Slev. 201
V (MM, V petek dne \l »Ml 1924. Posamezna Številka stane 1'50 Din LelB LD.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta......120
ta celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno » Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Bnostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din V- ln 4'—, oglasi * uredniškem dela vrstica po Din 6*—.
Pri večjem naroStlu popust
Izhaja vsak dan tzvzemil
ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri sjutra].
Poštnina Mm v gotovini.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravništvo 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava J« v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni raCun: Ljubljana 10.650 in tO.349 (za Inserate) Sarajevo 7.543. Zagreb 39.011. Prago in Dunaj 24.797.
Upra¥ua nujnost.
Kakor je izjavil sam ministrski predsednik uredniku »Novosti«, delajo razčiščevanju in boljšanju notranjepolitičnega stanja v državi ovire mnogi uradniki, ki kot pristaši bivšega režima vladno delo sabotirajo. Da je temu res tako, potrjuje Pašičev in Pribičevičev tisk, ki skuša temu uradništvu dati moralno oporo s tem, da kroni imputira nalogo, da ta uradništvo ščiti pred upokojenjem ali premeščenjem. Iz tega se jasno vidi, kakšno važnost polagajo bivši oblastniki na to, da njihovi eksponenti ostanejo na svojih mestih, kjer imajo podminirati delo sedanje vlade. Če se kakšen izmed njih odstavi ali premesti, pa ves časnikarski P. P. koncem zažene strašen krik, češ kakšna krivica se godi dotičnikom zgolj zaradi njihovega političnega prepričanja. Namen tega je pa čisto jasen:
Vlada g. Davidoviča uživa popolno zaupanje ljudstva. Ljudstvo polaga nanjo upravičeno nade, da izkorenini korupcijo ter pripomore v upravi povsod do veljave zakonu in nepristranski pravici. Ako pa se posreči priganjačem bivšega režima obdržati se na svojih mestih, lahko reformno delo vlade zavirajo in izkazijo bodisi s krivim tolmačenjem in izvrševanjem bodisi s pasivno rezistenco ali pa na še hujši način. Tako n. pr. se lahko zgodi, da ponekod davčne oblasti, koder veje P. P. duh, začno na podlagi namenoma zlohotnega tolmačenja kakšnih odredb silno pritiskati davčni vijak, tam, kjer je bil že itak čezmeren in krivičen, mesto tam, kjer vsa leta niso plačevali skoro nobenih davkov. Namen temu pa je, da bi med ljudstvom ustvarili neprijazno razpoloženje napram sedanji vladi. Ist ose lahko zgodi v vseh ostalih re-sorih, kjer so važne agende v rokah Paši-čevih ali Pribičevičevih agentov.
Mi moramo odločno dati izraza svojemu mnenju, da je to popolnoma nevzdirž-ljivo. So namreč nekateri resori v naši državni upravi, kjer še vedno vodijo važne posle zagrizeni strankarji bivšega režima, ki niso samo strankarji za svojo osebo, marveč svojo uradno službo in dolžnosti smatrajo zgolj za sredstvo, s katerim se imajo uveljavljati interesi njihove stranke potom birokratičnega aparata. Tudi v Sloveniji so izvestni resori, oziroma mesta še vedno zasedena z ljudmi, ki so se bili za bivši režim popolnoma eksponirali in ga nadalje natihem s svojim uradnim poslovanjem podpirajo proti sedanji vladi in njenemu demokratičnemu reformnemu delu v duhu strogega zakona, poštenosti in pravice. To se pa ne more delj trpeti, ako naj se vladni program izvrši, ako naj se upravni aparat izčisli in naše državno življenje sanira zlih posledic bivšega vlad-stva korupcije, nasilja in preziranja nepristranske postave.
Bila je ravno SLS, ki je najbolj odločno naglašala, da ima državna uprava ostati tuja vnašanju golih strankarskih vidikov v svoje poslovanje, in je vedno ostro protestirala proti sistemu prejšnjega režima, ki pe pri nastavljanju uradniškega aparata ni oziral na strokovno in moralno usposobljenost, ampak v prvi vrsti na strankarsko pripadnost uradnika. Strankarska pripadnost uradnika je njegova privatna zadeva, njegovo strankarsko prepričanje je popolnoma svobodno kakor katerokoli drugo, in se kot tako lahko neovirano udejstvuje, kjer ne pride vpoštev njegova službena dolžnost, katera mu nalaga absolutno nepristransko izvrševanje zakona. Zato smo vedno zahtevali, da bodi uradnik, ki ima strokovno in moralno kvalifikacijo in v soglasju z njo svoje posle vrši, stalen in nedotakljiv, da pa tej njegovi pravici odgovarjajo istotako strogo' obrisane dolžnosti, z vsemi garancijami, da se izključi vsaka samovolja bodisi s strani uradnika kakor s strani države. To načelo pa je P. P. režim kruto kršil tako v praksi kakor potom zakona, ki uradništvo stavlja za več let na poljubno razpoloženje. Vsled tega se je zgodilo, da je ta koruptni režim brez ozira na uradno kvalifikacijo upravo napolnil s svojimi strankarskimi eksponenti in vestne uradnike bodisi odslovil bodisi premeščal in preterirai.
To stanje se ne da odpraviti drugače, kakor da sc uradniki, ki se jim dokaže strankarsko poslovanje, nezadostna kvalifikacija, nevršenje naloženih dolžnosti, ak-
tivni ali pasivni odpor proti vladnim odredbam in nesoglasje z njenimi intencijami zdrave upravne reforme ter zlobna nemarnost, istim potom iz upraveeli-minirajo, po kateri so prišli vanj o. To je popolnoma pravično in nujno. Ko se na ta način uprava izčisti, uradniški aparat dvigne in doseže visok nivo zakonitega, nepristranskega in točnega funkcioniranja uradne mašine, se lahko definitivno reformira uradniški zakon, ki ga je v svojih strankarskih interesih skr-
pucala P. P. vlada, nakar bo naša uprava zares enkrat za vselej sanirana.
Zato smatramo odločno za neobhodno potrebo, da se eksponenti bivšega režima čimprej odslovijo iz onih resorov, kjer se s čiščenjem še ni začelo, in nadomestijo s strokovno in moralno kvalificiranimi uradniki, kateri bodo reformno delo vlade pospešili in v pravem duhu izvrševali. Tukaj je potrebna brezobzirna odločnost, da se izvrši velikopotezni načrt, vsebovan v vladni deklaraciji.
RADIKALI IŠČEJO IZHODA PRED VRNITVIJO ZUNANJEGA MINISTRA
Belgrad, 11. septembra. (Izv.) V političnih krogih se mnogo razpravlja o veliki skupščini Radičeve stranke, ki se vrši 14. t. m. v Zagrebu. Po uradnih vesteh bi prišlo na zborovanje, ako bi bilo vreme ugodno, do 120.000 kmetov. Kajti v vseh krajih želijo videti Radiča po njegovi vrnit/i iz tujine. Zborovanju se pripisuje velik pomen in se misli, da bo imela vlada v Zagrebu srečen dan. Radikali trdijo, da bo Radič v svojem govoru tako radikalen, da njegova radikalnost ne bo utrdila vladine-ga položaja, ker upajo, da bo govoril proti kralju in vojski.
'Belgrad, 11. septembra. (Izv.) Z veliko napetostjo pričakujeta vlada in opozicija vrnitev zunanjega ministra. Radikali vodijo prikrito kampanjo proti današnjemu režimu in želijo pred Marinkovičevo vrnitvijo ustvariti nek izhod v svojo korist. Radikali verujejo, da bo Marinkovič prinesel s seboj tako važna poročila o položaju v zunanjem svetu, da bodo te vesti dobro vplivale na uvrstitev Davidovičevega
režima. Trdi se, da je dr. Marinkovič v svojih poročilih, ki jih je poslal vladi, že naglasil, da je v Angliji in Franciji današnje stanje v naši državi sprejeto z občimi simpatijami in da bi se vsaka povrnitev v prejšnje stanje obsodila v evropski javnosti. Najboljši dokaj je Herriotovo povabilo Davidoviča na sestanek.
PAŠIČEVO PRIČAKOVANJE.
Belgrad, 11. septembra. (Izv.) Dopoldne ob 11. uri se je Pašič razgovarjal s prijateljem Srskičem in Kojičem. Pašič je rekel, da pričakuje jutri popolno spremembo v političnem sistemu, t j. padca Davi-dovičeve vlade in povrnitev v prejšnje stanje.
DAVIDOVIČ PRI KRALJU.
Belgrad, 11. septembra. (Izv.) Dopoldne ob 11. je bil ministrski predsednik Davidovič pri kralju. Politični krogi smatrajo, da ima ta konferenca veliko važnost, ker bo imela za posledico, da se vlada učvrsti in uniči vce radikalne nade.

\m$ do vtasfe.
Zagreb, 11. septembra. (Izv.) Kakor izve vaš dopisnik iz krogov HRSS, še ni rešeno vprašanje, ali vstopijo radičevci v vlado ali ne. Po mnenju poslancev HRSS to vprašanje samo na sebi tudi ni tako važno, ampak glavno je, da pokaže HRSS tudi na zunaj, da sedanjo vlado podpira.
Zagreb, 11. septembra. (Izv.) Današnja seja HRSS je odpadla, ker Radiča in dr. Lorkoviča ni v Zagrebu. Jutri se bo vršila seja zagrebške organizacije HRSS, na kateri bodo ukrenili vse potrebno, da se bo vršilo nedeljsko zborovanje HRSS v popolnem redu in miru.
VPRAŠANJE MINISTRA ZA HRVATSKO.
Belgrad, 11. sept. (Izv.') Predpoldne so sc sestali ministrski predsednik Davidovič, Petrovič in Pečic in Hrasnica in razpravljali o vstopu HRSS v vlado. Radi tega vprašanja so med vladnimi in opozicionalnimi krogi vodi velika kampanja. Opozicija pripoveduje, da vlada ne ho pristala na imenovanje ministra za Hrvatsko.
SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Belgrad, 11. sept. (Izv.) Predsednik finančnega odbora N e š i č (radikal) je bil pri dr. Spahu in sta določila, da sc 21. t. m. sestane finančni odbor.
DR. ŽERJAV V BELGRADU.
Belgrad, 11. sept. (Izv.) V Belgrad je prispel dr. Žerjav in obiskal Jovanoviča, da se z njim porazgovori o taktiki, ki jo je treba podvzeti slovenskim demokratom v nadaljnjo orientacijo.
UJU PRI DR. KOROŠCU.
Belgrad, 11. sept. (Izv.) Odbor ju-gosl. učiteljstva je obiskal dr. Korošca in mu predložil resolucije, ki so bile sprejete na zborovanju v Dubrovniku.
DR. SPAHO ODPOTUJE V SARAJEVO.
Belgrad, 11. sept. (Izv.) Finančni minister odide jutri v Sarajevo, kjer ostane nekoliko dni.
L" '.K0N 0 POBIJANJU KORLFCIJE.
Belgrad, 11. septembra. (Izv.) Pravosodni minister je poročal ministrskemu predsedniku o zakonu o pobijanju korupcije. Predsednik je izrazil željo, da bi bil ta zakon čimpreje predložen ministrskemu svetu, da bi bila prihodnji teden lahko oddana skupščinskemu predsedništvu.
STALIŠČE NEMCEV DO VLADE.
Belgrad, 11. septembra. (Izv.) Nemška stranka bo imela v nedeljo veliko agitacij-sko zborovanje, kateremu bodo prisostvovali vsi poslanci nemškega kluba in precizirali stališče napram sedanji vladi in njeni politiki.
PROMETNE OLAJŠAVE ZA VINARSKI KONGRES.
Belgrad, 1L sept. (Izv.) Minister Sušnik je dovolil vozne olajšave vsem vinskim trgovcem in producentom, ki J' gredo na vinarski konores v Belgrad, ki se vrši 15. in 16. t. m.
IZENAČENJE DAVČNE ZAKONODAJE.
Belgrad, 11. septembra. (Izv.) V finančnem minislrstvu izdelujejo predloge o izenačenju davčne zakonodaje v vsej državi. S tem upa vlada povečati dohodke.
NOV VLAK NA PROGI ZAGREB—CAKO-VEC.
Belgrad, 11. septembra. (Izv.) Prometni minister je odobril uvedbo novega vlaka na progi Zagreb—Čakovec, ki začne voziti 14. t. m., ko se vrši v Čakovcu hrvatski sokolski zlet.
GIBANJE 3IAŽAR0V.
Belgrad, 11. septembra. (Izv.) Mažar-ska stranka dela velike priprave za strankino organizacijo. V Subotici se bo vršilo veliko strankino zborovanje, na katerega pridejo delegati iz vse Vojvodine. Izbran bo posebn odbor, ki b oorganiziral Mažare v Novem Sadu in okolici.
GIBANJE KOMITAŠEV.
Belgrad, dne 11. septembra. (I-v.) V Skopljanskemu okraju so se orožniki spopadli s komitaškiini četami. Komi teši so pobegnili v temni gozd in je zasledovanje ostalo brezuspešno. V bližini so prijeli nekaj komitašev, ki so izjavili, da sc zbirajo v Melniku, da napadejo naše ozemlje.
Belgrad, 11. septembra. (Izv.) Četa vojvode Vandeva je v strumiškem okraju napadla orožniško patruljo in pobila dva ter ranila več orožnikov. Ranjene žandarja so razmesarili. Trupla so na slovesen način nokopali v Strumici.
VANDERVELD V SOFIJI. Sofija, U. sept. (Izv.) Snoči se jo vrnil iz notranjosti v Sofijo Vanderveld. Njegov prihod so objavili s posebnimi dakati. Nekateri časniki so ga napadli ot podpisnika mirovnih pogoilb.
UPOR N4 KAVKAZU.
Carigrad, 11. septembra. (Izv.) »Ha-vas« poroča, da se boji med ustaši in med sovjetskim četami v Georgiji in v Kavka-ziji nadaljujejo. Ustaši so baje zasedli dele transkavlcaške železnice. Rdeči armadi je moskovska vlada poslala znatna pojače-nja. V Batumu in v Tiflisu so obsodili mnogo ljudi na smrt.
Moskva, 11. septembra. (Izv.) Uradno poročajo, da je vlada obsodila na smrt 24 kolovodij ustanka v Georgiji.
PRODANE RUSKE VOJNE LADJE.
Pariz, 11. septembra. (Izv.) Danes so prodali v Marseillu 4 ruske vojne ladje, ki so jih bili pripeljali s seboj Wranglovci. Protesta sovjetske vlade proti urodaji francoska vlada ni upoštevala.
ZA RAZOROŽITEV.
Pariz, 11. septembra. (Izv.) Predsednik francoske vlade odpotuje te dni v Tou-lon, da prisostvuje velikim vajam francoske mornarice v Sredozemskem morju.
PROTI KOiMUNISTOM .
Atene, 11. septembra. (Izv.) Grški ministrski predsednik je izjavil v nekem razgovoru, da ima v rokah dokaze, da troši sovjetska vlada velike svote denarja za komunistično propagando na Grškem. Grška vlada je zato sklenila nastopiti z vsemi sredstvi proti komunizmu.
JAPONSKA IN KITAJSKA.
London, 11. septembra. (Izv.) Japonska vlada je sklenila nastopiti v Kini z oboroženo močjo v slučaju, da se kršijo japonski interesi v tej deželi.
EKSPLOZIJA.
Bukarešt, 11. septembra. (Izv.) T AH«
mazi je v skladišču eksplodiralo 10 vagonov municije.
I
(Od našega angleškega poročevalca.), London, 7. sept. 1924.
'James II. je dal Irski oddih. Njegova vlada je bila kot solnčni žarek na razvaline nekdaj cvetočega otoka. A ta oddih je bil kratek. James je moral pobegniti iz dežele in njegov naslednik' Viljem III. je 1G90 navalil na Irce, jih porazil in jim v limeriškem miru dal obljube, ki jih ni držal. Njegovi nasledniki so začeli tretje dejanje raznarodovanja Ircev. Najprej so jih hoteli uničiti kot pleme, potem so jim hoteli vzeti zemljo in vero, nazadnje so so trudili z gospodarskimi odloki podjarmiti cel otok in ga spraviti v popolno odvisnost od Anglije. Z Jurjem IV. se sejanje zmajevih zobov poneha in Anglija je dobila v svojo zgodovino, kar veliki Pitt imenuje damanosa hereditas, prokleto zapuščino.
Mi vemo, da sc je nasilno poseljen vanje s protestanti vršilo pod Henrikom' VIII. in njegovimi nasledniki, osobito kraljico Elizabeto. Severni del otoka je bil popolnoma izpraznjen od katoličanov, in flomorodnih Ircev ter poseljen s Škoti. Ta fakt je za nas važen, ker osvetli vse težave, ki do dandanes ležijo na ramah britanskih vlad.
Mi smo ugotovili, da so se v preteklem stoletju angleški državniki trudili izbrisati to »damnoso hereditas« miroljubnim potom. Zakaj tega niso storili? Zakaj niso popravili krivic in zakaj so Irci bili prisiljeni do najnovejših časov, da vsako koncesijo kupijo z uporom in po dolgih bojih v parlamentu? Akorav-no Gladstonu ni primanjkovalo dobre volje, vendar tudi on ni mogel dati Ircem avtonomije. Vzrok jo nesrečni severni del irskega otoka, imenovan Ulster k protestantskim prebivalstvom, ki ne mara nič slišati o irski avtonomiji. Kadarkoli se je ponudila Irski samouprava, jo za vpil Ulster na pomoč ter so upiral avtonomiji, ker je njegov interes biti' združen z Anglijo, s katero ga vezeta kri in vera. In z Ulstrom je zavpila v, Angliji konservativna stranka ter onemogočila rešitev v parlamentu. Kadarkoli pa se jc ponudila Ulstru posebna koncesija in južni Irski posebna, sta zakričala oba, sever in jug, ker prvi je hotel, da ostane cel otok pod Anglijo, drugi pa, da cel dobi avtonomijo.
Na tej pečini so se vsi poizkusi po-voljno rešitve irskega problema vsakokrat ponesrečili. čas je delal v korist irskim aspiracijam. Prepuščeni samim sebi, so irski katoličani zapluli proti levici in mesto krika po avtonomiji, jo obupani narod začel klicati po neodvisnosti. Monarhistične simpatije so izginjalo in ideja republike jo bogatela ter prinesla neuklonjivim bojevnikom nove-
fa poguma. Po dolgem parlamentarnem oju in vsled grozečih nemirov je angleška vlada pod pritiskom svetovnih dogodkov priznala 1. 1903. irskim robotni-kom pravico, da pokupijo zemljo, na kateri delajo. LJlster je na ta osvoboditvo-ni zakon gledal z volčjimi očmi in vsakdo je čutil, da na daljne koncesije ni mogoče misliti, ker bi se jim protestantski del Irske uprl z orožjem v roki.
Šele v viharju svetovne vojske je liberalna vlada Lloyd Georgea izvršila, kar se Gladstonu ni posrečilo: ponudila je Irski Home-Rule, avtonomijo, ter se odločila, da uvede ta zakon če treba z vojaško močjo. Ta dostavek je bil potreben. Anglija si ni mogla dovoliti luksusa notranjih pobojev medtem, ko je vojevala bitko za svoj obstanek. L. Georgejev avtonomni zakon razdeli Irsko v dva dela: v južnega in v severnega. iVsak dobi svoj parlament in svojo avtonomno vlado s sedežem v Belfortu in v Dublinu. Policijo bi si pa pridržala angleška vlada, kakor tudi vnanje politične zadeve.
Katoliška Irska je medtem prešla v Odprto revolucijo, proklamirala neodvis-
no republiko, pozvala skupaj Narodni svet, imenovala predsednika in poslala diplomatske zastopnike v prijateljske države. Revolucijo so vodile »republikanske čete«.
L. Georgejeva ponudba v teh' razmerah ni mogla imeti nobenega učinka. Home Rule, kakor ga je ponudila L. Georgejeva vlada, bi bil radostno sprejet pred 30 leti, leta 1919 pa je bil preživet načrt, katerega so Irci enoglasno zavrnili. Stičnih psiholoških pojavov pri drugih narodih nam zgodovina lahko mnogo našteje. Položaj 1. 1920. je torej bil tak, da je protestantski Ulster sprejel avtonomni načrt ter se na podlagi pogodbe v Londonu 1. 1920 organiziral, medtem ko je »Irska Republika« v imenu cele države ponudbo zavrnila ter se odločila nadaljevati, kar je imenovala vojno proti Veliki Britaniji. Dogodki so nam še v živem spominu. Britanija je poslala na Irsko svoje čete, tla vpostavijo mir. Irska republikanska armada se jim je postavila v bran. Pod pritiskom svetovnega mnenja in vsled drugih skrbi, ki so angleško vlado tlačile, se je slednja odločila ponuditi upornikom mir, ter jih povabiti na pogajanja v London. Irci sami so bili že izmučeni in zmernejši del voditeljev je mirovno ponudbo sprejel z vidnim zadovoljstvom. Pogajanja, ki so se vršila v Londonu 1. 1922. med Lloyd Georgem in med irsko vlado M. Grif-fithom so se končala s podpisom irskega miru, ki je ustvaril nov dominij z imenom Svobodna irska država.
politi
*	Jugoslavija in Madžarska. Ministrski predsednik g. Davidovič je izjavil dopisniku peštanskega lista »Az Est«, da bo vlada storila vse, da se ustvarijo med obema narodoma prisrčni odnošaji, pod pogojem, da bo Madžarska lojalno izpolnila določbe tria-nonske mirovne pogodbe. Nikakor se ne bomo vmešavali — je dejal g. Davidovič — v notranje zadeve Madžarske ter dotikali njene nacionalne časti, čuvali pa bomo nad temi, da se po zaveznikih ukinjeni status quo ante ne vzpostavi. Vlada zasleduje s simpatijami prizadevanje mažarske vlade v svrho vzpostavitve mažarskh financ in gospodarstva ter ji želi popolnega uspeha.
*	Ustanovitev moldavske republike. >Vorwurts« poroča iz Moskve, da je sovjetska vlada sklenila ustanovitev moldavske republike ob besarabski meji. Nova republika obsega 400.000 prebivalcev.
*	Delavska politika Anglije. Labour Party je povabila delavske stranke v Kanadi'in drugih dominijonih na skupno delavsko konferenco, ki bi se imela vršiti leta 1925. Na tej konferenci bodo nastavili temelje enotno formulirani delavski politiki Velike Britanije.
*	Krvavi nemiri v Afganistanu. V po-krajni Kost je prišlo med vladnimi četami in vstaši do krvavih spopadov. V prvi bitki so pustili vstaši 800 mrtvih, v drugi pa 500 mrtvih.
*	Priino di Rivera in Maroko. Kakor doznavajo francoski listi iz Madrida, namerava Primo di Rivera v Maroku započeto Ofenzivo nadaljevati. V ta namen hoče obnoviti duh španskega vojaštva.__
Opozorilo. Več tisoč parov čevljev '(ostankov posameznih vzorcev) tovaren *PEKO« se prodajajo do vštetega 20. t. m. po znatno znižani ceni samo v trgovini 'Aleksandrova cesta štev. 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja.
'+' Zanimiva pisma. V belgrajskem »Radikalu«, ki ga je bil ustanovil pokojni Stojan M. Protič in ki ga nadaljuje po daljšem presledku njegov politični sotrudnik dr. Momčilo Ivanič, objavlja dr. Ivanič iz zapuščine Stojana M. Protiča nekaj pisem, ki jih je pisal Nikola Pašič na pokojnega Protiča. Ta pisma postavljajo politiko Sve-tozarja Pribičeviča v jako čudno luč in dokazujejo, kako pogrešna in za državno ce-lokupnost škodljiva je bila politika Sv. Pribičeviča že od vsega početka, odkar živimo v skupni državi s Srbi in Hrvati. Kakor znano, je bil Protič sestavil prvo skupno jugoslovansko vlado, ki je morala biti že z ozirom na tedanjo mirovno konferenco koncentracijska in bi bila morala tako tudi ostati do podpisa mirovnih pogodb in do končne rešitve naših važnih mednarodnih vprašanj. To je uvideval tudi Nikola Pašič, ki je pisal 29. julija 1. 1919. Protiču med drugim: »Smatram, da stanje, ki nas sili, da molčimo in trpimo, ne bo dolgo trajalo. Ko bo sklenjen mir, bomo lahko brez škode za narodno stvar govorili javno in glasno, da bodo vsi videli, kaj je napravil za ujedinjenje in osvobojenje ta in kaj oni.« Toda Pribičeviču strankarska žilica ni dala miru. Že z ustanovitvijo demokratske stranke jo pričel netiti strankarske strasti in je res prisilil Protiča, da je dal v svojo koncentracijsko vlado vred ostavko v tre-notku, ko bi bila sloga na zunaj najbolj potrebna. Nikola Pašič je pisal povodom te ostavke Protiču med drugim: »Iz besedila ostavke se vidi, da so člani Tvojega kabineta hoteli izzvati krizo za vsako ceno. Če je prišlo že tako daleč, je razumljivo, da ie Tvoja vlada odstopila. Ni mi treba omenjati, da je prišla ostavka vlade v zelo neugodnem trenotku. Italijani in Romuni jo bodo izrabili v svojo korist... Mi bi morali najprej dati ljudstvu sredstva za življenje, predvsem urejen promet, namesto
tega pa se je začela strankarska borba.« V naslednjem svojem pismu na Protiča pa piše Pašič med drugim: »Sedaj, ko so zaceli drugi strankarsko borbo prezgodaj in ko se je javno mnenje zainteresiralo za razpravo o strankah, tudi mi (sc. radikali) ne smemo držati rok križem.« — Iz teh citatov je razvidno, kako je sodil Pašič o politiki Sv. Pribičeviča za časa mirovno konference in zato je zelo značilno njegovo današnje politično sodelovanje s' človekom, ki je bil za državo že od prvega njenega početka največji škodljivec bodisi na zunaj, bodisi na znotraj.
-f Francosko-jugoslovanski stiki. Veliki katoliški dnevnik »Le Figaro« je prinesel v eni svojih zadnjih številk prilogo o naši državi z naslovom: »Le Figaro en Serbie-Croatie-Slovčnie«, ki prinaša med drugim članek o zunanji politiki naše vlade, o kateri pravi, da je ta vlada pod predsedstvom g. Davidovica ostala zvesta starim zvezam in prijateljstvom in bo sodelovala pri ustaljenju miru v Evropi. Članku sta dodani fotografiji g. Davidovica in g. Vojislava Marinkoviča, miniFtra za zunanje zadeve. Francoski poslanec g. Lčon Ar-chimbaud, predsednik parlamentarnega komiteja društva »Amities franco-yougo-slaves«, je napisal članek o francosko-jugo-slovanski solidarnosti, v katerem izraža upanje, da bo delovanje tega društva, katerega namen je zbližanje Jugoslovanov in Francozov našlo ugoden odmev v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slvencev, in da se bo tudi pri nas ustanovilo enako društvo z istim imenom. Razen teh se nahajajo v tej »Figarovi« številki tudi drugi zanimivi članki o naši državi, njenih naravnih zakladih, o naši narodni industriji, bankah, uvozu in izvora itd. Številko krasijo slike: Blejsko jezero, slovenska narodna noša in francosko-srbska šota v Skoplju. — B.
4- »Jugosokol« v razkroju. Dne 14. t m. se bo vršil občni zbor vukovarskega »jugoslovenskega« Sokola. Dnevni red je: Razhod društva. »Hrvat« dostavlja: »Ustanovitev hrvatskega Sokola je sedaj v Vuko-varu gotova stvar.«
Kralj ni zadovoljen z vlado. »Jutro« in »Narod« vsak dan poročata, da kralj s sedanjo vlado ni zadovoljen. — To bi bilo res, če bi vladala v Belgradu dinastija Pašič ali pa dinastija Žerjav.
15.000 ljudi se je udeležilo samostoj-no-kmečkih slavnosti na Bledu! Tako poroča sarajevska »Večerna Pošta«. Če šteje g. Puclja za 14.500 oseb, jih je bilo res toliko.
-v	m ■
Vevče - Oosičane - Medvode«
9
Kakor poroča »Pravica«, glasilo »Jugoslovanske strokovne zvezo« od 4. septembra t. 1., se nahaja papirniško delavstvo »Združenih papirnic Vevče—Goričane—Medvode, d. d.« v resnem mezdnem boju. •
»Zveza papirnškega delavstva« je vložila dne 29. julija 1924 na vevško družbo 14 točk obsegajočo spomenico, s katero zahteva povišanje delavskih mezd in izboljšanje delavskih položajev. Na podlagi te spomenice so se 26. avgusta 1924 vršila pri »Zvezi in-dustrijcev« v Ljubljani prva, dne 1. soptem-bra v Vevčah druga pogajanja, razpisana po »Ljubljanski pokrajinski inšpekciji dela«. Vsled intransigentnega stališča zastopnika »Zveze industrijcev« in združenih papirnic so se pogajanja razbila
»Pravica« pravi, da se akcija smotreno nadaljuje in da ima strokovna organizacija papirniškega delavstva sama v sebi jamstvo, tla bo uspela.
Iz dejstva, da so se do sedaj ža oboja pogajanja razbila in da poziva »Pravica« papirničarje na strokovno zavest in strokovno disciplino enotne organizacije, bi bilo sklepati, da je položaj resen in da stoji papirniško delavstvo pred stavko.
Prav letos poteka 12 let, odkar je stavkalo vevško delavstvo 4 mesece, vodeno po tedanjemu tajniku J. S. Z. t Mihaelu Mo-škercu. Naši javnosti je tista stavka še v dobrem spominu, saj je bila v celoti na strani delavstva, ki je nazadnje vendar le zmagalo.
Kolikor smo informirani, so sedanje zahteve papirničarjev napram družbi tako zmerne, da jim ta lahko v celoti ustreže. Zato pričakujemo, da bodo odgovorni činitelji pravočasno dovolj uvidevni, da se prepreči grozeča stavka, vsled katere bi imela papirna in tiskarska industrija brez dvoma ogrom-no škodo. — O poteku nadaljnega mezdnega boja bomo še poročali.
Radomlje. S pomilovanjem do duševnih
revčkov smo čitali v zadnji »Domovini« dopis iz Radomlja- Nad vse ganljivo so se pa glasili verzi, v katere stavijo naši naprednjački zad-nje svoje upanje. Gotovo so si predstavljali, da bo to ganilo hudomušne in trdosrčne volivce ter da jim pri sedanjih volitvah izrečejo zaupanje, ker ga jim niso pri zadnjih in da jim za vekomaj utrdijo zibajoči se županski stolček. Gospodje le verujte, da ga z vašimi otročarijami v »Domovini« ne boste utrdilL Zapomnite si gg. Potokarji in drugi, da so volivci vašega gospodslva siti do grla. Kakor so vam pri zadnjih volitvah izrekli nezaupanje, tako vam ga izrečejo pri prihodnjih. Le pomirite se, ter se pustite vaše Jakce, Janezke, Lojzke in Jožke v miru ter se oprimite stvarnega dela, lu bo res v blagor občini, ne izpostavljajte pa ravno naše občine v zasmeh celemu okraju. Omenjeni vam pa znajo še kedaj delati preglavice. Kar se tiče vinotoča in pijanosti pa mimogrede omenimo, da se nikjer nobeden dan ne spije toliko vina in žganja, kot se ga je spilo na dan volitev vkljub strogi prepovedi pri trgovcu Pavlu Potokarju. Kaj več o tem bo vedel povedati g. dr. Trampuš. Kar se pa tiče županskega stolčka povemo tu splošno mnenje, da so Potokarji in drugi do-županovali v Radomlju. Javnost naj izve, da ni v celem kamniškem okraju take zanikerne občinske uprave kot je tu in kadar se bodo podeljevale diplome, smo mnenja, da jo dobi prvi oče župan g. Potokar.
Velenje. V »Jutru« št. 203 nekemu orjim-skemu dopisniku ni všeč izid volitev tukajšnjega župana in svetovalcev, ki so vsi pristali SLS, češ, »to so sami nezmožni ljudje za tako pozitivno delo«. K temu dopisu zaenkrat samo tole: Zakaj ste vi, oziroma vaši somišljeniki zmožni, ste pokazali pri vaši »šaleški posojilnici v Velenju«, če ne veste, lahko povemo. Nadalje za kako »pozitivno delo« so zmožni vaši ljudje, so pokazali s vojim delom na tukajšnjem rudniku, da so morali zaradi svojih »zmožnosti« in »pozitivnega« dela pred poroto v Celje. Če hočete bodemo še govorili o »zmožnostih« pri požarni brambi itd. O teh zmožnostih pisarite! Nadalje celo grozite našim odbornikom. Kratkega spomina ste. Ali ne veste, kako sramotno ste pogoreli pri zadnjih volitvah? Samo 36 glasov, beri in reci Šestintrideset, ste dobili od 50 podpisanih na vaši orjunski listi. Kar se pa tiče nemčur-stva in izdajstva, pa se naj dopisun podpiše, potem bomo govorili še o vas in ljudeh na vaši listi, bodo prišle zanimive reči na dan. Zdravo!
S.:
Iz južne Srbije.
Spomeniki stare kulture.
Kdor je že v južni, stari Srbiji, želi videti najstarejše in najimenitnejše spomenike stare srbske kulture. To so samostanske cerkve v Peči, v Visokih Dečanih in Gračaniei na Kosovem polju. Za kulturnega človeka ni to gola radovednost, tla napaseš svoje rado\«#ne oči in se moreš potem bahati, kaj da si vse videl. Kultura je za vsak narod velikanskega pomena, in če hočeš kak narod spoznali, njegovo miselnost doumeti, moraš poznati njegovo zgodovino, ne samo zunanjega poteka dogodkov, marveč tudi in predvsem notranje, moralne sile, ki hkrati z zunanjimi, od narodove volje čisto neodvisnimi, nehotenimi dogodki ustvarjajo narodov značaj in vplivajo na narodov razvoj. Da je v tem oziru verski moment izrednega pomena, ni treba še-le naglašati, zlasti še za srednji vek, ko je bil kulturni napredek neločljivo zvezan s cerkvenim življenjem.
Ni moj namen, opisati te tri spomenike stare srbske kulture. To bi spadalo na drugo mesto in jo naloga strokovnjakov. Ne bo pa odveč, ako zabeležim svoje vtise tudi o teh treh stavbah, ki so me silno zanimale in ki so vsakemu Srbu zgodovinske nacionalne svetinje, na katere so ponosni. Ne predstavljajo pa organičnega
elementa v razvoju srbske nacionalne umetnosti, ker niso ne delo srbskega naroda niti niso zamišljeni in zgrajeni od domačih srbskih umetnikov, kolikor je znano, nego so produkt visoko razvitega ver-skokulturnega smisla in volje srbskih carjev v 13. in 14. stoletju.
Patriaršija v Peči je od vseh treh imenovanih cerkva najneznatnejša stavba. Cerkev s samostanom je ograjena z močnim, visokim zidom in je bila torej utrjena. Od polovice 13. veka do 1346 ie bila tam stolica hvostanskega vladilte in metropo-lita, od tega leta naprej pa stolica srbskih patrijarhov z malimi presledki do 1. 1766., ko je bil patriarhat ukinjen. Cerkev jo znamenita z nacionalno-zgodovinskega stališča, je vsakemu Srbu dragocena versko-nacionalna relikvija, v kateri gleda slavno prošlost svojega naroda. Velika nacional-novzgojna dragocenost! Na zunaj tvori celoto, v notranjosti so pa tri samostojne ladje ali bolje rečeno tri cerkve. Slikarija je stereotipna, ker ni toliko izliv umetnikove individualnosti in ne nosi toliko pečata svojedobne umetnosti, kakor slikarstvo na zapadu. Vedno isti motivi, isti način izražanja, iste, stereotipne, tradicionalno figure, ki se druga od druge razločujejo po večji ali manjši spretnosti slikarja. Zato je tudi mnogo težje ugotoviti njihovo starost, zlasti še, ker njihovi avtorji niso nikjer označeni. Obnovljene ali nove sliko iz 18. stoletja so popolnoma kopije najsta-
rejših, samo da so mnogo nespretneje izvršene. Le dober strokovnjak more po ornamentiki določiti njihovo približno starost.
Cerkev hrani zgodovinske dragocenosti, kakor srebrni križ carja Dušana, hkrati krasno umetniško delo, ki se je uporabljal pri patriarhovem vstoličenju.
Znamenitejši in lepši kakor patriaršija v Peči so Visoki Dečani, oddaljeni od Peči 15 kilometrov ob cesti Peč-Djakovica. Ta ccrkev je za pravoslavne največje svetišče. Njena povest je v ljudski tradiciji prepletena z legendarno mistiko in o njej govori vsak domačin z največjo spoštljivostjo. Značilno je, da dečanski samostan od svojega postanka do 1. 1912 nikdar ni plačeval nobenih državnih davkov, ne pod srbskimi carji ne pod turškimi vladarji. Dečane je ustanovil kralj Štefan Dečanski okrog leta 1330. Je to res krasna stavba, polna zgodovinskih spominov. V njej se nahajata dve ogromni sveči, o katerih pripovedujejo, da ju jc darovala vdova po carju Lazarju po nesrečni bitki na Kosovem polju z željo, da se prižgeta, ko bo na novo vstalo srbsko kraljestvo. Zame ni bilo nobenega dvoma, da sveči, ki so ju nama kazali, niso tako stari. Predstojnik samostana nam jo razlagal zgodovino cerkve in pokazal kajfež, S katerim je naslednji dan prižgal kralj Aleksander ti zgodovinski sveči. Da se bo tudi ta kajfež shranil kot
zgodovinska dragocenost, ni bilo treba našemu mentorju še posebej omenjati.
Tretja cerkev je Gračanica na Kosovem polju, leži od postaje Lipljan oddaljena dve uri hoda. Arhitektonično je najlepša izmed vseh treh omenjenih cerkva. V 14. veku je kralj Milutin prenesel sedež lipljanskega vladike v Gračanico. Cerkev je sedaj za Visokimi Dečani najznamenitejša božja pot za pravoslavne. Vojna vihra in zob časa pa ji nista prizanašala. Milo je človeku, ko vidi, kako brezobzirno se s popravami uničujejo znamenite freske. Tu bi bilo zakonito varstvo silno potrebno. Seznanili smo se tam s prijaznim protom, ki oskrbuje cerkev za svojega nad 80 let starega očeta, popa, in z učiteljem, ki jo pripovedoval, s kako vnemo in težavo gradi šolo. Sedaj se vrši solski pouk v samostanu, ki je videti precej zanemarjen. —* Okna so bila razbita. Razbili so jih ljudje pri »žegnannju«, da se po naše izrazim, iz vesele prešernosti. Prota nas je pogostil s črno kavo in izborno rakijo. Z naseljevanjem Kosovskega polja se bo tudi Gračanica dvignila, sedanje njeno stanje pa je kazalo, da je delila usodo Kosovskega polja.
Bolečine v želodcu, motene prebave.
zdravijo zelo uspešno Markove kapljice iz Mestne lekarne v Zagrebu, ki se dobe za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek.
Solčava. Veliko patriotiBno odkritje: 210. štev. »Jutra« prinaša vele-važno vest, da si hočejo Nemci postaviti v novozaprošeni gostilni pri Logarju novo postojanko iu da že imajo pri Logarju »opremljenih več sob«. — Ko je Logar, pošten naš somišljenik in značaj, to bral, sam sebi ni verjel, da je zmožno »Jutro« talcih intrig. Kateri jezik naj zdaj govori, če je že čisto Nemec — zna pa samo Slovenskega? Nemec — zna pa samo slovenskega? Gre z »Jutrom« v svoje sobe v prvo nadstropje in gleda in gleda, kje bi imeli Nemci svoje sobe opremljene, ko je vendar sam žagal mecesne za mize, postelje in omare. Ko tu nič ne najde, gre s svojim »prijateljem« »Jutrom« pod streho: Kaj če so si ti predrti Nemci pod streho »opremili več sob« — pa niso njemu povedali. A zopet nič; samo stara krama! Gresta dol in pogledata po kleteh, hlevih, svinjakih — nemškega pohištva ne najdeta! Pa stoji vendar črno na belem. »Ni vse res, kar je nadrukano!« mu šine v glavo in ajdi: striček »Jutro« je romal v . . . — Resnici na ljubo bodi povedano: Edina tuja »oprema sob« v Logarski hiši je tista diploma SPD., ki jo je društvo poklonilo Logarju v zahvalo za velike zasluge za isto in za postrežbo turistov. — Ta novica ne spada v noben drugi list, kakor v list z imenom »Jutro«. — Če je dopisniku na tem, da se zviša promet tujcev in da dobijo pristno planinsko, zdravo hrano, gostoljubno in snažno postrežbo (kakor stoji v zapisniku, ki ga je pri komisijonelnem ogledu gostilne napisal g. dr. Schwab) — bi moral gostoljubno podjetje pozdravljati. — Če pa gre za to, da se meče javnosti pesek v oči —• in da bi radi »100 tisoč - dinarske stavbe SPD.« pošten domačin ne dobil dovoljenja postreči tujcem, naj dopisnik ve, da si potem lahko turisti hodijo po planinsko mleko in sir v Švico ne pa v Solčavo.
VpokojStve učiteljstva.
Stalno so vpokojeni: Horvat Rudolf, stalni učitelj na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; Kozjak Fran, stalni nadučitelj v Toplicah pri Zagorju; Lovšin Fran jo, stalni nadučitelj na Vinici; Marolt Franc, stalni učitelj na IV. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; Perko Ivan, stalni nadučitelj na Jezici; Petrič Ivan, stalni učitelj na I. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; Repič-Leskovec Vi-ljemina, stalna učiteljica na Uncu; Sedlak-Perin Ana, stalna učiteljica na Uncu; Sedlak-Schonherr, stalni učitelj na III. deški osnovni šoli v Mariboru; Skulj Tereza, stalna učiteljica v Mostah pri Ljubljani; Šalamun Martin, stalni nadučitelj pri Sv. Miklavžu; Wessner Ana, stalna nadučiteljica v Trbovljah; Zemnie Frančiška, stalna mešč. šol. ravnateljica v Ljubljani; Čepon Janko, stalni učitelj na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; Golia-Hubad Serafina, stalna učiteljica v Ljubljani; Mulaček-Bizjak Roža, stalna učiteljica na Kapli.
—	Umrla je v Lapadu pri Gružu vele-ugledna gospa Antica M i 1 i č i c, rojena Dulčič, soproga gospoda Petra Milčica, ki je dala katoliški Dalmaciji take izvrstne sinove kakor so dr. Ivan-Čiril, Stjepan, Jakob, Peter in Vjekoslav ter hčerki Ružo in Marijo. Mnogi naši somišljeniki bodo globoko žalovali za plemenito gospo, ki je tako gostoljubno sprejemala pod svoj krov brate Slovence, in se je bodo spominjali kot zvor krščanske žene, o kateri pravi sv. pismo: Mnlierem fortem quis inveniet? Soprogu, našemu odličnemu somišljeniku, sinovom in hčeram ter vsem sorodnikom naše iskreno sožalje, pokojnici pa zasluženo večno plačilo v nebesih! Bog daj Jugoslaviji veliko takih žena!
—	Kraljeva nagrada osješkemu ostrostrelcu. 6., 7. in 8. L m. je proslavilo osješko društvo meščanskih strelcev ,140 letnico svojega obstoja. Pri jubilejnem streljanju je dobil prvo nagrado (lovsko puško, dar Nj. Vel. kralja)) g. dr. Viktor Gorogyi
—	Iz naše diplomacije. Za generalnega konzula naše kraljevine v Pragi je imenovan Svetozar Rašič. Bivši generalni konzul Iovan Vučkovič je dodeljen zunanjemu ministrstvu.
—	K učiteljskim imenovanjem. V »Slo-vencu« od 10. t. m. se je tiskarski škrat vmešal čisto nepotrebno med učiteljska imenovanja. Zagrešil je napako, da je Josip Korbar, učitelj v Gornjem gradu imenovan za šolskega upravitelja v Kamniku, kar pa ni pravilno. G. Korbar je imenovan za šolskega upravitelja v Ihanu. Za šol. upravitelja v Kamniku je pa imenovan bivši nadučitelj v št Petru na Krasu g. Julij Cenčič.
—	Poljski vojaški orkester v Belgradu. V kratkem bo prispel v Belgrad poljski simfonični orkester, ki bo priredil več koncertov, mod drugim tudi eno brezplačno prireditev, da bi se na ta način seznanili širji sloji s poljsko glasbo.
—	Orjunstvo — profcsija? O priliki zadnjih pretepov v Splitu so privedli glavne udeležence na policijo, kjer so jih zaslišali. V obtožnici so vsi delavci označeni po svojem poklicu, pri orjunaših pa je zabeleženo: »orju-naš«. Potemtakem je orjunstvo neke vrste pretepažka profesija ali poklic,
—	Telefonski promet Belgrad—Budimpešta. 15. t. m. bodo izročili prometu novo telefonsko progo med Belgradom in Budimpešto.
—	Švicarski in naš Rdeči križ. Švicarski Rdeči križ v Ženevi je predložil naši organizaciji željo glede tesnejših stikov v svrho enotnega delovanja.
—	Visokošolski študiji v Pragi. Cetralni odbor ekonomskih organizacij jugoslov. študentov v Pragi javlja: V jugoslov. časopisih so izšle pred kratkim različne informacije o visokošolskih študijah v Pragi. V belgrajski »Reči« je izšla notica, katera niti najmanje ne odgovarja resnici. Glasom te notice bi imeli jugoslov. študenti v Pragi in v Brnu za 76 Kč mesečno stanovanje iu tudi hrano — seveda le v slučaju, ako bi jim bile prošnje, opremljene z ubožnimi izpričevali, od univerz ugodno rešene. Informirali smo se o tem na rekto-ratu praške univerze, kateri pa o tem nič ne ve. Da bi radi takih krivih vesti ne došlo do zmotnjav in bi zlasti mlajši dijaki ne hodili v Prago financijelno slabo podprti in to posebno, ko čitajo o takih ugodnostih, priobčujemo o visokošolskem študiju v Pragi sledeče: Za naše dijake je tu posebni dom za 82 oseb. Mesečno se plača 100 Kč za vsakega in stanujeta v eni sobi po dva. Razven tega se plača seme-stralno 50 Kč kavcije, od katere se odbije koncem semestra gotova vsota (okrog 40 Kč). V tem domu se samo stanuje. Stanovanja v mestu so po 200 do 350 Kč» Hrana v menzi stane 6.50 Kč dnevno in ni zadostna. Šolnina in taksa na visokih šolh v Pragi so za tujce dvojne. Na tehniki je šolnina semestralno 300 Kč, vendar so pa lahko Jugosloveni pod gotovimi pogoji oproščeni. Izpitne takse na tehniki so pa za vsak predmet po 40 Kč. Na medicinski fakulteti je šolnina 12 Kč za vsako uro predavanja semestralno, torej najmanje 240 Kč semestralno. Večina jugoslovanskih medi-cincev ni oproščena šolnine. Izpitne takse na medicinski fakulteti znašajo 640 Kč za vsak rigoroz. V Pragi je pri današnji draginji mesečni eksistenčni minimum 600 Kč za dijaka, ld se hrani v menzi in nima kulturnih in družabnih potreb. Toliko ad inf'mnanorum. — Centralni odbor ekonom, organiz. jugoslov. študentov v Pragi.
—	Redek slučaj. Carinski uradnik V. Po-povič je nekega večera gledal zamišljeno skozi odprto okno svojega stanovanja v neki belgrajski ulici. Nenadoma pa se je pod oknom pojavil visok človek ter vrgel skozi okno neki predmet in jo nato popihal. Vsled mraka Popovič ni mogel ugotoviti, kaj je neznanec vrgel. Prižgal je luč ter našel v svoje izne-nadenje listnico, nabito s turškimi bankovci. Popovič se je bal, misleč, da ga nekdo skuša, zato je izročil denar policiji. Policija še do danes ni mogla ugotoviti, kdo je vrgel denar v stanovanje.
—	Tragična smrt gozdarskega na,d$yetni-ka. V Vinliovcih se je odigrala pred par dnevi žalostna rodbinska drama. Vpokojeni gozdarski nadsvetnik Gjuro Koča se je ustrelil na grobu svoje žene. Na spomenik je pritrdil ogledalo, da bi se tako lažje pogodil. Našli so še živega, toda kmalu nato je v bolnici izdihnil. Koča je bil živčno bolan in je neizmerno žaloval za svojo pokojno soprogo. Kritičnega dne je,prispel z vlakom iz Novega Sada, kjer je obiskal svoje sorpdnike. S kolodvora se je podal z izvoščkom na pokopališče in se ustrelil. Bil je spoštovan in marljiv človek.
—	Izvrstna letina orehov v Posavini. V slavonski Posavini so pričeli tresti orehe, ki so v tem letu tako bilno obrodili, kakor niti ne pomnijo najsarejši ljudje. V Posavskih Podgajcih je odlomil trgovec Švagel vejico, na kateri je — v oblild grozda — zrastlo 19 velikih, zdravih orehov.
—	Higijenska razstava v Belgradu. V dnevih zdravniškega kongresa, t. j. od 21. do 26. oktobra t L, se bo v Belgradu priredila velika higijenska razstava, na kateri bodo razstavili domače proizvode v medicinski in farmacevtski stroki.
—	Nazarentii in vejae prisego. V Iloku (Slavonija) so zaprli 70 vojnih obvezancev, pristašev nazarenske sekte, ker so odklonili prisego kralju in nošuji orožja, češ, da jim prepoveduje vera ubijati bližnjega. Vojna oblast jih je obdržala, kakor piše »Hrvatski list«, tako dolgo v zaporu, dokler vojni minister ne odloči o zadevi. Nazarenci so poslali vojnemu ministni posebno spomenico.
—	Samomor mladega muslimana. 18 letni uslužbenec agencije »Promet« v Belgradu, neki Ramis Krusevljanin iz Novega Pazarja, je skočil te dni v Donavo in utonil. Bil je izredno lep fant in je imel vsled tega razna ljubezenska razmerja z damami iz višjih slojev. Še pred kratkim se je ponašala neka Romunka, češ, da je njegova — nevesta. Vzrok samomora ie neozdravljiva bolezen.
—	Tat v vlaku. V dolenjskem vlaku je bilo ukradeno železničarju Jožetu Soverju par moških rjavih čevljev v vrednosti 350 dinarjev.
štajerske iw!ce,
j Shod SLS v Mariboru. V ponedeljek, 15. t. m. ob pol 8. uri zvečer se bo vršil v dvorani Zadružno. Gospodarske banke velik shod Slovenske ljudske stranke za mesto Maribor. Govoril bo med drugimi tudi poslanec Franjo Zebot
š Duhovniške vesti. Župnijski izpit so položili v lavantinski škofiji sledeči gg.: Jakob Bohak, kaplan v JarenUii; Vladimir Capuder, kaplan v Zetalah; Jožef Kuk, kaplan na Hajdlni; Franc Molan. II. kuplan pri Sv. Magdaloni v Mariboru; Ignac Nadrah. kaplan pri Sv. Trojici v Slov. goricah; Franjo Ostrž, provizor pri Mali Nedelji; Jožef Re-har, kaplan v Prevaljah in Pavel Vesonjak, kaplan v Ločah.
š Smrt zaslužnega šolnika. Pri Št. Lovrencu na Pohorju je umrl te dni naglo, smrti vpokojeni nadučitelj g. Mihael M o g e. Služboval je večji del življenja pri Št. Lovrencu. Nad 40 let je opravljal posle občinskega tajnika v občini Rdeči breg. N. v m. p.!
š Pričetek pouka na celjskih šolah. Ker škrlatica še ni nehala razsajati, je celjski mestni magistrat odredil preložitev pouka na vseh šolah od 15. septembra na 1. oktober t. 1.
š Mariborske vesti. 9. t. m. je izbruhnil v hiši pokojnega dr. Verstovška v Wilden-rainerjevi ulici 6 požar, ki jo nastal na ta način, da je v kuhinji družine S. nekdo pustil električni likalnik na mizi, ne da bi bil tok zaprt. Dim sta opazila najprej Ver-stovškova sinova ter sta s pomočjo sosedov •vdrla v stanovanje. Domačini so ogenj pogasili, še proden je prišla požarna bramba. Škoda znaša baje 2500 Din. — Orjuna kuje iz agitacije za Narodni blok kapital za svojo namene. V soboto bo priredila zopet nekak volivni shod; vendar bi bilo mnogo bolje, da se orjunci ne bi vtikali v zadeve, ki se jih ne tičejo. Narodni blok bo že opravil brez orjune in mnogo bolje brez nje, nikakor pa ne gro, da bi pod pretvezo volivno agitacije skušali ribariti v kalnem. — V jami na oglu Smetanovo ulica je našel neki uslužbenec pogrebnega zavoda dva prešičja kedavra, ki kužita ozračje. Zdi se, da sta identična ta prašiča z onim, ki sta pobegnila trgovcu S. v Trubarjevi ulici. Izključeno tudi ni, da ju je vrgel o jumo kak svinjerejec s Koroško ceste, ker so v Mariboru beležili v zadnjem času mnogo slučaiev živinske kuge. Oblast zasleduje to prašičjo zadovo. — Citraški klub jo imel preteklo nedeljo v Gambrinovi dvorani povoljno obiskan in dobro uspeli koncert. — Poročil se je 7. t. m. v stolnici mornariški nadkomisar v p. g. Franc Sorko z gdč. Katarino Pisanec. — Gospod Prane Mlinarič iz Studencev pri Mariboru ja položil na graški tehniki drugi državni izpit za strojno gradbo ter obenem sprejel inianersko diplomo. — Umrl je v Židovski ulici graditelj orgel j g. Alojzij Hellecker v starosti 79 let. N. v m. p.!
Ljyliljaiisfce novice.
lj Prihod čeških zdravnikov v Ljubljano. V soboto dne 13. septembra dopoldne ob pol 10. uri pride v Ljubljano večje število čeških zdravnikov, ki so na potovanju po Jugoslaviji. Zdravniško društvo jim priredi prijateljski večer v restavraciji »Zvezda«. Tovariši z dežele, ki se žele udeležili večera, naj javijo to takoj dr. Tičarju. — Slovensko zdravniško društvo.
lj Kje je tržno nadzorstvo? Včerajšnji trg je bil zelo dobro obiskan, kakor navadno na tržne dni ob sredah in sobotah. Cene so pa bile silno različne. Kar so ponujali eni za 10 Irron, za to so zahtevali drugi po 15 ali še več kron. Bila je naravnost anarhija v cenah in ljudje so se opravičeno spraševali: Kje pa je tržno nadzorstvo? Gospod župan bi storil dobro, če bi tu enkrat napravil red. Ah ie gospod tržni nadzornik še tržni nadzornik ali pa je samo še ribič? Če mu ie kaj ležeče na službi tržnega nadzornika, naj jo tudi izvršuje, ali pa naj jo opusti in prepusti svoje mesto kakemu ne-ribiču. Sicer se bo razpaslo na ljubljanskem trgu tako divje skakanje cen, da se končno še sam g. tržni nadzornik v tej zmešnjavi ne bo spoznal.
lj Razstava dijaških riab. Na drž. realki v Ljubljani bo v soboto dne 13. sept. dopoldne in popoldne ter v nedeljo dne 14. sept. dopoldne razstavljena v risalnid zbirka risb, akvarelov, pastelov in oljnatih študij, ki so jih izvršili zavodni diiaki v minulem šolskem lelu. Vstop prost — Ravnateljstvo.
lj Mostna ljudska kopel bo radi snaženja v dneh 15., 16. in 17. septembra t. 1. zaprta.
lj Požlgaiec iz maščevanja. V hlevu v deželni bolnici je izbruhnil predvčerajšnjim ogenj. K sreči so ogenj kmalu opazili, ker še ni bilo pozno. S pomočjo domačih delavce/v in požarne brambe se je posrečilo, da so ogenj v kratkem zadušili in ima bolnica samo okrog 100 Din škode. Kot požigalca so aretirali bivšega uslužbenca Gezo Hupfelna, doma iz Koroške Bele, katerega so 24. avgusta odslovili iz službe in sicer radi poneverbo dveh odej. Hupfel je bil tudi sodno kaznovan radi te tatvine. Ko je prišel iz zapora so jo vrni} v bolnico in je prosil, da bi ga zopet sprejeli v službo. Ker pa so ga odklonili, češ, da mu no morejo več zaupati, je odšel nejevoljen, Pred požarom so ga zopet videli v bližini. Okoli 8. uro pa se je zopet zglasil in jo prosil za prenočišče. Takrat pa so ga kot osumljenca aretirali in je kmalu tudi priznal, da jc zažgal hlev zato, ker ga niso hoteli sprejeti v službo.
lj Poveže r. ie bil 10 letni dečko Slavko Tome, stanujoč v baraki nn Ledini in sicer na Gosposvotskt cesti blizu vhoda na velesejem. Povozila ga je neka kmetica, ki pa je
takoj, ko je opazila nesrečo, pognala in uSln. Dečko je bil poškodovan na desni nogi.
lj Nasilen gost V gostilno v Komen* skega ul. ,16 jo prišel stavbni delaveo Kari Lautzner in je napravil za 18 Din cehe. Ko jo bilo treba plačati, so jo začel z gostilni, uarjern prepirati, pri čemur je razbil eno šipo na vratih vredno 150 Din in je po-Degn.il.
lj Dve tatvini. Zasebnici Frančiški Vidi marjevi na Karlovški cesti je bil ukraden iz zaklenjenega kovčka bankovec za 100 Din. Storilcu so žo na sledu. — Feliksu Potočniku, lastniku krojno šole za dainske obleko in vodji učnega tečaja za krojenje, je bila ukradena iz veže reklamna tabla vredna 100 dinarjev.
lj Policijsko ovadbe. Včeraj je bilo vlo<
ženih 22 ovadb in sicer radi tatvine 2, radi kaljenja nočnega miru 1, radi pijanosti 1, radi prestopka cestno policijskega reda 1L radi prestopka policijske ure 1, radi poškod« be tuje lastnine 1, radi lahke telesne poškodbe 3, radi navijanja cen 1 in radi poneverha 1. — Aretirali so enega radi tatvine in eno radi vlačuganja.
ima v bogati izbiri
»NOVA ZALOŽBA«'
R. Z. Z 0. Z. -LJUBLJANA Kongresni trg štev. 19 — v nunski hišf.
Priporoča svojo bogato zalogo pisarniških potrebščin za urade in dom. — Prodaja knjige lastne in drugih založb, tudi inozemskih.
♦♦»»♦»c
Prraefe.
Fr. Štele:
Razstava češke moderne umetnosti.
Kiparstvo, kakor nam ga predstavlja ta razstava in ki je sorazmerno zelo dobro zastopano, nam nudi podobno sliko raz-, voja. Kiparskega impresionizma na razstavi ni, ampak so že dela starejših mojstrov odločno v plodovitejši smeri, ki neguje obliko in linijo in neredko tudi idejo. Izrazitega predstavnika češke novejše skulpture Fr. Bilka na razstavi ni, pac pa sta dobro in značilno zastopana B. Kafka in J. Štursa. Korak preko njune umetnosti pomeni O. Španiel, ki je razstavil vrsto učinkovitih portretov. Med drugim poprsje arhitekta Jos. Plečnika, kit je v pravem smislu besede ekspresiveni portret; umetnik je podan v nerealističnem momentu, ko se je njegov duh poglobil v kak umetniški problem in ta zamaknjenost naravnost poduhovi poteze njegovega obraza.
Najnovejša smer plastike, ki odgovarja primitivizmu v slikarstvu, je zastopana po Guttfreundu, česar portret zunanjega ministra Beneša je zgleden po priprostosti motiva in skeposti sredstev, a pri tem prepričevalni resničnosti. Z druge strani nam to smer označa kipar Pastirček delo Gutt-freundevega učenca Jifikovskega. Kako se na teh temeljih javlja tudi v kiparstvu moderni realizem, nam kaže delo Karla Dvoraka, čegar portret odgovarja Gutt-freundovemu stališču a gre po svoji naturalistični barvi preko običajnega realizma in nas na prvi pogled skoro ostraši.
Tudi v grafiki vidimo vzporeden raz« voj. Pri Šimonu, M. Švabinskcmu, Strettiju in Strctti—Zamponiju najdemo sijajno tehniko v slučajih gotove ali realistične ali poetične vsebine. Pri Rambousku je grafična tehnika vsa prilagojena neposredrn-sti podanja slikarjeve vizije in stopnjevanju, povdarjenju njenega izraza; tehnika sama naj že s svojimi sredstvi, brez ozira na literarna sredstva vsebine vzbudi potrebno razpoloženje. Najnovejša struja pa se izrazito javlja v delih Kremličke, kjer je literarne vsebine prav malo, vse pa nova forma, ki je pri gotovih primerih kot so n. pr. Perica, Deklica, ki se čese itd. zelo sugestivna in v gotovih slučajih naravnost ekspresionistična. Čut za tridimenzionalno obliko je pri njem stopnjevan na vrhunec, podan pa s krajno poenostavljeno tehniko skopega senčenja ali sploh samo obrisov. Tudi tu vstaja izza skrajno poenostavljenih sredstev oblika novega su-gestivnega realizma. Tehnično so vsa grafična dela na vrhuncu in ti ljudje res epi-sejo« svoje liste kot bi pisali svoje za-misle z literarnimi sredstvi.
Pomemben je razvoj češke moderne arhitekture. Kot njena utemeljitelja se smatrata dva učenca O. \Vagnerja Čeh J. Kotčra' in Slovenec Jos. Plečnik. V razstavnem prostoru stoji že omenjeno Špančelevo poprsje J. Plečnika. Del obeh učiteljev tu ni, pač pa dela vidnih drugih predstaviteljev mlajše ge-
neracije. Gočar, čogar najbolj znano delo je banka čsl. legij v Pragi, in P. Janak, ki mu je po svojih rezultatih nekoliko soroden, predstavljata starejšo stopnjo razvoja, ko je to nova, že na probleme osredotočena arhitektura še iskala svoje rešitve z zunanjimi pogosto arhitekturi nekoliko tujimi sredstvi. (Pri obeh, posebno pa pri Jauakovem Krema-toriju v Pardubicih se čuti neka volja ustvariti nekaj lastnega, pri čemur je nedvomno kumovala slovanska lesena arhitektura (stebri, pročelje). Javlja se ta tudi pri porabi barvanja zunanjščine, ki se kaže sem in tje v materialni barvnosti (ometani zid in surova opeka) ali pa kot posebno pri Gočarju v podobni umetni barvnosti, kakor jo je porabil v Ljubljani pri svoji Zadružnogospo-darski banki Vurnik. Druga struja, ki jo zastopata na razstavi O. Novotny in L. Machon, pa gradi iz osnove individualnega problema, nji je zunanjost stavbe v pivi vrsti kristali-zacija njene kubične vsebine in grupacije iu se vsakim, ne neposredno iz arhitekture izvi-rajočim sredstvom izogiba. Najnovejšo, oni kubističnega poenostavljenja oblik v slikarstvu in kiparstvu odgovarjajočo smer pa predstavljajo projekti J. Kalousa. Pri teh je zveza s tradicijo minimalna, glavna je gradnja kubičnih kristalov v njihovi čimvečji kubični sklenjenosti in pa nove, od nearhitek-tonskih motivov osvobojene prostorne senzacije. Tipičen primer jc njegov načrt za cerkev v Vinohradih. — Tako je tudi arhitektura prišla skoro na princip dečjih igrač, do najenostavnejše oblike, svoje celice, iz katere skuša zgraditi novo, modernemu čuvstvova-nju bolj odgovarjajočo notranjščino in zimanj-ščino.
Mi vidimo torej v vseh strokah paralelen razvoj, v vseh sorodne tendence, obenem pa tudi, da se vrši vse človeško oblikovanje po enotnem principu. Hvaležni smo lahko Čehom, posebej društvu Manes pa tudi Narodni galeriji, da nam je nudila tako zanimiv in tako mnogostranski presek skozi komplicirano strujo modernih umetniških tendenc.
Narodno gledišče.
Pikova dama. Koncem prošle sezone uprizorjena opera Čajkovskega Pikova dama, ki se poje v nedeljo dne 14. t. m. v opernem gledališču, je po opernem ravnatelju g. F. Rukavini zopet na novo naštudirana in uprizorjena. Pri tej predstavi bo imelo občinstvo priliko, prvič slišati na novo angažiranega tenorista, ruskega komornega pevca g. Aleksandra Valentinova v partiji Hermana. Ostale partije po jo: Gospa Smolenska, gdč. Ropaso-va, Siiligojeva in Korenjakova ter gg. Popov, Cvejič, Mohorič, Šubelj, Pugelj, Perko in Go-stič. Vstopnice v predprodaji se dobe v opernem gledališču pri dnevni blagajni.
Gledališki abonma za sezono 1924-1925. Uprava Narodnega gledališča sporoča, da se oddaja gledališki abonma samo še danes v petek in jutri v soboto od 9. do 12. in od 3. do 5. ure v veži dramskega gledališča. Pri prijavi abonmaja je plačati prvi obrok zneska.
šolski vestnik.
gOLA ZA MALONADARJENE UČENCE.
Zahteve, ki jih stavijo danes na osnovno šolo, so izredno velike in učenci so z učno snovjo tako preobloženi, da morejo popolnoma uspevati le najboljši med njimi. Drugi jih dohajajo s težavo, mnogo jih mora imeti pa že inštruktorje. So pa tudi taki med njimi, ki jim vsa pomoč od doma nič ne pomaga. Ti slabiči navadilo obtiče že v prvem razredu, kjer ostanejo včasih celo po več let, v drugi ali tretji razred pridejo večkrat le »po milosti«, kjer pa obtiče do konca šolske obveznosti, nakar izstopijo brez vsake podlage za življenje. Kajti pouk pri velikem številu učencev ni mogel biti tako individualen, da bi se oziral na zmožnosti vsakega posameznika in bi ■vzbudil zanimanje in razumevanje tudi pri slabših. Zato je pohajanje v šolo za take učence naravnost brez koristi, kar se najbolje izkaže pozneje, ko izstopijo iz šole in so brez potrebne podlage za vstop v uk h kakemu rokodelskemu mojstru. Navadijo se pohajkovati, slaba druščina jih zapelje in tako se ro-de iz njih tatovi, vlomilci, vagabundi in drugi asocialni elementi, ki zlasti po vojni resno ogrožajo varnost imetja in večkrat celo življenja svojih sodržavljanov.
Razne države so to uvidele in so se začele zanimati za te malo nadarjene otroke. Ustanavljati so se začele posebne šole, kjer se skrbno ozirajo na zmožnosti vsakega posameznika, mu vcepijo s primernim učnim postopanjem ljubezen in zanimanje za učenje in z najrazličnejšimi sredstvi in pripomočki goje ročno spretnost. Smoter vsemu pouku je, dati učencu možnost izvrševanja kakega rokodelskega poklica v življenju. To so takozvane pomožne šole. Države, kjer pomožne šole obstoje, so uvidele, da so s socialno gospodarskega stališča nedvomno velikega pomena, zato jih razširjajo in podpirajo zlasti sedaj po vojni, ko je potreba po njih iz umevnih vzrokov še narastla.
Tako pomožno Solo imamo tudi v Ljubljani, ki je pa širšemu občinstvu še malo znana. Vanjo sc prejemajo' vsi otroci, ki ne uspevajo v osnovni šoli vsled nenadarjenosti ali vsled duševne zaostalosti, katere vzrok je bila Včasih bolezen, padec, alt kaj s ličnega. šola
ima 6 razredov in pripravljalni razred, to je nekak otroški vrtec, kjer se najslabši pripravijo s posebnim učnim načinom za pouk na pomožni šoli. Ta šola je nastanjena na Grabnu. Šola ima tudi svojo delavnico, ki je središče vsega pouka. Tu se poskušajo otroci v začetnih delih raznih rokodelstev in pokažejo pri tem, za katero stroko so najbolj spretni, kajti večina teh otrok si pozneje služi svoj kruh z ročnim dcl^m. Enaka šola obstoji že tudi v Mariboru.
* * H
Glasbena šola in lcoiisorvatorij Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje v glasbeno šolo in na konservatorij Glasbene Matice se vrši še danes in jutri dop. od 9. do 12. in pop. od 3. do 5. ure. V ponedeljek dne 15. t. m. pop. ob 3. uri zbero naj se vsi vpisani gojenci v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice, Vegova ul. št. 7, kjer se razdele na posamezne učitelje in takoj nato prično z razdelitvijo urnika in s poukom. Ravnateljstvo poživlja vse one, ld se nameravajo še vpisati, da store to pred ponedeljkom ter tako omogočijo v ponedeljek reden pouk.
Učiteljski vestnik.
Kaj je izblebetal g. Luka Jelene. Na zborovanju UJU v Krškem je povedal o >Zvončku c naslednje: Bilo je leia |1S99., meseca novembra, ko se sprehajava s tovarišem Gang-lom v odmoru po hodniku na 1. deški osnovni šoli, kjer sva takrat službovala. Govorila sva o »Slov. učitelju«, ki ga je začela takrat izdajati novoustanovljena Slomškova zveza. Gangl mi pravi: Slomškova zveza je ustanovila »Učiteljskemu Tovarišu« konkurenčni list, ustanovimo mi konkurenčni list >Vrtcu*c. Dobro, sem mu odgovoril. Ti boš list uredo-val, jaz bom opravljal u pravniško posle, oba brezplačno toliko časa (seveda!), da se list okrepi. Začeli smo takoj s pripravami itd. — Vam se zdi, da bi bil Jelene g. Ganglu in svojemu mladinskemu listu več koristil, ko bi bil ohranil to neplemenito reminiscenco lepo zase.
Jelonfcva latinščina. Principiis obsta = načela naj veljajo. (Učit. Tov. 1924, št. 30.) Nismo vedeli. Čudno potem ni, če je gospod hud na srednješolske profesorje-nadzornike.
Celjska »Nova Doba« je nedavno prinesla člančič o »klerikalni maščevalnosti« na šolskem polju- Spotika se nad tem, da se baje
v	neki zaupni okrožnici opozarjajo vsi učitelji, ki so trpeli kako preganjanje pod P. P., naj to naznanijo. Gospodom pri »Novi Dobic, ki kakor znano, ni drugega, kakor prežvečeno »Jutro«, ni prav, da bi se krivice popravile. Njim je poprava krivice »klerikalna maščevalnost«, za vsakega moralno čutečega človeka je to prva dolžnost, da krivice ne dela, storjene pa popravlja.
Zato le javno prinašajte vse tiste v nebo vpijoče krivice, ki jih je trpelo krščansko misleče učiteljstvo pod strahovlado P. P. Naj tu omenim tali slučaj. — Dobro pravi dopisnik iz Prekmurja, da je imel Čaruga zagovornika, naše idealno misleče iu delujoče učiteljstvo ne. A ne samo v Prekmurju, tudi na Štajerskem. V Šmarju pri Jelšah sta bili nastavljeni kot pomožni učiteljici gospodični D. in G. — Vsaka je vestno vršila svojo dolžnost, o tem so pričali lepi uspehi v šoli, a . vsaka je imela veliko napako: pod edinozveličavno ujujevsko zastavo ni nobena hotela. Nista agitirale, nista nikomur usiljevali. svojih nazorov, a nista se jih pustili tudi usiljevati od drugih. A to ni bilo prav. Treba jih je spreobrniti. Na delo se poda g. nadučitelj sam. Prijazno, priliznjeno govori o potrebi »stanovske« organizacije. Gospodični sta dobro poznali take fraze, ostali sta trdni. Ujujevsld apostol ne izgubi poguma. Pošlje svojega tovariša, M ravno tako premle-va fraze in zagovarja, da je Uju izključno stanovska, ne politična organizacija. Dobro mu odvrne gdč. D.: »Saj imamo tudi mi tako stanovsko, nepolitično organizacijo, pa pristopite.
vi	k nam.« — »Tega pa ne«, pravi učitelj. »Jaz pa k vam ne«, odgovori učiteljica in spreobrnitve ni bilo. Pa ne obupati! G. nadzornik bo to uredil. Res pride g. Schell in smatra kot nadzornik za potrebno, da agitira pri učiteljici D. za »Uju«. Gospodična D. pa odgovori: »Oprostite, svojih načel ne morem zatajiti.« In kaj stori nato izkušeni pedagog? Zaničljivo ji obrne hrbet rekoč: »Kaj bo dvajsetletno dekle govorilo o načelih.« Imenitno, kaj ne? Prvi pogoj za vstop v »Uju« je torej: »Zataji svoja načela. Bodi breznacajnežk In taki ljudje hočejo v šoli navajati mladino k značajnosti, da, učiti celo krščanski nauk. Nikdo ne da, česar nima. Ako sani nisi značaj, spadaš kamorkoli že, v šolo najmanj. Živeli pa naši neupogljivi značaji, ki so si vzeli za vzor kre-meniti značaj neumrljivega Slomška.
» Kriza v avstrijski metalurgični industriji. V avstrijski kovinarski industriji je nastala kriza. Delavstvo zahteva povišanje mezd in so je v ta namen oprijelo sredstva, s katerim t,e naj preplaši vlada in podjetniki: stavke. Stavka je zaenkrat ostala lokalizlra-na v posameznih veleobratih, vendar je odvisno od pogajanj, če bo izbruhnila tudi generalna stavka. Včeraj je potekel termin, ki so ga ultimativno stavili obratni sveti na skupni konferenci delodajalcem. Avstrijski listi nikakor nc prikrivajo težine položaja;
v ospredju 'Je vprašanje osemurnega delavnika in kovinarji apelirajo že sedaj ua solidarnost celokupnega delavskega razreda. So-cialnidemokrati so zahtevali sestanek narodnega sveta, na katerem bi se razpravljalo o nastalem položaju. Kovinarski industrijalci so odgovorili na ultimatum delavstva s tem, da so pooblastili mezdni odbor, naj vstopi v pogajanja v svrho zvišanja mezd, ne da bi se pri tem zvišali produkcijski stroški. Voditelji strokoAniih organizacij so izjavili, da bo stavko le težko preprečiti. Odločitev še ni padla.
Naznanila.
Organizacija javnih nameščencev somišljenikov SLS priredi v nedeljo, dne 14. sept. 1924 popoldanski peŠizlet v Št. Vid nad Ljub-ljano-Dravlje. Zbirališče ob vhodu na velesejem. Odhod ločno ob 14. uri. Za one, ki se peljejo z vlakom, je odhod ob 15.10 (južni kolodvor). Člani stolne prosvete se nam pridružijo. Ob neugodnem vremenu se izlet preloži na prihodnjo nedeljo. Posebnih vabil se ne razpošilja. — K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
»Stolna prosveta priredi v nedeljo, dne 14. septembra 1924 skupno z javnimi nameščenci izlet v Št. Vid nad Ljubljano-Dravlje. Posebnih vabil ne razpošiljamo. V ravnanje glej naznanilo organizacije javnih nam. s SLS. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Trafikanti in trafikantinje! Vabite se ua važen sestanek, ki se vrši dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni Mrak na Rimski cesti. Poročalo se bode o uspehih deputacije iz Bel-grada itd. Udeležba za vsacega člana obvezna.
n Pevsko drnštvo «ZORA« ua Jezici priredi v nedeljo 14. sept. 1924 ob 3 popoldne ob priliki svojega petletnega obstoja veliko vrtno veselico na vrtu g. Feliksa Lenče v Klečah, po domače pri <-Umkn«. V slučaju slabega vremena, se vrši veselica v notranjih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor.
Izlet v »Vrata«. V nedeljo dne 14. t. m. priredi Aljaževo pevsko društvo »Triglav« na Dovjem izlet v Vrata. Odhod z Dovjega ob 11. uri dop. V Aljaževem domu se bode med drugimi pelo tudi nekaj Aljaževih pesmi na čast za naše planinstvo in glasbeno kulturo tako zaslužnemu možu. V zadnjih dneh se je udeležil občnega zbora Zagrebškega planin, društva, na katerega je bil brzojavnim potom vabljen. Bog ga ohrani še dolgo v naši sredini v krasni dovški župniji.
Turistika in šport.
KOLESARSKE DIRKE V MARIBORU. ' Drugi dan, 8. septembra 1924.
Ob izredno lepem vremenu se je vršil tudi drugi del prireditve ob najživahnejšem zanimanju občinstva, ki je vztrajalo do 7 zvečer na dirkališču in burno aklamiralo posamezne tekmovalce in pozdravljalo zmagovalce. Izid tekem je bil sledeči: I. Dirka mladine na kolesih — 3 km:
I.	Glavic Hinko 5 min 1.4 sek. 2. Bar Vinko 5 min. 2 sek. 3. Ferk Josip 5 min. 2.5 sekunde.
II.	Motorna kolesa do 250 cm3 — 15 km: 1. Makso Radič (Puch LM.) 5 min. 5.8
sek. 2. Babič Ivan (Puch L M.) 5 min. 7 sek.
III.	Dirka nad 40 let let starih na kolesih — 3 km:
1. Verbnjak Josip 5 min. 45.8 sek. 2. Hor-vafh Nik. 6 min. 30.9 sek. 3. Fric Jos. 8 min. 39.2 sek.
IV.	Motoma kolesa do 500 cm" — 15 lun: 1. Ing. Leschan (Norton) 11 min. 36.6
sek. 2. Ogrin Frc. (BSA) 11 min. 45.7 sek. 3. Konaj Jos. (Zenith) 11 min. 51.2 sek.
V.	Dirka na kolesih z zamenjačem po načinu šestdnevne dirke (eno uro):
1.' dvojica: Dukanovič — Sovič sta prevozila 34 km. 2. dvojica: Nabergoj — Pakor 32.7 km. 3. dvojica: Marterer — Bračič pa 32.68 km. — Ugotovljeni čas: 59 min. 33.9 sekunde.
VI.	Motorna kolesa do 750 cm — 15 km: 1. Ing Leschan (Norton) 11 min. 42.8
sek. 2. Ogrin Frc. (BSA) 11 min. 43 sec. 3. Stuzzi Walter (BSA) 12 min. 8.8 sek.
VII.	Izločilna dirka na kolesih — 5km: 1. Dukanovič G j uro (S. K. S. Zagreb)
8 min. 18.2 sek. 2. Dvorak Joje (Edehveiss) 8 min. 18.4 sek. 3. Markulin Viktor (Orao, Zagreb) 8 min 18.10 sek.
VIII.	Splošna dirkalna tekma motornih koles v posameznem na 1 km:
Častno nagrado g. predsednika H. Sup-panza si je v jako težki konkurenci priboril Barešič Viktor na »Indian« v 43.6 sek; z neznatno razliko mu je sledil ing. Leschan na :> Norton« v 43.9 sek.
IX.	Velika jesenska nagrada za kolesarje za vodilnim motornim kolesom je ostala včerajšnjim zmagovalcem na 10 km. 1. Meniga Emil (Orao, Zagreb) 13 min. 10.5 sek. 2. Sovič Koloman (Gradjanski, Zagreb) 14 min. 10,2 sek.
X.	Motoma kolesa do 10.000 cm3 — 20 km:
Častna nagrada se je priznala vsled diskvalifikacije sicer boljšega vozača gosp. Frc. Ogrinu (BSA) 15 min. 45 sek. Ker so pri tej tekmi zavoljo nezgod drugi tekmovalci bili izločeni, ni bilo v tej kategoriji daljnih ocen.
Brez nezgod ni potekel drugi dirkalni dan. Izmed najboljših vozačev ua motornem
kolesu je moral g. Baumann Pepo zavoljo de.
fekta odstopili med dirko, ki bi mu bila prinesla skoraj sigurno prvenstvo. V dveh slu-. ' čajih je imelo razsodišče ugotoviti okolnosti nezgod in rešiti tozadevne prizive.
Tudi kolesarji so imeli pri prvi številki eno karambolažo! prekucnilo se jih je kar 8 na en kup. Pa razen nekaj prask in zapog-njenih koles ni bilo nič hudega.
V Gambrinovem vrtu se je vršila ob 8 zvečer svečana razdelitev nagrad in priznanih kolajn zmagovalcem. — V izbranih besedah je pozdravil predsednik dirkalnega odbora došle športnike, se zahvalil za sodelovanje na izvrstno uspeli prireditvi in je posebej čestita] zmagovalcem h krasnim darilom. — Vsestransko pa so je priznalo, da je bila ta prireditev v športnem oziru naj sijaj nejša, če že ne v državi, pa gotovo v Sloveniji, in s ponosom si prireditelji lahko prisvajajo prvenstvo v uspelem oživljenju športa v Mariboru oziroma v Sloveniji. — Sloves dirkalnih prireditev v Mariboru bo vedno privabil šport nike iz vseh krajev na to dirkališče, kjer se tekme vrše pod vzorno strokovnim vodstvom
in zajamčeno nepristranostjo.
* * *
Izključitev SK Primorja iz J. K. S. Na&»
včerajšnjo beležko o izključitvi SK Primorja iz Jugosl. kolesarskega saveza skuša današnji »Slovenski narod« ovreči. Za »Narodovo« notico stoji brez dvoma vnet pristaš Primorja, ki vidi in pozna, samo svoj klub, pristrahost pa očita — drugim. Ton te notico je v ostalem popolnoma v skladu z izvesti nimi manirami, ki so provzročile izključitev iz JKS in ki v Primorjn žal niso osamljen slučaj. Toliko naj za enkrat zadostuje. Naša vest o discipliuirauju SK Primorja temelji na popolnoma verodostojnih informacijah. Izključitev je bila sklenjena na izredni seji JKS dne 8. t,, m. v Mariboru povodom velikih kolesarskih prireditev na Teznu.
Spnrfni klub Tržič priredi v nedeljo dne 14. t. m. ob 15. uri kolesarsko tekmo na 36 km t. j. Tržič-Kranj-Tržič. Start in cilj pri km 42.2, gostilna Šter.
Po svet«.
—	Auiundsen napovedal konkurz. Raz-
iskovalec severnega tečaja, Roald Amundsen, je bil te dni prisiljen, napovedati — konkurz. Izdatki za najnovejšo ekspedicijo, ki so jih skušali pokrili razni privatniki in deloma tudi norveška vlada, presegajo dosedaj zbrano vsoto.
—	Samomor radi birokratizma. V vasi
Bos (Slovaška) se je ustrelila žena nokega finančnega nadzornika, Rusinja Eufronija Mai-da, ker v Češkoslovaški republiki niso hoteli priznati zakona, sklenjenega v sovjetski Rusiji.
—	Avstrijski letalce okoii sveta. Dunajski inženir Gligorin se pripravlja na polet okoli zemlje. V Aspernu gradijo v to svrho aeroplan z razpetostjo 19 metrov. Letalo je dolgo 11 metrov.
—	Najvišja polica za življenjsko zavarova* nje. Iz New Yorka poročajo: »Northern Pacific Railroad Compauy« je te dni sprejela polico v znesku 50 milijonov dolarjev. To je kolektivno zavarovanje za 25.000 uslužbencev omenjenega zavoda.
—	Smrt svetovnega šahista. V Angliji je umrl slavci šaliist I. II. Blackburne. Njegovo ime je vsepovsod znano, saj je zmagal v neštetih turnirjih. 60 let se je bavil s to igro, čeprav ni spadal v moderno šolo.
—	Ameriško-laški kabel. Meseca oktobri bo dogotovljen ameriško-laški kabel. Kapaciteta bo znašala na minuto 1500 besed. Doslej se je moglo v eni minuti brzojaviti le 300 besed. Proga je dolga 5422 angleških milj in stane 7 milijonov dolarjev.
—	Grob irskega deželnega patrona najden? Kakor poročajo iz Londona, so našli angleški raziskovalci okostje sv. Patricka. Pri St. Davidu (pokrajine Pembrokesbire) so našli v kapeli sv. Patricka grobnico, ki je hranila zelo dobro ohranjeno okostje. Zgodovinarji so mnenja, da je to okostje sv. Patricka.
—	General Mittelhauser — češkoslovaški vojni pilot. Načelnik češkoslovaškega generalnega štaba, general Mittelhauser, se je z vso vnemo posvetil aeronautiki ter bo v kratkem sprejel diplomo vojnega pilota.
—	V 10 dneh, okoli sveta. »Daily Mail< piše: Zrakoplov »Z. Ki 3«, ki so ga te dni do* gotovili v Zeppelinovin obratih v Friedrichs. hafnu, bo takoj po prevzemu s strani Amerike odplul iz San Francisca v Vladivostok in k Newyorka v Evropo. Potrebno bi bilo, da bi se vršila ta prekooceanska potovanja redno, ker bi na ta način dobili potniki redno zračno zvezo okoli sveta. Redni progi Newyork-San Franciscb in Moskva-Berlin-London iiamreS že obstoja. V aeroiiautičnih krogih so mnenja, da je mogoče prevoziti zračno črto London-Newyork-San Francisco -Vladivostok - Moskva-BerliivI.ondon (31.000 km) v 10 dneh.
—	Anglija in Palestina. Palestinska vlada je proglasila »Order in council« angleškega kralja, s katero prevzame jurisdikcijo nad svetimi mesti High Commissionar; sodišča bo razrešena te funkcije. Odločitev višjega komisarja se bo vsakokrat izvršila po posvetovanju s posebno komisijo in »v smislu navodil enega izmed državnih tajnikov Njegovega Veličanstva.« S tem prevzame angleška vlada nepo* sredno kontrolo nad svetimi mesti, ki jih kv kalne oblasti odslej ne bodo več upravljale^
Gospodarstvo.
Nove odredbe v deviznem
Dosedaj so smeli potnild na podlagi potnega lista izvesti v tuje države samo 1000 dinarjev jugoslovanskega denarja. Ako so potovali v Francijo še zraven 3000 fr. frankov, ako so pa potovali v Švico, Anglijo, Ameriko, odnosno v one države, kojih valuta je višja od francoskega franka, protivrednost od 8000 fr. frankov v valuti dotične države. Ako so pa potovali v države, kojih vaiuta je nižja od francoskega franka, višja pa od dinarja 3000 enot valute dotične države (tako n. pr. v Italijo 3000 lir, v Češkoslovaško 3000 Kč itd.). V države pa, kojih valuta jc nižja od našega dinarja pa protivrednost od 3000 dinarjev v valuti dotične države (tako n. pr. v Avstrijo krog 3 milijone aK, na Ogrsko krog 3 milijone oK itd.). Sedaj pa je finančno ministrstvo z naredbo št. 25219 Služ. Nov. št 204. te odredbe olajšalo. Sedaj smejo potniki vzeti s seboj v vse države mesto 1000 dinarjev 2000 dinarjev v naši valuti. Poleg tega pa še za Francijo mesto 3000 fr. fr. 6000 fr. fr. V države pa kojih valuta je višja od francoskega franka protivrednost od 6000 fr. fr. v moneti dotične države. V države pa kojih valuta je nižja od francoskega franka, protivrednost od 3000 fr. fr. v dotični valuti. V Ogrsko, Avstrijo, Nemčijo, Poljsko in Rusijo pa protivrednost od 3000 frankov v vsaki valuti. (Dcsedaj samo v Nemčijo v protivrednosti do 3000 dinarjev). Kurs francoskega franka se računa po državnem kurzu, kojega objavlja za vsak mesec naprej generalni inšpektorat finančnega ministrstva. Ako pa potuje potnik v več držav, ne sme vzeti s seboj (poleg 2000 Din) več kot protivrednosti od 6000 fr. fr. (tako na primer če potuje v Anglijo in Avstrijo ne več 'kot protivrednost od 6000 fr. fr., a ne protivrednost od 9000 fr. fr.). Ako po potuje v države, kojih valuta je nižja od dinarja ne več kot protivrednost od 3000 fr. fr., tako n. pr. če potuje v Avstrijo, na Ogrsko, Poljsko in v Nemčijo, za koje sme že za vsako za sebe vzeti s seboj protivrednost od 3000 francoskih frankov.
g Občni zbori. Westen, delniška družba v Gaberju pri Celju v nedeljo, dno 28. septembra 1924 v Gaberju pri Celju; Opekarna »Emona« d. d. v Ljubljani dne 29. septembra 1924 v srebrni dvorani hotela Union v Ljubljani.
g Poravnave in konkurzi. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Valentina Glu-šiča, posestnika in gostilničarja v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 44; konkurz je razglašen o imovini Marije Rožičeve, trgovke v St. Petru pri Novem mestu.
g Odprava nedeljskih tarif v telefonskem In telegrafskem prometu. Na podlagi naredbe ministra za pošte in telegraf so odpravljene dosedanje trikratne pristojbine za nujno telefonske pogovore in brzojave v nedeljah.
g Izenačenje davčnih zakonov. V finančnem ministrstvu zbirajo materijal za osnutek novega davčnega zakona, ki bi veljal za celo državo. Pričakovati je, da bo osnutek novega zakona predložen obenem s predlogom proračuna parlamentu.
g Proga Ljubljana-Split. Kakor poročajo iz Belgrada, je prometno ministrstvo oblju-
bilo,, da se bodo že v teko« jeseni zaključila dola pri trasiranju nove železniške proge Ko-Čevje-Brod na Kolpi-Srpske Moravice. To bo najbližja zveza Slovenije z morjem. Po teh vesteh bi se začel tovorni in potniški promet že koncem novembra t 1.
g Carinski dohodki. V tretji dekadi meseca avgusta t. L 60 milijonov 896.944 dinarjev napram 50 milijonom 71.287 dinarjev v drugi desetini avgusta L L Od 1. aprila t 1. pa do 31. avgusta L 1. so dosegli carinski dohodki 674 milijonov 103.296 dinarjev napram 669 milijonom 812.007 dinarjev v istem razdobju pret. leta.
g Efektna borza v Skopi ja. Kakor smo žo med telefonskimi vestmi poročali, se je obrnila skopljanska trgovska in obrtniška zbornica na ministra trgovine in industrije a predlogom, da se v Skoplju osnuje borza za efekte, kar bi bilo velikega pomena za razvoj Južne Srbija.
g Telefonska zveza Belgrad-BudimpeSta. Iz Belgrada poročajo, da se bo še pred koncem t. m. otvorila direktna telefonska zveza Belgrad-Budimpešta.
g Izvoz sladkorja iz Ogrske. Ker obeta tekoča sladkorna kampanja na Ogrskem zelo dobre rezultate, bo finančno ministrstvo po kritju domačih potreb, ki dosegajo 50.000 ton, dovolilo izvoz okrog 10.000 ton sladkorja. — Ravnotako so ogrske rafinerije znižale ceno sladkorju za 1000 kron pri kg.
g Poljski državni dolg. Po najnovejših podatkih znaša poljski državni dolg samo eno milijardo 440 milijonov zlo to" (zlatih fran-kov). Od te svote je eno milijardo 335 milijonov zlotov zunanjega dolga in samo 85 milijonov notranjega dolga.
g Letošnja žetev pšenico v Franciji. — Iz Pariza poročajo, da bo letošnja žetev pšenice dala 75 milijonov met. stotov napram 66 milijonom stotov v letu 01923.
g Nemške finance. V prvih sedmih mesecih t. 1. so znašali nemški državni dohodki 3 milijarde 896 milijonov zlatih mark, izdatki pa samo 3 milijarde 380 milijonov. Iz tega Je razvidno, da je dosegel v sedmih mesecih 1.1. presežek dohodkov nad izdatki 516 milijonov zlatih mark,
iorze,
DENAR.
IL septembra.
Zagreb. Italija 3.2965—3^265 (3.315— 3.345), London 335.80—338.80 (33650—339.90), Newyork 75.20—76.20 (75.80—76.80), Pariz 3.9250—4.0250 (4-4.05), Praga 2.2485—2.2785 (2.265—2.295), Dunaj 0.105850—0.107850 (0.1063-0.1083), Ziirich 14.20-14.30 (14.25—14.35), efekt, dolarji 74.50 (bi.) (74.625—75.625).
Tendenca slaba, blaga veliko na razpolago.
Curih. Belgrad 7.05 (6.90), Pešta 0.0069 (0.00695), Berlin 1.265 (1.265), Italija 23.25 (23.25), London 23.69 (23.69), Newyork 533 (5331, Pariz 2a20 (28.10), Praga 15.95 (15.95), Dunaj 0.0075 (0.00751), Bukarešt 2.85 (2.85), Sofija 3.85 (3.85).
Dunaj. Devize: Belgrad 938, Kodanj 11930, London 316400, Milan 8114, Newyork 70925, Pariz 3800, Varšava 13630. — Valuto: dolarji 70460, angleški funti 314600, francoski frank 3760, lira 3120, dinar 934, češkoslovaška krona 2117.
Praga. Devize: lira 148.75, Zagreb 44.70, Pariz 181.25, London 151.05, Newyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Vojna odškodnina 118—122, Celjska posojilnica d. d., Celje 210, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—240, Mor-kantilna banka, Kočevje 118-122, Prva hrvatska štedionlca, Zagreb 918—921, Slavenska banka, Zagreb 103—107, Strojno tovarne ln livarno, Ljubljana 152—164, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 470, Združene papirnice, Vevče 123—128, kom. zadolž-nice Kranjske deželne banko 92—94.
Zagreb. Hrv. esk. banka, Zagreb. 116— 118, Hrv. sveopča kred. banka, Zagreb 122— 123, Hrv. slav. hip. banka, Zagreb 58—61, Jugoslovanska banka, Zagreb 113, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915—917.50, Slavonska banka, Zagreb 100—105, Srpska banka, Zagreb 139, Dioničko društvo za eksploataciju drva 100—105, Hrv. slav. d. d. za industriju šecera, Osijek 925—060, Isis 60-«5, Narodna šumska industrija 73—75, Našice 92, Gutman 975— 1025, Slavonija 82--85, Združene papirnice, Ve v Se 123—135, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 980, Vojna odškodnina 114 —115.50, 1% invest. posojilo 63.
Dunaj. Alpino 374.500, Greinitz 145.500, Trboveljska družba 432.000, Hrv. eskomptna banka 103.000, Lcykam 172.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 53.000, Mundus 730.000, Slavonija 70.000.
BLAGO.
Les: Hrastovi plohi, obrobij., 2—4 m dolž, 30—100 om debel, fco meja 1165-1200; bukovi hlodi I., IL, od 2 m naprej, od 30 cm prem., fco nakladalna postaja 240—255; trami 3-3—6-8, 4—8 m dolž., fco meja 410—420; šku-rete L, II, 13 mm, fco meja 855; remeljni oplovičarjl L, II, IIII, 35-70, 70-70, 40-80, 80-80, 4 m dolžine, fco meja 660; letve 3—4 m dolž, 3-5 cm, fco meja 595—605; drva, suha, bukova, 1 m dolž, fco nakladalna postaja 28—29, 28 (zaklj.); oglje Ia, vilano, fco meja 123—125. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 375; pšenica bačka, fco Bačka postaja 360; oves bački, fco Bačka postaja 270; koruza bačka, fco Bačka postaja 290; krompir uzančni, fco nakl. post. Slov. 110—115; laneno seme, par. Ljubljana 675; suhe gobe po vzorcu, srodnje kakov. 42— 48, 60; suhe gobe, drobno rezana, Ia 65; čebula, fco nakladalna postaja 140. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, fco Ljubljana 590; fižol prepeličar, fco Ljubljana 500; fižol mandolon, fco Ljubljana 440; jabolka, obrana, zimska, Ia, fco nakladalna postaja 140. — Seno, slama: seno Ia, sladko, prešano, fco Ljubljana 75. — Vino: vino belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzoren, fco nakladalna postaja 710—800.
Novi Sad. Pšenica 355, koruza 290, moka 550, tendenca slabojša.
Ljubljanska porota.
Ljubljana, 11. sept
UBOJ V CERKLJAH.
Prva obravnava se je vršila proti' mlinarju Petru Pircu v Cerkljah, ki je bil obtožen, da Je zabodel v noči na binkoštni pondeljek 9. jun. letos tovariša Jožefa Kovača z nožem v trebuh in ga je tako poškodoval, da je fant par dni kasneje vsled te poškodbe umrl v ljubljanski bolnici.
Zagovor obtoženca.
Obtoženec je pojasnil v svojem zagovoru ta nesrečen dogodek približno takole: Zbrali
Roman. Paul Keller. — F. O.
(Dalje.)	53
Pri tisočih obrtih velikega mesta so dobili svoj kruh.
Pohl, Italijan, si je izposodil pri Robertu 150 mark in pričel kupčevati z drobnarijo, katero je prenašal v košari. Kmalu je bil v vseh gostilnah najbolj priljubljena oseba. Vrnil je vestno vse Robertu in postal po petih letih premožen gospod. Njegove dovtipe in posebnosti v izražanju so mu bolje plačevali kot blago. In če si je zmislil kak nov dovtip, je zaslužil več denarja kakor dober pisatelj z dobrim, majhnim delom.
Schulze, pek, ni dosegel nič. Hrepenenje njegovih nog po potovanju ga je gnalo ?te nekolikokrat v tujino. Slednjič je našel tudi on poklic, ki je bil zanj: raz-našal je klobuke pri neki trgovini z ženskimi klobuki.
Steiner je začel z majhnim; bil je oskrbnik v neki trgovini. Toda njegova vesela narava, njegova zvestoba in naravna častitljivost ni ostala prikrita pametnemu trgovcu; naredil ga je za vratarja svoje zasebne hiše, ki je dobila s tem uspešen okrasek.
Pameten človek je kakor kockast kamen: za vsako stavbo je na mestu. Na barvo se ne gleda, velika stavbena družba pobarva vse sivo.
■ » •
Robert je hodil po mestu, kot bi se mu sanjalo. Nobene dobre službe ni našel. Nekolikokrat so mu vzeli mesto drugi, ki so bili manj boječi kot on,,
Tako je postal konečno pomožen delavec v neki tovarni.
Ko je imel službo, je pisal staremu očetu in stari materi. Ni mogel, da ne bi držal obljube; toda toliko pameten in pravičen je še bil, da je uvidel, kako neumno, pregrešno bi bilo, pe bi izvabil starca iz lepega doma v to črno, šumno mesto. Povedati jima je hotel samo, da je prišel Jo kruha, da več ne berači in ne prezeba. Daljo jo pisal, da naj ostaneta na svojem domu in ga obiščeta, če hočeta. Za več mesecev naj ga obiščeta.
19. decembra je prišlo to pismo nazaj.
Pismonoša jo zapisal s svinčnikom na zadnji strani: Umrla.
To je bilo naznanilo, ki ga je prejel Hagarin sin o smrti svojih zadnjih sorodnikov.
Tisti dan je zgubil Robert službo, ker je ušel od dela.
Pisal je 'jotlliebu Peukerju in čakal potem dneve in dneve, dokler ni dobil odgovora.
Dragi Robert}
Tvoj dobri stari oče in stara mati sta mirno zaspala. Umrla sta oba istega dne. Znano Ti je, da sta šla vsako sredo v mesto na trg. Tako sta tudi še delala, ko si Ti odšel. Preveč žalostna nista bila. Saj imava vnuka, sta dejala, in Marta se ni zgubila in je lepo umrla.
Zato sta bila dobre volje. Ko sta pa šla nekoč zopet v mesto, ju je dobil domov grede hud vihar. Nakopala sta si smrt. Prehladila sla se in prijela se ju je pljučnica. Dr. Friedlieb, Kristina in jaz smo bili tam. Ležala sla skupaj in vedno pazila, da ne bi drugi prej umrl. Najprej je umrl oče. Mati je. ae zelo jokala, toda preden je minil
dan, jo bila tudi ona mrtva. Dragi Robert, ne žaluj, privošči jima mir!
Glede Tvojih sorodnikov z očetove strani —.<
Od tukaj dalje ni več bral.
Po treh dneh, katere je posvetil spominu starega očeta in stare matere, je prepisal začetek Gottliebovega pisma, pismo samo je pa vrgel v peč.
Tudi Gottliebu Peukerju ni več pisal.
Teichave zanj ni bilo več.
Dve lefi sta minili v pusti službi. Zgodaj zjutraj je klicala doneče tovarniška piščalka na delo. Kot suženj brez volje, kot obsojenec je šel Robert, kot bi ga priganjal žvižg z bičem. Ni bil priden pri delu, pa tudi len ne. Tovariši ga niso ljubili. Govoril je malo, boječ je bil vedno in zamišljen, nikdar vesel, surove zabave mu niso ugajale.
Nekaj malega so mu še poslali, ko so prodali Hellmiehovo kočo. Denar je polagoma porabi!; kajti večkrat je bil bolan in za di lo nezmožen.
Z veliko trmo je zavračal vsako zvezo s Teichovo. Pisem, ki so prihajala od tam, ni sprejemal. Dr. Friedlieb se je končno napotil, da bi ga poiskal, pa je bil tako nepreviden, da s p je brzojavno napovedal. V gnezdu ne najde ptička. Gostilničarka, č> sto preprosta ženica, izroči doktorju zaprto pismo.
»Vso noč je pisal,« pravi. Doktor se vsede na stol in bere:
Velespoštovani gospod doktor!
žal mi je, da ste brez koristi napravili tako dolgo pot. Ne morem z Vami govoriti, zato se bom preselil drugam. Vem,
smo se fantje v domači gostilni, da zapijemd skuplček za mlaj, katerega smo postavili oti prilild birme. Kriv nisem tega, česar me tožijo, ker sem ravnal v sllobranu. Bilo pa je tako. Jaz sem dal od fantovske pijače čašo vina znancu, kar pa tovarišem ni bilo všeč in so se pritožili, češ da je to vino fantovsko. Med temi je bil tudi moj pokojni tovariš Jožo Kovač. Ker me je to razjezilo, sem si naročil svoje vino, s čemur sem so pa tovarišu šo bolj zameril, dasi sem mu pravil, da sem dal vino samo onemu, ki nam je podaril drevo za mlaj. Jezen pa je bil pokojni Kovač na me tudi radi tega, ker sem mu branil vzeti kolo muzikanta Ivana Prosena, katero je imel on pri nas shranjeno. Vedel pa nisem, da mu Je Prosen dovolil, da sme vzeti kolo. — Tudi sem bil precej vinjen. — Okoli polnoči sem začul vrišč pred našo hišo. Bil sem že slečen in začutil sem, kako je letelo kamenje v naša hišo. Slišal sem pa tudi pred vrati Prosena, ki se je pritoževal nad tovariši z besedami: Cel čas sem vam godel, sedaj me pa tolčete I Šel sem ven in tam me je napadel Kovač z nožem. Da bi mi ne prišel preveč blizu, sem potegnil tudi jaz svoj nož, da se ga ubranim. On pa se je prehitro zagnal proti meni, zbe-žati nisem več mogel, mahal sem le v obrambo in zadel sem ga po nesreči ravno v trebuh* Nisem imel namena, da mu storim kaj ža-lega, še manj, da bi ga zaklal. Samo ubraniti, sem se ga hotel. Obžalujem tovariša in zelo mi je žal po njem. (Pri tem je obtoženec glasno zaplakal.) Da pa je imel on nož, tri dobro vem iu še celo nož brušen na obe strani.
Predsednik: Kje pa je vaš nož? Obtože-nec: Vrgel sem ga v gnojnico! Predsednik ugotovi, da so gnojnico izpraznili, pa noža niso našli.
Preds.: Pokojni vam je rekel, ko se Je bližal k vam, čisto prijazno: No, no, Peter, ne bodi tako hud. — Vi ste ga pa vseeno za-bodli. In ko je začutil tovariš rano, vam je še enkrat rekel: Peter, pojdi sem, da si bova še v roke segla, jaz imam dovolj! — Obt.: Tega nisem slišal.
Obtožba pokojnika.
Čez štiri dni po dogodku so zaslišali pokojnega Kovača v bolnici, ko Je bil še pri polni zavesti. Izpovedal je sledeče: Bili sme v Jenkovi gostilni. Jaz sem se odpeljal z mu-zikantovim kolesom v soseščino, pa sem se kmalu vrnil. Kolo sem peljal v Pirčev mlin, kjer sem hotel tudi videti, če fantje tam ple-šejo, ker nas je namreč še precl mojim odhodom Pire silil, da naj gremo v njegov mlini plesat. Naletel sem na Pirca, ki je preklinjal pred hišo. Naenkrat je skočil brez povoda in vzroka proti meni in predno sem se zavedel napada, sem začutil bolečine v trebuhu. Sunil me je Pire od strani, pri sunku se je glasno pridušil in tudi po glasu sem ga dobro spoznal kot napadalca. — To je izpovedal pokojni par dni pred smrtjo, katere se je že zavedal in bil pripravljen na njo- Govoril je slabo in je tudi žo večkrat popolnoma oslabeval.
Priče so izpoved obtoženca kakor tudi pokojnega Kovača v bistvu potrdile. Samo Mana Koritnikova je izpremenila svoje priče-t vanje pred preiskovalnim sodnikom pri ot>-ravnavi v toliko, da je hotela podpreti zagovor glede silobrana. V Kranju je namreč povedala, da Kovač Pirca ni napadel, kar bi izključilo silobran, pri današnji obravnavi pa je odločno izjavila, da je Kovač napadel Pirca. Tudi Janez Koritnik je potrdil, da je bil Kovač včasih precej hud fant.
da ste mislili dobro z menoj in bili prijazni, tako tudi Vaša žena in — Vaš tast, Mnogo velikih darov sera prejel od Vas. Ene pravice mi pa niste dali. Vseh Vas jel bilo mene sram. Ko bi ne bila umrla mojsi mati, mi pač ne bi bila mogla mnogo dati, ker je bila uboga služkinja, toda povedala bi bila ljudem, da sem njen sin. Ne bi sa me bila sramovala, četudi sem bil dekletu v mnogo večjo sramoto kakor za — Vašega tasta. Stari oče in stara mati se me tudi nista sramovala; kot vnuka sta me spre* jela z velikim veseljem. Dala sta mi pravico, da sem njun, zato sem vse od njiju sprejel kot sveto dediščino. V hiši Vašega tasta so me pa skrili in zakrili in mi dajali miloščino in gospa je rekla, da sem dedi-nolovec. Tega ne morem prenesti, rajši hočem poginiti. Slabo mi je šlo, po cestali sem beračil, v hiši Vašega tasta pa ne ma-i ram beračiti. Ne prihajajte več, velespoštcn vani gospod doktor, tudi mene ne bo več S Teichavo. Naj bo s tem vse končano.
Robert Hellmich".
To pismo je prebral dr. Friedlieb tri-« krat. Nato je vstal in rekel ženi, ki je ra-* dovedno ostala pri vratih:
»Glejte, prav ima! Kjer ima kdo pravico, je miloščina goljufija. So ljudje, sej nezakonski otroci, ki sprejemajo miloščino, ki veselo, razuzdano žive, so pa tudi taki, ki jih miloščina zaduši. In ti so bolj-i ši, srečnejši, bogatejši! Oni so še bolj bedni! Tak dober človek je Robert Hellmich. Tak, ki vprašuje po pravici, po naravni pravici! On je — mož!«
Žena, ki od vsega nI nič razumela, je pripomnila nekaj neumnih besed. To je vznevoliilo dr. Friedlieba.
Sodba.
Senat je stavil porotnikom dve vprašanji in sicer prvo na uboj, drugo pa je bilo stavljeno za slučaj, če porotniki zanikajo prvo vprašanje, ako je Pire svoje dejanje storil v •Uobranu.
Porotniki so potrdili prvo vprašanje soglasno, vsled česar je drugo vprašanje odpadlo. Vsled tega pravoreka je bil obsojen Peter Pire na dve leti težke ječe, mora plačati vse sodne stroške in zapor, takso in mora vrniti očetu Jakobu Kovaču nekaj čez 2000 dinarjev stroškov.
SMRTNA OBSODBA DETO-MORILKE.
Dne 21. aprila je prišel 431etni bajtar in čevljar na Kresniških Poljanah Janez Lavrič k orožnikom in je javil, da je bil prejšnji dan ukraden njegovi gospodinji, današnji obto-ženki Heleni Štefančičevi, katero je hotel poročiti, pa se je skesal radi otrok, in jo je obdržal le kot gospodinjo, njen dvamesečni sin Janez. Orožniki so uvedli preiskavo, pri kateri je obtoženka trdila, da je nesla na velikonočni pondeljek neko posodo h Komljanče-vim, gospodar pa je šel v soseščino po tobak. Ko sta se vrnila, otroka ni bilo. Ker je obstojal sum, da sta se hotela oba otroka odkri-žati in sta ga vrgla v Savo, sta bila oba aretirana. Toda vsled izpovedi raznih prič so moža kmalu izpustili, ona pa je v zaporu priznala, 'da je otroka vrgla v Savo in sicer pri Rov-Skem brodu in samo zato, ker je bila uverje-na, da jo bo nato Lavrič, s katerim je bila že dvakrat sklicana, gotovo poročil. Pri obravnavi pa je obtoženka svoje priznanje zopet umaknila na celi črti in se je oprijela s podvojeno silo prvega zagovora, da je bil Otrok v odsotnosti obeh iz hiše ukraden.
Obtoženka, hči poštenih kmečkih staršev fz Zagoriee pri Moravčah, je živela do 14. leta doma, nato pa je služila pri več gospodarjih, ker je prevzel domače posestvo njen brat. {Večkrat pa je hodila domov, vendar ni imela obstanka, ker se je vedno sprla z bratom in s svakinjo, baje ker ni marala delati. — Febru-
arja L 1917. je dobila prvo nezakonsko hčerko Minko. Ostala je nekaj časa doma, nato pa je odšla in je pustila dete doma. Od tedaj pa je predživljenje obtoženke precej viharno in ne baš vzorno. Čez nekaj let se je seznanila zopet z nekim Janezom in zopet je prinesla domov nezakonskega sina Jožeta. Starši so bili malo zadovoljni s tem, da jim nosi hči otroke domov, zato so jo hoteli poročiti s kakim starejšim človekom. In res so naši ženina in sicer že omenjenega bajtarja in čevljarja Janeza Lavriča, ki ima bajto zunaj Kresniške Poljane. — Tega moža opisuje obtožnica kot sirovega in menj vrednega človeka, v čegar bajti se skrivajo večkrat cigani in ki je kradel tudi sosedom poljske pridelke. In zaročila sta se, ona se je preselila k njemu, vendar pa ni prišlo do poroke, pač pa je ostala ona pri njem v divjem zakonu. Živela sta precej viharno življenje, ona ga je večkrat zapustila in se je zopet vrnila.
Dne 29. februarja 1924 je povila nesrečnega otroka Janezka. Posledica teh razruva-nih razmer je bila ta, da je sklenila obtoženka da žrtvuje otroka, samo da jo on poroči. In ta sklep je res na Velikonočni ponedeljek izvršila s tem, da je vrgla dete v Savo.
Zaslišanje obtoženke.
Ona taji. Nisem ga in nisem. Zgodila se mi je res strašna nesreča. Otrok mi je bil ukraden. Vzeli so ga gotovo cigani. To je v bistvu njen zagovor. Obtoženka trdi, da je imela vse otroke res zelo rada in je skrbela zanje. Da je svoj zagovor spremenila, opravičuje s tem, da so ji obljubili, da jo spuste iz zapora, če prizna krivdo. Tudi se ji je po njenem zatrdilu v zapora v Litiji zelo slabo godilo. Pred poroto je izjavila, da je imela polno uši in da je bila lačna. Enkrat na dan sem jedla, za večerjo pa sem imela vodo. In s tega življenja sem se hotela z dozdevnim priznanjem rešiti.
Pričevanje.
Priče, katerih je bilo zaslišenih cela vrsta, so povedale različno. Lavriča ne pohvalijo ravno posebno. Baje se je mož celo iz-
razil, da je boljše rediti prešiča kot otroka, zato v graben z njim. Tudi se je proti neki priči naravnost izrazil: Oženil so ne bom, otrok je t'le! — Otroka sta iskala oba in oba sta se jokala. — Lavrič sam kot priča je govoril, da obtoženke zato ni vzel, ker ni bila zvesta, sicer pa da jo ima še danes rad. Uverjen pa je , da je otrok ukraden. Drugi priči je baje rekla obtoženka na vprašanje, kje je otrok, sledeče: >Eden ga je vzel, če ga je kdo vzel, ga ni škoda, če ga je pa hudič vzel, mu tudi nič ne more, ker je še nedolžen.« Vobče pa priče ne verjamejo v tatvino otroka, češ da takih ni, ki bi otroke kradli, pač pa jih je dosti, ki bi jih rajše prinesli.
Po zaključnem dokazovanju je stavil senat porotnikom eno samo vprašanje, in sicer glede umora.
Državni pravdnik dr. M a s t n j a k je utemeljeval obtožbo in ugotavljal krivdo, češ da je njen zločin, dasi le po indicijah, vendar pa dovolj jasno dokazan in je predlagal obsodbo.
Zagovornik d r. J e r i č je v lepem in stvrnem govoru povdarjal, da je treba pred vsem upoštevati vse okoliščine, ki jih je podala razprava. Po dokazovanju z indiciij je treba strogo paziti, če res drži cela veriga dokaza. Res, da jo ljudje ne opišejo ravno dobro, toda vprav za ta slučaj, za umor otroka je treba posebno pomisliti, ker je tudi jasno dokazano, da je ona otroke res zelo ljubila. V njej tiči še vendnr iskra moralnosti. In to sta dve lepi lastnosti. — Draga okolnost pa je njen priležnik. Vsi ga slikajo kot surovega človeka, ki je vse pretepal, ki je sebičen in ne da svojcem niti jesti. Ženil se je pri njej in cinično se je norčeval iz nje. — Tudi otroka, o katerem se jo dolž., da ga je vrgla v Savo, še niso dobili in kako se jo more obsoditi radi umora z utopljenjem, ko se še ne ve, če morda otrok še živi. Trupla nimamo. — Objektivnih dokazov torej ni. Tudi njeno prvotno priznanje ni dokaz za njeno krivdo. V njej se je odigravala tragedija, ker je bila mučena in zaničevani. — Tudi ni izključeno, da je izvršil dejanje tudi kdo dragi. Možnosti so različne in tudi tatvina otroka ni izključena.
Zao se vprašanje lahko gladko zanika.
Po resumeju predsednika senata so porotniki vprašanje glede umora z desetimi glasovi potrdili.
Obsodba.
Na podlagi pravdoreka porotnikov je predlagal državni pravdnik edino kazen za umor — to jo smrtno kazen.
Zagovornik je predlagal, da se vpoštevajo vsi olajševalni momenti in da se jo priporoči pomiloščenju.
Predsednik je nato razglasil sodbo, s katero je bila Helena Štefančič obsojena na smrt i obešenjem.
Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo in prosil za prepis sodbe.
Obtoženka, ki se je obnašala tekom obravnave zelo nemirno, in je mnogo jokala ter se je ihte rotila in prisegala pred Bogom, da je popolnoma nedolžna, je sprejela smrtno obsodbo nepričakovano mirno. Pri odhodu iz dvorane se je poslovila od svojcev z besedami: >Brez zamere in zdravi bodite! Z Bogom!«
d Sestanek akademikov in abiturijentov
ki stanujejo v Ljubljani ali ljubljanski okolici (ljubljansko nabiralno okrožje), se bo vršil v soboto ob 14. v Akademskem domu. Vsakdo, ki reflektira na hrano v akademski menzi in spada pod ljubljansko okrožje, naj se sestanka gotovo udeleži. Predsednik D. P. D.
Izgubila se je srebrna zapestnica pred par dnevi od Florjanske do Stritarjeve ulice. Oddati Florjanska ulica 13. Kogoj.
Našla se je na pokopališču pri sv. Križu v nedeljo 7. t. m. popoldne mala vsota denarja. Dobi se Dunajska cesta št. 48.
Izgubljeno. V sredo popoldne je bila izgubljena od Otoč do Brezij železničarska legitimacija. Najditelj naj jo odda v frančiškanskem samostanu na Brezjah.
Inserirajte v „S!ovencu"
Proda se radi selitve STAVBENA PARCELA z opeko vred, na zrač., suhem prostoru. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5410.
Blizu učiteljišča in realne gimnazije se sprejme DIJAK ali DIJAKINJA na stanovanje in hrano. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5513
PRODA SE KOVČEG sistema Madler pripraven za potnike. Naslov pove uprava lista pod štev. 5477.
barve, Črnila, lake, kit, emajle, topile in zajamčeno čisti fimei najboljše kakovosti nudi
Mtdk-Zankl tVZ
Maribor LJubljana Novi Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana — Medvode.
zftificma
Vašarshi oglas.
Dana 21., 22. i 23. septembra 1924, o srpskoj pravoslavno) Maloj Gospojini, održavat če se u BOS. GRADIŠČI
veliki godišnji vašar
sa svima vrstama stoke i svakovrsnom robom.
Na ovaj vašar dozvoljeno je dovesti stoku, provigjenu sa pravovaljanim marvinskim putni-cama iz svih nezaraženih krajeva.
Gradsko poglavarstvo BOS. GRADIŠKA.
NAPO MEN A: Po odluci opštinskog odbora, izlaga-čima tekstilne i manufakturne robe, bili oni iz mjesta iti sa strane, nece se naplačivati nikakova mjestarina.
Izložitelji jestvina » piča (izuzev slastičare) nisu od plačanja mjestarine oprošteni.
iz 1 ali 2 sob v šentpetrikem predmestju. Pove uprava.
PRIDEN IN POŠTEN
HLAPEC
za v trgovino se sprejme pri tvrdki Al. S. M. ZOR-MAN, Ljubljana, Stari trg 32
Hudim »pletkc JU:.} laois obratke. Barvanje las z Orcal Hcne.
M. PODKRAJŠER
frizer za dame In gospode
Potrebujemo za takoj enega
IZDELOVATELJA VOŠČENIH SVEČ !
Mesto stalno, plača dobra. Ratkovič, Orlovič i drug, ILIDŽA pri Sarajevu.
immi —B——
Poravnaffe naročnino
LOKAL za delavnico iščem, i DIJAKINJO SPREJMETA se 2 gospoda Morebitna predelava na moje [ mlajšo, sprejme družina brez
stroške. Ponudbe na upravo lista pod »Delavnicam 5434
otrok na stanovanje in hrano. Naslov v upravi pod 5515.
na stanovanje z ali brez zaj-jutreka. — Naslov v upravi «Slovenca» pod štev. 5479.
PERJE
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec
DIJAK
se sprejme na stanovanje j in hrano. Gosposvetska cesta ŠL 12, I. nadstropje.
KUPIM dobro ohranjen PLETILNI STROJ. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro <PIetilni stroj*.
PRIKRO JE VALEČ
zgornjih delov in čevljarski vajenec se sprejme takoj pri - • ~ " " - v Ra-5488
kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 00.—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju
Josip Pogačar, čevljar domljab.
KUPIMO
transformator
Tovarna lesenih žebljev v TACNU pod Šmarno goro
DEKLE, boljše, ki zna ši- ! poštenih staršev, dobro vzgo-vati, nekoliko kuhati, IŠČE 1 jena, stara 4—8 let, se sprej-
r
s
Osnovan leta 1885
JUGO-ISTOK"
Prej Pollak s Schon
Zagreb, Ilica 21
vrši brzo in vestno informacijsko službo
Največji informacijski zavod na jugo-vzhodu Evrope
službe pri boljši, majhni družini. I. KRIŠTOF, prva mestna hiša za Bežigradom.
šivane odeje
klotaste, v vseh barvah, razpošilja po povzetju po 260 Din. Manufaktura A. KRI-SPER, Ljubljana, Rožna ulica štev. 19.	5407
TRGOVINO
S STANOVANJEM
na prometnem kraju v mestu ali na deželi se IŠČE za takoj ali pozneje, tudi trgovino in gostilno. — Ponudbe na upravo lista pod šifro «TRGOVINA» ŠL 5381.
knvino baker, med,
IVU Vilic PAKFONG, ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, teleJon 2261.	5208
me za svojo. — Naslov pove uprava lista pod štev. 5511.,
POSTREŽNICO
za popoldan sprejmem. Naslov pri upravi pod št. 5450.
2 GOSPODA SPREJMEM
na hrano in stanovanje. - Naslov pri upravi pod št 5524.
PISALNI STROJ
»Ideal«, dobro ohranjen, prodam. Naslov pri upravi pod številko 5787.
ZAGREB, Bcškovičeva ulica št. 18. Lastna tvornica perja
Zakonski par brez otrok išče za takoj ENO VELIKO
aSi dve mali sob!
mcblovani ali nemcblovani. -Naslov pri upravi pod 5505.
Ugodno se proda
GLASOVIR
dobro ohranjen, pripraven za pvska društva ali piesne šole. Naslov pri upravi pod 5512.
»o skladišče
vzamem v najem. Potrebno preureditev izvršim na lastne stroške. — Ponudbe pod »Suho skladišče« na Atoma Conipany, Ljubljana.
ki bi vestno poučeval učenca I. realke, dobi lepo sobo in za-jutrek. Reflektira se samo na prvovrstne moči. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod šitro »INŠTRUKTOR«.
DEKLICA
boljše trgovske rodbine, bi šla kot UČENKA v kako trgovino na deželi. Ima 4 mešč. šole. Naslov v upravi št. 5489.
OGLAS.
GRADSKO POGLAVARSTVO V SARAJEVU priredi s sodelovanjem vseh obrtno-trgovskih institucij dne 21., 22. in 23. septembra t. L
veliki sarajevski sejem
za živino in z živalskimi izdelki.
Od občine grada Sarajeva, štev. 22.376 od 31. jul. 1924.
za železo (Leitspudel Drehbank) 1 mo-tocikel s priklopnim vozom s prestavami se ceno proda. P. Skalar, Ljubljana, Rimska cesta 11.
Kr. angleška
poštno-parobrodna linija.
Gtneral. zastopstvo za kraljevino SHS;
Zagreb
Trs i. štev. 17.
Redni potniški promet
H.imburg—Cherbourg—Southampton v Novi Jorlc ln Kanado
Cherbourg—Livcrpool—Southampton t Južno Ameriko
P.io de Janeiro, bantos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprav« potnikov 1, 2, S. razred«. - Kabina 3. r««. r 2 ln 4 posteljami Udobnost — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 9t. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naslov za v»a gornja podzastopstva „ROYMAn.PAC".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka ▼ Sarajeva in Gražn.
Naslov za brzojavke; Prometna banka.
Dopisovanje v vseh jezikih.
inaHMBgBHHBBBnaaMffla a' b a b b a' a a ■ o