Čestitke ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, in prijetne praznike

o -t—«
Vi i I-.ti^ i. -ilE -i
April 2021
Na Hajdino se s spomladansko obarvanim vremenom ponovna vrača stojnica s ponudbo lokalnih pridelovalcev, pod sloganom »Domače je super«.
Na stojnici bomo v okviru projekta LAS, ki ga vodijo In uspešno nadgrajujejo Javne službe Ptuj, ponudili pridelke in artikle lokalnih ponudnikov. Bogata bera nabora izdelkov, ki so lokalnega izvora in z zagotovljeno sledljivostjo, bo ponovno obarvala plato pred večnamensko poslovno-stanovanjsko stavbo vsem, ki želijo In prisegajo na domače.
S prijaznimi sodelavkami iz Javnih služb Ptuj bo mogoče tudi prijetno poklepetati, saj izredno rade delijo svoje znanje o pomembnosti kratke dobavne verige od lokalnega ponudnika do končnega potrošnika.
Sveže, butično in domače je tisto, kar bo vsak torek, sredo in četrtek med 8. in 11. uro na voljo na naši mali stojnici, z namenom predstavitve in prodaje na voljo za kupce.
Javne službe Ptuj
Vsak torek, sredo in četrtek dopoldne je na stojnici pestra ponudba lokalnih
pridelovalcev. Foto: TM
Velikonočno jajce iz zamaškov, avtor Ignac Habjanič	Prvi pomladni dnevi ob Studenčnici... Foto: TM
Voda - vir življenja
Narava se je letos (drugo leto v epidemiji covida-19) začela prebujati prezgodaj. Zima je še enkrat pokazala vso svojo moč in posledično vplivala na letošnji pridelek sadja, ki je ponekod povsem pomrznilo. Narava nam s tem kaže svojo nepredvidljivost, na katero človek nima vpliva, lahko pa s svojimi ravnanji vpliva na podnebne spremembe.
Pri soočanju s podnebnimi spremembami moramo izpostaviti poseben pomen gozdov, travišč in mokrišč, ki jih v Sloveniji ohranjamo tudi s tem, da imajo status območja Natura 2000 ali so del zavarovanih območij.
22. marca smo obeležili dan voda, ki so ga leta 1992 razglasili na konferenci Združenih narodov o okolju v Rio de Janeiru. Voda in podnebne spremembe so neločljivo povezane. Pri blaženju podnebnih sprememb je pomemben zaveznik ohranjena narava. 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje, ki nas opominja, da si moramo vsi vsak dan prizadevati za trajnostno naravnan razvoj in za zdravo okolje. Slovenija je glede vodnih virov med naj-
bogatejšimi evropskimi državami, vendar je kakovost pitne vode po pokrajinah različna. V Spodnjem Podravju je kakovost pitne vode že več let na meji. Podtalnica je onesnažena z atrazinom in nitrati ter je na robu dovoljenega. Vzdržnost dosegamo z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov, kar pa na dolgi rok ne bo vzdržno. Treba bo poiskati trajnejšo rešitev. Očitno smo v preteklosti dali preveč poudarka intenzivni pridelavi poljščin, neustreznim in divjim odlaganjem industrijskih odpadkov, na vodo pa smo pozabili. Odpadki s teh odlagališč se spirajo v podtalnico in jo dodatno onesnažujejo. Potrebna bi bila odkrivanje in saniranje teh odlagališč, predvsem starejših.
Akcija Očistimo Slovenijo, ki seje pred leti lepo prijela tudi v naši občini, lahko vsaj delno prispeva k ohranitvi narave. Letošnja akcija je kljub epidemiji in enoletnemu odmoru lepo uspela. Udeležilo sejeje 200 občanov in 280 učencev OS Hajdina. Zbranih je bilo okrog 2000 kg odpadkov, kar je sicer manj kot pred dvema letoma, je pa lahko tudi pokazatelj, da smo postali bolj ozaveščeni in manj onesnažujemo okolje.
Občina Hajdina v večini svojega ozemlja leži na 1., 2. in 3. vodovarstvenem območju. Kanalizacijske odplake so velik onesnaževalec podtalnice in kanalizacijsko omrežje s svojo izgradnjo močno zamuja. V marcu so minila tri leta, odkar smo z Ministrstva za okolje in prostor pridobili soglasje k uvrstitvi projekta »Dokončanje sekundarnih odcepov kanalizacije na aglomeracijskem območju« v Skorbi, Hajdošah in Slovenji vasi. Vrednost projekta znaša 996.678,00 EUR. Gradnja je bila predvidena v letih 2018 in 2019, a do danes še nismo začeli gradnje zaradi raznih dopolnil k projektu in birokracije na ministrstvu. Očitno tukaj ponovno izgubljamo boj, tokrat ne z naravo, ampak s seboj. Vendar moramo ostati optimistični in gledati naprej. V prepričanju, da ima vsaka medalja dve plati, in če je na eni covid-19, je na drugi zagotovo boljši jutri, ko bomo ukrotili to bolezen in ponovno normalno zaživeli.
Ostanite zdravi in cepite se!
Ivan Vegelj,
predsednik Odbora za okolje in prostor
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), dr. Maja Gojkovič, Silvestra Brodnjak, Maja Majcen, Magdalena Intihar, Hilda Bedrač, Sandi Mertelj in Jože Mohorič
Lektoriranje: Petra Krajnc
Tisk: Tiskarna Eka rt, d. o. o.
Oblikovanje in priprava na tisk: Uroš Bunderla, s. p.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si
Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št.
13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11,78/11,38/12,83/12 in 86/14) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 9,5-odstotni davek.
3
April 2021
Z aprilske seje občinskega sveta
V sejni sobi občine Hajdina je v sredo, 21. aprila, potekala 13. redna seja občinskega sveta.
Na seji je bilo sprejeto: Sklepi in zapisniki 12. redne seje, 4. dopisne seje, 5. dopisne seje in 6. dopisne seje.
Zaključni račun proračuna Občine Hajdina za leto 2020. Zaključni račun proračuna Občine Hajdina za leto 2020 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oz. prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Hajdina za leto 2020. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah čez leto 2020 ter o njihovi realizaciji v tem letu.
Odlok o rebalansu II proračuna Občine Hajdina za leto 2021. Rebalans proračuna je akt, s katerim se spreminja proračun med letom, ki je v izvrševanju. Rebalans je treba predlagati, kadar načrtovana sredstva v sprejetem proračunu iz kakršnih koli razlogov ne zadoščajo za prevzemanje potrebnih obveznosti ali nastane potreba po prevzemanju novih obveznosti, za katere v proračunu niso načrtovana sredstva, ker jih ob pripravi proračuna ni bilo mogoče predvidevati. Občinski svet Občine Hajdina je Odlok o proračunu Občine Hajdina za leto 2021 sprejel na svoji 10. redni seji dne 23. 6. 2020. Proračun je bil pripravljen na osnovi kvantitativnih izhodišč Ministrstva za finance in na podlagi programov Občine Hajdina.
Sklep o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna Občine Hajdina za leto 2022, s katerim se je predlog proračuna Občine Hajdina za leto 2022 dal v javno razpravo, do vključno 11.5.2021. Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Hajdina. V osnovnem Odloku o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2010) ni bilo navedbe o prikazovanju območij javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba in kjer je predvideno izvajanje javne službe, ker takrat prostorski informacijski sistem še ni obstajal. Zato je bilo treba spremeniti 7. člen odloka tako, da se je v drugem odstavku črtalo besedilo, ki je določalo, da je sestavni del tega odloka temeljna topografska karta oskrbovanih območij, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo in da je le-ta na vpogled na občini. Nadalje je bilo treba dodati nov, tretji odstavek, ki določa, da je sestavni del tega odloka karta z območji javnega vodovoda in nov, četrti odstavek, ki določa, da so sedaj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba in kjer je predvideno izvajanje javne službe, prikazana v javno dostopnem prostorskem informacijskem sistemu Občine Hajdina na svetovnem spletu, vpogled pa je možen tudi pri občinski upravi Občine Hajdina in pri upravljavcu. Treba je bilo dodati še nov, peti odstavek, ki ureja noveliranje območja javnega vodovoda. Odlok o ustanovitvi javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj.
Sprejem predlaganega Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj je bil potreben zaradi uskladitve veljavnega akta predvsem zaradi poenotenja različnih interesov posameznih občin v zvezi z ustanoviteljstvom zavoda. Prav tako je novi akt potreben zaradi spremembe sedeža zavoda, ki sedaj deluje v novozgrajenih prostorih, nadalje zaradi uskladitve navajanja dejavnosti zavoda glede na spremenjeno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08), določitve premoženja, ki ga ustanoviteljice dajo zavodu v upravljanje, vključitve določb o medsebojnih pravicah in obveznostih med ustanoviteljicami in zavodom ter med samimi ustanoviteljicami. Prav tako se s predlaganim aktom za izvajanje določenih nalog in pristojnosti zavoda in njenih organov, ko je potrebno soglasje oz. drugo sodelovanje ustanoviteljic, določa skupni organ.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Hajdina. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Hajdina je predvidel dodeljevanje pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v letih 2014-2020. Pravilnik je bil sprejet na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013). Z uredbo je bil čas dodeljevanja pomoči omejen do konca leta 2020.
4
April 2021
Z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 je Komisija določila, da se Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013) uporablja do 31. decembra 2023. Zaradi tega je bilo treba Pravilnik o dodeljevanju pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Hajdina ustrezno spremeniti. Pravilnik o spremembi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Hajdina za obdobje 2014-2020. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Hajdina za obdobje 2014-2020 je predvidel dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva v letih 2014-2020. Pravilnik je bil sprejet na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013). Z uredbo je bil čas dodeljevanja pomoči omejen do konca leta 2020. Z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 je Komisija določila, da se Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013) uporablja do 31. decembra 2023. Zaradi tega je bilo treba Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Hajdina za obdobje 2014-2020 ustrezno spremeniti.
Pravilnik o dodeljevanju pomoči podjetnikom za blaženje posledic epidemije covida-19. Razlog za pripravo pravilnika je dodeljevanje denarne pomoči podjetnikom za bla-
ženje poslovne škode, ki je nastala podjetjem zaradi posledic epidemije covida-19, razglašene na območju Republike Slovenije, in sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije co-vida-19, s ciljem ohranitve obstoja podjetij in njihovih zaposlenih ter lažjega zagona dejavnosti po sprostitvi ukrepov zaradi zajezitve epidemije covida-19. V ta namen je občina v proračunu za leto 2021 zagotovila sredstva v višini 20.000,00 EUR, na proračunski postavki 1402105 Pomoč malemu gospodarstvu zaradi epidemije.
Sklep o potrditvi elaborata o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - čiščenje odplak. Cena omrežnine se spreminja zaradi novega sistema zajetja stroška amortizacije infrastrukture v kalkulacijo. Gre za to, da se je za vsako občino, lastnico centralne ČN (torej Mestno občino Ptuj, Občino Hajdina in Občino Starše), obračunala omrežnina skladno z njenim pripadajočim deležem lastništva na CČN. Ni več skupnega obračuna omrežnine za vse občine, kot se je to prakti-ciralo do zdaj, temveč smo pripravili tri različne elaborate. V Občini Hajdina se znesek omrežnine (za priključek DN 20) tako spreminja z višine 5,7404 EUR/mesec na 3,9120 EUR/ mesec, kar pomeni 31,85-odstotno znižanje cene za uporabnike. Cena izvajanja storitve (EUR/m3): Kalkulacija cene storitve, vezano na porabo v m3, je taka kot do sedaj, pripravljena skupno, za vse občine. Cena storitve se spreminja z 0,6787 EUR/m3 na 0,7777 EUR/m3, kar predstavlja 14,59-odstoten dvig. Poglavitni vzrok v spremembi te cene je vpliv zakonskega povišanja minimalne plače, porast stroškov materiala in storitev na dejavnosti, skladno z uredbo MEDO pa je vkalkulirana tudi izguba dejavnosti iz leta 2019 v višini
23.985 EUR.
Sklep o potrditvi elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja - ravnanje s komunalnimi odpadki. Elaborat se sprejema zaradi povišanja cene prevzema mešanih komunalnih odpadkov (letno se zbere 1180 t odpadka). Skladno z zakonodajo morajo biti sedaj zbirni centri odprti namesto 12 h/na teden 30 h/teden, kar predstavlja zaposlitev dveh dodatnih delavcev za vse tri zbirne centre. Povečala seje cena prevzema kosovnih odpadkov (letno se zbere 380 t odpadka). Povečala se je cena prevzema bioloških odpadkov (letno se zbere 650 t odpadka). Posledično z odprtjem zbirnih centrov se je povečala količina zbranih odpadkov na zbirnih centrih, kar predstavlja dodaten strošek odvoza (v letu 2018 seje izvedlo 450 odvozov, v letu 2020 pa kar 900 odvozov). Izvedba sortirnih analiz skladno z zakonodajo predstavlja dodaten strošek pribl. 2.000 EUR po občini.
Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena - cesta. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo naslednje nepremičnine: ID znak: parcela 397 152/50, ID znak: parcela 397 618/21, ID znak: parcela 397 621/124, ID znak: parcela 397 651/13, ID znak: parcela 397 621/78, ID znak: parcela 397 621/141, ID znak: parcela 397 621/140, ID znak: parcela 397 621/139, ID znak: parcela 397 621/13, ID znak: parcela 397 1001/1, ID znak: parcela 397 619/107, ID znak: parcela 397 529/50, ID znak: parcela 397 529/74, ID znak: parcela 397 529/83, ID znak: parcela 329 529/84, ID znak: parcela 397 529/102, ID znak: parcela 396 455, ID znak: parcela 394 501/6, ID znak: parcela 394 502/2.
5
April 2021
Na podlagi tega sklepa občinska uprava izda ugotovitveno odločbo, s katero se ugotovi, da imajo navedene nepremičnine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena -cesta.
Po pravnomočnosti se odločba pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev, kjer se pri navedenih nepremičninah zaznamuje status grajenega javnega dobra lokalnega pomena - cesta.
Sklep o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro, splošno ljudsko premoženje in družbena lastnina - v splošni rabi. Na nepremičninah: ID znak: parcela 397 *167, ID znak: parcela 397 436/2 se ukine status zemljišča splošno ljudsko premoženje in se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Hajdina, Hajdina 44a, 2288 Hajdina, matična št.: 1357441000, in sicer na nepremičnini ID znak: parcela 397*167 do celote (1/1), na nepremičnini ID znak: parcela 397 436/2 pa v deležu 1902/4658. Na nepremičninah: ID znak: parcela 396 485/4, ID znak: parcela 396 482/1, ID znak: parcela 397 1143/3, ID znak: parcela 397 1142, ID znak: parcela 397 1143/1, ID znak: parcela 397 1143/5 se ukine status zemljišča javno dobro in se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Hajdina, Hajdina 44a, 2288 Hajdina, matična št.: 1357441000, do celote (1/1). Na nepremičninah: ID znak: parcela 397 1160/4, ID znak: parcela 397 1160/5 se izbriše status zemljišča družbena lastnina - vsplošni rabi - in se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Hajdina, Hajdina 44a, 2288 Hajdina, matična št.: 1357441000, do celote (1/1), z zaznambo statusa grajeno javno dobro lokalnega pomena - cesta.
Na nepremičninah: ID znak: parcela 397 1135/6, ID znak: parcela 397 1135/3, ID znak: parcela 394 977/5 se izbriše status zemljišča javno dobro
in se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Hajdina, Hajdina 44a, 2288 Hajdina, matična št.: 1357441000, do celote (1/1), z zaznambo statusa grajeno javno dobro lokalnega pomena
-	cesta.
Na podlagi tega sklepa občinska uprava izda ugotovitveno odločbo, s katero se ugotovi, da:
-	je nepremičninam iz 1. in 2. člena prenehal status splošno ljudsko premoženje oz. javno dobro in se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Hajdina, Hajdina 44a, 2288 Hajdina, matična št.: 1357441000, v deležih, kot je navedeno v zadevnih členih;
-	se nepremičninam iz 3. in 4. člena v zemljiški knjigi izbriše status družbena lastnina-vsplošni rabi oz. javno dobro - in se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Hajdina, Hajdina 44a, 2288 Hajdina, matična št.: 1357441000, v deležih, kot je navedeno v zadevnih členih, z zaznambo statusa grajeno javno dobro lokalnega pomena - cesta.
Po pravnomočnosti se odločba pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev, kjer se pri navedenih nepremičninah iz 1. in 2. člena izbriše status splošno ljudsko premoženje oz. javno dobro in se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Hajdina, Hajdina 44a, 2288 Hajdina, matična št.: 1357441000, v deležih, kot je navedeno v zadevnih členih, ter pri nepremičninah iz 3. in 4. člena izbriše status družbena lastnina - v splošni rabi oz. javno dobro - in se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Hajdina, Hajdina 44a, 2288 Hajdina, matična št.: 1357441000, v deležu do celote (1/1), z zaznambo statusa grajeno javno dobro lokalnega pomena
-	cesta.
Sklep o določitvi skupne vrednosti nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Obči-
ne Hajdina za leto 2021. V primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Hajdina za leto 2021 ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se lahko sklepajo pravni posli z nepremičninami, ki niso predvideni vveljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Hajdina za leto 2021.
Skupna vrednost poslov iz prejšnjega odstavka lahko znaša največ:
-	20 % skupne vrednosti načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2021 oz. največ 2.827,00 EUR;
-	20 % skupne vrednosti načrta razpolaganja z zemljišči v letu 2021 oz. največ 3.780,00 EUR.
Za spremljanje in evidentiranje zneskov porabljenih kvot iz drugega odstavka 1. člena tega sklepa skrbi javna uslužbenka občinske uprave -svetovalka za področje financ in računovodstva.
O morebitni porabi kvote se nemudoma obvesti župan, ki s sklepom ugotovi, od kdaj sklepanje pravnih poslov posamezne vrste ravnanja z nepremičnim premoženjem ni več mogoče.
O realizaciji pravnih poslov iz 1. člena tega sklepa se poroča občinskemu svetu skupaj z zaključnim računom proračuna za leto 2021. Sklep o Mnenju k imenovanju ravnatelja Osnovne šole Hajdina, s katerim Občinski svet Občine Hajdina daje pozitivno mnenje kandidatu Mitju Vidoviču.
Občinska uprava
6
April 2021
Začetek energetske sanacije osnovne šole in vrtca
Hajdina
V začetku aprila seje začela izvajati energetska sanacija Osnovne šole Hajdina in Vrtca Hajdina. Energetska sanacija se izvaja v sodelovanju z družbo Plistor, d. o. o., s katero je bilo sklenjeno javno-zasebno partnerstvo za izvedbo energetske prenove stavb v lasti Občine Hajdina in Občine Duplek.
Pri celovitih energetskih sanacijah se bodo izvedli ukrepi toplotne izolacije fasad, zamenjave stavbnega pohištva, izolacije stropov neogrevanih podstrešij, vgradnja termostatskih ventilov, vgradnja ali prenova učinkovitih prezračevalnih sistemov, prenova kotlovnic in toplotnih postaj, vgradnja toplotnih črpalk, sanacije sistemov notranje razsvetljave in vgradnja sistema za energetsko upravljanje. IZVEDENA BO TUDI REKONSTRUKCIJA PODSTREŠJA V STAREM DELU OBJEKTA
Dodatno se je občina odločila, da v projekt vključi tudi rekonstrukcijo podstrešja v starem delu objekta, s čimer bo osnovna šola pridobila dodatno učilnico, multimedijsko učilnico in knjižnico. Prav tako se uredi prehod med podstrešjem in novim delom šole ter vgradi osebno dvigalo. Za del investicije rekonstrukcije podstrešja, ki ga ni bilo mogoče vključiti v projekt
Na zgradbi OŠ Hajdina poteka energetska sanacija po predvidenem terminskem načrtu. Foto: arhiv občinske uprave,
energetske sanacije, je občinski svet Občine Hajdina 25. februarja 2021 sprejel sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta Rekonstrukcija podstrešja Osnovne šole Hajdina.
Terminski načrt projekta energetske sanacije je zastavljen na način, da bodo izvedbena dela končana predvidoma pred začetkom novega šolskega leta.
Občinska uprava
Izhodišča za pripravo občinskega prostorskega načrta Občine Hajdina - prve spremembe in dopolnitve
Občina Hajdina je junija 2019 sprejela Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Hajdina. Postopek sprejemanja prvega OPN je potekal relativno dolgo, kar pomeni, da je bil OPN ob sprejemu z vidika zadovoljevanja prostorskih potreb družbe, ki se je v vmesnem času razvijala 10 let, že nekoliko zastarel. Občina je zato kmalu po sprejemu prvega OPN pozvala vse zainteresirane, da podajo pobude za spremembe namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, ter jih skupaj s predhodno zbranimi pobudami pregledala in preverila njihovo skladnost s cilji prostorskega razvoja občine, predpisi za načrtovanje poselitve in veljavnimi varstvenimi režimi. Občina je zaradi izkazanih novih pobud in razvojnih potreb občine začela postopek prvih sprememb in dopolnitev OPN, ki je v tem
trenutku v fazi izhodišč.
Izhodišča za pripravo OPN SD1 so javno dostopna na spletni strani Občine Hajdina od 8. aprila 2021 do 19. maja 2021. Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve zaradi ukrepov preprečitve epidemije covida-19 dostopno v elektronski obliki, in sicer na spletni strani Občine Hajdina na naslovu: www.hajdina.si/objave. Zainteresirani lahko pripombe na izhodišča pošljejo na občino po pošti v pisni obliki na naslov: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina, ali na elektronski naslov uprava@hajdina.si. Zadnji rok za podajo pripomb je sreda, 19.5. 2021.
Občinska uprava
7
April 2021
Tudi hajdinski občinski svet odločal na dopisnih sejah
Občinski svet Občine Hajdina je imel od januarja do druge polovice marca zaradi razglašene epidemije in s tem povezanih ukrepov proti širjenju novega koronavirusa tri dopisne seje.
Na 4. dopisni seji Občinskega sveta Občine Hajdina, ki je trajala do petka, 8. januarja 2021,
je bil sprejet Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina. Na 5. dopisni seji Občinskega sveta Občine Hajdina, ki je trajala do četrtka, 25. februarja 2021, je bil sprejet Sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta - DllP-a, Rekonstrukcija podstrešja Osnovne šole Hajdina.
6. dopisna seja Občinskega sveta Občine Hajdina je trajala do petka, 19. marca 2021, svetnici in svetniki pa so na mar-čevski dopisni seji sprejeli Odlok o rebalansu proračuna Občine Hajdina za leto 2021.
Občinska uprava
V javno-zasebnem partnerstvu do energetske prenove šol na Hajdini in v Dupleku
Župana občin Duplek in Hajdina Mitja Horvat in mag. Stanislav Glažar sta s predstavnikom ptujskega podjetja Plistor Jernejem Lahom 4. marca v prostorih občine Duplek podpisala koncesijsko pogodbo za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva, s katero bodo dosegli energetsko prenovo treh šol v Dupleku ter šole in vrtca na Hajdini. Po napovedih bodo objekte sanirali do jeseni.
V Dupleku je bila prisotna tudi direktorica občinske uprave Hajdina Lidija Terbulec s sodelavcem Matjažem Novakom. Na podpisu pogodbe sta urejala še zadnje formalnosti.
8
April 2021
atrU"-'
V Dupleku je potekala novinarska konferenca pred začetkom 1,8 milijonskega projekta.
Občini sta sodelovanje sklenili v začetku preteklega leta in se skupaj prijavili na javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada za energetske prenove stavb v lasti in rabi občin. Župana obeh občin sta pojasnila, da je projekt pripravljen in bo izveden v skladu z določili programa Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020, Ministrstva za infrastrukturo ter vključuje kohezij-ska sredstva iz finančne perspektive 2014-2020. Projekt je ocenjen na dobrih 1,8 milijona evrov in za pokrivanje investicije bo zasebnik zagotovil minimalno 50,1 % sredstev, do 48,23 % predstavljajo sredstva iz kohezij-skih skladov, 1,67 % pa zagotovita občini Duplek in Hajdina. Za celovito energetsko sanacijo objektov so predvidena sredstva kohezije v višini 49 %. Skupni zajamčeni letni prihranek toplotne in električne energije znaša 132.818,50 EUR (brez DDV) letno, kar pomeni tudi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (ekvivalent CO2) v višini 244,28 tone letno. Med predvidenimi posegi so obnova fasad, menjava stavbnega pohištva
in streh, izvedba toplotne izolacije, vgradnja toplotnih črpalk, prenova razsvetljave, vgradnja termostatskih ventilov in energetsko upravljanje objektov.
Dela so se v aprilu že začela tudi na OŠ Hajdina, njihov zaključek pa je predviden do začetka nove kurilne sezone, so potrdili tudi v vodstvu
hajdinske občine. Župan Glažar je ob podpisu pogodbe poudaril, da ta projekt delajo za otroke v hajdinski občini, hkrati pa bodo z njim dosegli tudi prihranke za lokalno skupnost.
Besedilo in foto:TM
Župan Hajdine mag. Stanislav Glažar, župan Dupleka Mitja Horvat in predstavnik podjetja Plistor Jernej Lah so 4. marca sklenili javno-zasebno partnerstvo.
9
April 2021
Analiza po koncu izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih Hajdina 1,2,3 in 4
Na območju Občine Hajdina je v zaključni fazi izvedba agromelioracije na komasacijskem območju Hajdina 4, ki se izvaja v k. o. Draženci in je v nadaljevanju prispevka podrobneje predstavljena.
Ob zaključku komasacij, ki so se izvajale na več območjih kmetijskih zemljišč v Občini Hajdina, in agromelioracij na komasacijskih območjih Hajdina 1 (v k. o. Slovenja vas, Hajdoše in Skor-ba), Hajdina 2 (v k. o. Gerečja vas in Zlatoličje) in Hajdina 3 (v k. o. Hajdina) se spodobi, da se ozremo nazaj in prehodimo pot od pobude za uvedbo komasacije prek zapletenih postopkov do končnega cilja - to je učinkovitejše kmetovanje.
Izboljševanje pogojev za smotrno rabo kmetijskih, gozdnih in drugih zemljišč na podeželju z zemljiškimi (agrarnimi)
operacijami je stalnica v vseh razvitih evropskih državah in tako se mnoge zahodnoevropske države danes srečujejo že z drugo ali tretjo generacijo zemljiških preureditev kmetijskega prostora.
Zemljiška razdrobljenost kmetij in za kmetijsko pridelavo neugodne talne, topografske in vodne razmere na kmetijskih zemljiščih predstavljajo resnejše ovire za razvoj kmetijstva, kar neugodno vpliva na razvoj podeželja in splošno na regionalni razvoj. Agrarne operacije, vključujoč komasacije in agromelioracije, uspešno
premagujejo to oviro in znatno prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželja.
Poleg izboljšave pogojev za kmetijsko pridelavo in gozdarstvo s spremembo zemljiškolastninske strukture se lahko z agrarnimi operacijami izboljša omrežje poljskih poti in ureja rabo tal in krajino ter izvaja okoljske in druge ukrepe, ki podpirajo raznovrstne funkcije kmetijskega prostora.
Komasacija kmetijskih zemljišč je instrument upravne komasacije, opredeljen v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Postopek v celoti vodi pristojna upravna enota. Postopek se uvede z odločbo, pri čemer se zahteva soglasje lastnikov zemljišč, ki imajo v skupni lasti več kot 67 % površin zemljišč na komasacijskem območju. Celoten postopek je zelo zahteven in celovit.
Zadnje komasacijsko območje Hajdina 4, na območju Dražencev, je v zaključni fazi urejanja.
10
April 2021
V komasacijskem postopku se poskušajo oblikovati nove zemljiške parcele čim bolj pravilnih oblik, primernih za obdelavo. Na ta način se uredijo pogosto neravne meje, klinaste ali zverižene oblike parcel in tako se poveča površina obdelovalnih površin ter izboljšajo pogoji obdelave. Hkrati se v postopku želi zmanjšati število parcel, povečati obdelovalni kos ter zmanjšati in urediti dostope, da se pri obdelavi zemljišč prihrani čas (in posledično pogonska goriva), pri pridelavi poljščin pa se prihranijo tudi škropiva in gnojila. Po izvedbi komasacij se poveča vrednost zemljišč na komasacijskem območju. Zemljišča so na novo določena, v povprečju večja, imajo urejene meje in dostope, vse to pa vpliva na njihovo vrednost in izboljšanje ekonomike pridelave. Z izvedbo agromelioracijskih del se poskrbi za urejene dostope do vseh zemljiških parcel. Ustrezno utrjene poljske poti nudijo optimalne pogoje za vožnjo kmetijske mehanizacije, zmanjšajo pa se tudi možnosti poškodb kmetijske mehanizacije. Trenutno se končuje komasacija na območju Hajdina 4, ki obsega del katastrske občine 399 Draženci v skupni površini 117 ha. V postopek je vključeno 172 lastnikov. S komasacijo se je zemljišča na komasacijskem območju Hajdina 4 zložilo in ponovno razdelilo med lastnike tako, da je vsak dobil čim bolj zaokrožena zemljišča. Povprečna velikost zemljiške parcele pred izvedbo komasacije je bila zgolj 0,35 ha, po izvedbi komasacije pa ta znaša 0,57 ha. V primeru območja Hajdina se je število zemljiških parcel zmanjšalo za 40 %. Za dostope so bili urejeni več kot 3 km poljskih poti. Vsi lastniki zemljišč so bili aktivno vključeni v postopek, kot je s predpisi določeno za vsako upravno komasacijo na kmetijskih zemljiščih.
POSTOPEK IZVAJANJA KOMASACIJE
Po uvedbi se najprej izvede postopek za ureditev mej na obodu komasacijskega območja, torej na zunanjem robu komasacijskega območja, v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin in v katerem sodelujejo lastniki parcel na obodu območja. Nato se pripravita elaborat obstoječega stanja zemljišč na območju komasacije in elaborat vrednotenja zemljišč, skupaj z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja se nato razgrneta. Upravna enota obvesti vse komasacijske udeležence in druge, ki imajo na komasacijskem območju izkazan pravni interes, o kraju in času razgrnitve in jih pozove, da dajo svoje pripombe in predloge. Pripombe in predloge na razgrnjeni elaborat obstoječega stanja in elaborat vrednotenja zemljišč upravna enota obravnava v sodelovanju s komasacijskim odborom in o njih odloči.
Sledi priprava nove razdelitve zemljišč. Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da komasacijski udeleženci dobijo vrnjeno zemljišče približno enake skupne vrednosti kot vložena zemljišča. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine, kije potrebno zaradi celovite ureditve zemljišč, kot npr. za mrežo poti. Pri pripravi nove razdelitve se upoštevajo predpisani kriteriji, kot na primer, da se komasacijskemu udeležencu dodelijo zaokrožena zemljišča praviloma tako, da ustrezajo usmeritvi gospodarjenja, pri tem se upošteva zaokrožitev obdelovalnih zemljišč oziroma zemljišč za drugo rabo, komasacijskemu udeležencu se dodeli zemljišče, ki je po obliki čim bolj ustrezno za predvideno obdelavo, v skladu z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja se določijo poti.
K oblikovanju predloga nove razdelitve zemljišč je bil povabljen vsak ko-
masacijski udeleženec. Po oblikovanju predloga se izdela elaborat nove razdelitve zemljišč, ki se razgrne vsem udeležencem. Upravna enota obvesti komasacijske udeležence o razgrnitvi in jih pozove, da dajo svoje pripombe in predloge. Ti predlogi in pripombe se nato obravnavajo na ustni obravnavi.
Nove parcelne meje se nato določijo v naravi in postavijo mejniki v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin. Izvajalec geodetskih del komasacijske udeležence pisno povabi na seznanitev z dodeljenimi zemljišči. Postopek se konča z izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, na katero se je možno pritožiti v pritožbenem roku. Postopek upravne komasacije je zahteven postopek, traja več let in zahteva veliko usklajevanja različnih interesov lastnikov zemljišč. Ti so vključeni v različnih fazah postopka, kjer se usklajujejo podatki in predlogi. Upravna enota in izvajalec poskušata ustreči večini podanih predlogov udeležencev, vendar je treba ob tem upoštevati tudi dejansko stanje, naravne danosti, možnosti za optimalne rešitve in zakonska določila. Izkušnje kažejo, da je velika večina udeležencev zadovoljnih. Zaradi pregovorne pogosto čustvene navezanosti na zemljo je treba v postopkih potrebna velika mera razumevanja in iskanja skupnega cilja. Mnogi pozitivni učinki izvedbe komasacije se že kažejo takoj, nekateri pa se bodo izrazitejše pokazali ob obdelavi v naslednjih letih.
V Občini Hajdina ugotavljamo, da so bili dosedanji projekti uspešno dokončani tudi zato, ker je velika večina lastnikov prepoznala prednosti novih ureditev in ker so vse aktivnosti in postopki dobro in učinkovito izvedeni s strani Uprave enote Ptuj, izvajalca in Občine Hajdina.
Pripravila: Občinska uprava Hajdina, Geodetski zavod Celje
11
April 2021
Za dostope so bili urejeni 3 km poljskih poti. Foto: TM
Glede na to, da so se komasacije izvajale tudi na drugih območjih Slovenije, so zanimiva mnenja anketiranih lastnikov zemljišč o zadovoljstvu z rezultati komasacij. Podatek iz ankete, objavljenev Geodetskem vestniku, št. 57/4 (2013), kažejo, da bi se 88 % anketirancev še enkrat odločilo za komasacijo, 12% pa ne. Več kot polovica anketirancev (52 %) meni, da so bile njihove želje in pripombe upoštevane, 15 % jih pravi, da ne, 28 % pa, da delno. Lastniki zemljišč so zadovoljni s kakovostjo na novo dodeljenih zemljišč, kar 71 % pa jih je prepričanih, da je komasacija prispevala k učinkovitejšemu kmetovanju na kmetiji.
12
April 2021
Na čistilni akciji zbrali okrog 2000 kg odpadkov
V soboto, 20. marca, je Občina Hajdina v sodelovanju z vaškimi odbori in ob upoštevanju epidemioloških ukrepov uspešno izpeljala spomladansko čistilno akcijo. Udeleženci akcije so v le nekaj urah nabrali okrog 2000 kg odpadkov.
Prvič so se čistilni akciji pridružili člani Komisije za mlade v Občini Hajdina, ki jo vodi Janko Golob.
Lani je bila akcija odpovedana zaradi epidemije, letos pa je narava že kar klicala po čiščenju in občina seje odločila, da jo izpelje ob upoštevanju vseh navodil in priporočil NIJZ. Občina je poskrbela za vreče, zaščitne rokavice in okrepčilo vseh udeležencev. Ti so se pri delu po vseh naseljih občine razdelili v manjše skupine. Občani so čistili po vaških središčih, pri vaških, gasilskih in kulturnih domovih, smeti pa so pobirali tudi ob dravskem kanalu, glavni cesti pa tudi ob kolesarskih in sprehajalnih poteh. Ponekod so bile vreče kar hitro polne in ob pobiranju odpadkov je bilo mogoče spoznati, da je teh v naravi še vedno preveč, pa tudi, da jih tja odlagajo in mečejo tisti, ki narave ne spoštujejo in jim ni mar za
urejenost okolja, v katerem živijo. Akciji so se letos prvič pridružili tudi člani Komisije za mlade v Občini Hajdina, že v petek pa so odpadke pobirali učenci OŠ Hajdina in člani Planinskega društva Hajdina. Vseh skupaj je bilo letos na akciji blizu 500, nabrali pa so okrog 2000 kg odpadkov. Ti so bili takoj po zaključku akcije že odpeljani na deponijo odpadkov.
Vsem letošnjim udeležencem čistilne akcije sta se za dobro sodelovanje zahvalila tudi župan mag. Stanislav Glažar in predsednik Odbora za okolje in prostor Janko Vegelj.
TM
13
April 2021
Utrinki s terena, iz vseh naselij občine, kjer so obča ni nabrali kar nekaj vreč odpadkov.
15
April 2021
Zelo dobra je bila udeležba tudi na Spodnji Hajdini,
Globinski
vodnjak v Dražencih
Komunalno podjetje Ptuj je v Dražencih ob gasilskem domu, na parceli št. 16/1 k. o. 399 Draženci, pristopilo k izgradnji globinskega vodnjaka Draženci. Vodnjak je po svoji zasnovi globinski vodnjak, ki bo vodo črpal iz globljih vodonosnih slojev.
Ti globlji vodonosni sloji so pred vplivi s površine zaščiteni s plastjo neprepustne gline. Vsak vodni vir, ki se uporablja za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo, je treba ustrezno varovati. Varovanje vodnega vira se izvaja s fizično zaščito (ograja okoli vodnjaka) in z varovalnimi ukrepi, ki jih s predpisi določi država. Običajno je to uredba o vodovarstvenem območju. Ker gre pri GV Draženci za globinski
Komunalno podjetje Ptuj je ob draženskem gasilskem domu pristopilo k izgradnji globinskega vodnjaka. Foto: arhiv občinske uprave
vodnjak, je varovanje predvideno z obstoječo veljavno uredbo o vodovarstvenem območju. Zadoščata ograjeno območje okoli vodnjaka (območje zajetja - WO 0) in obstoječe vodovar-stveno območje WO III. Za lastnike
zemljišč v bližini novega vodnega vira niso predvidene nobene spremembe oz. dodatne omejitve pri gospodarjenju z zemljišči.
KP Ptuj
KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D,
Puhova ulica 10, SI ■ 2250 Ptujr Slovenija
Telefon: 02 787 51 11 Teleta*: 02 771 36 01
ID: SI65735676 Matiina Številka: 5321307000 TRR MKBM: 04202-0000239870
2020 Jtt.
im
Platinasta odličnost
H	□
	Diufini
* Z	pilila
	padjelje
www.komunala-ptuj.si
16
April 2021
Na Hajdini bo dom starejših gradilo podjetje Spiklng
V Spodnjem Podravju je kar nekaj občin, ki si že leta močno prizadevajo za gradnjo novih kapacitet za starejše, med njimi tudi Občina Hajdina, ki pa bom dom starejših že imela do konca leta 2022. Podjetje Spik Ing, ki je v lasti zasebne univerze Alma Mater Europaea oziroma družine Toplak, je namreč prejelo koncesijo in bo v Občini Hajdina, nedaleč od samega središča, zgradilo dom s 150 posteljami.
Župan mag. Stanislav Glažar je zadovoljen, da bo občina dobila dom za starostnike, saj je v občini veliko povpraševanja po tej obliki kakovostne in vsem dostopne oskrbe starejših. »Projekt se nam zdi dober in potreben,« pravi župan Glažar in dodaja, da so zadeve prostorsko pripravljene tako daleč, da lahko vlagatelj takoj začne graditi, saj je občina že v preteklem obdobju razmišljala v tej smeri in je v sklopu občinskega prostorskega načrta v ta namen opredelila zemljišče v strogem središču kraja. Občina bo pri projektu sodelovala z ureditvijo komunalne infrastrukture, medtem ko bo lastnik zemljišča s partnerjem poskrbel za gradnjo in izvajanje dejavnosti, je še povedal Glažar in dodal, da te zadeve že urejajo in so v pogovorih z investitorjem.
DOM STAREJŠIH MORA BITI POSTAVLJEN DO KONCA LETA 2022
Dom starejših - Medgeneracijski izobraževalni center Hajdina - bodo gradili na izbrani lokaciji Zg. Hajdina, za hajdinskim župniščem in cerkvijo, torej v središču občine, kar je lepo vidno tudi na fotografiji. Direktor podjetja Spik Ing Smilijan Perovič seje pred aprilsko sejo občinskega sveta srečal z vodstvom občine in predstavniki svetniških skupin, kjer je na kratko predstavil idejno zasnovo in dejal, da dajejo velik poudarek arhitekturi in da bo to edini dom starostnikov, ki bo po vseh najnovejših standardih lahko obratoval tudi v času epidemije. Perovič je povedal, da bo dom izgrajen po enotah, ki bodo imele pritličje in prvo nadstropje ter bodo ločene od drugih, posebnost bodo zeleni vmesni vrtovi. Hajdin-ski dom bo razpolagal s 150 posteljami, od tega bo 60 postelj za demenco, preostale bodo eno- ali dvoposteljne, šest postelj bo namenjenih za dnevno varstvo. Sta-
Arheologi so na terenu svoje delo že končali. Foto: Marijan Fesel
novalcem in tudi drugim zunanjim obiskovalcem bodo ponudili fizioterapijo, hkrati pa bo dom služil tudi kot izobraževani center.
V domu bo zaposlenih okrog 80 ljudi, nudil bo tudi izobraževanje študentom univerze Alma Mater Europaea. Najbolj bodo iskani negovalci in bolničarji, je dejal Perovič in nadaljeval: »Vrednost investicije je okrog 10.000.000 EUR. Do začetka izgradnje je treba urediti še OPPN in pridobiti gradbeno dovoljenje, z arheologijo pa smo že uredili in arheologi so delo že končali.«
Perovič je prepričan, da je izgradnja doma starejših dobra priložnost za lokalno skupnost, s katero so tudi sicer v dobrih odnosih in delajo s podporo občine. O tem, kdo in kako bodo dom gradili tokrat na Hajdini, ni želel govoriti, tudi ne o ceni oskrbe, omenil je le, da bo dom starejših po načrtu v uporabo predan konec decembra 2022.
TM
17
April 2021
Lokacija na Zg. Hajdini, kjer bo stal dom starejših.
Narejena je že idejna zasnova za dom starostnikov - Medgeneracijski izobraževalni center Hajdina. Kot je dejal Smiljan Perovič, je to že zelo dober približek tega, kar bo stalo na zemljišču na Zg. Hajdini.
18
April 2021
OBJAVA
JAVNI RAZPIS
ZA DODELJEVANJE POMOČI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI HAJDINA ZA LETO 2021
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/20) in Pravilnika o dodeljevanju pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/14 in 21/21) župan Občine Hajdina objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA DODELJEVANJE POMOČI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI HAJDINA ZA LETO 2021
I.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja malega gospodarstva, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimisza naslednje ukrepe:
-	sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij,
-	sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest.
II.	VIR
Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki 1402101 Razvoj gospodarstva.
III.	VIŠINA RAZPISANIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV
Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Hajdina za leto 2021 v višini 17.566,00 EUR na proračunski postavki 1402101 Razvoj gospodarstva.
Za 1 .ukrep sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij 14.566,00 EUR in za 2. ukrep sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest 3.000,00 EUR.
IV.	SPLOŠNI POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU
Upravičenci do pomoči so:
-	podjetja, ki imajo sedež na območju občine in s krajem investicije v Občini Hajdina;
-	fizične osebe s stalnim bivališčem v občini, kadar gre za sofinanciranje samozaposlitve;
-	mikro in majhna podjetja, ki imajo sedež dejavnosti izven Občine Hajdina, če ima poslovno enoto v Občini Hajdina, v kateri zaposluje najmanj 2/3 oseb za nedoločen čas iz Občine Hajdina (stalno bivališče) in investira na območju Občine Hajdina.
Za podjetje se šteje:
-	samostojni podjetnik posameznik,
-	majhno podjetje (zaposluje manj kot 50 oseb ter letni promet in/ali bilančna vsota ne presega 10 mio
EUR),
-	srednje veliko podjetje (zaposluje manj kot 250 oseb in letni promet ne presega 50 mio EUR in/ali bilančna vsota ne presega 43 mio EUR).
Pomoč, odobrena po pravilu de minimis, lahko praviloma pokriva do 50 % upravičenih stroškov (brez DDV). O višini zneska bo odločala komisija, ki jo imenuje župan. Če je upravičenih vlog več, kot je razpoložljivih sredstev, se dodeljena sredstva linearno zmanjšajo vsem upravičencem.
Do pomoči niso upravičena podjetja, ki:
-	so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji;
-	so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje;
-	sodijo v sektor ribištva in ribogojstva;
-	sodijo v sektor primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti;
-	delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti v naslednjih primerih:
-	o če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
-	o če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;
-	nimajo poravnanih finančnih obveznosti do občine;
-	nimajo plačanih prispevkov in poravnanih obveznosti do delavcev.
V. OSNOVNI POGOJI RAZPISA PO POSAMEZNIH UKREPIH
Pomoč se dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oz. je zanj nujno potrebna, kar pomeni, da ni možno dodeliti pomoči za projekte, ki so že izvedeni oz. se že izvajajo.
Obrestna mera se lahko sofinancira tudi za investicijo, ki je nastala po najetju kredita za posamezno investicijo do konca trajanja kredita.
V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena z uredbo o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija (ES).
1. UKREP: Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij
Namen pomoči je pospešitev nastajanja podjetij in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih in nematerialnih investicij.
19
April 2021
Upravičeni stroški za materialne investicije na območju občine po tem razpisu so:
-	stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na območju občine;
-	stroški izdelave investicijskih programov in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov;
-	stroški nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov;
-	stroški osnovnih sredstev, namenjenih posodobitvi dejavnosti;
-	stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne investicije.
Upravičeni stroški za nematerialne investicije so:
-	stroški nakupa patentov, licenc, know-how ali nepa-tentiranega tehničnega znanja in programske opreme;
-	stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo nematerialne investicije.
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. točke tega razpisa, ki investirajo v razvoj in razširitev dejavnosti, in podjetja, ki nimajo sedeža v občini, vendar investirajo v dejavnost na območju občine.
Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 25 % lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Materialna in/ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 3 leta.
Zgornja meja intenzivnosti pomoči je 4.000,00 EUR na upravičenca (upoštevajo se računi brez DDV).
2. UKREP: Sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest
Namen pomoči je povečanje števila zaposlenih in ustvarjanje novih delovnih mest ter zmanjševanje brezposelnosti. Upravičeni stroški so:
-	stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 5 oz. 10 minimalnih mesečnih plač;
-	stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 10 minimalnih mesečnih plač.
Upravičenci do pomoči v primeru samozaposlitve so fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine ali registrirano dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, če jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic ter je tudi poslovni sedež na območju občine, in sicer do 10 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve brezposelne osebe, ki je bila najmanj 6 mesecev prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve, in do 5 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve predhodno zaposlene osebe. Upravičenci do pomoči v primeru odpiranja novih delovnih mest so podjetja iz 4. točke tega razpisa in podjetja, ki imajo poslovni sedež izven občine, če imajo na območju občine poslovni prostor in zaposlujejo za namen opravljanja
dejavnosti v poslovnem prostoru na območju občine. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru zaposlitve osebe, ki ima stalno bivališče na območju občine in če nova zaposlitev pomeni povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišjim stanjem v preteklem letu, brez upoštevanja upokojitev. Vsaka sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 3 leta. Zgornja meja intenzivnosti pomoči je 1.000,00 EUR na upravičenca.
VI. ROK ODDAJE VLOG IN NAČIN PRIJAVE
Rok za oddajo vlog je ponedeljek, 18. oktober 2021. Vlogo - prijavne obrazce - in vso zahtevano dokumentacijo je treba dostaviti v zaprti ovojnici s pripisom »RAZPIS - RAZVOJ GOSPODARSTVA« na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina.
1.	Osnovni podatki na vlogi
Navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številka transakcijskega računa.
2.	Dokumentacija - priloge
K vlogi je treba priložiti še:
-	dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (odločba o vpisu v register);
-	izkaz poslovnega izida, iz katerega je razvidno, da podjetje ni v težavah;
-	dokazilo davčne uprave o plačanih prispevkih;
-	izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju Občine Hajdina;
-	izjavo prosilca o višini lastnih sredstev za isti namen;
-	izjavo prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oz. če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov, vključno z navedbo dajalca in o že odobreni in še ne izplačani pomoči de minimis;
-	izjavo prosilca o kandidaturi za pomoč de minimis;
-	izjavo prosilca o povezanih družbah in o združitvi ali razdelitvi podjetij.
K posameznim projektom znotraj ukrepa je treba priložiti
Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij:
-	račune z dokazili o plačilu za izvedene aktivnosti z datumom iz obdobja od 16. 10. 2020 do 18. 10. 2021;
-	stroške obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne/nematerialne investicije:
-	pogodbo o najetem kreditu;
-	dokazilo o višini obresti za tekoče leto s strani izbrane poslovne banke za materialne/nematerialne investicije.
20
April 2021
Sofinanciranje samozaposlitve in odpiranja novih delovnih mest:
V	primeru samozaposlitve:
-	dokazilo, da je bil vlagatelj najmanj 6 mesecev prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve (dokazilo ZRSZ) oz.
-	dokazilo o predhodni zaposlitvi (izpis obdobij zaposlitev izda ZPIZ).
V	primeru odpiranja novih delovnih mest:
-	dokazila o zaposlitvi ljudi, ki še niso bili zaposleni oz. so ostali brez zaposlitve;
-	dokazilo o celoletnem povprečju zaposlenih v podjetju v letu pred odprtjem delovnega mesta, tj. obrazec prijava-odjava (obrazec M1-M2) za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vsakega izmed zaposlenih v letu pred odprtjem delovnega mesta.
Vloge na ta razpis morajo biti vložene posebej za vsak ukrep.
V	primeru, da se znotraj ukrepa prijavljate z več projekti, mora biti vsak projekt na svojem obrazcu. Vloga mora vsebovati vsa zahtevana dokazila. Tako izdelana prijava bo obravnavana
kot popolna. Če vloga ne bo popolna, bo vlagatelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Hajdina www.hajdina.si. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem -upravičencem - v odvisnosti od finančnih zmožnosti občinskega proračuna.
Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka oz. popolne vloge upravičenca.
Pomoč de minimis se ne glede na datum izplačila šteje za dodeljeno z dnem pravnomočnosti sklepa o dodelitvi sredstev.
Informacije: Občinska uprava Občine Hajdina (tel. št. 02 788 30 30)
OBJAVA
JAVNI RAZPIS
0 DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI HAJDINA ZA LETO 2021
Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Hajdina za obdobje 2014-2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/15 in 21/21; v nadaljevanju Pravilnik) in Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/20) objavlja Občina Hajdina
JAVNI RAZPIS
O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI HAJDINA ZA LETO
2021
I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja na območju Občine Hajdina za naslednje ukrepe:
1.	UKREP A: Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo,
2.	UKREP D: Podpora delovanju neprofitnih organizacij na področju kmetijstva v Občini Hajdina.
II. VIŠINA SREDSTEV
Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Hajdina za leto 2021 na proračunski postavki 1102404 Kmetijstvo po razpisu v
skupni višini 19.000,00 EUR in na proračunski postavki 1102202 Izobraževanje - delovanje društev gospodinj v višini 11.524,00 EUR.
Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini finančnih sredstev odloča strokovna komisija. Najmanjši skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo je 100 EUR, najvišji skupni znesek pa do 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. DODELITEV POMOČI
1. UKREP A: Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo 1. Splošne določbe
(1) Do pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za:
-	pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg;
-	pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
-	pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.
21
April 2021
(2)	Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oz. ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(3)	Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe (ES) št. 875/2007 uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(4)	Skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača istemu upravičencu oz. enotnemu podjetju iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, ne sme presegati 25.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
(5)	Skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača prejemniku oz. enotnemu podjetju iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, ne sme presegati 25.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(6)	Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka pa kumulativni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijskem sektorju v katerem koli obdobju treh proračunskih let ne sme presegati nacionalne omejitve tretjega odstavka 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013.
(7)	Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Hajdina ali do države.
(8)	Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
2. Kumulacija pomoči
(1)	Poleg pomoči de minimis po tej uredbi se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu upravičencu oz. enotnemu podjetju ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Unije.
(2)	Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de mnimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013), se pomoč de minimis, dodeljena za
dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, določene v Uredbi 1407/2013/EU, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.
(3) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (Uradni list EU L 190/14,28.6.2014), če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.
3.	Upravičenci
Kmetijska gospodarstva s sedežem na območju Občine Hajdina - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi, imajo v lasti oz. zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Občine Hajdina in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev.
4.	Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo
(1)	Pomoči bodo dodeljene naložbam v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo. Naložbe morajo biti izvedene na območju Občine Hajdina in se ohraniti vsaj dve (2) leti.
(2)	Cilji ukrepa:
-	izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
-	izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
-	vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
(3)	Upravičeni stroški:
-	gradnja, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je kupljeno zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
-	stroški za nakup materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji ter ureditev izpustov;
-	stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije;
22
-	nakup ali zakup mehanizacije in opreme (rabljene ali nove) do tržne vrednosti sredstev;
-	pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
(4)	Pomoč se ne dodeli za:
-	nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
-	zasaditev letnih rastlin;
-	dela v zvezi z odvodnjavanjem;
-	nakup živali;
-	naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije;
-	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja;
-	obratna sredstva.
(5)	Finančne določbe:
-	Bruto intenzivnost pomoči:
-	do 50 % zneska upravičenih stroškov,
-	znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek pomoči de minimis iz četrtega odstavka 6. člena Pravilnika.
2. UKREP D: Podpora delovanju neprofitnih organizacij na področju kmetijstva v Občini Hajdina.
1.	Občina sofinancira tudi programe na področju kmetijstva, ki ne predstavljajo državnih pomoči.
2.	Cilj podpore je spodbujanje delovanja in povezovanja zainteresiranih ljudi na podeželju, v okviru nevladnih in nepridobitnih oblik sodelovanja kmetov v društvih, povezanih s kmetijstvom (in gozdarstvom), ki s svojim delovanjem prispevajo k razvoju in ohranjanju kmetijstva ter poseljenosti podeželja.
3.	Upravičeni stroški:
-	sofinancirajo se programi dela društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo;
-	materialni stroški delovanja;
-	vlaganja v opremo, potrebno za delovanje društva;
-	prireditve (org. razstave, materinskega dne), ki jih izvaja društvo;
-	izdajanje društvenega glasila in druge dejavnosti društva.
4.	Upravičenci do pomoči:
-	pravne osebe - društva, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na področju kmetijstva in se dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Hajdina. Proračunska sredstva se upravičencem dodeljujejo v obliki dotacije.
5.	Pogoji za pridobitev sredstev:
-	vloga,
-	dejavnost društva mora potekati na območju Občine Hajdina,
-	seznam članov društev.
III.	POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV
Do sredstev so upravičeni vlagatelji, ki za ta namen še niso prejeli podpore javnih sredstev. Če je upravičenih vlog več, kot je razpoložljivih sredstev, se dodeljena sredstva linearno zmanjšajo vsem upravičencem. Pogoji za pridobitev po predhodno odobreni vlogi:
-	ustrezno dovoljenje/dokumentacija za izvedbo investicije;
-	račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč;
-	zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2021 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja;
-	drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
IV.	ROK IN NAČIN PRIJAVE Rok za oddajo vlog:
-	do 18.10.2021 za ukrep A delitev pomoči,
-	do 10. 5. 2021 in 30.11. 2021 za ukrep D delitev pomoči.
Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč iz obdobja od 16. 10. 2020 do 18. 10. 2021. Dokazila o plačilu in plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe. Dodeljena sredstva mora upravičenec porabiti v obdobju od 16.10.2020 do 18.10.2021 za namen, za katerega so mu bila dodeljena.
Vloge - prijavne obrazce - za ta razpis in vso zahtevano dokumentacijo je treba dostaviti v zaprti ovojnici s pripisom »RAZVOJ PODEŽELJA« na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina. Vloge bo obravnavala strokovna komisija v roku 30 dni od datuma, določenega za sprejem vlog. Vlagatelji bodo v roku 30 dni od odpiranja vlog obveščeni o odobritvi sredstev oz. zavrnitvi s sklepom.
Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina, v tajništvu občine. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Hajdina www.hajdina.si.
Kontaktna oseba s strani občine je direktorica Občinske uprave Lidija Terbulec (tel. št. 02 788 30 30).
Župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar
23
April 2021
V Občini Hajdina je največji vodotok reka Drava - stara struga in odtočni kanal hidroelektrarne v Zlatoličju. Foto: Tadej Tement
Svetovni dan voda
Konferenca Združenih narodov je na pobudo članic te organizacije leta 1992 v Riu de Janeiru razglasila 22. marec za svetovni dan voda v smislu ozaveščanja širše svetovne javnosti glede problematike in pomembnosti ter ranljivosti vodnih virov. Vse premalo se namreč zavedamo, da je voda vir vsega živega in brez nje skoraj zagotovo tudi nas ne bi bilo.
Okoli 70 % Zemljine površine je pokrite z vodo. Delimo jo v slano (morja in oceani) in sladko (jezera, reke, potoki, ribniki, mokrišča, mlake). V teh vodah je obilica živalskih organizmov, ki jih ljudje tako ali drugače uporabljamo predvsem za prehrano. Voda je kemijska spojina, sestavljena iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika, ter jo lahko najdemo v treh agregatnih stanjih: tekočem, plinastem in trdnem. Najbolj je uporabna v tekočem stanju - v naravi je nujno potrebna za rast vseh vrst rastlin, v vodi živečim živalim je osnova za njihovo življenje, vse druge živali vključno z nami jo potrebujejo za pitje, ljudje za osebno higieno, pranje, pomivanje. Tudi ogromno izdelkov splošne rabe in uporabe v vsakdanjem življenju ima v svoji sestavi večjo ali manjšo količino vode. Človeški organizem - naše telo - vsebuje od 60 do 70 % vode. Priporočljivo je, da za normalno delovanje telesnih organov na dan spijemo 2-3 litre vode. V plinastem stanju nam v obliki pare v termoelektrarnah poganja turbine (suha para - okrog 500 °C) in tako proizvaja električno energijo. Je pa res, da gorivo, ki vodo upari, proizvaja ogromno CO2, ki onesnažuje okolje. Še najmanj je voda uporab-
na in zaželena v trdnem stanju (ledu), ko nam kot toča uniči pridelke in ko pozimi dela kar veliko preglavic in težav s svojo prisotnostjo predvsem na cestiščih v obliki poledice. V Občini Hajdina je največji vodotok reka Drava (stara struga in odtočni kanal hidroelektrarne v Zlatoličju), potok Studenčnica in nekaj mlak, ki so jih krajani uredili v prijetne kotičke za ribiško in ribolovno sprostitev (ribnik Žejnih ribic v Dražencih in ribnik Ob-kanalskih krivolovcev v Slovenji vasi). Človek je s svojimi posegi v naravo morda ne preveč posrečeno vplival na dogodke v njej in reakcijo narave moramo sprejeti kot povračilni ukrep. Ljudje se vse premalo zavedamo, da se nam brez neoporečne in čiste pitne vode kaj slabo piše, zato ne onesnažujmo vodnih virov in se obnašajmo odgovorno, kajti vse
vrednote in materialne dobrine nam ne bodo pomagale nič, če ne bomo imeli zdrave in čiste pitne vode. Točno mesec dni kasneje, 22. aprila, obeležujemo dan Zemlje, in to že od leta 1970. Že 50 let torej v 192 državah sveta oziroma po vsem svetu potekajo številni dogodki v smislu ozaveščanja o pomenu varovanja okolja in nas opominjajo, da si moramo vsi in vsak posameznik prizadevati za zdravo bivalno okolje. Prizadevati si moramo za čim manjši delež našega negativnega vpliva na ta naš planet, ki pa ni naš, ampak nam je dan samo v uporabo. Naša dolžnost je, da ga prepustimo našim zanamcem v stanju, da ga bodo lahko tudi oni uporabljali v »dobri fizični kondiciji«.
Ignac Habjanič
24
April 2021
Napis Drava iz zamaškov, delo zbiratelja zamaškov Ignaca Habjaniča
Župan Glažar z gasilci podpisal anekse k pogodbi
V prostorih Občine Hajdina je bil v marcu slavnostni podpis aneksov k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe v letu 2021 na območju Občine Hajdina. S predsedniki in podpredsednikom prostovoljnih gasilskih društev Draženci, Ge-rečja vas, Hajdina, Hajdoše in Slovenja vas je anekse podpisal župan mag. Stanislav Glažar ter gasilcem s tem zagotovil vse pogoje za nemoteno delo in razvoj v letošnjem letu.
Tretji podpis je kasneje dodalo še vodstvo Območne gasilske zveze Ptuj, v katero je vključenih 24 gasilskih društev, pet iz Gasilskega poveljstva občine (GPO) Hajdina. Na slavnostnem dogodku sta bila prisotna še direktorica občinske uprave Lidija Terbulec in poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj in podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar. Slednji je zbranim predstavil trenutno situacijo in aktivnosti v območni zvezi, ki so drugačne ter prilagojene času epidemije in ukrepom. Dotaknil seje tudi področja gasilstva na državni ravni, pojasnil, kako bo z državnim tekmovanjem in kakšne so trenutne informacije v zvezi z gasilsko olimpi-jado, ki je bila iz letošnjega leta prestavljena v prihodnje leto. Občina Hajdina za izvajanje dejavnosti gasilske službe za leto 2021 zagotavlja finančna sredstva v višini, kot
Gasilci Gasilskega poveljstva občine Hajdina na ma javne gasilske službe v letu 2021
so zagotovljena v proračunu za leto 2021 za opravljanje javne gasilske službe in v skladu s finančnim planom OP Hajdina za leto 2021, in sicer za redno delovanje gasilskih enot, izobraževanje, zdravniške preglede,
vskem podpisu aneksov k pogodbam o opravljanju
zavarovanje, gasilska tekmovanja ter za vzdrževanje in obnovo gasilskih sredstev v višini 37.737 EUR, za požarno takso v višini 7.800 EUR ter nakup osebne in zaščitne opreme, gasilska vozila v višini 30.000 EUR.
25
April 2021
Poveljnik GPO Hajdina Ivan Brodnjak je po podpisu gasilskih aneksov povedal: »V Občini Hajdina imamo pet prostovoljnih gasilskih društev, vsa odlično delajo in so v preteklosti, še posebej pa v zadnjih letih izredno aktivna. Imamo več kot 600 članov, aktivnih gasilcev, kar je skoraj 20 odstotkov vseh prebivalcev občine. To nam pove, da smo zelo gasilska občina. Gasilska društva niso samo gašenje požarov in delovanje na področju intervencij, gasilska društva so veliko več, so pomembna za srečanja ljudi po gasilskih domovih in zelo težko si predstavljamo vasi brez gasilskih društev.
Tudi za letošnje leto imamo gasilci veliko načrtov, izpostavil bi PGD Slovenja vas, ki letos praznuje 50-letnico in bo v uporabo predalo novo gasilsko vozilo, 90-letnico bodo praznovali gasilci PGD Gerečja vas. Oboji so zelo aktivni. V jubilej nem letu je prav, da se jim še bolj posvetimo. So pa aktivnosti načrtovane tudi po drugih društvih, a v tem trenutku je težko kaj konkretnega napovedati, saj si vsi zelo želimo sprostitve ukrepov in ponovnega druženja po gasilskih domovih, na treningih in vajah.«
Besedilo in foto:TM
Utrinki s podpisovanja gasilskih aneksov župana mag. Stanislava Glažarja z vodstvi prostovoljnih gasilskih društev Draženci, Hajdina, Gerečja vas, Hajdo-še, Slovenja vas
26
April 2021
Letos virtualni državni gasilski kviz mladine
Čas, v katerem živimo, je v mnogih pogledih čuden in nepredvidljiv. Mnoge gasilske dejavnosti so se zaradi številnih omejitev v zvezi z virusom covid-19 morale umakniti v ozadje ali celo niso bile izvedene.
Vsi smo bili prijetno presenečeni, ko smo izvedeli, da bo gasilski kviz mladine, na katerega smo se vsako leto veselo pripravljali, potekal tudi letos. Gasilski kviz je bil letos zaznamovan z virusom, ki je med nami. Vanj so
organizatorji morali vnesti številne spremembe, ki so spremenile njegovo obliko. Kviz je letos potekal od 12. do 21. marca v spletnem okolju Moodle. V tem času se je ekipa posameznega društva enkrat prijavila in opravila kviz. Potekal je brez predhodnih izbirnih tekmovanj, tako da so se ga vsi udeleženci udeležili na državni ravni. Uvedena je bila tudi nova kategorija cici gasilci (otroci, mlajši od 6 let), ki so tekmovali enako kot pionirji, mladinci, pripravniki in mentorji. Kviz zaradi selitve na splet letos ni vseboval praktičnega dela izvedbe.
PIONIRJI PGD GEREČJA VAS SODELOVALI V KVIZU
V PGD Gerečja vas smo na kvizu sodelovali v petek, 19. marca. Tek-
movali smo z osmimi pionirji in na koncu dosegli skupno 168. mesto od 271 udeležencev. Glede na to, da se letos na kviz skupaj nismo smeli pripravljati, smo mentorji na dosežen rezultat in znanje pionirjev zelo ponosni.
Zelo smo veseli, da je kviz tudi letos kljub razmeram lahko potekal. Razveselilo nas je tudi to, da smo se za kratek čas spet zbrali v domačem gasilskem domu, ki smo ga vsi že zelo pogrešali. Za naprej lahko samo upamo, da bomo v gasilskem domu lahko čim več in se bomo še naprej skupaj učili, vadili ter pridobivali nova spoznanja.
Monika Kiseljak, mentorica mladine
Rez v hajdoškem sadovnjaku
Prvo spomladansko delo v sadovnjaku je obrezovanje sadnega drevja. Konec zime in prihajajoča pomlad sta s toplimi in sončnimi dnevi idealna za delo v sadovnjaku in to so izkoristili tudi Hajdošani.
Skrbnik vaškega sadovnjaka Ivan Brodnjakje skupaj s prijatelji prvo letošnje delo uspešno opravil, temu pa sledita nadaljnja skrb in zaščita mladih dreves. V Hajdošah se trudijo, da bi vsa posajena drevesa obdržali pri življenju, veli-
ko naredijo za njihovo zdravje in se ob vsem tem veselijo prvih plodov.
Besedilo in foto:TM
27
April 2021
Kletarji poskrbeli za potomko in brajde
Pri hramu hajdinskih kletarjev je bilo sredi marca začutiti dobro vzdušje, še posebej zato, ker so hajdinski občinski in farni kletarji v manjši zasedbi uspešno opravili rez potomke stare trte z mariborskega Lenta in brajd na občinskem trgu.
Kletar Stanko Vegan nas je povabil še v Martinovo klet, kjer je preveril kakovost belega in rdečega vina v občinskih sodih.
Aktualna kletarja iz Gerečje vasi sta bila žal pri prvem letošnjem vinogradniškem opravilu opravičeno odsotna zaradi bolezni in slabega počutja, a so na pomoč priskočili nekateri drugi in sorodniki ter delo družno opravili. Pri rezi so se kletarjem pridružili še župan mag. Stanislav Gla-žar, nekdanji župan Radoslav Simo-nič, farni župnik naddekan Marijan Fesel in kaplan Primož Lorbek. Tudi vsak od njih je prijel škarje v roke in odrezal po eno šibo, nadaljevali so kletarji. Po opravljeni rezi so še nazdravili novi vinski letini in zaželeli, da potomka in brajde dobro obrodijo tudi letos jeseni.
Besedilo in foto:TM
Najprej so se lotili brajd na občinskem trgu ...
28
April 2021
Zbrani na spomladanskem dogodku na župnijskem dvorišču pri tradicionalni rezi
Spretne roke pri rezi potomke najstarejše trte
29
April 2021
Rez tudi na brajdah v Gerečji vasi
V vaškem središču v Gerečji vasi so sredi marca opravili rez na vaških brajdah in tako trto pripravili za novo letino.
Najprej delo na vaških brajdah
V Gerečji vasi so ponosni na vaško središče, ki ga krasijo brajde. Te so lani dobro obrodile. Foto: arhiv Rozman
Skrbniku trte - kletarju Francu Drevenšku - so pri delu na pomoč priskočili domačini, med njimi tudi podžupan Kari Svenšek in pred-
sednik vaške skupnosti Marjan Rozman ter drugi prijatelji. Brajde so bile hitro porezane, rezači so nazdravili z lanskim letnikom in se razšli v
upanju, da bo tudi letošnja letina dobra in se bodo pod brajdami lahko večkrat srečali.
TM
30
April 2021
Na prvi pomladni dan na kratkem pohodu
V Skorbi, kjer so zadnjih nekaj let pripravljali zelo prisrčne proslave ob dnevu žena in materinskem prazniku, so se letos v času epidemije domislili malo drugačnega druženja. Vaški odbor je v sodelovanju z društvi v vasi na prvi pomladni dan, v nedeljo, 21. marca, na kratek pohod po svojem kraju in bližnji okolici Term Ptuj povabil vse ženske v vasi.
Nekaj krajankse je kljub vetrovnemu, nekoliko bolj hladnemu vremenu odzvalo povabilu. Zbrale so se pred Domom krajanov v Skorbi, kjer sta jih nagovorila občinski svetnik Ivan Ogrinc in predsednica VO Skorba Renata Gabrovec. Vsem sta ob tej priložnosti iskreno čestitala ob minulem in bližnjem prazniku z željo, da do prihodnjega praznika ostanejo zdrave, nasmejane, zadovoljne in v dobri kondiciji.
Gabrovčeva je tudi pojasnila, da so kratek pohod pripravili v skladu z vsemi veljavnimi ukrepi, v manjših skupinah in s potrebno primerno razdaljo. Po dobri uri hoje so se vsi srečno vrnili pred dom krajanov, kjer so organizatorji poskrbeli za cvetočo pozornost. Ta je bila namenjena prav vsem ženskam, tudi tistim, ki na pohod niso mogle in so rožice dobile v dar na dom.
TM
Skorbčanke so se na prvi pomladni dan zbrale pred domom krajanov in se v manjših skupinah odpravile na pohodniško druženje. Foto: Ivan Ogrinc
Pred domom v Skorbi je ženske čakala cvetoča pozornost s posvetilom. Foto:TM
31
April 2021
Likovnice s Hajdine so se srečale s Kurentom v
intervenciji
Člani Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina so se po daljšem koronavirusnem premoru zbrali na sestanku in ugotovili, da je interes za delo sekcije še vedno tak, kot je bil v lanskem času, četudi se niso mogli zbirati na delavnicah v učilnici OŠ Hajdina. Tudi v prihodnje bo treba še vedno upoštevati priporočila, ki veljajo med pandemijo.
Bernardki Kos čestitamo za njeno darilo Ptuju.
Dogovorili so se, da bodo spomladansko obdobje poleg individualnega ustvarjanja izkoristili za delo na terenu takoj, ko bodo dovolj topli dnevi, da lahko delajo na prostem. Sproti se bodo dogovarjali za dan in uro. Vsak od likovnikov pa je povabljen, da naslika motiv, ki bi imel naslov Koronski čas. Z njimi bi se v tem letu predstavili na skupni likovni razstavi v razstavišču PSC. Nekatere od likovnic so pod vodstvom predsednice sekcije Cecilije Bernjak 17. marca 2021 izkoristile običajno sredo za ogled zanimivosti, ki pozdravi vsakogar, ki se pelje pod železniškim mostom na desni strani Drave. Na fotografiji si lahko ogledate motiv, ki ga je ustvarila članica Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj s Ptuja, Bernardka Kos, študentka
Šole za risanje in slikanje ArtHouse v Ljubljani.
Poslikava, poimenovana Kurentova intervencija, predstavlja trenutno življenje, v katero nas je pahnil neusmiljeni virus. Prisiljeni smo se soočiti z neizogibnimi spremembami, ki pa nas vodijo k temu, da ponovno najdemo vrednote, na katere smo v času vedno večjega medsebojnega odtujevanja že skoraj pozabili. Avtorica Kosova je vsebino 2,5 x 2,2 m velike slike tako opisala: »Z velikimi temnimi barvnimi ploskvami sem upodobila okrnjeno družbeno in socialno življenje Ptuja, vklenjenega v izolacijo. Starec, ki odhaja, ponazarja dogajanje v domovih za ostarele in v bolnišnicah, kjer so v preteklih mesecih neopazno in daleč od svojcev umirali naši dedki in babice. Ob kurentu
sedeči deček, ki negotovo zre predse, je sirski begunec. S pojavom korone so se 'izgubili' nekje na svoji brezupni poti do boljšega življenja in svobode. Ptuj je prikazan v turobnih rjavih in črnih barvah, saj je za več mesecev ugasnil v slutnji negotove prihodnosti. A iz teme je vstal Kurent, kot lik moči in svetlobe. Na svojih samotnih pohodih je tradicionalno preganjal zmrzal, čeprav je mestna oblast v letu 2021 Ku-rentovanje odpovedala. S pozvanjanjem in poskakovanjem je vabil v naše kraje rodovitnost, dobro letino in blaginjo. Odganjal je zimo, razne bolezni in prinašal v naše kraje srečo in veselje. Dravski pritlikavi kormoran pa je ptič plenilec, ki ga na dolgih in samotnih pohodih ob Dravi opazujem sleherni dan, kako negibno zre v vodno gladino in čaka na svoj plen ...« Kako je nastajal umetniško-likovni projekt v obliki javne ulične poslika-ve na Ptuju, ki je dialog, spodbuda in slika, kakšen material je bil potreben, kje je Bernardka našla prostor za delo, vse to bo ponovno povedala takrat, ko se bo udeležila likovne delavnice v OŠ Hajdina. Naj Kurent čim prej premaga korono, da se bomo spet lahko likovno-ustvarjalno družili.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
32
April 2021
Križ in kapela v Dražencih -vsak s svojo zgodbo
Kadar koli se peljem proti Dražencem, ki smo jih leta 2000 kot prve podrobneje predstavili v Hajdinčanu, me na začetku pozdravi križ. Že večkrat sem razmišljala, kdo ga je umestil v ta del vasi in čemu je posvečen. Delni odgovor sem dobila pred dnevi, ko sem pri njem srečala Aleksandra Krajnca - Sandija in njegovo teto Cito Murks.
Aleksander Krajnc - Sandi in njegova teta Cita Murks sta prva soseda vaškega križa v Dražencih in jima ni vseeno zanj, pa tudi za to, kakšna je njegova okolica.
Oba imata veliko zaslug, da je od leta 2013 to sakralno znamenje vedno lepo urejeno in okrašeno. Iz fotografij, kijih hrani Sandi, je razvidno, kako je bil zaradi padca ob snežnem neurju v božičnih praznikih leta 2012 križ močno poškodovan. Sandi, po poklicu strojni tehnik, zaposlen vTalumu, kot vodja skupine za vzdrževanja v PE Rondelice, se tako spominja akcije, v kateri so mu na pomoč priskočili sovaščani in prijatelji: »V trenutku sem se odločil za obnovo križa, saj me tovrstna dela zelo veselijo. Leseni del križa je bil dotrajan in ga je bilo treba zamenjati z novim lesom, podstavkom in temeljem. Polomljeno je bilo razpelo, odlomili so se roka in prsti na roki, ki so iz litine, zato ga je bilo treba skrbno in natančno sestaviti ter zavariti. Nekaj prstov je manjkalo, zato jih je bilo treba izdelati na novo. V originalu je bila na križu pocinkana streha, ki jo je zob časa pošteno načel, zato smo jo zamenjali
z novo - bakreno. 14. septembra 2013 je bila slovesna blagoslovitev križa. Po osmih letih je kot vsako stvar treba kaj popraviti, obnoviti. Zato sem se odločil, da letos pred veliko nočjo spet obnovimo križ še z odpornejšimi materiali kot prej. Prebarval sem razpelo s krom barvo, prebrusil in pobarval križ, leseni stebrički v ograjici so zamenjani s kamnitimi, namesto zelenice pa je sedaj dekorativno kamenje. Za rožice in aranžma pa poskrbi teta.« Teta Cita Murks, ki je prva soseda, uživa, če je tako kot na njenem dvorišču, lepa, cvetoča tudi gredica pod križem. Poskrbela je, da so s porcelanastim Marijinim kipcem, družinskim spominom Murksovih, nadomestili prejšnjega, že dotrajanega. Očitno pa seje od nje veliko naučil tudi Sandi, ki je v otroštvu pri njej našel svoj drugi dom in je odraščal skupaj z njenimi štirimi otroki.
»Za obnovo draženskega križa bom skrbel tudi v prihodnje. Tako sem se
pač odločil. Kot otrok sem živel pri stari mami in starem očetu na Hajdini, ki sta zelo lepo skrbela zame. Žal je stara mama prehitro umrla in kot predšolskega otroka me je k sebi vzela teta, ki jo imam za svojo mamo,« je povedal nečak in hvaležno objel svojo teto. Sandi si je ustvaril družino. Z ženo Lidijo in devetnajstletnim srednješolcem Mihom so si v soseščini zgradili čudovit dom. Leta 2013 so ob občinskem prazniku prejeli priznanje zlato vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. »V glavnem se s hortikulturo ukvarjam jaz, sem idejni vodja, ampak brez ženine in sinove pomoči ne gre, saj mi pomagata na vseh področjih,« je povedal prijazni sogovornik.
Obema, nečaku in teti, velja javna zahvala za požrtvovalnost in želja, da bi bila skupaj še dolgo zaslužna za prijazen »vhod v Dražence«.
33
April 2021
O draženskem križu je znano le, da naj bi bil postavljen ob koncu prve svetovne vojne, potem sta ga leta 1955 obnovila domačina Jernej Klaneček in Jaka Gojkošek, septembra 2013 pa je doživel popolno prenovo. Z objavo tega prispevka vaščane Dra-žencev sprašujemo tudi o razlogu za postavitev vaškega križa. O kapeli, zgrajeni leta 1928, je nekaj zapisano v cerkveni kroniki in smo to objavili v Hajdinčanu aprila 2000. O križu pa žal ni kakih natančnejših informacij. Vse, kar bomo izvedeli, bomo takoj objavili v Hajdinčanu.
Zanimivo bi bilo v nadaljevanjih objaviti fotografije križev, kapel in kužnih znamenj v naši občini ter ob tem zbrati tudi čim več podatkov o vzrokih njihovih postavitev. Kdor koli bi bil pripravljen za objavo odstopiti kakšno fotografijo iz preteklosti in podati o tem verodostojno zgodbo, ga vabimo, da to sporoči Silvestri Brodnjak na tel. št. 040 258 964.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Leta 2028 bo minilo sto let od blagoslova kapele, ki diti mlada draženska posestnika Gojkošek in Koren videz skrbi vrtnarica Andreja Drevenšek.
TUDI VAŠKA KAPELICA V DRAŽENCIH SKRBNO UREJENA
Lepo je urejena tudi vaška kapelica, za katero je dolga leta skrbela Terezija Horvat. Odkar ji zdravje tega več ne dopušča, njeno delo nadaljujejo bližnji
sta jo ob pomoči sovaščanov in dobrotnikov dala zgra-(zapisano v Hajdinčanu, aprila 2000). Za njen današnji
sosedje Mirko in Mateja Gojkošek ter Andreja Drevenšek. Cvetje iz njenega rastlinjaka krasi oba sakralna spomenika v vasi. Vsem iskrena hvala za trud in požrtvovalnost.
Narava na krožniku
Ljudska univerza Ptuj, Kmetija Murko Zgornja Hajdina (Zabavna kmetija), Kmetija Murko Lancova vas in Kmetija Furek Zgornja Hajdina smo partnerji v projektu Narava na krožniku, kije nastal na osnovi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. Cilj projekta je priprava osnovnih pogojev za izvajanje izobraževalnih vsebin prav na kmetiji.
V	projekt smo želeli pritegniti predvsem otroke iz vrtca, učence OŠ, njihove starše in stare starše, upokojence, člane različnih društev in člane lokalnih kmetijskih gospodarstev.
V	okviru tega potekajo določeni deli učnega procesa, kjer je poseben poudarek namenjen varovanju okolja ter pridelavi in pripravi zdrave hrane. Tako imajo tudi kmetovalci možnost, da svoja bogata znanja in izkušnje prenesejo širši skupnosti. Nekatere izobraževalne vsebine se izvajajo praktično, druge pa v obliki predavanj, ob podpori video in foto gradiv, ki nastajajo med projektnimi aktivnostmi.
Namen projekta je torej predvsem izobraževanje otrok in mladine o pridelavi in pomenu zdrave, lokalno pridelane hrane. Poudarek je na praktičnih postopkih pridelovanja in pripravi. Pri tem nas vodi želja, da otroci spoznajo načine, postopke in potreben trud, da jed pride na krožnik, in da jo tako bolj cenijo in spoštujejo. Glede na letni čas smo nekatere učne vsebine prikazali praktično, nekatere pa s filmčki in foto gradivi. S temi gradivi smo prikazali celoten proces potrebnih opravil in del na kmetiji, od priprave zemlje, setve, obdelave, žetve in nato predelave žit v užitne
dobrote. Učne vsebine obravnavajo tudi pridobivanje mleka in njegovo predelavo v različne prehrambne izdelke. Zajeli smo še prikaz tradicionalne in ekološke pridelave ter predelave povrtnin po principih permakulture. S tem načinom smo želeli ponazoriti, kako lahko sami, z malo truda, pridelamo zdravo hrano in hkrati zdravo jemo, poleg tega pa še varujemo okolje. Tak pristop k pridelavi namreč upošteva naravne zakonitosti varovanja rastlin, izboljševanje rodovitnosti tal z zelenim gnojenjem, kompostiranjem, zastiranjem.
34
April 2021
Na Zabavni kmetiji Murko na Zg. Hajdini na eni od izobraževalnih uric v okviru projekta Narava na krožniku. Do zdaj se je delavnic na več lokacijah udeležilo več
kot 400 otrok.
Foto: arhiv kmetije Murko
Permakultura omili težave okoljskih sprememb z ukrepi za zmanjšanje vpliva suše. Vsako leto smo pripravili po eno gomilasto gredo z ovčjo volno in brez nje.
V tem času so nastali trije 5-minutni promocijski dokumentarni filmi, velik arhiv fotografij, PowerPoint predstavitve za otroke in širšo javnost. Projekt smo diseminirali na dogodku Seniori-jada 2019, v Centru za družine - Špaj-za modrosti, ga predstavili članom U3ŽO na LU Ptuj, pripravili različne informativne promocijske tiskovine,
ga objavili na projektni spletni in FB--strani. Izvedli smo tudi dodatna IKT--usposabljanja za člane partnerstva. Do sedaj so se izobraževalnih delavnic udeležili 404 otroci, pri čemer niso všteti učitelji in drugi spremljevalci. Nekatere praktične izvedbe nam je v lanskem letu preprečevala pandemija covida-19, zato smo kar nekaj aktivnosti izvajali na daljavo oziroma za pisalno mizo. Takoj ko nam bo situacija naklonjena, bomo vse aktivnosti nadaljevali in jih tudi dokončali. Partnerji dobro sodelujemo, ostajamo v
rednih stikih, tudi z drugimi deležniki, kot so šole, in smo takoj pripravljeni nadaljevati ter dokončati zastavljene cilje.
Projekt formalno traja od julija 2018 in se uradno konča junija letos. Financirata ga RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP).
LJUDSKA UNIVERZA Ptuj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
^PROGftfcH RAZVOJA
FOOtailA
hnoircki kmeliidf sMadjaiaznj paikMk Ewraps imelira t mfenli«
35
April 2021
Kultura v času korona ukrepov
V naši občini smo bili vedno znani po tem, da se veliko ljudi ukvarja s kulturnimi dejavnostmi. Organizirane so bile številne prireditve, koncerti, predstave, razstave. Nastopi pevskih zborov, ljudskih pevcev, ljudskih godcev in Štajerskih frajtonarjev so potekali v domači občini in širom Slovenije.
Lani marca seje čas ustavil. Nobenih vaj, nastopov in prireditev ni več. Ukrepi za zajezitev korone so vse zaustavili. Vsi pogrešamo druženje in ustvarjanje. Upamo, da bo ob koncu epidemije delo naših skupin spet zaživelo. Vse, ki imate željo po ustvarjanju na katerem koli področju, ste vljudno vabljeni, da se nam pridružite.
Čas, v katerem živimo, ni nekaj, kar bi nam bilo znano. Navajeni smo bili, da so nam bile dostopne materialne in duhovne dobrine. Da se lahko vse ustavi, pa verjetno nikoli nismo pomislili niti v sanjah. Vse te ukrepe ljudje različno prenašamo. Vsak je prizadet na drugačen način. Naj nam bo vsem cilj, da koronavirus premagamo, da bomo spet zaživeli normalno. Kultura komuniciranja verjetno ni bila nikoli na tako nizkem nivoju. Delitev državljanov na leve, desne, sredinske ... na tiste, ki sprejemajo ukrepe, in tiste, ki jim nasprotujejo, je šla predaleč. Toliko sovražnega govora, žalitev in groženj na družbenih omrežjih, na ulici in še kje še ni bilo nikoli.To nas ne pelje nikamor. Slovenci smo po številu prebivalcev majhen narod v primerjavi z drugimi v Evropi, a velik po dosežkih na vseh področjih. Vsi stopimo korak nazaj in pozabimo na nesoglasja. Naj nam bo glavni cilj, da čim prej premagamo covid in se s tem rešimo omejitev. Le tako bomo lahko začeli dejavnosti. Vsi, ki ste bili v preteklosti vključeni v kulturna društva, sekcije in skupine, se ob koncu ukrepov spet vključite. Vabljeni tudi novi člani. Srčno upam, da bo to kmalu.
Hilda Bedrač, predsednica ZKD Hajdina
Rudi Čelan ni imel miru, vedno je moral nekaj delati
Društvo upokojencev Hajdina nadaljuje obiske svojih članov, ki so dopolnili 90 let življenja. Član UO Janko Vegelj in poverjenik za Slovenjo vas Jože Ščavničar sta se 20. marca 2021 pridružila članom Prostovoljnega gasilskega društva Slovenja vas, ki so pod vodstvom predsednice Dragice Vegelj potrkali pri Čelanovih. To za gostitelje in jubilanta z devetimi križi na ramenih ni bil čisto naveden dan.
Tudi gasilci iz Slovenje vasi pod vodstvom Dragice Vegelj so prišli voščit ustanovnima članoma in dolgoletnima sponzorjema Rudiju in Anici Čelan. Foto: arhiv Janka Veglja
36
April 2021
Letos si namreč kar sledijo visoke obletnice. Začelo seje pravzaprav že lani na silvestrovo, ko je minilo 70 let, odkar sta si Rudolf Čelan izZIatoličja in Ana Zelenik izSpu-hlje pred župnikom v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju nadela poročna prstana in si obljubila zvestobo do groba. Pred matičarjem sta to storila že 18. novembra 1950. Decembrsko zaobljubo drug drugemu sta podaljšala že tretjič. Tokrat brez običaj ne slovesnosti, saj je korona pre-križala račune vsem in tudi devetdesetletniku Rudolfu. V krogu najožje družine so 20. marca na 90. rojstni dan nazdravili družinskemu poglavarju Rudiju, pa tudi njegovi zvesti življenjski sopotnici Anici, ki bo devet desetletij zaokrožila 19. julija letos. Z malo matematike lahko ugotovimo, da je uspelo ob poroki cerkveno še nepolnole-tnima mladoporočencema njuno zakonsko barko varno voditi mimo vseh čeri vse do pristana, v katerem sedaj uživata sadove svojih pridnih delovnih rok. Vse življenje sta bila drug drugemu trdna opora, žena Anica je bila steber Gostilne Čelan, mož Rudi pa je kot strojni tehnik v svoji poklicni karieri nabral ogromno prakse na vseh področjih kovinarske in kovinske stroke. Večino svoje delovne dobe je oddelal v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, ob tem pa je bil vsestransko aktiven tudi v takratni Krajevni skupnosti Hajdina in v domači Slovenji vasi. Pri Čelanovih so »pod kolarnico« začeli svojo humano pot gasilci PGD Slovenja vas, ki jih je dolga leta vodil Štefan Kurnik. Rudiju ni bilo tuje nobeno delo, tudi ko je popoldne stopil v gostilni za »šank« in postregel goste ali je v kuhinji pomagal pri pripravi jedi. Tudi kruh je znal speči, saj mu je mati položila na srce, da mora kot bodoči mož in oče znati poskrbeti za svoje otroke. Kot najstarejši od petih otrok je moral prijeti za vsako opravilo, naj je bilo po moški ali ženski plati. Zato mu tudi vrtnarjenje ni delalo težav in nestrpno je čakal, da je spomladi na vrtu lahko nabral prvo berivko za solato. Užival je tudi v gobarjenju in v gobovih juhah so bili največkrat jurčki, lisičke in gobani iz Rudijeve košarice. Zakonca Čelan sta bila tudi med prvimi šoferji na Ptujskem, saj sta že leta 1950 opravila šoferski izpit in iz Kra-gujevca pripeljala novega fička.Vsa leta sta si s skupnimi močmi prizadevala, da sta vedno znova posodabljala in povečevala gostilno, ki je bila vedno zbirališče starih in mladih. Pri tem sta imela podporo tudi pri sinu Rudiju in hčerki Anici. Otroci njunih vrstnikov in njihovi prijatelji od blizu in daleč so zahajali k Čelanu v disko in ata Rudi je bil običajno tudi v vlogi redarja. Čeprav je bilo v gostilni vedno veliko dela, je gospodar Rudi še vedno našel čas za različne dejavnosti, naj je bilo to na kulturnem ali športnem področju. Če ne drugače, je bila njegova družina sponzor tistim, ki so znali dovolj dobro utemeljiti svojo prošnjo. Med njimi so bili planinci, s katerimi seje povzpel tudi na Triglav, 30 let pa je bil tudi
član zelene bratovščine.
Gostilničar Rudije za svojo gostilno želel imeti tudi prvovrstno vino. Zato so pred nekaj desetletji kupili vinograd v Halozah in kot odličen vinogradnikzveč kot 1700 trsi je postal leta 1999 tudi občinski kletar. Bil je član občinskega sveta, pred tem pa aktiven tudi v obdobju Krajevne skupnosti Hajdina; v obojih organih je njegova beseda našla ustrezno mesto.
Tako kot so si sledile zakonske obletnice, seje večala tudi rodbina Čelan. Jubilanta uživata svojo častitljivo jesen življenja in se veselita vsega, kar dosegajo njuni nasledniki. Po sinu Rudiju in hčerki Anici njuno družinsko drevo širijo veje vnukov Andreje, Marte, Maje in Robija, pravnukov Aljoše, Manje, Nike, Kaje in Luka, v začetku tega leta pa sta postala tudi prapradedek in praprababi-ca Aljoševemu Mihaelu.
Da bi učakala še veliko novih vejic, jima iskreno želimo tudi člani Društva upokojencev Hajdina in PGD Slovenja vas, in jima za vse doživeto in doseženo iskreno čestitamo.
Silvestra Brodnjak

Rudi in Anica Čelan, jubilanta leta 2021 in 70-letna življenjska sopotnika, z Jo-žetom Ščavničarjem in Jankom Vegljem, predstavnikoma Društva upokojencev Hajdina. »Ko sem prevzel gostilno, sem ga polomil, da nisem ostal doma. Žena je veliko pretrpela,« z ljubeznijo v očeh pove slavljenec.
37
April 2021
Grb Občine Hajdina bo kvačkala Ksenija Cebek
Kvačkarice Slovenije so združile svoje spretnosti obračanja magične palčke in s prejo bodo skreirale največji slovenski kvačkarski izziv. Letos jeseni naj bi zakvačkale vseh 212 občinskih grbov, vse skupaj pa naj bi bilo dovolj za vpis v Guin-nessovo knjigo rekordov. Za kvačkanje grba Občine Hajdina je bila izbrana Ksenija Cebek iz Dražencev, ki že pridno vadi tehniko C2C in se zelo veseli novega podviga.
Da bo kvačkala vsa Slovenija, se je domislila Jadranka Smiljič, ki je v enem od prejšnjih projektov skvač-kala grb Občine Slovenj Gradec, zdaj pa bodo vse slovenske občine dobile svoj skvačkani grb. Načrt je, da v dveh mesecih skvačkajo 212 občinskih grbov v velikosti 140 krat 180 centimetrov, za katerega bodo predvidoma porabile okoli 2,5 kilograma slovenske volne, ki jo izdelujejo v tovarni v Majšperku. Da je to res ogromen kvačkarski izziv, pove tudi dejstvo, da je za izdelavo takšnega grba potrebnih kar 100 ur trdega dela, ki vključuje tako kvačkanje kot zaključno šivanje, je med drugim mogoče prebrati na spletni strani https://slo-venija.kvacka.si.
Za vsako kvačkarico bodo pripravili računalniški model grba in prepričani so, da bo projekt še bolj povezal vse občine v Sloveniji ter poskrbel za njihovo prepoznavnost. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi do 15. novembra končale kvačkanje, nato pa načrtujejo razstavo vseh grbov v Mo-zirskem gaju, še preden jih predajo županjam in županom. V vodstvu Občine Hajdina so navdušeni nad idejo, Kseniji so že čestitali in ji obljubili tudi pomoč, pred Ksenijo in zagnanimi kvačkaricami izvse Slovenije pa sta trenutno zanimiv izziv in predvsem eno zanimivo leto. Ksenija pravi, da ima zelo rada izzive, ta je še prav poseben. V izdelek bo dala vse svoje znanje in energijo, konec leta pa bomo že lahko videli hajdinski grb v malo drugačni predstavitvi.
Besedilo in foto:TM
Ksenija Cebek se že pripravlja na vseslovenski kvačkarski izziv in pridno vadi tehniko, po kateri bodo kvačkali slovenske grbe.
I L 1 Tp
■ M
mm +
«.z i	t
„ : j	M
38
April 2021
Dragi otroci, učenke in učenci, dragi starši ter vsi Hajdinčani!
V spomladanskem času, ko se že prebuja narava, zacvetijo tudi naši otroci, saj jim pomladna energija vlije novih moči za ustvarjanje, učenje, gibanje in igro. To je čas lepih prireditev, kijih otroci skupaj z učitelji in vzgojiteljicami z veseljem ustvarjajo za svoje starše, stare starše in širšo javnost. Tudi če nam trenutna situacija ne omogoča srečanj v živo, to ne pomeni, da prireditve niso mogoče. Če se prilagodimo situaciji, znamo in zmoremo narediti marsikaj, kar smo tudi dokazali. Tako smo v šoli in vrtcu začeli ustvarjati virtualne prireditve in z veseljem ugotavljamo, da so prav tako odlične, kaj odlične, čudovite so, in dosegajo še večji krog gledalcev. Poskušali smo se približati vsem vam tudi s prisotnostjo na družbenih omrežjih, kar se je izkazalo za zelo posrečeno in dobro sprejeto. Dobili smo potrditev, ki jo v tem času vsi potrebujemo.
Epidemija nas je naučila, da se v vsaki še tako slabi stvari skriva še več dobrega, tako kot v vsakem izmed nas,
saj nas prisili, da se znajdemo in dvignemo nad in čez ovire, tako pa ovire postanejo le še izzivi. Tudi v času šolanja na daljavo so naši učenci pridno ustvarjali, veliko tega ste lahko videli tudi na naši corona razstavi v občinskih prostorih. Veliko so se gibali, športna tekmovanja so zamenjali športni izzivi. Učitelji, vzgojiteljice ter vsi sodelavci vrtca in šole so se izjemno potrudili, da so otroci dobili vso možno podporo, ne glede na situacijo, v kateri smo se znašli.Tudi z neprecenljivo pomočjo in s podporo staršev so učenci pridobili veliko novih znanj in izkušenj, kakršnih morda v običajni situaciji ne bi bili deležni. V času, ko smo se spet vrnili v šolo (vmes nas je pričakalo ponovno enotedensko zaprtje), si želimo, da se učenci spet navadijo na običajno delo in življenje v šoli, saj je pristni stik med vrstniki ter učenci in učitelji kljub vsemu neprecenljiv, nenadomestljiv in se ga z ničimer ne da zamenjati. Ljudje smo vendarle družabna bitja, ki potrebujejo drug drugega.
i
Čaka nas zaključni del šolskega leta, ki bo, kot vsako leto, precej pester. Še bolj pestro pa je dogajanje okoli šole, saj je naša lepa šola začasno zastrta z gradbenimi odri, prekrita s ponjavami in se prepušča zasluženi energetski prenovi, po kateri pa bo zasijala v vsem svojem sijaju in nudila več udobja vsem nam, ki v njej preživljamo veliko časa.
Uživajte v prebiranju in ogledu utrinkov našega vsakdanjega dela v vrtcu in šoli. Bodimo iskreno in upravičeno ponosni na vse naše otroke, ki so naša svetla prihodnost, naš navdih in upanje, da se zares nikoli ni vredno predati in je treba vselej vztrajati, saj je na koncu vedno žarek upanja, optimizma, novih poti in zmag.
Mitja Vi d o vič, v. d. ravnatelja OŠ Hajdina z vrtcem
Ob prazniku žensk so otroci zelene igralnice pod mentorstvom gospe Slavice V oranžni igralnici se otroci radi igrajo gibalno igro »ujemi obroč«, izdelovali rožice in spoznavali lastnosti krep papirja.
V modri igralnici smo si izdelali košarice, v katere smo najprej nabirali rožice za svoje mamice, kasneje pa smo vanje dali pisanke, ki smo jih pobarvali pred veliko nočjo.
40
Otroci iz rdeče igralnice ob polnjenju zajčkov s polnili. Zajčke je za vse otroke sešila Emina babica.
-j*—. -
Zaslužen počitek otrok rdeče igralnice po iskanju skritega zaklada, ki jim ga je v gozdičku skril velikonočni zajček.
Foto: arhiv vrtca Hajdina
41
Velikonočni izdelki in dekoracija otrok iz vrtca
42
April 2021
Vrtec Najdihojca Hajdina sodeluje v projektu Turizem in
vrtec Moj kraj moj chef
Poznavanje domačega okolja in njegovih značilnosti je za človeka zelo pomembno, pomembno pa je predvsem to, da domači kraj in njegove značilnosti predstavimo že otrokom, ki ob tem spoznavajo in razvijajo vrednote za življenje.
Kuharski mojstri iz bele igralnice
V vrtcu smo že nekaj let vključeni v projekt Turizem in vrtec na temo »Z igro do prvih turističnih korakov«, ki nam daje veliko možnosti raziskovanja in spoznavanja naše domače okolice v vsej njeni razsežnosti. Letošnja rdeča nit projekta, ki je namenjen otrokom od 3. leta starosti, poteka pod naslovom »Moj kraj moj chef«. Daje nam veliko priložnosti za raziskovanje in izobraževanje na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega razvoja gastronomije. Letošnje leto je Slovenija tudi evropska gastronomska regija, in to je še en razlog več, da smo se z veseljem podali na to pot tudi z otroki iz vrtca. Pri spoznavanju kulinarike in tipičnih jedi, ki so značilne za naše okolje, pri spoznavanju zelišč, kijih lahko uporabimo na raznolike načine, pri spoznavanju čebeljih pridelkov in domačih napitkov nas vodi želja, da otroci pri tem čim bolj aktivno sodelujejo in raziskujejo, saj tako največ pridobijo,
spoznajo in veliko novega doživijo. Naša občina je bogata in raznolika v vsem, kar nam ponuja in daje: od različnih pridelkov in značilnih lokalnih jedi do zeliščarstva, čebelarstva idr. Poznani smo po poljedelstvu, različnih dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in kulinariki skozi zgodovino. Lokalna društva žensk, posamezni kuharski mojstri ohranjajo tradicijo značilnih lokalnih jedi in skrbijo za našo prepoznavnost. Naselja so posejana s čebelnjaki in priznanimi čebelarji in tudi brajde so pri nas doma. Ob zeliščih so veliko zamisli za predelavo v različne izdelke ali uporabo v domači kuhinji našle tudi naša društva žensk. Vse to nam je nudilo pisano paleto možnosti, na katero pot raziskovanja se bomo podali v beli, rdeči, rumeni, zeleni in modri igralnici. Tako smo v igralnicah izbrali raznolike notranje projekte.
Ob idejah in začrtanih poteh pa se letos soočamo še s posebno situacijo.
Zaradi virusa covid-19 nas že vse leto spremljajo zdravstveni ukrepi, povezani z epidemijo, ki nam je za nekaj časa zaprla tudi vrtce. Tudi ob ponovni vrnitvi nam zaradi covid situacije še vedno ni dano družiti se in hoditi na obiske, ob katerih bi se lahko srečevali z ljudmi iz domačega okolja ter skupaj z njimi spoznavali bogastvo našega okolja in gradili mozaik povezovanja z okoljem. A smo zaradi tega postali še bolj iznajdljivi in iskali drugačne poti ter bolj izkoristili tudi digitalne poti. Tako se z raznolikimi dejavnostmi ob upoštevanju vseh ukrepov trudimo že otrokom v vrtcu približati čut za domače okolje, za vse, kar nam ponuja, in spodbujati vrednote življenja. Naša raziskovalna pot še traja, je polna zanimivih dogodivščin, novih spoznanj in iskrivih trenutkov.
Renata Gabrovec
Kuharski šefi likovno ustvarjajo.
43
April 2021
Mali zeliščarji iz rumene igralnice
Rumena igralnica se bo podala v raziskovanje zelišč in sejanja le-teh. Pomladni čas bodo tako izkoristili za sajenje, opazovanje in pridobivanje novih znanj o zeliščih, ki jih bodo lahko uporabili za različne izdelke.
V rumeni igralnici smo v okviru projekta Turizem in vrtec z naslovom Mladi zeliščarji že zasadili drobnjak, ki si ga je vsak otrok odnesel domov. Njihova naloga je opazovanje rasti in ugotavljanje vonja. Na kaj jih spominja? V rumeni igralnici bomo v prihajajočem tednu zasadili zelišča na stoječo paleto, ki se bo spremenila pod rokami pridnih otrok (sami jo bodo pobarvali in zasadili) v zeliščno gredo. Zelišča bomo opazovali, prepoznavali, sušili in iz njih naredili zeliščno sol, ki jo bo vsak otrok odnesel v domače gospodinjstvo.
Besedilo in foto: Judita Cajnko
Mali kuharski šefi v beli igralnici
V beli igralnici smo se podali na pot raziskovanja in spoznavanja jedi, ki so značilne za naše okolje. Čeprav se zaradi covid situacije ne moremo družiti z drugimi, smo kljub temu našli poti med vrtcem in družinami, med vrtcem in društvi ter posamezniki, čeprav na daljavo. V času zaprtja vrtcev smo starše in otroke povabili k sodelovanju ob izvedbi projekta. Skupaj smo iskali zanimive recepte, v katerih so bile uporabljene sestavine iz domačega okolja. Starši in stari starši so z otroki v domači kuhinji kuhali, gnetli in pekli, da je zadišalo iz domačih peči iz vseh vasi naše občine in tudi od drugod, od koder otroci prihajajo v hajdinski vrtec. Vse so tudi beležili in fotografirali ter nam po elektronski pošti pošiljali utrinke iz domačih kuhinj. K sodelovanju v projektu smo povabili tudi domača lokalna društva žensk in deklet, ki delujejo v naši občini. Prav vsa so se z veseljem odzvala, čeprav ni šlo drugače kot le na daljavo. Skupaj z njimi smo spoznavali kulinariko lokalnega okolja in jedi, ki so značilne za naše kraje. Nekaj njihovih receptov so nam tudi zaupali. Vabilu k sodelovanju se je z veseljem odzvala tudi naša kuharska ekipa iz vrtca in z nami delila recepte za domače namaze.
S skupnim sodelovanjem nam je uspela kuharska knjižica, svoj umetniški pečat soji dodali tudi otroci. Ponosni smo, da bomo izdali svojo zbirko kuharskih receptov, ki jo bomo z veseljem komu podarili. Najbolj pomembno pri tem pa je, da so otroci radi sodelovali in z veseljem pripovedovali o svojih kuharskih dogodivščinah s starši, babicami, nonami ter ob tem spoznavali različne jedi, ki jih imajo radi, in tudi tiste, ki so jim bile nove. Ob tem so rastli, gradili življenjske vrednote in razvijali čut do doma pripravljenih jedi. Ob pomoči svojih staršev in starih staršev so postali pravi mali kuharski šefi, si z veseljem in ponosom nadeli predpasnik in kuharsko kapo, kijih bosta spominjala na skupaj prehojeno raziskovalno kulinarično pot.
Vse skupaj smo podkrepili s spoznavanjem različnih deklamacij, iz-števank, pesmic in pravljic, ki govorijo o pomenu hrane, o kulinariki. Gospa Bonton je skupaj z nami skrbela, da smo se ob vsem učili tudi primernega odnosa do hrane, kulturnega prehranjevanja in upoštevanja vljudnostnih izrazov.
Ob projektu smo se veliko novega naučili in pridobili vrednote o pomenu domače hrane ter uživanja le-te. Hvaležni smo, da lahko spoznavamo svoj domači kraj v vseh njegovih razsežnostih.
Besedilo in foto: Renata Gabrovec
ZAPISI NAŠIH RAZISKOVALNIH POTI
Otroci rdeče igralnice spoznavajo zelišča.
Zelišča so posajena.
Otroci zelene igralnice spoznavajo zelenjavo.
44
April 2021
Pravljica in recepti zelene igralnice
V	zeleni igralnici skuhali lonec zdravja
Zdrava prehrana je zelo pomemben element našega zdravja, zato je zelo pomembno, kakšno hrano jemo. Zdrava hrana je vir energije za rast in razvoj otrok. Velikokrat se sprašujemo, kaj naj pravzaprav jemo. Kaj je res zdravo?
V	osnovi velja, da zdravo prehrano sestavljajo uravnotežene jedi, bogate s hranili. V zeleni igralnici smo v sklopu projekta Turizem in vrtec spoznavali zdravo prehrano tudi prek pravljice. V sodelovanju s starši smo pridobili kar nekaj receptov za okusno zelenjavno juho. Otroci so spoznavali lokalno pridelano zelenjavo, jo okušali in sodelovali pri pripravi solate.
Besedilo in foto: Darinka Amon
Modri čebelarji
V modri igralnici smo se podali v spoznavanje medu, njegovega nastanka in izdelkov, nastalih iz njega.Tako bomo spoznavali različne vrste medu in jih tudi okušali. Odpravili se bomo do bližnjega čebelnjaka in si ga od daleč pogledali. Seveda bomo skrbno pripravili nov recept za medenjake in ga na koncu tudi z veseljem preizkusili.
Urška Horvat
Sajenje zelišč v rumeni igralnici
Zelišča za zdravje in lepoto iz rdeče igralnice
V letošnjem projektu Turizem in vrtec v rdeči igralnici sodelujemo z naslovom Zelišča za zdravje in lepoto iz našega okolja. Ožje in širše otrokovo okolje je neizmerno zanimivo in pisano. Otroci želijo v okolju vse otipati, vonjati in z vsem, kar najdejo, tudi želijo nekaj narediti. To so otrokova spontana nagnjenja po odkrivanju in spoznavanju novega, zato moramo to njihovo željo po odkrivanju ožjega in širšega okolja spodbujati in omogočiti še večjo raznolikost in pestrost.
Če kje, to zagotovo najdemo v naravi, v neposrednem zunanjem okolju, ki je bogat vir vprašanj, idej za dejavnosti. Jeseni smo dali velik poudarek bivanju na prostem v povezavi z naravo. Lotili smo se raziskovanja zelišč, kijih lahko najdemo in naberemo na naši vrtčevski zeliščni gredici, nekaj v neposredni bližini vrtca, malo pa smo si pomagali tudi z bližnjo vrtnarijo Mirmets - Čelofiga, kjer so nam podarili kar nekaj zelišč, ki so jih otroci posadili v prenosno zeliščno gredico. To zeliščno gredico smo čez zimo imeli kar v igralnici, kjer so otroci skrbeli zanjo. Nabrana zelišča smo vonjali, jih natančno opazovali, ugotavljali razlike, spoznavali njihove značilnosti. Da smo spoznavanje zelišč približali na otroku razumljiv način, nam je bila v pomoč zbirka pravljic z naslovom Zelišča mala čarovnice. Otroci so ugotovili, da se iz zelišč vedno da kaj pripraviti. Tako smo tudi mi nabrali sivko in jo dali sušit. Iz nje bodo otroci izdelali dišeče sivkine vrečice, ki jih bodo prav gotovo vesele mamice, saj jim bodo odišavile omare. Prav tako smo se lotili nabiranja rožmarina, ki smo ga želeli odnesti do zeliščarja, da bi opazovali postopek čisto prave predelave zelišč, a so nam letošnji ukrepi to preprečili. Vseeno smo se znašli in zelišča poslali Bojanu Vrablu, ki se ljubiteljsko ukvarja s predelavo zelišč. Z velikim veseljem nam je priskočil na pomoč. Rožmarin nam je predelal v rožmarinov hidorolat in nam vse posnel, tako da so si otroci lahko prek videopovezave ogledali potek predelave. Rožmarinov hidrolat nam še vedno odišavlja našo igralnico.
Sedaj, v pomladnem času, nas čaka še ena pomembna naloga. Lotili se bomo izdelave čisto pravega mila s pomočjo zelišč. Vemo namreč, kako pomembno je v teh časih umivanje rok. Tako bo izdelava mila imela še dodaten pomen.
Ljudje že dolgo spoznavamo, kako nam zelišča koristijo, hkrati pa nam pomagajo, da navezujemo in ohranjamo tesen stik z naravo. Že v času naših babic so ljudje nabirali najrazličnejše zdravilne rastline, ki so jih našli v neokrnjeni naravi in jih s pridom uporabljali za lajšanje in zdravljenje različnih vrst obolenj. Danes je domačo uporabo zdravilnih rastlin in zelišč v veliki meri nadomestila farmacevtska industrija. Neprecenljiva zakladnica izkušenj in znanja naših prednikov se počasi izgublja. Zato smo se odločili, da s pomočjo staršev in starih staršev na naše otroke prenesemo vsaj delček ohranjenega znanja in modrosti naših babic ter tako spoznamo pomen zdravilnih rastlin za naše zdravje. Prav zdaj starši rdeče igralnice pridno zbirajo domače recepte/pripravke za pripravo domačih zdravil za lajšanje preprostejših zdravstvenih tegob. Ob koncu bomo zbirko uredili in podarili vsaki družini. Pomembno vlogo pri otrokovem spoznavanju okolja imamo tudi odrasli, ki svoj odnos do narave prenašamo na otroke. Skrb za ohranjanje narave in varstvo okolja je ena izmed temeljnih nalog današnjega časa, je poslanstvo vsakega izmed nas.
Besedilo in foto: Martina Klemen
45
April 2021
Igra v vijolični igralnici
Igra predstavlja prijetno dejavnost, pri kateri se ne razvija samo samostojnost, temveč se otrok med njo celostno razvija. Na izbiro imamo veliko iger in igrač, vendar vse ne ponujajo vseh elementov, potrebnih za kakovosten otrokov razvoj, zato moramo biti pozorni pri izbiri le-teh in dobro načrtovati aktivnosti. V vrtcu se seznanjamo s pesmicami, igramo se prstne igre, se učimo šepetanja in posnemanja izrazov na obrazu. Pri risanju spoznavamo različne materiale in razvijamo grafomoto-riko. Pretvarjamo se, da npr. pijemo sok, kuhamo juho v kuhinji, in ob tem povabimo otroke, da naredijo enako. Otroku poskušamo približati različne vonjave, peljemo jih v naravo, v gozdiček, kjer tipamo in vonjamo kamenje,
Tipanje različnih materialov v čarobni škatli
listje, travo in lubje. Raziskujemo in spoznavamo širšo okolico naše občine, na nekatere poti se podamo peš, na druge z vozički. Na igrišču tekamo, se igramo z žogami in baloni. V vijolični igralnici počnemo še veliko več, a naj ostane še kaj za naslednjo številko Hajdinčana.
Besedilo in fotografija: Maja Bezjak, dipl. vzg. sv.
Igra in ples z baloni
Pomladni živžav v beli igralnici
Igra predstavlja prijetno dejavnost, pri kateri se ne razvija samo samostojnost, temveč se otrok med njo celostno razvija. Na izbiro imamo veliko iger in igrač, vendar vse ne ponujajo vseh elementov, potrebnih za kakovosten otrokov razvoj, zato moramo biti pozorni pri izbiri le-teh in dobro načrtovati aktivnosti. V vrtcu se seznanjamo s pesmicami, igramo se prstne igre, se učimo šepetanja in posnemanja izrazov na obrazu. Pri risanju spoznavamo različne materiale in razvijamo grafomoto-riko. Pretvarjamo se, da npr. pijemo sok, kuhamo juho v kuhinji, in ob tem povabimo otroke, da naredijo enako. Otroku poskušamo približati različne vonjave, peljemo jih v naravo, v gozdiček, kjer tipamo in vonjamo kamenje, listje, travo in lubje. Raziskujemo in spoznavamo širšo okolico naše obči-
Gozd je naša naravna igralnica.
ne, na nekatere poti se podamo peš, na druge z vozički. Na igrišču tekamo, se igramo z žogami in baloni. V vijolični igralnici počnemo še veliko več, a naj ostane še kaj za naslednjo
številko Hajdinčana.
Besedilo in fotografija: Maja Bezjak, dipl. vzg. sv.
46
April 2021
Šopki za mamice
Marec nam prinese pomlad in v vrtcu ta mesec obeležujemo tudi kot družinski mesec, saj v tem času praznujemo kar nekaj praznikov. Na eni izmed ustvarjalnih delavnic v beli igralnici so izpod otroških rok nastali posebni pomladni šopki, ki so jih otroci podarili svojim mamam ob njihovem prazniku.
Besedilo in foto: Renata Gabrovec
Pomladni šopki za mame
Sprostitev in meditacija za otroke
Sproščanje ob besednem vodenju in ob glasbi
Letos v vrtcu nadaljujemo izvajanje obogatitvene dejavnosti Sprostitve-ne vaje za otroke z izvedbo meditacij, joge, razteznih in dihalnih vaj, primernih za otroke. Zaradi trenutne situacije dela s prilagojenimi pogoji in priporočili sva z izvedbo dejavnosti mentorici omejeni na svoji igralnici. Otroci v obeh igralnicah - oranžni in modri - aktivno sodelujejo. Vaje izvajamo v notranjem prostoru, če nam vreme dopušča, pa z
veseljem odkorakamo na zunanje igrišče z umetno travo, kjer je na svežem zraku še prijetnejše. Pri delu si pomagava z uporabo različnih rekvizitov in lutk, ki so dodatna motivacija za naše otroke.
Meditacija otroka umiri. Da mu čas, da se osredotoči na dihanje in da si predstavlja svet okoli sebe tako, kot si ga sam želi. Otrok ima priložnost, da se prek meditacije nauči, da je v redu biti,
Sproščanje z dotiki v modri igralnici
kdor koli je, in čutiti, kar čuti. Raziskave kažejo, da meditacija povečuje otrokov spomin ter sposobnost načrtovanja in organiziranja, pripomore k boljšemu spanju, lažjemu soočanju s stresom in žalostjo, k sprostitvi negativnih misli in odmiku od nezaželenega vedenja. Sprostitvena vzgoja veliko prispeva k razvoju otrokovih ustvarjalnih zmogljivosti. Otrok je po naravi radoveden in prav rad spoznava nove stvari, vendar pa morajo biti te dovolj zanimive, zabavne in sproščene, da vzbudijo njegovo pozornost.
Besedilo in foto: Manuela Kaisersber-ger in Zdenka Furek
47
April 2021
LITERARNI PRISPEVKI UČENK IN UČENCEV
ČAROBNA POMLAD ...
Velikokrat pomislim, ali letni časi res vplivajo na našega duha in razpoloženje. Vsakje poseben na svoj način in razdaja lepoto, ki ga krasi. Zimski meseci so pogosto objeti v snežni plašč, jesen razpusti svoje tople barve, s poletjem pa pridejo dnevi, polni otroškega smeha in igranja v morju. Pomlad se tiho prikrade za zimo in pride ne glede na to, kako bo dolga. S seboj prinese življenje, žive barve, mlado cvetje, ptičji spev in sonce, ki razširi svoje roke in nas toplo objame. V pomladnih časih uživam z družino in grem na kakšen sprehod ali se odločim za tek v naravi.
Začela sem opazovati življenje okoli sebe. Čeprav bo pomlad kar hitro minila, saj čas teče vedno bolj hitro iz dneva v dan, bom poskušala izkoristiti vsak možni trenutek in ga izpolniti s smehom. Verjamem pa, da bo poletje, ki nas čaka, prav tako kot pomlad prineslo veliko presenečenj.
Emela Sivčevič, 9. a
POMLAD JE PRIŠLA
Sedaj pomlad je prišla.
Bela nevesta, jutranja rosa, nebeško nebo ...
Z jutrom je prišla.
Narcisa, krokos, zvonček, vse je lepo. Zakaj bi obžalovala?
Zjutraj sonce reče: »Vstani že, pomlad te čaka!« Pred vrati samo začudeno gledam; bam bam, vse lepo raste, pred nami pokaže se raj.
Zakaj bi obžalovala? Pomlad, pomlad je prišla! Pomlad, pomlad je prišla!
Ajda Mirkovič Zver, 6. a
TO JE POMLAD	
Le kaj bi to lahko bilo,	
kar prihaja?	
Je to mogoče kakšen toplotni napad?	
Seveda - to je pomlad!	
Spomladi se zvončki prebudijo	
in ptički na vejah žvrgolijo.	
Veselje je spet prišlo med nas	
in to ne za kratek čas!	
	Teja Karo, 6. b
POMLAD	
Ta pomlad spet je nazaj in boljša je kot zimski raj. Uživa še Kajin papagaj, ki tako je navajen na direndaj!	
Ptički pojo in rože cveto -če dobro prisluhnemo, nam je lahko zelo lepo!	
Če se sprehajaš v naravi, če so otroci razigrani, se res ne moreš izogniti tej pomladni razvadi.	
Čepravje drugačna, ta pomlad ni mlačna; dobro jo izkoristi, čeprav bo kdaj tudi oblačna!	Živa Matjašič, 6. a
Čistilna akcija
V marcu smo bili na šoli še bolj ekološko naravnani, saj je pomen ozaveščanja ekologije, zdravja In ločevanja odpadkov za razvoj In napredek mladih Izrednega pomena za vse življenje. Trudimo se, da te vrline dnevno poudarjamo In nanje opominjamo.
Je že res, da so velikokrat mladi tisti, ki nas opozarjajo na nepravilnosti v našem ravnanju ter nas spomnijo, da smo mi tisti, ki jim moramo biti vzor in zgled. Prav je, da je v naši zavesti, daje treba za okolje skrbeti vsak dan, ne samo enega v letu! Čeprav se trudimo s sprotnim ločevanjem odpadkov in čiščenjem, smo nabrali kar nekaj vreč smeti. Vsako leto je po vsej Sloveniji organizirana čistilna akcija, temu se pridruži tudi hajdinska občina s svojimi vaškimi odbori in društvi. Ker je tudi OŠ Hajdina del občinskih projektov, smo v petek, 19. marca 2021, z zgledom, dobro voljo in popolno opremo očistili bližnjo in širšo okolico naše šole. Občina je poskrbela za zaščitne rokavice in zbiralne vreče, mi pa smo izkoristili lep, sončen dan in izvedli akcijo. Nižji razredi so se z učitelji odpravili po poteh okrog šole, igrišč in gozdička, predmetna stopnja pa je zajela tudi širšo okolico šole.
48
April 2021
ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA
K ohranjanju okolja sodi tudi ločeno zbiranje odpadkov. Konec marca smo načrtovali večdnevno zbiranje starega papirja, ki nam olajša nekatere aktivnosti in pomaga pri nabavi novih pripomočkov za dodano vrednost pouka. Zaradi napovedanega popolnega zaprtja države in s tem tudi šol smo se vseeno odločili, da zbiranje odpadnega papirja in kartona bo, četudi le dva dni. Izkazalo seje, daje bila odločitev pravilna in več kot uspešna. Tako smo v torek, 30. marca 2021, in v
sredo, 31. marca 2021, pred šolo v velikem zabojniku zbirali star papir in v ločenem karton. V zbiralni akciji nam je uspelo zbrati več kot 12 ton papirja. Ker je to vseeno tekmovanje, imamo dve zmagovalni igralnici v vrtcu (rdeča in bela) in 9. b na šolski strani, tik za petami jim je 9. a. Vsi dobijo sorazmeren znesek glede na igralnico/oddelek, ki ga bodo lahko porabili glede na svoje želje, potrebe in izbor. Zmagovalna oddelka v vrtcu poleg zbranih sredstev za svoji igralnici prejmeta posamezne vstopnice za Arbada
park, novi park za družinsko zabavo v Qcentru, zmagovalna razreda pa bosta ob prejemkih za njihove zaključne dogodivščine počaščena še s picami! Čestitke vsem!
Ob tem ne smemo pozabiti vseh staršev, starih staršev in še koga, ki ste nam pomagali, da nam je v tako kratkem času uspelo zbrati takšno količino papirja. Iskrena hvala za pomoč in podporo, se priporočamo tudi vnaprej.
Janja Radaš
■ ■^■■"te ^_-- ■ ■

Učenci 6. a so pridno sodelovali pri čiščenju okolice.
Pri polnjenju zabojnika s starim papirjem sta pridno sodelovala vrtec in šola. Foto: arhiv šole
49
April 2021
3. b, zmagovalci kolesarskega izziva. Foto: Maja Majcen
Decathlonov športni izziv OŠ Hajdina
Kolesarjenje je dejavnost, ki ima veliko pozitivnih učinkov na zdravje in je primerna za vso družino, zato smo učencem in učiteljem od 1. do 11. aprila, ko smo se ponovno šolali na daljavo, ponudili Decathlonov kolesarski izziv OŠ Hajdina.
Prevožene kilometre so udeleženci športnega izziva OŠ Hajdina vpisovali v tabelo, dodatna motivacija pa je bila tudi Decathlonova nagrada ob zaključku izziva, ki je razred z največ prevoženimi kilometri nagradila s praktičnimi nagradami. Vtem izzivu so si največ kilometrov prikolesarili učenci 3. b razreda, ki so skupaj prevozili 267 km. De-cathlon Maribor jih je nagradil z bidoni za pijačo, da bodo ob športni vadbi skrbeli tudi za hidracijo. Tudi preostale udeležence tega izziva bo naš sponzor nagradil s praktičnimi nagradami. V teh 11 dneh so učenci prevozili 1002,4 km, kar je kljub vetrovnemu
vremenu, ki nas je spremljalo vtem kolesarskem izzivu, zelo lepa številka. Cilj tega izziva, da učenci in učitelji kolesarijo tudi v prostem času, je bil dosežen, zato kaj podobnega načrtujemo tudi v prihodnosti.
Maja Koren, učiteljica športa
Kolesa v pripravljenosti Foto: Lan Drevenšek, 8. a
Virtualni navijači v Planici
Korona kriza tudi športnike in organizatorje športnih dogodkov sooča z novimi načini spremljanja športnih dogodkov. Z različnimi inovativnimi rešitvami poskušajo omiliti praznino na prizoriščih in tako je bilo tudi letos v Planici.
ZavarovalnicaTriglavje gledalcem svetovnega pokala v smučarskih skokih omogočila virtualno navijanje in tako poskrbela, da smo športnike lahko spodbujali na daljavo. S pomočjo sodobne tehnologije so
lahko za naše smučarske skakalce navijali tudi učenci OŠ Hajdina, ki seje prijavila k akciji »Otroci Triglava v Planici«. Virtualno doživetje je bilo za učence na voljo 25. marca, za bučno navijanje za naše junake pa so skrbeli moderatorji, posebni gostje in vrhunski slovenski športniki. Odzivi virtualnih udeležencev dogodka so bili dobri, tekmo so si namreč ogledali tako učenci kot njihovi starši.
Sedmošolec Gvido pravi, da seje prvič udeležil virtualnega dogodka. Čeprav
bi si želel biti tam v živo, pravi, daje bila zanimiva novost in še na toplem je lahko spremljal športna dogajanja. Tudi šestošolcu Marselu je bilo virtualno navijanje zanimivo, bi si pa nekoč želel dogodek ogledati v živo, saj je vzdušje tisto, kar naredi nepozabne vtise. Ogled največjega slovenskega športnega spektakla je namenjen spodbujanju mladih navijačev k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu.
Maja Koren, učiteljica športa
50
April 2021
»Prinesi mi rože«, virtual na prireditev ob materinskem dnevu
Kljub situaciji, ki še vedno spremlja naše življenje, so učenci s svojimi učiteljicami pripravili kulturni program ob materinskem dnevu.
Sodelovali so učenci od 1. do 5. razreda in učenke 6. b razreda. Predstavili so se s plesom, petjem pesmi, dekla-macijami, mislimi o mamah in igranjem na instrumente. V četrtek, 25. marca 2021, smo si skupaj z učenci na kanalu YouTube prireditev tudi ogledali. Ta je bila dostopna širšemu občinstvu. Upamo, da smo z njo na nekoliko drugačen način razveselili vse mame, babice in tete naših učenk in učencev.
Besedilo in foto: Mojca Purg
Prinesi mi rože
Zlato priznanje v logiki za Saro Molnar
Na državnem tekmovanju iz logike, ki je potekalo 21. marca 2021 v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije, je naša osmošolka, Sara Molnar, pod mentorstvom učitelja Aleša Sakelška osvojila zlato priznanje na državni ravni in dosegla celo 2. najvišje število točk v državi, kar je zavidljiv rezultat.
Sara je skromno, pridno in tiho dekle iz Hajdoš, ki odrašča skupaj z dvema starejšima sestrama in je vse prej kot klasična najstnica, ki staji računalnik in mobitel prioriteta. Že od prvega razreda osnovne šole trenira gimnastiko dvakrat tedensko pri GID Ptuj, hkrati pa že 5. leto trenira tudi plezanje pri PK 6B Ptuj.
Ob vseh šolskih in obšolskih dejavnostih najde čas tudi za ustvarjanje iz papirja, risanje in izdelovanje zapestnic, zato se niti ni čuditi, da je njen najljubši predmet likovna umetnost. Vsi drugi predmeti ji sledijo, saj meni, da lahko v vsakem predmetu najde nekaj, kar jo lahko privlači in ji je zanimivo. V prostem času rada kuha in peče, zato smo je bili zelo veseli tudi pri raziskovalni nalogi Moj kraj, moj chef, kjer je letos v ospredju kuhanje in čakamo na zaključno predstavitev naših dejavnosti.
Njeno močno in domače področje je naravoslovje, zato so tekmovanja, kot so Bober, razvedrilna matematika in Kenguru, zanjo nekaj vsakdanjega. Da si ob vseh dejavnostih sprosti misli in nabere energijo, rada kolesari, se igra v naravi s psom Pikom ter bere raznovrstne romane. Zase pravi, daje skrbna, natančna, redoljubna, vestna, rada pomaga sošolcem, čemur pritrdijo tudi učitelji. Mentor meni, da je na tem področju edinstvena, saj so njene matematične in logične predstave visoko nad znanjem povprečnega osmošolca. Delo z njo je izziv mentorju, saj se z učenko takšnega spektra znanja še ni srečal. Vseh teh lastnosti so veseli tudi sošolci, ker se nanjo lahko zanesejo. Pri ljudeh ne mara, da se pretvarjajo in se delajo, da nekaj niso.
Sara Molnar, dekle mnogih talentov Foto: arhiv Sare Molnar
Delo od doma in na daljavo tudi njej ni blizu, saj je veliko raje v šoli, kjer se lahko druži s sošolci in sošolkami, pomoč učiteljev je v neposredni bližini. Ugotovila je, da delo na daljavo posledično vodi v čas pred zasloni, ki bi ga raje izkoristila kako drugače.
Sara pravi, da če te je strah, se moraš potruditi še bolj. Takemu razmišljanju lahko samo pritrdimo in si želimo, da jo volja in strast do ustvarjanja, raziskovanja in učenja spremljata še dolgo.
Sara, iskrene čestitke!
Janja Radaš
51
April 2021
Tehniški dan v marcu
Športni dan drugo- in tretješolcev
V marcu smo se kot vsako leto do sedaj v okviru tehniškega dne na razredni stopnji lotili izdelave daril za mamice.
S pomočjo učiteljic se učenci najprej odločijo za idejo, ki jim je všeč in kar glede na svoje zmožnosti lahko tudi čim bolj samostojno izdelajo. Priprave in izvedba tehniškega dne ponavadi ostane naša skrivnost, da so mame v trenutku obdarovanja presenečene. Že drugo leto zapored nam zaradi razmer s koronavirusom ni uspelo izpeljati prireditve ob materinskem dnevu v prostorih šole, a je kljub vsemu naš trud pri izdelavi darilc poplačan, ko mamicam svoje izdelke izročimo doma in se jim z drobno pozornostjo zahvalimo za njihovo skrb in ljubezen.
Tatjana Habjanič
2. a na športnem dnevu
Predzadnji dan v marcu smo si učenci drugih in tretjih razredov skupaj z učiteljicami izbrali za izvedbo športnega dne. Imeli smo pravo srečo z vremenom, naredil se je krasen pomladni dan z ravno pravo temperaturo in ne premočnim soncem. Peš smo krenili od šole proti športnemu igrišču v Hajdošah, kjer smo na atletski stezi po razredih opravili s teki na 60 in 600 metrovza športnovzgojni karton. Potrudili smo se po svojih močeh ob glasnem spodbujanju svojih
sošolcev in vrstnikov. Vsem je uspelo preteči predpisane razdalje. Vmes smo se okrepčali z malico in svojimi prigrizki, se družili in igrali z vrstniki, kar v teh časih kar pogrešamo. Ker nas je čakala še pot nazaj do šole, je čas kar prehitro minil. A dobro vzdušje nas je spremljalo tudi na poti nazaj do šole. Preživeli smo krasen dan!
Besedilo in foto:Tatjana Habjanič
Učenci 2. b na športnem dnevu v športnem parku
Hajdoše
52
April 2021
Razstava hajdinskih šolarjev - ustvarjalni utrip dela od doma
V razstavnem prostoru PSC Hajdina je OŠ Hajdina v marcu pripravila zanimivo razstavo z naslovom Corona - delo od doma. Razstavo so simbolično odprli 17. marca le ob navzočnosti vodstva šole in občine, mladim ustvarjalcem pa je za zanimivo razstavo čestital tudi župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar.
Utrinke hajdinskih šolarjev, ki so med epidemijo, ko je pouk potekal na daljavo, doma počeli veliko zanimivega in tudi ustvarjalnega, je zbrala učiteljica in mentorica mladim ustvarjalcem Jožica Novak. Vse zanimive izdelke je zbrala in postavila v občinsko razstavišče, pogled na razstavo pa je bil tudi tokrat mogoč skozi okno z osrednjega občinskega trga. Razstavo bodo v maju preselili še v prostore šole. Navdušena nad razstavo hajdinskih šolarjev sta bila tudi vršilec dolžnosti ravnatelja OŠ Hajdina Mitja Vidovič in župan mag. Stanislav Glažar. Slednji se je zahvalil vodstvu šole in mentorici za odlično idejo, mladim pa je čestital za izvirne izdelke in jih povabil, da v občinskem razstavišču pripravijo še kako razstavo.
Predstavnica šolske skupnosti učencev Nika Šerdoner je zahvalo sprejela v imenu vseh učencev, po ogledu razstave pa je strnila prve vtise in dejala: »Razstava je zelo zanimiva in lepa. Zanimivo je videti, kaj vse smo ustvarjali v času karantene, in vidim, da smo res kreativna šola. V tem času smo imeli tudi malo več časa za ustvarjanje in praktične naloge nismo imeli samo pri likovnem pouku, ampak tudi pri matematiki in slovenščini. Tako se je nabralo veliko teh izdelkov.«
Besedilo in foto:TM
Pogled z občinskega trga.
Številni zanimivi izdelki, ki so jih hajdinski šolarji ustvarili v času šolanja od doma, so našli mesto na priložnostni razstavi.
53
Sredi marca so v razstavišču PSC odprli zanimivo razstavo hajdinskih šolarjev
Razstava Corona - delo od doma
Pred dobrim letom smo se vsi znašli v nekem novem svetu. Kmalu smo spoznali, da ni namišljen, kot je najprej delovalo, ampakše kako resničen. Že po prvih dneh smo spoznali krutost situacije in omejenost pri opravljanju svojega poslanstva. Vsi smo bili zmedeni, prestrašeni in nepripravljeni. Otroci in starši še bolj od nas učiteljev. Vseeno smo se korajžno podali v nove vode in tudi splavali. Kmalu je postalo jasno, da bomo skupaj zmogli. Iz dneva v dan je bilo lažje in začele so se kazati dobre plati dela od doma.
Naenkrat je bilo na razpolago veliko več časa. To pa je idealno za razvijanje ustvarjalnosti na vseh področjih. Učitelji smo dobivali fotografije in posnetke neverjetno dodelanih nalog.
Takrat se mi je porodila želja, da to septembra pokažemo drug drugemu. A nas je zadela ista usoda kot lani. Vse se zgodi z razlogom in tako je tudi sedaj nastala ta razstava. Starši in otroci so se potrudili in poiskali izdelke, ki so nastali vtem dolgem času šolanja od doma. Nabralo se je nekaj novoletnih izdelkov, s slovenskega tradicionalnega zajtrka so se oglasile čebelice. Promet je redno prisotna tema. Razstavljene so bile tudi risbice, ki dokazujejo, o čem otroci najraje razmišljajo. Razumevanje snovi pri vseh predmetih je možno dokazati s 3D-izdelkom ali tudi s fo-
tografijo.
Razstava je v razstaviščnem prostoru SPC Hajdina na ogled še do 15. maja 2021. Vabljeni, da si jo ogledate.
Besedilo in foto: Jožica Novak, avtorica razstave
54
April 2021
April 2021
Lepi so tudi spomini na eno od bolj obiskanih druženj ob 8. marcu. Pred odhodom je nastala skupinska fotografija pred Domom vaščanov Draženci.
Po 25 letih je bil 8. marec draženskih gospodinj malo
drugačen
8. marec 1996 je datum, ko smo se draženske gospodinje prvič zbrale pred Domom vaščanov Draženci in se odpeljale na praznovanje na kmečki turizem v Drbetince. Od takrat dalje se naša poučna in zabavna druženja nadaljujejo in letos smo praznovale že 25-letnico druženj ob dnevu žena.
Tako je 8. marec ostal tradicija naših srečanj in običajno se nas je zbralo okrog 50. Z avtobusom smo se odpeljale na krajše praznovanje, pogledale kaj zanimivega in poučnega, ob večerji pa velikokrat tudi zaplesale in zapele. Vsa naša srečanja so nepozabna, obiskale smo skoraj vsa zdravilišča po Sloveniji, vrtnarije, kmečke turizme in znana gostišča - vse do Portoroža. Povsod so nas lepo sprejeli in ponavadi so nas čakala tudi lepa presenečanja. Po stari tradiciji smo se v društvu spomnile z rožicami tudi na naše najstarejše članice, ki niso nikoli manjkale. Z nami so rajžale tudi mlade gospodinje in tudi nanje nismo pozabile.
A letos, ko bi praznovale 25 let srečanj ob 8. marcu, nas je ustavil korona čas. Dovoljena so nam bila druženja le do deset oseb in to v naravi z varnostno razdaljo in z vsemi predpisanimi ukrepi. Na Kupčinjem Vrhu v občini Majšperk se nas je zbralo nekaj z malo kondicije. S krajšim pohodom smo zaokrožile Donačko goro. Naša vodja pohoda je bila Helena, ki ima vse te pohode v »malem pr-
stu«. Pri cerkvi sv. Donata smo se na kratko ustavile, nazdravile z borovničkami in to je bilo naše letošnje srečanje ob 8.marcu, dnevu žena. Vsi si že srčno želimo, da bodo druženja in stiski rok čim prej dovoljeni.
Zdenka Godec
Še utrinek z letošnjega druženja v Halozah, kjer seje lahko družilo le nekaj članic, ki so nazdravile malemu jubileju. Foto: arhiv Zdenke Godec
56
April 2021
Druženje samo v naravi
Druženje samo v naravi je v zadnjem letu že tako »zlaj-nana« zgodba, ampak držimo se je. V petek, 26. marca, v enem od najlepših pomladnih dni do sedaj, brez oblačka in brez sapice, so se zbrale članice Društva žena in deklet Gerečja vas in se odpravile na krajši pohod po okoliških gozdovih. Bil je namreč petek pred cvetno nedeljo in treba je bilo nabaviti tudi material za presmece.
Zbirališče pohodnic, seveda v omejenem številu, je bilo na parkirišču športnega parka v Gerečji vasi. Nato jih je pot vodila skozi okoliške gozdove, predvsem tam, kjer rastejo rastline, ki so potrebne za presmece, ki si jih večina vsaka družina že po običaju naredi sama. Poznavalke terenov z navedenimi rastlinami so jih vodile na lokacije, tudi na območje gozdov ob sedanji avtocesti. Čeprav pot ni bila kratka, je ob različnih pogovornih temah zelo hitro minila. Zaključek z druženjem ob prijetni pohodniški malici, ki so jo pripravile članice, se je nadaljeval na prostem pod streho objekta v športnem parku. Šele v mraku so zapuščale športni park, saj besedam ni bilo videti ne konca ne kraja.
Besedilo in foto: Ml
Po pohodu seje prileglo druženje na prostem ob prigrizku in rujni kapljici.
Zbirališče pohodnic pred športnim parkom v Gerečji vasi
Pot jih je peljala skozi gozdove tudi ob avtocesti.
if 5 . - i*jfluKw ■■ S v	i ; i ■ 'jjI t	f v - : ■'' t / . -j ■- ' > ■ - i t .;• i- : ■ •'!¥!•!V ■-■i - t ll t 1 -
»■'»j ■ 4	v ■■.	J i: '
■ -■ » i v „ '""Vi-;	■ - j -". - ■■ - ■, *	
		
Sproti so nabirale material za presmece, ki raste prav v okoliških gozdovih športnega parka v Gerečji vasi.
57
April 2021
Strateški razvojni projekt kot strategija aktivnega
staranja v Občini Hajdina
Društvo upokojencev Hajdina je v letu 2020 v dogovoru z vodstvom Občine Hajdina začelo pripravljati projekt »Občina Hajdina, prijazna do starejših«, to je strateški razvojni projekt kot strategija aktivnega staranja Občine Hajdina. Namen tega projekta je zagotoviti socialno vključenost starejših prebivalcev ter jim zagotoviti pogoje za kakovostno staranje in oskrbo.
Starejši v Občini Hajdina si želijo druženj, predvsem pa pogojev za kakovostno staranje in oskrbo. Foto: TM
Občina Hajdina spada v podravsko statistično regijo. Po rezultatih Celovite demografske analize s projekcijami za podeželska in urbana območja, ki jo je leta 2019 pripravil Znanstvenoraziskovalni center Univerze v Ljubljani, bo naša statistična regija od leta 2018 do 2038 izgubila 7 % prebivalstva, kar je enkrat več kot celotna država (3,3 %). Skupno število prebivalcev bo prvo desetletje projekcije stagniralo oziroma upadalo počasi, hitrejše upadanje je pričakovati po letu 2028.
VEČINI STAREJŠIH JE »POMOČ NA DOMU« ZELO DOBRODOŠLA
Vgerontologiji številni avtorji opisujejo starost kot tretje in zadnje življenjsko obdobje, ki sledi srednjim letom
življenja, ta pa mladosti. Prehod iz srednjih let v starost v industrijski družbi najbolje nakazuje upokojitev, ki je danes večinoma med 60. in 65. letom starosti, z daljšanjem življenja in staranjem družbe pa se pomika navzgor. Starost je kot obdobje življenja podobno raznolika, kot so mladost ali srednja leta življenja, zato jo členijo v tri podobdobja: zgodnja starost je do 75. leta, sledi srednja do 85. leta in visoka po 85. letu.
Želja večine starejših je čim dlje ostati v domačem, znanem okolju, zato je program »Pomoč družini na domu« ena izmed možnosti, kjer se lahko količina pomoči prilagodi potrebam posameznika (gospodinjska pomoč, dnevna opravila, ohranjanje socialnih
stikov ipd.). Pomoč se izvaja na domu uporabnika. Namenjena je osebam, ki imajo zagotovljene bivalne pogoje, se pa ne morejo oskrbovati sami. Pomoč družini na domu sofinancirajo občine. Cena za uporabnike na območju Občine Hajdina ostaja od leta 2013 nespremenjena in je ena najbolj ugodnih med podravskimi občinami, saj bi si ob njenem morebitnem zvišanju storitev lahko omogočilo manj starejših. Na območju Občine Hajdina izvaja storitev Pomoč družini na domu Center za socialno delo Ptuj, ki svoje strokovne delavke s tega področja nenehno izobražuje in usposablja. S to obliko pomoči se lahko vsaj za določen čas nadomesti potreba po institucionalnem varstvu v zavodu.
58
April 2021
Starostna struktura prebivalcev Občine Hajdina nam kaže, da se je v zadnjih desetih letih na območju Občine Hajdina za 23,6 % povečal delež mladih, kar lahko vzamemo kot zelo pozitivno. Da se prebivalstvo na Haj-dini stara, pa nam pokaže podatek, da seje razlika med mladimi in starejšimi v številu v zadnjih desetih letih povečala s 44,1 % (459-661) na kar 64,8 % (567-934).
Delež srednje, delovno aktivne generacije ostaja na približno enaki ravni tako med moškimi kot med ženskami. V skladu s predvidevanji Celovite demografske analize s projekcijami za podeželska in urbana območja pa so rezultati starejših v obdobju med 65. in 79. letom starosti, kjer se je število prebivalcev v zadnjih desetih letih zelo povečalo, za 38,2 %, in v starostni skupini nad 80 let kar za 52,4 %. Zanimiv je tudi podatek, da seje v obeh starostnih skupinah (starejši) zelo povečal odstotek moških, čeprav številčno še vedno prevladujejo ženske.
Pomembna naloga te strategije je, da občina starejšim občanom zagotovi brezplačen prevoz, saj imajo številni starejši velike težave s prevozi, sploh če so doma izven poteka
avtobusne mreže. Tisti bolj oddaljeni se velikokrat ne morejo odpraviti po opravkih, kadar si želijo, temveč se prilagajajo možnostim oziroma času, ko jim lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji. Nekateri uporabljajo taksi, vendar pa to pomeni dodatne stroške, kar je za številne prevelik finančni zalogaj.
Občina Hajdina ima možnost povezati se z zavodi, kot so Zlata mreža, Sopotnik, Prostofer, ki opravljajo brezplačne prevoze do zdravstvenih ustanov, lekarn, javnih ustanov in trgovskih centrov. Ima pa tudi možnost, da sama nabavi osebno vozilo in z organizirano mrežo prostovoljcev opravlja brezplačne prevoze starejših.
Pomembno je tudi, da se čim prej vzpostavi in uredi primeren prostor za medgeneracijsko druženje, kjer se bodo lahko starejši družili prek celega dne, opravljali različne dejavnosti, se dodatno izobraževali ter se družili in izmenjevali izkušnje z mlajšimi generacijami. Izvajajo se lahko različne tematske delavnice za starejše in pridobiva znanje o oblikah in načinih za ohranjanje zdravja ter krepitev zdravega načina življenja. Politiko sobivanja starejših lahko
občina usmerja tudi v spodbujanje čim daljše oskrbe v domačem okolju. Projekt subvencioniranja programa e-oskrbe je namenjen starejšim od 70 let, ki živijo doma. Deluje po principu povezanosti s klicnim centrom.
V	stanovanju uporabnika je nameščena posebna oprema, ki omogoča hitro in enostavno proženje klica na pomoč s pritiskom na gumb na obesku ali varovani enoti. Klic na pomoč je povezan z medicinskim osebjem v asistenčnem centru, ki organizira pomoč in obvesti svojce.
V	času, ko je veliko slišati o problemu staranja prebivalstva, medgenera-cijskem sodelovanju, večgeneracij-skem sožitju, strpnosti in solidarnosti, aktivnem preživljanju tretjega ali celo četrtega življenjskega obdobja, smo si v Občini Hajdina zadali nalogo, da pripravimo strategijo, ki bo podala smernice, kako starejšim zagotoviti kakovostno starost in prijetno sobivanje. Veliko aktivnosti na območju Občine Hajdina že poteka in prepričani smo, da bo strategija začela kmalu dajati prve rezultate.
Pripravil: Branko Burjan
Tudi ribiči so se pridružili čiščenju okolja
Na prvi pomladanski dan je v Občini Hajdina potekala čistilna akcija, pridružili pa so se ji občani, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Tej akciji smo se pridružili tudi člani ribiškega društva Žejne ribice Draženci, ki smo ekološko ozaveščeni ter ljubitelji čiste in lepe narave.
V širši okolici ribnika, ob železniški progi in avtocesti, smo nabrali zajetno število vreč različnih odpadkov, ki ne spadajo tja, kjer so bili. Akcije se je udeležilo šest članov in ena članica. 22. marca smo obeležili svetovni dan voda. Za nas ribiče je zelo pomemb-
no, da imamo čisto in pitno vodo, ne samo zaradi rib, vsa živa bitja jo potrebujemo in brez nje bi bil naš planet nekako prazen. 22. aprila smo praznovali svetovni dan Zemlje. Marsikdo se obnaša tako, kot da je njegova, ne pa, da nam je dana samo v uporabo. Zato
je naša dolžnost, da se moramo vsi in vsak potruditi, da jo zapustimo tudi našim zanamcem v uporabo v čim boljšem stanju.
Ignac Habjanič
59
April 2021
Sonja Šegula iz Dražencev je zaokrožila devet
desetletij
Sonje Šegula iz Dražencev se spominjam iz svojega najbolj rosnega otroštva. Prvič sva se srečali v otroški bolnišnici v Novem Celju, kjer sva skupaj z njeno hčerko Zdenko leta 1959 premagovali bolezen na pljučih. Kasneje sva se srečevali ob različnih priložnostih, saj je bila poleg svojega moža Jožeta prisotna v različnih aktivnostih v takratni Krajevni skupnosti Hajdina.
Jubilantka je rada spoznavala lepote Slovenije, pogosto pa se je udeleževala društvenih izletov v tujino. Foto: arhiv Zdenke Godec
V zadnjih dveh desetletjih pa je to bilo na dogodkih, povezanih z Društvom upokojencev Hajdina in Društvom gospodinj Draženci. Verjetno smo najdaljši pogovor imeli spomladi leta 2000, ko sem ju z možem obiskala zato, da sta mi za Hajdinčana povedala marsikaj zanimivega o življenju v Dražencih nekoč in takrat. Zadnja leta je nisem več videvala na njenem dvorišču, kjer je uživala ob urejanju vrta in okolice. Po izgubi moža in pred leti hčerke Zdenke je življenje tudi zanjo dobilo drugačen smisel. A ob podpori svoje družine in dobrih prijateljic iz vasi je lažje premagovala težke čase. Kar naenkrat se je odvrtelo še nadaljnjih dvajset let in 24. februarja 2021 jo je njen drugorojenec Roman Šegula kot edini smel obiskati v Domu ostarelih v Babincu, kjer že tretje leto
24. februarja 2021, ob 90. rojstnem dnevu gospe Sonje, je bil lep sončen dan in s sinom Romanom sta lahko odšla na kratek jubilejni sprehod. Foto: arhiv Romana Šegule
preživlja jesen življenja. V Društvu upokojencev Hajdina smo jo želeli obiskati, a trenutne razmere tega ne omogočajo, zato ji ob tej priložnosti javno želimo vse najboljše, prav tako, kotsoji vvoščilnici napisale njene prijateljice, sočlanice iz Društva gospodinj Draženci.
Zdenka Godec, predsednica Društva gospodinj Draženci: »Želele smo jo obiskati in pokloniti šopek rož, a korona čas nas je ustavil, tako da smo s pošto poslale voščilnico s skupinsko fotografijo izleta na Dunaju iz leta 2001. Naših izletov se je zelo rada udeleževala. Gospa Sonja je bila zelo vesela in družabna članica vse od ustanovitve našega društva. V njeni družbi nam je bilo vedno lepo, z njo in njenimi vrstnicami Marijo Kosec, Anico Koritnik idr., ki so prepevale v Mešanem pevskem zboru
Eno nepozabnih druženj je bil tudi kratek izlet na Ptujsko Goro, ki se ga je leta 2008 udeležilo tudi nekaj najmlajših bodočih članic Društva gospodinj Draženci (gospa Sonja je prva z leve v prvi vrsti). Foto: arhiv Zdenke Godec
Draženci od leta 1980 do 1991, so bila vzdušja na avtobusu nepozabna. Ker je Sonja tudi šivilja, nam je za društvo sešita več raznih manjših prtov, ki smo jih namenile kot darila. Želimo ji še veliko zdravih in trdnih let. Ko bodo razmere in čas dopuščali, pa upam, da se tudi vidimo, si podamo roke in objamemo.« Korona tudi gospe Sonji Šegula ni prizanesla. Lanski božični prazniki so njenim štirim vnukom Mitji, Alešu, Katji in Blažu ter šestim pravnukom Evi, Zarji, Špeli, Gašperju, Kaji in Emi namesto veselja prinesli veliko strahu in bojazni za prababičino zdravje. Vse seje dobro izteklo. 24. februarja 2021 se je zelo razveselila obiska svojega sina Romana. Naj bo še veliko njunih srečanj.
Silvestra Brodnjak
60
April 2021
m
Po jutru se dan pozna - za Šolo zdravja velja
V pričakovanju pomladi in časa, ko se spet začenjajo aktivnosti na prostem, sem na dan žena obiskala udeležence Šole zdravja, ki delujejo na območju naše občine.
Uspelo mi je najti štiri skupine, ki so bile ob osmih že na svojih običajnih mestih. Prihaja čas, ko bo treba razgibati sklepe in si že zjutraj nabrati kondicijo za celodnevne obveznosti, ki nas čakajo.
Besedilo in foto: S. Brodnjak
Zaključila sem v skupini, h kateri spadam tudi sama, na Zg. Hajdini pri lipi.
DOM
SHA JAIMCJV
Začela sem v Skorbi, kjer so se oranžnice ravno pripravljale na začetek.


_
Tako je bilo na Zg. Hajdini onkraj proge.
V Slovenji vasi so že naredili prve vaje in so si omislili kratek premor.
61
April 2021
Odprtje ribolovne sezone Aktualno stanje športa v v draženski jami	Občini Hajdina
Člani ribiškega društva Žejne ribice Draženci smo imeli v draženski jami 27. marca otvoritveno tekmo, seveda ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ glede nošenja mask in medsebojne varnostne razdalje. Na tekmi se je pomerilo 11 vnetih ribičev.
Vreme sicer ni bilo najbolj naklonjeno tekmovalcem, kajti pihal je kar močan in hladen veter, vendar so tekmovalci bolj ali manj uspešno vztrajali štiri ure. Rezultat štiriurnega napetega tekmovanja je bil naslednji: 1. mesto sta si razdelila Urban Lenart in Jože Gajser (prvič se je zgodilo, da sta bila dva tekmovalca popolnoma izenačena), 3. mesto pa je dosegel Zvonko Mohorko.
Predsednik Žejnih ribic Dušan Černenšekje po tekmi povedal: »Za začetek nam vreme res ni bilo najbolj naklonjeno, vendar tako pač je pri dejavnostih, ki potekajo na prostem, v naravi. S to tekmo smo uradno odprli sezono, čeprav nas je kar nekaj lovilo že pred tem, saj so lepi in prijetni dnevi kar vabili za vodo. Vsi si želimo, da bi bilo čim manj oziroma nič omejitev v prihodnje, da se bomo lahko spet nemoteno in sproščeno družili za vodo, kot smo bili navajeni pred korona dobo.«
Ignac Habjanič
Trenutna situacija zaradi bolezni covid-19 je v določeni meri prizadela tudi športna društva in klube iz Občine Hajdina. Sicer smo se v marcu že lahko vrnili na športna prizorišča, a nas je aprilsko 11-dnevno zaprtje spet prisilo v mirovanje. Sedaj se spet vračamo in upamo, da najmanj dojeseninebovečtežav.
Kakšne bodo posledice? Za zdaj pesimističnih informacij s strani klubov nimamo, vsekakor pa se bodo določene stvari spremenile. Klubi bodo zagotovo prikrajšani za marsikaj, najprej za izpad prihodkov zaradi odpovedi vsakodnevnih aktivnosti (vadnine), nadalje pa tudi za organizacije številnih manjših ali večjih športnih prireditev. Vprašljiva bodo tudi nadaljnja sponzorska oz. donatorska sredstva zaradi upada gospodarstva, deloma pa tudi sredstva lokalnih skupnosti. Delovanje hajdinskih klubov in društev je močno odvisno tudi od proračunskih sredstev Občine Hajdina. Glede na pozitiven odnos župana in svetnikov Občine Hajdina do športa smo skoraj prepričani, da nam bodo v največji meri znali priskočiti na pomoč. Že lani se sredstva za delovanje klubov in društev niso zmanjšala, podobno pričakujemo tudi letos. V marcu je svoje aktivnosti spet začela tudi Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina. Ob strogih preventivnih ukrepih poskušamo otrokom omogočiti le eno, to je gibanje na igriščih, na svežem zraku. Opažamo, da seje velika večina otrok sicer vrnila na treninge, so pa tudi takšni, ki se bodo v nadaljevanju »našli« v kakšnem drugem športu. Prav je tako. Glede vsebine naših treningov ni treba izgubljati preveč besed, manjkajo nam tekme, turnirji, druženja idr. A pomembno je, da vsi skupaj vzdržujemo pozitivno energijo, ker vemo, da bo kmalu na ta naš nogomet spet posijalo sonce.
Sandi Mertelj
Spomin na zmagovalce lige 2020 Foto: Denis Krajnc
Mladi nogometaši 0NŠ Golgeter Hajdina so se spet vrnili na športna prizorišča. Foto: SM
62
April 2021
Maja Bedrač na dvoranskem državnem prvenstvu dvakrat na stopničkah
V Novem mestu je sredi februarja potekalo prvenstvo Slovenije v dvorani za člane in članice. Skupno je pod strogimi pravili NIJZ nastopilo 281 tekmovalcev in tekmovalk. Zelo dobro seje na njem odrezala tudi Maja Bedrač, članica Atletskega kluba Ptuj, ki je osvojila dve medalji.
Maja Bedrač, Atletski klub Ptuj Foto: arhiv AK Ptuj
Maja je prve nastope v zimski sezoni opravila dobra dva tedna pred zimskim državnim prvenstvom, ko so na istem prizorišču potekale kvalifikacije. Že v teh je nakazala, da so bile priprave pod vodstvom trenerja Aleša Bezjaka uspešne, saj je med 18 tekmovalkami slavila v skoku v daljino. Dosegla je rezultat 5,97 metra. Tudi v drugem delu kvalifikacij je potrdila dobro pripravljenost, saj se je uvrstila v finale teka na 60 metrov. Tam je osvojila 4. mesto z rezultatom 7,87 sekunde. Enak dosežek - 4. mesto - ji je uspel tudi v teku na 60 metrov z ovirami (8,74 sekunde).
Po uspešno opravljenih kvalifikacijah se je Bedračeva z visokimi pričakovanji odpravila tudi na glavno tek-
mo zimske sezone, člansko državno prvenstvo. Uspešna mlada atletinja, letnica 1999, je pričakovanja povsem izpolnila, saj se je v dveh disciplinah prebila na zmagovalne stopničke. V skoku v daljino je osvojila drugo, v teku na 60 metrov z ovirami pa tretje mesto, pri čemer jo je na 2. mestu prehitela srbska atletinja Milica Emini. Daljina:
1.	Brina Likar (Triglav) 6,06 m
2.	Maja Bedrač (Ptuj) 5,88 m
3.	Ana Grajžl (Kladivar) 5,76 m 60 m z ovirami:
1.	Joni Tomičič Prezelj (Olimpija) 8,38 s
2.	Milica Emini (Mass) 8,52 s
3.	Maja Bedrač (Ptuj) 8,67 s »Pričakovan rezultat v skoku v daljino
je bil okoli šestih metrov, kar je Maja tudi dejansko zmogla. Nekateri nastavki so po dolgem tekmovalnem premoru zelo dobri, v naslednjem obdobju si želimo rezultate seveda stopnjevati,« je dejal trener Aleš Bez-jak in se dotaknil še naslednjih ciljev: »Z dobrimi treningi lahko pride do 6,20 metra, kar bi bil dober vmesni cilj. Glavni cilj sezone pa je nastop na evropskem prvenstvu U23, za kar pa bo treba najprej preskočiti normo 6,20 metra.«
Jože Mohorič, Štajerski tednik
V hvaležen spomin		
i.	Milan Kozel, Dražerici 33b.	
2.	Majda Piritarič, Zg. Hajdina lOa.	
3.	Lidija Kiseljak, Gerečja vas 112.	
4.	Terezija Vogrinec, Gerečja vas 74.	
5.	Janja Firbas,Zg. Hajdina 138.	
6.	Marija Šimek, Hajdoše 34a.	
7.	Frančiška Vidovič, Skorba 57a.	
8.	Matilda Verlek,Zg. Hajdina 12a.	
9.	Kristina Krajnc, Slovenja vas 21 a.	
10.	Franc Zagoranski, Hajdoše 101.	
11.	Martin Zagoranski, Hajdoše 101.	
12.	Armin Cestnik, Zg. Hajdina 108.	
13.	Ana Fric, Slovenja vas 30a.	
63
April 2021
Svetovni dan zdravja tudi v letu 2021 v znamenju
covida-19
»Zgradimo pravičen in zdrav svet« je geslo, pod katerim poteka letošnji svetovni dan zdravja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravja (NIJZ) so ob tej priložnosti povedali: »Letošnji svetovni dan zdravja je posvečen trenutno najbolj aktualni javnozdravstveni temi - kako naš svet po covid krizi vrniti v sprejemljive tirnice življenja na način, da bo bolj pravičen za vse, ter da bomo vsi uživali več zdravja in blaginje. Epidemija covida-19 je še posebej razgalila številne neenakosti v zdravju, ki smo jim priča tako v lokalnih okoljih kakor med številnimi državami po svetu.«
d6ber tek
Slovenija
Nncianaliti progmrm □ p'ehnttii in lelesni dftjarfdsii M idravtt 2015-af»
Temi neenakosti bo treba posvetili več pozornosti, saj je še posebej izpostavljena zaradi covida-19 in ukrepov za njegovo zajezitev. Kot posamezniki in kot družba se moramo odzvati povabilu k sodelovanju v globalni kampanji za izgradnjo pravičnejšega in bolj zdravega sveta, saj gre za naš svet.
V Društvu Šola zdravja se pridružujemo iskanju boljših rešitev za delovanje naše družbe. Delamo glede preventive, ohranjanja in izboljšanja zdravja prebivalcev, kar je prepoznalo tudi Ministrstvo za zdravje, ki nas že šesto leto podpira. Naša osnovna dejavnost je jutranja telovadba »1000 gibov«. Tako ohranjamo in izboljšujemo zdravje prebivalcev. Skrbimo za spodbujanje rednega gibanja in telesne vadbe, ohranjamo zdravje za dolgo samostojno življenje, povečujemo delež gibalno aktivnega prebivalstva, vračamo voljo do življenja osamljenim in starejšim osebam, krepimo psihofizično kondicijo starejših, preprečujemo potek kroničnih bolezni ter prispevamo k zmanjšanju tveganja za razvoj depresivnih in anksi-oznih motenj.
Bistvo vsega je, da telovadimo na javno dostopnih zunanjih površinah, ne potrebujemo nobenih pripomočkov, niti drage športne opreme, in kar je najbolj pomembno, ni nobene vadnine, le letna članarina za delovanje društva, ki znaša 20 EUR. Pri nas so vsi enaki, neenakosti ne poznamo.
Vaje po metodi »1000 gibov« so enostavne in primerne za vsakogar. Gre za sklepne vaje, ki jih je sestavil zdravnik
2 j; .J J; t i- V r i. i«
Oru^Ujo Šol a id rnvtn j ajA ■ *
k______
nevrolog Nikolay Grishin in jih poimenoval »1000 gibov«. Vse vaje se izvajajo stoje, v večini naših skupin med 7.30 in 8. uro. V 30 minutah se razgibajo vsi sklepi telesa in vse mišične skupine. Začne se pri dlaneh, konča pa pri podplatih. S tem se ohranjajo funkcionalne sposobnosti in se dosežejo boljša gibljivost, okretnost telesa in ravnovesje. Pri vsakem gibu se nadzoruje tudi pravilno dihanje. Vsak dela po lastnih sposobnostih in zmožnostih. Vaje po metodi »1000 gibov« sicer lahko izvajate tudi sami doma, a je skupinska vadba v naravi veliko bolj zabavna in spro-ščujoča.
V izrednih razmerah (npr. epidemija) se prilagajamo in organiziramo jutranjo vadbo po internetu s pomočjo aplikacije Zoom v živo (povezava je javno dostopna na spletni strani društva), predvajamo posnetke telovadbe na kanalu YouTube in sodelujemo z lokalnimi televizijami, ki film »Metoda 1000 gibov« uvrščajo v svoj redni program. Tako naše vaje po metodi »1000 gibov« približamo tudi vsem tistim, ki nimajo interneta. Po koronavirusnem obdobju se bodo javne površine spet svetlikale v oranžnih odtenkih, saj je naša barva oranžna, tako da nas laže najdete in se nam priključite. Po preklicu izrednih razmer pa prisrčno vabljeni na jutranjo vadbo »1000 gibov«, da bomo skupaj na poti do bolj zdravega in pravičnega sveta.
Neda Galijaš
Cilj in namen društva je, da z organizirano jutranjo vadbo na prostem pokrijemo območje celotne Slovenije, in sicer tako, da bomo navzoči v vseh 212 občinah. Trenutno smo prisotni v 86 občinah, imamo 230 skupin in več kot 4700 registriranih članov.
64
April 2021
SVETUJEMO ZA VEČ ZDRAVJA
Alergije
Alergije so zelo pogoste sodobne bolezni, saj za njimi oboleva že vsaj 30 % prebivalcev razvitih držav. Na to vplivajo različni dejavniki sodobnega življenjskega standarda in dela. Industrijska proizvodnja uvaja vedno nove tehnologije in izdelke. Pridelava hrane poteka po drugačnih postopkih kot v preteklosti. Spremembe nastajajo v našem naravnem okolju, tako v zemlji kot v ozračju, dodaten dejavnik v načinu odzivanja organizma pa so tudi nenehne psihične in fizične obremenitve.
Razlike v pogostnosti po regijah razlagajo na podlagi razlik v pogostnosti pojavljanja dejavnikov tveganja. Na pogostnost alergijskih bolezni vplivajo starost, spol, rasa, genetski dejavniki, kajenje (aktivno in pasivno), izpostavljenost alergenom, higiena bivanja, onesnaženje zraka, velikost družine, pogostnost in vrsta okužb ter dejavniki prehrane. V zadnjih petnajstih letih sta medicinska in biološka znanost pojasnili številna dejstva in pojave, ki jih označujemo kot alergije. Dandanes v medicini vemo, kako se za alergije dovzetna oseba lahko brani ob stiku s snovmi, ki so alergene, ne glede na to, koliko jih je. Vemo tudi, da gre za različne tipe takih zavračanj, katerih posledica so neprijetni, bolezenski znaki v organizmu, kajti razvije se alergijska bolezen. Pri nekaterih se znaki alergije pojavijo takoj po stiku z alergenom, pri drugih šele po več urah in pri tretjih morda šele čez več dni.
ALERGIJA NA CVETNI PRAH ALI PREHLAD?
Če vas v pomladanskem času začnejo mučiti kihanje, voden izcedek, zamašen nos, draženje v grlu ter srbeče in pordele oči, včasih tudi glavobol, kašljanje, težko dihanje, razdražlji-vost in nespečnost, razmislite, kaj je vzrok vašega slabega počutja. Najprej izključite možnost navadnega prehlada, katerega simptomi so sicer podobni alergijskemu rinitisu, torej alergiji na cvetni prah ali senenemu nahodu, kot še imenujemo to alergijo, vendar med njima vendarle obstajajo razlike. Pri prehladu so simptomi prisotni dva tedna ali manj, pri senenem nahodu pa trajajo glede na to, kako dolgo smo izpostavljeni alergenom. Drugačna je tudi barva izcedka iz nosu - pri prehladu je rumenkasta, pri alergiji pa je izcedek prozoren in voden. Pri alergiji tudi ni povišane telesne temperature in bolečin v sklepih in mišicah, medtem ko so ti simptomi pri prehladu pogosti.
Najbolj osnoven pristop zdravljenja senenega nahoda je izogibanje izpostavljenosti alergenom v največji možni meri. Med najpogostejše alergene sodijo ambrozija, leska, jelša, topol, jesen, breza, platana, hrast, trave, trpotec, pravi kostanj in pelin. Zato se najprej informirajte o času cvetenja rastlin, katerih pelod povzroča vašo alergijo. V lekarni imamo koledar cvetenja. Če vas zanima, pridite v lekarno in povprašajte po njem. V Sloveniji se začetek cvetnega obdobja začne že januarja, največ alergenih rastlin pa cveti aprila
in maja, zato bodite sedaj še posebej pozorni. Ravnajte se po pelodnem koledarju in spremljajte pelodno napoved, ki daje podrobne dnevne informacije o koncentraciji pelodov v zraku. Biometeorološko napoved, ki vključuje te podatke, najdete na spletni strani Agencije RS za okolje (arso.si) v zavihku Vreme med Napovedmi in podatki. Pelodom se lahko izognete na več načinov:
-	pri čiščenju uporabljajte vodne sesalnike;
-	iz stanovanja odstranite preproge in plišaste igrače;
-	po prihodu domov se takoj oprhajte, si umijte lase in preo-blecite v sveže obleke; če živite v mestu, ne prezračujte prostora proti večeru, če pa živite na podeželju, se prezračevanju izogibajte med 5. in 10. uro;
-	med vožnjo zapirajte avtomobilska okna;
-	perilo sušite v sušilnem stroju ali v notranjih prostorih;
-	hišne ljubljenčke po sprehodu vestno oprhajte; -med gibanjem v naravi zaščitite oči z očali. ZDRAVLJENJE
Pri zdravljenju sezonskega alergijskega rinitisa se najpogosteje uporabljajo antihistaminiki v obliki sirupa in tablet, prvi so namenjeni otrokom, drugi pa odraslim. Če vam pogosto teče iz nosu in/ali je zamašen, vam zdravnik lahko predpiše tudi kortikosteroidna pršila za nos (obstajajo tudi kortikosteroidi v obliki kapljic za oči in tablet), izrazito neprijetne simptome pa si lahko lajšate tudi z dekongestivnimi kapljicami, ki so v lekarnah na voljo brez recepta. Te kapljice lahko uporabljate samo nekaj dni, saj prekomerna uporaba vodi v kronične poškodbe nosne sluznice in celo odvisnost od izdelka.
V lekarni imamo tudi druge izdelke, s katerimi si lahko lajšamo težave. Ena izmed njih je fiziološka raztopina v obliki pršila ali kapljic, ki sluznico vlažijo in istočasno izpirajo alergene, hkrati pa si tako olajšate dihanje in umirite kihanje. Pomagate si lahko tudi z uporabo kapljic za nos ali oči, ki vsebujejo ectoin. To je naravna molekula, ki z zmanjševanjem vnetja in stabilizacijo membrane ščiti celice. Alergenom prepreči, da bi prešli v sluznico in tam povzročili alergijsko reakcijo. Svetovala bi vam, da jih začnete uporabljati trikrat na dan še pred začetkom sezone cvetenja. Ob redni uporabi do konca sezone cvetenja si lahko alergijsko reakcijo ublažimo. Oboje se dobi v lekarni brez recepta.
Ne smemo pa pozabiti na homeopatska zdravila, ki so pri alergijah na cvetni prah zelo učinkovita. Ob pravilni izbiri in uporabi teh zdravil lahko alergijske reakcije, ki so nastale v telesu, zelo zmanjšamo.
Metoda Meško Žitnik, mag. farm.
Lekarna pri Sv. Martinu Zg. Hajdina 44a 02 620 78 87 ¡nfo@lekarna-martin.si
65
April 2021
Namesto tretjega SVITanja po hajdinsko
Če drži, da v tretje gre rado, bi 21. marca 2021 morali na Hajdini organizirati tretjo okroglo mizo o problematiki boja proti raku na debelem črevesu. A smo tudi na tem področju kot leto pred tem zaradi pandemije začasno ustavili aktivnosti, ki bi privabile večje število udeležencev. To pa ne pomeni, da ne bi smeli v besedi in sliki obuditi nekaj spominov na dogajanje v desetletju, ko nas je Program SVIT v Društvu žena in deklet občine Hajdina potegnil v svoje preventivno kolesje.
Hajdinčanke smo že na miklavže-vo, leta 2010, ob obisku Marije Lili Gričar iz Občine Kranjska Gora, ki je premagala raka, stopile skupaj in ob podpori župana mag. Stanislava Glažarja začele aktivnosti, da bi čim širši krog svojih soobčanov prepričale o pomenu pravočasnega odkrivanja bolezenskih znakov, iz katerih se lahko razvije rak na debelem črevesu in danki. Veseli smo bili medijske podpore Štajerskega tednika, Haj-dinčana, Večera, Slovenskih novic, SIPTV in GEATV, ki so zelo korektno poročali o naših prizadevanjih. S pomočjo elektronske pošte smo k sodelovanju povabili županjo in župane drugih občin v Spodnjem Podravju ter predsednike društev in klubov. Več kot 160 se nas je zbralo na prvi okrogli mizi v GH Primus, kjer smo 21. marca 2011 širši javnosti predstavili pomen preventive, ki jo je takrat že dve leti izvajal Inštitut za varovanje zdravja. Z urednico Hajdinčana Tatjano Mohorko sva posneli in s Francijem Voglarjem iz SIP TV smo za predvajanje pripravili 20-minutno oddajo informativno oddajo o Programu SVIT.
Posledica vsega tega je bila, da se je odzivnost na vabila, ki so jih prejemali občani, starejši od 50 let, v Občini Hajdina dvignila skoraj za 30 %. Postali smo primer dobre prakse in naše izkušnje smo predstavili tudi na različnih dogodkih, ki jih je organiziral preimenovani Nacionalni inštitut za javno zdravje. Čeprav smo na začetku svoje delo zastavili ob strokovni podpori ZD Ptuj z di-
rektorico Metko Petek Uhan in Urošem Železnikom in ZD Jesenice, smo naše vezi spletli tudi z ZD Ormož in tamkajšnjim Društvom za osteopo-rozo. S Cilko Špindler, pomočnico direktorice ZD Ormož in prav tako ozdravljenko po raku na debelem črevesu, sva leta 2013 skupaj nastopili na zboru članic Zveze kmetic Slovenije na Trojanah in avgusta tudi na njihovih državnih igrah, ki so bile na Rogli. O naših izkušnjah smo seznanili tudi udeležence mednarodnega simpozija o preventivnem Programu SVIT, ki je bil leta 2014 v Ljubljani. Beseda SVIT je postala stalnica in z njo smo »okuževali« vse, s katerimi smo prišli v stik: tajnice, gasilce, nogometaše, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, društva kmečkih in podeželskih žena, upokojence, pevske skupine idr., skratka vse, ki bi lahko to informacijo razširili v svojih krogih do sorodnikov, prijateljev in znancev, ki jih je že obiskal abraham, pa vse do tistih, ki še niso dopolnili 75 let. Ker pa vemo, da smo starši in stari starši najbolj dojemljivi za vprašanja, ki nam jih zastavijo naši najmlajši družinski člani, smo peto obletnico SVITanja po hajdinsko 21. marca 2016 izvedli na treh mestih. Verjetno najpomembnejši je bil prvi del, ki nam ga je pomagala organizirati Osnovna šola Hajdina. Maketo debelega črevesa smo postavili na ploščadi ob šoli in vsi otroci iz Vrtca Najdihojca ter učenci vseh devetih razredov so se s svojimi učitelji sprehodili skozi črevo. Mladi bodoči zdravniki so jim na njim razumljiv način pojasnili vlo-
go Strička Svita, ki njihovim staršem dedkom in babicam, ko dopolnijo 50 let, začne pošiljati vabila k sodelovanju za pregled vzorcev blata. Pojasnili so jim tudi pomen zdrave prehrane, ki prav tako vpliva na delovanje prebavil. Pokazali so jim pismo strička Svita in epruvetki, v katerih je treba odposlati vzorčke blata NIJZ. Otroci so z zanimanjem poslušali pripoved in vesela sem bila komentarjev, ki sem jih slišala še dolgo po tem iz ust mojih znancev. Pomembno je bilo, da je beseda SVIT prišla v družine. Po opoldanski predstavitvi pred po-slovno-stanovanjskim centrom na Hajdini smo se na večer zbrali v dvorani gasilskega društva, kjer je potekala druga okrogla miza (s štirimi vogali). Polna dvorana udeležencev je z zanimanjem prisluhnila Karmen Panikvar, pomočnici direktorice ZD Ptuj in referenčni sestri v Ambulanti v Kidričevem, ki je spregovorila o raku na črevesju, kije pravi tihi ubijalec. Predstavila je tudi način, kako se ga lahko pravočasno ubranimo. Prvi korak k temu je podrobno opisan v ovojnici, ki jo vsakdo, ki se odloči sodelovati v presejalnem Programu SVIT, prejme na dom. Svoj del je dodala tudi Marija Hanželj, strokovna sodelavka v mariborski enoti NIJZ. Svojo izkušnjo o borbi z rakom je predstavila gostja Marija Hrvatin, ki je o tem napisala knjigo in v njej nazorno opisala vse svoje občutke, stiske, upe in pričakovanja. Po zaslugi Programa SVIT je bila pravočasno operirana in ozdravljena.
66
April 2021
11
Namesto tretje okrogle mize izkoriščam to priložnost, da vse, ki ste učakalipol stoletja, s tem prispevkom povabim, da odprete ovojnico Programa SVIT, izpolnite vprašalnik in jo čim prej vrnete pošiljatelju. Ko pa pride nova ovojnica z epruvetkama, pa si dve jutri vzemite pet minut časa za svoje zdravje. Če bi se zgodilo, da bi bil izvid slučajno pozitiven, se ne prestrašite. V najboljših rokah boste, ko bodo zdravniki poskusili ugotoviti sledi krvi v blatu. Na ta način bodo vsakomur lahko hitro pomagali pri odpravi težav in vaši malčki bodo še dolgo lahko uživali vašo ljubezen. Moram pa poudariti, da je treba na pošto Programa SVIT odgovoriti vsaki dve leti. Ni dovolj samo enkrat!
Spomin na okroglo mizo marca 2011 v hotelu Primus, ki je bila zelo odmevna. Silvestra Brodnjak (prva na desni), ambasadorka Programa SVIT.
SVITanje v OŠ Hajdina Foto: SB
Vesela sem, da smo v Občini Hajdina trije ambasadorji Programa SVIT - poleg naju z Zlatko Strmšek tudi župan mag. Stanislav Glažar. Zlatka je zaslužna za to, da je njen mož Srečko po enajstih letih, odkar mu je SVIT odkril raka, še vedno med nami, da se dobro počuti in rad deli svojo izkušnjo z vsakim, ki ga vpraša o poteku
bolezni in zdravljenju. Kot članica UO Zveze kmetic Slovenije skrbi za promocijo Programa SVIT med ženskimi društvi v okviru zveze. Naš župan pa je bil med svojimi 210 kolegi leta 2010 tisti, ki je v trenutku, ko sva s predsednico Društva žena in deklet občine Hajdina Marijo Pulko prišli s pobudo o SVITanju do njega, v celoti podprl
naše zamisli. Kot funkcionar je prisoten v različnih krogih, kjer lahko s svojo besedo in vzgledom pomaga k še večji odzivnosti povabljenih v Program SVIT, zato računamo na njegovo podporo tudi v prihodnje.
Silvestra Brodnjak, ambasadorka Programa SVIT
FizioValeri - zasebna fizioterapija v Hajdošah
Mlada podjetnica Teja Bauman Zagoranski iz Hajdoš je že kmalu po osnovni šoli vedela, da bo fizioterapevtka, in ta svoj poklic danes opravlja z veliko ljubezni in predanosti. Sredi minulega leta seje podala na zasebno pot in ob novi družinski hiši je odprla fizioterapevtsko ambulanto - FizioValeri. Za Občino Hajdina je prva zasebna fizioterapevtska ambulanta velika pridobitev.
Teja je bila že od nekdaj polna energije, imela je dobre zamisli in predvsem pogum, zato ni nič čudnega, da se je že zelo mlada podala na različna izobraževanja, saj je želela postati dobra terapevtka, spoznati človeško telo ter dobiti čim boljši občutek za kostne strukture, mišice, mehka tkiva idr. Prve individualne izkušnje v smislu preventive in gibanja nasploh je pridobila v telovadnici, kjer je postala zelo zaželena vaditeljica vad-
be 12 rund v Dejan Zavec Gymu. Te vadbe še ni opustila, pridno že dela program za novo sezono, ki se začenja v teh dneh, po sprostitvi nekaterih ukrepov, ob tem pa Teja potrdi, da je bila to odskočna deska glede izvajanja individualnih terapevtskih vaj in da ji je dodatno povečevala zanimanje za delovanje lokomotornega sistema človeka. Ob vsem tem se je še veliko izobraževala na področju izvedbe terapevtskih vaj
in vodenja skupinskih vadb. V času študija je pridobivala praktično znanje in izkušnje s področja fizioterapije v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, UKC Maribor, Termah Laško, Termah Ptuj in ZUDV Dornava, kjer je eno leto opravljala volon-tersko delo kot študentka fizioterapije. Po opravljeni diplomi in strokovnem izpitu pa so bila vsa Tejina izobraževanja usmerjena v fizioterapijo.
67
Fizioterapevtka Teja Bauman Zagoranski v svoji zasebni ambulanti
Tejini sodelavki, v sredini Tejina mama Valerija in ob njej maserka Maja Kampl
Še preden se je Teja odločila za samostojno fizioterapevtsko pot, je iskala priložnosti za nove izzive, nabirala je izkušnje in se ob prvi pravi priložnosti pridružila mami Valeriji, ki je ob frizerskem salonu odprla še nego telesa Valeri. Tam je Teja še bolj vzljubila svoj poklic, delo s strankami in pravi: »Lajšati bolečine je božansko delo.« Ob vsem tem ji veliko pomenijo tudi petletne izkušnje, ki jih je kot zaposlena diplomirana fizioterapevtka pridobila v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec. Tam sta bila sicer delo in pristop fiziotera-pevta drugačna, kot ju imaTeja danes v svoji ambulanti, kjer sta ji omogočena bolj specifična individualna obravnava in individualno svetovanje. TEJA BAUMAN ZAGORANSKI: »ODGOVORNOST ZA USPEŠNO REHABILITACIJO IMATUDI VSAK POSAMEZNIK« Ponavadi se v ambulanti oglasijo stranke z bolečinami, ali zaradi deformacij, degeneracij na različnih delih telesa ali pa zaradi stanja po operaciji ali poškodbi, največ v hrbtenici. Teh ni malo, pravi Teja in dodaja: »Veliko fizioterapevtskih obravnav izvajamo zaradi diagnoze hernija diska in išias, bolečin v vratnem in prsnem delu hrbtenice, artroz kolen in kolka, bolečin, poškodb v ramenih, kalcinacij, teniških komolcev, trnov v peti, poškodb vezi v kolenu, pogosta poškodba je tudi zvin gležnja in še bi lahko naštevala. Obravnava temelji na natančnem pregledu, analizi in individualnem pristopu. Za odpravo vzroka bolezenskega stanja ali poškodbe ter posledično za lajšanje in odpravljanje bolečine pa si v FizioVa-leri prizadevamo s strokovnim znanjem in izkušnjami. Ob tem je treba poudariti,
da ima zraven vsega naštetega odgovornost za uspešno rehabilitacijo tudi vsak posameznik. Pomembno je, da so ljudje tudi po opravljenih obravnavah pripravljeni delati še sami in svoj čas posvetiti izboljšanju in ohranjanju psihofizičnega stanja.«
Sicer pa je Teja v zasebni fizioterapi-ji usmerjena v izvajanje rehabilitacije po različnih poškodbah in operacijah ter fizioterapijo po kroničnih, degenerativnih obolenjih. Izvaja manual-no obravnavo, trigger point terapijo, električno protibolečinsko stimulacijo, terapijo z ultrazvokom, individualne vaje, vakuum/cupping terapijo (terapija z ventuzami), kinezio taping (aplikacija kinezioloških trakov) idr. Tako je v FizioValeri od ponedeljka do petka, vikendi pa so le izjemoma zasedeni, saj se Teja v tem času želi bolj posvetiti svoji družini in drugim aktivnostim, za katere ji čez teden zmanjka časa. POLEG FIZIOTERAPIJE ŠE TERAPEVTSKE MASAŽE, ROČNA LIMFNA DRE-NAŽA, PEDIKURA IN SAVNA Ponudba storitev pod skupnim imenom Valeri je še nekoliko bolj obsežna, saj izvajajo še različne masaže - od masaže celega telesa do terapevtske masaže hrbtenice, ročne limfne drenaže, tudi pedikure, za razvajanje pa je pika na i še savna. Teja vseh naštetih storitev v podjetju ne bi zmogla opravljati sama, zato je ob njej sodelavka Maja Kampl, v frizerskem salonu pa za zadovoljstvo strank skrbi Tejina mama Valerija. Ob tem naštevanju Teja doda: »S svojim delom strankam dajemo priložnost, da si vzamejo čas zase, se sprostijo, poskrbijo za svoje telo in izboljšajo
svoje počutje.«
Teja se na tej točki zagotovo ne bo ustavila, saj ji ne manjka mladostne energije, idej in podpore v družini, a za zdaj ostaja skrivnostna in pravi: »Pustite se presenetiti. Moj moto Go With The Flow, v slovenščini Pojdi s tokom, in še drugi Never Give Up, v slovenščini Nikoli ne obupaj, pomenita, da se ne želim ustaviti in grem naprej. V življenju sem spoznala, da je zelo pomembno, da poslušaš sebe in v sebi najdeš zadovoljstvo, srečo, potem je to to in si na pravi poti. Naložba vase je najboljša naložba, ki se vedno povrne, in tega se moramo vsi zavedati. Rada imam svoj poklic, obožujem svoje delo, hvaležna sem strankam, ki se vračajo v našo ambulanto in salon, s tem pa samo potrjujejo, da delamo dobro in so zadovoljne z našimi storitvami.«
TM
/

SEBNA FIZIÜTERAPIJA
lUtHNMZIHWIH S PJVifflSt 7« 3Í®
TOA &WMAN iACOflANSRL 0J1 494 09!
H^f^gle /Jb. 22&5HqJdbia r ?líi víilr'iít&iwni: rftir.
M mrf.'üim
'_I
68
April 2021
Pozeba zelo prizadela sadovnjak pri Nemčevih
Aprilske pozebe zadnja leta niso nič nenavadnega. Najhujšo škodo pozebe so utrpeli sadjarji, posledice pa bodo čutili tudi vinogradniki in celo čebelarji. Škoda po pozebi je zelo obsežna, kar smo se lahko prepričali tudi v manjšem sadovnjaku družine Nemec v Dražencih, kjer te dni pogledujejo k cvetom in upajo, da bo jeseni vsaj nekaj domačega sadja.
Takoj po pozebi seje Milan Nemec odpravil med cvetoča drevesa. Prerezal je kar nekaj cvetov in v vseh je pestič žal počrnel. Foto: arhiv Nemec
V lepo urejenem sadovnjaku, ki je lani dobil tudi novo ograjo, nedaleč od rastlinjaka in stanovanjske hiše - vse skupaj je na dobrih 30 arih zemljišča - imajo Nemčevi posajenih okrog 200 jablan, 30 breskev različnih sort, nekaj sliv in češenj. V sadovnjaku najdemo še orehe, lešnike, kostanje in različno jagodičevje. Vse to lepo raste v sožitju, kar nam ob obisku potrdi tudi Milan Nemec, ki v času upokojitve nadaljuje svoje nekdaj zanimivo »službeno« delo v KGZ Maribor.
»Pozeba spomladi nas ni doletela prvič, tudi lani nas je prizadela, a ni bilo tako zelo hudo kot letos,« pove Milan in doda, da so mu strokovnjaki že napovedali, da bo po prvih ocenah imel morda le 10 odstotkov pridelka. Takoj po pozebi je prerezal kar nekaj cvetov in v vseh je bil pestič črn, kar je zelo slabo, pravi Milan, ki seje po svojih zmožnostih boril s pozebo, uporabil pa je aminokisline.
Pogled v zasnežen sadovnjak Nemčevih v Dražencih, ki ga je aprilska pozeba močno prizadela.
»Ukrep po pozebi je bil kombinacija aminokisline in alg. Škropil sem pet dni po pozebi. Uporabil sem veliko količino vode, dobro sem žalil in ob pravem času sem škropil pred pozebo in po njej. Bomo pa videli, kakšen bo sploh učinek vsega tega. Bojim se, da ne bo nekih razlik med osnovnim škropljenjem in tistim pred pozebo in po njej.«
Vsa leta dela po nasvetih kmetijskega zavoda, sadjarjem pa lahko le svetuje, da škropljenje po petih dneh spet ponovijo z enakim pripravkom, ob tem pa dodaja, daje treba normalno škropiti še proti škodljivcem in drevesom narediti dobro zaščito.
»Sneg v osnovi ni bil škodljiv, huje je bilo, ko se je stopil in je nastala zmrzal. Če bi ostal na vejicah, bi bil kot izolator, a se je zgodilo drugače, na žalost. Če bi drevesa pokril, ne bi naredil nič koristnega, bolj koristno bi bilo kurjenje v nasadu, s tem bi dvignili temperaturo za 2-3 stopinje, a se nismo odločili za to. Proti pozebi pa je prav gotovo najbolj koristno oroše-vanje, kar je v našem sadovnjaku neizvedljivo, povrhu pa je še investicija predraga,« je še povedal Milan Nemec, ki mu kot ljubiteljskemu sadjarju ni lahko razmišljati o škodi, ki jo je povzročila letošnja pozeba. Po njegovem se bo prava ocene škode videla šele konec maja, ko drevesa odvržejo odvečne plodove. Sredi aprila je slika v Nemčevem sadovnjaku žalostna, a vdružini, kije predana delu v sadovnjaku in na vrtu, ostaja optimizem za prihodnost, ki bo zagotovo prinesla tudi dobre in obilne letine.
TM
69
April 2021
Koruzna vešča
Eden najpomembnejših škodljivcev koruze v Evropi je koruzna vešča (Ostrinia nubilalis). Od gojenih rastlin napada tudi krompir, sojo, sončnice, papriko, paradižnik idr.
Škodo povzročajo gosenice koruzne vešče, ki se najprej hranijo s povrhnjico mladih listov, nato pa vrtajo rove v steblih in storžih, grizejo zrna pod ličjem ali pa se hranijo na metlicah in včasih tudi na pecljih storžev. Ob iz-vrtinah so ponavadi vidni iztrebki gosenic. Posledice so padanje koruznih storžev ter lomljenje in poleganje koruze, kar otežuje žetev pridelka in povečuje izgube pri žetvi.
Gosenica koruzne vešče prezimi v spodnjih delih koruznih stebel, pogosto tudi v koruznih storžih in rastlinskih ostankih nekaterih samoniklih rastlin. Najpomembnejši vir škodljivke so spodnji deli stebel, ki ostanejo na njivah po spravilu. Preventivni ukrep zmanjševanja populacije koruzne ve-
Gosenica koruzne vešče. Foto: J. Miklavc	Poškodba listja, ki jo povzroči koruzna vešča. Foto:
T. Horvat
Poškodbe, ki jih povzroča gosenica koruzne vešče na storžu (levo) in steblu (desno) koruze. Ob izvrtinah so vidni tudi iztrebki gosenice. Foto: J. Miklavc
šče je mulčenje koruznih ostankov po spravilu koruze. Eden najučinkovitejših ukrepov za zatiranje koruzne vešče pa je popolno zaoravanje koruznice v jesenskem času. V zaorani in z zemljo pokriti koruznici gosenice propadejo. Spomladansko zaoravanje koruznice je, posebno v sušnih obdobjih, manj
učinkovito kot jesensko. K zmanjšanju napada koruzne vešče veliko pripomoreta tudi ustrezen kolobar in setev koruze čim dlje od lanskih koruzišč.
Leonida Lešnik Timotej Horvat KGZS - Zavod Maribor
Na pokopališču odlagamo samo tiste odpadke, ki so tam nastali
V tokratnem Hajdinčanu želimo spomniti na pravilno ločevanje odpadkov, hkrati pa tudi na pravilno odlaganje odpadkov na pokopališču. Posode za odpadke so na pokopališču označene za sortiranje odpadkov, vanje pa ne spadajo odpadki, ki so pripeljani od doma. Če smeti niso sortirane, kot je označeno na posodah, jih poberejo kot mešane odpadke, odvoz pa je najdražji. V zabojnike za odpadle sveče spadajo samo sveče, če pa so pomešane še z drugimi odpadki (karton, plastika, ikebane, drugi odpadki), jih je treba prebrati, kar posledično spet dvigne ceno odvoza. Zato uporabnike in obiskovalce pokopališča vljudno prosimo, da na pokopališču odlagajo samo odpadke s pokopališča, in to v posode, ki so temu dejansko namenjene.
Občinska uprava
70
April 2021
PRAVILNO LOČEVANJE ODPADKOV
Vsi lahko pripomoremo za boljši jutri, pa naj bo še tako majhen del.
LOČUJMO ODPADKE!
©
*» v
PRAVILNO
Časopis, revije, embalaža iz papirja, kartona, lepenke, valovite lepenke, knjige, zvezki, telefonski imeniki, reklamni prospekti, katalogi, pisemski in ovijalni papir,...
©
PRAVILNO
Embalaža iz umetnih mas,
ovojne folije, plastenke iz
PET sestavljenih snovi, stiropor, ostali izdelki
iz PE, PET, PVC, zabojniki, lončki, nosilne
vrečke, čista in izpraznjena plastična embalaža
(embalaža jogurtov, margarine,...)
A
Ostanki sadja in zelenjave, ostanki hrane, jajčne lupine, ostanki kave, filtri čaja, rez dreves in grmovja, sadni olupki, papirnati robčki, prtički, papirnate brisače, zemlja za rože, rezano cvetje, perje, košnja trave, listje,
PRAVILNO
NEPRAVILNO
x
Embalaža mleka in sokov, kartonski in kopirni papir, masten in prozorni
papir, folije iz umetnih mas, higienski papir, vreče za krmila, vreče za cement,...
NEPRAVILNO
x
Papir in karton, kovine, lepenka, steklo, doze deodorantov in ostalih sprejev (nevarni odpadki),...
X
NEPRAVILNO
Plastične vrečke, sintetične ali s kemikalijo obdelane snovi, mineralna olja, ter ostale tekočine, vrečke za oglje in briketi, mešani komunalni odpadki, steklo, kovine, plastika
PRAVILNO
Talne obloge, PVC lepilni trakovi, obvezilni material, odpadki iz gume in usnja, vrečke iz sesalnikov, zobne ščetke, tapete, fotografski papir, brusilni papir, keramika, porcelan (manjša količina) nogavice, plasten papir, plenice, lasje, ohlajen premogov pepel,...
X
kovine,
NEPRAVILNO
Ostanki blaga, steklo, biološki odpadki, papir, karton, kosovni odpadki, nevarni odpadki, embalažni material, plastika, sestavljeni material,...
BODIMO ODGOVORNI!
KOMUNALA PTUJ
KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D
Puiova ulica 10. SI - 2250 Ptu|. Sloveni|a
T«l«fno 07 787 5111 Telefax 02 771 36 01
ID SICS735C7C Matična ilevilka 5321387000 TRR NKBM 04202 0000280870
MotlKnta odhcnott
S2	□
a	ClUilK pMJAJfU poletje
www.komunala-ptuj.si
71
Na kmetiji Glažar v Agromatu ponujajo kmečke dobrote s slovenskih kmetij
Po domača jajca, mlečne izdelke, domače rezance, bučno olje, marmelade in druge kmečke dobrote se lahko od petka, 2. aprila, kupci odpravijo na kmetijo Glažar v Hajdoše, kjer so postavili Agromat s pestro ponudbo svežih in kakovostnih dobrot. Dobrote so skrbno izbrane in spravljene v hajdoško korpo, ki jo s hajdoškimi pletarji želijo promovirati tudi na tak poseben način.
»V naši hajdoški korpi so same odlične in nagrajene kmečke dobrote, saj smo prepričani, da je le domače in doma pridelano najboljše,« je povedal Roman Glažar. Prepričan je, da ljudje v tem okolju potrebujejo nekaj novega v ponudbi, predvsem pa dobrega, domačega, kakovostnega in po sprejemljivi ceni. Vse to nudijo v Agromatu - hajdoški korpi, ki jo sproti polnijo, ponudbo v njej pa bodo spreminjali vsaka dva meseca.
Sicer pa so posebni avtomati s ponudbo kmečkih dobrot po Sloveniji že postali dokaj uveljavljeni in dostopni, kupci so jih zelo dobro sprejeli, saj je dostop do teh avtomatov preprost, varen, poteka brez neposrednega osebnega stika, kar je v teh drugačnih časih še kako pomembno.
V Hajdoški korpi so v aprilu in maju v ponudbi: domača jajca pašne reje kmetije Glažar, mlečni izdelki kmetije Hecl, domače testenine kmetije Lužnik, bučno olje kmetije Svenšek, marmelade Sadjarstva Ficko in med družine
V Hajdošah na kmetiji Glažar so poslej v posebnem avtomatu na voljo same kmečke dobrote. Foto: TM
Žumer. V neposredni bližini Agromata si lahko nabavite tudi hajdoško olje oljne ogrščice kmetije Brodnjak, predlagajo na kmetiji Glažar, kjer so z odzivom prvih kupcev zelo zadovolji, saj ti prihajajo vsak dan in kupujejo dobrote iz Agromata.
Besedilo in foto: TM
«;K<nfvr
¡¡¡SltoP»
Novost v ponudbi kmetije Glažar je pritegnila številne kupce, pri Agromatu pa se radi oglasijo tudi najmlajši. Foto: arhiv Zolotic