UGODNA PONUDBA POSOJIL I jt^ Banka ptMiuttom m. Gorenjska^ Banka Banka * posluhom STRAN 11 Tekstilci ob sejmu mode opozarjajo na probleme Lepi izdelki, crna opozorila OGLAS Kranj, petek, 21. februarja 1997 Prihodnji teden volitve nove vlade Tri nova ministrstva ^ed ministrskimi kandidati so tudi "gorenjska" imena: Zoran ^aler, Metod Dragonja, Ciril Smerkolj in dr. Pavle Gantar, sPremembe pa bodo tudi med poslanci. ^ubijana, 21. februarja - :!J ^ovost pri predlagani sesta-< J vlade dr. Janeza Drnov-)pa je uradno mesto podpredsednika, ki bo obenem /tijtfi usklajevalec dela drža-lfjrotyornih ministrstev, zanj t Je predlagan predsednik J ^venske ljudske stranke ^rjan Podobnik. V spora-*J"nu med Liberalno de-i^okrarJJ« in Slovensko j ^racijo Juasko stranko so predvideli tudi tri nova ministrstva, P kar pa bo treba predhod-n? sPremeniti zakon o orga-J*aciji in delovnem J^ročju ministrstev. Na trn0 naJ m dobili minis-VoVi„ *a .mal° gospodarst- Stan{slay ž r medvoški « ^tZloT^ iupaninkandidatzaposlanc. ^le Janko Razgoršek), kandidati, ki so bili na i* j deve*lt^vo za evroPske za" F BaVA ^ ga bo vodil Igor ' m ministrstvo za °rdinacijo delovnih teles J v p°dročja socialnega varst 'Jk\'.>ki ga bo vodil Jank( A* 4 volitvah drugi najuspešnejši. Tako bodo, če bo tokratna predlagana vlada izvoljena, dobili priložnost sesti v poslanske klopi Jože zanimivo utegne biti na Janko Lenič iz Domžal in Maks odborih, kjer nova vladna ___-I« i____!__\/ .._____1 r b-rvalioiiQ nima VP(*inf» (~J1a- slav Žagar. Slednji se o tej možnosti še ni odločil. Sedaj se že kaže dokončna slika, katere ljudi ima Gorenjska v vrhu zakonodajne in izvršilne oblasti. Za "svoje" lahko štejemo, razen že omenjenih ministrskih kandidatov še goslance Darjo Lavtižar -iebler, Pavla Ruparja, Franca Čebulja, Jelka Kacina, Vincencija Demšarja, dr. Jožeta Možgana, Izidorja Rejca in Miroslava Mozetiča, v tej volilni enoti pa je bil izvoljen tudi idrijski župan Samo Bevk. Danes se začenjajo "zaslišanja" kandidatov pred ustreznimi parlamentarnimi odbori. Osem kandidatov je iz sestave, ki je na prvem glasovanju pogorela. Večina od njih je zaslišanje uspešno prestala, zato večjih problemov ni pričakovati. Bolj Vršiško cesto so zaprli z zapornico STOP za sankanje z Vršiča Kranjska Gora, 20. februarja - Cestno podjetje Kranj je poleg znaka za prepoved vožnje preko Vršiča zdaj postavilo še zapornico, jo zaklenilo in ključ predalo Policijski postaji Kranjska Gora. Agencija Julijana je brez soglasja vzdrževalca ceste sama plužila in vozila po zaprti cesti s terenskimi vozili* - D.S. STRAN 32 Drevi tretja letošnja Glasova preja v „M ga do voaii jamco i,enic iz uomzai in iviaKs uuuuim, uuva viauua *u§ar. Zaradi predlaganja Lavrinc iz Kamnika (oba sta koalicija nima večine. Gla- fj "Jmistre naj bi poslansko iz LDS in sta bila že poslan- sovanje o vladi bo predvi- ce? .V0 zapustilo 7 poslan- ca), pa tudi sedanji medvo- doma v četrtek, 27. ški župan, član SLS Stani- februarja. • J.Košnjek ^ ki jih bodo nadomestili Večer s Prešernovimi nagrajenci Nocoj bo 19. uri bo v Modri dvorani gradu Khislstein v Kranju Glasova preja s Prešernovimi nagrajenci Emerikom Bernardom, Nikom Grafenauerjem in Alojzem Ajdičem. Na Glasovi preji, ki jih Gorenjski glas dek. Namenili smo se, naj bo večer tudi utrinek prijetnega srečanja, obogaten s priložnostnim zanimivim dogaja- Grafenaueria, letošnja nagrajenca z veliko Prešernovo nagrado njem in predvsem s spoznan-in Alojza Ajdiča, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada. ji in poznavanji udeležencev z nagrajenci in nagrajencev z nami. Kranj, 21. februarja ---------r ., — , prireja že celo desetletje, se bomo drevi ob 19. uri srečali z letošnjimi Prešernovimi nagrajenci. V Modro dvorano gradu Khislstein v Kranju smo povabili Emerika Bernarda in Nika Ob tem ko Gorenjski glas letos praznuje zlati jubilej rednega izhajanja, tudi ni naključje, da bo srečanje z nagrajenci v Gorenjskem muzeju. Gorenjski muzej Kranj je nenazadnje tudi institucija, ki že dolga leta na svojih razstavah predstavlja Prešernove nagrajence. Nocojšnja predstavitev, ko se bo s povabljenimi gosti pogovarjal Jože Dežman, pa naj ne bi bil le slovesni kulturni dogo- SNOVANJA Kulturo - dragulj ali žulj Pet desetletij ešernovih nagrad Gorenjski glas v Sebenjah i^nkarievaS.AOOOKrani J. v^m ponuja računalnike J H'n iskalnike po ugodnih cena« ^thun 100 MHz od 128,941*00 SlTi M°Žnost nakupa na 6 čekovfl ,Fax:223-792 Jutri, v soboto, 22. 2.1997, od 9. do 11. ure v prostoru krajevne skupnosti Sebenje pri Tržiču. Vabljeni! «fjod( obrti in turizma, pravosodja in zdravst- primanjkljaja, progresivno obdavčev3%^ va. Kar precej pozornosti je namenjene nepremičnin, zlasti neaktivnih (neoW lane kmetijske površine, nezased^ jy( stanovanja, neaktivni gospodarski °K°'f in je prav to v dosedanjih koalicijah ti), dokončanje davčne reforme z vecj^a šepalo. Dogovori so vzeti kot obvezujoči, deležem posrednih davkov in olajšav Se ? nova pa je možnost skupnih sestankov vlaganjih. Glavne naloge kmetijske P°Jov pripravljanju in sprejemanju odločitev, kar je za vsako koalicijo zelo pomembno ministrov in poslancev vladnih strank. Določena je tudi procedura v primeru izstopa enega od partnerjev iz koalicije. mu zboru spremembo zakona o organi zaciji in delovnem področju ministrstev in s tem omogočila ustanovitev dveh novih resorjev: ministrstva za malo Glavne naloge določene gospodarstvo in turizem (to področje Med poglavitnimi zunanjepolitičnimi tike bodo zagotovitev denarja za ur6 čevanje strategije razvoja kmetijstv?eni proračunska podpora prestrukturiraj kmetijstva ob vključevanju v Evrops!"rip zvezo, sprejetje zaščitne zakonod^nj reorganizacija zadružništva in pospe n darske dejavnosti) - minister naj sedaj pokriva ministrstvo za" gospo- cilji vlade, ki ima ambicijo zdržati cel vanje zbornične organiziranosti km^Tia j bi bil mandat, so ratifikacija sporazuma z pospešeno izvajanje denacionalizacij arij Bavčar (LDS), sicer na položaju ministra gospodarstvo, kmetijstvo in obmejna možnost spremembe ustave, tudi $]e®^" Janko Razgoršek (SLS), in ministrstva za Evropsko unijo ob sočasnem sprejeman- ureditev lovstva in zboljšanje parcd , evropske zadeve, ki naj bi ga vodil Igor ju zaščitne zakonodaje za nacionalno sestave zemljišč in gozdov. DopuŠčen'Jj^ brez listnice. Sedanja vladna postavitev območja, aktivnosti za članstvo v Uniji potegne za seboj še nekatere posledice, in Natu, urejevanje odnosov s Hrvaško in Ker je za notranjega ministra predlagan položaja naših manjšin v sosednjih odnosov med državo in lokalnimi s^j^ nostmi ter regionalizma. Državni zbof • državah, izseljencev in zdomcev. V gospodarstvu postavljajo v ospredje sta-ilno gospodarstvo, manjšanje inflacije, sedanji generalni sekretar vlade Mirko Bandeli, naj bi šel na njegovo mesto Borut Suklje, sedaj šef Urada za informiranje, sem pa bo prišel novi človek. Sporazum dr. Janeza Drnovška in Marjana Podobnika oziroma njunih strank je obsežen, napisan na 19 straneh. Razdeljen je na poglavja o zunanji drugih podobnih aktivnosti, za kar naj lahko odloči za predčasne volitve, seC-vlada pa namerava poenostaviti Post%Lj v državnem zboru in okrepiti P° ,«i vlade v zakonodajnem postopku. Vo%J varno in kakovostno življenje, višjo sistem naj upošteva čisti Hondtov sir^ konkurenčnost, učinkovitejšo organizir- ter že dosežene dogovore glede w politiki, o gospodarstvu, o javnih financah, o kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani, o ustavnih, zakonskih in drugih spremembah podzakonskih aktov,, o državni upravi, lokalni samoupravi in notranjih zadevah. Posebej so obdelana področja anje raznih skladov, pospeševanje stor- praga za vstop v parlament in odPrjhec itvene dejavnosti, obrti, turizma in nacionalnih list. Resorji morajo sodelo ifcn n pri usklajevanju zakonodaje, tudi $gk\ 8 Evropske unije, vlada pa bo posp^Jn cesfgsa, Poslanci zavrnili svetnike Ljubljana, 21. februarja - Dopolnjen zakon o volilni kampanji, kakršnega so oktobra lani sprejeli poslanci, velja. Državni svet je dal odložilni veto in državni zbor (v novi sestavi) je v sredo ponovno glasoval in s 50 glasovi za in 24 proti zavrnil ugovor državnega sveta. Prepričevanje predsednika državnega sveta dr. Ivana Kristana, da je treba varčevati tudi pri državnem denarju za volitve, da je zakon potreben dopolnil in bi kazalo tudi rešiti vprašanje stroškov referendumov, ni bilo uspešno. Poslanci so prepričani, da stranke lahko v volilni kampanji za državni zbor ali za volitve predsednika republike, občinskih svetov in županov, porabijo 60 oziroma 40 tolarjev na volivca v volilni enoti, prav tolikšno vsoto za vsak dobljeni glas pa naj bi država povrnila, Če je kandidat izvoljen oziroma pride stranka ah lista v državni zbor ali občinski svet. • J.K. bi se sredstva letno povečevala za odstotkov. Vlada bo spodbujala samoza- sprejem zakona o varnosti v poslovanje in zaposlovanje nasploh, prometu, prilagodila kazensko zakofl^ej revidirala sporne primere privatizacij in jo potrebam v državi in pripravila Z8* Jeo sodno preganjala krivce ter privatizirala ki bo na evropski način uredil p°'° \ gospodarske družbe in zavode v državni zbornic. • J. Košnjek ^si ___^Kt Poslanci volili sodnike in direktorji Ljubljana, 21. februarja - Poslanci državnega zbora sO0ik sredini seji izvolili 25 sodnic in sodnikov na sodniško fonkclJ/jjJ Janez Cadež in Janez Bizjak pa sta bila izvoljena za $eneJp%^ nega direktorja RTV Slovenija za dobo štirih let in za vrsu dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka, najdlje J dobo enega leta. Poslanci so_s funkcije okrajnega sodni*a^^ vjav Mariboru razrešili Konrada Rebernika (nanj je bil načrte atentat, hudo pa je bila poškodovana njegova žena, storilec P je bil v sredo obsojen na 14 let zapora), na sodniško funkcij0 L so izvolili 25 sodnic in sodnikov. Na območju Gorenjske sta | na sodniško mesto okrajne sodnice na okrajnem sodišču^ Radovljici izvoljeni Marjeta Hudovernik in Eva Grašfo ^ mesto okrajnega sodnika na okrajnem sodišču v Karn"1^ Zvjezdan Radonjič in na sodniško mesto okrajnega sodnika okrajnem sodišču v Kranju Marjan Juntez. * J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVI C j Slovensko ekološko gibanje Pometimo pred svojim pragom Ljubljana, 21. februarja • Eno od temeljnih načel varovanja okolja je Misli globalno, deluj lokalno. Onesnaževalci niso samo veliki, ampak tudi majhni. Ko iščemo krivce drugje, preradi pozabljamo, kakšen je naš prispevek k onesnaževanju okolja oziroma k njegovemu preprečevanju. Sekcija za zrak pri Slovenskem ekološkem gibanju ima zahtevne načrte. Država ima končno prigrame za sanacije velikih onesnaževalcev, ozavestiti pa je treba tudi ljudi. Zato se začenja akcija Skušajmo pomesti tudi pred svojim pragom. Sekcija za zrak bo obveščala ljudi o prednosti uporabe plina, jih seznanjala s pravilnim kurjenjem s trdimi gorivi, z nujnostjo rednega čiščenja dimovodnih naprav, z nesmiselnostjo kurjenja bioloških vrtnih odpadkov, pa tudi z nesmiselnostjo uporabe motornih vozil na kratkih relacijah. Gibanje bo začelo akcijo za pripravo Nacionalnega programa kolesarskega omrežja v Sloveniji in za njegovo izgradnjo. Združena lista socialnih demokratov Kranj Predstavitev Boruta Pahorja in dr. Rada Bohinca Kranj, 21. februarja - Klub kranjske Združene liste bo v torek, 25. februarja, ob 18. uri v domu borcev in invalidov na Levstikovi 8 na Zlatem polju gostil poslanca Boruta Pahor- ja in dr. Rada Bohinca, kandidata za novega predsednika Združene liste, ki bo izvoljen na kongresu predvidoma 15. marca. Oba sta tudi predsedniška kandidata kranjske območne organizacije. Pogovor bo povezoval Jože Jagodnik, bivši poslanec Združene liste v državnem zboru. Nedvomno bo zanimivo prisluhniti kandidatoma, kako nameravata oblikovati sodobno socialdemokratsko stranko evropskega tipa in vrniti stranki večjo veljavo v slovenskem političnem prostoru. Podpora referendumu Ljubljana, 21. februarja - Delavska zveza pri Združeni listi socialnih demokratov podpira pobudo Janeza Čer-nača in skupine občanov za razpis referenduma o PrSj vedi vračanja gozdov ve' U sestnikom, ker je razum6 J pobudo civilne družbe z J nekritično in pogosto j zakonsko sporno vrac J kmetijskih zemljišč Ce tujcem in sodelavcem °\ torja. Zakon o denacion». ciji je doslej pokazal »te negativne učinke predvS propadanju družbenih P'^ tij, izgubi delovnih me$1' J kah najemnikov d?n jj naliziranih stanovanj m J vah malih obrtnikov oderuških najemnin- . | ogrožanje Slovenije, s M bi se vračalo imetje v nih in demografsko območjih. Marsikje se o | jajo celo fevdalne ,str%" Referendum naj se izv -^f letošnjih volitvah, pige £ Delavska zveza. # , MM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ sveta: Ivan Bizjak ^Jjvjj Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisne " , Lea Mencinger, Stoian Sj fotografija: Gorazd Sini anj, telefon: 064/223-111, te 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina. v obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstoi časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT ^ Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jo'Že Košnjek, Lea Mencinger, Štojan Saje, Darinka Sedej, Vilma a pn Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media £jjt*j3 Tisk: DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali W* lgfi*j Dr. TONČI KUZMANIČ, magister politologije in doktor sociologije, avtor knjige Ustvarjanje antipolitike tudi Politika se je Slovencem zagnusila 'trajno nevarno je prepuščati politični in javni prostor samo tistim, ki so profesionalno poklicani in plačani zato. To so i |a široko odprta vrata za razne totalitarizme in priložnost za politične idiote, ki ne vedo ničesar o politiki, pa imajo vso ;V oblast, pravi dr. Kuzmanič, sociolog politike. l**h ki je bil v osemdesetih letih eden tistih, ki so kot civilna družba , i^es.?'° delali enakost in svobodo" in rušili stari sistem, "ne da bi se danes ali StZ" P° Prsm m vPm Prcd parlamentom", na Fakulteti za družbene vede ni irl7,0ra- Tako predava na Visoki šoli za management komuniciranje in ara« ' i£?5m,e, kot raziskovalec pa sodeluje na mirovnem institutu. Rojen je bil v f lski družini na Visu. M^Puali ste knjigo Ustvarjanje anti-Wmke- Kaj ste hoteli povedati z njo: ,Tste v osnovi zoper vsako politiko, da ffl Zoper politiko, kakršna se dogaja v ali kaj drugega? tvfc Padca Berlinskega zidu in vsega irt]i!J°kratičnega, kar je v osemdesetih <6ri V Evropi in tudi na Slovenskem ''jdJP.elJalo do razpada tedanjih komunisti sistemov je bil del prebivalcev 3?VC|% (Ljubljane) zelo politično 'TJaven. p0 letu 1989 se je začel zelo St811 trend Z0Per politiko. Uveljavljati jjf 'Vov^3' mam Pomembnega, nekaj, kar je Cf ^Zano 7 nncilipm in nrimitivnnetin in • Han" Za^° neko videnje, neko ocenje-ewd^e' ^a ^e P°htika nekaj umazanega, star 1 . no z nasiljem in primitivnostjo in 7ivi- nai fe. p.nkra Vsaka štiri leta, da ljudje gledajo T^ajo*1 SC 'zraza s Poz'v': naJ ^e enkrat M kKeW v Mladino in kot aktivist ter Me \rC'v'lne družbe gledal na politiko tosri k' ta'tratno politično videnje bili le parlament in stranke. Drugi ropske države, pa tudi za Združene drŽave Amerike in Japonsko velja, da se politike strank bistveno razhajajo prav na odnosu do tujcev in žensk. Na tej točki se ocenjuje, ali je neka država odprta in demokratična ali pa ksenofo-bična, mačistična, rasistična. Razredna vprašanja v smislu odnosa med delavskim razredom in kapitalizmom, kapitalom, nacionalna vprašanja in problemi nastajanja nacionalnih držav niso več tako izrazito v ospredju kot nekoč. Poseben fenomen so medijske družbe. Sama "medijskost" je resen politični problem. Znani mojster za to področje Umberto Ecco pravi, da imamo opravka z ljudmi, ki gledajo z glavo, mislijo pa z očmi. Telekracija ali videokracija sta pripeljala do radikalnega obrata in do nemišljenja. V Bosni se je zgodila vojna, katerih posledic se še niti ne zavedamo povsem in bodo prišle šele za nami. Te vojne nismo dojemali v glavi, ampak smo razmišljali o njej z očmi, preko televizije, ki je prinašala krvave prizore v naša stanovanja. Skratka, skušam opozarjati na neskončne nevarnosti v omogočilo Sloveniji dokaj mehko oziroma žametno razdružitev od Jugoslavije in zato tudi manj krvave posledice zaradi vojne. Slovenija pri spremembi režima ni šla v tako skrajnost kot na primer Hrvaška. Slovenija ima na srečo dokajšnjo gnečo na politični sredini, močno in razvejano desnico in zelo ne vedo o politiki, pa bodo prevzeli oblast in nam dobesedno srali na glavo. Vsakdo med nami je odgovoren za to, kar se dogaja na splošni ravni. Dolžan je 8za moja razmišljanja o antipolitiki delovati zoper politično zlo. Če je bil nekdo, ki je bil do včeraj nepismen in zagovarja politično neenakost, izvoljen za predsednika države, pa to državo tudi kulturniška, umetniška zapelje v vojno, ne moremo reči, da za vobnH Pomembneje naj bi bilo živeti to nismo odgovorni. Najmanj v dveh zMatj 21 no zasebno življenje in se ukvar- primerih smo odgovorni: če smo ga yrvno P°to kot pa delovati za politično, volili, ali če nismo šli na volitve in tako e£e f nakost. Tega jaz ne sprejemam in nismo glasovali proti. Odgovornost je primerih naj bi šlo za korupcije, >o|0j .to je nevarno videnje nastalega namreč ob enakosti osrednja kategorija prevare. Je možna ta primerjava? |*Ld*VraČanje politike, političnega spo-Javne8a delovanja in prizadeli^1' trd'P°*j-Čn° ena^ost m svobodo, mokracije. V Evropi 19. in 20. stoletja je bila socialdemokracija vedno levi ali levosredinski projekt, ki se je zavzemal za socialne, delavske, kmečke in volilne pravice ter nasploh za enakost ljudi. Zaradi te povezave je Janševa socialdemokracija nekaj posebnega v Evropi." Ko so zadnjič predstavniki civilne družbe protestirali pred parlamentom, je bilo slišati tudi za primerjave slovenske oblasti z beograjsko. V obeh pfložaj j 1j %bo$? SaJJe individualna, privatna tf. "q*\° vendarle pomembna. |0|*arjOy, ,°.vo- Toda sila nevarno se je jav 'ovoljhi 7 celo no samo z individualno, privat-intimno svobodo in celotno ^"'nTn^10^6 prepustiti profesional-Jprosto,t,k°ni. Politika je vendarle y|vsa£e r' v katerem se odloča o usodi p 1jeg0°a Posameznika, posredno tudi o ^sjiiern Zasebnosti. Javnega prostora ne i5ionajn PUstiti samo tistim, ki so profe- prijatelji flTa Širnk poklicani in plačani za to. To so avstrijske, T*morn odPrta vrata raznim totalitarni nosti p [azlicnim oblikam antipolitič-il^stUi °.'/'eni oziroma javni prostor je 0semdP ^0t samo stranke ali volitve. V a1n°vi nnrtin letin so se pojavili mnogi antični subjekti in mnoga nova m ul se jim ne da več streči na politike, politiki pa gre za "dfobro življenje" tistih, ki so enaki!" Nevarna povezava z desnico Kakšni smo Slovenci? Smo politiko preveč prepustili politikom in se umaknili? "Dalmatinec sem z otoka Visa. Dvajset let sem v Sloveniji. Študiral sem v Ljubljani, magistriral in doktoriral. Nimam občutka, da bi bili topogledno Slovenci kaj posebnega. Moji slovenski me najbolj spominjajo na južnonemške, severnoitali-janske in zagrebške prijatelje. Slovenski politični prostor je eden od boli normalnih, tudi zato, ker je bil obračun s komunističnim režimom postopnejši in mirnejši. Vplivi nas, ki smo bili v osemdesetih dejavni in smo libertalizir-ali ta politični prostor, pa so bili močni. Pojem civilne družbe, o katerem se "Takšna primerjava sili k vprašanju, kakšna je glava oziroma kakšne so oči, ki vidijo sorodnost ali celo identičnost teh dveh situacij. Zdi se mi, da je gospod Jančar rekel, da je šele danes v Sloveniji vse narobe. Dobesedno gre za položaj, v katerem ljudje mislijo z očmi, misel oziroma vsebina pa jim nista mar. Ljudje pred parlamentom so se sklicevali na civilno družbo, upajoč, da jim bo kdo nasedel. V osemdesetih letih smo bili civilna družba posamezniki, ki smo si nekaj upali. Če nisi upal ali tvegal, te ni bilo na sceni. Takrat teh ljudi, ki so bili tokrat pred parlamentom, večinoma ni bilo nikjer med nami. Takrat je bilo med nami veliko žensk, pa izobraženih, ki so študirali na zahodu. Naše delovanje je bilo osredotočeno na neko pozitivno utopijo, nek program, nek pozitivni družbeni projekt za demokracijo, pravno državo, svobodo, predvsem pa na politično enakost. Nam ni šlo za lastninski interes, kot gre sedanji civilni JJoCj [ecimo tujci, ki začnejo funk- spregovorili v "našem jeziku". Slovenski dru.žbi- Nihče od nas.se ™^ p° Pr5ih j^e a£akot_ Politični problem posebne prostor je bil liberalno oziroma libertal- in daJe.izjav o svojih zaslugah. Ključni ^PrimernaČine-. Po letu 1960 se je . M Prišle so 3V^- *ensk' politični subjekt, govori tako pogosto zadnjih nekaj let, lU ^Upjne J^arginalne ah marginalizirane smo mi vpeljali. Ljudje so dobesedno 3 vse sodobne civilizirane ev- no prepojen in razsvetljen, kar je Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE vPisuje v verificirane programe izobraževanja odraslih - strojni tehnik - ekonomsko komercialni tehnik - trgovinski (živilski) poslovodja Pogoj za vpis je ustrezna tri letna Šola. Začetek 3. marca 1997. Informacije o izobraževanju dobite Po tel.: 061/773-592 vsak dan med 15. in 19. uro. ljudje iz tistega časa smo bili takrat marginalci in to smo še danes. Nihče od nas denimo ne more priti na univerzo v Sloveniji, kaj šele da bi se materialno opomogel." ja. Ko je v Franciji desničar Le Pen prevzel oblast v nekaterih občinah na jugu, so kulturniki skočili pokonci in dvignili glas v bran ogroženih, pobarvanih, priseljenih, brezposelnih. Tukajšnji kulturniki in razumniki pa pogosto mislijo drugače, celo nasprotno, kar kaže, da niso ravno zvesti kulturnemu klubu razsvetljenstva. Na tej točki in na že omenjeni povezavi socialdemokracije z desnico je Slovenija najbolj stran od Evrope. To je točka, kjer bo Slovenija imela z Evropo največ težav. Tukaj je problem, ne v vojaški in gospodarski zrelosti, kjer je Slovenija med novimi državami vodilna. Te relacije dobro poznam kot sodelavec raziskovalnega projekta Evropske unije. Zavedati se je treba, da so današnjo Evropo na temeljih boja zoper Hitlerja in Mussolinija, torej na antifašizmu, na liberalnode-mokratskih in ne na nikakršnih desničarskih ali profašističnih osnovah gradili Američani skupaj z Angleži, Francozi in Rusi in da je pravna država, ki pomeni pravno in politično enakost za vse, ključna kategorija te Evrope. Evropa ekstremnih desničarjev je bila poražena v drugi svetovni vojni in je danes še vedno marginalizirana. Boriti bi se kazalo, da se nam vsem skupaj ne bi ponovno zgodilo kot se je denimo v Srbiji ali na Hrvaškem." Vlada kmečkega liberalizma Se vam zdi vladna koalicija Liberalne demokracije tn Slovenske ljudske stranke realna za slovenske razmere? "Rekel bi, da je to celo zaželena koalicija, čeprav prav velike politične stabilnosti v Sloveniji dolgoročne ne pričakujem. Glavni destabilizator bo omenjena povezava socialdemokratiz-ma in desničarstva. Če se bo ta problem zaostroval, potem se bodo Sloveniji vrata v Evropo zapirala, podobno kot Miloševiču in Tudjmanu zaradi nepriznavanja izidov volitev. Liberalizem in kmečkost sta dominantni slovenski realnosti. Lahko bi dejal, da v Sloveniji že dalj časa vladajo kmečki liberali ali liberalizirani kmetje, le da niso člani zgolj ene politične stranke. Zmes kmečkega in liberalnega lahko utrdi močan segment ostarelih, ki jih predstavlja Desus kot verjetna tretja vladna stranka. Morda bi v tako vladno koalicijo sodila še Nacionalna stranka, saj slovenskemu liberaliziranemu kmetu ustreza še primerna doza nacionalizma." Se bomo Slovenci ponovno zavedli, da politike ne smemo prepuščati le politikom? "Glede tega sem pesimist. Politični Slovenec, tako kot drugod po svetu, ne misli z glavo, ampak z očmi. Največ mu je do tega, da ima lep avtomobil in da Primož Peterka zmaguje, kdo pa vlada, ga bolj malo zanima. In ravno to utegne biti tista okoliščina, ki lahko na stežaj odpre vrata slovenskemu antipolitične-mu populizmu in notranjemu totalitarizmu. Po moje bi to pomenilo izgubo velike priložnosti, ki jo ima majhna država pri vključevanju v sodobne tokove evropske politične enakosti in demokracije. Pomembno je namreč vedeti, da se Slovenija ne vključuje v Evropo samo vojaško in gospodarsko, pač pa predvsem politično. To pa pomeni, da se vključuje v vrsto držav, ki spoštujejo najvišje kriterije politične, pravne in socialne enakosti, kjer je vsakršna diskriminacija prepovedana in onemogočena, kjer ie svoboda posameznice ali posameznika nedotakljiva. Ne Slovenija torej nima civilne družbe, kakršno ste tvorili vi v osemdesetih letih? "Danes srečamo v slovenski politiki, v civilni družbi, tudi v parlamentarnih glede, ali"je veren, črn, ženska, lezbijka strankah, nacistične, šovinistične in pro- južnjak ali Žid." • J.Košnjek ' ' rasistične ideje. Tega takrat med nami niti slučajno ni bilo. Naše osnovno vodilo je bila pravna država in politilč-na enakost ne glede na spol, vero, raso, politično prepričanje, posest, lastnino, nacionalno preteklost, stil življenja, spolno usmerjenost. Tisti, ki se imajo danes v Sloveniji za vodilne v civilni družbi, pa pogosto nosijo zastavo šovinističnega in celo rasističnega razgrajan- GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Iz AMZS so nam sporočili, da je bilo v minulih dneh po gorenjskih cestah potrebnih 18 vlek okvarjenih oz. zaleteruh vozil, 4-krat so nudili strokovno pomoč, najdlje pa so se tokrat peljali v Avstrijo. GASILCI Kranjski gasilci so tokrat sicer prejeli dve obvestili, pri katerih bi lahko potrebovali njihovo pomoč, vendar v obeh primerih le-ta nato ni bila potrebna. Sprožil se je namreč vlomni alarm v Kokri na Mirka Vadnova, reševalci pa so jih obvestili da je pri podiranju drevja v Sp. Dupljah na Človeka padla prikolica. Jeseniški gasilci so pogasili požar v stanovanju v 6. nadstropju bloka na Tavčarjevi la, kjer so lastniki pozabili izključiti štedilnik, na katerem je bila posoda s hrano. Opravili so tudi 2 prevoza z njihovim rešilnim avtomobilom, pogasili goreči kontejner s smetmi ob Gledališču Tone Čufar, opravili tehnično intervencijo z magirus lestvijo v železarni in pogasili travniški požar na Tomšičevi ob železniškem nasipu. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 9 deklic in 4 dečki. Najlažja je bila deklica z 2.700 grami porodne teže, 3.850 pa sta tehtala deček in deklica. Na Jesenicah so se rodili 3 dečki in 4 deklice. Najtežja deklica je tehtala kar 4.310 gramov, najlažja pa 2.930 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli ponovno največ urgentnih primerov na kirurgiji, tokrat 172, na internem oddelku 53, na f)ediatriji 22 in na gineko* ogiji 10. SNEŽNE RAZMERE Krvavec: do 60 cm pomrznjenega snega, vse naprave seveda obratujejo; Zelenica: od 15 do 50 cm suhega snega, urejene so vse proge, vse naprave obratujejo od 9. do 16. ure; Stari vrh: do 25 cm snega, obratuje vlečnica Kopa, postavljena je tekmovalna proga na žetone; Bohinj: 20 cm snega, urejene so tekaške proge, možno je drsanje pod Skal-co in na drsališču v Bohinjski Bistrici; Vogel: do 70 cm snega, vse naprave obratujejo, Žagarjev graben je zaprt; Kobla: 40 do 70 cm snega, vse naprave obratujejo, možna je tudi nočna smuka od 17.30 do 21. ure; Soriška planina: 60 cm snega, vse naprave vozijo; Pokljuka: do 70 cm snega, urejene so tekaške proge, vse vlečnice obratujejo; Kranjska gora, Podkoren, Planica, Gozd Martuljek in Mojstrana: do 25 cm snega, naprave obratujejo od 9. do 1/. ure, tekaške proge so urejene od Kranjske Gore do Tamarja; Straža na Bledu: obratuje od 9. do 16.30 ure ter od 17. do 20. ure; Zatrnik: obratuje od 9. do 16. ure. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Končujejo se obračuni gasilskih društev Na Gorenjskem je danes več kot 120 prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev in kar za vsa bi lahko ugotovili, da posvečajo glavno skrb izobraževanju in vzgoji članov za reševanje ob požarih in drugih nesrečah. Občni zbor industrijskega gasilskega društva Sava v Kranju bo danes, v petek, 21. februarja 97, ob 14. uri v jedilnici obrata II na Gašteju. Društvo ima danes več kot 200 članov, v kranjski Savi pa je tudi 8 poklicnih gasilcev, ki skrbijo za protipožarno varstvo. Društvo vodi kot predsednik Jože Derlink in njegovi marljivi sodelavci v upravnem odboru. Gasilski veteran Ivan Petrič Sankaške tekme Koprivnik-Gorjuše, 20. februarja - Februar bo na Koprivniku in Gorjušah v Bohinju mesec zimskih prireditev. Začeli so s skoki na skakalnici na Koprivniku, kjer nameravajo v prihodnje urediti 40-metrsko skakalnico po načrtu inž. Lada Goriška. Na letošnji skakalni tekmi je zmagal Robi Mikel iz Stare Fužine, najdaljši skok pa je imel Igor Zupan s Kopriv-nika. Zadnjo nedeljo so imeli sankaške od Gorelje-ka do planine Pokrovec na Koprivniku. V eno in dvosedih se je pomerilo 43 sankačev. Z dvosedežnimi sanmi v starostni skupini 14 do 50 let sta zmagala Slavko Polajnar in Marjan Ahačič iz Podljubelja, v starostni skupini nad 50 let Ja sta bila najboljša Tine ekler in Štefan Grmek s Koprivnika. Pri tekmovalcih na enosedežnih saneh je med ženskami nad 14 let zmagala Majda Ahačič iz Podljubelja, pri moških Zdravko Cesar iz Jereke in med najmlajšimi do 14 let Irena Ahačič iz Podljubelja. Pojutrišnjem, v nedeljo, pa bodo imeli zimske igre v slalomu, veleslalomu in skoke na manjši skakalnici tudi na Gorjušah. Organizator vseh tekmovanj m iger na snegu ta mesec do Športno društvo Koprivnik-Gorjuše. • A. Ž. Spet samoprispevek? Duplica pri Kamniku, 20. februarja - v krajevni skupnosti Duplica v občini Kamnik, kjer si prizadevajo, da jim vodstvo Industrije pohištva Stol Kamnik ne bi odprodalo kulturnega doma, ki so ga v petdesetih letih zgradili z udarniškim delom, posebej zasluženim denarjem in krajevnim samoprispevkom, so potem vse do leta 1990 plačevali samoprispevek, za katerega so se odločali na referendumih. Tudi 1990 leta so razpisali referendum o sa-moprispekvu, vendar se krajani takrat zanj niso odločili. Zdaj pa v vodstvu krajevne skupnosti razmišljajo, da bi letos ponovno razpisali referendum o krajevnem samoprispevku. S tako zbranim denarjem bi potem lahko v krajevni skupnosti rešili več problemov na področju komunalne infrastrukture (od podpori občine seveda) in morda bi na ta način lahko obdržali za naprej tudi vsaj nekaj prostorov v kulturnem domu, za katerega so v petdesetih letih krajani in delavci Stola v udarniških akcijah naredili najmanj 240 tisoč ur. • A. Ž. Velika ponudba poslovnih prostorov v Tržiču Trgovci in obrtniki v tovarniških stavbah Največ prostorov za najem ali prodajo ponujata Bombažna predilnica in tkalnica Tržič ter Tovarna obutve Peko. Tržič, 20. februarja - Ob sodelovanju urada za gospodarstvo občine Tržič in območne obrtne zbornice Tržič je tamkajšnji podjetniško informacijski center pripravil informativno zloženko Poslovni prostori. Gre za eno od nalog iz programa lokalne koalicije za razvoj malega gospodarstva, ki omogoča osnovne informacije o ponudnikih in posrednikih poslovnih prostorov v tržiški občini, predvidenih cenah in namenu prostorov. Ponudba poslovnih prostorov se je precej povečala zaradi zmanjševanja obsega proizvodnje v nekaterih tržiš-kih tovarnah. Trenutno ponuja največ takih prostorov za najem ali prodajo Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Kot je povedal Slavko Teran iz družbe Voje, ki upravlja z nepremičninami BPT, so se že v preteklosti odločili za oddajo praznih prostorov zaradi znižanja stroškov pri vzdrževanju stavb. V njihovem poslovno trgovskem centru so odali večji del od skupno 5000 kvadratnih metrov površin, v tovarni pa le okrog 400 kvadratnih metrov prostorov. Ob tem so predlani prodali tudi nekdanjo Glanzmanovo vilo. Pri vseh dosedanjih najemnikih niso imeli srečne roke, saj je sposobnost plačila najemnin povezana pred- vsem z njihovo poslovno uspešnostjo. V bodoče bi radi oddali še 1500 kvadratnih metrov v poslovno trgovskem centru, kjer so prostori primerni za trgovsko, pisarniško in proizvodno dejavnost. Za večino prostorov velja najemnina 6 nemških mark za kvadratni meter, le nekateri so malo dražji. Odkup je možen za 600 DEM po kvadratnem metru, pri tem pa imajo predkupno pravico dosedanji najemniki. Prostori v trgovskem centru bodo na razpolago v drugi polovici letošnjega leta. Do takrat naj bi postopno izpraznili tudi del obrata predilnice, kjer bo za proizvodnjo, pisarne in skladišča namenjenih kar 5500 kvadratnih metrov. Te prostore naj bi oddali po 3 marke za kvadratni meter, ceno odkupa pa bodo določili s cenitvijo in dogovor* om. Že sedaj je na voljo tudi 19 kvadratnih metrov v delu tkalnic? dvorane, ki jih bo moč najeti po? mark za kvadratni meter, ali odkup''1. Po izdaji zloženke se je sicer poveča'0 povpraševanje po poslovnih prosto^' ih, vendar še niso skelnili nobe""" dogovora. Tovarna obutve Peko namera^ oddati v najem 150 kvadratnih ntfj trov pisarniških prostorov v stavo poleg vratarnice, za katere so doloC" najemnino od 16 do 20 mark 1 kvadratni meter. Razen komplet "Poliuretan" v mestnem jedru je 1 prodajo namanjenih tudi 450 kvadra1' nih metrov prostorov v stavbi n* bavne službe, kijih cenijo na 350 tiso* mark. Najemnikov ali kupcev », nimajo, zaenkrat pa še tudi 11 dokončne odločitve za oddajo dv$ etaž upravne stavbe v najem. Poslovne prostore za razne deja ' nosti ponujajo na raznih lokaciji tudi občina, posredniki z nepremi^1". nami, nekateri podjetniki in drug Občina oddaja trgovske, gostins*' obrtno-storitvene in pisarniške p*? tore zlasti v mestnem jedru TrŽ,cJ „„„„ ™ ---o„ „:ui;„ i \r\W i najem pa se giblje med 7 in *■ j imi markami za kvadratn cena za nemškii meter prostora. • S. Saje Županov poziv osnovnim šolam Raje zapirajte ventile! Jesenice, 20. februarja - Zakaj na jeseniških osnovnih šolah plačujejo milijone tolarjev za ogrevanje? Kako je mogoče, da je cena še vedno za 20 odstotkov višja za javne zavode in za podjetnike celo za 40 odstotkov? Ko je s seje občinskega sveta torej šole plačujejo za 20 od-na Jesenicah predčasno odhajala občinska svetnica in dejala, da odhaja na sejo v osnovno šolo Tone Čufar, ji je jeseniški župan glasno zaklical: "Povejte jim, tam na šoli, naj ventile zapirajo!" Čemu takšen klic župana? Župan je imel v mislih visoko porabo oziroma visoke stroške za ogrevanje, ki jih občinskemu proračunu predložijo osnovne šole v občini. Osnovne šole v občini, tudi največja Tone Čufar, se ogrevajo iz vročevoda. Tako, kot se nad cenami v tej sezoni pritožujejo ostali občani Jesenic, tako tudi šolniki v občini trdijo, da jim Kres zaračunava nerazumno višjo ceno. Šolniki trdijo, da ima Kres za porabnike še vedno tri cene: za občane, za šole in javne zavode in podjetja. Šole naj bi plačevale vsaj za 20 odstotkov več kot posamezni občani in podjetniki celo 40 odstotkov več. Ko to očitajo Kresu, jim tam odgovarjajo, da ne morejo nič, kajti še vedno se držijo občinskega odloka iz leta 1992.Razen tega, da javni zavodi plačujejo več, jim Kres od izvora do porabe zaračuna še 20-odstot-no izgubo toplotne energije. Naprave so stare in po besedah direktorja Energetike se že na izvoru beleži le 60-odstotni izkoristek. Šolniki očitajo Kresu zavajanje v tem, da sicer ne dviguje cene in se tako zlahka primerja z ostalimi energetskimi družbami po Sloveniji, zvišuje pa porabo. Preprosto rečeno: na Jesenicah je cena, denimo 6.000 tolarjev, v resnici pa porabniki plačajo 8.000 tolarjev - zaradi izračunane višje porabe. Zakaj stotk ov več, ko pa bi vendarle moralo veljati, da je cena za vse enaka? Če se bo enkrat to zgodilo, da bo cena za vse enaka, potem bo po sedanjem sistemu obračunavanja zanesljivo za občane še višja. Po kvadratnih metrih osnovna šola Tone Čufar ne porabi več kot ostale osnovne šole - vse pa seveda porabijo več kot osnovna šola Žirovnica, ki ima lasten sistem ogrevanja. Ministrstvo za šolstvo je sprejelo normative o stroških ogrevanaja na šolski oddelek in ta normativ služi za izračun pri izravnavi. Vsaka šola dobi na oddelek 100 tisoč tolarjev. Šola Tone Čufar ima 40 oddelkov. Za 40 oddelkov dobi po izravnavi 4 milijone tolarjev za ogrevanje. A šola Tone Čufar je bila grajena kot velika celodnevna šola z velikimi hodniki in učilnicami, bazenom in zato porabi 13 do 14 milijonov tolarjev za ogrevanje. Šola je bila pač zgrajena po standardih za celodnevno šolo in nikakor ni res, da se zaradi hišniškega stanovanja ob vikendih ogreva vsa šola. Na šoli vestno "zapirajo ventile" tudi brez posebnega priporočila župana. Da pa bi otroci zmrzovali v šoli in bi jim ventile sredi kurilne sezone zaprli? Zaradi cen ogrevanja je na Jesenicah to zimo precej vroče, še posebej, če občani in šole vedo, da se energija že nekaj časa ne draži, na Jesenicah pa cene skokovito naraščajo -posebej zavodov in poslovnih prostorov. Zato bo namesto "zapiranja ventilov" priporočljivo odpreti kakšne drugačne ventile na sejah sveta: lotiti se resnih debat o ceni ogrevanja. D.Sedej 22. seja žirovskega občinskega sveta Prvič o letošnjem proračunu Žirovski svetniki so se letos kar najhitreje lotili letošnjega občinskega proračuna. Prva obravnava je končana, dokončna potrditev že do konca mesec* Žiri, 20. februarja - Tokratni dnevni red postavke skušali razporediti med P°ilr seje žirovskega občinskega sveta je obetal mezne porabnike. Po najbolj optimist zanimivo razpravo. Verjetno največ teže je možnosti bi Občina Žiri svoj proračun imela prva obravnava občinskega proraču- lahko dobila že ob koncu meseca. PO na, sicer pa so se Žirovci srečali s kar nekaj sprejetja se bodo vse občinske potreb zadevami, ki ležijo izven občinskih meja. financirale po mesečnih dvanajstinah. . Skupni sklep o vseh tovrstnih zadevah je, Proračuna pa se ie posredno dotika' naj se predlagatelji potrudijo priti v Žiri in svoje predloge, zahteve,..., razložijo neposredno ter tudi predlagajo sklep. V začetku seje je manjšo spremembo doživel dnevni red. Oblikovanje Proračuna pa se je posredno . tudi določitev nove vrednosti točke l, uporabo mestnega zemljišča. Ta se J povišala za lansko letno inflacijsko stop^' jo, kar pa je ob letošnjih predviden^ predhod- proračunskih gibanjih pravzaprav povsern nega mnenja občinskega sveta o novem razumljivo. Nekoliko več sprememb J. kandidatu za načelnika Upravne enote so doživel cenik komunalnih storitev. Najbo'J prestavili s konca na sam začetek. Razlog opazna sprememba je doletelo zaračunaj za to je bila prošnja Blaža Kujundžiča, vanje stanarine, ki se odslej ne bo *IS enega od dveh kandidatov za mesto novega obračunavala po stanovanjski površin načelnika upravne enote, saj je dosedanji temveč po osebah. Tako zaračunavanj načelnik Vinccncija Demšar je poslanec v naj bi bilo precej bolj poštevo do občanoI novem sklicu parlamenta. Konec januarja je kadrovska služba slovenske Vlade občini Žiri poslala prošnjo po izreku predhodnega mnenja o možnem kandidatu Branku Murniku. Kljub temu da se je za to mesto potegoval in kandidiral tudi Blaž Kujundžič omenjena kadrovska služba izreka mnenja o njem ni zahtevala. Kandidat Kujundžič se je zato sam obrnil na štiri občine, ki ležijo znotraj škofjeloške upravne enote ter jih zanj sam zaprosil. Svetniki so v razpravi ugotavljali, da je njihovo mnenje za državo zgolj formalnost, o obeh kandidatih so izrekli pozitivno mnenje, hkrati pa od vladne kadrovske službe zahtevali, da svojo odločitev o ustreznosti in prednostih izbranega kandidata pisno utemelji. S spoštljivo mero razuma pa so se svetniki lotili prve obravnave županovega predloga letošnjega proračuna. Ta je za osnovo vzel lanski proračun ter posamezne potrebno pa je omeniti, da se pri družina" več mladoletnimi otroki v izračunu upos*6 vata samo dva. .:| Največ zmajevanja z glavo pa je ? deležen predlog za ureditev ustanovite'] kih pravic v šestih zavodih. Občina SkotJ loka je ostalim trem občinam naslednica ponudila možnost soustanoviteljskega P.^ ložaja v Glasbeni šoli, Osnovni Šoli J6^ Janežiča, v knjižnici Ivan Tavčar, Lju'*f ~ univerzi, Območni organizaciji RdeČep Svetniki ■ Križa ter Zavodu za šport. eda ugotovili, da o vsej stvari premalo v-strinjali so se, da nekatere od teh zavod zagotovo velja podpreti, vendar pa rflO ,^ občina pred odločitvijo natančno ved ' kakšne koristi in nenazadnje tudi_obv nosti ji pritičejo iz tega. Opozorili sO.0 vprašanje lastništva stavb ter tudi *' zahtevali dodatna pojasnila je povzročil tudi predlog pojasnila. Vročo O^Sm uanuvu vivi lauani jjivjiacuu ivi |jwaaiiiv*£.iii. j>- jjuv/.iuhi iuui predlog StanOVanjS . postavke v povprečju povečal za stopnjo sklada Škofje Loke. Svetniki so ugortav j ^ lanske letne inflacije. Vsi svetniki so se s li, da gre pri vsej stvari bolj za dopis, D ^ predlogom načelno strinjali, za morebitna ponujenega predloga. Celotna zadeva ,j dopolnila in predloge je na voljo dvote denska javna obravnava, proračun pa bodo obravnavali tudi vsi odbori občinskega sveta, ki bodo posamezne proračunske Društvo upokojencev Smlednik Sodelovanje v občinski zvezi Smlednik, 20. februarja - Na rednem občnem zboru so v petek popoldne pregledali delo in se pogovorili o položaju in razmerah člani društva upokojencev Smednik. Ugotovili so, da bodo poslej sodelovali z upokojenci društev PirniČe in Medvode v novoustanovljeni občinski zvezi Medvode. Društvo upokojencev Smlednik pa je sicer dokaj številčno saj ima okrog 230 članov. Ocenili so, da je njihov družabni program z izleti in različnimi srečanji dober in bodo z n jim nadaljevali še naprej. Kar pa zadeva socialni položaj, so ugotovili, da imajo nekateri člani zelo nizke pokojnine. Zato se bodo v občinski zvezi zavzemali, da se najnižje pokojnine zvišajo, najvišjih pa v prihodnje naj nebi zviševali z enakim odstotkom, ker se bodo tako razlike med najnižjimi in najvišjimi pokojninami v Sloveniji še bolj povečale. • A. Ž. jim je zdela nejasna, ter prav zato zantjfnjiii dodatna pojasnila. V izogib podob"^ situacijam v prihodnje so sprejeli sklep>j, morajo v prihodnje vsi predlagatelji sostvovati sejam občinskega sveta ' svetnikom ponuditi vsa potrebna P°^.a^t la. O samem predlogu niso razpravljali, F{0 pa so ga pustili do takrat, ko jim bodo * ^ pristojni ponudili dodatna pojasnila- * p čišče Stari vrh po malem še vedno o ^ vroča tema delitvene bilance štirih o o kar je bilo moč zaznati ob PretgPta'' smučišča po odprodaji dveh starih tep^ nih strojev z nekaj rezervnimi deli- j koncu so svetniki na prodajo pristal pogojem, da se izkupiček prišteje delitvene bilance. • Uroš Špehar * Vaja tolminskih gorskih reševalcev Tolmin - Na plazišču pod zoro Kuntar, dve uri hoda od izvira Tolminke je kakih 30 od 45 gorskih reševalcev uvedlo reševalno vajo z lavinskim psom, ter iskanje ta reševanje ponesrečencev ttpod plazu. Vaja je pokazala, da so člani GRS iz Tolmina, ki združuje tudi reševalce iz Kobarida, Podbrda in Idrije, odlično pripravljeni, dobro izurjeni *n kos vsem nalogam. Lani so denimo izvedb 13 reševalnih in eno iskalno akcijo, v katerih je sodelovalo 93 reševalcev in pri tem opravilo 743 ur. Število akcij je bilo nad povprečjem, bilo Pa je tudi 6 smrtnih žrtev in tri težje poškodbe. Največ dela imajo poleti z reševanjem ponesrečenih jadralnih Padalcev, ki se spuščajo s Sjola in Mangartskega se-pozimi pa s ponesrečenci, ki se odpravljajo na zaledeneli Krn. Tolminska "RS je ena večjih pri nas in hidi po številu intervencij je 2elo blizu najbolj dejavnim na Gorenjskem. • šef Varstveni načrt *a soško postrv Tolmin - Tolminska ribiš-*a družina je v sodelovanju 'strokovnjaki univerze v Montpeilieru in biološke Postaje v francoskem Arle-$u izdelala varstveni načrt z naslovom "Soška postrv v Porečju reke Soče v Slove-?lJi" in ga na tiskovni *°nferenci predstavila javiti. Soška postrv, ki je ndernit severnega Sredo-l^ja. je namreč z nepre-» nJcnim in množičnim *seljevanjem potočne r°Strvi v naših vodah, ki se le začelo pod Avstro-Ogrs-*°, leta 1906, postala ena Jajbolj ogroženih sladkobnih rib. Genetsko čista e je do danes ohranila J^o še v potoku Zadlašči-ca na Tolminskem, šef ŽUPAN IMA BESEBO Janez Per, župan občine Mengeš Država je le zase poskrbela "V občinah se spopadamo z dvema problemoma: denar oziroma financiranje in pristojnost. Upravne enote so največkrat primer, ko veliko zaposlenih preklada papir." Mengeš, 20. februarja - Po dobrih dveh letih županovanja župan občine Mengeš Janez Per ni najbolj zadovoljen z dosedanjim funkcioniranjem lokalne samouprave nasproti države. Glede uresničevanja načrtov v občini za naprej pa je prepričan, da bo država morala narediti nekatere popravke v organiziranosti tudi v zvezi z lokalno samoupravo. Pripravljenost za samoiniciativnost je bilo po izoblikovanju oziroma ustanovitvi novih občin o državni finančni rezini zanje največkrat pogosto edino (evforično) zadovoljstvo. Že leto dni po delovanju je bila slika o državni skrbi za občine in zadovoljstvo le-teh veliko bolj jasna. Po dveh letih županovanja pa je ocena še bolj zgovorna. "V občini Mengeš je v okviru nadaljevanja v ospredju izgradnja kanalizacije. Ta program bo še nekaj časa trajal, usklajen pa je tudi s sosednjo občino Kamnik. Projekt povezuje kraje Moste, Komendo, Križ in Suhadole bv občini Kamnik in Mengeš ter Topole v naši občini. Ta kanalizacijski krak bo v Jaršah priključen na kolektor kamniške kanalizacije in nato na centralno čistilno napravo." Promet oziroma prometna varnost je tako rekoč od ustanovitve občine Mengeš eden glavnih problemov, ki se pogosto pojavlja na dnevnem redu občinskega sveta in njegovih organov. "Po sanaciji mostu na Gorenjski, delih na Slovenski cesti, gradnji semaforja, bosta v okviru tovrstnega programa zgrajena še dva semaforja (Trak in križišče Cankarjeve ceste). Aktualna bo opredelitev okrog ureditve križišča pri Pavovcu; gre za odločitev o semaforskem ali križišču s krožnim prometom. Za slednjo, krožno, rešitev se nekateri v Mengšu bolj zavzemajo, vendar mislim, da bo zaradi potrebnega prostora težko izvedljiva. So pa v zvezi s Kamniško v pripravi načrti za sanacijo mostu in ureditev odvodnjavanja z zamenjavo robnikov do križišča Pavovec. In nenazadnje je v izdelavi tudi študija za izgradnjo obvoznice." Če sta kanalizacija in promet glavni infrastrukturni prioriteti v občini, se večkrat v občini in v različnih razpravah omenjajo večnamenska dvorana, vrtci in še nekatere dejavnosti iz družbenih dejavnosti. "Prej bi rad še omenil, da smo pred Župan občine Mengeš Janez Per razpisom za oddajo urejenega zemljišča s projektom za tržnico in resno pripravljamo program plinifikacije Mengša. Ni nepomembno, da je namreč plin že pri Leku. Kar pa zadeva družbeno dejavnost, bi rad poudaril, da bomo ob sprejetju želenega proračuna kakršnega predlagam, začeli z gradnjo večnamenske telovadnice. Načrtujemo tudi ustanovitev samostojnega občinskega zavoda za vzgojo. Na tem področju pa so stvari povezane z delitveno bilanco."Za zdaj pri delitveni bilanci velja dogovor 62:14:12:12. Recimo, da bo zapuščina, o kateri nasploh potekajo dogovarjanja marsikje že predolgo, vendarle bolj ali manj sporazumno rešena. Kako pa je z očitki, da je država kar zadeva opredelitev lokalne samouprave poskrbela samo oziroma predvsem zase. "Danes imamo občine nasploh premalo denarja in premalo pristojnosti. Upravne enote s številnimi zaposlenimi, ki prekladajo papirje, so dokaz za očitek državi, da bo morala misliti na reorganizacijo. Za naprej bo vse manj mogoča "ad noc" formula reševanja na tem področju (finance in pristojnosti). Mislim pa, da imajo občine že zdaj nedvoumno izraženo eno prioritetnih opredelitev. To je prav gotovo turizem. V občini Mengeš ga imamo že zdaj prioritetno opredeljenega, mislim pa, da imamo pri tem tudi možnosti na podlagi sosedskega sodelovanja občin." A. Žalar Izredna seja občinskega sveta Preddvor Šola najverjetneje s samoprispevkom Projekt telovadnice in prizidka k osnovni šoli v Preddvoru je minuli teden narekoval sklic izredne seje občinskega sveta Preddvor. Preddvor, 20. februarja -Skrb za naložbe v šole je sedaj naložena občinam, zato v pričakovanju bližnje devetletke povsod nastajajo projekti, kako sedanje šole povečati. Tako je tudi v Preddvoru, kjer je bil svetnikom že lep čas znan načrt prizidka k šoli in gradnja nove telovadnice (športne dvorane). Tokrat pa so z odločitvijo pohiteli kar s sklicem izredne seje. Projektanti so občinskemu svetu Preddvor ponudili štiri variantne predloge, kakšna naj bo videti večja šola z novo telovadnico. Ministrstvo za šolstvo in šport, ki take projekte sofinancira do polovice, če so usklajeni z njegovimi standardi, bi bilo pripravljeno vlagati v objekt, ki bi obsegal 990 kvadratnih metrov. V Preddvoru, kjer bi radi športno dvorano, razen za šolske potrebe ponudili tudi domačemu športu in jo celo tržili, pa so se na izredni seji odločili za nekoliko razkošnejšo inačico, objekt v izmeri 1470 kva- dratnih metrov. Po tej naj bi k šoli dogradili športno dvorano, ki bi poleg telovadnice obsegala še rokometno igrišče brez tribun. Staro telovadnico bi preuredili v učilnice (na ta način naj bi jih prodobili osem), za prihajajočo osemletko in uveljavitev enoizmenskega pouka pa jih potrebujejo ducat. Na občinskem svetu sprejeta inačica bo Preddvor-čane veljala 212 milijonov tolarjev, kar je blizu vrednosti celotnega občinskega proračuna. Dve tretjini tega finančnega bremena bo morala občina pokriti sama, računa lahko le na tretjino državnih sredstev, pa še to verjetno šele leta 1998. Zagotavljajo pa, da se bodo še letos prijavili na razpis ministrstva. Kako bo občina zagotovila svoji dve tretjini, v Preddvoru ne skrivajo: brez samoprispevka ne bo šlo. In ker tudi slednji terja čas (referendum), ni pričakovati, da bi šolo v Preddvoru začeli dograjevati prej kot v dveh letih. D.Z.Žlebir V Besnici letijo tudi ponoči Besnica - Po januarskem dnevu poletov so na pustno soboto v Zgornji Besnici, na smučarskem pligonu pod Rovnikom, pripravili še tradicionalno 2. noč poletov. Prizadevni domačini so 200-decimetrsko skakalnico za nočno tekmo osvetlili z baklami, 40 tekmovalcev se je pomerilo v kategorijah moški in ženske. Med prvimi so bili najboljši: 1. Tomaž Komovec (Zg. Besnica), 2. David Mesec (Rakovica) 3. Jure Šolar (Draž-goše). Najboljša predstavnica nežnejšega spola pa je bila Urša Bešter, sledili pa sta Ana Miler in Andreja Bešter. Prizadevni domačini so polete tokrat združili tudi s pustovanjem, saj so ob zaključku zažgali besniškega pusta. Med množico obiskovalcev je bilo tokrat zaslediti tudi oba na januarski tekmi manjkajoča Besničana Jelka Kacina in Kacin Jelka. • I.K. Konjeniško društvo Smlednik ^oznani na prireditvah v ?.m,ednik, 20. februarja - Na tako imenovanem oiUrtem občnem zboru, ki se ga je udeležil tudi župan v°čine Medvode Stanislav Žagar, so prejšnji petek zvečer ^ gostilni Zorman v Valburgi člani konjeniškega društva ob!onosni na svoje vzreditelje, ki so iz 25 egel ponudili ljubiteljem psov 114 rodovniških mladičev, je presodil vzrejni referent Borut Sajovic. Kot je med drugim povedal Janez Finžgar iz gospodarske komisije, svojih načrtov za nadaljnje urejanje vadišča niso uresničili v celoti zaradi napovedi o odprodaji tamkajšnjega zemljišča. Nakup zemljišča v okolici Nakle-ga in izgradnja novega vadišča bo poleg že utečenih dejavnosti glavna naloga v letošnjem programu dela, je napovedal predsednik Janez Bartol. Čeprav je imelo društvo pogodbo z Merkurjem za dolgoročni najem zemljišča ob železnici in je tam več let urejalo sedanje vadišče, se bodo zaradi nenadne odločitve za prodajo zemljišča morali kinologi umakniti. Kljub prizadetosti bodo člani zbrali toliko moči, da bodo še enkrat začeli znova urejati vadišče. Vztrajnost so dokazali že z dosedanjim delom. Najbolj delovnim članom so se na občnem zboru zahvalili s podelitvijo 7 srebrnih in 11 zlatih znakov KZS, v republiki pa bodo trem podelili priznanja II. bil stopnje in dvema priznanje KZS I. stopnje. • Stojan Saje UBSKA (več kot phsna šola) V Kranju, Škof (i Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce S 064/411-581 SflVNfl • SOLflRIJ 064/221133 d TELOVADBA S ZA NOSEČNICE ENERGIJSKI NAPITKI PRESKRBA TRŽIČ Prodajalna Šport Cankarjeva 1, Tržič, tel. 50-234 del. čas: 8.-11., 14. -18., erCatOr sobota 7.-12. ure PREDSEZONSKA AKCIJSKA PRODAJA KOLES "ROG" REDNA CENA AKCIJSKA CENA 28.010,60 26.811,40 22.018,70 13.828,60 13.962,00 m. in ž. kolo DAKOTA 26" 18 P m. in ž. kolo RANGER 24" 18P otroško kolo RANGER 20" 6P otroško kolo KEKEC 16" otroško kolo BMX 12" in 16" Plačilo: 5 obrokov brez obresti UGODNA PONUDBA MOTORNIH KOLES "T0M0S" APN 6S SCOOTER TSR 50 AVTOMATIK SPRINT AVTOMATI« A-35 SL 133.316,70 241.520,00 99.445,30 116.117,60 ZA GOTOVINO 127.984,00 231.859,20 95.467,50 111.472,90 Plačilo: 12 ali 24 mesečno posojilo brez pologa OBVESTILO Občina Preddvor obvešča občane, uporabnike lokalne ceste od središča Preddvora do Osnovne šole, da bodo v naslednjih dneh zaradi gradbenih del še vedno potrebne začasne delne In popolne zapore cestišča. Zaradi prekopa bo jutri, v soboto, 22. 2. 1997, popoldne na tem odseku potrebna popolna zapora cestišča. Občane prosimo za razumevanje in upoštevanje navodil Izvajalca gradbenih del. Vse stanovalce in upravllalce infrastrukturnih napeljav na odseku od Dvorskega trga 11 do Osnovne Šole v Preddvoru obveščamo, daje v času obnove cestišča možno opraviti prekope na cestišču z namenom ali obnove izboljšave napeljave. Kakršnokoli prekopavanje cestišča po opravljeni obnovi naslednjih 10 let Občina Preddvor ne bo dovolila. OBČINA PREDDVOR ŽUPAN Miroslav ZADNIKAR Vezenine Bled, d.o.o., Kajuhova c. 1, 4260 BLED ODDAJA V NAJEM poslovne prostore v velikosti: I. nadstropje 332,75 m2 II. nadstropje 374,15 m2 Poslovni prostori so komunalno opremljeni (voda, elektrika, sanitarije, centralno ogrevanje) in opremljeni s tovornim dvigalom. Nahajajo se v središču Bleda z zagotovljenimi parkirnimi prostori in možnostjo ureditve posebnega vhoda. Vse dodatne informacije lahko dobite vsak dan od 8. do 14. ure po telefonu št. 064/741-600, možen pa je tudi ogled. Kontaktna oseba je g. Jaka POR. Vse ponudbe z navedbo dejavnosti (programom), potrebno površino in ponujeno višino najemnine za m2 je potrebno poslati na naslov: Vezenine Bled, d.o.o. Kajuhova c. 1, 4260 BLED Ponudba velja do oddaje poslovnega prostora v najem. SUMONT, d.o.o., KRANJ Podjetje za suhomontažne storitve v gradbeništvu Podjetje za izvajanje notranjih suhomontažnih gradenj zaradi povečanega obsega del in razširitve dejavnosti razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Vodja montaže - skupinovodja 2. Monter stropnih in stenskih sistemov Knauf in Armstrong 3. Slikopleskar Pogoji: - delovni čas po potrebi podjetja - zaposlitev za določen čas z možnostjo redne zaposlitve - zdravstvena sposobnost - prednost imajo delavci z izkušnjami na področju montaže Knauf in Armstrong sistemov Pod tč. 1: - srednja šola tehnične smeri, delovodja - sposobnost vodenja Pod tč. 2 in 3: - 3 letna poklicna šola (mizar, tesar, slikopleskar, ključavničar) STIMULATIVNA PLAČA! Dodatne informacije po tel.: 328-022 mobitel: 0609 629-765, 0609 629-736 Prijave z življenjepisom dostavite do 28. 2. 97 na naslov: SUMONT, d.o.o., KRANJ Hrastje 29 4000 KRANJ O odločitvi vas bomo pisno obvestili do 7. 3. 97. RDS SII/.RI.O 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA SMO NA LEVI... ...IN NA DESNI PA NA SREDI TUP1 s« > O +■» >(/) h- s T- TO 'v? (D S A CM J* o. s 8 O) CC fl 2° z® To 11 ca h- j* — co fl zS §jU*f _ cWn m 3 cd ^ c JUN C - M Fin isij Brni 2 = 5 CD A~o ■- _ £ »o o c co C ^ C\j "9 = Č3> <0 *J . °^ .'« cn E ca -N- „- f iS H Z o. h S aO CL UJ -4 (/) 1 ii Ul CD ttO 8 2 12 > ci 23 iS < N r» §i| _| -0C-1 Q< 2 OZ Q->u> c ca > o C iS » Ef c aw >o oP. ^ (D§ o> JSč 1« H 2i o. > C/} ca . 1 c 3 2 o 3.5 £3 0) > E o g-D CL h-» O) ^2 "Ševi I "8 °?o ca ,9 o CD CA O 5 2 "? E > CD d) N S. 2 3 je co ca II o ca c « § ^ to E ^^.9 CNJ o . ca 2 .5 o ca 2 , ca s£ t^c 2 ca-2. ,^^ca m o c CD CD c ca-S ;y S ^ M?; -C -n O m o-t- E ?Si cd ca 'fi d) lil .«cc> I o w o> 1 co ca c o>> ca C O o "D a^o c 5. ca — :^.3 C o « 181 .O Jo2 * o CD — W 00 IW £ 5.5 ca ca čT ca iS > to ..MUH) c:-- E 8 > c q ca ca 2 5.^ 21*1 . ca" > N c o «N, Hi p 2 o CL 0)T3 N CD 3i ■ K ca >03Q CD C >o CO Si jo niže, ga pregledajo, spiraj0 in naidenine kasneje proučuje jo v laboratorijih. Arheolog Janez Dirjec J? piščal našel v tako imenoval" breči v globini kakih 30 centimetrov: "Doslej smo nak°' pali okoli 250.000 koso,v najrazličnejših kosti. V pH/ meri s tem je človeških izdel' kov med nakopanim matena* lom izredno malo, približno ep kos na kubični mater matef ala. Izkopavanja se bodo na* dalj evala še leta. P? predlanskem odkritju piŠČa" je zdaj vhod v jamo zavarova" z železno ograjo, ki varuj6 pred nezaželenimi iskalci ta* kega blaga. Ostankov človek* pa doslej med izkopaninami n' bilo." Iz piščali, pravzaprav njene' ga posnetka, so seveda znansj; veniki seveda poskusili izvabi'' tudi kakšen zvok. Razočaran' so ugotovili, da se kar tako na piščal ne da piskati in Potn° so poiskali pn etnomuziKoloj? Dragu Kuneju, ki je zlahjj* izvabil iz piščali prav m'1 zvoke. Ugotovil je tudi, da s. da na piščal piskati na ll načine. Pri tem se je ju domači inflaciji, so sistemski problemi, ki jih sami ne Korejo razrešiti, njihova nenehna opozorila pa ne zaležejo. ..Prvi dan sejma mode, ki je °" še pred uradnim odprtjem ^menjen poslovnežem in notarjem, se je sestalo združe za tekstilno, oblačilno in pnjarsko predelovalno indus-$° pri Gospodarski zbornici cnije. Pripravili pa so na* nv pu.^uj^ m j*- ^ olcroglo mizo o pogojih pošlo- krat manjša kot v državah EU *ar,ja tekstilne in usnjarsko 1 Predelovalne industrije v luči Povečanja konkurenčne spolnosti. ^a Četrtino slabše plače .Slovenska tekstilna industrija Se je po izgubi južnih trgov JJJa za 40 odstotkov, najbolj ^klava preje in tkanin. Premerila se je na zahodne trge ...bila že predlani čisti izvoz- omogoča zaposlenost, obstaja pa nevarnost njenega usihanja, če ne bo razvoja, v primerjavi z nemško tekstilno industrijo je v slovenski prihodek na zaposlenega dva do štirikrat nižji. Dodana vrednost se pri nas ne povečuje in je že 2,5- im Venaar je celotna panoga no vrednost Slovenija je "ujela" del poslov, ki se v Evropi selijo s severa na jug, kar pa ni dolgoročna rešitev, saj se bo selitev brez dvoma nadaljevala. Ker je moč pričakovati podražitev energije in povečanje stroškov ekologije, bo to še pospešilo usihanje naše tekstilne industrije. Dodaten udarec za njeno konkurenčnost bo predstavljala tudi uvedba davka na doda- janja leta v izgubi, ki povzro-j* Predvsem zaostanje tečaja J domači stroški. Če zaradi |a ne bi bilo izpada dohodka Jotna tekstilna industrija ne u lrnela izgub, dodatne pro-pa ji povzroča cenejši sti?2' P°seDne probleme tekla* m povzroča velik delež openih žensk, ki je kar 76-Ce/0f^n, medtem ko je v Tekstilna industrija bi morala enotneje nastopati do trgovine, ki je dobro organizirana in se vse bolj povezuje. Lani je propadel poskus enotnejšega nastopa do tujih dobaviteljev surovin, zato se konfekcionarji vse bolj usmerjajo na tuje dobavitelje tkanin. Težko si je zamisliti, da bi tekstilci, ki so konkurenti na domačem trgu, D^5ujejo"~"šeJ"se"z"~niij*imi skupaj poskušali osvajati nove ij^mi, ki so včasih 10- do tuJe tr8e- RS? £S$ « T<*s,ilci rw° Uk/T Slovenska tekstilna industrija je v zadnjih šestih letih *a 25 odstotkov. (j0f^stilci na te probleme že pjj— zaman opozarjajo, saj r»an.nas še ni dozorelo spoz-<;"Je> da ne moremo živeti dr/°. °d uvoza. Industrija se Prest zmanJšuje, kar ni b0 rvHkturiranje, temveč gro-uK>njanje. J^tilci "love" dodelavne v ,s,'e> ki se selijo na jug 34.363 delovnih mest. Zaradi zaostajanja tečaja je izpad prihodka v zadnjih treh letih znašal 17,1 milijarde tolarjev. Če bi za dve odstotni točki zmanjšali prispevke na plače, bi za tekstilce to letno pomenilo 417,7 milijona tolarjev, prav toliko, če bi za dve odstotni točki uspeli zmanjšati obSeteksti'nJ industriji narašča odsotnost z dela. Če bi za dve 8 dodelavnih poslov, kar odstotni točki zmanjšali obrestne mere pa bi to letno pomenilo 107 milijonov tolarjev. Preračun je napravljen za leto 1995, saj vseh podatkov za lansko leto še nimajo. K tem problemom pa je treba dodati še neenakopravne pogoje na domačem trgu in izgubljeno premoženje na jugu. Združenje tekstilcev in usnjarjev je zato na torkovi seji predlagalo več sistemskih ukrepov. Nadomestili naj bi jim razkorak med inflacijo in tečajev in iz proračuna zagotovili regresiranje obrestne mere in prispevkov. Zaradi delovne intenzivnosti in velikega deleža zaposlenih žensk naj bi bili prispevke z 38 zmanjšali na 34 odstotkov. Nadomestilo za bolniško do enega meseca naj bi polovično pokrival zdravstveni zavod, da bi jo odobravali tako kot nad tridesetimi dnevi. Zakonsko naj bi uredili problem izgubljenega premoženja, predpise pa spoštavali vsi, da na domačem trgu ne bi bilo nelojalne konkurence. Tekstilna industrija se bliža dvanajsti uri Čeprav se tekstilni industriji bliža dvanajsta ura, je težko pričakovati, da bodo predlagani ukrepi uresničeni, je že na okrogli mizi dvom izrazil Val-ter Drozg podpredsednik GZS. Prispevne stopnje namreč zdaj niso 38-odstotne, temveč zaradi davka na plače dejansko 41,2-odstotne. Znižanje je težko pričakovati, saj se je že lani iz državnega proračuna v pokojninski sklad prelilo 115 milijard tolarjev. Prav tako je težko pričakovati, da bi podobno kot na Češkem izvozna podjetja ne plačevala obresti. Kdaj bo naša vlada doživela pepelnič-no sredo, se je retorično vprašal dr. Tone Hrastelj. Veliko lahko seveda naredijo podjetja sama, mnoga rešitev vidijo v blagovni znamki, ki pa ni. čudežno zdravilo, temveč element trženja. Skrajšati bi morali prodajne poti, saj je tekstil užiten, dokler je svež, tako kot riba. Časovna tekma je zato zelo pomembna, kar dobro vedo v ZDA, kjer so med proizvodnjo in končno prodajo le štiri manipulacije, v Evropi pa jih je dvanajst. Pri tečaju gre tudi za vprašanje, kam se preliva premoženje Na vse te probleme že dolgo opozarjamo, sistemskega odziva pa ni, nikjer ni videti industrijske politike, če bo šlo tako naprej bo ostalo le za vzorec tekstilne industrije je dejal Alojz Omejc, direktor kranjske tekstilne tovarne Zvezda. Podobna opozorila so izrekli tudi drugi direktorji. Slovenija ni prežeta z razvojno filozofijo, prevladuje monetaristično finančni pogled, v katerem zanjo ni prostora. Strategija povečanja konkurenčnosti slovenske industrije je dokument, ki odgovarja na vprašanje, kaj si Slovenija želi, je odgovor na strokovno enoumje, ki zdaj prevladuje pri nas. Vendar je le pot, po kateri naj bi šli, od ekonomske politike bo odvisno, če jo bomo prehodili. Moram pa reči, da sem precej pesimističen, saj je dokument dejansko nastajal ob vladi, ne v njej, je dejal državni sekretar za industrijo dr. Vlado Di-movski. Pesimizem je pojasnil tudi z dejstvom, da je bilo z začasnim financiranjem ministrstvu za gospodarstvo odmerjenih le 21 odstotkov sredstev, socialnim transferom pa 121 odstotkov. Za resen zasuk pa imamo zadnjo priložnost, saj se po vstopu v EU ekonomska sestava ne bo več bistveno spremenila, je še dejal dr. Dimovski. Glede tečajne politike pa je dejal, da gre pri njej tudi za vprašanje, kam se preliva premoženje, saj to s pridom uporabljajo velike nacionalne ekonomije, Slovenija pa ga zaradi trdnega tolarja izgublja. • M. Volčjak ^°venska farmacija tudi uradno v družbi najboljših Uradno potrjena kakovost jMljanski Lek si je že vse od svojega nastanka prizadeval za i°Sego največje ravni kvalitete. K temu ga je poleg lastnega Peresa vodilo tudi sodelovanje s tujimi velikimi farm-^eytskimi hišami ter nenazadnje tudi vse zahtevnejše a«tativne farmacevtske norme. likoJana' 21* februarJa " Večletna 0»jVe*.a Prizadevanja za doseg kar j»nja |Je celostne kvalitete in certificir-Ahpi vfi*te so se dokončno uresničile. Slovi , inštit«t za standarde (BSI) ter Po Dr!. taSUtut za standard (SIQ) sta tega CS°^ v 'anskem oktobru v začetku ISogJJJfseca Leku podelila certifikat Nvttli zmenjeni certifikat označuje proi> ?bse8 kvalitete tako produktov, Poo^Vodne8a procesa kot tudi samega \ CENTER amer. kom PERISKOPE DOL! ob 10. uri, amer. kom. SPACE JAM ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. kom. PERISKOPE DOL! ob 16. uri, slov. ljub. drama OUTSIDER ob 18. in 22. uri, amer. drama LOV NA ČAROVNICE ob 20. uri ŽELEZAR avstral. druž. kom. BABE ob 16. uri, amer. akcij. pust. film SVETLOBA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. znan. fant. spekt. DAN NEODVISNOSTI ob 16. uri, amer. drama SLEEPERS ob 18 30 in 21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA vojna drama PRAVI POGUM ob 18. uri, amer kom. TAJNI AGENT 000 ob 20. uri BLED Ni predstav zaradi selitve na novo lokacijo! ŠKOFJA LOKA jug. film LEPE VASI LEPO GORIJO ob 18. in 20.15 uri ŽIRI amer. trill. ODKUPNINA ob 20 uri NEDELJA, 23. FEBRUARJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.05 Včeraj, danes, jutri 8.10 Ozare, ponovitev 8.15 Skrivnost sedme poti, ponovitev nizozemske nadaljevanke 8.40 Živ žav 9.35 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 9.40 Na vrtu, ponovitev 10.10 L. Bernstein: Koncerti za mlade, 10. oddaja 11.05 Podobe narave, kanadska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 12.30 Nedeljska reportaža, oddaja TV Koper - Capodistria 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 13.35 Planet In, ponovitev 14.55 Skopuh, francoski film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.30 Domače obrti na Slovenskem: Krovci 19.05 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.20 Rondo kviz 21.40 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, vreme 22.40 Kraj zločina: Gospa Bu se smeje, nemški barvni film TVS 2 8.00 Euronevvs 10.20 Mali oglasi, slovenska nadaljevanka 11.45 Zlata šestdeseta slovenske popevke, ponovitev 11. oddaje: Elza Budau 12.45 Echo Point, ponovitev avstralske nanizanke 13.10 Triptih Agate Schvvarzko-bler, ponovitev slovenskega barvnega filma 14.30 Opustošena Rusija, ponovitev francoske dokumentarne oddaje 15.55 Atletski miting, prenos iz Birmin-ghama 18.15 SP v nordijskih disciplinah, tek 5 km (ž), posnetek iz Trondheima 19.30 Echo Point, avstralska nadaljevanka 20.00 Kruh in vrtnice, novozelandska nadaljevanka 20.55 Alpe - Jadran 21.25 Žive legende iz daljnih dežel, francoska dokumentarna nadaljevanka 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Festival San Remo '97, posnetek zaključne prireditve 1.05 Alpe Jadran TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.30 Risanke 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet 10.25 Atlantis, ponovitev glasbene oddaje 11.10 Dediščina sončnih bogov: Sheikh Abdel Ourna, 5. del dokumentarne serije 11.50 Nedeljska matineja: Pomembneži, film 13.45 Bravo, maestro, ponovitev kuharske oddaje 13.55 Daktari, 25. del nanizanke 14.50 Ta čudna znanost, ponovitev 13. dela 15.05 Najstniki proti vesoljcem, 14. del serije 15.35 Super samuraj, ameriška nanizanka 16.00 Alf, 28. del 16.30 Mupet show: Dyan Cannon, lutkovna serija 17.00 Disney predstavlja: Časovni popotnik 17.50 Korak za korakom, 14. del nanizanke 18.10 Miza za pet, 14. del nanizanke 19.05 Mojstri iluzij, dokumentarna oddaja 20.00 Nedeljski večerni film: Zmotno pričevanje, Philicia Rashad, Philip Michael Thomas, Teri Austin 21.40 Vitez za volanom, 28. del nanizanke 22.30 Vročica noči, 14. del nanizanke 23.20 Nenavadna doživetja, ponovitev 13. dela 0.10 Video strani POPTV 8.00 Pink panter, risanka 8.30 Peter Pan, risanka 9.00 Kapitan Zed, risanka 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Maček Felix, serija 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija 11.00 Srečni Luka, nanizanka 12.00 Argument 12.30 Poslednja meja, nanizanka 13.00 Varuška, ponovitev 13.30 Princ parka, ameriški film 15.00 Glavni kuhar, nanizanka 15.30 Gorski zdravnik, nadaljevanka 16.30 Prstan, 2/4 del nadaljevanke po romanu Danielle Steel 17.30 Zaljubljeni, francoski film 19.30 24 ur 20.00 Športni krog 20.30 Nedeljski film: Mož, ki bi bil kralj, ameriški film; Sean Connen/, Cristopher Plummer 22.45 Hokej 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 10.00 TV prodaja in turistični napovednik 11.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.00 Angelus, prenos iz Vatikana 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 V 80 dneh okoli sveta, risani film iz serije Velike avanture 14.00 Slovenska ljudska pesem 14.50 Izbor iz družinskega studia 17.00 Vse za otroka, ponovitev filma 18.30 Izviri 19.00 TV dnevnik 19.20 TV prodaja 19.20 TV prodaja in turistični napovednik 19.30 Burleska 20.00 Mladi volkodlak I., ameriški film; Michael J. Fox 21.35 Prizori iz družinskega življenja, ponovitev 22.35 TV prodaja in turistični napovednik 23.15 Tv dnevnik 23.30 Video kolaž HTV 1 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaja 13.10 Folklorna oddaja 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Risanka 14.55 Oprah Show 15.55 Darilo življenja, avstralski ba/vni film 17.20 Poročila 17.25 Pustolovščine Neda Blesinga, nadaljevanka 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 San Remo 97, festival italijanske popevke, ponovitev 23.20 Opazovalnica 23.50 Rojena ubijalca, ameriški barvni film; Woody Harrelson, Juliette Lewis, Robert Downwy jr., Tommy Lee Jones 1.45 Poročila HTV 2 10.35 TV koledar 10.45 Neskončno potovanje, ponovitev poljudnoznanstvene serije 11.45 Dosjeji X, ameriška nanizanka 12.30 Polnočna premiera, ponovitev: čarovnice 16.10 Zlati gong, ponovitev 17.10 Koncert klasične glasbe 18.05 National geographic, ameriška dokumentarna serija 19.00 Popaj, risana serija 19.30 Dnevnik 20.15 Selitev, ameriški barvni film; Richard Pryor, Beverly Todd 21.45 TOP šport 23.00 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 23.25 Vidikon AVSTRIJA 1 12.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Superveleslalom (m), prenos iz Garmischa 13.30 Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju: Nordijska kombinacija, tek 15 km, prenos 14.00 Prsa ali stegno, francoska komedija 15.40 Schut, nemško-francosko-italijanski pustolovski film 17.30 Gospod Bean, humoristična serija 18.00 Srček, oddaja, ki pomaga osamljenim, da se zaljubijo 18.30 šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Twisters - noč tornadov, ameriški film katastrofe 21.45 Šport 21.55 Kraj zločina, nemška TV kriminalka 23.25 Čas v sliki - Po premieri 23.35 Na prelomnici, ameriška filmska melodrama AVSTRIJA 2 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.35 Pogledi v vedenje živali 15.05 Česaričin kurir 15.30 Schwartzwa!dski češnjevec. nempka komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 10.54 Pogledi od strani 20.15 Kaisermuhlen-blues, avstrijska serija 21.00 Selfman 21.05 Sosedi, Slamnati vodvec 21.15 Ženski zdravnik dr. Mar-kus Merthin, 3. del zdravniške serije 22.00 Čas v sliki 22.10 K stvari 23.25 Vizije 23.30 Preprosto klasično: Nabuc-co, opera Guiseppa Verdija, posnetek predstave 0.30 Teden kulture 1.00 Hello Austria, Hello Vienna 1.25 Pogledi od strani 1.35 Dober dan, Hrvati 2.05 Dober dan, Koroška 2.40 Domovina, tuja domovina 3.05 K stvari, ponovitev 4.25 Šport v nedeljo, ponovitev 5.20 Klub za seiorje, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Top spot 19.10 Miha Pavliha 9.40 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Krila na nebu: (Produkcija: Marko Malec) 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 420 (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 39. oddaja 11.25 Top spot 11.35 ŠKL -šolska košarkarska liga 12.25 EPP blok - 3 12.30 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 130. oddaja 13.03 Z vami smo bili... nasvidenje 13.04 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.05 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ-POKLICITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, Informativna oddaja 20.35 EPP blok 20.40 Videonovice za gluhe in naglušne 21.05 Nedeljski film: Novinci ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 20.00 Turistič-no-etnološka prireditev "LUČ V VODO" na predvečer Sv. Gregorja v Železnikih leta 1996 ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.15 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Karneval na Kanarskem otočju (ponovitev) 20.43 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani KINO TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved spore^ 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GPt;L MO, zabavno glasbena oddaja - po"0' vitev 16.30 Nora nedelja: zabav": ^ nedeljsko popoldne 18.40 Mini'j 19.00 Telemarket 19.10 Napoved spf eda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodf£ 18.05 Otroški program: Ura praVjJf 18.25 Video boom 40 19.40 Top sp°l 19.45 TV prodaja 19.50 Spored Glasbeni mix 20.30 Šolska košarkars^jf! liga 21.10 Potovanja: Tunizija 2l-»"r Film 23.00 Top spot 23.05 TV prod«? 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna nap0^ | 5.50 EPP 6.00 Pregled dogodkov - dan^lf jutri 6.50 EPP 7.00 Radio SlovefflJ«, Druga jutranja kronika 7.40 P'6^ dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziraj se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 Pjfi 9.00 Nedeljski klepet ob kavi -Heike Grašič 9.50 EPP 10.00 P'e%{ Gorenjska - Preddvor 10.50 EPP V^fl Po domače na kranjskem radiu v 'yX narodnozabavne glasbe 11.50 EPP 'r. Brezplačni mali oglasi 12.30 OsmrjJS zahvale 12.40 Kmetijska oddaja t*^ EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP Voščila 14.50 EPP 15.25 EPP 1*5 Dogodki in odmevi RS 16.20 PrjB Gorenjska 16.50 EPP 17.20 Hitro, o**' visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni/; Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Ve««' program - Glasba po izboru ToSj Zavrla 24.00 Zaključek programa n» Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia ob 10:00 bo s . Klepetalnica. Ob 11:20 bomo »JS prisluhnili oddaji Minute za ri*3 zdravje. Točno opoldne, torej ob 1*"3 se bomo sprehodili po Teden«**, mozaiku in pregledali vse Pom?o|jc nejše dogodke, ki so se v naši OJJ^Jj zgodili v preteklem tednu. Ob 12n, vabimo, da prisluhnete Nedeljs"' hovni misli. Sledil bo pogovor * v Sladičem o kriminalu na Gorenjs* ^ Obvestilom boste lahko prisluhnili j, 12:50. 13:10 je čas za Osmrtnic', zahvale. Sledile bodo glasbene ce*'(j(i! Za prijeten konec delovnega 'e o) bomo ob 14:30, poskrbeli tak°> bomo zavrteli Kolovrat d«""**"1- R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 7.5° -jt 8.00 Mirin vrtiljak 11.00 Mali oglasi ^ Osmrtnice, BBC, voščila 13.00 Ne0% glasbeni gost: "Mon ami" 14.00 »JJa 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 vo*^ 17.00 Nedeljska tema 18.00 Minu j ljubitelje resne glasbe RSORA aga mestnega Škofjeloški m 8.00 Napoved programa Ml zgodovinski spomin 9.00 tema - Prenova stare< Škofja Loka 11.00 orvu,JO,—- h 11.40 Kino 12.00 Nedeljska misel 12.30 Čestitke 13.30 popoldne 15.30 RA Slovenija M^g? besed 17.30 Nedeljsko srečanj« Odpoved programa R RGL old"l 7.30 Kaličopkova druščina najmlajše ergeelovce 8.30 Dop0' d > RGL 8.45 Servisen informacije,»' flj > prevoznost cest, spi. inforarncu |j Naj, naj pesem tedna 9.30 Kam fl3« „ v Ljubljani 10.00 Horoskc-P ^9 Duhovna misel - Rudi Koncili)3 .j.* Naš gost je... 12.00 BBC - novice ^ Nedeljska reportaža 13-15 trtr^ 13.55 Pasji radio 14.30 Dežurne 3 vine 15.30 Dogodki in odmevi, H ry novice 19.20 Žrebanje LOTO^'ZM 20.00 Lucky numbers 21.00 Osy an^ ČAROBNEGA DNE ob 20. uri ŽELEZAR amer. ris. 101 DALMATINEC ob i° ^.v. akicj pust. film SVETLOBA ob 18. In 20. uri TRŽIČ avstral. druž. kom. BABcoVofV»gj amer. drama SLEEPERS ob 18. in 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA^ ^ 01% amer. kom. TAJNI AGENT 000 ob 18. uri. vojna drama PRAVI POGUM °°ž\jfiS\ Lfctfill Ni predstav zaradi selitve na novo lokacijo! ŠKOFJA LOKA jug. film LErc arner.,J» GORIJO ob 18. In 20.15 uri ŽELEZNIKI amer. kom. JACK ob 19. uri Z'"'. y£RI* ODKUPNINA ob 17. uri. slov. melodr. OUTSIDER ob 20. uri DOVJE psln. w" REAKCIJA Ob 19. uri ■> VSEBINA 91 fOMAŽ BOLE: kultura - dragulj ali žulj LM MENCINGER: Zbornik Prešernovih nagrad T"ogovor z Bebo Jenčič ^HANKO SLANOVIC: $nio Kumerdeja že pozabili? Beseda urednice V tem mesecu je bila zagotovo največkrat izgovorjena beseda kultura. O njenem neZavidljivem položaju pri nas tokrat za Snovanja razmišlja Tomaž Bole. Pogovor z ^juzejsko svetovalko Bebo Jenčič iz Gorenjskega muzeja Kranj se dotika a°lgoletnega zbiranja dokumentacijskega gradiva o Prešernovih nagradah in nagrajencih, kar je bilo tudi osnova za pripravo zbornika ob petdesetletnici Podeljevanja Prešernovih nagrad. Branko Slanovic le vrsto let proučuje življenje ln delo znamenitega, a v pozabo potisnjenega blejskega rojaka Blaža Kumerdeja, od nlegove smrti bo 10. marca letos poteklo že 192 let. • Lea Mencinger IZIDOR JALOVEC: Hommage Egonu, akril na platnu, aluminij, 1997 Razstava slikarja in grafika Izidorja Jalovca v galeriji Mestne hiše v Kranju je brez dvoma zanimiv likovni dogodek. ihnaž Bole iKULTURA - DRAGULJ ALI ŽULJ ; e Gaulle je bil po duši in prepričanju vojak. Velespoštovani general, zmagovalec in politik, ki je ljubil in spoštoval svojo rodno domovino, je ^ 0ral na novo postavljati temelje Franciji, državi z dolgo in bogato tradicijo, polno sprememb in preobratov. In glej - odločil se je za naslednji j J?tni red državotvornih ministrstev: Najprej je določil predsednika vlade, nato notranjega ministra za postavitev reda navznoter in zunanjega £ lnistra za čimhitrejšo in čimboljšo vzpostavitev mednarodnih odnosov. Na četrto mesto po državotvorni pomembnosti je postavil kulturo -!J Q]brZ ne po naključju, kajti bil je odločen moz in človek dejanj. kultura je državotvorna sHkl ^ korak zavedanja lastne identitete v lahk generalovih razmišljanj in odločitev km*0 Zagotovo zaznamo v vlogi in spoštovanju svet re,in umetnikov v prvih letih po drugi temelinl v°Jni tudi v sloveniJi- Kultura kot Vpdpvn s:tihih krnv v^'J nacionalne identitete je uživala spošto- OtUCm Minin Kruv Porfi 111 'me^a SV0J status, kajti ljudje so se kljub ^oča amu mo^no zavedali, da je zdrav in razv " ^Un sP0S0Den ustvarjati prave pogoje za yrednJ naFoda- V ljudeh se je ohranilo še nekaj ^nd°\ a "gnile" preteklosti, ki pa so jim Hjfc e namenjali globoko spoštovanje: umetna, L.u^telj, temeljna poklica kulturne vzgoje ^°vek cenJena' Poštenost in dostojanstvo itHeja a do samega sebe in do sočloveka sta Uredi* V samem zametku postavljanje nove kuitUrVe ^e dov°lJ mesta v srcih ljudi. Ko držav n° vzgojeni ljudje kreirajo politko, je kot j trdna- Vendar je bilo kasneje žal tako, Niti z8°dovina že nemalokrat dokazala: ali no a,_ ki. kulturo in vzgojo odriva v ozadje Narava je neizprosna, umeten poseg vanjo je slej ko prej kaznovan. Če sam nimaš osebne potrebe po duhovni hrani, še ne pomeni, da je tudi ljudstvo nima - najmanjši dokaz za to je naše bogato ljudsko izročilo. PahHđ J0 zlorablJ£ v politične namene, kmalu »ovij državo v propad. Upam, da sedem let t0vltJ lskanj ni predolga doba, da bi zadnjo stn-o izkušnjo prejšnjega sistema že pozabili. ^Pričevanje neprepričanih teže iSt°' smo mn°gi. ki se zavedamo vloge, Ibvar držav°tvornega pomena kulture, pričanj. . 00 rojstvu prve naše samostojne in ba ^Vlsne države, je bila prav gotovo spremem-5voie^?nostnega sistema in odnosa države do Nz titete" t0Je kulture. Vendar smo ostali k0mnega upanja. Okarakterizirana s predznaku Strošelc oziroma poraba je v osnovnih Ha £nt-n nova država kultura tisti nebodiga-goSD' ki Je v času, ko je treba zaradi nujne o^oaarske rasti do konca zategniti pasove, v $k0(. Sedanjih politikov tista dejavnost, ki brez jib0^P°^aka na razcvet gospodarstva. In potem ^av °lahko peli slavo! ^e Je g°sPodarstvo tel° du§a ev Je kultura in vzgoja, ki jo daje, njena goSpo, Je osnova za telesni razvoj (razcvet du§Q .aarstva) pravilna in zdrava prehrana, je za *rak t • a kulturo in vzgojo) pomemben čist dihajt °rej, gospodje, zajemite sapo, jejte in ne kanje In kaj boste še jedli, ko vam pomanj- civjj ZraHa vzame sapo in se zatemni pogled? J nJe je integralna in kompleksna zadeva. Skozi prizmo novejše zgodovine slovenske kulturne politike si zdaj, po sedmih letih navidezno drugačnih izhodišč in temeljev lahko priznamo: nič bistvenega se ni zgodilo. Politiki so kulturnike zaprli v otroški vrtec, saj tako ali tako ne znajo drugega kot zapravljati denar, pa še medsebojnega dialoga niso sposobni. - Kako le naj bi ga bili? Tudi umetniki so ljudje. Sicer precej bolj strpni - pa vendar, tudi pri njih v boju za preživetje samoohranitveni nagon opravi svoje. Lahko je potem pokazati nanje z besedami: "Najprej naj se dogovorijo med seboj, kaj bi radi, potem pa bomo mogoče imeli čas zanje." I* a vsega tega ne bi bilo treba, če bi že od samega začetka jemali kulturo kot državotvorno področje. To pomeni, da bi izbral prave ljudi, zastavili nacionalni kulturni program, izdelali kriterije financiranja in odpravili ugibanja, kaj naj vendarle vsako leto ministrstvo financira. Kar pa je najbolj pomembno, za vselej bi se ognili možnosti, da se tisti z boljšimi zvezami in bolj agresivni po lastnih tozadevnih sposobnostih za tisto leto ali tistega ministra najedo iz državnega korita. Pa še tisti, ki so se najbolj najedli, so bili deležni le drobtinic. Sedem let je ljudsko število, ki oznanja prelomnico. Zato je zadnji čas, da sedmo suho kravo zamenja kakšna, vsaj za začetek malo bolj debela. Prav škoda bi bilo, da bi zapravili priložnost, na katero smo stoletja čakali kot narod. Tega bi se moral predvsem zavedati novi kulturni minister. Inercija ali ideja liljuč sprememb v slovenski kultru ne tiči le v spogledovanju z normativi Evropske skupnosti in UNESC-a, ki nam za vstop v Evropo postavljata kriterije in pogoje, temveč predvsem v posebnostih naše nacionalne kulturne zgodovine in sedanjosti. Nimamo tradicije meščanstva ne svoje aristokracije. Imajo pa na eni strani močno politično elito, šolano v prejšnjem sistemu, imamo veliko tako imenovane "kulturne produkcije ljubiteljstva in kulture prilaganja splošnemu (žal nevzgojenemu) okusu." Imamo pa tudi, hvala bogu, nekaj neinstitucionalnih posameznikov in skupin z odličnim pedigrejem, znanjem in sposobnostmi, ki pa žal zaradi okorelih veljavnih predpotopnih pravil igre ne pridejo in ne morejo priti do izraza. Temeljno vprašanje, ki si ga bo moral zastaviti novi kulturni minister, bo zagotovo, kaj je bolj pomembno: kulturna produkcija po inerciji dosedanjega načina dela in izkušenj ali pa bo dal prednost svežim idejam, temelječim na subtilnem zaznavanju zgodovine in sedanjega trenutka v umetnosti in družb. V nacionalnem programu bomo morali opredeliti, kaj je tisto, kar Slovenci potrebujemo, da ohranjamo našo nacionalno identiteto z vsemi njenimi posebnostmi. Kaj je tisto, kar mora zagotavljati država zaradi državotvornega značaja kulture, kaj bi bilo boljše, bolj smotrno in bolj stimulativno prepustiti koncesijam in kaj prepustiti vzvodom tako imenovanega "kulturnega trga". Zagotavljanje prostorov, materiallnih stroškov in plač ter zaviranje sofinanciranja programov javnih institucij nikakor ne more dajati svobodnih ustvarjalnih pogojev zaposlenim v institucijah -razen do spodbuja interno preživljanje vsakdana in uspevanje še tistih redkih idej, ki se morda porajajo v njihovih glavah. rVeinstitucionalni projekti temeljijo predvsem na izvirnosti in dobrih idejah, brez katerih se zagotovo ne bi mogli niti porajati, kajti prav v tem črpajo moč in energijo za izvedbo. Obremenjeni z najemninami za prostore (lastnih seveda nimajo), materialnimi stroški za izvedbo, večjimi stroški za propagando (ker niso vključeni v sisteme), se njihovi protagonisti do zadnjega diha tresejo za pozitiven izid finančne konstrukcije. Dvanajstin ne poznajo. So pa čakajoči na drobtinice iz proračuna po njegovem sprejetju (kdor izpelje projekt pred sprejemom proračuna, se lahko življenjsko opeče!), spopadajo se z dumpinškimi cenami vstopnic in siceršnje institucionalne kulturne ponudbe, redki dobrotniki ali prijatelji pa jim stopijo ob bok kot "sponzorji ali donatorji". In če jim ob koncu projekta slučajno ostane kaj denarja, so za svoje delo lahko celo (običajno sicer slabo, pa vendar) plačani. Doklej kulturni bogovi 4bc ostajajo isti ljudje na oblasti, se ponavlja tudi isti odgovor na pogosto vprašanje: zakaj bi menjali sistem, če bi potem lahko bil (najbrž za katere od dosedanjih protagonistov) tudi slabši. Pri tako državotvornem področju, kot je kultura, tranzicija ne more biti izgovor. Ohranjanje podpore skoraj izključno institucionalnim (in ne prevetrenim) programom in institucijam, ki se, žal, marsikje še niso otresle dolgoletne tradicije miselnega enoumja, povzdigovanje kulture kot dejavnosti posebnega družbenega pomena v smislu vtikovanja v sleherno vodstveno in programsko posebnost odličnih avtorskih zamisli in projektov, me spominja na čase, ko smo izpodbijali znameniti zakon o kulturi, ki je odločno prepovedoval zasebno dejavnost na področju kulture. In, ko smo dokazali, da je nesmiseln, so nam dali prav, in dodali: "In vendar bo po naše, ker smo se tako zmenili." JOirektor ene najuglednejših slovenskih institucij se je ob neki priložnosti pohvalil, kako mu je sponzoriranje hobi. Da, tistemu, ki ima plačo zagotovljeno, je lahko hobi, a mnogim vodjem dobrih, neinstitucionalnih projektov, je edini kruh. Glas vpijočih v puščavi Ifjlalo nas je Slovencev v primerjavi z drugimi narodi v Evropi. Še manj takih, ki delajo v kulturi. "Kulturni parlament" ima dva domova: Zgornji dom predstavlja institucionalni, od države in njenih organov ustanovljeni, ki je svoje inertno življenje iz prejšnje države podaljšal v novonastalo, ki se mu ne godi prav dobro, a ne tudi preveč slabo (še posebej), če ne daje naprodaj vodilnih stolčkov z revolucionarnimi idejami in izjavami). Neinstitucionalni, alternativni, zasebni ostaja v spodnjem domu, ali kakor bi v "sivih" časih rekli "under-groundu".In če je ugledna dražva kakor lepa in spoštovana dama, je kultura tisto, kar ji daje zunanjo in notranjo identiteto. In če se okiti z ustvarjalnostjo svojega naroda od rojstva do danes, zablesti v vsem svojem sijaju. Sama si lahko izbere: ali bo tisto, malo alternativno oster kamenček v čevlju, ki bo zaradi stalne bolečine onemogočal prijazen nasmeh na obrazu, ali pa bo, kakor si tudi zasluži, drag kamen na prsih, v ponos dami in spoštovanje tistih, ki jo imajo čast občudovati. Lea Mencinger Pogovor z Bebo Jenčič ob izidu jubilejnega zbornika PET DESETLETIJ PREŠERNOVIH NAGRAD Kdo se spomni Prešernovih nagrad leta 1947? Ali leta 1950, ali morda leta 1980? Petdeset let je gotovo obdobje, ko se pozabi še vse kaj drugega. Zbornika Prešernovih nagrajencih, ki je izšel ob petdesetletnici obstoja te nagrade, prinaša vse o najvišjih slovenskih nagradah v kulturi za vsa desetletja. Dva znamenita Prešernova nagrajenca - Božidar Jakac in dr. Bratko Kreft na otvoritvi razstave 4. februarja 1981 v Prešernovi hiši v Kranju. Zbornik z naslovom Petdeset let Prešernovih nagrad, pred kratkim sta ga izdala Upravni odbor Prešernovega sklada in Gorenjski muzej Kranj, ni le zbornik, v katerem so našteti s prestižno nacionalno nagrado nagrajeni in predstavljeni posamezniki, ki so s svojim delom posegli v sam vrh umetnostnih in kulturnozgodovinskih dosežkov pri nas. Zbornik je vsekakor mogoče brati na različne načine: je obenem običajna in včasih tudi razburljiva zgodovina izbiranja nagrajencev, pri tem pa vseskozi proseva včasih bolj včasih manj nakazana povezanost odločanja z vsakokratno oblastno strukturo. Predvsem pa je zbornik predstavitev dokumentarnega gradiva o nagradah in nagrajencih. To je še posebej pomembno, ker se je prva leta podeljevanja te nagrade zdelo, da se objave in dokumenti niso ohranili niti za arhiv. V Gorenjskem muzeju Kranj so se pred sedemnajstimi leti odločili, da začnejo pripravljati občasne razstave o Prešernovih nagrajencih in nagrajencih Prešernovega sklada: prav v Kranju v prostorih Prešernove hiše je pravzaprav nastal zametek fonda sedanjega dokumentarnega gradiva o tej nacionalni nagradi. Nastanek zbornika je bila le predstavitev, posledica doslej zbranega gradiva. O tem je tekel pogovor z Bebo Jenčič, muzejsko svetovalko Gorenjskega muzeja Kranj. Vse je zdaj pregledno in na ogled v eni knjigi: pregled umetnostnih dosežkov, preverjanje meril, kdo in kaj pomeni v umetnosti zdaj in nekdaj. Če se pred več kot desetletjem vi osebno ne bi domislili postavljanja občasnih razstav o Prešernovih nagrajencih, Gorenjski muzej pa je to podprl, ali bi del dokumentarnega gradiva o tem še vedno ostajal bolj ali manj pomanjkljiv? "Ne vem, morda. Morda pa bi medtem katera druga institucija začela s podobnim zbiranjem in prezentiranjem teh nagrad." Ljudje smo pozabljiva bitja. Letošnje nagrade še dobro pomnimo, lanske morda, za nazaj pa -kdo še kaj ve. Se vam zdi, da tudi sami nagrajenci, potem ko je slovesnost podelitve mimo, ko žarometi, s katerimi so osvetljeni v žarišču pozornosti, ugasnejo, te nagrade ne uporabljajo kot način opozarjanja na vrhunske dosežke. Mislim na to, da se predstavitev na razstavah o Prešernovih nagrajencih skoraj ne udeležujejo. "Mislim, da večina nagrajencev ne da kaj dosti na dodatno predstavitev, ki so predstavljajo vsakoletne razstave o Prešernovih nagrajencih v Kranju. To šepose-bej velja za pesnike in pisatelje. So pa tudi izjeme. Pred dvema letoma so na primer prišli prav vsi nagrajenci, le igralka Zidarjeva se je opravičila. Na letošnjo razstavo, odprli smo jo 6. februarja, je od osmih nagrajencev prišel (sicer z zamudo) le Zdravko Papič, nagrajenec Prešernovega sklada za oblikovanje. Letošnja odzivnost med samimi nagrajenci, naj omenim, da so to bili Veno Taufer, Vojko Vidmar, Marko Japelj, Milena Morača, Brane Šturbej, Uroš Zupan, Vlado Žabot, seveda ni primerljiva s prvo razstavo, ki smo jo odprli leta 1981. Takrat so prišli v Kranj tudi Božidar Jakac, pa dr. Bratko Kreft, Uroš Krek, Samo Smerkolj, Maruša Patik in drugi. Na prihodnjo razstavo v letu 1998 bodo pa morda prišli spet vsi letošnji nagrajenci, kdo ve." Kako ste se lotili zbiranja dokumentacije o Prešernovih nagrajencih in nagrajencih Prešernovega sklada? "Predvsem me je zanimalo, kdo je dobil nagrado in za kaj jo je dobil. Zakulisje ob podeljevanju je bilo pri tem drugotnega pomena. To seveda še ne pomeni, da nisem zbrala prav vsega, na kar sem v iskanju podatkov naletela. Za samo razstavo najrazličnejše polemike seveda niso bile pomembne. Pomembna je bila predstavitev in pa seveda dokumentacija, ki je po razstavi ostala. Žal so se vse razstave od prve v letu 1981 pa vse do letošnje vedno zaključile brez kataloga. Prav po tem so obiskovalci vedno znova povpraševali. Na začetku za katalog ni bilo denarja, v Gorenjskem muzeju pa smo razmišljali, da ga bo mogoče vendarle pripraviti za nekaj let skupaj. Pa žal ni bilo tako. Je zbornik Prešernovi nagrajenci v bistvu katalog za vse predstavitve doslej? "Ni čisto tako, je pa vsekakor zbornik s predstavitvami vseh nagrajencev in njihovih del. Zamisel sem nekajkrat predlagala upravnemu odboru Prešernovega sklada, pri tem pa me je vedno podpirala tajnica sklada Darja Jurjec. Na moje vztrajne predloge so pred dvema letoma v skladu res pristali na ta - morda bi res lahko rekli republiški katalog. Zbrano gradivo - nagrajenci in njihova dela - vse od začetkov podeljevanja v letu 1947, je vsekakor omogočalo tako celovito predstavitev v knjigi." Kako ste sploh lahko zbrali podatke, ko pa je znano, da na primer obrazložitve za nagrade do leta 1956 sploh ne obstajajo? "Na teh prvih podelitvah sploh ni bilo obrazložitev nagrad. Zato se niso mogle ohraniti. Morda so bile napisane in arhivirane, vendar pa po vseh dosedanjih prizadevanjih tega arhiva ni bilo mogoče najti. Arhivske podatke sem začela iskati že leta 1979, saj smo načrtovali prvo razstavo o nagrajencih že naslednje leto. Kar je bilo na voljo podatkov, jih je bilo potem treba poiskati v takratnih dnevnikih. Objavljeno je bilo le, da so ti in ti prejeli tako in tako nagrado in kolikšna je bila. Dopuščam seveda možnost, da so obrazložitve bile napisane, le v časopisu niso bile objavljene. Tudi kasneje so nekatere obrazložitve dokaj pomanjkljive, saj originalnih obrazložitev nisem našla, časopis pa je objavil le izvleček, skrajšano verzijo obrazložitve." Kako pa ste potem lahko ugotovili, za katero delo je dr. Bratko Kreft leta 1948 prejel Prešernovo nagrado? "Treba se je bilo potruditi do vsakega nagrajenca posebej. Pri dr. Kreftu je bilo še posebej zanimivo, saj je povedal, da nagrade ni prejel za Kranjske komedijante, ki so prav tedaj izšli, pač pa za prepesnitev in režijo Tugo-mera. Podobno raziskavo je bilo treba opraviti tudi z dr. Antonom Slodnjakom. Ker ni bilo podatka, zakaj je prejel nagrado, sem pač domnevala, da za roman o Prešernu, v resnici pa je bil nagrajen za roman Pogine naj pes. Tudi Karel Grabeljšek mi je povedati, da je leta 1948 prejel Prešernovo nagrado za zbirko Za svobodo in kruh, saj podatka o tem ni bilo najti. Več težav pri zbiranju gradiva za razstave in dokumentiranje sploh je bilo z nagradami za gledališko igro. V prvih letih zbiranja gradiva so mi veliko pomagali v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju. Zadnja leta pa so podatki te vrste na voljo kar v posameznih gledališčih. Še posebej na začetku se je dogajalo, da nekaterih gledaliških predstav niso fotografirali ali so se fotografije izgubile, tako da nagrajenca z vlogo iz določene predstave ni bilo mogoče predstaviti." Zdi se, da ste imeli nekaj lažje delo z likovnimi nagrajenci in nagrajenci za arhitekturo? "Veliko so mi pomagali nagrajenci sami in tudi revija Sinteza, saj so objavili vse nagrajene projekte za arhitekturo. Ce sami niso imeli fotografije, pa so bile v Arhitekturnem muzeju. Fotograf Janez Kališnik je bil še posebej prva leta zbiranja pravi vir informacij o moderni slovenski arhitekturi. Tudi nagrajeni likovniki so bili vedno pripravljeni ali posoditi sliko ali kip za razstavo ali pa dati informacije, kje se njihovo nagra- jeno delo nahaja. Ko je na primer Janez Boljka prejel nagrado za življenjsko delo, sem lahko plastiko, ki je zanj najbolj značilna, poiskala kar med njegovimi deli, ki jih v svoji stalni zbirki hrani Gorenjski muzej." Vse do leta 1956 so bile nagrade za umetnostne dosežke in znanost združene. V zborniku so ti nagrajenci predstavljeni, na razstavah, ki ste jih pripravljali v Prešernovi hiši, pa ste jih izpustili. Zakaj? "Leta 1956 je bil ustanovljen Kidričev sklad in na ta način so znanstvene dosežke poslej nagrajevali posebej, ne več skupaj z umetniškimi. Že pri prvi razstavi -treba je povedati, da so bili na prvih razstavah predstavljeni nagrajenci za obdobje petih let, kasneje za obdobje treh let, zadnja leta pa smo že "na tekočem", razstava zdaj predstavlja nagrajence preteklega leta - sem se odločila ločiti umetnost od znanosti. Predvsem iz preprostega razloga, ker nagrajeno znanstveno delo delo ni bilo mogoče predstaviti zanimivo in nazorno. Na vsaki otvoritvi razstave sem seveda posebej povedala, da nagrajenci za znanstvena dela manjkajo in tudi zakaj manjkajo. Za zbornik, če naj bo predstavitev celovita, pa je seveda bilo treba to belo liso dopolniti. Nekatere sem obiskala, pomagali so mi njihovi svojci, z razumevanjem pa so mojim željam ustregli na različnih znanstvenih institutih. Pri večini si je bilo treba pomagati kar s kopijo prve ali prvih strani njihove znanstvene razprave ali učbenika." Ko zdaj pripravljate razstavo o Prešernovih nagrajencih, je v primerjavi z leti poprej dokumentacija že zbrana? "Seveda. Zdaj vso dokumentacijo hrani Prešernov sklad, seveda pa je treba še posebej osebno do posameznih nagrajencev zaradi del, ki naj bodo predstavljena na razstavi." Večino predmetov za razstave ste si morali sposoditi - ali od nagrajencev, svojcev, iz muzejev in drugih institucij. Razen dokumentarnega gradiva o Prešernovih nagradah, ki se je zaradi organiziranja razstav dolga leta zbirala prav v Gorenjskem muzeju, se niste ukvarjali tudi z zbiranjem nagrajenih del. Ste o tej možnosti kdaj razmišljali? "Zdi se mi, da je najpomembnejše pri tem predvsem dokumentarno gradivo, vsi podatki o nagrajencih, obrazložitve in tudi kje se hranijo nagrajena dela. Občasno je sicer muzeju kdo poklonil kakšno svoje delo - na primer Delavska godba Trbovlje svojo ploščo, Jakob Jež nam je poklonil dve svoji zgoščenki, ki ju je sicer poslal za takrat pripravljeno razstavo. Počasi se nabirajo tudi na primer gledališki listi nekaterih gledališč itd. Nič pa seveda nimam proti ustanovitvi dokumentacijskega centra v okviru našega muzeja. Vendar pa zamisel o tem, da bi ob vsem zbrali tudi nagrajena dela, v celoti ni uresničljiva: vrsta del je v lasti ali nagrajencev ali nekaterih muzejev, galerij, institucij, v privatni lasti. Mislim, da zamisel ne bi bila Beba Jenčič uresničljiva, ker bi lahko v stali* zbirki razstavili le nekatere, vse" pa ne." Prebiranje leta skrbno zbrati podatkov je lahko tudi Ze' razburljiva zadeva. V dokum**' taciji hranite tudi izjavo skupil grafičnih oblikovalcev Novi *f lektivizem, ki je leta 1992 odW nila nagrado Prešernove^ sklada, po drugi strani pa td . zborniku podatka, da je leta 1$' pesnik Menart zavrnil to nagv do? "Da je Menart odklonil na£rrti do, pri objavi nagrad leta 1974 p bilo predstavljeno, v časopisu«' nekaj dni kasneje le izšlo njeg° pismo z obrazložitvijo, zakaj 0 grado zavrača, prav tako je shfa. jena vsa nadaljnja polemika tem. Novi kolektivizem pa flj nagrado zavrnili javno na slove8 podelitvi, zato je to tudi ta*\ dokumentirano. Ne zbornik razstave, ki jih pripravljam0 muzeju, niso namenjeni kome**1. anju nagrad, njihovim zavrnit^, ali razglabljanju, zakaj je u, primer kdo nagrado prejel dv . rat, trikrat, ali celo štirik Razlog za slednje je dokaj P ( prost, v času obstoja Prešerni nagrade so se statuti in s 1 ; kriteriji za podeljevanje na^ večkrat spreminjali. Do ust^j> vitve Prešernovega sklada Jts 1955 (pred tem je obstajala po#p na komisija pri ministrstvu , prosveto NVS, kasneje se je 1 { spreminjalo) in prve podeli (3 nagrad Prešernovega sklada 'j 1962, se je statut menjal petkrat." Medtem ko je bilo veliko do& mentarnega gradiva o P^Zh vih nagrajencih za vsa deset* ^ nazaj že pripravljenega v m enjskem muzeju, pa je M'0,^' nekaj gradiva za zbornik dOYU niti tako s slikovnim, H*g5 gradivom in z odlomki iz rnih del. Ste imeli sodelavce. ^ "Seveda, pri izboru likovni" y je sodeloval dr. Milček Kom^v posebej pa si je za predsta^. literatov prizadeval France ^ nik, ki je kot poznavalec s^^o^ literature s pravim obil? tf) odbral izbrane odlomke 1 fI)j' nagrajencev, tako da je v z ku predstavljena pravcata fg, antologija nagrajene liter' "ski in slovanski jezikoslovec, ??'nik, pisec prvih slovenskih šols- n knjig in ustanovitelj prvih Slomških šol (normalk)! . Cas predavanj na "Viteški orien-taJni akademiji" je uporabil tudi za °> da si je ogledal, kako delujejo °voustanovljene normalke na Du- aJu. To je bil pač čas, ko je zajel val Prosvetljenstva tudi avstrijske dežele n kar krepko tudi Blaža Kumerdeja. Kumerdejeva normalka Tako je že 7. marca 1.1772 sestavil °J sloviti "Domoljubni načrt" in ga n.°jevoljno predložil dunajski dvor-iqPlsarni oziroma vladi na pomlad 1. sin ^° Je D''a v *'stem ^asu P™8 s tVvll.s'la preporodna manifestacija °cnini načrtom za reorganizacijo B]|novne8a šolstva na Kranjskem in m»!ri ^ume,,dej njen prvi pobudnik pl- Preporoditelji! To je bil njegov dec m usPešni nastop, kajti že v liuhr1^11 *ste8a leta se je vrnil v nJ0 blJano kot ravnatelj ljubljanske (jv^malke z odredbo dunajske l7°^ne pisarne z dne 12. junija 1. Vy • (Etbin Boje, Kronika, letnik ■so t ■ 3' stn 186)-T°da priprave Kunfrjale SV0J čas in tako ie bila odnmerdejeva normalka v Ljubljani je ?ra jeseni, 1. 1775. Uspeh načrta aktu i- v tem' da je bil problem l^uahzrian. Seveda, ni bil uspeh že valaPrpoln' vendar je vlada upošte-8ah iSt0 0 slovenskih šolskih knji-ftdal«, i izPričuJe nalog, ki ga je doio? da 26, maJa 1 1776- in ga ^Poslovenjenje novega šolske- ^laža i?' za prevajalca pa določa kako ^UmerdeJa- Tako Je Pred več ayst r. 220 leti takratna cesarska slove S? Vlada Potrdila uvedbo Šolai, ne v slovenskih osnovnih *h na Kranjskem! ena Urnerdejev načrt je bila dejansko nih J*aJz.g°dnejših zavednih političnega paJJlfestacij slovenskega narodovi8, -arua po Trubarjevi Cerkveni ti! TaJ81 1564) v naši književnos- ajts) t0 p,š-Edvard KardelJ (SPer" našerJ SVoii zgodovinski knjigi o sern narodu. drJatJrditev bo kar držala, vendar pa tli st"0?! to: da za Blaža Kumerdeja ru ničesar, da bi ga iztrgal pozabi, saj je znano, kakšen je bil njegov politični vpliv v času, ko je bil na oblasti pa tudi pozneje! Natisnjena Vađenja Kdaj se je Blaž Kumerdej oženil, ne vemo. Lahko pa trdimo, da vsekakor pred 1. 1777, kajti tega leta mu je rodila žena Marija Ana, rojena de Garzoni, prvorojenca Jožefa Vincenca. Blaž je bil star takrat okoli 39 let, žena pa največ 19 let. (Preračunano po rojstnih oziroma mrliških listih!). Naslednje leto, 1778. je ljubljanski tiskar Eger že natisnil prvič Kumerdejeva "Vađenja", razen prevoda Sv. Pisma, ki sta ga prevedla skupno z Jurijem Japljem, edino delo, ki je bilo natisnjeno. Številna ostala Kumerdejeva dela so, žal ostala v rokopisu. Potreba po slovenskih šolskih knjigah ga je spodbudila k obnovitvi in pridobitvi tiste "Akademije operozov", ki že 50 let ni več delala. V maju 1. 1779 je spet obstajala v Ljubljani 15-članska prenovljena "Akademija delovnih mož", toda v obliki Kumerdejevega privatnega društva. Kako je napredovala Kumerdejeva preporodna ideologija in njen duh, ki ga je skušal vnesti v to društvo, priča nemški nagovor, ki ga je imel 28. maja 1.1779 na seji s svojimi filologi. Med drugim pravi, da ne gre več, da bi se sramovali govoriti kranjsko, pač pa je treba storiti vse, da ta jezik dvignemo iz teme v svetlobo. Ta petnajsterica ne sme prezreti, da se je z lastno pobudo lotila dela, da spravi kranjski jezik v pravila in ga popravi itd. V zvezi z "akademiki" je bil Kumerdejev cilj pospešiti in oživiti ideje preporoda. Predvideval je prireditev slovnice in slovarja in ureditev pravopisa. Delovanje Ku-merdejeve filološke akademije iz 1. 1779 je Številčni porast ljudi s preporodno miselnostjo. Posledica delovanja "akademije" je vsekakor viden rezultat, ki ga predstavlja Kumerdejev rokopis s predgovorom 28. maja 1.1779 k delu "Versuch Uiber der Krainerische Rechtschrei-bung. Den Mitgliedern der akade-mie der Operosorum Labacensium zur Beurtheilung vorgelegt". To delo kaže tipične znake novega slovenskega filologa, precej solidn-ješega od Pohlina. V tem letu se je Kumerdej u rodil drugi otrok, deklica Marija Ana Antonija. Kranjska slovnica V letu 1780 je začel Kumerdej pisati slovensko oziroma kranjsko slovnico v nemškem jeziku. Baron Žiga Zois je v tem času veljal za pospeševatelja znanosti in za moža, ki tudi sam mnogo zna. Začel se je zavedati preporodnih idej in jih počasi osvajati. Prva "slavista" Zoisovega omizja sta bila vsekakor Kumerdej in Japelj. To so bili že znanilci nastajanja Zoisovega krožka, zametki Kumerdejeve slovenske slovnice pa preporodna pridobitev. V maju tega leta je umrl Kumerdejev prvorojenec in edini sin Jožef Vincenc, star 3 leta. L. 1780 se je vrnil v Ljubljano A. T. Linhart, ki je kmalu postal največji Zoisov prijatelj. Slednji takrat še ni doumel, da ne more biti nemški preporoditelj isto kakor slovenski preporoditelj, saj je celo izjavljal, da ga vežejo mecenske dolžnosti tudi do tistih Kranjcev, ki želijo množiti nemško poezijo. Tak Kranjec je bil takrat tudi Linhart, Blaž Kumerdej - kot si ga je po Šantlovi slikarski predlogi zamislil akadenski slikar in kipar Metod Frlic nabit z nemškimi literarnimi ambicijami. Zato ne drži, da je Zoisova zasluga, da je prepričal Linharta in ga preusmeril v slovensko preporodno miselnost. Le kako, ko pa sta takrat oba s Zoisom mislila še enako! Dejstvo pa je, da sta že pred Linhartom kontaktirala Zois in Kumerdej in se je Zois lahko le pod tako slovensko usmerjenim prosvetljencem, kot je bil Kumerdej, počasi sam preorientiral v slovensko preporodno miselnos. Vsekakor je postal Zois slovensko misleč preporoditelj malo pred Linhartom, toda Linharta nam je takega, kot ga poznamo, lahko dal samo Blaž Kumerdej, ki je bil dejanski utemeljitelj slovenskega preporoda in ga je v tistem času tudi dejansko predstavljal s svojim delom na literarnem, šolskem in filološkem področju in z agitacijskim spodbujanjem! V Zoisovem krožku Vse kaže, da je bilo z ustanovitvijo akademije že v začetku nekaj narobe, saj je bila le s težavo ustanovljena. Zato ni mogla preprečiti nastajanja preporodnih krožkov, že zato ne, ker Zois ni bil njen član. Najpomembnejši med krožki je bil "Zoisov krožek". V njem so sodelovali Jurij Japelj, A. T. Linhart, Blaž Kumerdej, "trije stebri" Zoisovega krožka. Ža preporodno usmeritev tega krožka je bilo vsekakor odločilno, da je bilo zaupano prevajanje "Biblije" Japlju in Kumerdeju, Linhartovima in Zoisovima sobesedni-koma. Seveda so bili člani "Zoisovega krožka" tudi drugi. "Kranjsko - slovenska slovnica" je bila v rokopisu pripravljena za tisk v juniju 1. 1784. Žal je v rokopisu tudi ostala, kar je bila nepopisna škoda za Slovence, kakor je to ocenil že Linhart. Zakaj je tisk izostal, ne vemo, vemo pa, da sta zakonca Kumerdej izgubila v letih 1780 -1784 petero otrok, v letu 1786. pa še zadnjega, šestega. Izmed vseh šestih otrok je bil deček le prvorojeni, vse ostale pa deklice. Tako sta izgubila v dobrih osmih letih zakona vseh šestero otrok v najranejši otroški dobi. Bila sta resnično obupana. Morda je ta tragedija njegove družine takrat tudi vplivala na to, da Blaž ni dal v tisk svojega tako pomembnega dela. Da ne bi naštevali še ostalih, dokaj številnih del, ki so ostala v rokopisu, naj omenimo vsaj še Japelj - Kumerdejev prevod "Biblije", ki je razen "Vadenj" edino natisnjeno Kumerdejevo delo. Prevajati je začel že v času, ko je pisal svojo "Kranjsko - slovansko slovnico". Prevod Sv. Pisma je bil končan in je izšel 1. 1791. Japelj - Kumerdejev prevod Sv. Pisma je veljal v tistem času za najboljši dosegljiv filološki pripomoček, Japelj in Kumerdej pa za najspretnejša stilista, k čemur je pripomoglo tudi njuno znanje tujih jezikov. Knjige za slovensko šolo V 1.1786 sta bila zakonca Kumerdej že brez otrok. Tega leta je bil Blaž premeščen v Celje. Tja je odpotoval skupaj s svojo bolno ženo. V Celju je nadaljeval s svojo preporodno dejavnostjo med tamkajšnjimi prvimi znanilci preporod-nega gibanja, saj jih je kar dobro razgibal v svojem šestletnem delovanju v Celju kot okrožni šolski komisar za celjsko šolsko okrožje. Seveda je nadaljeval s pisanjem knjig za slovensko šolo. Pisal je slovenski slovar, ki je bil v 1. 1787 že kar zajeten. Ko je končal 1. del slovarja, je začel pisati tretji del slovnice (VVortableiting) in lic njej sloviti predgovor 19. januarja 1. 1791. Žal je tisk izostal, kar je bila nepopravljiva škoda. Sicer je Kumerdej v predgovorih svojih del znal vnašati preporodno miselnost, zato so bili tudi izrednega pomena. Po šestih letih uspešnega delovanja med štajerskimi preporoditelji, se je moral Blaž 1. 1792 posloviti, kajti v Ljubljani ga je čakala ista služba, kot jo je opravljal v Celju: postal je okrožni šolski komisar za ljubljansko okrožje. Zdravje bolne žene se v Celju ni izboljšalo. Zato se je vrnila v Ljubljano z Blažem. Vrnila se je domov, tja, kjer so počivali njuni mrtvi otroci. Vrnila se je za vselej k njim, kajti v oktobru istega leta (1792) je umrla stara komaj 35 let za tuberkulozo. Blaž je doživel najhujši udarec usode - ostal je sam! Nadaljuje filološko delo Ko si je Kumerdej opomogel po tem udarcu usode, je bilo vse, kar mu je še ostalo - Zoisov krožek, oziroma Linhart in Zois. Spet se je zagrizel v svoje filološko delo. V letih 1794 - 1795 se je ukvarjal s svojo slovnico. Pri tem mu je pomagal tudi Linhart, ki je sicer takrat nadaljeval s pisanjem svoje zgodovine. Sploh sta v tem času obetavno sodelovala. Nov polet v slovenskem preporodu je obetala Linhartova in Zoisova pridobitev Valentina Vodnika za sodelovanje. Toda, kljub vsemu usoda ni bila naklonjena Zoisovemu krožku. 14. 1'ulija 1.1795 je umrl A. T. Linhart za ;apjo oziroma za posledico kapi. Tako za Zoisa, zlasti pa za Kumerdeja in za slovenski preporod, je bil to strahovit udarec! Na Kumerdeja se je zgrnilo vse filološko delo, saj sta ostala s Zoisom sama, kajti Japelj je bil takrat drugje, Zois je pomagal, kolikor je zmogel, Vodnik, ki ga je Zois nagovarjal, da bi pomagal Kumerdeju, je pa samo obljubljal in se izmikal, naredil pa takrat ni nič. Kumerdej se je poskušal spet zagristi v svoje filološko delo, obdeloval je slovnico in slovar, vendar je oboje opustil in po 1. 1798 ni zmogel več drugega kakor prevajati uradne razglase. Udarci usode, ki jih je doživljal, so bili Eretežki, načeli so njegovo zdravje, eta 1799 je zbolel Zois, ki je postal navezan na prvo nadstropje svoje palače, kjer se je mogel gibati le s pomočjo vozička, ki ga je izdelal sam. Blaža sta ubijala bolezen in samota. V "Zoisovem krožku" sta bila že nova "domača" slavista: Valentin Vodnik in Jernej Kopitar. Počutil se je odvečnega, odrinjenega, brez prijateljev! Kaže, da se ga je odrekla celo družina njegove žene -de Garzonijevi! Utehe si je iskal v zakajenih ljubljanskih gostilnah, mnogokrat med reveži, potepuhi in med pijanci, ob slabi pijači, morda večkrat lačen kot sit. Telo je hiralo, duh je klonil in po trinajstih letih vdovstva, ki so ga spremljale samota, izmuče-nost in bolezen, je preminil brezdomec med tujimi ljudmi, največji Blejec in Slovenec svojega časa, doktor svobodnih umetnosti in filozofije • Blaž Kumerdej! Pisali so 10. marca I. 1805. Ni bilo zaznamkov o njegovem pogrebu ali kakem nekrologu v domačih časopisih. Zakaj je domovina pozabila nanj že ob smrti? Ali je bilo to potrebno in sploh dostojno ravnanje njegovih "pogrebnikov"? Najbrž ne, kajti v nemškem mestu, Jena, je bil objavljen v njihovem časopisu z dne 29. maja leta 1805 nekrolog o Blažu Kumerdeju! Tujina se je, žal, brez nas, poklonila velikemu človeku slovenskega prosvetljenstva!!! Pri nas pa, kot da so ga za vedno pokopali, tudi v pozabo, že 192 let! Njegov grob je prekopan celo spomenika nima, kot ga imajo Linhart, Vodnik in drugi na Navju, kamor so shranili njihove nagrobnike, ko so rušili pokopališče, kjer stoji sedaj "Gospodarsko razstavišče" v Ljubljani! Pozabljen in zapostavljen? Vse, kar danes spominja na Blaža Kumerdeja, so njegovi številni rokopisi, ki so nekoč služili kot študijsko gradivo tudi Vodniku in Kopitarju, pa še komu, danes pa jih pokriva že kar zajetna in vedno debelejša plast pozabe in zavestne malomarnosti in nehvaležnosti do zapustnika! Lepo ali ne, vendar je res, da danes slavimo tiste, ki so se še kako okoriščali s študijem Kumerdejevih rokopisnih del pri baronu Žigi Zoisu, ki je te rokopise hranil v svoji knjižnici. Med tistimi, ki jim je bila dostopna baronova knjižnica, je bil vsekakor tudi Jernej Kopitar, ki je bil tudi za Blažem Kumerdejem nekaj časa Zoisov tajnik. Znano je, da so vsa Kumerdejeva dela, slovnično in slovarsko gradivo ostala v rokopisu in so bila na voljo tudi Jerneju Kopitarju, ki ga danes slavijo kot izrednega slovničarja z bleščečo kariero, saj je celo Vuku Karadžiču tako rekoč sestavil srbsko slovnico! Ne pozabimo, da je Blaž Kumerdej prvi pisal Vseslovensko slovnico, ki je ostala, žal v rokopisu! Lahko je bilo poslužiti se malone dokončanega dela in ga primerno dopolniti, vse zasluge za uspeh pa si kar prisvojiti! Da je bil Kopitar sposoben tudi, da se tako okiti s tujim perjem, je pa dal vedeti v svojih pismih večkrat sam baron Zois, ki sicer ni bil noben pristranski, ampak prej blag in odkrit človek! Torej,pustimo Blažu Kumerdeju zasluge, na katerih temelji tudi Kopitarjevo znanje in njegova pomoč pri sestavi Karadžiceve srbske slovnice! Kopitarju pa priznajmo, da je bil kljub temu dober učenec Blaža Kumerdeja in je nadaljeval njegovo delo in pri tem zmogel pomagati tudi Vuku Karadžiču pri sestavi njegove srbske slovnice! Od nas pa terja čas, da se zavemo svojega maternega jezika in se poklonimo spominu njega, ki se je v preteklosti boril za njegovo čistočo in ohranjanje, pisal prve slovenske učbenike za slovenske šole, ki jih je ustanavljal! Poklonimo se, čeprav, žal, 192 let pozneje, kot je to storila tujina, v nemškem mestu Jena! Ali bomo Blejci in Slovenci storili to in se dostojno oddolžili spominu Blaža Kumerdeja med drugim tudi s tem, da bomo dokončno zaustavil vedno bolj naraščajoče onečišče-vanje slovenskega jezika s tujkami, kajti le tako se bom ohranili kot slovenski narod, ali pa bomo z jezikom brez identitete izginili kot narod - za vedno?! Ne pozabimo, da so dela Blaža Kumerdeja lep in dragocen del naše kulturne dediščine, da je dal Slovencem več kot kdorkoli pred njim, da je v življenju preveč trpel! Morda je pa res, da trpljenje in solze plemenitijo duha, da poraja bisere, ki jih ne potemni niti prah, niti tema in ne - čas?! Danny, Kanal A in ©@iHWWGLAS Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v iivo dvakrat tedensko:vsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v iivo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna lrebanja:v oddaji Dannyjeve zvezde izlrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob treh popol-dan:vklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v živo na meji mogočega. Če je ob 15.00 uri Danny na sporedu še prezgodaj, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob četrtkih pa pet minut pred polnočjo. NOVO -NAJNOVEJŠE NONSTOP 24 UR NA DAN VEDEŽEVANJE IZ KART V "V %S *V S^" "V {*Wr đ \ đ\ <5\ tfV ^V. er\ cT\ 5 Svet na zaslonu ff-55 Napovedniki. EPP i-00 Homo turisticus, oddaja o Whmu g-20 Osmi dan 22 <»£ Odmevi, vreme, šport ■«•90 visoka družba, ameriška nanizanka film Kraljica razbojnikov, angleški °/50 Osmi dan, ponovitev '•20 Videoring TVS 2 5° Euronews 11.50 Na potep po ?Pom ln mu..., oddaja iz arhiva otroškega > mladinskega programa 12.50 unan)e je ključ... 13.20 Šport v nedel-Ra>' 5 Evromuzika, 2. oddaja 14.35 5^'zanka 17.t5 Viper, ameriška nani-ff*« 18.00 Sedma steza 18.45 SJrr6Pt za zdravo življenje 19.20 20o«Sonov'' arr,eriška nanizanka nan ,. Angel, varuh moj, ameriška »iqaiif v^evanka 20.50 Stoletje ljudstva, floka dokumentarna serija 21.50 Od 9 0dra I°cka 22-*5 Brane RonČel izza D0ri0^l5 Recept za zdravo življenje, Slovenija si pridržuje pravico do sižDlembe Droarama. kanala N?? ^ Podaja 9.00 TV prodaja 10.15 0DrKdlrke 10-40 Ponovitve 11.10 Zat Snow- Ponovitev 11.55 Korak sam akom- Ponovitev 12.20 Super Pr y.Uraj, ponovitev 12.45 Najstniki Za r, ^esolJcem, ponovitev 13.10 Miza Ponn '.Ponovitev 14.00 Mojstri uiluzij, l5uoev dokumentarne oddaje vaniT Dannyjeve zvezde, vedeže-Dr>n v živo 16.00 Oprah Show 16.50 Dr>n ln lePi. ponovitev 71. dela 17.15 obaii ln leP'- 72- del 1745 RaJska jor 1 • nadaljevanka 18.10 Očka macani, n'Zanka I8-40 N01"3 hiša, 71. del lani, nke 19-05 Družinske zadeve, na "zanka 19.35 Cooperjeva druščini, n|zanka 20 00 Princ z Bel Aira. nani, ka 20-30 Sam sv°i mojster, kauanka.21.00 Ponedeljkova films-barvn- «nica: Rojena včeraj, ameriški GooH fllm; Mellanie Griffith, John al0 ^an> Don Johnson 22.40 Alo, naniza i?anka 23.15 Tihotapci, 15. del Portovjtg^6 Dannyjeve zvezde, pOPTV Pfoara 0 iutro' Slovenija, jutranji Robin i«na MMTV> Tele 59 in w tev l^-°0 Santa Barbara, ponovi-12.0o "^LGorski zdravnik, ponovitev Veterin, °p kvi2' ponovitev 12.30 Por>ov f ' nanizanka 13.30 Prstan, 15.00 «v 14-30 Flipper. ponovitev P0p3frportni krog, ponovitev 15.30 Santa d t'00 Mulci, nanizanka 16.30 Zdravi(farbara. nadaljevanka 17.30 Na 18.30 i'1 nanizanka 18.00 POP kviz levanka9 Ponovi-fci^r^OP 30, ponovitev TV3 1*0 TV 6cjnik inPlodaia in turistični napo ?r°dai» «-5 videokolaž 16.00 TV y.30 ?ivj:°-30 Iz življenja cerkve ?8riia 17 S°vorijo -delfin, otroška Jr«teti wkX? z3°dbe z rečne obale -S M io,L18 00 A- ab... abcčih, podaja JnVZJV dnevnik 19.20 TV 2lasbenfi Braco Snow. ponovitev ?fil nadl,i°dda)e 21 30 BH B^»z, 9. J^'čni n!anke 22 00 TV Prodaja in ^•00 v Hnap°vednik 22.45 TV dnevnik Dnevnik 8*> Ma?i!kl,pro9ram 12-°0 2'0s sStaB' Tehiška nadaljevanka >lar,Ka i?«laLbara- ameriška nadal-LValni nrl Rlsanka 14.10 Izobra W5 Zgodovina pisavo 16.45 Dom in svet 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Hrvaška in federacija BiH 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Gospod lovec, 1/2 del dramskega dela 21.30 Hrvaška in svet 22.15 Fotograf Frank Horvat, dokumentarna oddaja 22.45 Opazovalnice 23.20 Filmska noč z Johnom Waynom; Cahill, zvezni šerif, ameriški film 1.00 Poročila HTV 2 13.30 Tv koledar 13.35 Aplavz, prosim, ponovitev 14.30 Portret, ameriški barvni film 16.00 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 16.50 Divje srce, mehiška nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Pol ure kulture 18.35 Hugo, tv igrica 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Petka 21.55 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka 22.50 Lethal metal, dokumentarni film AVSTRIJA 1 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 Vesoljska ladja Voyager 16.30 A-team 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Prijazna družina 19.00 Svetovno prvensvo v nordijskem smučanju: Studio, iz Trondheima 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Co-lumbo: Posnetek za večnost, ameriška TV kriminalka 21.50 Holokavst - zgodba o družini VVeiss, 3/4 del ameriške TV drame 23.20 Čas v sliki 23.55 Veliki bančni rop, ameriški komični vestem 0.55 Na prelomnici, ponovitev ameriške filmske melodrame 2.50 Cesira -ženska dobi vojno, italijansko-nemš-ko-španska vojna melodrama AVSTRIJA 2 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 VVild-bach 14.45 Lipova cesta 15.15 Bogat in lep 16.00 Schiejok dnevno 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Gorski zdravnik, nemško-av-strijska družinska serija 21.05 Tema 22.00 čas v sliki 22.30 Kraj srečanja, kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Čas v sliki 2.05 Schiejok, ponovitev 3.05 Dobrodošli v Avstriji 4.55 Lipova ulica 5.20 Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 421. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Avtošola B & b - 3. del 20.15 Šport: Tekma v namiznem tenisu za 1. državno ligo - Križe: Murska Sobota 20.30 Umetniki v našem času: Izidor Jalovec (voditeljica: Beti Valič, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 421. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Vroča kolesa - 20. oddaja 22.00 Bombastičnih 7-4. oddaja 22.50 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.55 Poročila Gorenjske 421. 23.10 Z vami smo bili... nasvidenje 23.11 Odpovedni spot rpograma TELE-TV Kranj 23.12 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.25 šolska košarkarska liga 21.10 EPP blok 21.15 Videonovice za fluhe in naglušne, ponovitev 21.40 edenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Mladinska glasbena oddaja 20.00 Koncert KITART z gosti v dvorani SUPERSTAR v Škofji Loki 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Otvoritev razstave člana Dolika Antona Modrijana 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO -otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 videostrani KINO IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 18.25 Šolska košarkarska liga, ponovitev 19.05 Potovanja, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti, v živo 21.50 Oddaja za gluhe in naglušne 22.50 Top spot 22.55 TV prodaja 23.00 Videostrani RA KRANJ Ž5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zavarovalnica Triglav, kontaktna oddaja 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana g. Štuiana 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gost župan Nakla - Ivan štular 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ , Današnji program bomo začeli s posnetki iz fonoteke. Ob 14:30 bo sledila oddaja Storimo nekaj zase s hotelom Jelovica. Kot vsak dan, bo ekipa naše dnevno-informativne redakcije tudi za daens nalovila nekaj svežih informacij in poročil o aktualnih dogodkih. Zbrali jih bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo bo 15:30. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Točno ob 17:00 bomo poročali o tem, kako so teden videli možje v modrem, v rubriki Novo na številki 113. Pol ure kasneje, ob 17:30, se bo začela oddaja Tržiški hit. Dobre glasbe ne bo manjkalo, pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Šport včeraj, danes 18.00 Otroški program 19.30Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 6.30 AMZS 7.00 Peter Stepic 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Potrošniška tema RGL 11.00 Opoldanski program 12.15 Ponedeljkov šport 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Strokovnjak odgovarja 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganke 16.40 Modni bla, bla 17.40 Vse o avtu - spoznajmo ga 18.15 Novice - RGL-ov odsev dneva 19.55 Slovo dežurne ekipe 20.00 Labirint znanja 21.00 Sršenovo gnezdo 23.00 Dance culture 1.00 Satelit do 6.00 R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program Otroški žensko CENTER amer. kom. SPACE JAM ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ slov. ljub. drama OUTSIDER ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. rom. kom. TISTEGA ČAROBNEGA DNE ob 18. in 20. uri TVS 1 8.05 Včeraj, danes, jutri 8.10 Videoring 8.40 Pri Periskopovih: Slovesno 9.20 Očividec, ponovitev 7. dela angleške dokumentarne oddaje: Drevesa 9.50 Viper, ameriška nanizanka 10.35 Lesenjakova nevesta, tajvanski film 12.30 Domače obrti na Slovenskem, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.10 Po domače 15.10 Svet na zaslonu 16.00 Homo turisticus, oddaja o turizmu 16.20 Mostovi 17.00 Obroznik 17.10 Taborniki in skavti, 8. oddaja 17.25 Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Velika baletna domačija, slovenski dokumentarni film 21.00 Studio City 21.55 Včeraj, danes, jutri 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka 23.20 Svet poroča 23.55 Studio City, ponovitev 0.40 Videoring TVS 2 9.00 Euronevvs 10.00 Sobotna noč 12.05 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 12.35 Recept za zdravo življenje 13.05 Nedeljska reportaža 13.35 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 14.00 Osmi dan 14.30 Stoletje ljudstva, angleška dokumentarna serija 15.30 Alpe Jadran, ponovitev 16.00 Potrošnikov kažipot, 8. oddaja 16.15 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka 17.00 Simpsonovi, ameriška risana serija 17.25 Vesoljska policija, ameriška zf nanizanka 18.05 Šport 18.10 SP v nordijskih disciplinah, tek 15 km (m), posnetek 18.55 Prisluhnimo tišini 19.30 Echo point, avstralska nanizanka 19.50 Napovedniki 20.00 Ciklus filmov A. Kaurisma-kija: Dekle iz tovarne vžigalic, finsko-švedski barvni film 21.10 Opus 21.40 Gala koncert pihalnih orkestrov 22.45 Opus, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.10 Nore dirke, 4. del risane serije 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah Show, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Coopejeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes, ponovitev 16.00 Oprah Show: Salomonova pesem 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ellen, nanizanka 21.00 Nevarno razmerje, ameriški barvni film; Joe Pennv, Jenny Robert-son, Richard Levvis 22.30 Alo, alo, 59. del nanizanke 23.10 Bergerac, 14. del nanizanke 0.00 Živeti danes, dokumentarna oddaja 0.40 TV prodaja 1.00 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Gasilci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Kritik, risana serija 13.00 Kasper in prijatelji, ponovitev 13.30 Športna scena, ponovitev 14.30 Zaznamovani, nanizanka 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Na zdravje!, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Ugledna četrt, nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Usodna zdravila, ameriški film; Sissy Spaček, Aidan Quinn 21.40 Bolnišnica upanja (Chicago Hope), 1. del ameriške nanizanke 22.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 23.00 Gasilci, nanizanka 0.00 Na jug, nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 TV prodaja in turistični napovednik 10.45 Video kolaž 15.00 Videoboom 40, ponovitev 16.00 TV prodaja 16.30 Šolska košarkarska liga. ponovitev 17.30 Živali govorijo - Zirafa, 5. del otroške serije 17.50 Zgodbe z rečne obale - Rojstni dan kralja Gregorja 18.00 A..ab...abcčih, črka N 19.00 TV dnevnik 19.20 TV prodaja in turistični napovednik 20.00 Ana Karenina, 1. del nadaljevanke 21.00 Vera in čas, tedenski pregled verskega dogajanja doma in po svetu 22.00 BH Bunz, nadaljevanka 22.30 TV prodaja in turistični napovednik 23.15 Dnevnik 23.30 Video kolaž 12.00 Poročila 12.20 Marisol, mehiška serija 13.05 Santa Barbara, serija 13.55 Poročila 14.00 Izobraževalni program 15.00 Otroški program 15.55 Prizma, multinacionalna oddaja 16.45 Pazi, steklo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Po meri 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Potepam se in snemam: Spomini s terase, dokumentarna oddaja 20.50 TV parlament 22.15 Opazovalnice 23.05 Moč denarja 23.25 Filmska noč z Johnom Waynom: Roparji vlaka, ameriški barvhj film 0.35 Poročila HTV 2 14.30 TV koledar 14.40 Gospod lovec, 1/2 del drame 15.55 Z razlogom 16.50 Divje srce, mehiška nadaljevanka 17.15 Bavvvatch, ameriška nanizanka 18.05 Bebec, to si ti, dokumentarna serija 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Stranski učinki, ameriška nanizanka 21.05Črno-belo v barvah: M.A.S.H, ameriški film; Donald Sutherland, Elliot Gould, Tom Skerritt, Sally Kellerman, Robert Duvall, Gary Burghoff AVSTRIJA 1 10.15 Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju: Teki, 15 km, zasledovalni tek (m), prenos iz Trondheima 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.35 vesoljska ladja Voyager 16.25 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Harrvjevo gnezdo, ameriška humoristična serija 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju: Studio 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Izgubljeni v belem peklu, ameriški TV film 21.05 Selfman 21.55 Dosjeji X, ameriško-kanadska kriminalistična serija 22.45 Rocky 3 - tigrovo oko, ameriški športni film 0.20 Čas v sliki 0.25 Hladnokrvno, ameriška kriminalka 2.35 Holokavst - Zgodba o družini VVeiss, ponovitev 4.15 Izgubljeni v belem peklu, ponovitev ameriškega TV filma AVSTRIJA 2 12.00 Čas v sliki 12.05 Tednik 12.35 Dežela in ljudje 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 VVildbach 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Otok zmajev 21.05 Življenjski prostori/Sanje 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču 23.05 Iz okvirja 23.10 Na-plavljeni, avstrijski dokumentarni film 0.35 Kobalek ali vidno in skrito, portret 1.35 Tu spodaj ob Renu, tragikomični dokumentarni film 2.50 Pogledi od strani 2.30 Čas v sliki 3.05 Schiejok, ponovitev 4.00 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev TELE-TV KRANJ ... videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 422. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: 100 let Marije Peneš z Orehka 20.55 Srednja ekonomska in administrativna šola Kranj 21.10 Poročila Gorenske 422 21.25 EPP blok - 3 21.30 Potovanja: Holandija - 4. del: AALSMER -BORZA CVETJA 21.42 Park Keuken-hof cvetlična galerija v naravi 22.00 Film: Ne pozabi, kriminalka 23.30 Poročila Gorenjske 422 23.54 Z vami smo bili... nasvidenje 23.55 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.56 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena lestvica videospotov 21.05 EPP blok 21.10 Nedeljski film, ponovitev ... videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Odrska predstava dramske skupine "Scena" iz Železnikov ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Torkov športni pregled 18.45 Mini 5... 19.07 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave člana Dolika Antona Modrijana 20.25 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 10.50 Napoved »poreda 20 00 Telemartiet 20.05 3. 2, 1 GREMO ■ oddaja domaće zabavne glase z gosti v iivo Iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21 46 Videostrani KINO IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program 19.05 Ponovitev 19.40 Top spot 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Odpravljanje škode po žledolomu 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Nastop ameriške skupine Ugly Kid Joe v Kranju 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj I R TRŽIČ Prvi del programa bo predvsem v znamenju obiska naših sodelavcev v Cerkljah. Tudi tokrat ob, kot že lepo število torkov doslej, ob 14:30 stekla oddaja Na štirih kolesih. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Nato se bomo ponovno vključili v prenos iz Cerkelj. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravljamo v oddaji S'm Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 16. lekciji Victor's Venture. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se bo začel ob 17:55. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.00 Jubilejni koncert Glasbene šole Jesenice 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Bohinj 18.00 Ljudska univerza 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Radijev sindikat 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom Občine Gorenja vas - Poljane 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program RGL, vmes novice, vreme, AMZS 8.00 Dopoldanski program 8.15 Napoved dogodkov 9.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Ekologija na RGL (tema) 11.00 Opoldanski program 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.55 Pasji radio 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka 16.40 črna kronika 17.15 Vse o transportih 18.15 RGL-ov odsev dneva 19.00 Zanimivost s sveta financ 20.00 Avtomobilizem + šport, sledi satelitski radijski vklop R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz HTV 1 CENTER amer. kom. SPACE JAM ob 16.. 18. in 20. uri STORŽIČ slov. ljub. drama OUTSIDER ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINE ZALLA Pokrovitelj današnje križanke je Trgovina ZALLA, Prešernova ul. 10, Kranj. V njihovi trgovini lahko izbirate med konfekcijo za vse letne čase. V tem času Vam nudijo bogat mladinski program, žensko konfekcijo, jeans, pletenine, bunde in še in še. Reševalcem današnje križanke so pripravili nagrade: 1. nagrada: nakup v vrednosti 10.000 SIT 2. nagrada: nakup v vrednosti 7.000 SIT 3. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 5. februarja 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih V t ZALLA G O V l *. II. NADSTROPJE BLAGOVNICE ASTRA V KRANJU Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Agencij Tik-Tak v Preddvoru, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. Nudijo Vam možnost nakupa z odlogom plačila - na več čekov! 0 založenosti trgovine se lahko prepričate sami. Delovni čas: vsak dan od 8. do 19.30, ob sobotah od 8. do 13. ure. POSU IN FINANCE UREJA: Marija Volčlak SKB banka na londonski in muenchenski borzi l^anj, 20. febr. - SKB banka je uspešno zaključila program jzdaja GDR (globalnih potrdil o lastništvu), ki po 10. februarju kotirajo na londonski borzi. Na muenchenski borzi P* so začeli kotirati 14. februarja. Na londonsko borzo so bili GDR sprejeti 10. februarja, "govanje z njimi pa se je začelo 12. februarja, prvi dan se je °°likovala cena 30 ameriških dolarjev za GDR, pri čemer je na osnovi vsake delnice izdanih 20 GDR. V SKB banki pravijo, da ^ to korak naprej v internacionalizaciji banke kot tudi razvoja s'°venskega kapitalskega trga. Banka se je s tem uvrstila med že Znane banke na mednarodnih kapitalskih trgih, kjer so se že Uveljavile češka Komerčni banka, madžarska OTP banka, Poljska BPH banka, hrvaška Zagrebačka banke itd. SKB banka pa je 14. februarja dobila obvestilo, da so njeni ^DR uvrščeni na Tretji trg muenchenske borze, z njimi trgujejo ^OTC trgu v imenu nemških zasebnih investitorjev. Trgovanje r°teka na podlagi arbitraže med londonsko in muenchensko °°rzo, zato pričakujejo, da bo na muenchenski borzi cena Pnbližno takšna kot na londonski. Začetna cena je 14. februarja ^ašala 31,40 ameriških dolarjev, na londonski pa je ta dan Jjašala od 30,50 do 31,50 ameriških dolarjev. Zanimivo je, da banki ni bilo treba zaprositi za uvrstitev GDR-jev na penchensko borzo, temveč je bil razlog veliko zanimanje nyestitorjev, ki povprašujejo po delnicah dobrih družb iz rednje in vzhodne Evrope. Novost na slovenskem oglaševalskem trgu p anj\ 20. febr. - Šest oglaševalskih agencij (Avanta, Formitas, *utura, Imelda 8000, Pristop in Studio 3S) je ustanovilo prvo Jjniostojno podjetje za nakup medijskega prostora in časa "^diapool, ki te dni začenja poslovati. Oglaševalski trendi v svetu se vse bolj gibljejo v smeri delitve glalevalske dejavnsoti na produkcijo oglasov in zakup ^dijskega prostora. Za ta korak so se odločile tudi slovenske glaševalske aencije, kar pomeni, da bodo sodelovale na tem en L°^JU- Mediapool bo izvajal zakup medijskega prostora pod na*w!m' P°8°J' za vse člamce oziroma njihove naročnike. Tako tie* ^žali agencijske stroške, hkrati pa zagotovili strokovno storitev za naročnike. Oglaševalske agencije bodo f temtakem v prihodnje konkurirale predvsem s kreativnost- • ne pa s cenami medijskega prostora, ki jih dosegajo pri {jjj?airieznih medijih, kar jih spreminja v trgovce, kar pa ni J1J}°vo poslanstvo. obrf u?tanov'lVlJ° podjetja Mediapool se zato začenja novo aobje v slvoenskem oglaševnaju, saj se bodo razmere na trgu novno definirale. Mediapool bo bo kot dodano vrednost \t*uPu medijskega prostora zagotavljal tudi medijske razsikave dey*°deloval z mediji pri razvijanju novih edicij, zato bo olajšal soo tudi samim medijem, ki bodo tako dobili enotnega govornika. Direktor podjetja Mediapool je Marko Vičič iz 6cncije Futura. Izplačilo italijanskih pokojnin po starem rKOiJKO je vreden TOIAR -. Kranj, 20. febr. • Gorenjska banka bo tudi v prihodnje po ustaljenem postopku odkupovala čeke, izdane za izplačilo italijanskih pokojnin. "Italijanskim " upokojencem torej ne bo treba odhajati v Trst, kakor je pisalo na čekih. Zadnje dni je prišlo do zapletov pri izplačevanju italijanskih pokojnin, zato je Gorenjska banka sporočila, da po razjasnitvi nesporazuma vse poteka po starem. Zapletlo se je zaradi problemov, ki jih je imela Tržaška kreditna banka v Trstu in ne nevšečnosti pri poslovanju z Gorenjsko banko, ki na dogodke v Italiji nima vpliva. Za "italijanske " upokojence je seveda najbolj razveseljivo, da jim po denar ni treba v Trst, temveč to lahko tako kot doslej uredijo pri okencih Gorenjske banke. Zaradi likvidacije Tržaške kreditne banke v Trstu je italijanski pokojninski zavod prenesel izplačila pokojnin na druge italijanske banke in prek ameriških, če izplačilo poteka v ameriških dolarjih. Decembra lani in januarja letos jih je izplačevala banka Credito Italiano Trst. Februarja pa so upokojneci skupaj s čekom, ki ga je izdala Philadelphia National Corporation, tudi pismeno povabilo Cassa di Risparmio delle Prvincie Lombarde S.p.a. Trst, naj čeke vnovčijo na njenih okencih. To je povzročilo zaplete, ki so zdaj že razjasnjeni. Vrt moje veselje Kranj, febr. - V ljubljanskem Domusu bo do 26. februarja odprta razstava, ki je namenjena vrtičkarjem. Vrtičkarjev je pri nas vse več, na razstavi "Vrt moje veselje" bodo lahko obogatili svoje znanje. Ogledali in kupili bodo lahko semena, čebulice, gomolje, zaščitna sredstva, gnojila, strokovno literaturo itd. Razstavljene bodo tudi vrtne ograje, cementni izdelki, tople grede, senčniki in ostala oprema za vrtove. Vsak dan ob 17. uri bodo pripravili tudi predavanja*o delu na vrtu, sadnem drevju in varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. Cvetličarska razstava Kranj, febr. - Na celjskem sejmišču bodo 26. februarju odprli vrtnarsko in cvetličarsko razstavo Flora'97, prvega v letošnjem letu. Na 6 tisoč kvadratnih metrih površin se bo v petih dneh predstavilo več kot sto razstavljalcev iz sedmih držav, neposredno in Nemčije, Avstrije, Italije, Nizozemske, Hrvaške in Indije. Ljubitelji cvetja, vrtnarji in sadjarji si bodo lahko na enem mestu ogledali balkonske rastiline za novo sezono, oblikovanje vrtov, parkovnih nasadov ter nego in oskrbo rastlin. Pripravili bodo tudi več predavanj, posebej bodo predstavili poklic vrtnarja in sadjarja. ŽIVILA SUPERMARKET DRULOVKA vas ob šesti obletnici otvoritve trgovine vabi na PRODAJNI DAN danes, v petek, 21.2. od 14. do 19. ure in jutri, v soboto, 22.2.1997 od 8. do 12. ure »EGUSTACIJE IN UGODNI NAKUPI PO JUBILEJNIH CENAH ob nakupu nad 5.000.- SIT boste udeleženi v NAGRADNEM ŽREBANJU, ki bo jutri, v soboto, 22.2., ob 11.30 uri V na9rada: darilni bon v vrednosti 20.000.-, 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 10.000. 3- nagrada: darilni bon v vrednosti 5.000.- in še vrsta praktičnih nagrad TRGOVINA • MARKETING POSREDOVANJE d.o.o. ■ VAŠ POSLOVNI PARTNER ZABJROOPREMOl m naši t nas bosle na Rl Večina slovenskega kislega zelja prihaja z Gorenjskega in ljubljanskega območja. Ljubljana, 21. februarja - V organizaciji Poslovnega združenja prehrane Slovenije -odbora za vrtnine - in Mestne občine Ljubljana so se na dnevu kislega zelja in repe v torek že petnajstič zapored zbrali slovenski pridelovalci kislega zelja in repe. Tako kot lani, ko se je v Šentjerneju /bralo blizu sto zeljarjev in kisarjev repe iz vse Slovenije, so tudi letos srečanje začeli s strokovnim posvetom in oddajo zelja in repe v ocenjevanje. Na Prešernovem trgu pa so postavili stojnice, na katerih so kislo zelje in repo pridelovalci delili v pokušino. V Sloveniji je z zeljem posejanih okoli tri tisoč hektarov kmetijske površine kot glavni in tisoč kot strniščni posevek, letini pridelki pa se gibljejo med petdeset in sedemdeset tonami. Večina pridelka se porabi za samooskrbo, ker zelje kisajo tako rekoč na vsaki slovenski kmetiji. Za potrebe trga je namenjena le desetina pridelka. Na povečevanje pridelkov vpliva več dejavnikov, med katerimi so zlasti pomembni izbira primerne površine z dovolj zračne in talne vlage, čas, način setve, presajanje, kakovost sadik, pa seveda gnojenje, varstvo posevkov in čas pobiranja, je v uvodnem predavanju o rezultatih proučevanja novej- Šinkovi s Suhe se srečanj zeljarjev in pridelovalcev kisle repe udeležujejo le nekaj let. Predavanja so zanimiva, in prav je, da čim več pomembnih informacij slišijo tudi mladi, ki bodo nadaljevali z delom na kmetiji. V preteklih letih, rezultati letošnjega ocenjevanja bodo znani čez približno štirinajst dni, so že dosegli prvo, drugo in tretje mesto v kakovosti svoje kisle repe, ki jo prodajajo v različnih živilskih trgovinah, kupiti pa jo je mogoče tudi pri njih doma. Lani se je po dolgem času na tržišču spet pojavilo rdeče kislo zelje. Zal pa naši potrošniki ne znajo ceniti živila, ki je zlasti primerno za uživanje v presni obliki, kot solata, S kuhanjem se mu namreč lepa, sijoča vijolično modra barva spremeni v motno, nič kaj privlačno. ših kultivarjev zelja poudarila doc. dr. Mihaela Čemi iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Za njo pa je prof. dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete opozoril na najpomembnejše zakonitosti pri biološkem kisanju zelja in repe. Predpogoj je dobra surovina "Iz slabe surovine ni dobrega izdelka, pa naj bo to zelje ali čokolada," je na začetku poudaril dr. Hribar. Uporaba novih, donosnejših sort zelja in repe za kisanje namreč mnogokrat povzroča težave pri kisanju. "Premočno gnojenje z dušikom vpliva tudi na pojav sivkas-torjavega zelja, še posebej pa repe, in to izrazito v letih, ko je razpored padavin v rastni dobi neenakomeren. V takih primerih zelje in repa ne moreta normalno asimilirati prehranskih snovi." Največ napak zaradi neustreznega soljenja Kot poudarja prof. Hribar, morajo biti zeljarji in kisarji repe natančni že pri rezanju: pred njim je potrebno odstraniti neustrezne zunanje liste, rezanje pa je potrebno opraviti z dobro nabrošenimi noži, tako da so rezi gladki in čim daljši. Največ napak pri kisanju repe in zelja pa je posledica neustreznega soljenja. Predpogoj za izenačen in kakovosten izdelek ter dobro fermentacijo je zato enakomerno soljenje v koncentracije 2 - 2,5 odstotka natrijevega klorida na količino zelja. Premalo soljeno zelje ali repa sta pogosto premehka, preveč soljena pa žilasta. Ob tem dr. Hribar še poudarja, da je ne glede na način obteževanja potrebno zagotoviti tudi primerno ob-težitev. Na začetku naj bo nekoliko večja, proti koncu, njuno pa v času skladiščenja, pa jo je potrebno zmanjšati. Pri tem je pomembna tudi izbira pravega načina obteževanja, saj vsi načini obteževanja ne omogočajo dobrega čiščenja pen, ki nastajajo med kisanjem. Različne infekcije, ki so posledica slabega čiščenja, povzročijo sluzavost ter gnilobne vonje in okuse kislega zelja. Napake vonja, okusa in barve "Napake vonja in okusa nastanejo največkrat pri zakasnelem mlečnokislinskem vrenju. Vzrok za to je lahko predolgo skladiščenje surovine, ki vsebuje premalo sladkorjev, primernih za mlečnokislinsko vrenje, možen vzrok pa tudi premajhno začetno število mlečnoki-slinskih bakterij kot posledica nenadzorovane i*1 prekomerne uporabe zaščitnih sredstev v času pridelave. Hrenast okus ter vonj zelja in repe pa je posledica mlečnokislinskega vrenja, ki ga povzroči zamenjava kisanje," opozarja prof. Hribar. "Napake barve so po-gost pojav in jih pripisujem0 različnim dejavnikom. Neustrezna prehrana rastline v času pridelave in previsoka temperatura fermentacije (nad 18 stopinj celzija) in13 za posledico manjšo tvorbo kislin, manj C02 in hitrejšo izgubo askorbinske kisline-Zato je taka surovina hitr0 podvržena porjavenju in iz' delek ni sposoben daljšega skladiščenja. Razvoj razlik" nih mikroorganizmov, zlasti kvasovk in plesni, ki Je povezan s prisotnostjo kisika, pa pogosto povzroča rdečkasta obarvanja. • M^' Nova slovenska blagovna znamka na področju proizvodnje hrane Zlato zrno - od ječmena do teletine Potrošnikom bo zagotavljala stalno kakovost telečjega mesa, saj so pravila določena od hleva do nti^' Glavni namen projekta Zlaj.j io je oblikovati v ^ islovno mrežo reje pridelovati in ponudu. Kranj, 20. febr. - Novo blagovno znamko Zlato zrno bodo prvič predstavili 5. marca v ljubljanski restavraciji Max-im, nato še v petnajstih večjih krajih po Sloveniji. Določa postopke, navodila in pravila za vzrejo telet ter za predelavo in dodelavo telečjega mesa v celotni verigi, imela bo poseben zaščitni znak. Program nove zaščitne znamke Zlato zrno je bil sprejet 19. novembra lani, ko je bila pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije ustanovljena Poslovna skupnost Zlato zrno. Zasnovalo ga je več slovenskih institucij in podjetij, projekt so enkrat že skušali uveljaviti, vendar niso uspeli, zdaj poskušajo znova. Lahko pa rečemo, da je projekt veliko bolj aktualen kot pred časom. Zaradi bolezni norih krav se je namreč tudi v Sloveniji skoraj za tretjino zmanjšala poraba govejega mesa. Po drugi strani pa strokovnjaki že več let opozarjajo, da v Sloveniji koljemo odstavljena teleta pri prenizki teži, kar ni usklajeno z EU, kjer jih skoraj dvakrat večji teži. V projektu Zlato zrno prireja telet na visoko klavno težo temelji na posebnem krmilu (pretežno i/, ječmena), ki so ga poimenovali kar Zlato zrno, in kakovostnem senu. Vključuje licenčno rejo domačih telet na visoko težo, nadaljnjo predelavo, dodelavo in prodajo teletine in iz nje pridobljenih delikatesnih izdelkov za vrhunsko kulinarično uporabo v gospodinjstvih in še posebej v gostinstvu. V Sloveniji se zaradi kar 30-odstotnega zakola nizkotež-nih telet že od leta 1990 prireja govedi zmanjšuje približno 8 odstotkov letno. Srednjeročni cilj široko zas- Licenčni rejci bodo imeli osebno številko, ki bo vključena v zaščitni znak, zato bomo vedeli, od kod je teletina prišla. Prav tako bodo označeni predelovalci, prodajalci in gostinci itd Licenčne restavracije bodo imele oznako ie ob vhodu, tako kot plačevanje s karticami. tavljenega projekta Zlato zrno pa je vzrediti in prodati vsaj 2 tisoč telet letno, dolgoročno pa vsaj 10 tisoč telet letno. zrno je oblikovati v Slov poslovno mrežo rejcev te pridelovati in ponuditi tel^ meso visoke kakovosti v ^ ^ ni, gostinstvu, bolnišnicah, .j, movih za ostarele, šo jj kuhinjah itd. in ga seveda . izvažati. Tako naj bi vpliva» ^ prehranske navade ljudi, * se obrnejo v prid zdravju. ^, Prva predstavitev bo v do, 5. marca, v E"1^' restavraciji Maxim s \fi marketu v Ljubljani, Kg' v namenjena predvsem K ^ jem. Gospodinjam pa $o izdelke z licenčno oz Q. Zlato zrno predstavih v kv dajnih prostorih Maxim" j$t ta. V načrtu imajo še pc\^ predstavitev v večjih si ty kih krajih. Natisnili so „<> log, ki vsebuje cei ^ podobo, serijo zaščitnin KOv, kov in drugih prip0"/^ ter papirnate vrečke. UREJA: Vilma Stanovnik Danes se v Trondheimu na Norveškem začenja letošnje svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju BO NORDUCEM USPELO, KAR NI ALPINCEM? Osvojiti medaljo na največjem tekmovanju so sanje vsakega športnika in športne nacije in tudi slovenska športna javnost si po sijajnih letošnjih rezultatih lahko obeta, da naši nordijci iz Norveške ne bodo prišli brez odličja ^ra.nj' 21. februarja • Z današnjo 30-kilometrsko tekaško preizkušnjo za moške in 15-kilometrsko tekaško preizkušnjo za *er*ske se bo v Trondheimu na Norveškem začelo letošnje v*tovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Slovenci si od Prvega tekmovalnega dne seveda ne obetamo visokih uvrstitev asih tekmovalcev, vse drugače pa naj bi bilo naslednje dni, do Pr'hodnje nedelje, ko bodo na sporedu tudi tekme skakalcev in I °rdijskih kombinatorcev, ki so nas v tej zimi že razveseljevali z Uvrstnimi rezultati. ^Seveda je največ upanj za tte uvrstitve smučarjev skakalcev, saj naš šampion Primož si je pot na letošnje največje tekmovanje dokončno priska-kal na državnem prvenstvu. v°di v skupni razvrstitvi svetovna pokala. Da je tudi psihično pripravljen na velika tekmovanja, je dokazoval že !Ja novoletni turneji in na H&cu na velikanki v Kulmu. bo sreča, če bo pravi dan, Seveda lahko posežem precej ^°ko, tudi po najvišjih mes- se je odgovoru na vpra- je, kaj bo na svetovnem Prvenstvu, tik pred odhodom jipretno izogibal Primož, ki ve, Ja ga po Tromdheimu čaka še "astop na tekmah v Lahtiju, v ^uopiu, Falunu, Oslu in na-jaanje v domači Planici: "Že •edaj, ko odhajamo na Norveš-5°> mi je ves čas pred očmi naša j 'anica in upam, da bom tempo" zdržal do konca se-p?ne in jo uspešno končal v Ranici," pravi Primož, ki bo °rav med svetovnim prvenst-^ v Trondheimu praznoval 3 18. rojstni dan. aeveda tudi naši ostali tek-, ovalci na Noveško niso odšli wez velikih pričakovanj: Robi ue8'.'Č iz Ziganje vasi pri o^jah, ki je v Kulmu osvojil *n % četrt0 mesto, mlada ]q *r Zonta in Blaž Vrhovnik, se izkazala na pravkar vu tnern svetovnem prvenst-v Kanadi ter Jure Radelj, ki Skakalci bodo najprej nastopili jutri (14. IS), ko jih čaka preizkušnja na 90-metrski skakalnici. Ekipna tekma na 120-metrski skakalnici bo na sporedu v Četrtek (14.00), posamična tekma na 120-metrski skakalnici pa bo drugo soboto (14.00). Kot je pred odhodom na Norveško povedal vodja reprezentance in glavni trener Jelko Gros, imajo skakalci v načrtu uvrstitev do šestega mesta, seveda pa bodo skušali narediti vse, da bi bilo to mesto čim bliže prvemu. Tudi naša ekipa kombinatorcev je zelo mlada, vendar si obeta dobre rezultate. V Trondheimu bosta namreč nastopila še ne 20-letni mladinski svetovni prvak Roman Perko iz Kovorja pri Tržiču in prav tako še mladinec Kranjčan Igor Cuznar (na Noveško sta odpotovala direktno iz pravkar minulega mladinskega SP v Kanadi) ter 21-letni Velenj-čan Rolando Kaligaro. Kombinatora bodo prvič nastopili jutri v skokih na 90 m skakalnici, v nedeljo pa bo tekaška tekma na 15 kilometrov v prostem slogu. V Nacionalni operater *«kkomunika oveni M. Telekom V") V torek dopoldne sta v prostorih Telekoma v Ljubljani direktor nordijskih reprezentanc Ljubo Jasnič in generalni direktor Telekoma Slovenije Adolf Zupan podpisal pogodbo, s katero je Telekom postal glavni pokrovitelj naših reprezentanc v smučarskih skokih. Pogodba je enoletna z opcijo podaljšanja, naš nordijski smučarski sklad pa bo imel 100 tisoč mark več za delo in razvoj skakalnega športa. Ob tej priložnosti je Telekom izdal tudi posebno telekartico s podobo Primoža Peterke. sredo bodo imeli skakalno in tekaško tekmo v ekipni konkurenci. Tudi v smučarskih tekih bodo našo državo na Norveškem zastopali štirje reprezentanti, ki pa z letošnjimi uvrstitvami ne dajejo upanja za visoka mesta na svetovnem prvenstvu: Kamničanka Andreja Mali in Crnjanka Nataša Lačen, ter Blejec Janez Maric in Logat-čan Jože Petkovšek. Ker pa so večina tudi še mladi, pa jim bodo izkušnje v prihodnje gotovo prišle prav - še bolj pa bomo veseli, če nas bo kdo presenetil že na Norveškem. Tekači se bodo v smučine podali prvi na današnjih tekmah moških v prostem slogu na 30 kilometrov in ženske na 15 kilometrov. Ženske bodo v klasičnem slogu nastopale v nedeljo, moški pa v ponedeljek. V torek bo moška zasledovalna tekma na 15 kilometrov, v četrtek bodo nastopile ženske štafete, v petek moške štafete, v soboto pa bodo ženske tekle klasiko na 30-kilometrski progi. Tekači bodo tudi končali letošnje svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, saj bo zadnji dan prvenstva, prihodnjo nedeljo, 2. marca, klasična tekma moških na 50 kilometrov. • V. Stanovnik, foto: T.Dokl Vabila, prireditve And °rtno 'n družabno srečanje Ski fan clubov -Ski fan club dr jrej Miklavc bo to nedeljo, 23. februarja, pripravil športno in Ren 0 srečanje Ski fan clubov: Christian Maver, Jure Košir, ^nd Mlekuž, Matjaž Vrhovnik, Mitja Kune, Gregor Grilc in *bo ^ Miklavc. Srečanje se bo začelo v nedeljo ob 9. uri z orgg0rn. pri Litostrojski koči na Soriški planini, kjer bodo def lrau velcs!alom in igre na snegu. Popoldne bo družabni SreČanja v gostilni Pri Godcu v Svetem Duhu. • V.S. b0 zavrto prvenstvo v umetnostnem drsanju - Jutri in v nedeljo Ujj, v "ali Tivoli v Ljubljani letošnje državno prvenstvo v Icra.i^pstiem drsanju. Jutri dopoldne bodo pionirji nastopili v ^ratk Pr°gramih, ob 16. uri bo uradna otvoritev, nato pa bodo v j j Programi mladincev in članov.V nedljo se bodo tekmovanja ,ekm Programih začela ob 7. uri, ob 14. uri pa bo zaključek "rovanja in razglasitev rezultatov. • V.S. 0rgan' ' ^Utovec - Športo društvo Dolenja vas bo jutri, v soboto, SorjxJ1Za^or prve tekme za Pokal Ratitovec v veleslalomu na Šrj r*1 Planini. Začela se bo ob 14.uri, prijave pa sprejemajo pri olenja vas in uro pred tekmovanjem. • V.S. ?rderJi na Krvavcu - Na Njivicah na Krvavcu bo jutri in v L0r)a tet prvenstvo v prostem slogu snowboarda. Organiza- S*o 0vjm°vanja bosta kranjski in ljubljanski klub. Kvalifikacije Borut ica**neva 00 n- uri> finale Pa ob 13. uri. Naslove branijo $mut ' Tomaž Baškovč in Violeta Škrabl. • J.K. [I uri K*UkP° L°8arski dolini - v nedeljo, 23. februarja, ob fiffO do? za^etek tradicionalnega teka po Logarski dolini. Proge b ^846 ln OC*°"° ^ kilometrov. Pojasnila dajejo po telefonu tesnil- .t ' PriJave pa bodo sprejemali na dan prireditve v hotelu . Logarski dolini. • J.K. Skofjj /*n/ ^nis v Škofji Loki - Jutri bo v športni dvorani Poden v 5amw^_?kl. zanimiv namiznoteniški spored. V II. članski državni Loka ; PARA SKI LEŠČANI ZMAGALI V AVSTRIJI Lesce, 21. februarja - Slovenska reprezentanca v paraskiju, ki so jo sestavljali leski padalci Karun, M. Pristavec, Ban in T. Pristavec, je zmagala na odprtem prvenstvu Avstrije v Lienzu. Tekmovala je tudi druga ekipa Slovenije, v kateri so bili Erjavec, Košir, Avbelj, Vodišek in Lah, sodelovale pa so še reprezentance večine srednjeevropskih držav. Padalci so tekmovali v dveh veleslalomih in petih skokih na cilj. Začetek naših v smučanju je bil soliden, v skokih na cilj pa so bili bistveno boljši, saj sta bili naši prva in druga ekipa prva in druga, tretja pa je bila Švica. Ekipno generalno pa je potem zmaga pripadla naši prvi ekipi, nato pa sta bili dve domači ekipi A Red Buli in Intersport Tirol. • J.K. aZnoten,ški ligi bo" ob" 10."uri dvoboj NTK Škofja >lonka Vrtojba in ob 13. uri NTK Škofja Loka : Škofije. »J. S. tČ? Pokal mesta Jesenic v sankanju - To soboto in nedeljo bodo Po\n ,sankaškega kluba Jesenice organizirali 40 tekmovanie za ;al mesta Jesenic. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri. • J.K. liB* v kegljanju na ledu - Člani jeseniškega kluba bodo to foSJ0 °rganizatorji mednarodnega turnirja v kegljanju na ledu. Jgja se bo začela ob 7. uri, potekala pa bo pod pokroviteljstvom ,pe Acroni. • J.R. HOKEJSKA ST1IVIC1 Priznan' moram, da ste bralci Stotinke dobri poznavalci hokeja, saj smo za našo zadnjo hokejsko stavnico, v kateri smo spraševali po finalistih letošnje Alpske lige dobili velik kup dopisnic, med njimi pa vas je osemnajst bralcev stavilo povsem pravilno: na finalni par Feldkirch in Olimpijo Hertz. Ob natančnejšem branju odgovorov smo ugotovili, da ste nekateri skušali poiskati prav vse možne končne pare, nekateri paste v družini sklenili, da stavite vsak na svojega. Izmed 18 dopisnic $ pravilnim odgovorom pa je Imel pri žrebu srečo Miha Lipovec iz Hrušice, ki bo te dni dobil našo pošto in se z njo oglasil v trgovini Cansport s hokejsko opremo pri športni dvorani na Bledu, kjer bo dobil lepo darilo: originalni hokejski dres NHL za ostale, ki niste imeli sreče pri napovedi aH žrebu, pa danes zastavljamo novo vprašanje. Seveda je vezano na končnico letošnjega državnega prvenstva, sprašujemo pa, katera ekipa bo slovenski državni prvak In koliko tekem bo potrebnih, da ji uspe osvojiti ta naslov. Najkasneje v sredo, 12. marca, bo to že jasno In takrat bomo med dopisnicami s pravilnimi odgovori Izžrebali novega dobitnika lepe nagrade: hokejske palice, ki jo poklanja trgovina Cansport. Do petka, 28. januarja, ko bo prva finalna tekma, pa sprejemamo vaše dopisnice s stavami na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, športno uredništvo. CANSPORT prodajno skladišče športne opreme Športna dvorna Bled, tel/fax: 741-422 odprto od 15. -19. ure Uradni zastopnik: Itech, Vaughn, Martinville Vudi rudi hokejske in in line športne artikle ostalih proizvajalcev ALPSKO SMUČANJE 22.POKAL LOKA B0 MARCA , Škofja Loka, 20. februarja • Smučarski klub Alpetour bo letos že 22. organizator največjega otroškega smučarskega tekmovanja pri nas in enega največjih v svetu, tradicionalnega "Pokala Loka". Prireditev, slalom in veleslalom, bosta 15. in 16. marca, prizorišče tekmovanja pa bodo organizatorji zbrali glede na snežne pogoje, Čeprav ima prednost smučišče na Starem vrhu. Organizacijski odbor pokala Loka, ki ga vodi predsednik Janez Šter, se je prvič sestal že sredi januarja, k sodelovanju ob veliki prireditvi mladih smučarskih upov pa so te dni že povabili številne sponzorje in častni odbor. Tega bo vodil predsednik Janez Podobnik, predsednik državnega zbora Slovenije. • V.S. DRUGIČ ZA POKAL KRVAVEC Kranj, 20. februarja - Prejšnji konec tedna so cicibani in cicibanke drugič letos tekmovali za pokal Krvavec. Med najmlajšimi cicibankami je (90/91) je bila najhitrejša Maja Vodan, med cicibani pa Gašper Vodan. Pri cicibankah (88/89) je zmagala Petra Prestrel, pri cicibanih pa Žiga Likar. Pri cicibankah (88/89) je bila najhitrejša Tjaša Vodan, pri cicibanih pa Miha Križaj. Naslednje tekmovanje za Pokal ciciban bo 1. marca. Prijave bodo sprejemali pri klubski koči ASK Triglav na Krvavcu od 9. do 10. ure, start pa bo ob 10.30 uri. • V.S. BIATLON ČETRTO MESTO MLADE EKIPE Kranj, 20. februarja - V začetku tedna se je v Foni Avoltri v Italiji začelo svetovno mladinsko prvenstvo v biatlonu. V štafetnem teku so odlično nastopila naša dekleta, ki so osvojila četro mesto. Za ekipo Slovenije so tekle štiri Gorenjke, članice kranjskega Merkurja: Aleksandra Lanišek, Urša Dolinar, Tadeja Brankovič in Matejka Mohorič. Fantje so v ekipni tekmi osvojili skromno 16. mesto. • V.S. SIVIH v A RS KI TEKI PRVENSTVO BOHINJA Bohinj, 21. februarja - Triatlon klub Bohinj je na 2,5 in 5 kilometrov dolgih progah priredil prvenstvo bohinjske občine. Absolutno sta bila na 2,5 kilometrov dolgi progi najhitrejša Ivanka Repinc in Tine Rozman, na 5 kilometrov dolgi progi pa Branka Bijol in Milan Hodnik. Tekmovali so tudi nekateri tekači izven občine, ki so pohvalili organizacijo tekmovanja, poseben dogodek pa je bil krst novega teptalnega stroja Prinoth 200, ki ga je za potrebe smučarskega teka kupil Center za šolske in obšolske dejavnosti iz Bohinja. J.K. HOKEJ FINALISTA OLIMPIJA HERTZ IN FELDKIRCH Kranj, 21. februarja - S torkovim remijem Olimpije Hertz v Beljaku in zmago Feldkircha doma proti celovškem KAC-ju, smo dobili finalista letošnje Alpske lige: Olimpijo Hertz in Feldkirch. V finalu se bosta prvič pomerila že danes zvečer v hali Tivoli. V skupini A je bil razplet polfinala pričakovan, čeprav se je ekipa Feldkircha za zmago 2:1 (1:0,1:0, 0:1) s KAC-jem morala pošteno potruditi. Sportina in Bolzano, ki sta že prej izpadla iz "igre za finale", sta se razšla z 8:8 (1:1, 3:3, 4:4). Na Jesenicah je ekipa Acr°nija premagala Milano 2:1 (0:1, 1:0,1:0), s čimer je bilo jasno, da bo finalist znan po tekmi med Olimpijo Hertz in Beljakom. Ljubljančanom je "zadoščal" remi, ki so ga z rezultatom 4:4 (2:1, 2:2, 0:1) z borbeno igro tudi dosegli in tako postali drugi finalist. Prva tekma finala Alpske lige bo že danes ob 19. uri v Ljubljani, druga pa v nedeljo ob 18. uri v Feldkirchu. Danes se bo nadaljevalo tudi državno prvenstvo. Za uvrstitev od 5. do 8. mesta bo ekipa HIT Casino Kr. Gora danes ob 18. uri v Podmežakli gostila Celje, Maribor pa v Mariboru Slavijo Jato. V torek bo tekma med Celjem in Mariborom v Celju. V sredo, 26. februarja, bo še zadnji krog prvih štirih moštev DP. Finalista, Olimpiia Hertz in Acroni Jesenice sta že znana, zato bodo tekme zgolj prestižne. Triglav bo ob 18. uri v Kranju gostil Acroni Jesenice, Olimpija Hertz pa bo ob 19. uri gostila Sportino. Prva tekma finala letošnjega DP (in hkrati tekma za 3. mesto) bosta prihodnji petek, 28. februarja, v Ljubljani in na Bledu, drugi tekmi pa bosta v nedeljo, 2. marca, na Jesenicah in v Kranju. Tretja tekma finala bo v torek, 4. marca, četrta pa v četrtek, 6. marca. Morebitne naslednje tekme bodo še: 8. marca, 10. marca in 12. marca. • V. Stanovnik HOKEJ ŠPORTNA MESEČNA REVIJA za vroča dogajanja na ledu Izšla je nova, 20. številka revije HOKEJ, v kateri med drugim lahko preberete: - Intervju: František Viborny (trener slovenske reprezentance mladih do 20 let) - Vse o Alpski ligi 1996/97 (ocene trenerjev, igralcev, tujih novinarjev) - Ob praznovanju 40-letnice osvojitve prvega naslova državnih prvakov na Jesenicah - Evropska liga 1996/97 - Slovenci v Kanadi (Klemen Kelgar, Žiga Petač) Pohitite, revija HOKEJ vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov! Prihaja dolgo vroče poletje Ađarko Jenšterle, zunanji sodelavec Že samo be-len pogled na faksimile prve strani sporazuma o sodelovanju Liberalne demokracije Slovenije in Slovenske ljudske stranke v vladi (objavljen je bil v dnevniku Delo) nam pokale strategijo, s katero je dr. Janezu Drnovšku na koncu vendarle uspelo skupaj spraviti dve glavni zmagovalki letošnjih volitev. Besedilo sporazuma se začne na moč dramatično. Namesto strogega in natančnega pravnega besednjaka se pojavlja jezik, ki Slovence opozarja na prelomnost zgodovinskega trenutka, ki naj bi prišlo s koncem tisočletja. V sporazumu namreč pišejo takole: "Konec drugega tisočletja se Slovenija nahaja pred dolgoročno izjemno pomembnimi strateškimi odločitvami. Utrditev njenega suverenega položaja znotraj skupnosti svobodnih držav Evrope in sveta, zavarovanje kulturne samobitnosti, okrepitev njenega gospodarskega potenciala in zagotovitev socialne ter pravne varnosti njenih državljanov, so prioritetne naloge, katerih uresničevanje predpostavlja nujno politično stabilnost in prevlado zmerne politike." Iz nadaljevanja bralci nato zvedo, da tako stabilnost in zmerno politiko lahko dobijo s sodelovanjem LDS in SLS. To sodelovanje je resda pomemben korak naprej v naši politki, samo popolne politične laike pa je mogoče slepiti s takšnimi frazami, kot sta jih v uvod sporazuma zapisali obe omenjeni stranki. Ob branju sporazuma ima človek občutek, da sta se LDS in SLS pridružili tistim, ki neprestano napovedujejo konec sveta in pred bližajočim se letom 2000 razmišljajo, kam se bodo umaknili ob katastrofi, pri tem pa pozabljata, da bi v leto 2000 vstopili tudi, če bi nam vladal kdo drug. Te prelomnice pač ni mogoče zaobiti, razmere v Sloveniji pa še zdaleč niso tako dramatične, kot nam jih prikazujejo sedaj. Navsezadnje smo preživeli dve svetovni in eno desetdnevno vojno, pa bomo verjetno tudi združeno Evropo. Nenavadni besednjak v sporazumu je zato bolj namenjen strankama samima, ki se morata na neki način braniti pred številnimi kritikami na račun njunega sodelovanja. Oziroma, bolje rečeno - potreben je predvsem Slovenski ljudski stranki, če hoče preživeti pod plazom kritike, ki se bo nanjo vsul s smeri Janševe socialdemokratske stranke. S podpisom sporazuma med LDS in SLS je dokončno minila pomlad v Sloveniji, začelo pa se je "dolgo vroče poletje". Precej verjetno je, da se bo začela tudi kriza v sami SLS, čeprav je poteza večine njenega vodstva edina logična in normalna reakcija na rezultate volitev. In če bo tokratna vlada preživela glasovanje v parlamentu bo to navsezadnje najbolje za Slovence. Prvo kontrolo porabe proračunskega denarja bodo dobili že v vladi sami, saj si bosta obe stranki gledali pod prste. Druga kontrola pa bo v parlamentarni opoziciji. V svetu takšne vlade niso prav nič nenavadnega, nekaj novega so le za Slovence, ki se šele učijo demokracije in politične matematike.Ravno zaradi tega je izredno nekorektno, če se politični voditelji pri opravičevanju svojih potez zatekajo k zastraševalnemu besednjaku, saj s tem med ljudi vnašajo nezdravo ozračje, poleg tega pa gre še za svojevrstno podcenjevanje volivcev. Dr. Drnovška in Marjana Podobnika v prihodnjih dneh ne čaka ravno mirno življenje, v javnosti bosta po končanih "medenih mesecih" kmalu morala začeti zagovarjati svoje odločitve in poteze. Če se bosta še naprej zgovarjala na zgodovinski trenutek, potem bo povsem jasno, da sta na skupno pot stopila brez pravih programov, ampak samo iz ljubezni do oblasti. Pogled z drugega brega 0 predpust, ti čas presneti F*eter Čolnar, zunanji sodelavec Kljub vsej razgibanosti je bilo letošnje pustno dogajanje precej bolj skromno, kot je bilo pred letom dni. Na lanski pustni torek je pošteno zabavo ponudil tudi kranjski lupan, ki je dan pred pustnim torkom poskrbel za prvovrstno atrakcijo. S pomočjo varnostnikov je onemogočil 105 delavcem drlavne upravne enote v Kranju vstop na delovna mesta v občinsko stavbo. Pred dvema dnevoma je bila obletnica tega dogodka, včeraj pa je minilo leto dni od posredovanja policije, ki je drlavnim uradnikom zopet omogočila, da so lahko ljudem normalno nudili svoje usluge. Atraktivne poteze so si sledile iz dneva v dan. Župan si je nadel črno kravato, ukazal spustiti mestno zastavo pred občinsko stavbo na pol droga, kmalu pa se je pojavil ob vhodu v občinski center modrosti tudi v obliki osmrtnice s črnim robom obrobljen napis, ki je naznanjal, da se nahaja v stavbi "vsiljeni najemnik", ki ni podpisal najemne pogodbe. Ko so novinarji vse poslikali in opisali, so odstranili nekatere najbolj vidne zunanje izraze lalovanja. Župan je odlolil črno kravato, črno obrobljen napis pa zasedaj še vedno krasi občinsko pročelje. Ne vemo, kaj je bilo res in kaj ne od vsega povedanega in napovedova- nega pred letom dni. Je ministrstvo za notranje zadeve res vlolilo proti lupanu kazensko ovadbo za kaznivo dejanje zlorabe uradnega pololaja in kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi? Je lupan res vlolil kazensko ovadbo proti "tistim, ki so danes zasedli občino", kot je napovedal? Ni znano, če se je od vseh grolenj in javnih napovedi res kaj zgodilo in stvari še vedno čakajo lepo v vrsti na sodišču, ali pa je šlo samo za grolnje in propagandno besedičenje. Nekaj pa vemo. Na občinski stavbi še vedno visi tisti s črno barvo obrobljen napis o "vsiljenem najemniku", ki noče podpisati najemne pogodbe. Ankete, ki so jih pred letom dni delala nekatera sredstva obveščanja, so večinoma dajale prav kranjskemu lupanu, ker je pač normalno, da se za gostovanje v tujih prostorih plačuje najemnina. To je res normalno, ni pa normalen nasilen način reševanja. Če lastnik zahteva najemnino, oziroma višjo najemnino in se najemnik s tem ne strinja, naj bi bila normalna pot odpoved najemnega razmerja. Najemnik bi moral, v enem letu izprazniti prostore brez radija, televizije in časopisov. Te dni bomo videli ali je lupan pred letom dni ravnal po črki zakona. Seja mestne- ga sveta pred dvema dnevoma daje misliti, da ni. No dnevnem redu so namret imeli predlog za sprejert pravilnika o načinu in pogojih oddajanja poslovnih prostorov v najem, torej predlog) da bi sprejeli tisto, kar j* lupan le pred letom dni U zahteval in tudi zaračunaval najemnikom. Telko je pričakovati, da bi lupan poskušal s pomočjo sodišča doseti plačevanje takšnih najemnin, ki še niti po letu dni niso bik sprejete in so bile pravzaprav takrat šele samo plod lupa-nove domišljije. Telko verjamem, da b1 katerokoli sodišče sledil0 takšnemu miselnemu vzorcu, še posebno, če prizadeti razglaša in grmi o nepravnosti & nedemokratičnosti drlave> sam pa se preprosto poslu-luje nasilja. Ljudski rek pravi, da hudi nevihte na trajajo dolgo. Oa nevihte lanskoletnih pustnih dni je minilo leto dni, tako da je vse skupaj le kar dolgo v času mirovanja. Nekatera znamenja napovedujejo, d<* morda lahko Kranjčani v kratkem pričakujemo nove domislice, ki bodo usmeril* pozornost novinarjev znovf na kranjskega lupana "vsiljenega najemnika". N°' vinarji se verjetno ne bi mog" obnašati kot, da se ni zgodilo, če bi morda fizit*10, ločili občinske prostore 0<* ostalih, naprimer od prosto1' ov "vsiljenega najemnika' ••• (?) PREJEU SMO Odgovor na Rim, SDS in največja volilna prevara Gorenjski glas, 12. februar 1997, stran 24, 25 Čeprav smo izstop Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) iz članstva Socialistične internacionalne (SI) le nekajkrat pojasnjevali, gospod Horvatič v svojem pismu z naslovom Rim, SDS in največja volilna prevara (Gorenjski glas, 11. februarja) ponovno navaja nekatere le demantirane trditve. Zelo pristranski razlagi dogajanja v SI dodaja niz neresničnih in žaljivih trditev o ravnanju poslancev SDS v parlamentu. Ker ne letimo, da v javnosti prevladajo interpretacije g. Horvatiča in njemu podobnih, naj pojasnimo naslednje. SDS je imela status članice opazovalke v SI in je ves čas nasprotovala sprejemanju nekdanjih komunističnih partij. Ko nam, skupaj s še nekaterimi novimi socialdemokratskimi strankami, na zadnjem kongresu internacio-nale v New Yorku ni useplo prepričati navzočih, da nekdanje komunistične partije ne sodijo v internacionalo, smo se odločili, da v taki druščini ne želimo sodelovati. Predsedstvo SDS je zato 13. oktobra lani, potem ko je SI sprejela v članstvo več nekdanjih komunističnih, prebar-vanih socialdemokratskih strank (tudi Zdruleno listo), kljub temu da niso izpolnile pogojev, ki jih je SI sama določila, sprejelo sklep o izstopu iz SI. O tem je obvestilo vodstvo in članice intenuicionale. Sklep sveta SI, ki je pred nekaj tedni na zaprti (!) seji odločil, da izključi SDS, ki le skoraj pol leta ni več članica, na svojevrsten način odrala krizo, v kateri se je po smrti Willyja Brandta znašla ta mednarodna organizacija, ki tako po članstvu kot načinu dela, žal, postaja vedno bolj podobna Kominterni. Ker bodo v prihodnjih letih v SI sprejete tudi druge nekdanje komunistične partije, lelim Zdruleni listi veliko prijetnih trenutkov v drulbi Nijaza Durakoviča, Sloboda-na Miloševiča, Momira Bula-to v iča in drugih "socialdemokratov" iz nekdanje Jugoslavije ter srednje in vzhodne Evrope. Gospod Horvatiča prosimo, da prihodnjič svoje ob-tolbe na račun SDS podkrepi s konkretnimi primeri in ar-gumetni, ne pa zgolj floskula-mi in trditvami v slogu "govori se". Katere amanda-maje in zakone so poslanci SDS predlagali zgolj zaradi predvolilne igre in so bili "nevzdrlni za gospodarstvo?" Če kritizirate, bodite konkretni, g. Horvatič. Časopis Demokracija, ki ga navajate kot dokaz za predvolilno prevaro SDS, je v času pred volitvami objavil konkretne podatke o tem, kako so posamezni poslanci glasovali o denimo minimalni plači, pokojninah brezplačnih malicah in še bi lahko naštevali. Če komu ni všeč, da so ti podatki postali javni in znani volil-vem, je to seveda njegova tedno glasovali za izboljšanje pololaja tistih, ki livijo od rezultatov dela svojih rok. Nika Dolinar Tiskovna predstavnica SDS Odgovor g. Janu in Organizacijskemu komiteju "Po stezah partizanske Jelovice" Glede na obtolbe, ki sem jih prejela v odgovoru na moj članek o dralgoški bitki, moram javnosti dati naslednji odgovor. V članku g. Jana odločno zavračam besedo sovraštvo do partizanov. Preveč sem videla njihove bede in trpljenja, ko smo štiri leta hodili obdelovat polje iz doline v porušene Dralgoše. Vsako jutro je mama pripravila večjo količino hrane, ki sva jo nalolili v koše in peš odnesli v Dralgoše. Ničkolikokrat so prišli čani in vsi so se lahko najedli. Le zakaj naj bi potem imela sovraštvo do njih, saj so bili med njimi tudi moji olji svojci. Ža uničenje Dralgoš niso bili partizani sami nič krivi, krivo je bilo njihovo vodstvo -komunistična partija, ki zaslu-li vsako obsodbo. Čeprav veliko berem, vaše knjige zares nisem nikoli natanko prebrala. Sicer pa je za moj članek tudi ne bi rabila. Napisala sem ga iz knjige svojega livljenja. Tudi otroci so me hoteli marsikaj naučiti iz šolskih učbenikov, a lal se njihove pripovedi niso ujemale z mojim dolivetjem. Glede takratnega lupana Benedika pa bi dodala še tole. Ni lepo, da zdaj valimo krivdo na nekoga, ki ga ni več. Vem pa, da smo bili prav po njegovem posredovanju izpuščeni iz šentviških zaporov. Spominjam se, da ga je moj oče cenil kot poštenega in izobralenega mola, kar pa je moral, kot tisoče njemu podobnih, plačati z livljenjem. Namen mojega članka je bil samo ta, da javnost končno izve še drugo plat, ne pa samo tisto, ki nam jo vsako leto pokale televizija. Želela sem le povedati, kako se marsikdo oa domačinov, ki je tragedijo preživljal, počuti ob vsakoletnem bučnem praznovanju. Nisem pa imela namena s tem kogarkoli prizadeti. Na pismo "Organizacijskega komiteja", pa nisem nameravala odgovarjati, vendar se mi zdi, da nekaj stvari vendarle še moram pojasniti. Ljudje od vsepovsod so me spraševali, zakaj le prej nihče od Dralgošanov ni upal tega povedati. Po vašem nekulturnem napadu, saj ste spustili vame kar cel rafal očitkov, bo zdaj vsakomur jasno, zakaj smo Dralgošani tako dolgo molčali. Ali še vedno ne morete dojeti, da veliko ljudi misli drugače! Kakšna je potem naša svoboda in demokracija, da pri sedemdesetih ne smeš povedati stvari, o katerih smo morali petdeset let molčati. Zavračam tak nivo pisanja, ki je osebno obračunavanje z menoj in mojo drulino. Kljub temu da so se pisci poskrili pod "kolektivno odgovornost" - "Organizacijski odbor", sem iz vsebine hitro prepoznala, kdo se skriva za tem pisanjem, saj sem podobne očitke le večkrat dobila "podrobljene" na krilniku. Besede, ki sem jih zadnjo noč slišala od očeta, so popolnoma resnične, kakor tudi vse drugo, kar sem napisala. Za svojimi besedami stojim sama in nihče mi ne drli "štiha". Če se vse livljenje boriš, se tudi marsikaj nau-čišfVsi, ki smo bili vzgojeni v "krščanskem duhu" (kot to sami navajate) in ki nam krščanski pogreb kot tudi blagoslovljen zemlja nekaj pomenita, smo bili leta 1976 ponovno prizadeti, ko ste nam na starem pokopališču odko-pali ostanke svojcev in jih mimo novega pokopališča odnesli v laro spomenika Cankarjevega bataljona, čeprav se vsi svojci pobitih s tem niso strinjali, mnogi pa so dali soglasje v strahu pred posledicami. Nič ne dvomim, da se mrtvim ob obletnici spoštljivo ne poklonite. Vprašljivo pa je spoštovanje do mrtvih skozi vse leto, ko se okrog spomenika dogaja marsikaj... Nisem računala, da bo moj članek naletel na tako velik odmev, saj sem dobila več kot petdeset telefonskih klicev in pisem iz vseh koncev Gorenjske in tudi iz Ljubljane v podporo mojemu članku. Ob tej prilolnosti se za to podporo vsem najlepše zahvaljujem. Cilka Prevc, Dražgose Drazgoška bitka, nemoralno dejanje Kar je napisala Cilka Prevc v Gorenjskem glasu, je vse res. Jaz sem bila takrat stara 20 let, ko so Dralgoše gorele. Naj le enkrat zgodovinarji resnico napišejo, koliko gorja je komunizem naredil slovenskemu narodu. To je lahko vsak le prej vedel, da bodo vas uničili in ljudi postrelili pa tisti, ki je enega Nemca ustrelil, je vedel, koliko bo Slovencev padlo, ali ni to izdaja svojega naroda. Zgodovinarji naj napišejo, koliko Slovencev so partizani postrelili, ko še ni bilo nobenega domobranca. Nemci pa zato niso šli en dan prej iz Slovenije. Zdaj so komunisti še vedno na vladi, samo druga imena so izbrali, da narod zavajajo LDS, ZLSD - Jelinčičevi, Zeleni, Peršakovi demokrati. Velika volilna in politična prevara je DESUS mlade delazmolne ljudi upokojujejo to ni nikjer v Evropi. In koliko so rdeči direktorji gospodarskega kriminala nar- edili pa nobeden ni nič W' novan, načrtno rešijo podjfl Slovenskega kmeta, kar S niso le prej uničili, ga bodo 1 zdaj, saj od 41. leta lalejo " kradejo. Marija Smolej, Škofja Lok* Pohvala zelenišktt v • v • v zicmcarjem V uvodu naj omenim, fi imam v članku izraziti JaVfl-c pohvalo upravljalcem med začetno postajo na U* belju in Zelenico. Gre 1 dogodek, ki sva ga z ž*fi, doživela dne 15. 2. 1995. feff dne sva v Planinski dom j* Zelenici pospremila hčer*' ki je tja zaradi šolskih po® nic odšla na smučanje. Sa^ sva se nato proti večeru naf[-^ ravala vrniti proti Ljubelju nato s svojim prevozonn fij prej domov. Čeprav smo vedeli, da gre za območje, *iL hitre vremenske spremnu niso nič nenavadnega, Got z močnim vetrom -v ■ w prav to tudi zgodilo. - j( sneg tako rekoč v nekaj min1* ^ zasul pot, po kateri stn0 ^ nameravali vrniti. Dva zal slena ličničarja in Še » | gospoda, s katerima Pra, koordinirano delajo (U. g. Dovlan, g. Zupančič J" » direktor Neme), so nernrj ma in prisebno organtt* t transport v dolino. DelotJ», sedelnico, deloma s teptaj za sneg. Obenem so °Pr e$ še prevoz najmanj "eS ^ smučarjev ali planincev, ^ terih pot bi bila v vrern^.^ pogojih, kakršni so bili>w rizična, če ne celo tragik' J Ob pohvali menim, Zelenica kot najlepše Z" p lišče smučarjev na Gor k e m z a sluli. 1 nM^ polrtvovalne ljudi, *'$ temu da se šepeta, «y, "firma prešla v druge r Se naprej srečo. Uattt9<< Branko Lahaf^jf Jelendol % _W 223-444 APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba »seh vrst mobilnih telefonov. Ne ^ubijajte časa, pokličite zastopnika "a 0609/637-200, GSM 041/662-*g^064/226-751_2 KMETOVALCI: Za generalno popra-«J0 motorja na vašem traktorju, vam *GR0IZBIRA Kranj ugodno nudi jezervne dele za vse vrste traktor-l°v: Ursus, Zetor, Univerzal, Fiat, '0rPedo, Tomo vlnkovič, IMT, kosll-"lce BCS - Acme, Lombardini. Najceneje vam nudimo tudi gume °arum in akumulatorje Vesna in '°pla. Se priporoča Agroizbira H> 064/324-802_2537 podamo TRAČNO ŽAGO in kupimo J zamenjamo za mizarsko stiskal-!^P245-340_3582 Štedilnik kuppersbusch itpp, j^°dam. 18411-040 3632 Prodam sobno PEČ na olje in na P^JBl 326-270_3647 Zamrzovalno omaro 120 litrska, ■Sgjorabliena, 17000 SIT. B77-815 gu9odno prodam TISKALNIK "Star", l^jjlicni in črno bel monitor. 0422- qk ralni str°i Gorenje in Ei Niš, povijena, prodam. ©332-350, ,JJ^17__3659 jjSlam OBRAČALNIK sena Gorenje ^Jlja priključki. ©685-533 3673 Poe STF ŽS^ndlg/ ©718-295 Prodam ELEKTROMOTOR (elektro ^vina) 220 V, 2.2 KW 2860 1/min. ^~'-987 3698 SfRnni prodam N0V ELEK' PISALNI ^ "OJ Triumph in novi Radiorecor- trda 3699 Akn?6"' Prodam 4 KW TERMO §^MULACIJSKO PEČ in zidan Q'tDILNlK na elektriko £^^»461-270_ g^UlNSKI TELEFON PANASONIC leta h9hz' model ^ 925°- star 1-5 đv6' J'Pkovnica tudi na bazi, ima tudi .J! bateriji, prodam za 35.000 SIT. C^l/13-22-001 3705 Pr, KlO0^ skoraj novo MIRKO <3ČICO Gold Star. ©32 VALOV-324-286 ^s?n° prodam malo rabljen zidani cfesn/ ^ na trda goriva iz rostfreia - J&061/823-346 Kjfe^ prevozni HLADILNI BAZEN V^Jeko 130 I. «681-086 3746 ofelam GRADBENO KONZOLNO Adi AL0 *» 200 DEM. Puškarič, saHm ima oče daleč čez 80, deln na sinova bolezen otelujejo le tako telko lazje^ kmetiJi- No, zadnjih 10 do 15 let je precej dfUit'h *™ai° traktor in priključke pa še nekaj lafe stroJev, da je sicer telko ročno delo precej Ž" . tepalV*ne,nimai° veliko. Le 6 do 8 repov, nekaj od govAe krav za mleko, ki ga oddajajo. Ostalo klavn'110 pa redii° za zakol oziroma prodajo dosti Sam in mesarlem- Za*o ne pridelujejo kaj kar r fteŠa' 'e bolj krompir in še nekaj ostalega, repa za dodatek h krmljenju livine (pesa, Pr starihj mi Je oče Gre8or> kolikor je še vedel tosihlr-u* ov- Rad se /' opominjal starih Bab(e' Prireditev na Pantan. Njihov sosed f,eW/fc a' ie vedno razglašal izvlečene nejši el m tom°olah, je imel med gasilci najmoč-tak0 8 as ln za več številk je imel še svoje dodatke, ker staa Pnmer za številko 77, da je od pijancev, Tud^° ^ev''^' spominjali na vinjeno dvojico, (sorod f i0\ Sva u8ot°vila, da je v "lahti" Takole- L 1 majskimi v šenpeterski graščini. Z les;t}e ilo: Grof Thurn - celjski ni imel otrok SoSp0!,mno Zeno pač pa dva otroka z grajsko imel)0'i?m 56 ]e oienil nekam na Dolenjsko i>nenu F Zakonu več otrok, med njimi tudi sina po *e*o v, TTUel Ta se le Priselil v Strališče in za otrok ™f°štarjevo Franco, s katero je imel kar 8 Ko m sinove in 5 hčera- }e umrla Franca, se je drugič poročil z našo (Boštarjevo) Katro sestro prve lene. Z drugo leno je imel tri otroke, med njimi Milko, ki se je poročila z mornariškim polkovnikom Viktorjem plemenitim Vest. Pri Mamelnovih (vaščani so pač po svoje imenovali Emanuel) so se pisali Kovačič. Pa še tisto mi je povedal oče Gregor, o kravi, ki je padla v vodnjak. Brat Franci je pasle krave. Včasih so rekli "je gnal pasti krave". V tistih časih je bila paša dragocena za preiivljanje goveje črede pri vsaki kmetiji. Pridelek trave na travnikih včasih ni dal toliko sena kot danes posebno v suhih letih in na suhih tleh. Zato so morali kmečki otroci pasti krave po vseh poteh in poljskih ozarah bodisi na lastni zemlji ob njivah na polju ali pa na zemlji za vasjo, imenovani Gmajna. Na verigah in vrveh je imel en pastir 3 do 5 glav tako, da je hodil pred njimi. Pri tem so kot pastirji tudi stari strici in tete in drugi preuiitkarji na kmetiji. Tako je naš Franci pasel krave na Gmajni in zvečer, ko jih je gnal domov, mu je ena ušla z verige, ker jo je verjetno zamikala lepa in po njenem kravjem mnenju slastna trava na Kocja-novem vrtu. Na poti proti sočni travi, kamor je bezljala, je pa reva uboga, naletela na star vodnjak, pokrit sicer s starim in trhlim lesenim pokrovom. Pokrov se je vdrl in krava je padla v vodnjak z zadnjim svojim koncem navzdol. Močno je zajokal Franci, ko je videl, kam je izginila krava. Na Franclnovo zijanje se je zbralo takoj obilo "Firbca". Bi rekli, za celo brigado, pa mu nihče ni mogel pomagati, dokler niso prišli sosedje in seveda tudi domači (oče in mati), ki so ve deli in znali, kako spraviti kravo iz vodnjaka, nekaj metrov globokega in komaj nekaj več kot polmetra vode na dnu. Ko so jo dvignili na beli dan, so vsi pričakovali, kako bo krava poškodovana, ranjena ali celo polomljena. Pa na srečo prav ničesar. Debelo ie gledala, kakor krave navadno gledajo. Popolnoma mirno jo je odma-hala pod Franclnovim vodstvom, otvezena z verigo proti Boštarjevi kmetiji - neranjena in nepoškodovana. Vse se je srečno končalo in tudi Franclnu se je nazadnje smejalo, ker jih ni dobil po zadnji plati od očeta, ki je bil sicer kar dosti hud, še bolj pa mama. Pravi oče Gregor, da je v tem koncu sedaj samo on še kmet. Opuščena in prodana kmetija pri Babču, so bili njihovi sosedje in vedno so se fantje skupaj drfali. Pri sosedovih je bila kmetija stara, saj je bila vpisana v loške urbarje morda le tam okrog leta 1300, medtem ko je veljala Boštarjevo kmetija za kajlarsko. Tudi ve povedati, da je oče zelo cenil Čehe. V prvi svetovni vojni (1914-18) je bil kot vojak dolgo časa v Bošlarjev oče Češkem. Navadil se je malo češkega jezika in znal ie nekaj njihovih pesmi, ki jih je rad zapel v gostilniški druščini. Bil je tako imenovani kmečki mesar, ki so ga kmetje zelo upoštevali pri klanju prašičev posebno v zimskem času. Cenjen je bil zato, ker je znal izkoristiti prav vse, kar se od prašiča da dobiti in seveda koristno predelati. Če so se kmečke gospodinje hotele malo pobahati, so rekle, da ie klobase naredil Boštarjev oče. No, to mesarsko dejavnost obvlada ali pa jo je obvladal tudi, vsaj deloma še sin, sedanji oče Gregor. Na vprašanje, ali se bo kmetija obdrlala, je odgovor zelo kratek: Morda, če bodo le mladi za to! Tako pravita oba Boštarjeva oče in mati. Boštarjeva mama S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naroillo za objavo spro|entamo po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do12.30. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna* B in B - tel. 22-55-22 TEČAJ CPP SE ZAČNE VSAK PONEDELJEK DOPOLDNE OB 9.00 IN POPOLDNE OB 18.00 - BEGUNJSKA 10, PRI VODOVODNEM STOLPU. VOZNIK INŠTRUKTOR IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC B & B, Kranj, tel.: 36-20-20 NAKUPOVALNI IZLETI AVTO ŠOLA Madžarska - Lenti 24.2., Palmanova 4.3., Trst 25.2. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, . , 24.2.1997, ob 9. uri dopoldne in Tfll • jI I .(13S ob 18. uri popoldne. VII 0.UEEN AVTOŠOLA 1 1 • VOZILA SUZUKI • HITRO IN KVALITETNO DO IZPITA • UGODNI PLAČILNI POGOJI, 0609-633-776 • V MESECU MARCU POSEBNI TEČAJ ZA VSE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA (prijava na telefon 223-111) PRODAJA UR: TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ: (064) 22-11-03 METEOR a\o.o. 422-781 Celovec 3.3., Brno (Češka) 13. -15.3. Cilka tel: 411-510 DAEWOO TICO * ZNIŽANE CENE MODELOV NEXIA IN ESPER0! I>ni nr A * ESPER0 1.8 CD SAMO 23.690 DEM t^f, .iJT^r/ir/i • UGODEN KREDIT - LEASING, CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG 23.691 SIT MESEČNO TEL: 634 468, 634 056 MADŽARSKA - LENT11.3., ČEŠKA - BRNO 13. 3. -15. 3. 2 dni, HOLANDIJA15.4.1 20.4.5 dni, Rezervacije sprejemamo do 10.3.97 Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. Nudim knjigovodske storitve za S.P., posameznike in male družbe. Tel.: 064/631-573 ZADNIKAR - Naklo tel.: 471-244 SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA KNJIGOVODSKI SERVIS Knjigovodski servis KNJIGA, tel: 332-748 AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 Vam kvalitetno in ažurno vodi poslovne knjige. Lenti 8.3., Planica 23.3., Trst 12.3. JEREB ±o.o. Nakupi v Brnu In Blansksm -1 dan, 17.3.; nakupovalni dan v Lsntiki 20.3 , Planica 97,23. 3., Boromajskl otoki • 2 dni, 24. - 25. 3., Bavarski gradovi - 2 dni, 3 dni • maj 97 Letos organiziramo letovanje v antični Grčiji - zibelki kulture, in sicer od 25. 6. do 2. 7. 97. Razpolagamo ie z drugimi programi zletov, ki jih prilagodimo željam TEL: 621 773, 682 562 posamezne skupine (za osnovne šole, maturante, sindikalne skupine, druStva,..} Pri nas pa lahko naročite tudi samo avtobusne prevoze. Pokličite nas po telefonu ali obiščite v poslovalnici v škofji Loki. ŠPORTNA Rekreacijsko drsanje v času zimskih počitnic: od 7. 2. do 2. 3. - vsak dan od 10. do 11. ure, od D V O RA NA ponedeljka do petka od 17. do 18.30, sobota, nedelja od 18. do 19.30. Cenile odrasli 500 SIT, otroci do 10 BLED let 300 ' izpos°ia drsalk 400 SIT' Druženie drsalk 200 SIT G ft D Stalno odkupno mesto za delnice serij« G In B. Okupujemo delnice PETROLA, I____»Si ••' SAVE, KRKE, LEKA, MERCATORJA, FRUCTALA Ud... Za strokovne nasvete, nakup r„,.mi.kl~h«r,nn ^^boIT Aru*« i d in prodajo vrednostnih papirjev, prenose lastništva v KDD In upravljanje vašega *i£J^ 4lnV$\^£^ premoženja, se obrnite na pooblaščene borzne posrednike Gorenjske borzno m * m 064 361-300.361-301 posredniške družbe, d.d., na Koroški 33 v Kranju, tel. 064/361 -300. fiu * 386 064 211 889 Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701 faks: 064/223-534 Prodaja in rezervacija vstopnic poteka v gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga) vsak delavnik od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 10.00 ure, ter uro pred začetkom predstav, telefonska številka bla- Pjne 064/222-681. Rezervirane vstopnice potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred začetkom predstave! Davor Božič: AMERIŠKA PRAVLJICA Jutri, sobota, 22. 2., ob 10. uri, za abonma SOBOTNA MATINEJA ln IZVEN Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, komedija jutri, sobota, 22. 2., ob 19.30 url, za IZVEN in konto ponedeljek, 24. 2., NI PREDSTAVE četrtek, 27. 2., ob 19.30 uri, Tone Partljič: GOSPA POSLANČEVA (SLG Celje) za abonma ZELENI, IZVEN In konto ob 20.00 uri, Ray Coonev: TO IMAMO V DRUŽINI, gostovanje na Vrhniki torek, 4. 3., ob 19.30 uri, za IZVEN in konto Tone Partljič: GOSPA POSLANČEVA sreda, 26.2., ob 19.30 uri, za abonma RUMENI četrtek, 27. 2., ob 19.30 uri, za abonma ZELENI petek, 28.2., ob 19.30 uri, za abonma PETEK 2 sobota, 1. 3., ob 16.30 uri, za IZVEN in konto sobota, 1. 3., ob 19.30 uri, za abonma SOBOTA 2 Vpis druge generacije šolanja za poklice: • zidar • tesar • slikopleskar • delovodja EDUKACIJSKI CENTER, Zg Besnica, tel.: 0609/649-787,064/403-042 POSEBNA PONUDBA • HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV IZOLA Od 15.2. do 31.5.1997 vam pri bivanju najmanj 5 dni ponujamo 10% popusta, upokojencem pa 20% popusta. Kopanje, izleti, sprehodi,... Rezervacije po telefonu 066/463-100 ali po faksu 066/62-222. GLASOV KAŽIPOT »B Prireditve * Občni zbori m PD Gorenja vas Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas bo imelo jutri, v soboto, ob 17.30 v dvorani društva Partizan redno letno skupščino. V uvodu bo zanimivo predavanje, popestreno z diapozitivi. PD Kranj Kranj - Planinska sekcija podjetij Iskra iz Kranja, ki deluje pri Planinskem društvu Kranj vabi zaposlene v podjetjih, upokojence Iskre, aktiviste sekcije, udeležence organiziranih izletov in ljubitelje koče na Sv. Jakobu, da se udeležijo občnega zbora planinske sekcije, ki bo danes, v petek, ob 18. uri v zgornji dvorani delavske restavracije v Savski Loki 1. Seveda bo po končanem zboru tudi družabni del. RADIO 104.5 A ||/I 105.9 im 107.3 \1\\\\\) I07.S OGNJIŠČE Jil. 152 11 26 fm. 1SM3-62] Obletnica pevskega zbora Nagelj Hrušica - Kulturno-športno društvo Hrušica prireja jutri, v soboto, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma pester kulturni program ob 1. obletnici Mešanega pevskega zbora Nagelj. Poleg domačega zbora in dveh folklornih skupin Julijana in Rožle bodo kot gostje nastopili pevci Društva upokojencev Jesenice, moški kvartet KUD Žirovnica, Moški pevski zbor Vlntgar Blejska Dobrava in kvartet flavt Glasbene šole Jesenice. Vikend v dvorani Superstar škofja Loka - V koncertno plesni dvorani Superstar bo danes, v petek, ob 21. uri koncert kitar, jutri, v soboto, pa bo prav tako ob 21. uri ples s skupino Strmina. Tekma v smučarskih tekih Nemilje - Krajani KS Podblica vabijo na tekmo v smučarskih tekih, ki bo v nedeljo, 23. februarja, s startom ob 10. uri pri gostilni v Nemiljah. Tekmovalci bodo razvrščeni v starostne kategorije, če bo vreme slabo, bo tekma prihodnjo nedeljo. Informacije iahko dobite po tel.: 403-619. Baha'i skupnost v Transturistu škofja Loka • Baha'i skupnost Slovenije vabi danes, v petek, ob 19. uri v Hotel Transturist, kjer bo potekala neformalna predstavitev tematik, kot so enotnost, življenje po smrti, preobrazba, svetovna vlada... Izleti Pohod po Jurčičevi poti Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na pohod od Višnje gore do Muljave, ki se ga bodo udeležili že tretjič. Pot boste nadaljevali do Krke in se vrnili v Kranj. Odhod bo 1. marca ob 7. uri izpred Kina Center, vrnitev je predvidena za pozne popoldanske ure. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva na Tomšičevi 4 vsak S)nedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. ez Vimperk na goro Oljko Žirovnice • Pohodno planinska sekcija Društva upokojencev Radovljica vabi na planinski pohod čez Vimperk na goro Oljko. Izlet bo v torek, 25. februarja, z odhodom posebnega avtobusa ob 6.30 iz AP Breg in vseh AP do Rodin. Lahke do zmerne hoje bo za 4 do 5 ur. Prijave sprejema Štefka Svetičič, tel.: 801-551. Planinski odmev Kako se vključiti v planinske izlete, kijih organizirajo vodniki Preprosto, brez strahu in predsodkov pred izkušenimi planinci, ki že hodijo z nami. Pokazali vam bomo, da gore niso nevarne, ko jih spoznaš, vam svetovali o vsem, kar morate vedeti glede zadovljstva in varnosti. Začnite sami z lahkimi, polurnimi sprehodi in vzponi v okolico po gričevnatem sveta Vsak dan si vzemite čas ali pa nekaj dni. Vsakokrat povečajte čas in višino, komaj opazno. S takim načinom boste okrepili svoj organizem in zato vam naš tempo hoje n* bo delal težav, saj se tako ali drugače na naših izletih tudi vedno ravnamo po šibkejših udeležencih. Tudi našim izletom se priključite tako, da pridete najprej na lažje, z manj hoje... Tako boste sami ugotovili, kdaj se lahko priključite težjim turam. Na njih boste spoznali, kako se izogniti nevarnostim, si okrepili telo in samozavest. Naša skrb bo namenjena vam. vašemu dobremu počutju, ko boste z nami v gorah. Tu boste spoznali dobro razpoloženje, zdravo počutje, vedrino. Naše delovanje pomeni stalno preventivno akcijo za VARNO HOJO V GORE in CISTO OKOLJE ter dobro počutje udeležencev. Organizirano pohodništvo z vodnikom ugodno vpliva na udeležence; družijo se z veselim' ljudmi, počutijo se varne, tak način hoje preprečuje poškodbe, zmanjšuje bolniška izostanke, druži, vzgaja... Sestavek je sposojen iz knjižice, ki smo jo pravkar izdali in nosi naslov "Vodnik po goran □rama izletov PD Kranj '97 in priročnik Kako se odpraviti v gore". Naslov pove vetlko. . ica je vsekakor namenjena tebi, spoštovani bralec. • Peter Leban Gledališče Lutkovna matineja Hrušica - V Kulturnem domu na Hrušici bo v nedeljo, 23. februarja, ob 10. uri v lutkovni matineji na sporedu lutkovna igrica Lutkovnega gledališča GM Jesenice z naslovom Carovna skrinja. Prišla bosta tudi Dedek in Mira in zastavila novo uganko. Satirična komedija Javornik - KUD Jaka Rabič in Igralska skupina Dovški oder vabita na ogled izvirne satirične komedije Marsela Gomboca z naslovom Prepadi. Predstava bo danes, v petek, ob 19.30 v Kulturnem domu na Javorniku. Predavanja 9f Križnarjeva popotovanja Jesenice • V Kinu Železar bo danes, v petek, ob 18. uri Tomo Križnar predstavil svoje popotovanje z naslovom Mana • z biciklom med Indijanci. Jutri, v soboto, ob 19. uri bo predavanje v Ribnem v Kulturnem domu. Predavanje o magiji Kranj • V Osnovni šoli Matije čopa, Ul. Tuga Vidmarja 1, bo v sredo, 26. februarja, ob 18. uri Vesna Periček Krapež iz Centra za duhovno kulturo v Ljubljani predavala na temo Magija. 0 sladkorni bolezni Kranj - Društvo diabetikov Kranj in RK Primskovo vabita sladkorne bolnike, svojce in ostal« krajane na predavanje o sladkorni bolezni, ki ga bo vodila dr. Jana Kreč - Sorli, podjetje Zalokar - Zalokar pa bo predstavilo primerno obutev za diabetike In opravilo meritve krvnega sladkorja. Predavanje W' sredo, 26. februarja, ob 17. uri v m*1 dvorani Zadružnega doma na Primskova£ Koncerti s Schubertov večer Radovljica - V Radovljiški graščini m četrtek, 27. februarja, ob 19. uriSchubert°[! večer, na katerem bodo nastopili so«» glasbene šole: Janja Hvala - sopr*/ amjan Ristič - bariton, Moški zbor r<*r nart in moški, ženski In mešani *D Koledva iz Krope. Koncert orkestra Mandoline . Kamnik - V Srednješolskem centru J Maistra bo danes, v petek, ob 20. Koncert orkestra Mandolina iz Ljubljaj pod vodstvom dirigenta Dušana NedovKJ V program popularne klasične g|ast,fi^ dodali tudi priredbe ljudske glasbe in vec zelenih melodij. Solisti bodo Dejan elec, kitara, Edi Strah, tenor in Zar* Vojinovič, harmonika. Večer nad kavarno Mj Kamnik - V Razstavišču Veronika * jutri, v soboto, ob 20. uri Večer r, standardov in slovenskih songov. NastoPJI jo: Nina Carnelutti, vokal, Matevž Carne'ul | kitara in Andrej Srakar, kitara. Zborovski koncert rf Kropa - V nedeljo, 23. februarja. f 15.30 bosta v Kropi gostovala dva slovj^ ka pevska zbora iz Italije: Moški zbor Mpj; Filej iz Gorice in Mešani zbor Rupa-P*^, se uvrščata med najboljše zamejske i"" Juan Vasle v gosteh Kranj - V nedeljo, 23. februar^, j, 10.30 bo v kranjski župnijski cerkvi za%| na maša, na kateri bo pel Mladinski rflj^jj 7hnr Skrlanr-kl 7 nrwtnm .lnanom VBSUv* basistom, solistom ljubljanske OP^l-ji gram obsega gregorijanski koral, »tove'^ postne pesmi in dele iz šestna ste mas<% [o je Jože Trošt zložil za papeževo m*»» Mariboru. » MERKUR* TC DOM Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon: 064 488 303, delovni čas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12 ure. V TC DOM tudi po orodje ali okovje! Obogatena in celovitejša ponudba OKOVJA: ključavnice, cilindrični vložki, spone, police, nosilci polic, pohištveno okovje, ORODJA: ročno orodje, merila, zidarsko orodje, električno ročno orodje in pribor. Od 17. februarja do 1. marca po akcijskih cenah: medeninasta kljuka, ARIENI, Aloor, na ključ ali cilinder 2.280,00 kljuka, ROSSETI, 2.249,oo , na ključ ali cilinder garnitura natikalnih ključev, A.O.K., 34 delov, od 4 do 13 mm 1.849,00 GRS Jesenice Jesenice - GRS postaja Jesenice vabi na občni zbor, ki bo danes, v petek, ob 18. uri v gostilni Osvald na Selu pri Žirovnici. Počitnice v Kamniku Kamnik - V Matični Knjižnici Kamnik bo potekala počitniška lutkovna delavnica in sicer od ponedeljka, 24. februarja, do petka, 28. februarja, od 10. do 12. ure. Otroci bodo lahko domišljiji nadeli krila ob izdelovanju stoječih lutk in naravnih materialov. Delavnico bo vodila Rosana Klein-dienst Premk. Prijave sprejema Matična knjižnica Kamnik (061/812-597), dodatne informacije pa lahko dobite po telefonu 061/737-460. garnitura natikalnih 52 delov, od 4 ključev, A.O do 32 mm .K., 5.399,i 90 kladiva, A.O.K, 2 kosa, 200 in 500 g 399,00 mizarska stega, A.O.K., 600 mm 829,00 800 mm 949,00 1000 mrt i 1.199,oo Z Merkurjevo kartico zaupanja pri takojšnjem plačilu nad 5.000 tolarjev še najmanj 4% ceneje! IZOBRAŽEVANJE 'n5truiram (na vašem domu) MATEMATIKO, FIZIKO, KEMIJO za OŠ. ^ena ugodna. Q328-232 od 18-20. *■____ 2171 Jnštruiram predmete za srednjo ^°j"o šolo. ©461-169_3629 ^čujem diatonično HARMONIKO. *^6-527_3725 i študentka nemščine instruira in [Poučuje nemščino. ©451-327, ^nka__3738 <*|P,!$darT1 originalni UGANKARSKI £°VAR za oklje vvindovvs, 50.000 °^lja631-009_3900 j.?jPlpmiran ingenir računalništva ni*iruiram matematiko in računal-I ^o. ©331-487 3929 Kupim IU&UEujemO VSE STARE IN ^ETNIŠKE PREDMETE: slike, j« t v., Sidni tvo- nakit, kovance in razgle-II & vSE TE PREDMETE TUDI ■ Lc^TAVR|RAMO. ANTIKA, Tavčarje-| umetnine, nakit, kva?,nce' razglednice... Nudimo tudi Uir!?tno RESTAVRATORSKE US-^ ANTIKA KIRKA Kolesa Dpr°dam APN 6 sive barve za 500 !*M, tt736.598 3681 MOPED APN 6. ©802-169 ^aodno prodam MOTOR YAMAHA ^"U 92. ©332-177 3859 inp&m TRI KOLO za dve leti starosti 3n°STELJO 70 x 120 cm. ©623- Prodam DOMAČO AJDOVO MOKO in JABOLKA. Jerala, Podbrezje 218, 731-302 3639 Prodam domače ŽGANJE sadjovec in slivovko. ©403-710, zvečer 3648 Prodajamo jedilni in krmni krompir. Cena ugodna. ©401-423 3656 SENO - goveje, balirano z dostavo, prodam. ©067/53-104, zvečer 3669 Prodam repo, peso in krompir za krmo. ©401-351 3674 Prodam JEDILNI KROMPIR za krmo. ©401-163 3679 KAKOVOSTNO VINO, pridelano na lastni kmetiji v Vipavskem okolišu, prodam. Premrl, Vrhpolje 26, Vipava, ©065/65-453 3690 Prodam rdečo PESO. Sp. Brnik 87 3709 Prodam KROMPIR kalingford, prva saditev. Posavec 124, Podnart 3731 Po 15 SIT prodam jedilni KROMPIR, prodam tudi semenski krompir. ©731-164 3732 Prodam HLEVSKI GNOJ. ©403-081, Sp! Besnica 3737 Prodam JABOLKA, cena od 60-90 SIT, obrezujem tudi sadno drevje. ©802-706 3798 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR Calingford, lahko tudi za sajenje. ©422-012 3842 Prodam MESO MLADE KRAVE. Ugodno! ©471-548 3844 Prodam jedilni beli KROMPIR. ©421-828 3885 Prodam KROMPIR več vrst jedilni, krmilni, nekaj za seme in šrotar za žito. ©633-822_3889 JEČMEN 30 SIT, koruza 25 NPK 15-15-15 po 28, Urea 28,50 dostavimo. ©242-638 3927 turo mmm ms m\ 28. 2/97 fc> h*"1 KAVVASAKI 650 KLR, I. 88, <^J2.7.97. ©241-446 3883 Ko[nđajr DEKLIŠKO GORSKO ^ ©862-419 3991 OPREMA aWfKj prodam AVTOSEDEŽ in SjSOBO. ©422-391 3722 Prodam PŠENICO in 11 OKEN kozolca. 0325-818 3986 Prodam ZIMSKA JABOLKA (Jona-tan, Aidared, Pohorka). Žeje 1 ©471-822 4044 PREKLIC otroška avtosedeža. šport- ^lo°n^ka ln otroška stolčka za na PsTALO CraflT KRUŠNO PEČ rjave barve, >4L22yiL»632-936 3440 K^rKcmetno kovani KROPARSKI ^6aii,„c- primeren za kmečke >4!i™«nde. ©67-052 3642 r°dar>TL a.Sd21bakren' KOTEL in STOJALO T^^gobelinov. ©311-228 Sw?,JE uličnih oblik in velika i,^6novnega razreda prodam. ^8 'ćelava po naročilu. ©310- D^-—3847 ,rrotfar" ■--- vi6rJ-03irekl° Za fižoL Trstenik 49' jfc------^ ^8-879°hran'ene hrastove sodove. JuAPrr--—'_— ^'vneoa ^evetka- nov. 'zdelan iz nrast°vega lesa, prodam. r^**— _3943 ^1. »2 SPECIJALKO po ugodni Pr^—■—__MS5 Si ^da&zLačno PUSK0 Slavlja ■Ji aa,inogledom 4 X 20. ©451- _4038 ^OELKI fepp££?lka' krmilni in semenski ^lbrezi6 o aQ' 2®sire- frisia. Jerala, p^2eil^©731.302 2992 !S*SteRf?MPIR 28 saJenie lanski 1 • Mat;ovana ^el). romano, de- •^SSSii Je9lič- Podbrezje ^o^r-^___3617 Javno prepovedujem peš pot skozi moje dvorišče Rakovec Janezu, Milki In Ambrožu, stanujočih Bašelj 42. Opozarjam tudi Rakovec Janeza, Ambroža in brata Roblek Slavka in Franca, Bašelj 20, da ne dovolim nobenih posegov na moji zemlji (parcelne številke 2/4 in 434). Od Roblek Slavka pa zahtevam, da popravi in uredi v prvotno stanje Boljsko pot (parcelna številka 434), I jo je sam uničil. Tri smreke, ki jih je samovoljno posekal, pa naj vrne. Oškodovana Rakovec Karel in Marija, Bašelj 17, Preddvor 4oei POSESTI V Lescah prodamo HIŠO popolnoma novo, 420 m2 parcele, z neozde-lano mansardo, vseljivo po dogovoru, z vsemi priključki. AGENT Kranj ©223-485 in 0609-643-493127 Ribno pri Bledu prodamo neizdelano vseljivo HIŠO, 450 m2 uporabne površine, na 1650 m2 lepe parcele, mirna okolica, primnerno za večje družinsko stanovanje ali izgradnjo apartmajev ali kakšno mirno poslovno dejavnost, možnost dostopa s kamijoni, cena po dogovoru. AGENT Kranj ©223-485 In 0609-643-493_131 PARCELE PRODAMO PREDDVOR (okooica) lepo parcelo 1200 m2, z gradbenim dovoljenjem, PRODAMO KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2960 nepreml čn 1 064 22 33 00 V okolici Kranja kupimo manjšo starejšo HIŠO, potrebno adaptacije, obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 136 V Zvirčah pri Tržiču prodamo novo HIŠO, cca. 450 m2 uporabne površine, primerna za poslovno dejavnost, podkletena + dve etaži za 450 000 DEM: AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 143 V Gorenji Vasi prodamo VIKEND dimenzije 6 X 4, v dveh etažah na 136 m2 zemljišča, z vso dokumetacijo, še nedokončno izdelan, na lepi lokaciji, za 30 000 DEM. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 145 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO OD 500 DO 1000 M2. POSING d.o.o. ©224-210 in 222-076 152 V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 450.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 355 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 V okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_356 BLEJSKA DOBRAVA obnovljeno dvostanovanjsko hišo parcela 587 m2, cena 178.000 DEM, SEBENJE pritličje nove hiše z vrtom in lastnim vhodom, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 453 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO SAMOSTOJNO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE Z VRTOM. POSING d.o.o. ©224-210, 222- 076_511 Prodamo STAREJŠO HIŠO, HOSTA ŠKOFJA LOKA, voda, elek., hišna št. je v hiši. Starost hiše je cca 100 let. Parcela meri 1800 m2, možna nadomestna gradnja, prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_1000 Blizu Bleda prodam starejšo, manjšo hišo. ©720-052 1599 Prodamo KMETIJO z velikim obsegom zemljišča, z vsemi priključki, lokacija pri Žireh, ugodna cena. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 Ribno pri Bledu prodamo 600 m2 zazidljive parcele na mirni lokaciji za 60.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_2121 Zg. Gorje pri Bledu prodamo stanovanjsko hišo takoj vslejivo na 1000 m2 zemljišča, hiša stara cca 50 let z vsemi priključki, z CK, primerna za mirno poslovno dejavnost, prodamo za 215.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 ali 0609/643-493 2123 Prodamo zazidljivo parcelo Žiri, velikost 1.092 m2, cena 60 DEM/ m2, OLŠEVEK 1300 M2 ZAZIDLJIVO PARCELO z vso dokumentacijo -Tupaliče 2000 m2. K 3 KERN d.o.o., 221-353, tel. in fax 221-785 2291 Prodamo stanovanjsko HIŠO v Kranju na atraktivni lokaciji. Hiša leži na sončni parceli, vsi priključki, garaža, stanovanjske površine 153 m2. Starost hiše 35 let. Samo resne ponudbel PIA NEPREMIČNINE, ©623-117,622-318 2444 V Kranju prodamo starejšo hišico, delno podkleteno, kmalu vseljivo na parceli 298 m2, za 150.000 DEM in adaptirano hišo na parceli 500 m2 za 170.000 DEM. Mike & Com., 226-03 2632 V Škofji Loki ali bližnji okolici kupim zemljišče za gradnjo ali stanovanjsko hišo. Kupinina takoj. ©622-851 2633 V Kranju oddamo stanovanje 130 m2 v pritličju hiše, 2 ss s telefonom in CK, 3 ss s telefonom in CK; ŠENČUR gornji del hiše, LBE 2 ss z opremo, ŠKOFJA LOKA 2 ss v bloku z opremo. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 2690 Prodamo STAREJŠO HIŠO v Kranju, cena 135 000 DEM, KRANJ (Orehek) - polovico HIŠE, garažo in drvarnico, cena 115 000 DEM, v Bitnjah na odlični lokaciji enonadstropno HIŠO, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje. K3 KERN d.o.o. ©221-353 in ©/fax 221-785 2894 PRODAMO ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, PRODAMO BLED ZASIP, dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2 prodamo, PRODAMO KRANJ BITNJE: dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenm pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2956 NEPREMIČNINE posing ■ POSLOVNI ^ INŽENIRING d.o.o. Kranj, PoStna 3, tel.:224 210 VIKEND na Orlih, na 1000 m2 zemljišča, lepa lokacija komplet ograjena parcela z potrebno obnovo lokac. in gradbeno dokumentacijo z vodo in elektriko na parceli, prodamo za 83.000 DEM. AGENT KRANJ 223-485 ali 0609/643-493_2124 Več hiš v okolici Kranja na različnih lokacijah, različnih dimenzij prodamo. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 2127 MIKE & Comp. prodaja in nakup nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. ©226-503 2129 KUPIMO v Kranju ali okolici samostojno hišo z vrtom do cca 170.000 DEM in kupimo tudi polovico oz. del hiše z malo vrta. Mike & Co., 226-503 2140_ Pri Poljanah prodamo hišo v III. grad. fazi skupaj s staro kmečko hišo, še vseljivo, parcela je 1200 m2, dovoz asfaltiran ter v okolici Gorenje vasi parcelo 5200 m2 z gradbenim dovoljenjem, ter več vikendov. Mike & co., 226-503_2141 KRANJ prodamo zgodnji del hiše z vrtom, etažna CK, vslejivo 10/97, prodamo tudi samostojno hišo na parceli 500 m2, ter vrstno hišo. Mike & Co., 226-503_2142 V Tržiču prodamo stanovanjsko hišo - dvojček, CK na olje, telefon, dobro vzdrževano, na parceli 770 m2, možna menjava za stanovanje z doplačilom. Mike & comp., 226-503 2143_____ POKLJUKA prodamo leseno brunarico in apartma, dovoz urejen, sončna lega, lep razgled na okoliške hribe, bližina smučišča. Mike & Co., 226- 503 2144 PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO na parceli 450 m2 del dvojčka z garažo, 160 m2 bivalne površine, PRODAMO KRANJ Labore manjšo obnovljeno hišo z garažo na parceli 510 m2, 170.000 DEM, PRODAMO Kranj Drulovka vrstno hišo v IV.gr. fazi, 160.000 DEM in dokončano dvostanovanjsko hišo, PRODAMO KRANJ CENTER poslovno stanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2957 PRODAMO KRANJ atrijsko vrstno hišo z vrtom na lepi lokaciji, 2 garaži, 361 m2, uporabne površine, PRODAMO PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, PRODAMO PREDDVOR okolica maj-šl vikend na parceli 300 m2, 88000 DEM, PRODAMO KRVAVEC 1ss, cca 45 m2, apartma v hotelu prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2958 KUPIMO KRANJ CENTER v bližini avtobusne postaje kupimo hišo, KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem VIKEND ali zazidljivo parcelo, KUPIMO KRANJ z okolico do 15 km starejšo hišo z vrtom, KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2959 PRODAMO pod DOBRČO zazidljivo parcelo z lepim razgledom 1000 m2 z montažnim objektom in lok. dov., 50.000 DEM in 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, PRODAMO OTOČE industrijsko parcelo ob cesti 6000 m2. 30 DEM/m2, PRO-PAMO ŠKOFJA LOKA CENTER zazidljivo parcelo za poslovno stanovanjsko gradnjo, 700 m2, 150 DEM/ m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2951 PRODAMO ZG. DUPLJE zazidljivo Rarcelo cca 600 m2 prodamo. DOM EPREMIČNE, 22-33-00, 0609/650- 123 2962 Prodamo v škofji Loki zelo veliko stanovanjsko HIŠO v IV. gradbeni fazi na zelo lepem kraju z veliko parcelo. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 NEPREMIČNINE ENOTA KRANJ SVET R.E. d.o.o. LjublJANA Enota Kranj Huji 55, 4000 Kranj TeI.: 064 550 112 OBJAVLJAMO PRIHOD V DEŽELO KRANJSKO! Obljubimo, da bomo tudi za VAS vestno, strokovno in pošteno opravljali posle z nepremičninami, tako kot je že v: V UUBUANI, V LOGATCU, IN NA VRHNIKI. Prepričajte se in nas pokličite od 8.00 do 1 7.00, v Kranju 064 330-112, v Ljubljani 061 16-86-200 ali na Vrhniki 061 754-393. VESELIMO SE TUDI VAŠEGA OBISKA!! SUET NEPREMIČNIN JE PRI NAS UREJEN KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, KUPIMO GORENJSKA večja parcela za gradnjo vrstnih, montažnih hiš. DOM NEPREMIČNNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2963 Prodamo v Žiganji vasi hiša v 3. grad.fazi, cena 130.000 DEM, ZALOG pri Cerkljah, montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2, na Drulovki, vrstno hišo v gradnji, spodaj že končana, 160.000 DEM, 400 m2 sveta. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax221-785 3399 Prodamo v Britofu HIŠO z delavnico, parcela 900 m2, v Strahinju prodamo polovico HIŠE, pritlični del, parcela 636 m2, možna tudi menjava za stanovanje. K3 KERN d.o.o. Q/fax 221-353 , 221-785_3576 NAJAMEMO - BLED, LESCE za tujega poslovneža najamemo hišo z garažo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 3597 Takpj KUPIMO VEC ZAZIDLJIVIH PARCEL v okolici Kranja in Škofje Loke za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 PARCELE PRODAMO: VIKEND PARCELE, 2 x 600 m2, 60 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_3598 Kupim zazidljivo parcelo ali staro hišo za nadomestno gradnjo na območju okolice Cerklej do Komende. ©422-585 3637 VRSTNO HIŠO v Pristavi pri Tržiču prodam. Cena po dogovoru. ©311- 550 3664 V Kranju ob glavnih cestah kupim zazidljivo parcelo nad 1000 m2. Nudim takojšnje plačilo. ©324-304 Prodam zazidljivo PARCELO do 800 m2. ©64-249 3742 Kupim STAREJŠO HIŠO za nadomestno gradnjo ali zazidljivo parcelo. Šifra: GOTOVINA DEM 3751 KRANJ IN OKOLICA KUPIMO MANJŠO HIŠO DO 200.000 DEM IN VAM UREDIMO CELOTNI POST-OPEK. STANING, 242-754 3787 V BAŠLJU prodamo zanimivo nedokončano visoko pritlično hišo na parceli 700 m2. STANING. 242-754 KRANJ prodamo novejšo hišo 9x9 m s CK v prizidku 9x8 m delavnica na parceli 900 m. STANING, 242-754 3789 V Čirčah prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 720 m2 najboljšemu ponudniku. Šifra: PLAČILO TAKOJ sbss Kupim GOZD v okolici Sorskega polja. ©633-830, zvečer 3948 Pritlično HIŠO z garažo Kranj Primskovo na parceli 350 m2, cena 125.000 DEM. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 3952 Prodamo večjo atrijsko večetažno HIŠO v okolici Škofje Loke. Samo resne ponudbe PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_3967 KRANJ OKOLICA prodamo ENODRUŽINSKO HIŠO, VELIKA PARCELA 145.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535_4oob Prodamo LJUBNO starejšo hišo na parceli 500 m2, cena 75000 DEM, LESCE visokopritlično hišo 10x8 m, cena 300.000 DEM, BLED RIBNO 20 let staro hišo z delavnico v pritličju na parceli 1800 m2, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 4015 Hišo staro cca 24 let na Šenturški gori z gospodarskim poslopjem na 400 m2 zemljišča brez centralne kurajve, lahko tudi za vikend, prodamo za 135.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 4024 GARAŽO v šorlijevi ul. v 1. etaži, cca. 13 m2 prodamo za 15 000 DEM. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609/ 643-493 4047 Prodam TRAVNIK pri Cerkljah -ugodno. Dvorje 26, Cerklje 4063 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". ©421-498 105 GLASBO za ohceti, obletnice in razne zabave nudi DUO. ©422-169 3534 DUO KARINA glasba za ohceti. zabave, v lokalih. ©225-724 3718 GOSTIŠČE Retnje pri TRŽIČU Tel.:064/58 458 uos uabi na DNEVE RIBJE KUHINJE do 29.3/97 mmo VSAK DAN VSAK DAN, RAZEN NEDELJE IN PONEDELJKA ŽIVA GLASBA IZ ŠIBENIKA Takoj KUPIMO manjšo stanovanjsko HIŠO ali 400-600 m2 veliko parcelo v STRAŽIŠČU ali drugje na desnem bregu Save, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PRIMSKOVEM prodamo starejšo, visokopritlično hišo, na 300 m2 veliki parceli, za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPIMO stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja, Nakla, Preddvora. Šenčurja. Cerkelj ali Hrastja, za znanega kupca, za približno 200.00 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. _ V Radovljici PRODAMO zazidljivo industrijsko zemljišče, 6000 m2, z možnostjo odkupa po delih. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. MAKLJtR BLED d.O.O. PRODAJA NEPREMIČNINI 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3, tel.: 064/76-461, fax: 064/77-026 V središču Mengša prodam takoj vseljivo novo HIŠO. ©061/738-426 3874 BAŠELJ PRI PREDDVORU PRODAMO HIŠO V IV GRADBENI FAZI, 700 M2 PARCELE, CENA 130.000 DEM POSING, 224-210_3908 ZG. DUPLJE prodamo zazidljivo parcelo, sončna lega, 600 m2. cena 100 DEM/m2. POSING, 222-076 3917 BLED prodamo garsonjero 34,50 m2, alpski bloki, komfortna, cena 70.000 DEM. nadstrešnica za avto POSING. 222-076 39,8 Narodnozabavni trio vas zabava na raznovrstnih prireditvah in ohcetih. ©246-527 3724 GLASBO za ohceti, obletnice, v lokalih nudi TRIO s pevcem. ©731- 015_3752 POSLOVNI STIKI DELNICE Save, Uniona, Petrola, in ostale kupimo. Pridemo na dom. ©312-385_3539 Certifikat še lahko vložite (tudi ostanke). ©062/631-164, po 16. uri 3624_ Odkupujem DELNICE LIP G in druge. Po najboljših dnevnih cenah. ©715 096 3715 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.; 064/211-847 ODKUP DELNIC Save B in G, PETROLA B In G, gotovina takoj. Dobro plačilo! ©311-257 3839 ODKUPUJEMO DELNICE Save. Petrola, Krke in ostalih. ©310-537 RAZNO PRODAM Prodam suhe BUTAR in PEČ za CK, 17 kalorij, nova. ©471-657 3663 Prodam JUGO 45, letnik 1986, registriran, cena 700 DEM, tudi hladilnik, štedilnik oboje za 100 DEM in tridelno OMARO hrast za 300 DEM. ©471-323, popoldan 3675 V€D€Z€VAJ€ - TAROT 0904265^ Prodam suha DRVA. ©403-131 3739 Prodam avtoradio + zvočnika 5000 SIT, moško, žensko KOLO 12 prestav. ©730-232 3743 JABOLČNI KIS in VRTNI KAMIN, prodam. ©242-787 3774 Prodam BUKOVA DRVA in 3 tedne staro TELIČKO simentalko. 0451-300 3791 Prodam vratna KRILA, keramične umivalnike, PLATIŠČA za Golf, bide. ©242-433 3811 STAN. OPREMA Prodam nov enoposteljni JOGI za 7000 SIT. ©57-376_3569 Prodam SPALNICO Meblo v črni barvi, VLEČNICO Tomos in staro skrinjo enemu kupcu. ©51-032 po 20. Uh 3578 Prodam DNEVNO SOBO Triglav. ©801-668 3694 Poceni prodam rabljen TROSED, raztegljiv v posteljo in dva fotelja. ©212-706 3738 Poceni prodam rabljeno KOPALNO KAD (banjo). ©242-749 3980 VEDEŽEVANJE Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI 090 4127 TEL. POSR. A.U.S.P. 756 SIT/min PRODAJA IN POLAGANJE LAMI-NATNEGA, LAMELNEGA IN KLASIČ-NEGA PARKETA PO ZELO UGODNIH CENAH. PLAČILNI POGOJI: GOTOVINSKI POPUST IN UGODNI KREDITNI POGOJI POKLIČITE! LEKERO - KOKRICA, ©245-125, 245-124, del.čas. 7-20. ure 578 RAČUNALNIŠKE MONITORJE popravimo v PROTON servisu. Bleivvei-sova 2 (kino Center). 0222-004 2347 ZIDARSTVO - fasade, notranji ometi, tlakovanje dvorišč z materialom ali brez. ©061/817-727 2369 NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. kranj.bleivveisova 14 p.p. 139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. ŠPORT Simbolično prodam dekl. otroške DRSALKE št. 35. ©725-807 3954 STORITVE HIŠA, STANOVANJE, LOKALI - od A do 2 IZDELAVA, STORITVE in USLUGE. ©332-260 165 KERAMIKO, PARKET POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PARKET, UGODNO. Tarle, ©323-585 2421 OLJNE GORILNIKE , avtomatiko, peči, cisterne dostavimo, montiramo in izvedemo meritve izkoristka. Beta-S, d.o.o., tel. fax 874-059 2583 TV, VIDEO, GLASBENE STOLPE VAM POPRAVIMO V SERVISU OR-BITER, JEZERSKA C. 22, KRANJ, PRIMSKOVO POOBLAŠČENI SERVIS SAMSUNG, GORENJE - POPRAVILA NA DOMU. ©241-493 1519 Polaganje vseh vrst keramičnih ploščic, marmorja In granita. ©061/ 627-356 1543 TV.VIDEO, STOLP, AVTORADIO, SATSPREJEMNIK in ostalo elektroniko vam popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2 (kino Center). ©222-004 2339 AKRIS d.o.o. KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPEUTVE, POKOPI, PREKOPI, NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/733-365 NONSTOP Obdelava mansard (predelnih sten, stropa - v KNAUF sistemu), ter Armstrong stropov. ©064/491-425 ali 224-373_222 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©0324-698 od 9-17 h. čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 234 CISTERNE ZA KURILNO OLJE -nerjaveče ali železne izdelamo po meri ali v vašem prostoru. Izdelujemo tudi NERJAVEČE BOJLERJE -kombinirane po želji naročnika. 0064-806-069, 0609-635-262 675 Izposodite si VIDEO KAMERO SONY. Uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. ©222-055 769 Po izredno nizkih cenah vam nudimo MEDICINSKI SOLARIJ, STROKOVNO PEDIKURO, NEGO OBRAZA za zrelo in mlado kožo. Ugodno! Kozmetični studio Ksenija ©328-169 Hitro in kvalitetno vam po ugodni ceni izdelamo predelne stene, vetrolove, stropne in stenske obloge, obnavljamo okna, vrata in vse vrste pohištva, katerega izdelamo tudi po naročilu. © in fax: 242-689 1417 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI, OKOLICA OD "A - Ž" - izdelava, storitve, oprema in usluge "na ključ". Tel. in fax 064/332-260 1475 STROJJMO estrihov Klemene tel. 471-813 0609/632-047 PRODAJA IN POLAGANJE KAKOVOSTNIH KERAMIČNIH PLOŠČIC VSEH VRST ZA VSE PROSTORE VAŠEGA DOMA VAM NUDI LEKERO, tel. 245-125, 245-124 491 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne plise zavese, markize, vrata, okna ter harmonika vrata - dobava, montaža in servis. ©211-418, 714-519 1722 Nudimo ažurno, kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. AJK.d.o.o., Kranj, ©222-754 1927 ŠIVANJE po naročilu in popravila. ©326-839 2324 RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: 064/411-605 SANACIJA HIŠNEGA DIMNIKA - v enem dnevu! Koren Jože, Čopova 1, Žalec, ©063/715-526 2791 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje strenskih, stropnih in talnih lesnih oblog. ©422-193 2968 Imate težave? Svetujem vam pri poslu, pomagam vam v težkih situacijah, vedežujem vam iz ciganskih kart - samo osebno! Vse težave bomo rešili skupaj! Pokličite! Naročite se lahko vsak dan na ©061/ 1404-310 3007 KOVINSKE ZAŠČITNE IN OKRASNE MREŽE, STOPNICE HENKE - zavite, zložljive, okrogle.. .0064/806-026 3024 ČIŠČENJE in obnova namazov na talnih oblogah ter politura pohištva. LESKET 211-338 3025 PRALNE, POMIVALNE STROJE popravljam. 0331-450 od 7-8 h, čez dan 0609/634-088 3187 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji..0242-037 Delam vsa gradbena dela in vse vrste fasad s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na obroke. ©0609/622-946 3291 ELEKTROINŠTALACIJE in montaže vseh vrst izvaja s.p. Milan, ©311- 530 3384 MIŠO s.p. KRANJ Tel.: 064/326-612 Tel.: 0609/641-034 • montaža in servis senčil rolete, žaluzlje, lamelne zavese • montaža; talnih, stenskih In stropnih oblog • suhomontažna prenova oken in vrat * brušenje In lakiranje vseh vrst parketov • izdelava hi servis pohištva • polaganje laminatnlh parketov TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! ©061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV In SAT ANTEN. ©738-333 ali 0609/628-616 ŠIVANJE in POPRAVILA po naročilu. ©332-722 3812 Prevozi s kombijem 1200 kg. ©57- 827 3817 POSEK in SPRAVILO LESA po Poljanski dolini in okolici Šk. Loke. Opravimo hitro, strokovno in po zmernih cenah. ©695-108 3833 Po ugodni ceni opravljamo VSA GRADBENA DELA. Naročila na ©064/736-327 od 19-22 h 3846 Z lastnim kombijem nudim prevoze do 1000 kg po Sloveniji. Tjaša, 633- 956 3870 REJC s.p. polaganje keramike, prenove kopalnic, hitro in kvalitetno. ©324-984 3898 Tekste, nalepke, deklaracije, vnos podatkov, internet, administr. stro., rač. obdelava. AOP 631-522 3899 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine, dostava brezDlačna. ©324-457 3901 Beljenje hlevov, sillosev, garaž na zidarsko opravim kvalitetno. ©422-369, zvečer po 18. uri 3945 Izvajamo vsa gradbena dela, novogradnje, adaptacije, obnovo vseh vrst fasad. Cene ugodne, kvaliteta in rok zajamčena. Možnost plačila na kredit. ©631-878, po 19. uri ali 0609/650-645_3969 S.P. ZIDARSTVO - izvajamo adaptacije, novogradnje, fasade, obnove dimnikov, urejanje dvorišč in poti, tlakovanje z vašim ali našim materialom. ©061/614-221, vsak dan po 18. Uri 3971 ELEKTRO SERVIS s.p. Tel.: 064/685-444, GSM 041/665-635 POPRAVILO PRALNIH STROJEV, EL, BOJLERJEV IN EL INSTALACIJ Z GARANCIJO! Sešijem in popravljam vse vrste ženskih in otroških oblačil. ©328-232, po 17. uri 3553 IZOLIRAM cevi centralnih kurjav s stekleno volno in pločevino, cena ugodna. 0326-200 3628 Izvajamo zidarska dela in polagamo ploščice. 0632-437 3636 OBREZOVANJE sadja, živih mej, košnja, celoletno urejanje okolice. 0471-882 3640 Postavitev peči, polaganje kermaike. 055-060 3652 Servis in popravilo pralnih strojeva na vašem domu. 0332-350 3658 VODOVODNE INSTALACIJE hitro in kvalitetno. Košnik, s.p. 332-061 3667 KOMBI prevozi in manjše selitve po ugodni ceni. 0621-609 3710 Izračun dohodnine in izpolnjevanje obrazcev. 0310-176 3733 Opravljamo VSA ELEKTROINSTA-LACIJA DELA IN POPRAVILA NA ELEKTROINSTALACIJAH. 0625-104, do 7. ure zjutraj 3734 Deklaracije oblikovane s tekstom, črtno kodo in grafiko izdelamo takoj. 0 in fax: 634-665 3735 KOMBI PREVOZI TOVORA do 1600 kg 12 m3 NON STOP, ugodno. 0731-293 3765 Opravljam prevoze do 1,5 T kasonar 3x2m in žaganje drv. Jereb, 625-215 3777 VEDEŽEVANJE z 20-letnimi izkušnjami 090-44-12 tel. posr. A. U. S. P. 78 SIT/0,5 min Popravila vseh vrst televizorjev Gorenje tudi na domu. 0331-199 3983 PANARA SERVIS pralnih strojev, hladilnikov, štedilnikov, gospod, aparatov Gorenje. 0331-301 4012 IZDELAVA STOPNIŠČNIH, BALKONSKIH OGRAJ, kovinskih vrat itd. ter polaganje vseh vrst podov. ©324-943, mb. 0609/638-725 4046 IZPOSOJA ORODJA HILTI, namizni tenis, GLOBINSKO ČIŠĆENJE KIR-BY - jogijev. ©064/411 -808 3S414 STANOVANJA V Kranju nujno kupimo več 1 ss stanovanj, lahko starejših, potrebnih adaptacije, za gotovino, za znane interesente. AGENT Kranj ©223-485, 0609-643-493_123 V Šenčurju zamenjamo 1 ss stanovanje, 44 m2, v pritličju, za stanovanje približno enake kvadrature v Kranju, možnost doplačila. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 134_ 2 ss stanovanje s kabinetom na Planini III, 70.90 m2, v petem nadstr., lepo vzdrževano, obrenjeno na sončno stran, z balkonom, z vsemi priključki, takoj vseljivo, prodamo pod nujno za 125.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 135 V Kranju kupimo več 1 ss stanovanj po možnosti na Planini ali bližnji okolici do 70.000 DEM. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 141 Dvosobno stanovanje vsaj v prvem nadstropju ne višje od tretjega do 85.000 DEM kupimo za znanega Interesenta, po možnosti na Planini z vsemi priključki. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 357 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ NAJAMEMO GARSONJERO, 1SS ALI 2 SS STANOVANJE. POSING d.o.o. ©224-210 in 222-076 512 V KRANJU, ŠK.LOKI, RADOVLJICI, LESCAH IN MEDVODAH TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, 1 SS, 2 SS IN VEČ SS STANOVANJE. POSING d.o.o. ©224-210 in 222-076 513 KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 953 PRODAMO 1 ss Planina Kranj, v izmeri 39,50 m2, vsi priključki, balkon, kuhinja ostane opremljena, 2. nads. starost 8 let. Prodajna cena je 75000 DEM. Prepis možen takoj, vselitev junija 97. Prvi del kupnine 30.000-40.000 DEM, ostalo ob prevzemu ključa. PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 982 Prodamo 2 ss v Kranju na Gogalovi ul. Planina, v izmeri 65.12 m2, vsi priključki, garažni boks, 6. nad. prodajna cena 105.000 DEM, v upoštev pride tudi menjava za starejše 2,5 sobno stanovanje. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 983 Dvo in pol sobno stanovanje prodamo - Trg Rivoli Kranj, v izmeri 75.3 m2, vsi priključki, 2. nads. cena 120.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 984 G S HO' mobilni telefon Panasonic Telefaks KX-F1100 BX7S na navadni papir s telefonom in tajnico Tel.: 080-1590 BREZPLAČEN KLIC BREZPLAČNE INFORMACIJE telefon trade UPRAVA KR.: Staneta Žagarja 27a, tel.: 064 222-8« PE KR : Ljubljanska 1, tel./fax: 064 222-150 PE LJ : Brilcjeva 12, tel./fax: 061 1590-232 PE LJ : BTC - hala A, tel./fax: 061 1852-710 Prodamo 2 ss, Sp. Gorje pri Bledu, v izmeri 49 m2, etažna centralna, tel. ni, stanovanje je v dvonadstropnem bloku, prodajna cena 62000 DEM. Prepis možen takoj, vseljivo po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 988 Prodamo 2 ss v Škofji Loki Podlub-nik v izmeri 60.5 m2, vsi priključki, 7. nads., zastekljen balkon, staro cca 18 let, prodajna cena 95.000 DEM. Prepis možen takoi. selitev avgusta 97. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 997 Prodamo 3 ss v Škofji Loki Podlub-nik, v izmeri 75 m2, 3. nad., vsi priključki, zastekljen balkon, prodajna cena 125.000 DEM. Prepis in vselitev možna takoj. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 999 Imate starejše stanovanje pa ga ne rabite, ali bi ga radi prodali pa vas zanima cena, pokličite AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 pogovorili se bomo o najboljši možni variatni. 1730 Več trisobnih stanovanj v Kranju po možnosti v nizkih blokih kupimo pod nujno, vseljivo po možnosti čez tri mesece. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_ 1732 Na Frankovem nas. prodamo dve enosobni STANOVANJI z vsemi priključki. Cena ugodna, možnost dogovora. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 1950 V KRANJU PRODAMO 3 SS V MIRNI OKOLICI 71 m2, v IV. nadstr. tkaoj vseljivo, bližina VODOVODNEGA STOLPA, brez CK, za 100.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 2120 Prodamo 2 sobno stanov. 68 m2, IV nad. , CK, balkon, 100.000 DEM. Mike & Co.. 226-503_2131 Prodamo 2 ss 72 m2 in 40 m2 podstrehe, mansardno, CK, 115.000 DEM. MIKE & Comp., 226-503 2133 V Šorlijevi ul. in na Zlatem polju kupimo 3 ss, gotovina. Mike & Co., 226-503_2137 Kranj Planina II 2,5 ss, 85 m2, pritličje z atrijem prodamo ali menjamo za dva manjša stanovanja. Mike & Co., 226-503 2138 NAJAMEMO KRANJ 3 ss, neopretf' leno, s CK in telefonom, NAJAME^ KRANJ 1 ss, opremljeno, CK, tel..''" 400 DEM. DOM NEPREMIČNI^; 22-33-00, 0609/650-123 KRANJ PLANINA 1:1 ss preurejeno 1,5 ss, 45 m27IV., 1950 DEMAJ|V prepis in selitev takoj. DOM NEP£C MIČNINE, 22-33-00, 0609/650-1ZJ Pri Vodovodnem stolpu prodam0 sobno stanovanje 84 m2, I. nfl ' balkon. Mike & comp., 226-503 Kranj Planina I prodamo 3 ss 84 m2 komfortno. Vsi priključki. C.'* 128.000 DEM. POSING, 222-076^ [ Kranj Zlato polje prodamo 3 ss o ■« m2. Etažna CK, tel., SAT, cen 110.000 DEM. POSING, 224-210^, Prodamo Izola 2 ss 72 m2 v I. nad* z garažo, vrtom in letno ku'l'n'i1 prodamo za 120.000 DEM, BLtu l G 27 m2 v alpskih blokih, BLED iJJ 70 m2 v visokem pritličju, % JESENICE 3 ss 75 m2, cena 7^ DEM, 2,5 ss 68 m2, cena 68 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel 221-785___w i Prodam 1 sobno STANOVANJ" Informacije med 8. in 15. ur^J3 ©061/264-588 ali 123-12-14 J>| --rtiiii PRODAMO KRANJ Planina J ATRIJSKO, 3ss, 80 m2, cerfA dogovoru. DOM NEPREMIČNI^ 22-33-00,0609/650-123 J> Kupim STANOVANJE v Tržj^^ Deteljici, Bistrica od 50 m2 - g* tf Plačam z gotovino. ©332-65'''^5 17. url -n 0 kupca z gotovino. SVET NEPB^ KUPIMO GARSONJERO V Loki, Kranju ali Tržiču, za zna NINE, 330-112. V DRULOVKI KUPIMO eno ali Jjj pol sobno stanovanje za z^vi kupca, lahko vseljivo kasneje-NEPREMIČNINE, 330-112. > PODLUBNIK II, prodamo 2S vanje, 61 m2, za 97.000 DEM ■ NEPREMIČNINE, 330-112. Kupimo več različno velikih stanovanj v Kranju ali okolci, tudi v Škofji Loki in na Jesenicah. Mike & Co., 226-503 2139 Prodamo na Zlatem polju 3 ss 71 m2, pritličje, balkon, CK se napeljuje, 90.000 DEM. Mike & Comp., 226-503 2626___ Prodamo takoj vseljivo 3 ss, 85 m2, I. nad., etažna CK na olje, telefon, opremljena kuhinja, v celoti adaptirano, uporaba 100 m2 vrta, 125.000 DEM. Mike & Comp., 226-503 2628 Prodamo pri Vodovodnem stolpu 3 ss, 71 m2, 4. nad., CK se napeljuje, takoj vseljivo, prodamo za 100.000 DEM. Mike & Comp. 226-503 2629 Ugodno prodamo KRANJ 3 ss 75 m2, v pritličju, cena 105 000. K3 KERN d.o.o. ©221-353 in 0/fax 221-785 2890 ODDAMO ŠKOFJA LOKA: stanovanje 150 m2 v hiši z vrtom in garažo, 900 DEM/mes, ODDAMO KRANJ okolica 3ss v hiši s posebnih vhodom, garažo in vrtom, CK., tel., 600 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2954 V Stražišču ODDAMO 3S 'L vanje v pritličju hiše, 130 m2. ?lavni cesti neopremljeno, n&ifiS 00 DEM. SVET NEPREM«^ 330-112. V škofji loki prodarnjb stanovanje v 8. nadstropju, 4'^f delno opremljeno, telefon, CK« m balkon, cena 75.000 DEM-NEPREMIČNINE, 330-112. V Frankovem naselju PRODIH stanovanje, 58 m.2, 92.000\ Vm enosobno stanovanje, 45 m«. ; DEM. SVET NEPREMIČNIN*« 112. J V Drulovki PRODAMO 2'ti stanovanje, v prvem nadstropji kega bloka, pregrajeno v 2P Al 57 m2, etažno, CK, TEL« balkon, cena 110.000 DEM-NEPREMIČNINE, 330-112. __-----\JI KRANJ - za zdravstvenim °J PRODAMO obnovljeno 3 soDJ J, novanje, 62 m2, 4. nadstropij, ga bloka, CK, balkon, cena ' ■ DEM. SVET NEPREMIČNIH 112. V ZBIL J AH oddamo A stanovanjske hiše, v lep1 9 okolici s pogledom na jezer ' NEPREMIČNINE, 330-112- POSEBNA PRODAJNA PONUDBA TEDNA: v SEBENJAH: prodamo pritlični del nove hiše na parceli 800 m.2 v KRANJU: starejša hiša na Primskovem, parcela 300 m2 v LJUBNEM: starejša manjša hiša na parceli 500 m2 v KRANJU: 1 SS 42 m2 v bližini Kranja v RADOVLJICI: 2 ss 50 m.2, v 2. nadstropje na BLEDU: apartma 22 m2 v alpskih blokih v KRANJU: 2 SS 65 m2 na Drulovki v 1. nadstorpju v KRANJU: 2 SS 68 m2 na Planini v 7. nadstropju v KRANJU: 3 SS 75 m2 na Dražgoški v pritličju *f J K3 KERN, d.o.o., tel. 064 221 353, tel. In fox: V Aba TRAPING, d.o.o. TRGOVINA RAČUNALNIKI % TISKALNIKI P C CD ROM • MUL TI M EDI A SERVIS RAČUNAL. OPREME 7~V/, video, zvočne, MPEG kartice, CO FiOM bralne in zapisoma/ne enote, mrežni in ISDN adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potrošni material, dodatna oprema, ... ugodno! EPSON STYLUS COLOR 200 43.900 SIT (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec) iEpS0N sssss HttHffl ^="S nec), Kranj TZJ Ri^PAMO KRANJ Planina lil AT-Dru, 0 2+2, 92 m2, obnovljeno. 06nQ,.NEPREMlCNINE, 22-33-00, i^^O-123_ 2950 SPlP^0 KRANJ Planina lil AT-2+2- PRODAM ŠKOFJA °6nTv3,5 ss. 38 m2, 35m2 atrija, C°v^!"°. PR°DAM0 KRANJ Šor- [JOM TpdoAlRA^0 za 11 000 DEM. og^EPREMlcN.NE, 22-33-00. •JJPimo KRANJ GARSONJERO za ^■ovino. DOM NEPREMIČNINE, 22-^-00, 0609/650-123 2953 KRANJ na Planini i prodam 2 ss 62m2, CK, opremljeno, cena 110.000 DEM. ©312-134 3824 Kranj - oddamo sobo, souporaba kuhinje, kopalnice, sostanovalec, 160 DEM. ©325-658 3881 RA nepremičnine, podružnica škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7,tel.:064/$23-117, 064/622-31$ KERN doo . 22?^rc Maistrov trg 12 4000 Kranj llT'221-785 tft6ggrliievem naselju oddam 2 ss. ---j52 _ 3678 dvosobno STANOVANJE. ^PREDPLAČILO_3682 ^fia"® 5° S0B0 oddam v centru *** '8-108 3728 •n?" +G ur'e, Pri Bledu prodam 2 ss 49 549 * balkon, 65000 DEM. 0725-— _3754 ^ovanif cE Prodam° 3 sobno DEM ItImS? m2 Pritli^ie za 85000 "^p^NlNG, 242-754 3786 D°vaniL si°v!nska družina išče sta-bi- Šifra- l^?lna P°m°c starejši ose-Tra- POŠTENOST 3823 P«>sl<»viu- prostore ^U^i\ffioJ^SENICAH proda- E^ING ?£0£0bni stanovanji. -Lfr^'076 _3906 Robnih prodamo več en- S0BN^HH- dvosobnih. ter več-^EN2|jS7AN0vanj različnih 22V- POSim^ cenovnih razre- KRANJ Planina II prodamo 2,5 ss 70 m2. I. nadstr. komfortno, cena 107.000 DEM. POSING, 224-2103911 KRANJ Drulovka prodamo dvosobno stanovanje 64 m2. Vsi priključki, cena 105.00 DEM. POSING, 224-210 3912 KRANJ CENTER prodamo dvoinpolsobno stanovanje 64 m2. Adaptirano tudi hiša v celoti. Cena 100.000 DEM. POSING, 224-210_3913 KRANJ Ul. Gor. odreda prodamo dvosobno stanovanje 62,80 m2. Vsi priključki, cena 102.000 DEM. POSING, 224-210 3914 V Podlubniku kupimo 2,5 ali 3 sobno stanovanje za znanega kupca, SVET NEPREMIČNINE, 330-112 JESENICE - za gimnazijo prodam 2,5 sobno stanovanje, 68 m2, sončno, z vsemi priključki, vseljivo okto-bra, 68000 DEM. ©81-876 3934 Mamica z 8 letno hčerko nujno išče manjše stanovanje v Kranju ali okolici. 0332-108 3936 Novo GARSONJERO prodamo 27 m2 po 2200 DEM. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123 3951 KRANJ Mohorjev klanec prodamo adaptirano trsobono stanovanje. Etažna CK. Takoj vseljivo, cena 90.000 DEM. POSING, 224-210 3915 KRANJ Vodovodni stolp PRODAMO TROSOBNO STANOVANJE 71 m2, takoj vslejivo. Cena 102.000 DEM. POSING, 222-076_3916 TRŽIČ Deteljica prodamo enosobno stanovanje 39 m2, komfortno, cena 61.000 DEM in 45 m2 komfortno, cena 62.500 DEM. POSING, 224-210 3919 Pri Vodovodnem stolpu nujno prodam 4 sobno STANOVANJE, 77 m2, 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 0330-112 3928 V Šorlijevem naselju ali drugje v Kranju KUPIMO VEČ STANOVANJ različnih velikosti za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Prodam 2 ss na Sp. trgu v Škofji Loki, 70 m2 za 85000 DEM, etažna CK. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 3968 ŠORLIJEVO NASELJE ODDAMO DVOSOBNO, OPREMLJENO STANOVANJE, 500 DEM, POLLETNO PREDPLAČILO. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535, 225-618 4002 KRANJ PRODAMO ENOSOBNO 42 M2 za 75.000 DEM, DVOSOBNO STANOVANJE ZA 95.000 DEM IN TROSOBNO ATRIJSKO ZA 160.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 4003 BLED PRODAMO GARSONJERI, KOMFORTNI, OPREMLJENI ZA 58.000 DEM IN 70.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 4004 ŠKOFJA LOKA PRODAMO ENO-SOBNI STANOVANJI 38 m 2 za 67.000 DEM in 42 m2 za 75000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 4005 RADOVLJICA prodamo 2,5 za 89.000 DEM, VEČJE MANSARDNO ZA 90.000 DEM in 4 sobno KOMFORTNO ZA 135.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 4006 V Kranju ul. Gorenjskega odreda prodamo lepo enosobno stanovanje 42 m2 v prvem nadstropju za 78.000 DEM, prepis in vselitev takoj. 0223-485 ali 0609/643-493 4017 V Kranju nujno kupimo več stanovanj različnih dimenzij za znane interesente. AGENT Kranj, 223-48 ali 0609/643-493 4019 Dvosobno pritlično stanovanje na Drulovki z velikim atrijem, končno, z CK in vsemi ostalimi priključki, vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj prodamo za 125.000 DEM. AGENT 223-485. 0609/643-493 4020 V Zg. Gorjah prodamo 2 ss 49 m2, v večstanovanjski hiši, brez CK z balkonom v drugem nads. za 65.000 DEM. AGENT 223-485, 0609/643-493_4021 V Kranju prodamo starejše dvosobno stanovanje 63 m2, v I. nadstr. z etažno CK, v starejši hiši za 63000 DEM. AGENT 223-485 ali 0609/643- 493 4022 Nujno kupimo več enosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 4023 Najamem ENOSOBNO Kranj -Radovljica - Bled in okolica. Do 300 DEM. 00609/630-263 4049 VARSTVO VARSTVO na našem domu. 0312-251 Joži 3779 V VARSTVO vzamem otroka na svoj dom. 0242-878 3792 VOZILA DELI "CITROEN" AVTOODPAD rabljeni in novi rez.deli, odkup avtomobilov. 0692-194 2973 Dve R 13 platišči z gumama (Jugo, škoda), prodam. 0620-225, po 18. uri 3660 H tanina prodamo eno-ti2, 8 let staro. 75000 DEM in y Erikfcan'e 43 ™2, SS&So ??na 75000 DEM in ^000 DpM2 atruem 42 m2. Cena ^^_PQSING, 222-076 3909 te^bno1"?^ Podlut>nik prodamo &i^ki° |tan°yanje 38 m2. Vsi • ' 22!!076 °° DEM- POS- mobitel AVIO-avdio-alarm-mobitel-SYSlEM Stružnikoua 19 AVTOALARM električni pomik stekel 4208 ŠEnČUR Tel., Fax: 064/411 016 centralno zaklepanje Prodamo RADOVLJICA 2 ss 50 m2, cena 78 000 DEM, 2.5 ss po 60 m2 na Gradnikovl z opremo, cena 90 000 DEM, BEGUNJE - Zgoša v pritličju HIŠE 60 m2, cena 55 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-353 in 0/fax 221-785 2893 Menjava na Jesenicah 2 ss 70 m2 menjamo za 1 ss tudi na Jesenicah, RADOVLJICA 1 ss, 49 m2 menjamo za Kranj, v šorlijevem naselju. K3 KERN d.o.o. 0221-353 In 0/fax 221-785 2891 Po delih prodam z 101, z 750, 126 P ter Boch pumpo F ritmo. ©53-176 3716 _ Prodam PNEVMATIKE Semperit M + S 185/70 R13 s platišči, 4 kom., lepo ohranjen. ©325-950 3862 Prodam PRIKOLICO za os. avto dim. 170x130 in delovno mizo "ponk" 80x250, cena po dogovoru. ©632- 281 3902 Prodam PRIKOLICO za osebni avto 150 x100. ©55-076 3981 Prodam JUGOTA po delih. ©228- 092 3697 Prodam karamboliran PEUGEOT 104. Špruk, Zajčeva 1, Komenda37oi MOTOR za R 18 i. 81, v odličnem stanju, prodam. ©461-507 4029 Prodam podvozje TAM 60 za prikolico. ©622-677 4030 VOZILA Odkup, prodaja, prepis vozil, možna menjava staro za staro, možen kredit. AVTO AS,d.o.o., Polica pri Naklem, ©471-340 ali 312-255 915 Odkup, prodaja vozil in prenos lastništva. ©325-981 2399 ODKUP-PRODAJA RABLJENIH VO-ZIL - KONKURENČNE CENE, STARO ZA STARO, KREDIT. ©323-298, 0609/643-202 2449 Avtomobilisti, akumulatorje Vesna, Topla, Atsa z dveletno garancijo že od 4.390,00 SIT dalje, nudi AGROIZ- ?IRA Prosen Slavko, Smledniška 17, irče, © 064/324-802 2538 Ugodno prodamo: R 19 GTS I. 90; TRAFIC FURGON povišan I. 93; AX ALURE 1.1 I. 93; CLIO RN 1.2 5 v I. 93, LADA SAMARA 1.3 I. 93; CITROEN ZX 1.4 I. 93; HONDA CIVIC 1.4 16 v HB I. 91. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Inforamcije po ©422-522, RENAULT Preša Cerklje! 3768 NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa VOŽNJA V OSEDNIrl VOZilirt POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... iN Z MOTORNilVI koli SOM YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob 18h popoldne Prodam GOLF I. 82, 90.000 km, registriran do 9/97. ©460-034 4010 Prodam karambolirano Z 128 v nevoznem stanju. Hodžaj Nazif, Zoisova 15, Kranj 4011 Prodam FORD FIESTA 1.4 CL, I. 91, v odličnem stanju. ©330-301 4014 Prodam VISO letnik 1986, rdeče barve, lepo ohranjeno. ©323-900 4028 Prodam JUGO 45 AX, I. 87, reg. do 23.10.98, cena po dogovoru. ©323-589_4031 GOLF III CL bencin, 1.94, vijolčne metalne barve, zelo dobor ohranjen, prodam. ©325-667 4035 LANCIA DEDRA 2.0 IE, 1.89, GOLF bencin, 1.81, I.87, I.80, FIAT UNO 1.0 IE, I.93, R TRAFIC 2.0, I.82, LADA SAMARA 1.5. I.93. Vse inf. po 18. uri na ©242-296 4040 NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. ©491-442 2594 Kupim LADO SAMARO RIVO karavan, do 10 let staro. ©061/1263-400, 0609/614-484 3151 FIAT TIPO 2.0 16 V, 150 KM, bel, letnik 1993, reg. 8/97, dod. oprema, prodam za 14600 DEM. ©061/132-62-14 ali GSM 041 661418 3202 JEEP MAHINDRA veteran, dobro ohranjen, cena ugodna. ©631-459 R 4 GTL, I.86, reg. do 8/97, prodam. ©620-969 3487 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148_3525 R 4 letnik 1989, reg. celo leto, prodam. Cena 2900 DEM. ©422- 2 1 2 3531 Prodam R 18, prva registracija 4/87. ©324-198, od 18. ure dalje 3535 Prodam VW PASSAT letnik 1979, FIČO 750 in SMUČI 2 m. ©731-223 VISA 11 RE, I. 86, reg. do 7/97, 116.000 km, radio, lepo ohranjen, prodam. ©76-748, zvečer 3534 Prodam avto FORD FIESTA 1.1 C, I. 91, prevoženih 32.000 km, cena po dogovoru. ©633-850_3643 Prodam GOLF CL 1.4, I. 93. ©327- 241 3644 SKALA 55, maj 1989, 100.000 km, 2100 DEM. ©061/126-23-75 3649 VW PASSAT 1.6 CL I. 91, 95000 km. metalne barve, cena 14200 DEM. ©714-768 3654 CITROEN AX, I. 90, reg. do dec, ugodno prodam. ©0609/622-539, Begunje 3741 Prodam GOLF JXD, I. 91. ©685-283, po 16. url 3744 Prodam ŠKODO FORMAN, letnik 1994, prvi lastnik. ©730-514 3745 AVTO MERCEDES 300 E, I. 89, vsa oprema in FIAT TIPO I. 90. ©323- 235 3750 ATX I. 88, prodam za 750 DEM in APN 6 S za 500 DEM. ©725-549 oBNDVa RENAULT 4 RENAULT POOBLAŠČENI AVT0KLEPAR AVTOVLEKA - AVTOKLEPARSTVO Bojan Žepič, s.p. Fjetnje 45, 4294 Križe tel./fax: 064/58-375 mobitel: 0609 626-375 Opravljamo pogodbena dela za Zavarovalnico Triglav, Adriatic, Tilia in Slovenica R 4 letnik 1991, reg. do 9/97, ugodno prodam. ©431-471 3773 Prodam FORD ESCORT 1,6 16 V karavan, letnik 7/94, prvi lastnik, bordo rdeče barve, pomična streha. 0221-421, po 16. url 3783 TIPO 1.4 91/10, bel, temna stekla, radio odlično ohranjen, prvi lastnik. ©325-077, 041 662-698 3793 OPEL 1.4 S. 90/9 limuzina, 5 v, rdeča izredno ohranjen, prvi lastnik. ©325-077, 041 662 698 3794 Prodam R 4 GTL, I. 89, bele barve, nove gume, lepo ohranjen. ©332- 439 3796 FIAT PANDA 900 cm3, letnik 1981, neregistriran, ohranjen, poceni prodam. ©441-178 3797 Prodam SAMARO 1500, 5 vrat, rdečo, letnik 1994. ©330-079 3799 Prodam KOMBI VW letnik 1984, registriran do 28.2.98. ©401-148 3801 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. ©421-731 3803 Prodam GOLF JXB 1.3, I.89, lepo ohranjen, garažiran. ©736-219 4048 Prodam R 5, 1.92/12, lepo ohranjen, ugodno! ©802-597 4054 Prodam JUGO 55 KORAL, 1.91, lepo ohranjen, garažiran, cena 3600 DEM, 54 000 km, reg. celo leto. ©411-893 4055 Prodam OPEL VECTRA 2.0 i CD, 1.92, veliko opreme, zelo dobro ohranjena. ©242-639 4ose Prodam CITROEN ZX, I. 92, kovins- MM http .vwww n«ot»t«Ui Vršiško cesto so zaprli z zapornico STOP za sankanje z Vršiča Kranjska Gora, 20. februarja - Cestno podjetje Kranj je poleg znaka za prepoved vožnje preko Vršiča zdaj postavilo še zapornico, jo zaklenilo in ključ predalo Policijski postaji Kranjska Gora. Agencija Julijana je brez soglasja vzdrževalca ceste sama plužila in vozila po zaprti cesti s terenskimi vozili. Zasnežena vršiška cesta je idealna za sankanje, ki je v sosednjih alpskih deželah in pri nas postalo v tej zimi zelo popularna rekreacija. Največji užitek je sankanje po strmi in dolgi vršiški cesti, ki je polna sankačev. Zasebna agencija Julijana iz Kranjske Gore tudi letos s terenskimi vozili vozi sankače do koče na Gozdu, od koder se s sankami spuščajo v dolino. Prejšnji teden pa se je zgodila nesreča. Sankačica (ni se sankala v organizaciji agencije Julijane), se je zaletela v avtomobil, ki je kljub znaku o prepovedi vožnje z motornimi vozili čez Vršič silil na gorski prelaz. Zlomila si je nogo in tedaj je Cestno podjetje Kranj kot vzdrževalec vršiške ceste poleg znaka o prepovedi vožnje za hotelom Erika postavil še fizično zaporo čez cesto: rampo in jo zaklenil. Ključ se dobi samo na Policijski postaji Kranjska Gora. Tako je bilo konec organiziranega sankanja za agencijo Julijana, kajti zdaj ne more več voziti sankačev s terenskimi vozili. Nastal je vik in krik in medsebojne obtožbe, kdo da zdaj kaj noče ali kdo komu nagaja. Dejstva pa so naslednja. Cestno podjetje Kranj naj bi bilo tudi tokrat dežurni krivec, a ne nosi čisto nič krivde. Celo nasprotno. Postavilo je znak o prepovedi vožnje, če pa se je vršiška cesta spremenila v športni sankaški poligon, vendarle ne morejo odgovarjati. Že minula leta so pričakovali, da bo agencija vložila kakšno vlogo in se bodo skupaj dogovorili za sankaški red na vršiški cesti, a nič. Julijana je poslovala "na svojo roko", po domače, brez dovoljenj vzdrževalca ali upravljavca in celo sama plužila cesto! Cestarji pravijo: nekako tako, kot da bi pri vas doma, na vašem dvorišču nekdo plužil in potem organiziral sankanje! Julijana je torej poslovala, plužila in vozila sankače brez soglasij vzdrževalca in lastnika, ki je Direkcija RS za ceste. Cestarji, denimo, ob kolesarski dirki Vršič zaprejo, ob sankanju pa se je delalo kar po domače in samo zamislimo si lahko, kdo bi izplačal odškodnino, če bi se sankačem kaj zgodilo. Cestno podjetje Kranj rampe ne misli odstraniti, čaka pa na sestanek, ki bo o tej problematiki na Ministrstvu za promet in zveze. Tudi občina Kranjska Gora ni dežurni krivec. Nasprotno. Ugotavljajo, da je prav dejavnost agencije Julijane zanimiva za goste in bi bila prepoved sankanja velika izguba za kraj. Soglašajo s sankanjem, vendar pa pod pogoji lastnika oziroma upravljavca ceste, obenem pa terjajo, da se omogoči redna oskrba planinskih postojank - spet pod režimom, kakršneg'1 bo zahtevalo Cestno podjetje. • D.Sedej Pokojnine ostajajo enake Ljubljana, 21. februarja - Naslednji petek je že zadnji dan v tem mesecu, zato bo tudi izplačilni dan za upokojenke in upokojence. Po statističnih podatkih bi se marčevske pokojnine morale znižati za 0,4 odstotka, vendar zakon zagotavlja izplačilo pokojnin na enakih osnovah kot februarja, Je včeraj ugotovil upravni odbor ZPIZ. Tudi ostali prejemki ostajajo na enaki ravni kot prejšnji mesec. Računalniški cnginecnng d.o.0. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Hatiie 13,4000 Kranj, SLOVENIJA Tel.:064/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT UNE:064 331 020, MS.P0MOC&EUNET.SI JZ/V VAS USPEŠEN 2>\CETEK LETA.! Do 28. februarja zbiramo prijave za OTROŠKI RAČUNALNIŠKI TEČAJ - pomladanski termin Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Ob stotem letu prvič na TV Orehek • Naša ekipa Kamere presenečenja se razveseli vsakega pristnega presenečenja. Če pa nam je naklonjeno, da presenetimo koga s častitljivo starostjo, je veselje še večje. In to smo doživeli tokrat, ko smo na pobudo KS Orehek • Drulovka in tamkajšnje socialne komisije obiskali Marijo Peneš z Or-ehka pri Kranju, ki je slavila 100 let življenja. O Mariji ste sicer lahko nekaj prebrali že v eni od prejšnjih številk Gorenjskega glasa, vseeno pa lahko o njej še kaj spregovorimo. Marija vsako jutro popije kozarec mleka, začinjenega s kapljico konjaka in to je verjetno ena izmed skrivnosti tako dolgega življenja. Ali pa jo že življenje samo toliko utrdilo, da je sedaj ne more zlomiti. Karkoli že, Marija ima dve razvadi: sladkarije in televizija. Tema stvarema, pravi, se res ne da upreti. Ker je to znano daleč naokoli, so nas prosili, da ji ustrežemo tam, kjer bi bila najbolj vesela. Pojaviti se na televiziji. In smo bili prisotni na obisku predstavnikov KS, kar smo posneli, čez petnajst minut pa že predvajali na programu Gorenjske televizije. Tako se je Marija lahko prvič v življenju ogledala preko TV ekrana. Kaj je ob tem dejala? Pravzaprav ne veliko, ker tudi ni tako zgovorna, zato pa je svoje veselje nad videnim pokazala z neprekinjenim smehljajem. Smeje se namreč zelo rada. Pridružite se Mariji pri praznovanju njenega visoke* ga jubileja - 100 let - in oglejte Kamero presenečenji danes ob 20.20 na program« Gorenjske televizije TELJf' TV Kranj. Tudi Marija si J° bo ogledala, tokrat že drug»c> • S. Subic, slika: T. Doki ZAp**Ji CAS, c* Jt J%- \TŽ l'N*«