava krila celoten strošek, kar pa je postalo - ob znižanju državnih in deželnih prispevkov - nevzdržno. Zato je bila prisiljena uvesti tako imenovani prispevek občanov na pokop. Ta znaša 200 evrov za pokop s krsto in 130 evrov za pokop z žaro. Zgoniški župan je ob tem spomnil, da ostaja zgoniška občina z repentabrsko edina, ki »daje brezplačno na razpolago pokopališki prostor za nedoločen čas« in da so »predlagane tarife najnižje v tržaški pokrajini.« Načelnik Slovenske skupnosti Dimitrij Žbogar se je načelno strinjal z uvedbo »prispevka za pokope«, saj je v sedanjih časih, ko bremenijo občino vse večji stroški, težko opravičiti brezplačne pokope. Po njegovem mnenju pa bi bilo morda bolje, ko bi uvedli nižjo ceno, na primer 100 evrov na pokop, ker je »skok od 0 na 200 evrov prevelik.« Tudi svetnik Severne lige Gianfran-co Melillo je bil podobnega mnenja. Strinjal se je z uvedbo prispevka, ki pa bi moral biti zgolj »simboličen«. Povprečno imajo v zgoniški občini po 20 pogrebov letno, kar naj bi s prispevki navrglo občinski blagajni kakih 4 tisoč evrov. S tolikšnim prihodkom pa si občina ne bo mogla dosti pomagati. Župan Mirko Sardoč je priznal, da lahko odločitev o uvedbi prispevka na pokope zveni nepopularno, obenem pa kaže resen pristop k upravljanju občinske skupnosti. Tarifa je uravnovešena, podobno jo je letos uvedla tudi repentabrska občina. Obenem pa odgovarja zakonskim normam, saj le-te predvidevajo prispevke občanov za vse javne storitve. Vse usluge občine za individualne prošnje bi morali kriti občani sami, in to do 100-odstotnega kritja. V zgoniški občini pa krijejo občani le kakih 40 odstotkov teh stroškov. Pomeni, da je občinska uprava na strani svojih občanov in jih - zahvaljujoč se lastnemu dobremu upravljanju - ne izžema. Uvedba tarif za pokopališke službe je bila odobrena z glasovi levosredinske večine in Slovenske skupnosti, medtem ko sta se Melillo (Severna liga) in Pietro Geremia (Ljudstvo svobode-UDC) vzdržala. Drugo manj dobro novico predstavlja povišanje tarif za šolske usluge. Odslej bodo starši plačevali po 3 evre za vsak obrok hrane s postopnim znižanjem na 2,50 evra za drugega in na 1.50 evra za tretjega otroka. Starši bodo plačevali le ko-riščene obroke. Doslej je namreč veljala mesečna tarifa: 42,97 evra za prvega otroka, 29,54 evra za drugega in 16,11 evra za tretjega otroka, kdor se je poslužil men-ze manj kot polovico dni v mesecu pa je plačal 2,42 evra na obrok. Povišana je bila tudi mesečna cena prevoza s šolskim avtobusom. Ta znaša sedaj 10 evrov (prej 7,75 evra). Nadalje je bil »prilagojen« prispevek za poletni center: 120 evrov za dvotedensko bivanje v centru. Župan Sardoč je poudaril, da so tudi te tarife najnižje v tržaški pokrajini, in spomnil, da »so bile že 10 let nespremenjene.« Občinski svet je odobril tarife za davke in takse soglasno. M.K. Šolska kosila bodo od letos v zgoniški občini nekoliko dražja kroma un'altra trieste - Bandellijev kandidat za predsednika Cervesi za Pokrajino Francesco Cervesi, 32 let, inženir, sin nekdanjega Illyjevega odbornika Giovannija, je kandidat Bandellijeve stranke Unaltra Trieste - Drugi Trst za predsednika tržaške pokrajine na spomladanskih volitvah. Bandelli ga je predstavil ob vhodu v nekdanjo psihiatrično bolnišnico. Kandidat je priznal, da je v politiki novinec, da pa skuša prispevati svoje v mestu, v katerem je vse preveč let ustavljeno, zamrznjeno. Cervesi mlajši je priznal, da je pri-vilegiranec, obiskoval je mednarodno šolo, nato licej Dante, doštudiral je na univerzi v Bologni, Igor Kocijančič pa ga je učil ruščino in ga tudi pospremil v Rusijo. Če bo izvoljen, bo posvetil največjo pozornost prenovi šolskih poslopij in popravilu cest, zavzemal pa se bo tudi za tako imenovano metropolitan-sko pokrajino v tesnem sodelovanju z okoliškimi občinami, da se bo tako podeželje »združilo« z mestom. Sreda, 19. januarja 2011 7 APrimorski ~ dnevnik Na Padričah in v Bazovici prekinjena dobava vode Danes bodo na vzhodnem Krasu potekala nujna vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju. Podjetje AcegasAps obvešča, da bo dobava pitne vode na nekaterih območjih verjetno prekinjena med 9. in 10. uro. Posegi zadevajo Padriče in Bazovico, dobava naj bi bila začasno prekinjena ob pokrajinski cesti št. 1 od križišča za cesto za Hudo leto do Bazovice, na cesti za Hudo leto, na območju sinhrotrona, v Bazovici in ob pokrajinski cesti št. 10. Plačilo avtomobilske takse in TV naročnine 31. januarja zapade rok za plačilo avtomobilske takse in naročnine na državno radiotelevizijo RAI. Plačati je mogoče z običajno položnico v poštnih uradih oz. tudi preko interneta na spletni strani www.po-ste.it. Imetniki tekočega računa BancoPostaonline lahko to storijo neposredno preko svojega računalnika, pri čemer jih bo storitev stala en evro. Ostali se ravno tako lahko registrirajo na spletni strani www.poste.it in plačajo s pomočjo glavnih kreditnih kartic (za vsote do sto evrov storitev stane dva evra, za višje vsote pa se zaračuna 2-od-stotna provizija) oz. predplačane kartice italijanske pošte Postepay (storitev stane en evro). Registracija na spletni strani je brezplačna in jo je mogoče izvesti takoj, če se zainteresirani uporabnik odloči, da prejme kodo preko sms sporočila. Krščanski socialci o prihodnosti dela Gibanje krščanskih socialcev prireja danes popoldne v dvorani Tessito-ri na Oberdankovem trgu 5 ob 17. uri javno srečanje na temo Prihodnost dela med ekonomijo in družbo. Po uvodnih posegih bivšega predsednika raziskovalnega inštituta Nomisma Nicole Cacaceja in deželnega tajnika sindikata Cgil Franca Belcija bodo govorili podpredsednik ustanove za industrijsko cono Ezit Stefano Zuban, predsednica združenja krščanskih delavcev Acli Erica Mastrociani, predsednik tržaške škofijske komisije za vprašanja sociale, dela, pravičnosti in miru Gianfranco Zanolla in pre-kerna delavka Sari Massiotta. Srečanje bo vodil deželni svetnik Demokratske stranke Franco Codega. stara mitnica - V priljubljeni veleblagovnici zadnja razprodaja Upim: v soboto dokončno zaprtje Usoda velikega trgovskega objekta ni znana - Uslužbence naj bi zaposlili v istoimenski prodajalni na Korzu Tržaška veleblagovnica Upim zapira svoja vrata. Ali bolje rečeno: v soboto zvečer bodo v trgovini Upim pri Stari mitnici (Barriera Vecchia) še zadnjič spustili navojnice in tako dokončno zaprli eno izmed zgodovinskih trgovin, ki so v mesto predvsem v preteklosti privabljale številne kupce z onstran meje. Ljubiteljem cenene mode in prikupnih hišnih dodatkov bo po tem datumu ostala na voljo le istoimenska trgovina na glavnem Korzu. V teh dneh poteka v trgovini velika razprodaja. Podzemne prostore, v katerih so ponujali hišno opremo, šolske potrebščine in otroško modo, so izpraznili: delavci so včeraj že odstranjevali police. V pritličnih prostorih pa je na voljo še nekaj artiklov, v prvi vrsti oblačil, modnih dodatkov in kozmetičnih artiklov po res ugodnih cenah. Kot so nam povedali v trgovini, nihče ne ve, kdo bo zasedel velike prodajne prostore pri Stari mitnici. »Mi smo bili tu v najemu, zato nam ni dano vedeti, čemu bodo po 22. januarju namenjeni ti prostori,« nam je pojasnil eden izmed upraviteljev prodajalne, ki je želel ostati neimenovan. »Govori se o supermarke-tu, a v Trstu se govori o marsičem: pred časom so bili vsi prepričani, da bodo v mestu odprli prodajalno Zara, a je niso ... « Prav tako še danes ni znano, kakšna usoda čaka uslužbenke in uslužbence prodajalne Upim. »Večina naj bi delala v naši prodajalni na Korzu, a kaj več bomo izvedeli proti koncu tedna. Nihče pa ne bo ostal brez službe, tako rekoč na cesti: to vam lahko zagotovim.« (pd) Davek Ici in ostale dajatve nespremenjeni - »Prispevki« občanov za pokope neizbežni 8 Sreda, 19. januarja 2011 TRST / dsi - Bojan Brezigar gost tradicionalnega ponedeljkovega večera Paritetni odbor - edina državna institucija, ki jo imamo Gre pa za ustanovo, ki ima omejene pristojnosti - Druga težava: »Imamo pravice, a jih ne izvajamo« »Edina državna institucija, ki jo ima slovenska manjšina, je paritetni odbor. Slednji pa ima zelo strogo institucionalno delovanje. Že sam postopek imenovanja članov je kompleksen, ker ga določi odlok predsednika vlade, operativno tajništvo pa je v rokah deželne vlade.« Tako je prisotnim v Peterlinovi dvorani orisal delovanje paritetnega odbora njegov predsednik Bojan Brezigar, dolgoletni urednik Primorskega dnevnika, nekdanji župan de-vinsko-nabrežinske občine in član raznih evropskih manjšinskih institucij. Govornik je najprej ugotovil, da marsikdo premalo ve o paritetnem odboru. Tako se je osredotočil na zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001, ki določa vprašanja, s katerimi se lahko ukvarja paritetni odbor. Brezigar je naštel štiri skupine po postopku in načinu odločanja, ki pripadajo odboru. Paritetni odbor ima odločilno besedo pri vprašanju ozemlja, na katerem se izvaja zaščitni zakon. 25. člen dovoljuje dve možnosti, in sicer spremembo ozemlja po istem postopku, kot so ga določili: primer slednjega je občina Rezija, ki je prosila za izključitev iz seznama dvojezičnih območij in pa, da se v območje vključi področja, ki imajo interes, da se ohrani kulturna identiteta Slovencev, ki tam živijo. Tak primer sta občina Tržič in Čedad. Dalje je govor tekel o ukrepih, ki jih lahko predlaga paritetni odbor, kot jih navaja 10. člen o vidni dvojezičnosti. Paritetni odbor lahko torej predlaga seznam ustanov, ki so dolžne izvajati dvojezičnost. Kot je podčrtal gost v DSI, nam sedanje politično stanje ni naklonjeno. Ko je bil predsednik dežel- ne vlade Illy, je namreč paritetni odbor predlagal prvi seznam občin. Delo je bilo naporno, saj so opravili pogajanja in pogovore z župani vseh dvaintridesetih občin. Po Illyjevem odhodu pa so s Tondom Bojan Brezigar v DSI: »Zakon ni napisan samo za oblasti. Sami ne naredimo ničesar in samo zahtevamo od dežele oziroma države!« kroma hoteli spraviti zadeve na zeleno vejo in so morali spet opraviti pogovore z župani. Tokrat so tri občine (Naborjet, Trst in Ron-ke) izpadle iz seznama, kar ostaja še vedno nerešeno vprašanje. Kljub temu so usta- nove, ki opravljajo javne storitve, po dolgi diskusiji zagotovile postavitev dvojezičnih oznak, a samo na začetku in koncu vasi. V nadaljevanju se je Brezigar zaustavil pri dejstvu, da mora biti v vseh komisijah primerno številčno zastopana slovenska manjšina, paritetni odbor pa ne more določiti imen, temveč jih lahko samo preveri. Govornik je na koncu predstavil še glavne težave paritetnega odbora, in sicer, da ima slednji omejene pristojnosti, ker ne more ničesar predlagati ali vplivati na koga, poleg tega nima nobene pristojnosti na področju nadzora. »Žal ni nobene institucije, ki bi lahko nadzorovala izvajanje in udejanjanje zaščitnega zakona. Potrebujemo psa čuvaja - institucijo, ki bi poročala o tem, kaj se sploh izvaja.« Brezigar je svoj govor zaključil s pripombo, da je »v Trstu mogoče samo en zdravnik in nekaj odvetnikov s slovenskim napisom pred vrati. Imamo pravice, a jih ne izvajamo«. Po njegovem mnenju moramo biti vsi bolj dosledni, saj »zakon ni napisan samo za oblasti. Sami ne naredimo ničesar in samo zahtevamo od dežele oziroma države!« (met) Tržaški pustarji brez strehe nad glavo Letošnji Tržaški pust je pod vprašajem. Alarm je sprožil predsednik odbora za Tržaški pust Roberto De Gioia, ki opozarja, da morajo pustarji prisilno zapustiti nekdanjo avtobusno remizo v Ulici San Cilino (pri Sv. Ivanu), v kateri so v zadnjih letih pod varno streho izdelovali svoje vozove. »V zadnjih letih je zgradba, pa čeprav začasno, gostila pustne skupine nekaterih mestnih četrti ter njihove vozove in orodje. Tržaški pust se je razvil tudi s pomočjo nekdanje remi-ze in Občine Trst, ki nam je zgradbo dala na razpolago,« je v tiskovnem sporočilu ugotavljal De Gioia. Občina pa je halo dala na razpolago podjetju, ki jo bo preuredil v večnamenski center. »Že res, da je Občina Trst že pred meseci pozvala vse, naj zapustijo halo, toda mi smo do zadnjega vztrajali, ker nimamo alternative. Odbornik Paolo Rovis je našel alternativno rešitev, ki pa bo možna šele čez nekaj mesecev. Podjetje pa je zagrozilo, da bo v kratkem odvrglo ves material v javni odpad,« je še napisal De Gioia. Poljsko-japonski glasbeni par V sklopu sredinih koncertov, ki jih prireja konservatorij Tartini, bo nocoj (ob 20.30) nastopila dvojica Dorota Jasinska-Hiroki Arai. Poljska violinistka in japonska pianistka se ta čas izpopolnjujeta ravno na tržaški glasbeni šoli. Na sporedu Messiaen, Szymanowski, Faure. 27. januar - Osrednja spominska svečanost bo v Rižarni ob 11. uri Niz dogodkov ob dnevu spomina Občinska uprava pripravlja vrsto srečanj v spomin na holokavst - Slikar Ugo Pierri bo predstavil svoje »boleče pravljice« Druga svetovna vojna in njeni zločini, v prvi vrsti množično uničenje evropske judovske skupnosti, so eno najbolj bolečih poglavij polpretekle zgodovine. Tistim dogodkom je posvečen 27. januar, tako imenovani dan spomina, ki ga bo tudi letos počastila tudi tržaška občinska uprava. Kulturno odborništvo Občine Trst bo ob osrednji slovesnosti v Rižarni (27. januarja ob 11. uri) priredilo niz dogodkov, ki želijo predvsem mladim približati preteklo nasilje. V muzeju Revoltella bo na primer zaživela predstava, posvečena kvestorju Giovanniju Palatucciju, v nekdanji glavni ribarnici pa bodo na sporedu srečanja z nekaterimi jetniki, ki so preživeli Rižarno in de-portacijo. Predstavili bodo tudi nekatere knjige in dokumentarce na to tematiko. V judovskem muzeju Carlo in Vera Wagner (Ul. del Monte 5/7) ter v prostorih Comunicarte (Ul. san Nicolo 29) pa bodo prihodnjo sredo in četrtek odprli razstavo Fiabe dolorose (Boleče pravljice), ki jo Ugo Pierri posveča holokavstu. 26. januarja bodo odprli tudi razstavo Fiabe dolorose, s katero bo slikar Ugo Pierri počastil letošnji dan spomina narodni dom - Na pobudo mednarodne organizacije študentov zgodovine ISHA Knjige Milice Kacin Wohinz so pravi klasiki Na dobro obiskanem srečanju so predstavili italijanski prevod njene knjige o obmejnem fašizmu in Slovencih v letih 1918-1921 Številna zgodovinska dela Milice Kacin Wohinz so pravi klasiki, mimo katerih ne more noben italijanski zgodovinar, ki preučuje polpreteklost in odnose ob italijansko-slovenski meji. Tako je bilo slišati na ponedeljkovi predstavitvi njene knjige Alle origini del fascismo di confine: gli sloveni della Ve-nezia Giulia sotto l'occupazione italiana 1918-1921, ki jo je v Narodnem domu priredila tržaško-kopr-ska sekcija združenja študentov zgodovine Isha - International Students of History Association. V njihovem imenu je večer vodil Štefan Čok, ki je uvodoma izrazil željo, da bi prva čezmejna sekcija združenja povečala stike med študenti in spodbudila opuščanje zlorabljanja zgodovine. Zgodovinarki Marta Verginella in Anna Maria Vinci sta si bili edini, da predstavlja knjiga Milice Kacin Wohinz koristno in kakovostno študijo tudi štirideset let po prvem izidu (gre namreč za italijanski prevod njene doktorske naloge). V preteklosti so v italijanščini izšli posamezni odlomki, v celoti pa je prevod knjige izšel šele leta 2007 na pobudo sklada Dorče Sardoč in raziskovalnega centra Gasparini (na predstavitvi ju je zastopal urednik monografije Iztok Furlanič). Da je knjiga o zametkih obmejnega fašizma še kako koristna, je potrdil tudi kolega Angelo Visin- tin in priznal, da nepoznavanje slovenskega jezika onemogoča italijanskim zgodovinarjem popoln vpogled v italijansko-slovenske odnose, saj so prevodi tovrstnih del redkost ... Knjiga obravnava položaj slovenske družbe med Sočo in Istro, ki se je po koncu 1. svetovne vojne znašla pod italijansko zasedbo. Po oceni Marte Verginella je avtorici uspelo slovensko dogajanje vplesti v širši kontekst: ne gre torej za zgodovino neke manjšine, ampak tudi Beograda in Rima. Prednost knjige pa je tudi ta, da italijanskim bralcem predstavlja politično in socialno zgodovino Slovencev: dokazi o razvejanosti njihovega političnega delovanja so zanimiva protiutež italijanskemu zgodovinopisju, ki Slovence najpogosteje predstavlja kot homogeno nacionalistično skupnost ... Na zelo dobro obiskani predstavitvi, ki je nastala tudi v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico ter Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja FJK, so zgodovinarke med drugim izpostavile potrebo po globljem poznavanju mentalitete, ki je po 1. svetovni vojni prevladovala med mladimi. »Kultura« nasilja se ni širila samo med privrženci fašizma in nacionalizma, temveč tudi med italijanskimi in slovenskimi socialisti ter demokrati. (pd) Utrinek s predstavitve v tržaškem Narodnem domu kroma / TRST Četrtek, 20. januarja 2011 9 šolstvo - Informativno srečanje na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu Trudili se bodo ohraniti sedanje urnike in ponudbo Med posebnostmi tudi spoznavanje slovenske kulturne dediščine in šola hrvaškega jezika Na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu si bodo prizadevali, da bodo ohranili urnike in ponudbo, ki so na voljo v letošnjem šolskem letu, čeprav bo vse odvisno od osebja, ki ga bodo imeli na razpolago, to pa bo znano komaj letos poleti. To je ravnatelj šentjakobske šole Marijan Kravos povedal prisotnim staršem na sinočnjem informativnem srečanju v šolskih prostorih. Geslo, ki so si ga v tekočem šolskem letu izbrali na šoli, se glasi Z mislijo in srcem v življenje, saj mora šola veliko vlagati v razvoj človekovega mišljenja in odnosov med ljudmi, kar je še posebej pomembno za šolo, kot je šentjakobska, v katero zahaja veliko število učencev in dijakov različnih narodnosti. V okviru Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu delujejo trije vrtci (pri Sv. Jakobu, v Škednju in vrtec Jakoba Ukmarja na Sta-roistrski cesti) s 40-urnim tedenskim urnikom ter dve osnovni šoli: na OŠ Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič v Škednju imajo celodnevni pouk, na OŠ Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu pa je ob ponedeljkih obvezen podaljšek do 15.30, medtem ko je v ostalih dneh ta podaljšek le fakultativen. Med projekti, ki jih izvajajo v otroških vrtcih, gre omeniti npr. zgodnje odkrivanje učnih težav, glasbene in gledališke dejavnosti, bralno značko in ekskurzije, medtem ko je za predmetnik osnovnih šol značilno tudi spoznavanje slovenske kulturne dediščine. V okviru večstopenjske šole deluje tudi Nižja srednja šola Ivana Cankarja, kjer imajo soboto prosto, zato pa imajo dvakrat tedensko podaljšek pouka do 16. ure. Med projekti, ki jih izvajajo na šoli, gre omeniti inovativne pobude, medkulturno vzgojo, utrjevanje slovenskega jezika, informatiko in preprečevanje šolskega osi-pa, šola pa sodeluje tudi z Osnovno šolo Srečka Kosovela v Sežani. Kakšnih kriterijev se držijo glede vpisa? Poleg otrok, ki seveda obvladajo slovenski jezik, se na šentjakobskem večstopenjskem zavodu držijo pravila, da imajo prednost tudi tisti otroci, ki govorijo kak drug slovanski jezik, saj so ugotovili, da se hitreje in laže vključijo v učni proces kot otroci, ki govorijo italijanski jezik oz. jezik, ki je različen od slovenskega in od drugih slovanskih jezikov. Na šoli pa imajo tudi drugo specifično ponudbo, saj v dogovoru s Hrvatsko zajednico in s podporo hrvaškega ministrstva za šolstvo poteka posebna šola hrvaškega jezika (dve uri tedensko na izbiro v popoldanskih urah), možno pa je tudi obiskovati druge tečaje hrvaščine, kjer učiteljica polaga pozornost tudi do srbskega jezika. (iž) Ravnatelj Kravos je vzgojno-izobraževalno ponudbo orisal s pomočjo interaktivne table kroma Nasilje nad ženskami: niz zanimivih filmov V Narodnem domu se danes začenja niz »Violenza contro le donne: è pace questa?«, ki ga prirejata tržaška univerza in kinematografski krožek Lumière. Posvečen bo različnim vrstam nasilja, katerim so ženske podvržene predvsem za domačimi zidovi. Niz štirih filmov bo danes ob 17. uri uvedel španski film Ti do i miei occhi. Po ogledu bo na sporedu krajša debata s Tanio Grimaldi, predstavnico tržaškega centra GOAP, ki nudi pomoč ženskam v stiski, in univerzitetnim profesorjem, zgodovinarjem Claudiom Venzo. V Narodnem domu o Juriju Venelinu Narodna in študijska knjižnica vabi v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in Slovenskim klubom v konferenčno dvorano Narodnega doma. Tu bodo ob 17.30 predstavili knjigo ruskega raziskovalca Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci. O njegovih ugotovitvah o naselitvi prednikov današnjih Slovencev bo spregovorila Duša Krnel Umek. šolstvo - Informativno srečanje openskega didaktičnega ravnateljstva Učijo se pozitivnih odnosov Najmočnejše ravnateljstvo, a le ena celodnevna šola - Ponudba odvisna od zadostnega števila osebja - Pomoč slovenskega ministrstva za šolstvo Didaktično ravnateljstvo Opčine je po številu osnovnih šol in otroških vrtcev ter vanje vpisanih otrok najmočnejše slovensko didaktično ravnateljstvo na Tržaškem, vendar v njegovem okviru deluje samo ena celodnevna osnovna šola s 40 urami pouka tedensko, na vseh ostalih je namreč podaljšano bivanje s 34 urami pouka tedensko, medtem ko je v vseh vrtcih 40-urni tedenski urnik. Kako bo v prihodnje, se ne ve, saj bo število učiteljev znano šele junija na podlagi januarskih in februarskih vpisov, pri predlogih oz. urejevanju šolskega življenja pa imajo pomembno vlogo starši. Tudi to je bilo slišati na ponedeljkovem informativnem sestanku za starše otrok, ki so godni za vpis v prvi letnik vrtca oz. v prvi razred osnovne šole, ki ga je v prostorih Osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah (na sliki KROMA) priredilo opensko didaktično ravnateljstvo in na katerem je ponudbo skupaj z nekaterimi učitelji oz. učiteljicami orisala ravnateljica Marina Ca-stellani, ki je ob že omenjenih urnikih govorila predvsem o projektih in de- javnostih. Glede otroških vrtcev se na ravni ravnateljstva v tekočem šolskem letu izvaja projekt, katerega osnovna tema je spoznavanje čustev in gradnja pozitivnih medsebojnih odnosov, poleg tega se nadaljuje projekt Eko navade z zbi- ranjem plastičnih zamaškov. Poleg tega potekajo še druge dejavnosti, kot je predšolska bralna značka, gledališki abonma Zlata ribica, motorika, glasbena in prometna vzgoja ter ekskurzije, veliko pozornost pa posvečajo varnosti. Tema skupnega projekta osnovnih šol je letos Prijazni učenci, prijazni razredi, kjer je poudarek dan na upoštevanju pravil in spoštovanju različnosti, integraciji in sprejemanju. Poleg ostalih dejavnosti, kot so npr. Bralna značka, Matematični kenguru in športni dnevi, je tu še nagradni izlet za peto-šolce v Slovenijo, ki ga nudi slovensko ministrstvo za šolstvo in tedni v naravi, ki potekajo v sodelovanju s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti Republike Slovenije. Na ravnateljstvu se posvečajo tudi pomoči učencem s posebnimi potrebami, v okviru učno-vzgojne kontinuitete med vrtcem in šolo pa poteka več srečanj in dejavnosti. Omeniti velja, da slovenskim šolam v Italiji precej pomaga Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, ki, poleg že omenjenega izleta, nudi še izpopolnjevanje za osebje, učbenike, strokovno gradivo, didaktični material in knjige idr.. Veliko dejavnosti, ki jih vodijo razredni učitelji in zunanji sodelavci, pa omogočajo sredstva, ki jih je ravnateljstvo prejelo na podlagi razpisov. pobuda manifetso2020 - Jutri prvo javno srečanje s politiki in predstavitev vprašalnikov Za mlade je boljši Trst mogoč Skupina študen tov in diplomirancev si je zamislila »opazovalnico« najbolj perečih problemov - Zbirajo predloge in iščejo ljudi z idejami in dobro voljo Skupina študentov in mladih diplomirancev z raznih fakultet si je pred nedavnim zamislila pobudo MANIFETSO2020 (TS je kratica za Trst), ki je že deležna precejšnjega zanimanja. Mladi hočejo ugotoviti, kateri so za Trža-čane najbolj pereči problemi mesta in okolice, pa tudi, kakšne so možne rešitve. Pobudnika Marco Svara (diplomiran je v mestnem in ozemeljskem načrtovanju) in Marco Barbariol (diplomiran arhitekt) razlagata, da skupina mladih prostovoljcev nima političnega predznaka, navdihuje jo zgolj želja, da bi v Trstu odpravila najrazličnejše napake. Najprej bodo (na lastne stroške) zbirali mnenja in predloge občanov, v prvi fazi mladih med 18. in 30. letom starosti. Od 20. januarja do 20. februarja bo v 35 krajih v tržaškem sedišču in predmestju ter na Opčinah prav toliko škatel (na sliki), v katerih se bodo kopičili izpolnjeni anonimni vprašalniki. Občani bodo napisali, katera področja zahtevajo nujne posege (infrastrukture, zdravstvo, turizem, vzgoja itd), kdo jih najbolj potrebuje (mladi, priletne osebe, podjetniki ... ) in kje so posegi najnujnejši (na Krasu, v industrijskih conah, na nabrežju ...). Ob koncu bodo sodelu- joči v nekaj vrsticah izpostavili določen problem in predlagali rešitev. Zbrano gradivo bo ekipa mladih obdelala in do maja bo izdelala »manifest« s konkretnimi načrti za takojšnjo rešitev nujnejših problemov. Dokument bodo predstavili novemu tržaškemu županu in mu ponudili sodelovanje. »Upravno kolesje je po- časno, mi se zavzemamo za takojšnje rešitve. Začeli bomo z manjšimi posegi, tudi s premikanjem klopi ali z odstranjevanjem pregrad za invalide, če bodo občani to zahtevali. Ne govorimo o vizionarskih načrtih, teh je bilo v Trstu že ničkoliko, uresničen pa ni bil nobeden,« pravita Svara in Barbariol. Jutri bodo začeli deliti vprašalnike, ki bodo tudi na svetovnem spletu (na Face-booku, Twitterju in spletni strani www.ma-nifetso2020.altervista.org), ob 17.30 pa bo v kavarni San Marco javno srečanje s krajevnimi politiki. Povabili so predstavnike tržaške Občine in Pokrajine ter vse načelnike skupin v tržaškem občinskem svetu, pa še ravnatelja fakultete za arhitekturo Giovannija Fraziana in predsednika zbornice arhitektov Andreo Dapretta. V februarju bodo javna srečanja vsak četrtek. »Najprej hočemo zbrati dva tisoč predlogov za izboljšanje Trsta, nato se bomo lotili nadaljnjega dela,« pravi Svara. Na vprašanje, čemu sta se podala v to ambiciozno pustolovščino, pa Svara in Barbariol odgovarjata takole: »Po diplomi sva prejela delovne ponudbe zunaj Trsta. Mnogo mladih se po študiju izseli. To mesto pa nama je pri srcu in vprašala sva se, ali ne bi poskusila kaj storiti, da bo Trst v prihodnosti, recimo leta 2020, boljši. Pridružilo se nama je še nekaj ljudi, zdaj nas je 12.« Potrebujejo pa še dodatno pomoč, ljudi z idejami in dobro voljo, tudi iz slovenskih vrst, da bo načrt čim bolj učinkovit in širokopotezen. (af) znanost - Sissa Kako povezati možgane z računalnikom Živčno tkivo, ki ga poškoduje srčna ali možganska kap, bi lahko nadomestili z biološkimi hibridnimi napravami z vmesniki za povezovanje možganskega tkiva z elektronskimi čipi, ki delujejo kot nevroni. To je namen ambicioznega evropskega projekta Coronet, v katerem sodeluje tržaška visoka šola Sissa. Matthew Diamond, odgovorni za laboratorij percepcij šole Sissa, pojasnjuje, da je temeljna ideja projekta Coronet proučiti naravno delovanje živčnega tkiva in njegovega predelovanja informacij. »Če dobro poznaš delovanje živčnega tkiva, lahko umetno in z elektronskimi pripomočki na novo izdelaš funkcije,« trdi Diamond. Znanstveniki ugotavljajo, kako izdelati računalniško opremo, ki bi se z vmesniki učinkovito povezala z našimi možgani in tako od zunaj nadomestila poškodovano tkivo. V projektu Coronet, ki ga Evropska komisija financira z 2,7 milijona evrov, sodelujejo poleg Sisse raziskovalci iz Magdeburga, Dresdna, Rima, Haife in Barcelone. 10 Sreda, 19. januarja 2011 TRST / boršt - Praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona Versko in kulturno Včeraj danes Danes, SREDA, 19. januarja 2011 MARIJ Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.52 - Dolžina dneva 9.13 - Luna vzide ob 16.40 in zatone ob 7.07. obarvan ponedeljek V cerkvi maša, v Srenjski hiši pa nastop domačega zbora in komedija Silicone rap VREME VČERAJ: temperatura zraka '■>11-' ■> ' stopinje C, zračni tlak 1024,1 mb us Jutri, ČETRTEK, 20. januarja 2011 BOŠTJAN Kulturni večer v borštanski Srenjski hiši so oblikovali člani igralske skupine SKD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec kroma t17 F o l % t^á 4 V ponedeljek so v Borštu praznovali vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17. uri je bila v vaški cerkvi slovesna maša, ki jo je daroval škofov vikar g. Anton Bedenčič ob somaševanju domačega župnika patra Rafka Ro-preta. Pri maši je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Aleša Petarosa. Ob 20.30 pa je bila v Srenjski hiši v organizaciji SKD Slovenec kulturna pri- Večer za Haiti V avditoriju mednarodne šole Jadranskega zavoda združenega sveta bo današnji večer posvečen ponesrečencem potresa, ki je prizadel Haiti lani januarja in terjal veliko število žrtev ter povzročil ogromno škodo. Dogodek, ki nosi naslov Proteza za vsakega otroka iz Haitija, ki ima amputiran ud, je omogočil Lions Club Devin-Nabrežina pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina, v sodelovanju s številnimi združenji in institucijami. Večer bo odprl pevski zbor dijakov mednarodne šole Jadranskega Zavoda združenega sveta ob 20. uri. Sledil bo nastop pevskih zborov Rilke, Igo Gruden, Alpi Giulie in Nino baldi Ana. Organizatorji si prizadevajo nabrati dovolj prispevkov za sklad, ki je namenjen nakupu 1.500 protez za otroke med 12. in 18. letom starosti. Ob zaključku večera bo predsednik Lions Cluba Devin-Nabrežina Roberto Fili-paz, skupaj z županom devinsko-nabrežinske občine Giorgiom Retom, izročil izkupiček večera guvernerju. Vstop predvideva prostovoljni prispevek, mogoč pa bo dokler bodo na razpolago prosta mesta. reditev, ki jo je z ubranim petjem otvo-ril domači MePZ Slovenec-Slavec. Pod vodstvom Danijela Grbca, ki zbor nepretrgoma vodi že 20 let, so se pevke in pevci predstavili občinstvu s petimi pesmimi, ki so jih izvajali tudi na nedavnem mednarodnem festivalu v Nici. V drugi točki sporeda pa so za smeh in dobro voljo poskrbeli člani domače dramske skupine Slovenec s komedijo v narečju Silicone rap domnevnega priložnostnega avtorja Fernanda Rodriga dela Teta in v režiji Aleksandra Corbatta. Tema komedije je vaško življenje, kjer skupina mlajših vaš-čanov, članov skupine TKRB (Katrin Corbatto, Milan Ota, Erik Bandi, Ma-rika Miglino, Alan Rapotec) skuša uvesti rap glasbo na vaške šagre in prireditve, pa čeprav eden od njih ostaja vedno zvest polkam in valčkom. Na drugi strani pa so trije družinski pari (Sergio Petaros, Boža Hrvatič, Edvin Rapotec, Jasna Petaros, Samuel Corbatto, Sanja Hrvatič), ki ob pršutu in domačem vinu opravljajo drug drugega, ostale vaš-čane in tudi politike ter so trdno navezani na stare običaje in domačo glasbo. Med njimi je tudi Zdravko, ki za razna popravila pri hiši vedno rabi silikon, njegova zena Jolanda pa se tega pripomočka poslužuje bolj za olepšanje svojega telesa. Obe skupini se nekega dne slučajno srečata in prideta do spoznanja, da kljub dejstvu, da ostajajo stare navade in narodna glasba še vedno najbolj pri srcu našim ljudem, je treba vsekakor pokazati razumevanje tudi za določene življenjske spremembe, ki jih narekuje današnja družba. Na koncu pa je občinstvo spoznalo še pravega avtorja komedije, to je domačina Edvina Ra-potca, ki je v igri tudi nastopal. Pri dramski uprizoritvi je kot šepetalka sodelovala še Veronika Zerjal, za luči in glasbo pa sta poskrbela Ivo Kosmač in Erik Petaros. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili srenjsko hišo, so ob lepem petju in zabavni veselici prežive- li res lep večer in so vse nastopajoče nagradili s toplim aplavzom. Na koncu sta prireditev pozdravila še predstavnika prijateljskih društev in sicer MePZ Tabor iz Savinjske doline in KD Skala iz Gabrji. Kot se za vaški praznik spodobi, je kulturnemu sporedu, ki sta ga povezovala Marko in Matej Petaros, sledila še prijetna družabnost. Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo ob 18.30 vedno v Srenjski hiši v Borštu. Loterija 18. januarja 2011 Bari 72 54 38 1 63 Cagliari 20 40 81 54 13 Firence 64 43 55 19 73 Genova 87 43 55 11 15 Milan 6 54 17 75 22 Neapelj 27 68 47 64 82 Palermo 54 41 68 36 39 Rim 45 82 30 11 86 Turin 61 64 76 65 37 Benetke 83 48 5 17 46 Nazionale 37 53 9 51 21 Super Enalotto št. 8 10 50 55 61 87 90 jolly 26 Nagradni sklad 3.243.534,41 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 7.000.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 16 dobitnikov s 5 točkami 30.408,14 € 1.769 dobitnikov s 4 točkami 275,03 € 63.280 dobitnikov s 3 točkami 15,37€ Superstar 42 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 27.503,00 € 265 dobitnikov s 3 točkami 1.537,00 € 4.078 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.859 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 54.784 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 2,5 stopinje C, zračni tlak 1024,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 99-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C. [I] Lekarne U Kino 16.45 »L'Orso Yoghi«; 21.45 »Imma-turi«; Dvorana 4: 18.15 »La banda dei Babbi Natale«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.15, 22.00 »Che bella giornata«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Vi presento i nostri«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Hereafter«; Dvorana 4: 17.45, 20.45 »La versione di Barney«; Dvorana 5: 20.00 »Immaturi«; 22.15 »Skyline«; 17.30 »L'Orso Yoghi«. S Izleti Do sobote, 22. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Vi presento i nostri«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Tamara Drewe - Tradimenti all'inglese«. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Vi presento i nostri«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Skyline«; 16.10, 18.00 »L'orso Yoghi 3D«; 20.00 »Immaturi«; 18.00, 20.00, 22.00 »Hollywood party«; 16.00, 18.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Che bella giornata«; 16.30, 19.15, 21.45 »Hereafter«; 22.05 »Tron Legacy 3D«; 16.00 »Le avventure di Sammy 3D«; 16.30, 18.30 »La banda dei Babbi Natale«. FELLINI - 16.45, 20.30, 22.15 »La bel-lezza del somaro«; 18.30 »In un mondo migliore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »He-reafter«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Kill me please«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 19.20, 21.30 »Turist«; 17.00, 19.00, 21.00 »Njuna družina«; 20.30 »Tron: Zapuščina 3D«; 18.10 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje potepuške Zarje 3D«; 16.10 »Megaum 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50, 19.05, 21.15 »Gremo mi po svoje«; 20.20 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 21.10 »Tron: zapuščina 3D«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 15.05, 16.20, 17.05, 18.20, 19.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 16.10, 18.30, 20.50 »Turist«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.15, 21.15, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Skyline, gli ex-traterrestri esistono«; Dvorana 3: AŠD SK BRDINA organizira ob priliki promocijske tekme »11. pokal ZKB«, v nedeljo, 23. januarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: 348-8012454 (Sabina), www.skbrdi-na.org, info@skbrdina.org. OGLED JASLIC v Celju in okolici bo potekal v soboto, 29. januarja. Avtobus bo odpeljal iz Trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.40, iz Nabrežine ob 6.45, iz Sv. Križa ob 6.50, s Prose-ka ob 6.55, iz Opčin ob 7.10. Možno je tudi vstopiti na Fernetičih ob 7.20 (po dogovoru). Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123 (sestra Angelina). Rok vpisa zapade 23. januarja. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 3395000317. 15 Prireditve ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ TREBČ vabi v soboto, 22. januarja, ob 18. uri, v cerkev Sv. Andreja apostola v Treb-čah, na novoletni koncert ženskega zbora »Pantha Rhei« iz Trsta. Vodi maestro Carlo Tommasi in pri klavirju Serafino Gega. SKD VESNA vabi v soboto, 22. januarja, ob 20.00 v Kulturni dom Alberta Sirka na predstavo Jane Austen: Prevzetnost in pristranost, v izvedbi mlajše gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Helene Pertot, mentorstvo Lučka Susič, dramaturška obdelava romana Pa-trizia Jurinčič. KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na božični koncert, ki bo v nedeljo, 23. januarja, ob 17. uri v domači župnijski cerkvi. Sodelujeta: MePZ »Igo Gruden« iz Nabrežine pod vodstvom Mikele Uršičeve in komorna harmonikarska skupina »gHOSt« -mentor Mikela Uršič. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 23. januarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Zelišča male čarovnice« v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrež-ca vabi v nedeljo, 23. januarja, ob 18.30 v srenjsko hišo v Boršt na ponovitev Kulturne prireditve ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Antona. Nastopajo: Mepz Slovenec -Slavec, dirigent Danijel Grbec; dramska skupina Slovenec s komedijo v narečju »Silicone Rap«. Avtor: Fernando Rodrigo della Teta, režija: Aleksander Corbatto. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL v sodelovanju z L' Armonia vabi na ogled gledališke predstave v tržaškem narečju »No xe bel quel che xe bel, ma xe bel quel che...« v nedeljo, 23. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v sredo, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri -Stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v nedeljo, 30. januarja, »Dan slovenske kulture«. S petjem in recitacijami nastopa ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, dirigent Marjetka Popovski. Priložnostna misel Peter Verč. Začetek ob 17. uri. Vabljeni! TRST Sreda, 19. januarja 2011 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Rodila se je Isabel Fabia Naj ji dobre vile rojenice nasujejo vrhan koš lepih in dobrih lastnosti. Z mamo Katerino in očkom Loranom se veselijo in jim vse najboljše želijo nona Neva z Vasilijem, Liso, Robinom, Patrikom in Nino ter nonota Marina in Edi. Ob zori in danici je na svet privekala "pupka" Isabel Srečni mamici Katerini, očku Loranu, nonama Nevi, Marini in nonotu Ediju naše čestitke, novorojenki pa obilo sreče, zdravja in veselih dni, teta Majda z družino želi. ¿i Čestitke Barbara je Spirosu malega NI-KITO povila. Staršema čestitamo in želimo mnogo mirnih noči tovarišice in tovariši SKP. Dobrodošla mala ISABEL! Mamici Katerini in očku Loranu iskreno čestitamo, novorojenki pa želimo veliko radostnih in srečnih dni. Janko, Mirjam, Maksi, Monica, Ivan in Kristjan. Nagajivemu Aljažu se je pridružila mala sestrica GAJA. Srečnima staršema Tamari in Benjaminu ter nonotoma Renzi in Steliju čestitamo iz vsega srca. Maksi, Rosana, Jasna in Živa. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki: OV Narodna in študijska knjižnica Društvo slovenskih izobražencev Slovenski klub vabijo na predstavitev knjige ruskega raziskovalca JURIJA VENELINA STARODAVNI IN DANAŠNJI SLOVENCI danes, 19.1.2011, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ulica Filzi 14 O knjigi bo spregovorila DUŠA KRNEL UMEK. Palčica (Ricmanje) danes, 19. januarja, ob 16.15. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Samsa« - Domjo ob 17.30, 24. januarja ob 17. uri. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v 1. letnik osnovne šole: OŠ Čer-nigoj - Prosek: 24. januarja, ob 16.00; OŠ Sirk - Križ: 25. januarja, ob 11.40; OŠ Gradnik - Col: 20. januarja, ob 14.30; COŠ Tomažič - Trebče: 24. januarja, ob 15.00; OŠ Trubar/Kajuh - Bazovica: danes, 19. januarja, ob 15.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v 1. letnik otroških vrtcev: OV Čok - Opčine: danes, 19. januarja, ob 16.00; OV Štoka - Prosek: danes, 19. januarja, od 11.00 do 12.00 ter ob 16.00; OV Fakin - Col: 20. januarja, ob 16.00; OV Kralj - Trebče: danes, 19. januarja, od 10.00 do 11.00 ter ob 15.30; OV Vrabec - Bazovica: 21. januarja, ob 16.00. NA CELODNEVNI OSNOVNI ŠOLI Lojzeta Kokoravca Gorazda in 1. maj 1945 iz Zgonika bo za starše bodočih prvošolcev informativni sestanek danes, 19. januarja, ob 16. uri in v sredo, 26. januarja, ob 17. uri. Vabljeni! OBČINSKI OV V ŠEMPOLAJU obvešča starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec, da bo informativni sestanek danes, 19. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. OTROŠKI VRTEC PRI SV. JAKOBU va bi starše in otroke na dneva odprtih vrat, ki bosta danes, 19. in četrtek, 20. januarja, od 11. do 12. ure v prostorih vrtca v Ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi starše na informativni sestanek, ki bo danes, 19. januarja, ob 11. uri v prostorih vrtca Reber De Marchi 8 - Belvedere Guido De Santi 1. Otroci in starši pa lahko obiščejo vrtec v četrtek, 3. februarja, od 9.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da je dan odprtih vrat na osnovni šoli Zupančič (Ul. Caravaggio 4) danes, 19. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih programirani kot sledi: otroški vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240) v ponedeljek, 24. januarja, od 14. do 15. ure ter v četrtek, 20. januarja, od 11. do 12. ure; otroški vrtec Barkovlje (Ul. Vallicula 11) v ponedeljek, 24. januarja, od 11. do 12. ure in danes, 19. ter sredo, 26. januarja, od 11. do 12. ure. DIZ JOŽEF ŠTEFAN bo odprl svoja vrata na Vrdelski cesti 13/2 v četrtek, 20. januarja, od 15.30 do 18.30 in v soboto, 22. januarja, od 8.30 do 12.00. Toplo vabljeni dijaki nižjih srednjih šol in njihovi starši. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 21. januarja, od 18. do 20. ure in v nedeljo, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (Strada di Guardiella) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da so vpisne pole za prve letnike otroških vrtcev ter prve razrede osnovnih šol na razpolago tudi na spletni strani www.didravopcine.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA obvešča, da bo potekal na sedežu ravnateljstva v Nabrežini v ponedeljek, 24. januarja, s pričetkom ob 17. uri skupni informativni sestanek za starše, ki nameravajo v š.l. 2011-12 vpisati otroke v 1. letnike otroških vrtcev: Devin, Mavhinje, Nabrežina in Ga-brovec. DIZ JOŽEF STEFAN IN DTZ ŽIGA ZOIS vabita na srečanje na temo »Zakaj tehniška izobrazba danes?« (pogovor z bivšimi dijaki in podjetniki), in predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe obeh tehniških zavodov, ki bo v ponedeljek, 24. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol, bivši dijaki obeh zavodov, podjetniki, tehniki in raziskovalci! OTROŠKI VRTEC JAKOBA UKMARJA vabi starše in otroke na informativni sestanek in dan odprtih, v ponedeljek, 24. januarja, od 11.00 do 12.00 v prostorih vrtca v Staroistrski cesti, 78. OSNOVNA ŠOLA J. RIBIČIČ - K. ŠIROK vabi starše in otroke na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 25. januarja, ob 16.00 v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12. OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPANČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 - Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo od 31. januarja do 4. februarja od 9.00 do 12.00. SREDNJA ŠOLA I. CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, v torek, 1. februarja, od 8.45 do 10.45 v šolskih prostorih v Ul. Frausin, 12. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. HH Osmice KOVAČEVI so odprli osmico za cerkvijo v Doberdobu. Tel. 0481-78125. OSMICO STA ODPRLI Sidonija in Mavrica v Medji vasi št. 10. Tel. 040208987. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. □ Obvestila PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba vsak torek, z začetkom ob 18. in ob 19. uri, ter ob petkih ob 19.30. Vabljeni novinci. Možen je predhoden ogled ali preizkus vadbe. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mi-leva). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja de-gustacijski večer z vini kleti Sgubin Fer-ruccio. Srečanje bo v četrtek, 20. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 SKD F. Prešeren obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih v mesecu januarju odvija ob torkih, sredah in petkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene. CENTER ZA SLOVENŠČINO kot drugi/tuji jezik in SlovIK s soorganizator-ji prirejata srečanje s slovenskim pisateljem, režiserjem in scenaristom mlajše generacije Goranom Vojnovicem. Pogovarjali se bomo o njegovem romanu Čefurji, raus! in njegovi filmski ustvarjalnosti. Prvo srečanje bo danes, 19. januarja, ob 18. uri v Goriški pokrajinski mediateki v Gorici, drugo v četrtek, 20. januarja, ob 11. uri v Narodnem domu v Trstu. TEČAJ V BAZENU ZA NAJMLAJŠE ŠC Melanie Klein obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje v bazenu, za otroke od 12. do 36. meseca. Tečaji se odvijajo ob sobotah popoldne na Opčinah. Info in prijave na: info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. ZALOŽBA MLADIKA vabi danes, 19. januarja, ob 18. uri v knjigarno Minerva (Ul. San Nicolo 20 v Trstu) na pred- stavitev knjige Mira Tassa »Un Ono-masticidio di stato« (Državni imeno-mor). Sodelujeta zgodovinarka Marina Rossi in avtor. PUSTNI ODBOR BOLJUNEC vabi vse boljunske pustarje v četrtek, 20. januarja, ob 20.30 v društveno dvorano gledališča F. Prešeren na javni sestanek za organizacijo pustne srede. ANPI - VZPI SEKCIJA BOLJUNEC Vse-državno združenje partizanov in anti-fašistov sklicuje vsedržavni kongres, ki bo marca v Turinu. Pred tem kongresom bodo sklicani vsi pokrajinski kongresi v državi; za Tržaško pokrajino bo kongres februarja, zato morajo vse sekcije, vključno naša, sklicati svoj kongres. Odbor naše sekcije Boljunec vabi svoje člane, da se udeležijo kongresa v petek, 21. januarja, ob 18. uri v prostorih P. d. France Prešeren. KRUT - Želiš spoznati eterična olja in načine kako jih uporabljaš? Pridruži se nam na začetnem tečaju v petek, 21. januarja, ob 17.30. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD TABOR ZA OTROKE - Ura pravljic za otroke vrtca in 1. razreda OS. Prva pravljica v petek, 21. januarja, ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Pridruži se nam! SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 21. in 28. januarja, »Stripi«; 4. februarja »Miksiranje glasbe«; 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. V PETEK, 21. JANUARJA, bo v okviru pobude mladih »Etiketa in prihodnost«, ob 18. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu, srečanje s filozofom, teologom in esejistom dr. Edi-jem Kovačem na temo Ali bo z Evropo izumrlo tudi krščanstvo? Vabljeni mladi okvirno od 18. do 30. leta. Informacije na tel. št.: 040-370846 (Slovenska prosveta). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v veleslalomu, veljavno za 11. pokal ZKB, ki bo v Forni di Sopra v nedeljo, 23. januarja. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 348-8012454 (Sabina). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 24. januarja, na srečanje »Podobe Kosma-čevega življenja in dela. Pogovor ob stoletnici rojstva.« Sodelujejo: publicistka Alenka Puhar, literarna zgodovinarka mag. Marija Mercina in pisatelj Saša Vuga. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 25. januarja, na sedežu na Pa-dričah ob 20.45 redna pevska vaja. ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se nadaljuje vpisovanje na tečaj za po-kuševalce vin, ki bo potekal od 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na spletni strani www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja. Na voljo sta tel. št.334-7786980 in 340-6294863. Vpišete se lahko ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu združenja v Lo-njerju. TEČAJI SLOVENŠČINE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bosta naslednja tečaja slovenščine za odrasle (nadaljevalni in izpopolnjevalni) začela v sredo, 26. januarja. Info na: info@melanie-klein.org, tel. 328-4559414. KLEKLANJE pri SKD Tabor - Opčine vsak torek ob 20.15. Pridružite se nam! ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse skupine in vozove, da so prijavnice na voljo na spletni strani www.kraskipust.org. Rok zapade v soboto, 5. februarja. Vsi sodelujoči so toplo naprošeni, da sporočijo odboru čim prej naslov voza ali skupine za brošuro. H Mali oglasi ŽELIŠ SMUČAT na prekrasnih progah Cervinie od nedelje, 30. januarja, do nedelje, 6. februarja? Dajem v najem opremljen residence za 4 osebe. Kliči v večernih urah na tel. št. 3471407357. DAJEM V NAJEM enosobno stanovanje v Rojanu. Klicati na tel. št. 040364480 (od 10. do 12. ure). DIPLOMIRANA socialna delavka z dol- goletno izkušnjo kot varuška in vzgojiteljica pomaga učencem in dijakom pri pisanju domačih nalog, pri študiji ter mladostnikom s posebnimi potrebami. Tel.: 348-2591457 (v večernih urah). FLASHDANCE MUSICAL: 3 vstopnice (1. galerija, 1. in 2. vrsta) prodam po znižani ceni. Predstava v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču Ros-setti. Tel. 333-6037953. GARAŽO zraven železniške postaje v Trstu dajem v najem. Tel. št.: 3294128363 Marko. IZKUŠENA V URADNIŠKEM DELU išče zaposlitev. Tel. št.: 340-0030154. IŠČEM DELO - pomoč pri negi invalidov in starejših oseb, večkrat na teden. Tel. št. 348-21142525. KLAVIATURO (tastiera) Fatar, Studio 90 plus, 88 stehtanih tipk kot za klavir in expander Alesis nano piano prodam. Poklicati v večernih urah tel. št. 040-946702. KRAŠKI OVČAR - odlično leglo, še dva samčka z rodovnikom na prodaj. Tel. št. 040-226207. KUPIM hišo ali zazidljivo parcelo na Opčinah ali na Proseku. Tel. št.: 040213385. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, pomaga tudi pri likanju. Klicati ob večernih urah na tel. št. 346-9956571. POŠTENA, IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št. 040-228658. PRODAJAM Fiat 500, letnik '73, včlanjen v »Club 500«. Tel. št.: 3345770580. PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 347-9896031. PRODAM štiri zložljive sestavne dele pohištva knjižnice/otroške sobice v odličnem stanju, 100 cm, globina 6045-30 cm, višina 230 cm, z vogalom, malimi vrati in s predali, svetlo rjave barve in magnolija. Tel. št.: 3315695311. VOLVO S60 D5 črne barve, nove gume, edini lastnik, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 335-6322701. Prispevki V spomin na Liči Kapun daruje Lidia Grilanc 30,00 evrov za KD Prosek Kon-tovel. V spomin na gospo Marijo Pertot vd. Starc darujeta Pino in Nadia 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. V spomin na drago Marto Furlan daruje Vera Vesel 30,00 evrov za Sklad Nade Pertot. Ob rojstnem dnevu nepozabnega sina Andreja Batiča daruje mama Delka 100,00 evrov za NK Kras. Namesto cvetja na grob drage Amalije Marušič iz Doberdoba daruje Danila Novak 30,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V spomin na drago Amalijo Marušič iz Doberdoba daruje Angela 30,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V spomin na botra Edija Emilija darujejo Robert, Wilma in Oskar Vodopivec 40,00 evrov za Pihalni orkester Breg. V spomin na Gracijelo Grgič darujeta družina Kante 20,00 evrov in družina Živec 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. 19.1.1996 19.1.2011 Marjo Gabrovec Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas... Vsi tvoji Nabrežina, 19. januarja 2011 1 2 Sreda, 19. januarja 2011 KULTURA / tržaški muzej revoltella - Donacija družine Hausbrandt Raznolika in kakovostna zbirka avtoportretov tržaških umetnikov Na ogled je 60 del, ki jih je študijsko obdelala kuratorka Susanna Gregorat V muzeju Revoltella v Trstu je na ogled razstava avtoportretov tržaških umetnikov, ki vzpostavlja več zanimivih dejavnikov. Eksponati so namreč del zbirke, ki jo je družina Hausbrandt podarila muzeju in do-nacije so nasploh v našem kulturnem kontekstu veliko prispevale k nastanku in bogatenju različnih krajevnih muzejev, kot je primer med drugim tudi samega Revoltelle. Zgodba o tej specifični zbirki pa je toliko bolj zanimiva zaradi okoliščin, v katerih je nastala in nenazadnje tudi zaradi specifične motivike avtoportreta. Lui-gi Devetak je v svojo gostilno v Ulici del Toro vabil številne umetnike, ki so v prvih desetletjih prejšnjega stoletja ustvarjali v Trstu in jih zaprosil za njihov avtoportret. Med njimi so bili takrat že priznani mojstri kot tudi še ne uveljavljeni. Devetak bi se bil tudi sam rad usmeril v kiparstvo, a mu to ni uspelo. To svojo ljubezen do umetnosti pa je izkazal kot mecen in pobudnik. Neobičajno je namreč zbrati tako raznoliko in kakovostno zbirko avtoportretov sodobnikov. Očitno je umetnike tudi dobro pogostil in so se v njegovo gostilno radi vračali. Številna posvetila, ki jih na razstavljenih slikah lahko preberemo, to izpričujejo. Posamezne upodobitve so zanimive tudi z likovnega vidika, saj naletimo tako na klasična olja na platnu, a Levo Černigojev avtoportret, desno avtoportret Leonor Fini Le chapeau rouge in skrajno desno Mascherinijev kip Eva kroma tudi na akvarele, risbe s svinčnikom, pastele, kombinirane tehnike in lesoreze, kipe v bronu in odlitke v mavcu. V petdesetih letih je Devetak predal to svojo edinstveno zbirko znanemu podjetniku Robertu Haus-brandtu, ki jo je nato leta 1958 podaril muzeju Revoltelli. Hausbrandt je nato nadaljeval z zbiranjem avtoportretov ter naknadno v šestdesetih letih prvi donaciji dodal drugih štirinajst edinstvenih slik. Po njegovi smrti so sinovi v spomin na starše leta 2010 podarili še prelepi avtoportret Leonor Fini Le chapeau rouge in mogočni bronasti Mascherinijev kip z upodobitvijo Eve. Vsa omenjena dela tržaških avtoportretov je kuratorka Susanna Gregorat zbrala in študijsko obdelala. Spremni katalog k razstavi razčlenjeno obravnava okoliščine, ki so botrovale rojstvu in širjenju zbirke ter se osredotoča na bogastvo v pristopih ter mojstrom posebej posveča biografsko shedo. Vsako od šestdesetih likovnih del je posebej slikovno in študijsko obdelano, kar predstavlja pomemben doprinos za ovrednotenje ustvarjalnosti v našem prostoru ter bolj splošno pri obravnavi tega specifičnega motiva. Najstarejši je avtoportret iz polovice 19. stoletja, ustvaril ga je Francesco Malacrea, najsodobnejši pa no- si letnico 1970, nastal je skoraj sto let kasneje, Giorgio Celiberti uporablja veliko bolj vehementne poteze s prvinami informela. Poseben je tudi avtoportret Avgusta Černigoja iz leta 1943, razlikuje se po svežini in bliskovito iznešenih potezah, ki so vodile tega eklektičnega in revolucionarnega mojstra po poti postopne oblikovne sinteze. Beležimo prisotnost le štirih žensk ustvarjalk, poleg že omenjene Leonor Fini so s svojimi slikami prisotne še Maddalena Springer, Frida de Reya in Pedra Zandegiacomo. Številni med razstavljenimi avtoportreti zbirke Hausbrandt zasedajo častno mesto znotraj celotne muzejske zbirke. Med temi so bili predmet posebne obravnave predvsem oni, ki so nastali v specifičnih okoliščinah psihoanalize z načrtnim avtobiografskim namenom, Nathan, So-fianopulo in Timmel so tudi iz tega vidika posebno zanimivi. Neporedkoma so upodobitve ambientirane v ateljeju: tako opazimo na prelepem klasicistično nastavljenem avtoportretu Maria Lanne-sa v ozadju postavljene slike; Carlo Sbisa in Riccardo Bastianutto imata v rokah čopič, Stultus Dyalma drži v rokah risalno desko, sliko Edoarda Devette označuje živahno obarvana paleta, Piero Marussig pa nosi slikarsko haljo. Svet umetnosti in po-notranjenosti vejeta iz posameznih likovnih stvaritev, utrip ustvarjalnega procesa pa tudi sicer žari iz vsakega od razstavljenih del. Jasna Merku The Promise Bruce Springsteen Rock Columbia, 2010 Bruce Springsteen, eden najboljših ameriških rokerjev vseh časov, ni še obesil kitare na klin. Novembra lani je namreč izdal svojo sedemnajsto studijsko ploščo. Dvojnemu al- bumu je ime The Promise; v glavnem gre za serijo komadov, ki jih je Springsteen napisal v obdobju, ki gre od leta 1975 do 1977. V teh dveh letih so mlademu glasbeniku prepovedali snemanje plošč zaradi sodnega spora, ki ga je imel s svojim glasbenim producentom Mikom Applom. Springsteen, ki je takrat bil na začetku svoje glasbene kariere, je nato leta 1978 končno izdal svojo četrto ploščo Darkness on The Edge of Town, ki je potrdila izreden uspeh prejšnje Born to Run. Album je vseboval le deset komadov, številne pesmi pa je Springsteen opustil: plošča The Promise vsebuje del teh »starih« pesmi. Bruce Springsteen, splošno znan z vzdevkom The Boss, je v svoji petintridesetletni glasbeni karieri izdal veliko plošč, prodal pa nad sto milijonov izvodov: kar zavidljiva številka ... Springsteen, ponosen Američan, je s svojimi besedili pogosto nastopil proti ameriški socialni in zunanji politiki. Večkrat je odprto nastopil proti bivšima predsednikoma ZDA Reaganu in Bushu. Znana je njegova uspešnica iz leta 1984 Born in the USA, s katero je kritiziral vojno v Vietnamu. Komad je dal ime tudi plošči, ki je med drugim vsebovala veliko drugih hitov, kot Glory Days in I'm on Fire. Zasloveli pa so tudi »live« nastopi ameriškega rokerja, ki trajajo večkrat celo do tri ure, kav-bojke in srajca z zavihanimi rokavi pa so že pravi »must«. Z novo ploščo The Promise sta se Springsteen in njegova E Street Band ponovna vrnila na svetovno glasbeno sceno, potem ko sta pred letom dni izdala album Working On a Dream. Novi glasbeni izdelek sestavljata dve plošči in enaindvajset komadov. Album ni posebno inovativen, veliko je kvalitetnih balad zaradi katerih je Boss že prava legenda, kot na primer Racing in The Street ('78), Someday (We'll Be Together), One Way Street idr. Omembe vredna pa je prav gotovo tudi uspešnica Beacause The Night, ki jo je Springsteen napisal daljnega leta 1978 s pevko Patti Smith. Rajko Dolhar ljubljana Novosti založbe Sanje Založba Sanje je včeraj predstavila novosti obilnega založniškega leta 2010. Na police prihajajo zgodovinski esej Odprte žile Latinske Amerike urugvajskega novinarja in pisatelja Eduarda Galeana, roman Naj se širni svet vrti Columa McCanna ter Dobra znamenja izpod prstov pisateljskega tandema Terryja Pratchetta in Neila Gaimana. Odprte žile Latinske Amerike so eksplozivna zmes, ki se žanr-sko ne opredeljuje, je dejala urednica Tjaša Koprivec. Razvejan in večplastni esejistični premislek zgodovine Latinske Amerike je urugvajski novinar in pisatelj Eduardo Galeano (1940) izdal leta 1971 po štirih letih raziskovanja in zbiranja podatkov. Za ponovno priljubljenost knjige je leta 2009 poskrbel venezuelski predsednik Hugo Chavez, ko jo je podaril ameriškemu predsedniku Ba-racku Obami. Izdaja Založbe Sanje je nastala izpod prevajalskih peres Gašperja Kralja in Tine Malič. Novinar Branko Soban je na včerajšnji predstavitvi dejal, da »priročnik politične ekonomije, ki se bere kot ljubezenski roman« opisuje uničevalni kapitalizem, podobno kot ga opisuje Doktrina šoka Naomi Klein iz leta 2007. Roman Dobra znamenja je nastal leta 1990 v sodelovanju mednarodno uveljavljenih in nagrajenih britanskih romanopiscev sira Ter-ryja Pratchetta in Neila Gaimana. Je skoraj gotovo prva in mogoče tudi edina fantastična obravnava biblijske mitologije, ki pa je hkrati tudi prismuknjena komedija, navajajo v Založbi Sanje. Naj se širni svet vrti je šesti in najnovejši roman mednarodno prepoznanega in nagrajevanega irskega avtorja Columa McCanna. V roman bralca uvede vrvohodec Philippe Petit, ki se avgusta 1974 sprehodi med dvojčkoma WTC. O Petitovem «vizualnem prekršku stoletja» je bil posnet tudi dokumentarni film Človek na žici, ki je leta 2009 prejel oskarja. Prav referenca terorističnega napada na nebotičnika in hoja po žici je ozadje, s katerim McCann zaobjame in preplete raznoliko množico likov, je včeraj dejala prevajalka romana Ropre-tova. (STA) Franz Liszt in Španija Madžarska bo začetek predsedovanja EU v Sloveniji obeležila s koncertom, ki ga je ob pomoči Španije posvetila letošnji 200-letnici rojstva Franza Liszta in njegovim vezem s španskimi skladatelji. Po koncertu 19. januarja v Slovenski filharmoniji bo direktorica Narodne galerije Barbara Jaki prejela špansko odlikovanje, križ reda Izabele Katoliške. Koncert z naslovom Franz Liszt in Španija sta pripravili madžarsko in špansko veleposlaništvo v Sloveniji. Na njem bosta nastopila španska interpreta, tenorist Jose Antonio Campo Edesa in pianist Severino Manuel Ortiz Rey. Izvedla bosta program, ki bo skladbe madžarskega mojstra povezal s skladbami nekaterih največjih španskih skladateljev komorne vokalne glasbe 19. stoletja, s katerimi se je Liszt družil. V Španiji se je Liszt mudil med letoma 1844 in 1845. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Slovenski filharmoniji povedal madžarski veleposlanik Istvan Szent-Ivany, bi Madžarska kot predsedujoča država EU rada sporočila prebivalcem, da je Evropa kulturno kompleksna in izjemno bogata, njena kulturna dediščina pa zelo raznolika in pomembna za vse. Po njegovih besedah bo Liszt (18111866) eden glavnih simbolov v času predsedovanja. Čeprav se je rodil na Madžarskem, je večino življenja preživel po različnih delih Evrope. Potoval je vse od Dunaja, Rima in Pariza do Madrida in celo Slovenije - leta 1846 je nastopil v Rogaški Slatini, je spomnil veleposlanik in dodal, da je bil torej Madžar, a obenem pravi Evropejec. Bil je, tako veleposlanik, osebnost, ki nas povezuje. Povezuje namreč tudi zelo oddaljene države, kot sta Madžarska in Španija. Prebivalcem bi zato, kot je še dejal, radi priporočili, naj letos več poslušajo Lisz-ta, ker je njegova glasba eden najboljših prenašalcev sporočila, da Evropejci sodimo skupaj in da nas povezujejo mnoge vezi. Ena najmočnejših vezi je po njegovem mnenju ravno kultura. To je znak, kako lahko države združijo svoja prizadevanja in jih povežejo z Lisztovo obletnico. Liszt je vplival na špansko glasbo, prav tako je španska glasba vplivala nanj, je dodala španska veleposlanica Anunciada Fernandez de Cordova, ki bo po koncertu direktorici Narodne galerije Barbari Jaki izročila odlikovanje oficirski križ reda Iza-bele Katoliške. Madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve je ob 200-letnici rojstva velikega pianista 19. stoletja, skladatelja, dirigenta in pedagoga pripravilo tudi razstavo, ki je tačas na ogled v Slovenski filharmoniji, potovala pa bo po več evropskih državah. (STA) Znani nominiranci za nagrade BAFTA Film Kraljev govor je s 14 nominacijami favorit za nagrade Britanske filmske akademije (BAFTA), britanske različice oskarjev. Kraljev govor je med drugim nominiran za najboljši film, Colin Firth je z vlogo kralja Jurija VI. v konkurenci za najboljšega igralca, za stransko vlogo kraljevega logopeda pa je za nagrado nominiran Geoffrey Rush. Kraljev govor je v tesni konkurenci s psihoseksualnim baletnim tri-lerjem Črni labod, ki je požel 12 nominacij, ter enigmatično srhljivko Izvor, ki ima devet nominacij. Zgodba o vztrajnosti 127 ur in vestern bratov Cohen Pravi pogum sta prejela po osem nominacij. Film o ustanovitelju Facebooka, Socialno omrežje, je nominiran za šest nagrad, med njimi za najboljši film, scenarij in režijo. Za najboljšega igralca je nominiran Jesse Eisenberg, ki je upodobil ustanovitelja priljubljenega socialnega omrežja Marka Zuckerberga. Britanske filmske nagrade bafta bodo podelili 13. februarja, dva tedna pred nočjo oskarjev v Hollywoodu. (STA) leti ffifá Le ti, Primorski dnevnik. Primorski dnevnik je edini dnevnik v zamejstvu. Edini, ki vas vsako jutro Čaka pred domačimi vrati. Edini, ki vam vsakodnevno prinaša novice iz okolice in vesti s sveta. V enem samem poletu. Primorski dnevnik leti. »T • V • • V • • Vpis naročnin po znizani ceni do 31. januarja 2011. Pohitite! Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Ne zamudite priložnosti. ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici APrimorski r dnevnik 1 8 Četrtek, 20. januarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Občina posredovala demografske podatke za lansko leto spet neizprosno upada Lani je mesto izgubilo 182 občanov - Rojstev je bilo krepko manj od smrti Število prebivalstva v Gorici spet neizprosno upada. Leta 2009 se je demografska krivulja po daljšem obdobju obrnila navzgor, saj so ob koncu leta našteli 14 prebivalcev več, lani pa se je pozitivni trend prekinil. Število prebivalcev je ponovno začelo upadati, tako da je bilo 31. decembra lanskega leta 182 prebivalcev manj kot 1. januarja. Po podatkih statističnega zavoda ISTAT je namreč Gorica prvega januarja leta 2010 imela 35.980 prebivalcev (od tega 17.312 moških in 18.668 žensk), 31. decembra pa jih je »ostalo« le 35.798 (od tega 17.174 moških in 18.624 žensk). Negativni demografski saldo je v veliki meri odvisen od velike razlike med smrtmi in rojstvi, ki ga med lanskim letom priliv novih prišlecev ni uspel popraviti. Lani se je tako v goriški občini rodilo 260 otrok (od tega 130 fantkov in 130 deklic), umrlo pa je kar 484 ljudi (od tega 456 moških in 461 žensk). Smrti je bilo torej kar 224 več od rojstev. Leta 2009 je rahlemu poskoku števila prebivalstva prispevala priselitev številnih novih prebivalcev, katerih število se je lani znižalo. Priseljencev je bilo v lanskem letu skupno 917 (od tega 456 moških in 461 žensk), medtem ko je goriško občino zapustilo 875 ljudi (od tega 509 moških in 366 žensk). Saldo je v primeru vpisov in izbrisov iz matične knjige pozitiven, saj so na občini skupno našteli 42 prebivalcev več, kar pa vsekakor ni dovolj, da bi krili luknjo, ki je nastala zaradi velike razlike med številom smrti in rojstev. Zavod ISTAT je objavil tudi podatke o številu družin; v Gorici jih je v matičnem uradu registriranih 17.225, po drugi strani pa so našteli še 51 partnerskih zvez. V matičnem uradu ni vpisan niti en brezdomec, ki bi izjavil, da živi na ulici. »Kot v večini italijanskih mest tudi pri nas k omiljenju negativnega salda med rojstvi in smrtmi prispevajo novi prišle-ci; od njihovega števila je v glavnem odvisno nihanje prebivalstva. Med lanskim letom se je tako v raznih italijanskih mestih in tudi v Gorici znižalo število priseljencev iz drugih držav; to je bilo po vsej verjetnosti odvisno od gospodarske krize, ki je torej posredno vplivala tudi na število prebivalstva,« komentira goriški župan Ettore Romoli. (dr) OBČINA GORICA Prebivalstvo 1961-2010 Zgovorni so podatki o upadanju prebivalstva goriške občine od leta 1961 do decembra 2010: LETO PREBIVALCI ROJENI UMRLI gorica - Cene živil v novem letu Porast na obzorju Decembra so se podražile zavarovalnine avtomobilov 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 42.422 43.013 43.419 43.734 43.773 43.600 43.607 43.663 43.655 43.918 42.384 43.506 43.601 43.569 43.586 43.375 43.136 42.748 42.580 42.532 41.482 41.525 41.413 41.084 40.692 40.187 39.839 39.542 39.230 39.008 38.463 38.381 38.222 38.056 37.828 37.609 37.442 37.221 37.190 37.072 37.036 35.771 36.041 36.623 36.418 36.168 36.106 35.966 35.980 35.798 609 591 649 721 652 602 611 564 554 556 514 543 578 511 480 397 375 355 297 300 298 288 268 257 228 252 236 248 266 243 242 274 238 218 234 256 250 238 258 287 251 273 281 269 252 274 250 286 276 260 494 558 543 569 589 541 563 537 580 545 522 568 585 511 545 653 566 586 557 490 569 568 593 567 614 570 544 591 569 574 536 534 541 541 559 514 526 559 514 508 533 531 491 417 480 459 460 496 481 484 Goriški prodajalec sadja bumbaca V lanskem letu je Gorica na državni ravni izstopala zaradi nizkih cen živil, toda v novem letu naj bi bile na obzorju številne podražitve. »Trgovce pozivam, naj še naprej ohranijo nizke cene, na žalost pa že vnaprej vemo, da se bodo nekatera živila podražila. To velja zlasti za sladkor, potem ko so v Venetu zaprli več tovarn, ki so predelovale sladkorno peso. Po drugi strani smo zaskrbljeni tudi za pšenično moko, saj se je njena cena na svetovnem tržišču zelo dvignila zaradi posledic uničujočih požarov, ki so lani zajeli Rusijo,« pojasnjuje goriški občinski odbornik Sergio Cosma, ki je včeraj predstavil podatke o decembrskih cenah v goriški občini, analiziranih na podlagi tabel državnega zavoda za statistiko Istat. Že decembra se je sicer cena pšenične moke povišala za 1,2 odstotka, v prihodnjih mesecih pa naj bi prišlo do novih podražitev, predvidevajo. »Ali se bo posledično podražil tudi kruh, zaenkrat še ni mogoče predvideti,« pravi Cosma, ki vsekakor opozarja, da se decembra cene živil niso dvignile kljub praznični nakupovalni mrzlici. »Edino morske ribe so se podražile za 2,4 odstotke, morski sadeži pa za 2,5 odstotkov,« v nadaljevanju pojasnjuje Cosma in, kot je to že storil v prejšnjih mesecih, tudi tokrat poziva prebivalce iz sosednjih občin, naj se odpravijo po nakupe živil v goriško občino. Na osnovi zbranih podatkov odbornik tudi ugotavlja, da so se v Gorici za kar 18,5 odstotkov povišali solastniški izdatki, ki jih plačujejo v stanovanjih v mestu. »Zaskrbljujoča je tudi podražitev zavarovalnin za avtomobile, ki so dražja za kar 8,3 odstotke. Za 4,3 odstotke so se dalje podražile zavarovalnine za motorje, za 4,8 odstotkov pa druga prevozna sredstva. Sprašujem se sploh, zakaj so se zavarovalnine tako podražile, saj nimam občutka, da bi v Gorici prihajalo do številnih prometnih nesreč,« zaključuje Sergio Cosma. (dr) gorica Redar v bolnišnici zavrača očitke Mestni redar na goriški ulici bumbaca Mestni redar iz goriške bolnišnice zavrača očitke, da je v božičnem času skupaj z globami na vetrobranskih steklih avtomobilov puščal voščilnice. 30-letni Michele Furlan, ki je v Gorici poznan tudi kot redar št. 26, se v oddelku za medicino goriške bolnišnice zdravi od prejšnjega petka, ko naj bi razjarjeni avtomobilist namenoma zaloputnil vrata svojega avtomobila v njegovo nogo. Kaj se je v resnici zgodilo, sicer še ni povsem jasno, vsekakor pa nova medijska pozornost Furlanu nikakor ne koristi. 30-letni mestni redar se je namreč že nekajkrat znašel na straneh krajevnih časopisov zaradi svoje strogosti. V prejšnjih letih je med drugim naložil globo priletni ženski, ker njeno kolo ni bilo opremljeno z zvoncem. Zaradi tega in drugih podobnih dogodkov so številni Goričani zasovražili mestnega redarja, ki ga je v ponedeljek v bolnišnici obiskal načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli. »Furlan mi je potrdil, da med prazniki ni puščal božičnih voščilnic skupaj z globami na vetrobranskih steklih. Kdo je to storil, zaenkrat ostaja skrivnost,« poudarja Portelli, ki je kritičen do početja občinske uprave. »Namesto, da bi se odpravili do poškodovanega redarja v bolnišnico in da bi se z njim pogovorili o njegovi domnevni pretirani strogosti, so ga kritizirali po časopisih, kar se mi ne zdi nikakor pošteno in umestno,« pravi Portelli in opozarja, da je bila strogost redarja v medijih preveč napihnjena, zelo malo pa se govori o vse bolj razširjenem nespoštovanju prometnega zakonika in zakonov nasploh. »Od redarja zahtevajo več zdrave pameti, isto zahtevo pa bi morali po aferi iz zadnjih dni postaviti tudi predsedniku vlade,« poudarja Portelli. (dr) gorica - Na pobudo trgovcev in obrtnikov Popusti za vojake Brigada Pozzuolo del Friuli že zdavnaj ne skrbi več za obrambo Gorice, trgovci in občina pa nikakor nočejo, da bi odšla drugam Pripadniki brigade Pozzuolo bumbaca Trgovci in obrtniki nikakor nočejo, da bi konjeniška brigada Pozzolo del Friuli zapustila Gorico, kot se je med drugim govorilo prejšnje leto. Selitvi pa ne nasprotujejo, ker se bojijo, da bi mesto ostalo brez svojih braniteljev, pač pa zaradi njenih ekonomskih posledic. V goriški pokrajini živi namreč okrog 400 družin vojakov brigade Pozzuolo, v celi deželi pa jih je okrog 4.000. Ker se trgovci in obrtniki iz Gorice nadejajo, da bi vojaki pri njih opravljali svoje nakupe in se posluževali njihovih storitev, so pripravili posebno promocijsko pobudo. »Vojakom brigade Pozzuolo in njihovim sorodnikom bomo omogočili koriščenje popustov v naših trgovinah,« pravi Gianluca Madriz v imenu goriške zveze ASCOM. Predsednik pokrajinske sekcije obrtniške zveze Confartigianato Ariano Medeot dodaja, da bodo obrtniki za vojake priredili tudi svoje urnike. Tako bodo na primer frizerski saloni odprti tudi ob ponedeljkih popoldne, ko bo mogoče koristiti tudi druge storitve goriških obrtnikov. Pobudo trgovcev in obrtnikov so predstavili včeraj na goriški občini. Poudarjeno je bilo, da je župan Ettore Romoli vložil veliko truda v zagotovitev nadaljnje prisotnosti brigade Pozzuolo v Gorici. Med lanskim letom so bili namreč vojaki na pragu selitve iz Gorice, a so jih nazadnje le zadržali v mestu. Trgovci in obrtniki s popusti in ugodnostmi ponujajo vojakom razlog več za nadaljnjo dejavnost v Gorici. Občinski svetnik Dario Obizzi je pojasnil, da so kartico za koriščenje popustov začeli lani deliti med univerzitetnimi študenti. Pobuda se je obnesla, zato pa trgovci in obrtniki računajo, da bodo uspeh ponovili z vojaki. Prve kartice bodo začeli deliti čez kake štiri tedne. Brigada Pozzuolo del Friuli je prišla v Gorico leta 1995, njen glavni cilj pa je sodelovanje pri raznih mirovnih misijah. Njena predhodnica je bila brigada Gorizia, ki je od leta 1975 imela svoje vojake v kasarnah v Gorici, Krminu, Gradišču, Šlovrencu in Villi Vicentini. Pred letom 1975 je bila v goriški pokrajini nastanjena brigada Folgore, ki ji je bila zaupana obramba goriške pokrajine pred jugoslovansko nevarnostjo. Takrat je bilo na Goriškem več tisoč vojakov, njihovo število pa je začelo naglo upadati po letu 1991. Jugoslavija je kot znano takrat razpadla, Slovenija pa ni več predstavljala nevarnosti za celovitost italijanskega državnega ozemlja. Po letu 1995 so številne kasarne izpraznili, le nekatere so prevzeli vojaki brigade Pozzuolo del Friuli, za katere trgovci in obrtniki upajo, da bodo še naprej ostali na Goriškem. Seveda ne kot branitelji državnih mej, pač pa kot potrošniki in koristniki storitev. (dr) Skuter pod kolesom tovornjaka bumbaca V Gorici trčila tovornjak in skuteristka Izsiljena prednost ali trenutek nepazljivosti? Kateri je vzrok prometne nesreče, ki se je včeraj okrog 15. ure zgodila na križišču med Korzom Verdi in Ulico Santa Chia-ra v Gorici, še ni povsem jasno. Ravno sredi križišča sta trčila tovornjak in skuteristka, ki je po trku obležala na tleh. Tovorno vozilo je prihajalo iz Ulice Mameli, skuteristka pa je baje iz Ulice Santa Chiara nameravala zaviti v desno in nato nadaljevati svojo pot po Korzu Verdi. Na kraj so prihiteli reševalci iz službe 118, ki so ženski nudili prvo pomoč in jo nato prepeljali v goriško bolnišnico. Ženska naj bi se po razpoložljivih podatkih lažje poškodovala. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 19. januarja 2011 15 gorica - Požar zajel stanovanje v prvem nadstropju hiše na Korzu Dim zastrupil priletno žensko in njeno negovalko 96-letno Frido Russel sprejeli na zdravljenje v bolnišnici - Ogenj zanetil cigaretni ogorek gorica Dim je včeraj zastrupil priletno žensko, ki stanuje v stanovanju v prvem nadstropju dvonadstropne hiše pred spominskim parkom v Gorici. Okrog 12.45 se je v hiši vnel požar; po ugotovitvah gasilcev ga je povzročil cigaretni ogorek, ki je padel na preprogo oz. na vnetljivo površino. Ognjeni zublji so se kaj kmalu razširili na ostalo pohištvo in hišno opremo, dim pa je v nekaj trenutkih nasičil stanovanje, v katerem skupaj s svojo negovalko hrvaške narodnosti stanuje Frida Russel. Priletna ženska, rojena leta 1916, bi sama verjetno ne uspela zbe-žati iz stanovanja na hišni številki 180 Korza Italia, k sreči pa ji je njena negovalka pomagala zapustiti hišo. Na kraj so kmalu zatem prihiteli goriški gasilci z dvema voziloma in osebje službe 118, ki je nudilo prvo pomoč priletni ženski in njeni negovalki. Obe so nato prepeljali na oddelek prve pomoči goriške bolnišnice, saj sta vdihnili nekaj dima. Znake lažje zastrupitve je kazala predvsem priletna ženska, njeno zdravstveno stanje pa po razpoložljivih podatkih naj ne bi bilo pretirano zaskrbljujoče. Ogenj je očrnil stanovanje na prvem nadstropju in načel njegove lesene pode. Zaradi škode je stanovanje neuporabno, gasilci pa so iz varnostnih razlogov izselili tudi družino, ki živi na drugem nadstropju, saj bo treba v prihodnjih dneh preveriti stabilnost lesenega poda. Požar je povzročil pravi prometni kaos, saj so policisti in mestni redarji zaprli Korzo Italia ravno ob uri, ko se v šolah zaključi pouk in je zaradi tega promet izredno gost. Avtomobile so ronke - Rop Z nožem ranil prodajalko Reševalci nudijo pomoč priletni ženski in njeni negovalki (levo), dim uhaja iz stanovanja na Korzu Italia (desno) bumbaca s Korza Italia preusmerjali v Ulico Du-ca DAosta, kjer so se na križišču s Tržaško ulico ustvarile dolge kolone. Požar je priklical pozornost tudi številnih sprehajalcev; zbrali so se v spominskem parku in od tod opazovali gasilce in reševalce med njihovim posegom. (dr) Aretacija in prijava Osebje goriške mejne policije je v minulih dneh aretiralo Romuna, zoper katerega je bil izdan evropski zaporni nalog, njegovega sodržavljana pa so prijavili zaradi tihotapljenja cigaret. Do aretacije in prijave je prišlo v dveh ločenih operacijah, ki so ju policisti izpeljali v bližini nekdanjega mejnega prehoda v Štandrežu. Romunskega državljana, ki so ga nato aretirali, so izsledili prejšnjo soboto popoldne. Vozil se je na kombiju z romunsko registrsko tablico, ki je vstopil v Italijo po nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu. Policisti so pregledali istovetnost vseh osmih potnikov in pri tem ugotovili, da je bil zoper 38-letnega V.D. oktobra leta 2005 v Franciji izdan evropski zaporni nalog. Moški je bil namreč zaradi sodelovanja v kriminalni združbi in kraje v obtežilnih okoliščinah obsojen na tri-desetmesečno zaporno kazen. Po ugotovitvi njegove identitete so ga odpeljali v goriški zapor. Drugega romunskega državljana so izsledili v petek zvečer. Policisti so opazili kombi tipa Fiat Ducato, ki je vozil izredno počasi in previdno, kar je bilo sumljivo. Policisti so se mu približali in ugotovili, da je voznik živčen; zato so kombi pregledali in odkrili, da je Romun pod sprednjimi sedeži skrival 270 paketov cigaret, ki so bili težki okrog šest kilogramov. Cigarete so policisti zasegli, moškega pa prijavili zaradi tihotapljenja tobačnih izdelkov. gorica - Cingolani (DS) »Goriški oddelek za duševno zdravje je podhranjen« »Krčenje zdravstvenih storitev je v Gorici vidno tudi na področju umskega zdravja, čeprav duševne bolezni iz leta v leto prizadenejo več ljudi. Na Goriškem potrebuje pomoč oddelka za duševno zdravje okrog dva tisoč ljudi, čeprav za njegovo delovanje dobivamo najmanj sredstev v deželi.« Tako poudarja občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani in pojasnjuje, da Gorica prejema le 6,78 evrov na prebivalca za zdravljenje duševnih bolezni. »V Trstu prejemajo skoraj dvakrat več, in sicer 15,30 evrov, v Vidmu 13,42 evrov, v Palmanovi pa kar 20,90 evrov,« razlaga Cingolani in opozarja, da goriško zdravstveno podjetje vlaga premalo denarja v zdravljenje duševnih bolezni. »Pri nas gre za duševno zdravje samo 2,7 odstotkov sredstev, ki jim ima zdravstveno podjetje, v Trstu pa kar 4,7 odstotki,« poudarja Cingolani in opozarja, da bi treba vlagati več denarja tudi v službo za odvisnosti, v oddelek za prvo pomoč in v službo za senilno demenco, ki zaradi svoje podhranjenosti povečajo število oskrbovancev oddelka za duševno zdravje. Cingolani nazadnje poudarja, da bi se moral oddelek za duševno zdravje čim prej izseliti iz poslopja nekdanjega sana-torija. »Poslopje je dotrajano in ni več primerno; dokler ne bodo obnovljeni novi prostori v parku Basaglia, bi bilo treba poskrbeti za začasni sedež,« zaključuje Cingolani. gorica - Podlipnik (DS) o trgovskem sektorju Mestna uprava negibna, ni kos gospodarski krizi »Goriška občinska uprava je negibna, saj ne stori ničesar, da bi povečala privlačnost mesta.« V to je prepričan predstavnik krajevne Demokratske stranke Stefano Podlipnik, ki je pri strankinem krožku odgovoren za trgovski sektor in v mestu pogreša komercialno središče, davčne olajšave ter pobude za povečanje privlačnosti središča. »Občinski upravitelji bi morali pripraviti program dogodkov, po drugi strani pa bi morali omogočiti trgovcem, da koristijo davčne olajšave,« poudarja Podlipnik in opozarja, da goriške trgovine zelo trpijo zaradi konkurence v Sloveniji, kjer je birokracije veliko manj, poleg tega pa imajo slovenski trgovci dostop do raznih evropskih prispevkov. »Gorica je v preteklosti za svoj razvoj prejela kar nekaj državne pomoči z ustanovitvijo sklada za Gorico in s prosto cono, denar pa ni bil vedno smotrno porabljen, saj je v glavnem šel v žep maloštevilnih posameznikov,« trdi Podlipnik in k temu dodaja, da Gorica še vedno nima svojega komercialne- ga središča, čeprav so v Sloveniji in v drugih krajih dežele FJK le-ta zrasla kot gobe po dežju. »Za preporod goriške trgovine seveda nosijo glavno odgovornost trgovci, ne glede na to pa bi morala tudi občinska uprava dati kaj več od sebe. Z levosredinsko upravo župana Vitto-ria Brancatija smo stopili na pot sprememb, ki se jih župan Ettore Romoli otepa. Desna sredina nima razvojne vizije, zato pa ni čudno, da vodi edino projekte - na primer obnova Travnika in Ulice Garibaldi, ki jih je zasnovala prejšnja uprava,« poudarja Podlipnik, ki ga ne prepriča niti delovna skupina trgovcev, ustanovljena na predlog občinske uprave. »Občutek imam, da občinska uprava z delovno skupino zavaja trgovce, saj se drugače ni sposobna soočiti z gospodarsko krizo,« poudarja Podlipnik in napoveduje, da Demokratska stranka 31. januarja prireja srečanje z malimi podjetniki. »Prisluhnili bomo njihovim predlogom, saj želimo pomagati trgovcem pri oživljanju mesta,« zaključuje Podlipnik. (dr) vipolže - Po napovedih začetek del že čez nekaj mesecev Grad bodo obnavljali Ropar že sedi v celici zapora Grajski prostori bodo namenjeni lokalni skupnosti, vinoteki, oljkarstvu in catering ponudbi, zanje pa se zanima tudi Univerza v Novi Gorici Roparja so aretirali le nekaj minut po ropu v prodajalni časopisov v Ronkah. 29-letni M.D., doma na Tržiškem, je sedaj zaprt v celici goriške kaznilnice. Včeraj okrog 18.15 je M.D. z zakrinkanim obrazom vstopil v trafiko Monice Gava v Ulici Soleschiano v Ronkah. Z nožem v pesti je ženski zagrozil, naj mu izroči izkupiček dneva, okrog 150 evrov. Preden je pobegnil, je žensko lažje ranil v roko, prodajalki in še nekaterim mimoidočim pa je uspelo, da so zabeležili številke na registrski tablici njegovega avtomobila. Policisti so nemudoma ugotovili identiteto moškega in njegovo bivališče, kjer so ga pričakali v zasedi. Ko se je pripeljal na dom, so ga prijeli in odpeljali v zapor. Nož so zasegli, ukradeni denar pa vrnili Monici Gava, ki je rop doživela že oktobra 2005. Tudi tedaj so mlajša roparja prijeli le slabo uro po ropu, medtem ko sta se peljala po Ulici Terza Armata v Gorici. Grad Vipolže je močno dotrajan foto k. m. Grad Vipolže bodo po vsej verjetnosti začeli obnavljati že čez nekaj mesecev. Če bodo še v januarju oz. v februarju odobrena sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj, kot se nadejajo na briški občini, bo ministrstvo za kulturo, ki je nosilec projekta, občina nastopa kot partner, lahko kmalu zatem začelo s pripravo in objavo razpisa za izvajalca obnovitvenih del. Med objekti, ki jih je slovenska država že pred štirimi leti uvrstila na seznam objektov za obnovo, je tudi vipolški grad. Objekt je sedaj močno dotrajan, v njem sta urejeni le dve sobi, v katerih deluje vaška skupnost in pa mladinsko društvo KUD Hrast, ter spodnja dvorana, v kateri poteka vsakoletno Martinovanje. Obnova bo po sedanjih izračunih veljala 11,2 milijona evrov, v kar je že vštet DDV; 85 odstotkov sredstev bodo pridobili iz evropskih skladov, 15 odstotkov pa bo prispevala država. »Zadeva se je doslej sicer že zamaknila, a glavno je, da projekt teče naprej. Najprej smo mislili, da bomo z deli začeli že lani, a se je zakon o gradnji objektov v tem času spremenil, zato smo morali revidirati gradbeno dovoljenje. Na trenutke smo se bali tudi, da bo projekt vržen iz kakega programa,« pojasnjuje Andrej Markočič, direktor briške občinske uprave. Decembra so predstavniki občine na ministrstvu za kulturo sodelovali pri iskanju načina, kako bi bil obnovljeni grad predan v upravljanje občini oz. ustreznemu zavodu brez najemnine. »Najemnina bi se pobirala le za profitni del - vinoteko v spodnjih prostorih. V zavodu si ne želimo delati profita, a računamo, da bomo imeli okoli 10.000 evrov mesečnih stroškov za ogrevanje, razsvetljavo, morebitne zaposlitve ... Zato nameravamo obratovanje pokrivati z organizacijo seminarjev in podobnega,« dodaja Markočič in obenem poudarja, da bo imel Grad Vipolže, ko bo obnovljen in bo zaživel z novimi vsebinami, nedvomno vlogo generatorja razvoja v občini in širše, ne le na kulturnem področju, temveč tudi na gospodarskem. Spodnji del gradu bi bil po obnovi torej namenjen vinoteki, ocenjevanjem oljčnega olja in catering ponudbi, za prostore v zgornjem delu gradu pa se zanima Univerza v Novi Gorici, del prostorov bo namenjen oljkarstvu, del pa za potrebe lokalne skupnosti. Obnova bo po sedanjih ocenah trajala kakega pol leta. Če na razpisu za izbiro izvajalca ne bo prišlo do pritožb in s tem časovnega zamika, bi v začetku prihodnjega leta obnovljeni grad z novimi vsebinami že lahko odprl vrata. Katja Munih 1 6 Sreda, 19. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Župani in odborniki mestnega okrožja kritični do načrta Namesto hitre železnice posodobitev sedanje trase Dežela je za soboto sklicala srečanje s krajevnimi upravitelji, ki zahtevajo izročitev študije o vplivu na okolje Občine iz tržiškega mestnega okrožja nasprotujejo gradnji nepotrebnih novih železniških infrastruktur na svojem ozemlju in so prepričane, da bi bilo bolj smotrno posodobiti sedanjo železniško traso Trst-Benetke. To je izšlo iz ponedeljkovega srečanja med župani in odborniki iz občin tržiškega mestnega okrožja, med katerim so na trži-škem županstvu razpravljali o preliminarnem načrtu za hitro železnico, ki ga je pred nekaj dnevi družba italijanskih železnic Rete ferroviaria italiana izročila krajevnim upravam. Na tržiškem srečanju je doberdob-sko občino predstavljal odbornik Daniel Jarc. »V glavnem vsi predstavniki občin iz tržiškega mestnega okrožja smo se strinjali, da bi bilo treba namesto gradnje novih infrastruktur optimizirati in izboljšati obstoječe železniške povezave,« pravi Jarc in pojasnjuje, da upravitelji iz trži-škega mestnega okrožja še vedno niso prejeli študije o vplivu na okolje, ki jo je baje doslej dobila samo dežela. In ravno deželna vlada je za soboto, 22. januarja, sklicala srečanje z upravitelji s Tržiškega, ki bodo končno izvedeli še kak podatek več glede nove trase hitre železnice. Na ponedeljkovem srečanju v Tržiču je Jarc obnovil stališče občine Doberdob, ki na celi črti nasprotuje preliminarnemu načrtu za hitro železnico, saj leta predvideva gradnjo predorov in viaduktov v neposredni bližini Sabličev. »Načrtu nasprotujeta tudi občini Ronke in Tržič, ki bi ju gradnja hitre železnice ravno tako zelo hudo prizadela. Da lahko izrečemo čim bolj objektivno mnenje o hitri železnici, pa bi vsekakor morali imeti na razpolago študijo o vplivu na okolje. Prvi načrt petega koridorja so v Rimu zavrnili ravno, ker je prejel negativno mnenje glede njegovega učinka na naravno okolje. Skupaj z ostalimi upravitelji iz tržiškega mesta okrožja zato vneto pričakujemo omenjeni dokument, saj šele zatem bomo lahko zavzeli stališče, za katerega upam, da bo čim bolj enotno,« razlaga Jarc in poudarja, da je dežela že predhodno informirala občini Tržič in Ronke glede vsebine preliminarnega načrta za hitro železnico. »Obžalujem, da naše občine niso povabili na srečanje, čeprav bi jo gradnja hitre železnice ravno tako zelo prizadela,« poudarja Jarc in pojasnjuje, da so se občine s Tržiškega zavzele za čim popolnejše informiranje svojih občanov. Občina Doberdob je že za današnji večer sklicala javno srečanje, ki bo na sedežu društva Kremenjak v Jam-ljah z začetkom ob 20. uri. (dr) gorica - Vpisi Višješolski center spet odpira vrata Učenci tretjih razredov nižjih srednjih šol se odločajo o nadaljnjem študiju. V okviru pobud za njihovo usmerjanje, ki so jih pripravile slovenske višje srednje šole iz Gorice, bo v petek, 21. januarja, od 18. do 20. ure dan odprtih vrat slovenskega višješolskega centra v Ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci - dijaki in njihovi starši - si bodo lahko ogledali oba višješolska pola: poklicno tehnični pol, ki obsega poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois ter industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega, in pa licejski pol, ki ga sestavljajo humanistični licej Simon Gregorčič (ekonomsko družbena opcija), znanstveni licej Simon Gregorčič (opcija uporabne znanosti) in klasični licej Primož Trubar. Profesorji bodo postregli z informacijami o študiju, obenem bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. ■ÉHft ■■■rfíJ'.-V fujtfrí' k f » ■ mvj' Pogled na Sabliče z mostom železniške proge Trst-Benetke v ozadju altran 1 »v ■ ÍKÍMi?. JAMLJE Del Bello: »Zavarujmo Kras pred vandali« Na današnjem srečanju o novem načrtu za hitro železnico, ki bo potekalo na sedežu društva Kreme-njak v Jamljah, napoveduje svojo prisotnost tudi tržiški občinski svetnik in hkrati pokrajinski svetnik Demokratske stranke Fabio Del Bello. »Z združenimi močmi je treba braniti Kras pred novodobnimi vandali,« poudarja Del Bello in zagotavlja, da bo nedotakljivost kraškega naravnega okolja zagovarjal v vseh upravnih telesih, v katera je bil izvoljen. »Ob 150-letnici združitve Italije se mora v naših krajih praznovanje osredotočiti na ponovni združitvi Krasa, ki sta ga dve vojni - in za njima še hladna vojna - razdejali in s tem razdelili na dva dela območje, ki je edinstveno na celem svetu,« poudarja Del Bello, ki je prepričan, da je zaradi tega treba razviti nove čezmejne projekte za zaščito kraškega naravnega okolja. gorica - Obnovili sedež Pokrajinskih muzejev na Kornu Palači vrnili blišč V soboto odprtje, v februarju Darwinu posvečena razstava, v juniju pa še pinakoteka Ko so pred nekaj meseci umaknili gradbeni oder, se je palača Attems-Petzenstein na Kornu pokazala v vsem svojem sijaju. Njena obnova se je zaključila v predvidenem roku, v soboto ob 18. uri pa bodo palačo svečano vrnili mestu in vsej Goriški. Od leta 1900 imajo v njej sedež Pokrajinski muzeji - osrednja muzejska ustanova, ki bo letos beležila 150-letnico ustanovitve. Zaključena so torej temeljita obnovitvena dela, ki so jih v daljšem razdobju izvedli v več sklopih; napovedujejo sicer še poseg v notranjem parku, a zanj ni sile. Levji delež obnove - stala je 2,6 milijona evrov - je pripadel pročelju, ki so ga prečistili v vseh elementih in prepleskali v nežno rožnato barvo. S pridobitvijo novih prostorov je povečana tudi razstavna površina. Poudarek zasluži obnova podstrešja v četrtem nadstropju, ki je bilo doslej še nedotaknjeno, po novem pa bodo v njem uredili pisarne za kustodiate in depoje; od pritličja do podstrešja so speljali dvigalo, ki bo služilo prevažanju umetniških del in osebam s posebnimi potrebami. Od sobote dalje bo palača na ogled do 11. februarja, ko bodo odprli razstavo z naslovom »Drevo življenja«, posvečeno Charlesu Darwinu. Meseca junija pa bodo v prvem nadstropju uredili pinakoteko, t.j. stalno postavitev umetniških del iz zaklada Pokrajinskih muzejev, ki šteje preko 800 kosov. Palača Attems-Petzenstein na Kornu Mobilizacija za dnevnika V kratkem bodo v hali štandreške industrijske cone sprožili rotacijski stroj, ki bo tiskal dnevnika Il Piccolo in Messag-gero Veneto; trenutno ju še tiskajo v Trstu in Vidmu, v štandreški tiskarni pa bodo od marca potekali kompozicija, tisk in konfekcija omenjenih časnikov, ki bosta prešla na manjši format, t.i. »tabloid«. Selitev tiskarne prinaša tudi reorganizacijo dela in osebja, kar vznemirja predvsem Goričane. Po napovedih naj bi namreč ukinili goriški fascikel Messagge-ra Veneta - zmanjšano število strani naj bi vključili v videmsko izdajo -, kar naj bi s časom privedlo do zaprtja goriškega uredništva, goriško-tržiško uredništvo Il Piccola pa naj bi bilo ob enega novinarja. Deželni svetnik Gaetano Valenti je jutri sklical v Gorici srečanje z ostalimi deželnimi svetniki iz Goriške, zato da skupaj naslovijo na rimskega založnika - družbo Espresso - zahtevo, naj ne osiromaši goriških dnevnikov. Na pobudo novinarskega sindikata pa se bodo danes ob 14. uri na goriški pokrajini sestali sodelavci Messaggera Veneta, ki bodo »plačevali« najvišjo ceno krčenja. Vojnovic danes v mediateki Goran Vojnovic, slovenski kulturni fenomen, avtor uspešnice »Čefurji raus« ter scenarist in režiser filma »Piran - Pi-rano«, bo na povabilo goriškega Slovi-ka gost javnega srečanja, ki bo danes z začetkom ob 18. uri v pokrajinski mediateki na goriškem Travniku. V gosteh David Bandelj Prvi literarni četrtek v Galeriji TIR na solkanski Mostovni bo zaznamoval pesnik, literarni zgodovinar, kulturni delavec in glasbenik David Bandelj. Pogovor z gostom iz Gorice bo vodila Anja Mugerli, nanašal pa se bo na njegovo poezijo in na druge teme, ki so s poezijo neločljivo povezane. Literarni večer bo jutri ob 19. uri; vstop bo prost. (km) Tečaj zveze Legambiente V dvorani občinske knjižnice v Tržiču bo jutri med 15. in 18. uro tečaj okoljske vzgoje z naslovom »Zgodovinska ekologija in zgodovina okolja: nove študijske perspektive za poznavanje Severnega Jadrana«. Predavali bodo Giuliano Orel, Marino Vocci, Lino Santoro in Paola Del Negro. Tečaj, ki ga prireja zveza Legambiente FJK, je brezplačen in odprt javnosti; vpis je možen po spletu (www.legambien-te.fvg.it) in na licu mesta. Zasluge Magde Prinčič Da bo naše poročanje popolnejše, k včerajšnjemu pisanju dodajamo, da je pri sobotnem koncertu pihalnega orkestra Kras sodelovala tudi Magda Prinčič. Pripravila je večer in ga nato tudi povezovala, sicer pa že dalj časa sodeluje pri pobudah doberdobskega pihalnega orkestra. jazbine - Pri Komjančevih predstavili knjigo Jurna in Chersovanija Vojna skozi avstro-ogrske oči in prvič objavljene fotografije Predstavitev trijezične knjige na kmetiji Komjančevih foto vip Na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah so v petek predstavili knjigo z naslovom »Goriško mostišče 1915-1916«, ki obravnava boje v prvem letu prve svetovne vojne na t.i. obrambnem mostišču na desnem bregu Soče. Nastala je izpod peresa raziskovalcev preteklosti Sergia Chersovanija in Mitje Jurna. Pisca sta s pomočjo drugih članov združenja Ison-zo, ki je knjigo izdalo, in ob sodelovanju prevajalcev zbrala in sestavila besedila, ki spremljajo preko sto še ne objavljenih fotografij iz vojnega časa. Posnel jih je avstrijski oficir za zveze, stotnik Franz Moise, oče kasnejšega odbornika pri goriški občini Francesca Moiseja. Pri Komjančevih na Jazbinah se je zbralo veliko ljudi, kar priča o tem, da je prva svetova vojna še vedno zanimiva za širšo javnost. Dobrodošlico prisotnim je izrekel Robert Komjanc, ki z očetom Alešem upravlja kmetijo, nakar sta po pozdravu predsednika združenja Isonzo, Bruna Pas-colija, spregovorila avtorja lepo zasnovane publikacije, ki je napisana v treh jezikih - v italijanščini, slovenščini in nemščini. Juren se je v svojih razmišljanjih - imel je dvojezičen poseg - osredotočil na krutost vojne in na vlogo 58. avstro-ogrske divizije, ki je branila mostišče in s tem tudi Gorico. Chersovani pa je prikazal lik generala Er-wina Zeidlerja, ki mu je bila zaupana obramba posoškega mesta pred vse bolj silovitimi napadi italijanske vojske. Posegli so tudi drugi člani združenja, zlasti še zgodovinar Andrea Spanghero, ki so prispevali k osvetljevanju manj znanih vojnih dogodkov. Omenjena knjiga je ena izmed redkih, ki boje okrog Gorice obravnava iz vidika avstro-ogrske vojske in ki je črpala besedila iz glavnih avstrijskih virov ter jih ni povzemala po že objavljeni literaturi. Na družabnosti, ki je sledila predstavitvi, so navzoči preizkusili dobrote in vino, ki jih pridelajo na kmetiji Komjan-čevih; preizkusili so tudi njihovo odlično oljčno olje, ki je na tržišču zelo iskano. Knjiga »Goriško mostišče 1915-1916« je že nekaj časa v prodaji, na voljo je tudi v Katoliški knjigarni v Gorici. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 19. januarja 2011 17 gorica - Slovo od Alberta Vetriha Živel je za delo, ■ v • • družino in gore Zaradi neusmiljene bolezni je v nedeljo v bolnišnici umrl Albert Vetrih. Bil je tretji izmed devetih otrok iz znane goriške družine Vetrihovih. Svoje najdražje je zapustil v 72. letu starosti. Rojen je bil v Solkanu očetu Ivanu, podjetniku iz Batuj, in materi Angeli, sicer iz Črnič, ki jo je bila doletela usoda alek-sandrink. Obiskoval je slovenske šole v Gorici in diplomiral na ekonomski fakulteti Tržaške univerze. Zaradi poklicne poti je moral daljši čas zapustiti rodne kraje. Kot izvedenec na področju financ in bančništva se je zaposlil pri državnem inštitutu IMI najprej v Rimu in nato v Padovi. Na Goriško se je vrnil, ko je v osemdesetih letih minulega stoletja izbral prosti poklic in se kot upravitelj vključil v podjetje s področja uvoza in predelave divjačine, ki ga je v Mošu postavila na noge njegova sestra Irene s svojim možem Walterjem Ber-tolinijem. Bil je tudi inšpektor in nato član nadzornega odbora najprej Kmečke banke, zatem pa še Čedajske banke in finančne družbe KB 1909. Med zadolžitvami M Albert Vetrih naj omenimo še njegovo članstvo v upravnem svetu goriške Trgovinske zbornice in vlogo odgovornega v nadškofijskem uradu za vzdrževanje duhovščine. Ob delu je svoje življenje posvetil družini in goram, ki jim je izkazoval posebno ljubezen. Albert Vetrih zapušča ženo Silvo Trampus, sina Alessia in hčerko Alessan-dro z malo vnukinjo Lauro ter brate Joška, Kazimirja, Tomaža in sestro Anico. Žalni obred bo danes ob 11.30 v cerkvi sv. Roka v Podturnu, sledil bo pokop na goriškem glavnem pokopališču. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 20. januarja koncert čembalista Andreasa Staierja; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v petek, 21. januarja, ob 11. in ob 20. uri »Sovražnik ljudstva« (Henrik Ibsen); predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 29. januarja ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na ogled premiere komedije »Harvey« ameriške avtorice Mary Chase v režiji Franka Žerjala, ki bo v Sedeje-vem domu v Števerjanu v soboto, 22. januarja, ob 20.30; informacije tudi o gledališki sezoni 2010-2011 na spletni strani www.sedej.org. GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Ka-puralica«; informacije in predproda-ja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 23. januarja, ob 17. uri nastopa Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s predstavo Mary Chase »Harvey« v režiji Franka Žerjala. V četrtek, 3. februarja, ob 20. uri za Natečaj Mladi oder -nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atanaskovica »Veter in verica« v režiji Ane Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v sredo, 26. januarja, ob 20.45 Molièrjev »Il malato immaginario«, stalno gledališče iz Bolzana; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 20. januarja ob 21. uri »Chat a due piazze«; informacije po tel. 0481532317 in 0481-630057. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Hereafter«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »We Want Sex«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.15 -22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Vi presento i nosti«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »He-reafter«. Dvorana 4: 17.45 - 20.45 »La versio-ne di Barney«. Dvorana 5: 17.30 »L'orso Yoghi«; 20.00 »Immaturi«; 22.15 »Skyline«. Razstave V GALERIJI LA BOTTEGA v Ulici Nizza v Gorici bo še danes, 19. januarja, med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro na ogled razstava fotografij Sergia Monaia z naslovom »Luci Rif-lessi Forme«. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu (www.mostovna.com) je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo Alfred de Locatelli, Edoardo Vene-ziano, Gigo de Brea, Miran Cencič, Nina Bric, Roberto Cantarutti, Vasja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Tabar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Nika Šimac, Vanja Mervič, Marko Stevelič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anello in TAKO; do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ vabi v četrtek, 20. januarja, ob 18. uri na odprtje razstave pod naslovom »Čarobni svet lutk«. Breda Varl bo predstavila svoje lutke in scenografije, za glasbeni poklon bodo poskrbeli otroci pevskega zbora OŠ Josip Abram. RAZSTAVA »MIŠKA PO KRASU« fotografa Marka Vogriča bo do 20. januarja na ogled v kavarni Carducci v Ulici Duca D'Aosta 83 v Tržiču. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« v četrtek, 20. januarja, ob 18. uri odprtje razstave »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V GALERIJI METROPOLITANA v Ul. Leoni v Gorici bo ob zaključku prireditve »PixxelMusic« v petek, 21. januarja ob 18.30 odprtje razstave »Am-mostra nostra. No future«; na ogled bo do 28. januarja. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA razstavlja Polona Petek; razstava slik z naslovom »Drobne zgodbe sveta« bo na ogled do 27. januarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fondatore dello Stato e Apostolo del-la nazione«; do 28. januarja 2011 z brezplačnim vstopom od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici do 30. januarja razstavljajo Gianni Anglisani, Attilio Carbone, Gigi Castellan, Jože Cesar, Nucci Clemente, Lindo, Co-lonnello, Giacomo Comino, Claudio Devetachi, Cesare Devetag, Mario Di Iorio, Pino Furlan, Virgilio Malni, Mauro Mauri, Aristide Marcozzi, Milica Kogoi, Giacomo Pacienza, Renzo Pillon, Raissa Edda Bertola, Rudolf Saksida, Arrigo Tonutti, Giorgio To-plicar, Paolo Zamar. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled slikarska razstava Mi-lojke Nanut z naslovom »Živobarvna likovna govorica«; do 12. februarja. V KAVARNI CAFFE' TRIESTE v Ronkah, Trg Oberdan 1, je na ogled samostojna razstava črnobelih fotografij v analogni tehniki iz serije »Spojitve« člana fotokluba Skupina 75 Silvana Pit-tolija; vsak dan od torka do nedelje med 10. in 23. uro do 12. februarja. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Battisti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do 20. februarja od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Ob nedeljah potekajo brezplačni vodeni ogledi, nujna najava po tel. 0481-960816. Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bosta v četrtek, 20. januarja, ob 20.15 nastopila Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani in goriška pianistka Natalija Šaver. V ponedeljek, 24. januarja, bosta ob 20.15 nastopila madžarska pianista Jeno Jandó in Károly Mocsár; informacije po tel. 003865-3354013, www.kultur-nidom-ng.si. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 28. januarja, ob 20.45 koncert dua Viozzi Guitar; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Župančič v Gorici danes, 19. januarja, med 8.15. in 9.15; Alojz Gradnik v Šte-verjanu v četrtek, 20. januarja, med 8.30 in 10. uro; Fran Erjavec v Štandrežu v petek, 21. januarja, med 8.30 in 9.30; Josip Abram v Pevmi v torek, 25. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Bračanu v torek, 25. januarja, med 11.30 in 12.35. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Štandrežu danes, 19. januarja, med 10.45 in 11.45; v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 20. januarja, med 10.30 in 11.30; v Bra-čanu v torek, 25. januarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Štandrežu danes, 19. januarja, ob 16.30; v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 26. januarja, ob 17. uri; v Bračanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 16. uri; v Števerjanu v sredo, 26. januarja, ob 16. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da bodo sprejemali vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce od ponedeljka, 24. januarja, do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedagoških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: v četrtek, 27. januarja, ob 18. uri bodo v Dijaškem domu v Gorici psihologinje z družinsko sistemskim pristopom Antonella Celea, Valentina Ferluga, Jana Pečar in Roberta Sulčič vodile srečanje z naslovom »Življenjski ciklus družine«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481533495 (od 13. do 18.ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tret-ješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. M Izleti [TU Osmice SALOMON V RUPI je odprl osmico. Pohitite! Tel. 0481-882230. Obvestila S Poslovni oglasi GORIŠKO TRGOVSKO PODJETJE IŠČE skladiščnika/uradnika. Zahteva se znanje slovenščine in italijanščine. C.V. pošljite na uffpers.gori-zia@gmail.com KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Piemont, predviden med 15. in 19. septembrom letošnjega leta. Dodatne informacije in prijave v goriški pisarni KRUT-a na Korzu Verdi 51 (tel. 0481-530927) vsak torek med 9. in 13. uro. PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni tradicionalni izlet v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Kobenhavn; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 12. februarja, tradicionalno valenti-novanje v Pineti (Hotel ai Pini) pri Gradežu. Odhod z Goriškega ob 16. uri z običajnimi postanki. Na račun 20 evrov. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra- štelu 74 v Gorici prireja vsako drugo soboto v mesecu med 15. in 19. uro srečanje za ljubitelje numizmatike in filatelije z možnostjo izmenjave znamk, kovinskega in papirnatega denarja ter zgodovinskih dokumentov; informacije po tel. 348-0417609. SPDG obvešča, da bo danes, 19. januarja, od 19. do 20. ure sedež društva odprt za poravnavo članarine in zavarovanja PZS. Društvo vabi člane, da čimprej uredijo letno članarino. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v petek, 21. januarja, ob 19. uri srečanje v sklopu »Znanosti na krožniku« z naslovom »Prazgodovina na krožniku«. Gost večera bo arheolog Giuliano Bastiani, ki bo predaval o tem, kako in kaj je jedel pračlovek. Ob klepetu pokušnja kraških vin; informacije po tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com. SLOVENSKA SKUPNOST prireja v petek, 21. januarja, ob 19. uri tradicionalno prijateljsko srečanje ob začetku novega leta v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi vse svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v soboto, 22. januarja, ob 20.30 v Domu F. Močnik v Gorici. ZSŠDI vabi na sejo košarkarske komisije, ki bo v torek, 25. januarja, ob 20.30 na Stadionu 1. maja v Trstu. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v torek, 25. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo vsak teden biblijsko izobraževanje povezano z našim časom na različne teme ob nedeljah ob 10. uri in ob četrtkih ob 19. uri v slovenščini, ob nedeljah ob 17.30 in ob sredah ob 19.30 v italijanščini. 0 Prireditve ZIMSKE ZGODBE: 22. januarja 2011, 5. in 19. februarja 2011 ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; zaželjena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 19. januarja, ob 18. uri Ludovica Scar-pa predstavila svojo knjigo »Lo zen del gatto«. AŠKD KREMENJAK IN ZSKD vabita na predavanje na temo »Kako prepoznati in razumeti otroke z disleksijo«, ki bo v četrtek, 20. januarja, ob 20.30 na sedežu društva Kremenjak v Jamljah. Srečanje bo vodila Jana Kruh. 0 Mali oglasi NUDIM POMOČ osnovnošolcem in nižješolcem pri pisanju domačih nalog, na razpolago sem za varstvo otrok ali za pomoč ostarelim; tel. 3400030154. PRODAJAM suha drva; tel. 335-293409. V SREDIŠČU DOBERDOBA prodajamo dvonadstropno obnovljeno hišo z vrtičkom in drvarnico; tel. 048178232. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Goffredo Go-miscech iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; 11.30, Albert Vetrih iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V REDIPULJI: 11.00, Bruna Chiap vd. Calligaris (ob 10. uri iz Čedada) v cerkvi in na pokopališču v Fo-ljanu. DANES V TRŽIČU: 12.50, Maggio Claudio Gallini iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. 1 8 Sreda, 19. januarja 2011 SVET / tunizija - Medtem ko se protesti nadaljujejo Vlado narodne enotnosti že zapustilo več ministrov Sindikati in dosedanja opozicija vladi očitajo, da je podaljšek Ben Alijevega režima TUNIS/KAIRO - V Tuniziji se je včeraj znova zbralo na tisoče jeznih pro-testnikov, ki zavračajo v ponedeljek imenovano prehodno vlado, v kateri je ostalo kar osem ministrov diskreditiranega režima dolgoletnega tunizijskega predsednika Zina El Abidina Ben Alija. Iz nove vlade je sicer že odstopilo več ministrov, ki pripadajo največjemu sindikatu v državi. Za protesti med drugim stoji največji tunizijski sindikat UGTT, ki zavrača novo vlado narodne enotnosti pod vodstvom starega-novega premiera Mo-hammeda Ghannouchija. Ker so ključne resorje v vladi - zunanje, notranje, obrambno in finančno ministrstvo - obdržali Ben Alijevi ministri, je UGTT tri ministre iz svojih vrst včeraj tudi pozval k odstopu. Poleg treh ministrov UGTT je nato odstopil še četrti minister, in sicer za minister zdravje Mustafa ben Jaafar iz vrst opozicijske stranke FDLT. Premier Ghannouchi je sicer za francoski radio Europe 1 zagotovil, da imajo vsi ministri, ki so ostali na svojih položajih, "čiste roke" in so vselej delovali "za ohranitev nacionalnega interesa". "Položaje so obdržali, ker jih v tem trenutku potrebujemo," je še pojasnil. Kot je še napovedal, vse državne uradnike, ki so sodelovali pri nasilnem zatrtju protivladnih protestov, čaka roka pravice. "Vsi, ki so sodelovali v tistih pokolih, bodo odgovarjali pravici," je zatrdil in dodal, da sam ni nikoli ukazal varnostnim silam, naj na protestnike streljajo s pravim strelivom. Nova vlada narodne enotnosti, v kateri naj bi prvič sodelovala tudi opozicija, je sicer ob ponedeljkovi predstavitvi štela 19 članov - osem, ki so služili že pod Ben Alijem, tri opozicijske voditelje in več predstavnikov civilne družbe. Vlada naj bi državo vodila do naslednjih predsedniških in parlamentarnih volitev, ki bodo predvidoma v šestih mesecih. Tudi z novo vlado pa se razmere v Tuniziji niso pomirile, saj je ljudi razjezila odločitev Ghannouchija, da ohrani prevlado Ben Alijeve stranke Demokratsko združenje za ustavo (RCD). "Lahko živimo samo ob kruhu in vodi, ne pa z RCD," so vzklikale jezne množice, ki sicer že več dni zahtevajo ukinitev RCD. Ghannouchi je sicer skupaj z začasnim predsednikom Fouedom Meba-zaaom izstopil iz Ben Alijeve stranke Demokratsko združenje za ustavo (RCD), uradno, da se jasno loči državne organe od političnih strank. Stranka pa je nato iz svojih vrst tudi izključila Ben Alija in sicer "po resnih dogodkih, ki so pretresli državo". Vprašanje pa je, ali bo to pomirilo Tunizijce. Tudi včeraj je policija v prestolnici Tunis ter v mestih Sfax, Sidi Bouzid, Re-gueb in Kasserine s solzivcem razgnala skupine protestnikov. V Tuniziji sicer veljajo izredne razmere, zaradi katerih so vsi javni shodi uradno prepovedani. V več tednov trajajočih socialnih nemirih, zaradi katerih je dolgoletni predsednik Ben Ali v petek nazadnje pobegnil iz države, je bilo ubitih več kot 70 ljudi. Tudi tunizijske oblasti so v ponedeljek prvič priznale, da je bilo ubitih 78 in ranjenih 94 ljudi, potem ko so od 11. januarja vztrajale pri 21 mrtvih. Protivladne nemire je v sredini decembra sprožil samozažig 26-letnega Tu-nizijca, s katerim je ta opozoril na revščino in visoko brezposelnost v državi. Mladenič, ki kljub univerzitetni diplomi ni dobil službe in se je preživljal s prodajo sadja in zelenjave na črno, je obenem sprožil val podobnih samomorov oz. poskusov samomorov drugod v Severni Afriki. (STA) Med protestniki se pojavljajo tudi islamisti ansa palestinci - Ruski predsednik na obisku Medvedjev na Zahodnem bregu potrdil podporo palestinski državi JERIHO - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj ob obisku na Zahodnem bregu potrdil podporo Moskve ustanovitvi neodvisne palestinske države s prestolnico v Vzhodnem Jeruzalemu. "Rusko stališče glede palestinskega vprašanja se ni spremenilo in ostaja enako," je dejal Medvedjev v Jerihu, kjer se je srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. "Rusija je določila svoje stališče glede tega vprašanja v 80. letih, v prejšnjem stoletju, in mi popolnoma podpiramo neodtujljivo pravico palestinskega naroda do ustanovitve neodvisne, združene in delujoče države s prestolnico v Vzhodnem Jeruzalemu," je poudaril ruski predsednik. Medvedjev, ki se tokrat prvič mudi na Zahodnem bregu, je izrazil prepričanje, da bodo z ustanovitvijo zmagali vsi - Palestinci in Izraelci, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Palestinci se zaradi zastoja v mirovnih pogajanjih z Izraelom ozirajo za drugimi možnostmi in bodo septembra v Združenih narodih poskušali doseči priznanje neodvisne Palestine. V zadnjih dveh mesecih je neodvisno Palestino znotraj meja pred vojno leta 1967 uradno priznalo nekaj južnoameriških držav, palestinska vlada pa je pričakuje, da bodo njihovemu zgledu letos sledile tudi druge države. (STA) Palestinski predsednik Abas in ruski Medvedjev ansa Nekdanji haitijski diktator "Baby Doc" že prijet PORT-AU-PRINCE - Nekdanjega haitijskega diktatorja Jean-Clauda Du-valierja, ki se je v nedeljo presenetljivo vrnil v državo, so včeraj aretirali. Kot poročajo lokalni mediji, so 59-letnega "Baby Doca" v policijskem spremstvu pospremili iz luksuznega hotela Kari-be v Port-au-Princu. Duvalier se je po 25 letih v izgnanstvu v Franciji vrnil v nedeljo, ob prihodu na letališče pa je izjavil, da je prišel pomagat domovini, ki se prav zdaj sooča s politično krizo po prvem krogu predsedniških volitev konec novembra. Več naj bi povedal na za včeraj napovedani novinarski konferenci, ki pa je očitno ne bo. Zakaj so ga zdaj haitijske oblasti aretirale, ni povsem jasno. Sta ga pa še pred aretacijo zaslišala policija in tožilstvo. Aretacijo Duvalierja so sicer zahtevale tudi organizacije za varstvo človekovih pravic, ker bi moral nekdanji haitijski diktator odgovarjati za mučenje in smrt civilistov v času njegove vladavine. Duvalier je leta 1971 oblast prevzel od očeta Francoisa Duvaliera, prav tako diktatorja, imenovanega Papa Doc. Leta 1986 je moral po uporu otok zapustiti, očitali pa so mu, da je odgovoren za smrt več tisoč ljudi in za korupcijo. V samomorilskem napadu na iraško policijo več mrtvih TIKRIT - Pred centrom za izobraževanje policistov v mestu Tikrit na severu Iraka se je včeraj razstrelil samomorilski napadalec, pri tem pa je po zadnjih podatkih poleg napadalca umrlo 50 ljudi, 150 ljudi je bilo ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije. Napadalec se je razstrelil pred stavbo, kjer izbirajo in izobražujejo kandidate za policiste. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se je napadalec v središču Tikrita razstrelil ob 10.15 po lokalnem času. "Med smrtnimi žrtvami so naborniki in policisti," je za AFP potrdil neimenovani predstavnik iraškega notranjega ministrstva. Včerajšnji samomorilski napad je napad posameznika z največjim številom smrtnih žrtev po oktobrskem napadu na katoliško cerkev v Bagdadu, v katerem je umrlo 44 vernikov, dva duhovnika in sedem policistov. Včerajšnji napad je tudi prvi večji napad v Iraku po oblikovanju nove iraške vlade 21. decembra, s čimer se je devet mesecev po volitvah končal politični zastoj v državi. Iraški uporniki so naborniške centre napadali tudi v preteklosti. Avgusta lani se je v Bagdadu samomorilski napadalec razstrelil med gručo nabornikov, pri tem pa je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP umrlo 61 ljudi, 125 pa jih je bilo ranjenih. (STA) kitajska-zda - Soočenje med voditeljema sedanje in prihajajoče velesile Kitajski predsednik Hu Jintao prihaja na pomemben obisk k svojemu ameriškemu kolegu Baracku Obami WASHINGTON - Kitajski predsednik Hu Jintao je včeraj prispel na uradni obisk v ZDA, kjer mu je predsednik Ba-rack Obama priredil državniški sprejem. Hu bo poleg Washingtona odšel še v Chicago, kjer bo imel govor o gospodarski politiki in obiskal kitajsko tovarno avtomobilskih delov. Hujevo letalo je pristalo v vojaškem oporišču Andrews pri Washingtonu, kjer ga je pričakal podpredsednik ZDA Joseph Biden. Zvečer ga je Obama gostil na večerji v stanovanjskem delu Bele hiše, kjer sta bila z ameriške strani navzoča tudi državna sekretarka Hillary Clinton in svetovalec za nacionalno varnost Tom Do-nilon. To je bila po Donilonovih besedah priložnost za odkrit pogovor v manj formalnem okolju kot običajno. Ameriški analitiki Hujev obisk vidijo kot priložnost, da kitajski voditelj popravi ugled svoje države, ki jo bo vodil še do leta 2012, v ZDA. Državna sekretarka Hillary Clinton je v petek povedala, da so odnosi med državama na ključnem razpotju, vendar ZDA na rast Kitajske ne Hu Jintao ansa gledajo kot na grožnjo in je ne mislijo omejevati. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je ob napovedi obiska pretekli teden povedal, da se bosta voditelja pogovarjala o svetovnih in bilateralnih gospodarskih vprašanjih ter o vprašanjih varnosti, predvsem v regiji vzhodne Azije, kjer desetletja tli nerešen spor med Severno in Južno Korejo. Na dnevnem redu bo še Iran, pa tudi politične reforme in človekove pravice. ZDA želijo, da Kitajska podraži svojo valuto juan in omogoči povečanje ame- riškega izvoza, kar bi pripomoglo k zmanjšanju neravnovesij. ZDA so imele novembra v trgovini s Kitajsko za 25,6 milijarde dolarja primanjkljaja, kar je več kot polovica celotnega primanjkljaja ZDA v zunanji trgovini. Novembra je primanjkljaj v izmenjavi s Kitajsko na letni ravni na-nesel okrog 257 milijard dolarjev. Obama obljublja, da bo administracija ustvarila pogoje za podvojitev ameriškega izvoza z vrednosti 1500 milijard dolarjev v letu 2009 na 3000 milijard dolarjev v letu 2014. V prvih 10 mesecih lani je bila rast izvoza po trditvah strokovnjaka inštituta Brookings Homi-ja Kharasa 17-odstotna, s Kitajsko pa kar 32-odstotna. Kitajci po drugi strani ZDA zamerijo ohlapno monetarno politiko centralne banke Federal Reserve, ki po njihovem mnenju ogroža trdnost dolarja. Odnosi med državama so bili lani nekoliko napeti zaradi tradicionalnih vprašanj, kot je ameriška prodaja orožja Tajvanu in človekove pravice, tudi zatiranje Tibeta. Obama bo v sredo izkazal državniško čast voditelju države, kjer za zapahi sedi Nobelov nagrajenec za mir. Pisatelj in borec za demokracijo Liu Xiao-bo ostaja v zaporu, nagrade mu tako lani v Oslu niso mogli izročiti. Tudi zato je Obama, ki je izbor Nobelove nagrade za mir pozdravil, pretekli teden v Beli hiši sprejel pet borcev za človekove pravice na Kitajskem in se z njimi pogovarjal o tem, kako samovoljno izvajanje oblasti in korupcija vplivata na življenje navadnih ljudi. Prosil jih je tudi za nasvete o tem, kakšno naj bi bilo učinkovito ameriško posredovanje brez poslabšanja odnosov s Pekingom. Obama in Hu naj bi med obiskom po pol leta uradno obnovila dialog med državama o človekovih pravicah. Kitajskega predsednika bodo sicer tako v Was-hingtonu kot v Chicagu pričakali protestniki. Proteste napovedujejo skupine za pravice Tibetancev in Ujgurov, pa tudi taj-vanske organizacije. Hu je v nedeljo v pisnem odgovoru na vprašanja časopisov Wall Street Journal in Washington Post priznal, da so med državama nekatere razlike in občutljiva vprašanja. Dodal je, da se morata obe državi držati prave smeri v razvoju odnosov, povečati menjavo, utrditi medsebojno zaupanje, iskati skupna stališča, obenem pa ohraniti razlike in jih skupaj z občutljivimi vprašanji ustrezno upravljati ter skupaj zagotoviti dolgoročen zdrav in trajen razvoj kitajsko-ameriških odnosov. Prav v času Hujevega obiska bo na odboru za mednarodne odnose predstavniškega doma kongresa potekalo zaslišanje o Kitajski, ki jo je pred tednom dni obiskal obrambni minister Robert Gates. Pri vojaških vprašanjih ZDA zadnje čase med drugim skrbi razvoj kitajskega nevidnega lovca J-20. V okviru obiska bo kitajski predsednik v četrtek zjutraj sprejel člane ameriško-kitajske skupnosti, nato pa potuje v Chicago, kjer bo ostal do petka, ko se bo vrnil v domovino. V Chicagu bo med drugim obiskal srednjo šolo, imel govor o gospodarski politiki in z obiskom tovarne avtomobilskih delov simbolično pokazal, da Kitajska ZDA ne le odžira delovna mesta, ampak jih tudi ustvarja. (STA) /— GLEDALIŠČE ljubljana - SNG Opera in balet Dvoržakova Rusalka Pravljično obarvana predstava je nastala v produkciji slovitega opernega festivala Glyndebourne Opera Rusalka Antonina Dvoržaka je po napovedih ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana Mitje Bervarja eden od vrhuncev letošnje sezone. Pravljično obarvana predstava v režiji Iana Rutherforda in pod dirigentskim vodstvom Tomaša Hanusa je nastala v produkciji slovitega opernega festivala Glyndebourne. Premiera bo 27. januarja v Cankarjevem domu. Bervar je na včerajšnji novinarski konferenci pohvalil ansambel ljubljanske oper-no-baletne hiše, ki je moral vaje za Ru-salko opraviti kar na štirih različnih prizoriščih, a mu je kljub temu uspelo tehnično in akustično zadovoljiti vsem potrebam predstave. Dvoržakova glasba se po besedah češkega dirigenta Hanusa dotakne najglobljih vprašanj človeške biti. Opera Rusalka po njegovem mnenju od članov orkestra zahteva globoko razumevanje glasbe, saj jo je treba interpretirati na pravi na- čin. V Ljubljani bodo opero izvedli z določenimi popravki v orkestralnem delu. Dvoržak je partituro po njegovih besedah zasnoval kot veliko simfonijo, ne kot opero. To je bil njegov način pisanja, je pojasnil Hanus, ki pa od dirigenta zahteva takšne posege, da se peti in orkestralni deli ne pokrivajo. Dogajanje opere je po večini postavljeno pod vodo, skupno število sodelujočih pri produkciji se giba okrog 150. V predstavi vodne vile letijo, jezero spreminja dimenzije, na odru bo oživel tudi gozd, s čimer so želeli ustvarjalci spodbuditi domišljijo občinstva. Kljub živahni sceni pa je po besedah angleškega režiserja Rutherforda najpomembneje, da je zgodba razumljiva tako otroku kot odraslemu. »Vsi radi poslušamo pravljice. Predstava je narejena tako, da bodo gledalci podoživeli občutenja protagonistov na odru, njihov strah kot srečo,« je dodal Rutherford. Režiserju se zdi Ljubljana zelo primerno mesto za uprizoritev Rusalke, saj je zaznamovana s Prešernovo zgodbo o Povodnem možu. Opero bo ansambel SNG Opera in balet Ljubljana uprizoril v češkem jeziku s slovenskimi nadnapisi. V vlogi Ru-salke bosta v alternaciji nastopili gostji ansambla Tatjana Monogarova in Christina Vasileva, v vlogi princa Branko Ro-binšak v alternaciji z gostujočim izvajalcem Ljudovitom Ludho, vlogo kneginje so dodelili Vlatki Oršanič v alternaciji z Mileno Moračo. V vlogi Povodnega moža bo nastopil Saša Čano v alternaciji z Gustavom Belačkom (k.g.), v vlogi Ježi-babe pa Mirjam Kalin v alternaciji z gostjo Moniko Bohinec. Ponovitve predstave bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma od 28. do 30. januarja ter od 1. do 4. februarja. Na včerajšnji predstavitvi je Bervar še izrazil upanje, da bodo sezono 2011/2012 začeli v prenovljeni operni hiši. (STA) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 24. januarja, ob 10.30 / Franjo Frančič: »Imej se rad!«. / Ponovitve: v torek, 25 in v sredo, 26 januarja, ob 10.30. V četrtek, 27. januarja, ob 20.30 / Vla-ho Stulli: »Kažin ali Karabinjerjeva katra«. / Ponovitve: do sobote, 29., ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 19. januarja, ob 20.30 / Federico Garcia Lorca: »Donna Rosita nubile«. Režija: Luis Pasqual. Nastopajo: Andrea Coppone, Gian Carlo Dettori, Pasquale di filippo, Alessandra Gigli, Eleonora Giovanardi, Andrea Jonasson, Giulia Lazzarini, Rosalina Neri, Franca Nuti, Stella Piccioni, Franco San-germano, Camilla Semio in Sara Zoia. / Ponovitve: v sredo, 19. ob 20.30, v četrtek, 20. ob 16.00 in ob 20.30,v petek, 21. in v soboto, 22. ob 20.30 ter v nedeljo, 23. januarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 19. januarja, ob 21.00 / Will Eno: »Thom Pain (basato sul niente)«; prevod: Noemi Abe. Režija: Elio Germano v sodelovanju s Silviom Peroni-jem. Nastopa: Elio Germano. / Ponovitve: do sobote, 22. ob 21.00 ter v nedeljo, 23. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 21. januarja, ob 20.30 / Ray Cooney: »Chat a due piazze«. Režija: Gianluca Guidi. Nastopajo: Fabio Ferrari, Lorenza Mario, Gianluca Ramaz-zotti, Miriam Mesturino.Antonio Pisu, Claudia Ferreri in raffaele Pisu. / Ponovitve: v soboto, 22. ob 20.30, v nedeljo, 23. ob 16.30, od torka, 25. do sobote, 29. ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.30. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V nedeljo, 23. januarja, ob 17.00 / Kulturni Center Lojze Bratuž in Zveza Slovenske Katoliške Prosvete prirejata niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: nastopa Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s predstavo Mary Chase »Harvey« v režiji Franka Žerjala. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 20. januarja, ob 19.30 / Peter Quiller: »Dueti«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 20. januarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v petek, 21. v petek, 28., v soboto, 29. in v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.30. V ponedeljek, 24. januarja, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v torek, 25. ob 19.30, v sredo, 26. ob 11.00 in ob 19.30. V četrtek, 27. januarja, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. Mala drama Jutri, 20. januarja, ob 18.00 / Yasmina Reza: »Art«. / Ponovitve: v soboto, 29. januarja, ob 20.00. V petek, 21. januarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v ponedeljek, 24. in v torek, 25. januarja, ob 20.00. V sredo, 26. januarja, o 20.00 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V petek, 28. januarja, ob 20.00 / Spi-ro Scimione: »Kuverta«. MGL Veliki oder Danes, 19. januarja, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. Jutri, 20. januarja, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitev: v petek, 21. januarja, ob 19.30. V soboto, 22. januarja, ob 19.30 / Te-nessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v soboto, 22. ter v torek, 25., četrtek, 27 inv soboto, 29. januarja, ob 19.30. V sredo, 26. januarja, ob 19.00 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. V petek, 28. januarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. Mala drama V četrtek, 20. januarja, ob 20.00 / Maja Pelevič: »Pomarančna koža«. / Ponovitev: v ponedeljek, 24. januarja, ob 20.00. V petek, 21. januarja ob 17.00 in ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in pe-der«. / Ponovitve: v soboto, 22., ob 20.00 in v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00. V torek, 25. januarja, ob 19.000 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje«. / Ponovitev: . V sredo, 26. januarja, ob 20.00 / Miro Gravan: »Vse o ženskah«. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 20. januarja, ob 17.00 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka!«. Režija: Boris Kobal. V soboto, 22. januarja, ob 19.30 / D. Cravioto: »Pizza da te kap«. Režija: Jernej Kobal. / Ponovitve: v nedeljo, 23. ob 18.00, v ponedeljek, 24. ob 19.30, v torek, 25. ob 17.00, v sredo, 26. ob 19.30, v četrtek, 27. ob 19.30, v petek, 28. ob 19.30, v soboto, 29. ob 19.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V soboto, 22. januarja, ob 20.30 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Ne-ron pop-rock opera«. Predstava z Italijanskimi nadnapisi. Gledališče Verdi V petek, 21. januarja, ob 20.30 / Giuseppe Verdi: »I due Foscari«. Dirigent: Renato Palumbo. Nastopajo: Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. / Ponovitve: v soboto, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, od torka, 25. do četrtka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. januarja, ob 17.00. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 23. januarja, ob 19.30 / Nastopajo: Maja Keuc, Gregor «Kozar, Marko Črnčec. LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 21. januarja, ob 20.00 Linhartova dvorana / Costanza Macras: »Megalopolis«. V ponedeljek. 24. januarja, ob 19.30 Klub CD / »Mladi mladim«. Nastopajo: Nena Leban - saksofon; Katalin Péter Krivokapič - klavir in trobilni kvintet akademije za glasbo - nagrajenci temsig. V četrtek, 27. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Rusalka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v soboto, 29., ob 19.00, v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00, v torek, 1.ob 19.00 v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. Kino Šiška Danes, 19. januarja, ob 20.00 / Bare Kolenc: »Metamorfoze 1°: Lov«. Nastopajo: Sandi Pavlin, Lane Stranič, Viktor Meglič, Manca Krnel Hess, Lehel Šoltiš, Ana Hribar in Rado Jaušovec. V petek, 21. januarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa skupina Jazznova iz Danske. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stra-tovarius in Avatar. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. PRIREDITVE Muzej Revoltella (Ul. Diaz,27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniške postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Porečanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja 2011, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso silenzioso«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011, je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« v četrtek, 20. januarja, ob 18. uri odprtje razstave »In-torno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): danes, 14. januarja, ob 18. uri odprtje fotografske razstave z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Ši-vica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikar-ka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mu-žina iz Šempasa. Razstavljena dela bo predstavil Franc Šivic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. Galerija Maria di Ioria (državna knjižnica): na ogled je razstava z naslovom »Stefano dUngheria, fondatore dello Stato e Apostolo della nazione«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja 2011. Galerija ARS (Travniku 25): je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena bodo dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. O sodelujočih umetnikih in razstavljenih delih bo spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. / V torek, 18. januarja, ob 18.00 bo odprtje slikarske razstave Milojke Nanut z naslovom »Živobarvna likovna govorica«. Umetnico bo predstavila Tatjana Pregl Kobe; na ogled bo do 12. februarja. Galerija Dora Bassi (deželni avditoriji v Ul. Roma): je na ogled razstava z naslovom »Pittura Isontina anni '70 -'80. La memoria de "Il Torchio"«. Do 30. januarja bodo razstavljali Gianni Anglisani, Attilio Carbone, Gigi Castellan, Jože Cesar, Nucci Clemente, Lindo, Colonnello, Giacomo Comino, Claudio Devetachi, Cesare Devetag, Mario Di Iorio, Pino Furlan, Virgilio Malni, Mauro Mauri, Aristide Mar-cozzi, Milica Kogoi, Giacomo Pacien-za, Renzo Pillon, Raissa Edda Bertola, Rudolf Saksida, Arrigo Tonutti, Giorgio Toplicar, Paolo Zamar. GRADIŠČE Galerija Spazzapan (Ul. Battisti 1): do 20. februarja je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.00 in 18.00. Ob nedeljah potekajo brezplačni vodeni ogledi, nujna najava po tel. 0481-960816. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava Vida Sarka z naslovom Nevidna mesta. Kosovelova knjižnica: do 21. januarja je na ogled likovna razstava Radka Oketiča. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. Sreda, 19. januarja 2011 PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Kulturnem centru Mostovna v Solkanu: je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo: Alfred de Locatelli, Edoar-do Veneziano, Gigo de Brea, Miran Cencič, Nina Bric, Roberto Cantarut-ti, Vasja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Tabar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Nika Šimac, Vanja Mervič, Marko Stevelič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anello in TAKO; na ogled bo do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. Info: www.mostovna.com. Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom - Velika sprejemna dvorana: še danes, 19. januarja je na ogled »Razstava ob 20-letnici plebiscita ob osamosvojitev Slovenije«. Vstop prost. Cankarjev dom - Mala galerija: do 23. januarja, fotografska razstava Jendeja Štovičeka »Narava dela«. Vstop prost. 20 Sreda, 19. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Pogovor z vodjo ekipe Team to aMaze Lahko bi bilo boljše, cilji pa so še dosegljivi Najboljše smučarke so se po odpovedi mariborske Zlate lisice preselile v Cortino d'Ampezzo, kjer jih v petek čaka nova preizkušnja svetovnega pokala. Tam se mudi tudi najboljša slovenska smučarka Tina Maze. Pred nastopom smo se pogovorili z vodjo ekipe Team to aMaze, Go-ričanom Andreo Massijem. Obžalujete, da je Zlata lisica odpadla? Seveda nam je žal, ker je bila Tina v prvem spustu druga. Zlata lisica je bila za Tino v zadnjih dveh letih prelomnica. Lani je po 2. mestu v slalomu odlično nastopila v Vancouvru na olimpijskih igrah, predlanskim pa je bila nato zelo uspešna na svetovnem prvenstvu. Bo letos zmanjkal ta mejnik? Mislim, da je tako razmišljanje bolj medijska zadeva. Tina rada tekmuje na domačih tleh, kjer se vedno zbere množica navijačev. Zna pa tudi tekmovati tam, kjer ni nobenega slovenskega novinarja ali navijača, kot je bilo letos v Munchnu. Seveda ji ustreza tekma v Mariboru, vendar ne bo drame, če je odpadla. Letošnji nastop Tine Maze pa je bil do zadnjega vprašljiv. Izjavili ste, da ni bila pripravljena. Zakaj? Zame je Maribor važna tekma, vendar je ena izmed tekem svetovnega pokala. Pristop do tekme v Flachauu je bil slab, zato je bil nastop v Mariboru iz motivacijskih razlogov pod vprašajem. Nasploh kako ocenjujete dosedanje nastope? Tina je dosegla doslej tri stopničke. Po odhodu serviserja je nastopila manjša kriza, ker smo imeli težave z materiali. Upam, da bo zdaj spet dokazala, kaj zmore. Pred krizo je bilo dobro ali bi bilo nasploh lahko boljše? Lahko bi bilo boljše, ampak tri uvrstitve na stopničke so dober rezultat. Do začetka januarja je bila 4. na svetu in je imela 200 točk več kot lani. Kaj več bi lahko dosegli v Leviju in Aspnu, kjer je bila blizu visoki uvrstitvi ali celo zmagi, v drugem teku pa je popustila. Za Delo je Tina povedala, da je nezadovoljna predvsem z nastopi v veleslalomu. Se strinjate? Seveda. Pokazala pa je že dobre vožnje, zato sem prepričan, da lahko doseže še veliko. Povedali ste, da ste pričakovali kaj več v tej sezoni. Pred naslednjimi nastopi v Cortini ima vsekakor 64 točk več kot lani pred mariborsko Lisico, s tem da je bilo lani zaradi olimpijskih iger še več tekem za njo. Nasploh je torej sezona pozitivna? Sezona je boljša kot lani, ko je bila že odlična, in boljša od prvega leta, ko smo začeli s tem sistemom dela. Ničesar ji ne morem očitati. Vendar na zadnjih treh tekmah smo le ostali brez točk. Startali pa smo z visokimi cilji, torej na tretje, drugo ali prvo mesto na svetu. Upam, da smo zdaj odpravili določene težave in da bo bolje; letos je že dokazala, da je konkurenčna najboljšim. Cilji so visoki in ostajajo visoki. So še dosegljivi? Hm. Zame so bili cilji dosegljivi tudi takrat, ko je bila 15. na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru. Takrat sem bil prepričan, da lahko doseže kolajno, in jo je res osvojila. Tudi letošnji cilji so torej dosegljivi, mogoče bo le nekoliko težje. Veliki kristalni globus bo najbrž težko oziroma nemogoče osvojiti, vsi ostali cilji pa so še dosegljivi: mogoče je osvojiti drugo in tretje mesto na skupnem seštevku, kolajne na svetovnem prvenstvu in veliko zmag na tekmah svetovnega pokala. Večkrat ste omenili zamenjavo serviserja. Kakšna je vloga serviserja na tekmah svetovnega pokala? Zelo pomembna. Serviser je tisti, ki Tina Maze je na skupnem seštevku s 480 točkami peta, v smuku zaseda skupno 14., v slalomu 10., v veleslalomu pa 6. mesto. V superveleslalomu še ni zbrala točk. Trikrat se je letos uvrstila na stopničke: v paralelnem slalomu v Munchnu je bila druga, tretje mesto pa je osvojila v slalomu (Courchevel) in veleslalomu (St. Moritz) ansa pripravlja smuči in v katerega tekmovalka zaupa. Ali bi se vi vozili s smučko 140 km/h, ko ne veš, kdo jo je pripravil? To je psihološka in tehnična zadeva. Kakšen je odnos serviserja in tekmovalke? Nekatere tekmovalke so vsak dan v stiku s serviserjem, druge, kot tudi Tina, pa manj. Letos je v ekipo pristopil tudi nov trener Magoni. Kako poteka delo v ekipi? Magoni odlično funkcionira v moji ekipi; s Tino sva zelo zadovoljna. On sicer komunicira prej z menoj in potem z njo, zato ni bilo nikoli večjih težav. Navodila filtriram jaz, tako da Tina posluša vse v slovenščini. Kaj je vnesel novega? Ogromno mi pomaga in me razbremeni, saj je dela na pretek, od sestankov do urejanja dresov, materialov, stikov s sponzorji ... On skrbi včasih tudi za organizacijo, rezervacije in stike z mednarodno smučarsko zvezo FIS. Bi potrebovali še koga v ekipi? Ne, mogoče bi potrebovali nekoga pri hitrih disciplinah. Zakaj potrebuje Tina nekoga ob progi? Ker pred nastopom potrebuje veliko informacij, na primer kakšne so linije ostalih tekmovalk, o hitrosti, vidljivosti, pokvarjenosti proge ... Kakšna je razlika z ostalimi ekipami, ki so najbrž številnejše? Midva z Magonijem sva stalno na terenu. Prav zaradi napornega ritma je odšel serviser, saj tega ni zdržal. Druge ekipe pa imajo morda dva serviserja, tako da gre eden lahko tudi domov in se odpočije. Zdaj vas čaka kar naporen konec tedna. Na vrsti so hitre discipline. Letos se Tini niso izšli predvsem super-veleslalomi, kjer pa je lani osvojila olimpijsko srebro. Kako si to razlagate? Lani je bila odlična v Vancouvu, prej pa ne.Superveleslalom je posebna disciplina, kjer nimaš uradnih treningov in moraš veliko informaciji pridobiti samo z ogledom proge. Težave smo imeli predvsem s koncentracijo. V Zauchenseeju, ko je bila diskvalificirana, je bila sicer 8.: vožnja je bila torej dobra, koncentracija pa ni bila na višku. Tina je včasih napeta in utrujena, je tako tudi z ostalimi tekmovalkami? Tekmovalk, ki tekmujejo v vseh disciplinah, ni veliko: to so Gorgl, Tina, Riesch in Vonn. Nekatere mogoče skrivajo utrujenost ali tak ritem zdržijo, pri drugih je videnjša ali so bolj občutljive. Tina je nasploh bolj občutljiva. Veronika Sossa Vodja ekipe team toMaze, Goričan Andrea Massi, je s prihodom trenerja Luce Magonija letos nekoliko bolj razbremenjen. Pomoč, pravi, bi potreboval samo pri hitrih disciplinah ansa nogomet Napoli izločil Bologno, Krhin igral 90 minut NEAPELJ - V tekmi osmine finala italijanskega pokala je Napoli z 2:1(2:0) premagal in izločil Bologno. Strelci: Yebda (N) v 9., Lavezzi (N) v 23. in Meggiorigni (11-m) v 56. min. Za slednjo je Slovenec Rene Krhin odigral celih 90 minut. Danes ob 20.45 Roma - Lazio (TV Raiuno) UDINESE - Dosedanji napadalec Udineseja Antonio Floro Flores (27 let) bo do konca sezone igral za Ge-noo, Genoa pa lahko igralca po koncu sezone tudi odkupi. VIRTUALNI FANTINEL -Združenje navijačev spet napada predsednika Fantinela. Z igralci kot so bili Agazzi, Granoche, Allegretti, Hottor in Ardemagni bi lahko morda celo igrali v A-ligi, kot je povedal bivši športni vodja De Falco pa čisti zaslužek od njihove prodaje ni bil investiran v okrepitev moštva, so zapisali v sporočilu za javnost. Napovedali so tudi, da bodo na stadionu Rocco ob virtualnih navijačih razobesili še virtualnega Fanti-nela. CATANIA - Sicilski prvoligaš je odstavil trenerja Giampaola. AZIJA - Avstralska in južnoko-rejska nogometna reprezentanca sta naslednji, ki se jima je uspelo prebiti v četrtfinale azijskega prvenstva v Katarju. Avstralci so v zadnjem krogu skupine C premagali Bahrajn z 1:0, Južna Koreja pa je bila s 4:1 (3:1) boljša od Indije. KOLESARSTVO - Avstralec Matthew Goss (HTC-Highroad) je zmagovalec 1. etape dirke Down Under. Slovenec Kristijan Koren je v cilj privozil v času zmagovalca. OKS 1 - Tone Jagodic je bil na seji izvršnega odbora (IO) Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani, ponovno izbran za generalnega sekretarja slovenskega olimpijskega gibanja. Na tem mestu je od leta 1992 in je edini generalni sekretar v zgodovini OKS. Na razpis se je prijavil le on. OKS 2 - Denarna nagrada OKS za leto 2010 za zlato medaljo na olimpijskih igrah znaša 3500 evrov bruto; 85 odstotkov tega zneska bodo namenili za srebro na OI in zlato na SP, 70 odstotkov za bron na OI, srebro na SP in zlato na EP, 60 odstotkov za četrto mesto na OI, 55 odstotkov za bron na SP, 50 odstotkov za peto mesto na OI in drugo na OI, 40 odstotkov pa za četrto mesto na SP in bron na EP. košarka - Top 16 v evroligi Union Olimpija, bo težko Jutri v Rimu, nato še proti Barceloni in Maccabiju - Zdovc: Lottomatico se da premagati« LJUBLJANA - Sedem let so ljubitelji košarke v Sloveniji čakali na nastop Uniona Olimpije med šestnajstimi najboljšimi evropskimi ekipami in že prva tekma v Top 16 bo razkrila, kakšne so možnosti Ljubljančanov za nov zgodovinski podvig. V skupini z Barcelono in Maccabijem je pač vsaka tekma odločilna in vsaka zmaga zlata vredna. Prvi tekmec Ljubljančanov bo jutri v Rimu Lottomatica(21.00), ki je prejšnji teden dobila novega trenerja, slovenskega strokovnjaka Saša Filipovskega »Če bomo pravi, je to ekipa, ki se jo da premagati,« pravi ljubljanski strateg Jure Zdovc. Lottomatica se je v drugi del evro-lige uvrstila kot četrtouvrščena ekipa v svoji skupini s petdese-todstotnim izkupičkom. Doma je premagala le nemški Brose Baskets, belgijski Spirou Charleroi ter špansko Unicajo. »S prihodom Filipovskega je Lottomatica začela igrati bolj kolektivno, saj se je prej prepogosto dogajalo, da je hotel posameznik premagati celo nasprotno ekipo,« pravi Zdovc. Iz vsake od štirih skupin se bosta v četrtfinale uvrstile po dve najboljši ekipi. »Mislim, da so vsi na žrebu želeli dobiti Union Olimpijo v skupino, saj jo nekoliko podcenjujejo. A ti fantje še niso bili v Stožicah in ne vedo kako je, ko se na noge dvignejo vsi gledalci. Vlogo favoritov jim zato z veseljem prepuščamo in komaj čakamo, da se srečamo v Stožicah,» sporoča Zdovc. BEGiC - Slovenski košarkar Mirza Begic (25 let) bo kariero nadaljeval pri madridskem Realu. Pri Zalgirisu je Begic v prvem delu sezone v evroligi v povprečju dosegal po 9,7 točke in 4,8 skoka ter 2,3 blokade na tekmo. TENIŠKI AUSTRALIAN OPEN Kavčič naprej, Italijani skromno MELBOURNE - Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Kavčič, ki si je tako kot Grega Zemlja skozi kvalifikacije izboril nastop na prvem letošnjem grand slamu sezone, OP Avstralije, je uspešno nastopil v prvem krogu. Dobro je igral tudi Zemlja, ki je pošteno namučil 22. igralca sveta Marcosa Bagh-datisa, a je Ciprčan na koncu zmagal s 3:6, 7:5, 6:1, 4:6, 6:2. Kavčič je po hudem boju ter po treh urah in 35 minutah z 2:6, 6:4, 7:6 (4) in 7:6 (5) premagal 56. igralca sveta, Južnoafričana Ke-vina Andersona, ter v Melbournu dosegel že četrto zaporedno zmago. Anderson, ki v višino meri kar 203 cm, je proti Kavčiču izstrelil tudi 23 asov, a tudi ti niso preprečili zmage Kavčiča v podaljšanih igrah tretjega in tudi odločilnega četrtega niza. V drugem krogu Kavčiča čaka dvoboj z desetim igralcem sveta, Rusom Mihailom Južnijem, ki je lani osvojil tri turnirje ATP, v svoji 12-letni profesionalni karieri pa že sedem. Zelo slabo se je prvi krog iztekel za 14-člansko italijansko predstavništvo. Naprej so se uvrstili le štirje, včeraj še Flavia Pennetta (6:1, 6:4 proti Avstralki Rodionovi) in Andrea Sep-pi (3:6, 2:6, 7:5, 6:3, 6:2 proti Francozinji Clement). Od favoritov je Nadal zmagal brez truda, saj je proti Brazilcu Marcosu Danielu osvojil prvi set s 6:0, v drugem pa se je Daniel predal pri izidu 5:0. / ŠPORT Sreda, 19. januarja 2011 21 v trstu - Predstavili evropsko veteransko prvenstvo v ragbiju 2012 Ali bo 2,3 milijona evrov dovolj za obnovo Roune in Ervattija? EGOR bo prihodnje leto junija - V kratkem naj bi se začela dela - Najprej na vrsti Rouna 2 GC f , ibil/ EUHOFtf H ËRPEH LILHLÜ EUGH FESTIVAL mBim. A TRIESTE L FT HON CÛHÎA TtcnruflbMjn Včeraj popoldne so v tržaškem hotelu Vis-à-vis predstavili evropsko veteransko prvenstvo v ragbiju, ki bo prihodnje leto, od 14. do 19. junija 2012, v Trstu. Bolj natančno v športnem centru Ervatti pri Briščikih, ki ga bodo, kot so včeraj napovedali, obnovili in razširili. Na enajsti izvedbi Egor (European Golden Oldies Rugby) Festival 2012 (over 35) bo nastopilo okrog 50 ekip s približno 3000 nastopajočimi veterani. Med pokrovitelji športne manifestacije so poleg Dežele in Pokrajine tudi Občini Trst in Občina Zgonik ter ragbijska zveza FIR. Na novinarski konferenci sta glavno besedo imela deželni odbornik za šport Elio De Anna, ki je bil nekoč odličen igralec ragbija in obenem kapetan državne reprezentance, ter Federica Seganti, deželna odbornica za turizem. De Anna je napovedal, da je Dežela že zagotovila del denarja, ki bo namenjen v prvi vrsti obnovitvi proseškega nogometnega igrišča na Rouni, ki zdaj žalostno sameva in propada (na arhivskem posnetku zgoraj). Igrišče bodo preuredili in ga prekrili z umetno travo. Obnovili bodo slačilnice in tribuno ter mrežo. »Prvi fazi del so namenili 600 tisoč evrov. Poleg teh glavnih del še razmišljajo, ali bi razširili slačilnice,« je dejal predsednik proseškega Primorja Roberto Zup-pin, ki se je udeležil včerajšnje novinarske konference. »V drugi in tretji fazi načrtujejo še restyling in razširitev nogometnega igrišča Ervatti ter slačilnic in prenovo bejz-bolskega 'diamanta' ki klavrno propada, ter igrišča za hokej na travi. Za Ervatti so nakazali 800 tisoč evrov, preostalih 900 pa bodo namenili bejzbolskemu igrišču in še drugim popravilom,« nam je povedal Zuppin. Skupni znesek za obnovitev celotnega športnega centra na Proseku oziroma pri Briščikih (en del ozemlja je v tržaški, drugi pa v zgoniški občini) je 2,3 milijona evrov. »Kar lep znesek, četudi sem skeptičen, da bo to dovolj za obnovo vseh športnih objektov. Vsekakor je pobuda pozitivna, saj bi v nasprotnem primeru vsi objekti dokončno propadli. Športni objekti so na proseškem jusarskem ozemlju, tako da bo jusarski odbor še naprej sklepal pogodbe s posameznimi športnimi klubi. Moti me le, da danes (včeraj op. ur.) ni nihče omenil športneih društev Primorje in Kontovel, ki sta tu doma in že uporabljata obstoječe športne objekte. V prihodnje bomo morali biti zelo pozorni, da nas ne bodo speljali na led in nam odvzeli pravico do uporabe igrišč,« je še dodal Zuppin. Dela naj bi se torej začela kmalu, saj je časa do veteranskega EP vse manj. V kratkem naj bi komisija obiskala prose-ško Rouno in odločila, kako naprej. (jng) nogomet - Danes zaostali tekmi Primorec v Trebčah, Primorje pa v Krminu Trebenski Primorec bo danes (začetek ob 14.30) v okviru 1. amaterske lige igral tekmo 14. kroga, ki so jo preložili pred desetimi dnevi zaradi goste megle. Primorec, ki je v nedeljo v gosteh premagal solidni Isonzo, ima 26 točk na lestvici. Tržaška Costalunga pa je druga s štirimi točkami prednosti. Primorčev trener Maurizio Sciarrone je optimist in upa, da bodo tudi danes iztrgali celoten izkupiček. Sciarrone ne bo imel večjih težav s postavo. Sodil bo Corsi iz Červinjana. Primorec ima tako lepo priložnost, da se z zmago približa drugemu mestu na lestvici. V nedeljo čaka Primorec še ena težka tekma. V Trebčah bodo gostili prvouvrščeno Isontino. Proseško Primorje bo zaosta- lo tekmo 14. kroga 2. amaterske lige proti Cormoneseju prav tako igralo danes. Rumeno-rdeči bodo gostovali v Krminu. Tekma pa se bo začela ob 20.30. Trener Dejan Ma-kivič bo imel na razpolago vse nogometaše. Primorjaši ciljajo na vse tri točke, čeprav ne bodo imeli lahke naloge, saj je moštvo iz Krmina solidno in cilja vsaj na uvrstitev v play-off. Mladinci Juventine bodo jutri igrali zaostali krog deželnega prvenstva mladincev. Ob 19. uri bodo v gosteh igrali proti moštvu iz Ronk. Članska ekipa Juventine pa bo v soboto, v okviru promocijske lige, v Štandrežu gostila Pro Gorizio. Tekma bo pol ure kasneje kot ponavadi, to se pravi ob 15. uri. šah - Turnir DR Opčine in SŠ Sv.Cirila in Metoda - oddelek Katinara Mentorstvo se obrestuje Učenci openskega ravnateljstva (73) in katinarski srednješolci (26) pokazali borbenost a tudi znanje in nadarjenost V okviru tržaške šolske mreže je zavod Žige Zoisa konec tedna organiziral notranji turnir za osnovnošolce openskega didaktičnega ravnateljstva in srednješolce iz Katinare. V petek so se med seboj pomerili učenci openskega ravnateljstva. Letos imajo šolski krožek prav vse šole tega ravnateljstva, ki je že nekaj let prava šahovska velesila, ne le na pokrajinski, temveč tudi na deželni ravni. Na petkovem turnirju pa je nastopilo kar 73 otrok (zaradi logističnih razlogov niso nastopili učenci prvih dveh razredov), nekateri pa so prikazali prav dobroznanje, kar priča, da so mentorji Barbara Boneta (Trebče), Mitja Petaros (Opčine), Olga Tavčar (Križ), Carmen Cosma in Franco Blocar (Bazovica) ter Valentina Oblak (Repen in Pro-sek) odlično opravili svoje delo. Absolutno prvo mesto (in seveda prvo med četr-tošolci) je brez poraza (5,5/6) dosegel Aleksander Malalan (Gradnik Repen) pred najboljšim petošolcem Andražem Štoko (5/6, Sirk Križ) in Lorisom Carlijem (5/6, trubar Bazovica). Po pet točk so zbrali še Boštjan Petaros (Bevk Opčine, najboljši tretješolec), Manuel Malalan (Tomažič Trebče) in Ian Zgur (Bevk). Na sedmo in osmo mesto sta se s 4,5 točkami uvrstili najboljši deklici Lejla Juretič (Černigoj Prosek, najboljša četrtošolka) in Eva Fonda (Trubar), prav toliko točk pa sta imela še Filip Malalan (Tomažič) in Daniel Ciacchi (Černigoj).Najboljša tret-ješolka je bila Openka Veronika De Luisa (17.mesto, 4/6). V soboto so bili na vrsti še srednješolci katinark-se podružnice srednje šola Sv.Cirila in Metoda. Kljub Šah se na naših šolah lepo razvija oblak temu, da mnogi od šestindvajsetih prijavljenih nimajo velikih šahovskih izkušenj, so vsi prikazali veliko borbenosti, najboljši pa tudi veliko talenta. Prvo mesto je osvojil prvošolec Matej Gruden (6/7), ki je le za las z minimalno Bucholz razliko prehitel drugošolce Enrica Genza (6/7) , Jaša Mikaca, Ludovica Bressana in Fran-cesca Černivca (vsi 5/7). Med dekleti je bila na 14. mestu najboljša Marija Viviani (3,5/7) pred Melito Antoni (15.mesto, 3/7) in Mariastello Buzzan (17.mesto, 3/7). Marko Oblak odbojka V 1. moški diviziji lahka zmaga Soče 1. MOŠKA DIVIZIJA Soča Lokanda Devetak - Hammer TS 3:0 (25:7, 25:14, 25:20) Soča: Butkovič 3, Černic 12, Čavdek 10, I. Devetak 1, T. Devetak 1, Fiorelli 0, Juren 9, Levpušček 10, Ulian 2, Tomšči. Trener Jala-vič. Tekma je bila za Soči le lažji trening, saj ji mladi Tržačani niso bili dorasli. Samo na servisu je Soča dosegla 16 direktnih točk, na igrišče pa je stopilo devet igralcev. UNDER16 ŽENSKE Torriana - Soča 3:0 (25:22, 25:17, 29_27) Soča: Braini, Celikovič, Černic 1, Co-tič 6, M. Devetak 2, S. Devetak 8, Lupin 7, F. Malič 2, M. Malič 2, Mermolja, Mosetti (L), Peressini. Trener Berdfon. Soča - Ronchi 0:3 (11:25, 16:25, 23:25) Soča: Berlot 0, Braini 1, Brisco, Celi-kovič 0, Cotič 5, M. Devetak 1, S. Devetak 6, Lupin 4, F. Malič 4, M. Malič 0, Mermolja, Mosetti (L). Trener Berdon. Zadnja dva nasprotnika Soče sta bila različnega kova, a rezultat je bil žal obakrat isti. Če je bil Ronchi objektivno močnejši in so bile proti njemu v tretjem setu celo na robu presenečenja, pa je poraz proti Torriani zelo boleč, saj je bil to nasprotnik, ki bi ga bile lahko premagale. Ob tem, da so servirale ostro in dosegle kar nekaj točk, je 21 zgrešenih servisov absolutno preveč, bile pa so še druge napake. Ker je veliko grešila tudi Tor-riana, je bila tekma izenačena, kljub temu pa ni Soči uspelo osvojiti niti seta. Škoda, saj med prazniki niso trenirale slabo. NOGOMET Na turnirju B-Trend Združena ekipa začetnikov Kras Repen je v nedeljo in v ponedeljek igrala dve tekmi turnirja B-Trend pri Svetem Alojziju v Trstu. Rdeče-beli so morali priznati premoč San Luigija B, ki je bil v gosti megli boljši nasprotnik. San Luigi je zmagal z 2:0. V ponedeljek pa je Kras igral neodločeno 0:0 proti Opicini. Tokrat je združena ekipa gospodarila na igrišču. Igrali so na ena vrata, pri zaključkih v vrata pa so bili Krasovi nogometaši nenatančni. Kras bo jutri na Opčinah (ob 16.45) igral zaostalo prvenstveno tekmo proti Opicini. Postava Kras: Paoli, L. Gregori, Segu-lin, Majcen, Cardarola, Suppani, Ghersinich, Covarelli, Miloševič, Kocman, Schiviani, Na-bergoj, Bicocchi, Toffolutti. KOŠARKA U13: Poraz Kontovela Kontovel - Azzurra 40:55 (16:8, 25:19, 27:40) Kontovel: Grgič 2, I. Terčon, Ciuch, G. Terčon, Furlan 2, Ferfoglia 6, Daneu 10, Cet-tolo 4, Zidarič 16, Zavadalal, Grassi, Fabi. Trener: Jure Rogelja in Mario Gerjevič. PON: Fer-foglia. SON: /. Kontovelci so začeli srečanje zelo dobro: učinkoviti so bili v napadu, predvsem pa v obrambi. Z enakim ritmom so pod vodstvom Ferfoglie, ki je zelo dobro vodil ekipo, nadaljevali tudi v 2. četrtini, v 3. četrtini pa je prišlo do preobrata. Azzurra je ojačila obrambo in uspela zaustaviti Kontovelove napade. Gostitelji pa so v drugem delu tekme imeli kar nekaj težav pri prenosu žoge (kar 25 zgubljenih žog). V zadnji četrtini so zaigrali spet bolje, vendar niso nadoknadili zaostanek. Ü] Obvestila AŠD MLADINA, SMUČARSKI ODSEK obvešča člane, ki bi se radi udeležili tekme gimkane - 11. pokal ZKB veljavna za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 23. januarja, v Forni di Sopra, da se prijavijo najkasneje do petka, 21. januarja, odgovornim odseka ali na tel. št.: 040-213518, 3487730389 (Enio) ali 040-220718, 338-6376575 (Sonia). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v veleslalomu, veljavno za 11. pokal ZKB, ki bo v Forni di Sopra v nedeljo, 23. januarja. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 3488012454 (Sabina). SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel: 339 5000317. Vabljeni! SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. ZSŠDI vabi na sejo košarkarske komisije, ki bo v torek, 25. januarja 2011, ob 20.30, na Stadionu 1. maja v Trstu. 22 Sreda, 19. januarja 2011 ŠPORT / naša društva za mlade (7) - Košarkarski klub Bor Za mlade s svojim trenerskim kadrom V društvu imajo dve mladinski tekmovalni ekipi, najštevilčnejša pa je skupina minibasketa kroma Izkaznica Panoga: košarka Aktivni športniki do 19. leta: približno 50 Med njim je osnovnošolcev25 Fantje in dekleta: 3 deklice, ostali so fantje Vadbene skupine: tri - U17, U15 in minibasket Telovadnice: na Stadionu 1. maja in v Lonjerju Razpoložljive ure: 11 ur tedensko (niso vštete prvenstvene tekme) Trener: Stojan Corbatti - trener »pripravnik« in vaditelj minibasketa; Karin Malalan - vaditelj minibasketa, Walter Corbatti, Matej Nadlišek, Dejan Fa-raglia - trener »pripravnik«, Fa-bio Sancin - državni trener, Lucio Martini - državni + častni trener Budžet: okvirno 13.000 evrov trenerji, 7.000 evrov telovadnice, 10.000 evrov federacija (vpisi, prvenstva), 5.000 evrov ostalo (zavarovanja, zdravstvo, prevozi, družabnosti): skupno okvirno 35.000 evrov za sezono Pri košarkarskem klubu Bor vadijo otroci v treh skupinah. Največ je najmlajših, ki vadijo pri minibasketu, petnajstletniki in sedemnajstletniki pa nastopajo s košarkarji Brega v združeni ekipi v prvenstvih U15 in U17. Po nekaj letih se je število mladih košarkarjev pri košarkarskem klubu Bor povečalo: »Veseli nas, saj je to osnova za sestavljanje ekip v naslednjih sezonah. Zavedamo pa se, da bomo morali vsekakor vedno tesneje sodelovati z Bregom,« je pojasnil odgovorni za mladinski sektor in podpredsednik KK Bor Renato Štokelj. Pri svetoivanskem klubu so načrtovali, da bi letos nastopali tudi v prvenstvu U14, vendar so se načrti izjalovili. Glavna strategija razvoja je, da bi v klub privabili čim več mestnih otrok in se tako zoperstaviti trendu, da se slovenski otroci čedalje bolj odločajo za italijanske klube. »Prav zato je prisotnost na šolah poglavitna,« pravi Što-kelj. Vaditelji KK Bor že štiri leta sodelujejo s svetoivanskih in šentjakobskim didaktičnim ravnateljstvom, tako da vaditelja Stojan in Walter Corbatti vodita telesno vzgojo v osnovnih šolah. Ob tem pa KK Bor že drugo leto nudi dodatni servis po pouku: vsak petek pripeljejo otroke iz šol na Stadion 1. maja. Pod vodstvom vaditeljev se do 16.00 razgibajo in spoznavajo osnove športov z žogo. Vse skupine vadijo na Stadionu 1. maja, le minibasket ima enkrat tedensko trening v Lonjerju. Pri košarkarskem klubu skrbijo tudi za kader: ekipe vodijo izključno domači trenerji. Minibasket vodi Karin Malalan s pomočjo Mateja Nadliška in Walterja Corbattija ob koordinaciji Stojana Cor-battija, mladinski ekipi pa trenira Dejan Fa-raglia pod mentorstvom Fabia Sancina. Letos niso organizirali košarkarskega kempa v Gorenju, ampak so v avgustu priredili s športnim združenjem Bor športni teden na Stadionu 1. maja. Košarkarski vaditelji so bili na kempu zelo prisotni, glavni organizator je bil košarkarski trener Robi Jakomin, ki letos sicer ne trenira pri klubu, ker je skupina U14 razpadla, vendar nadaljuje trenersko dejavnost v sklopu košarkarske zveze. Letošnji športni teden je uspel, zato pri KK Bor načrtujejo, da bodo v tem projektu še sodelovali. Razen tega pa z ostalimi sekcijami športnega združenja Bor košarkarski klub med letom nima drugih skupnih projektov: »Vsak gre svojo pot. Nismo konkurenti, vendar mladim želimo ponuditi čim širšo paleto dejavnosti,« je zaključil Štokelj. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. januarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Clickove izredne sposobnosti 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.45 Nogomet: Pokal Italia, Roma - Lazio, osmine finala 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sottovoce 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milio-nario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Paperissima (v. G. Scotti, M. Hunziker) 23.00 Variete: Kali-spera (v. A. Signorini) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Glasb. odd.: Top of the pops 2011 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.35 Nan.: La signo-ra in giallo 17.20 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 17.25 Nogomet: Sampdoria - Udine-se, Pokal Italia, osmine finala 18.15 Dnevnik 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Dnevnik 23.40 Glasb. odd.: Premio Tenco 2010 0.25 Glasb. odd.: Ritratti mu-sicali (v. C. Ravot) 1.00 Dnevnik - Parlament 1.10 Nan.: Harper's island 6.10 Nan.: Dharma &Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Baywatch 9.30 Nan.: Life 10.25 Nan.: The Closer 11.25 Nan.: Prison Break 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Na-ruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Incorreggibili 17.35 Nan.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Nan.: The Vampire Diaries 23.40 Film: Underworld 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me 0.0 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.20 Aktualno: Rai Educational - Crash storia u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.20 Film: Sing Sing (kom., It., '83, r. S. Corbucci, i. A. Celenta-no, E. Montesano) 16.55 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Le parole che non ti ho detto (dram., ZDA, '99, r. L. Mando-ki, i. K. Costner, R.W. Penn) 23.55 Film: C'era una volta in Messico (akc., ZDA, '02, r. R. Rodriguez, i. A. Banderas, S. Hayek) 1.40 Nočni dnevnik in Pregled tiska ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (18. 1. 2011) Vodoravno: stalinist, Retoroman, R. L., Irena, Pearse, S. L., Jasna, ciao, kera-tom, C. L., Kante, Selevk, ateizem, Lelas, slikanica, A. D., kapa, doprinos, Osp, ot, Andro; na sliki: Jasna Kneipp. ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 A casa dell'au-tore 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Film: Sherlock Holmes 11.25 Dok.: Cavallo... che passione 12.05 Aktualno: Ski Magazine 13.00 Variete: Colori di montagna 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Aktualno: Videomotori 15.20 Dok.: Wild Adventure 15.45 Dok.: L'Italia da scoprire 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musica, che passione 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.40 Roto-calco ADNKronos 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Film: Nel bene e nel male (triler, '92, i. K. Nelligan, J. Beals) La 7 6.05 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 12.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Risvegli (dram., ZDA, '90, r. P. Marshall, i. R. De Niro, R. Williams) 15.55 Nan.: La regina di spade 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 2.40 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: L'ultimo dei Mo-hicani (pust., ZDA, '92, r. M. Mann, i. D. Day-Lewis) 23.50 Dnevnik 0.00 Aktualno: Vivo per miracolo (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Pika Nogavička (pon.) 10.35 Mlad. nad.: Zlatko Zakladko 10.50 Igr. nan.: Šola na sončavi 11.15 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo (pon.) 11.50 Mednarodna obzorja: Nemčija (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.25 Na obisku - oddaja Tv Koper 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.25 Risanke 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.20 Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film tedna: Stregel sem angleškemu kralju 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Sveto in svet Jr Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Le vie en rose, večer šansonov 2010 (pon.) 14.30 Bleščica - oddaja o modi (pon.) 15.00 Tranzistor (pon.) 15.35 Impro Tv (pon.) 16.00 Knjiga mene briga (pon.) 16.20 Osmi dan (pon.) 16.50 Babilon.tv: Starost/mladost (pon.) 17.10 Mostovi - Hidak (pon.) 17.40 Črno beli časi 18.00 Železna zavesa - Trak življenja (pon.) 18.55 Koncert - Korn: Unplugged 19.50 Žrebanje lota 20.00 Glasb. dok. odd.: Ko Pop sreča kla-siko 22.00 Film: Moja mala vas (pon.) 23.35 Slovenska jazz scena {T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 9.00 Odbor DZ za finance in monetarno politiko, prenos 12.00 Novice 14.00 Odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, prenos 17.25 Slovenska kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Vesoljski kavboji Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak Junior 15.00 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 Biker explorer 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. od.: City folk 21.00 Glasb. odd.: Jararaja 21.55 Vsedanes - Tv dnevnik 22.10 Srečanje z... 22.50 Artevisione - magazin 23.20 Dok. odd.: Max Fabiani 23.50 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in videostrani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in video-strani 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Ona -On, posnetek prireditve v Postojni 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Videostrani pop Pop TV 7.25 Najlepša leta (hum. serija) 8.20 15.05 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.10 10.15, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.25 16.00 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.45 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepši kraji sveta (dok. serija) 14.10 Hum. serija: Najlepša leta 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Prvi vitez (zgod. drama) 22.20 Na kraju zločina: CSI Miami (krim. serija) 23.15 24UR zvečer, Novice 23.35 Fant. serija: Vitez za volanom 0.25 Hum. serija: 30 Rock 0.55 Policista (krim. serija) 1.45 24UR, Novice 12.45 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 7.15 Transformerji (ris.) 7.45 Svet (pon.) 8.45 11.10 Obalna straža ponoči (akc. serija) 9.40 Skrita kamera 10.10 15.45 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.40 0.05 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.15 17.05 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 13.05 TV prodaja (reklame) 13.25 Morski volk (romantična drama) 15.15 Domače kraljestvo (hum. nan.) 16.15 Na kraju zločina: New York (krim. nan.) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, novice 20.00 Film: Drkajva skupaj (kom.) 21.40 Film: Popolni svet (krim.) 0.35 Neustrašna Jane (dok. drama) radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurinčič - Deseti brat, 16. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues: vlečni psi; 11.30 Fotografska razstava legendarnega gornika Luke Čopa; 12.00Glasovanje za Osebnost Primorske 2010; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja: gost Doro Hvalica; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classica-mente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 19. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA C 1000 1010 V sredo zvečer bo Alpe dosegla hladna fronta.V četrtek se bo verjetno fronta pomikala proti srednji Italji, obenem pa bo lahko nastal ciklon nad severnim Jadranom, trenutno je vremenska « prognoza še negotova. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53 Dolžina dneva 9.11 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.59 in zatone ob 7.43 Nad Britanskim otočjem je območje visokega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo pa plitvo ciklonsko območje. Hladna fronta bo čez dan dosegla Alpe, v noči na četrtek pa bo prešla naše kraje. Od severovzhoda bo^ ' dotekal k nam hladen in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes se bo vremenska obremenitev stopnjevala, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na četrtek bo moteno. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.48 najnižje -12 cm, ob 9.30 najvišje 49 cm, ob 16.26 najnižje -70 cm, ob 23.07 najvišje 39 cm. Jutri: ob 4.30 najnižje -15 cm, ob 10.08 najvišje 46 cm, ob 16.59 najnižje -67 cm, ob 23.42 najvišje 42 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Vogel..................90 Kranjska Gora.........40 Krvavec................60 Cerkno ................ 70 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .40 Civetta ............... 160 Piancavallo............50 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............110 Podklošter ............45 Bad Kleinkirchheim . . .80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O -2/4 TRBIŽ O -2/4 o -4/1 KRANJSKA G. Ob CELOVEC O -2/2 O TRŽIČ -3/3 O KRANJ o GRADEC o-2/2 S. GRADEC CELJE -2/4 O MARIBOR O-2/3 PTUJ O VIDEM O -2/7 O PORDENON -1/6 m ČEDAD O UUBLJANA GORICA C ° N. GORICA -2/5 N. MESTO -2/5 GO o „„ POSTOJNA o O-3/4 _ KOČEVJE KT O ^ 2/7 ° PORTOROŽ O —-iJi"? ^ ^ 'ELJ 1/8 r—-«. ^UMAG^OPATUA^f™ 3/9 POREČ O PAZIN O ZAGREB -1/5 O / (^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo v hribih prevladovalo spremenljivo vreme. V Danes se bo po jasni in ponekod megleni noči pooblačilo. nižinskem pasu in ob morju se bo še pojavljala megla ali Sredi dneva in popoldne se bodo od severa razširile pada- nizka oblačnost. Čez dan se bo v hribih pooblačilo in po- vine, po nižinah sprva kot dež, ki bo nato kmalu prešel v poldne bo v Alpah nad okoli 700m nad morjem začelo sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, naj- snežiti. Zvečer in ponoči bo v hribovitem svetu zmerno višje dnevne od 1 do 5 stopinj C. snežilo do dna dolin. Su5 CELOVEC O -3/1 TOLMEČ O -6/2 ¿5 TRBIŽ O -7/0 O -6/0 KRANJSKA G. Q TRŽIČ -3/3 ČEDAD O VIDEM O 2/6 j 1/7 fi- O PORDENON 2/6 O KRANJ o GRADEC -2/35 o-3/3 S. GRADEC CELJE -2/3 O MARIBOR O-3/3 PTUJ O tyy __ "¡¡^ ¡¿/ LlUBLJANA GORICA n O N. GORICA 0/3 N. MESTO -1/2 GOR 0 3/7 POSTOJNA O ^ 4/7 ^ 3/7 O-2/2 --- . XT. /7KOČEVJE ^ * 3/7 ~ ZAGREB -1/2 O ■tp PORTOROŽ O 4/8 r--- h Ö UMAGi£j, OPATIJA^ ¿N s REKA 5/8 wu5 _ o ' ČRNOMELJ UPANJA/—_Q POREČ O PAZIN O £i \<£> (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno, še bodo možne Jutri in petek bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem v rahle padavine. Po nižinah bo pihala zmerna burja, ki bo jugovzhodni Sloveniji bo občasno rahlo snežilo. Na Pri-močnejša ob morju. V visokogorju bo mrzlo. morskem bo pihala burja, drugod severovzhodni veter. evropska unija - Ob prevzemu predsedovanja povezavi Madžarska razburja tudi z »zgodovinsko preprogo« tehnologija - Ocena analitske hiše Gartner Lani prodali za 14 % več osebnih računalnikov BRUSELJ - Madžarska, ki je od prevzema predsedovanja Evropski uniji pod drobnogledom evropske politike in javnosti, je razburila tudi z "zgodovinsko preprogo" v atriju palače Justus Lipsius v Bruslju, sedeža Evropskega sveta. Na njej je upodobljen zemljevid dela Evrope iz leta 1848, ki ga kritiki razumejo kot še en izraz madžarskih nacionalističnih teženj. Vsaka država ob prevzemu šestmesečnega predsedovanja Svetu Evropske unije "okrasi" atrij sedeža te institucije, v kateri sprejemajo odločitve ministri in voditelji članic unije. Madžarska je po tleh razgrnila preprogo zgodovinskih in kulturnih dogodkov, pomembnih za Madžarsko in Evropo, kar je po njenem mnenju tudi leto 1848, leto "pomladi narodov". Toda iz Avstrije, Slovaške in Romunije so se že zvrstile ostre kritike, predvsem iz vrst evropskih poslancev. Kritiki očitajo, da je izbira tega zemljevida, ki prikazuje območja Slova- ške, Srbije in Romunije kot del habsburškega imperija, neprimerna ali celo izraz nacionalističnih teženj vlade Viktorja Orbana. Madžarska je vse od prevzema predsedovanja 1. januarja zaradi številnih Orbanovih odločitev, na primer uvedbe spornega medijskega zakona, ki po mnenju kritikov ogroža medijsko svobodo, uvedbe sektorskih davkov za nekatera velika podjetja in novega zakona o državljanstvu, tarča ostrih kritik ter pod drobnogledom evropskih politikov in javnosti. Težave zaradi "okrasitve" atrija s svojevrstnim "zemljevidom" Evrope je imela pred dvema letoma tudi Češka. Na njenem zemljevidu je bila na primer Bolgarija uprizorjena kot stranišče na štrbunk, Nemčija pa kot križišče devetih avtocest, ki je spominjalo na svastiko. V Sofiji so se zaradi upodobitve Bolgarije tudi uradno pritožili, zato je bila prekrita s črno krpo. (STA) Preproga z zemljevidom dela Evrope iz leta 1848 v atriju palače Justus Lipsius v Bruslju ansa SAN FRANCISCO - Računalniški proizvajalci so v letu 2010 po vsem svetu dobavili 350,9 milijona osebnih računalnikov, kar je za 13,8 odstotka več kot v letu poprej, ugotavlja mednarodna analitska hiša Gartner. Tolikšna rast po pojasnilih analitske hiše kaže, da si je trg osebnih računalnikov, ki je v letu 2009 zabeležil občutno nižjo rast, opomogel po recesiji. Rast pripisujejo zlasti dobri prodaji v poslovnem segmentu - podjetja, ki so se v času krize vzdržala trošenja sredstev za nakup nove opreme, namreč zdaj nadomeščajo staro računalniško opremo z novo. V zadnjem četrtletju lani se je sicer prodaja v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej okrepila le za 3,1 odstotka na 93,5 milijona računalnikov. Analitiki so pričakovali 4,8-odstotno rast. Na to po ocenah Gartnerja vplivajo ne najboljša prodaja ob prazničnem koncu leta, zlasti v ZDA, in vse bolj priljubljeni tablični računalniki, ki Maratonska razprava prehud zalogaj za ostarele lorde LONDON - Maratonska nočna razprava o spremembah britanskega volilnega sistema je bila očitno prevelik zalogaj za ostarele člane lordske zbornice, zgornjega doma britanskega parlamenta. V ranih jutranjih urah so se namreč en za drugim odkradli iz dvorane in si privoščili dremež v bližnjih zgodovinskih poslopjih slovite westminstrske palače. V pripadajočih poslopjih westminstrske palače, sedeža obeh domov britanskega parlamenta, so namreč za ostarele lorde pripravili skupne spalnice, sicer ločene po spolu in političnih strankah, vso noč pa so jim tudi delili zastonj čaj in pecivo. Razprava o predlaganem referendumu o spremembi volilnega sistema se je začela v ponedeljek popoldne in je trajala vso noč ter se nadaljevala včeraj zjutraj. Opozicijski laburisti so bili ob tem deležni obtožb, da namerno zavlačujejo, a sami vztrajajo, da želijo le temeljito in natančno preučiti tematiko, saj gre za bistvene spremembe ustave. Tovrstne celonočne razprave so sicer precej običajne v izvoljenem spodnjem domu britanskega parlamenta, v lordski zbornici pa so veliko manj pogoste. 72-letni David Steel je za britanski radio BBC potožil, da v 13 letih, odkar sedi v lordski zbornici, še ni doživel, da bi seja trajala prav vso noč. Kot je spomnil, so lordi v povprečju stari 70 let in več, mnogi med njimi pa so še precej starejši, zato tak napor le stežka preživijo. Predlagane spremembe volilnega sistema morajo biti sprejete do 16. februarja, da bi lahko do 5. maja pripravili že obljubljeni referendum. (STA) niso vključeni v zgoraj navedene številke o prodaji osebnih računalnikov. Dobro prodajane tablice, katerih paradni predstavnik je ipad ameriškega proizvajalca Apple, so namreč zasedle del trga osebnih računalnikov, zlasti prenosnikov. Običajne tablice sicer niso nadomestek osebnemu računalniku, vendar pa jih potrošniki dojemajo kot dovolj dobre naprave za drugo ali tretjo z internetom povezano napravo za dostop do vsebin. Poprej so denimo ta segment zasedali mini prenosni osebni računalniki, tako imenovani netbooki, ki so pomagali industriji prebroditi krizno obarvano leto 2009, a jih je lanski vzpon tablic najbolj prizadel. V zadnjem četrtletju lani je sicer položaj vodilnega po prodaji osebnih računalnikov ohranil ameriški Hewlett-Packard, ki je zasedel 18,8-odsto-tni tržni delež. Sledijo mu tajvanski Acer z 12,7-odstotnim deležem, ameriški Dell z 11,6-odstotnim, kitajski Le-novo z 10,1-odstotnim in japonska Toshiba s 5,7-odstotnim deležem. Mednarodna analitska hiša IDC, ki uporablja nekoliko drugačno metodologijo, je sicer lansko celoletno prodajo osebnih računalnikov ocenila na 346,2 milijona računalnikov, kar pomeni 13,6-odstotno rast. Prodajo v zadnjem četrtletju pa na 92 milijonov enot ter 2,7-odstotno rast. (STA)