Mostovi 2005 Predstavlja se vam Klemen Jelinčič - Boeta
Mojca M. Hočevar
PREDSTAVLJA SE VAM
INTRODUCING
Klemen Jelinčič - Boeta
Malokdo ve, da je med člani DZTPS že ne¬
kaj let tudi prevajalec za hebrejščino - jezik,
ki ga najpogosteje povezujemo z Biblijo, zla¬
sti s Peteroknjižjem, in verjetno redkeje z znan¬
stvenim in tehniškim prevajanjem. Sociolog
in kulturni antropolog Klemen Jelinčič - Boe¬
ta, ki je v društvu edini prevajalec za hebrej¬
ščino, nam je o prevajanju tega več tisoč let
starega jezika, o judovstvu in slovenstvu pri¬
jazno pojasnil kar nekaj ključnih pojmov in
pri tem razgrnil še veliko drugih zanimivo¬
sti.
Kakšen jezik je pravzaprav hebrejščina?
Hebrejščina je seveda star jezik in celotna
Stara zaveza je napisana v hebrejščini; je sve¬
ti jezik, ampak danes je to popolnoma nava¬
den pogovorni jezik v Izraelu, kar je bilo še
pred sto leti nepojmljivo. Namreč, okoli tisoč
petsto let je bil to mrtev jezik, ki se je upo¬
rabljal samo pri bogoslužju in pisanju, ne pa
pogovorno in poznamo srednjeveško hebrej¬
ščino. Današnja, moderna hebrejščina ali ivrit
je utemeljena na biblijski hebrejščini in Izra¬
elci lahko berejo Sveto pismo v izvirniku. Zdi
se mi, da je primer hebrejščine edini primer
Uspešne oživitve mrtvega jezika.
Katere so njene najopaznejše značilno¬
sti v primerjavi s slovenščino?
Hebrejščina je semitski jezik in s tem zelo
drugačna od indoevropskih jezikov, ki jih
Poznamo v Evropi, še predvsem romanskih,
germanskih in slovanskih. Jezik je zgrajen
drugače. Na primer, pri glagolih pozna obli¬
ko za ženski in moški spol v sedanjiku, ni se¬
danjika glagola biti, ni glagola imeti - to po¬
meni, da ni mogoče reči jaz sem ali jaz imam.
Celoten jezik je zgrajen na podlagi korenov
in v tem je podoben slovenščini, saj lahko iz
enega korena izpelje ogromno besednih ob¬
lik, tako kot latinščina in drugi stari jeziki.
Ste se hitro naučili hebrejsko?
Ne, hebrejsko se nisem naučil hitro; da sem
sploh slišal jezik, torej razločil besede med
seboj, sem potreboval nekaj mesecev, po pri-
95
Foto:AlešČernivec/dokum ntacijaD la
Mojca M. Hočevar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 95-102
bližno pol leta sem nekaj že spravil skupaj,
ampak zares sem spregovoril šele po kakš¬
nem letu in pol. Težava je v tem, da ne moreš
brati, če pred tem ne poznaš besede, ki jo že¬
liš prebrati, saj hebrejščina večinoma ne zapi¬
suje samoglasnikov.
Veliko prevajate iz hebrejščine v sloven¬
ščino in v nasprotni smeri?
Prevodov v obe smeri ni ravno veliko, če¬
prav vsako leto več. Sedaj je večina prevodov
besedil iz turizma, a tu so vedno tudi besedi¬
la takšne ali drugačne svetosti. Na novo sem
prevedel že kar nekaj citatov iz Biblije.
Imamo Slovenci že prevedenih kaj lite¬
rarnih del iz modeme hebrejščine? Bi si že¬
leli kaj prevesti?
Za zdaj le eno in še to sem prevedel pred
kakšnim mesecem. Gre za roman Levji med
Davida Grossmana, ki bo izšel prihodnjo je¬
sen v zbirki Miti Mladinske knjige. Vsa druga
literatura je iz hebrejščine prišla k nam prek
angleških ali nemških prevodov. Na novo bi
rad prevedel Pet Mojzesovih knjig in še kakšno
knjigo Amosa Oza in A. B. Jehošue.
Kaj pa iz slovenščine v hebrejščino?
Tudi iz slovenščine ni v hebrejščino pre¬
vedenega skoraj nič. Tu vidim svojo nalogo
predvsem v prevodu maminih knjig, Pilo ni
doma in Ptičja hiša, s čimer se imam namen za¬
četi ukvarjati že kmalu.
Prevedli ste tudi nekaj šansonov iz jidi-
ša ...
To je bil krasen projekt z Vito Mavrič, ki je
v slovenščini čudovito zapela nekaj jidiš pes¬
mi. S tem projektom se bova še ukvarjala in
še ni končan. Izjemno je bilo delati z njo in
vzpostavila sva pravi ustvarjalni stik.
Iz katerih jezikov še prevajate?
Prevajam še iz angleščine in srbščine, hr¬
vaščine in vseh drugih jezikov, nastalih iz ne¬
kdanje srbohrvaščine. Prevajal pa sem tudi
že iz nemščine, ruščine, latinščine in celo slo-
vaščine.
Zanimivo je, da ste prvi v slovenščino
prevedli Koran. Iz katerega jezika ste pre¬
vajali ter kako bi kot sociolog in kulturni
antropolog ovrednotili pomen svetih spi¬
sov?
Prevajal sem ga predvsem iz bosanskega in
hrvaškega jezika, vendar s pomočjo angleš¬
čine in ruščine. Osnova pa je vseeno bosan¬
ska različica. Za prevod sam sta bili nujni po¬
polna posvetitev in absolutna inspiracija, ker
samo takšen lahko je sveti spis. Svetim spi¬
som pripisujem izjemen pomen, oblikova¬
li so civilizacije, bili so večen navdih za vse
vidike življenja od črke zakona do umetno¬
sti in tudi danes se mi njihov pomen ne zdi
nič manjši, mogoče manj očiten, a naša pod¬
zavest deluje z istimi motivi in arhetipi kot
sveti spisi.
Judje in kristjani imamo skupno Sveto
pismo Stare zaveze. Se morda Tanah (he¬
brejsko Sveto pismo) kaj razlikuje od Sve¬
tega pisma, ki ga imamo Slovenci od leta
1996 v prevodu iz izvirnih jezikov?
Judovski Tanah vključuje nekaj manj knjig
kot Sveto pismo Stare zaveze (na primer obe
knjigi Makabejcev in Judit), so pa vse knjige
iz hebrejske različice tudi v krščanski razli¬
čici.
Judovska skupnost Slovenije ima na
svoji spletni strani (www.jemshcommuni-
ty.si) objavljen primerjalni seznam naved¬
kov iz hebrejskega Svetega pisma in Slo¬
venskega standardnega prevoda Svetega
pisma. Videti je, da smo v slovenščino p?e~
vzeli nekaj hebrejskih lastnih imen citat¬
no (npr. Jeremija, Jona, Daniel), kar precej
pa jih je podomačenih: na primer Jehosua
je slovensko Jozue, Havakuk je slovenski
Habakuk, Ijov je slovensko Job. Nekoli¬
ko preseneča, da je hebrejski Miha v slo¬
venščini Mihej, Rut v slovenščini Ruta iv
Ester Estera. Bi se vam zdela citatna raba
hebrejskih imen Miha, Rut in Ester v so-
96
Mostovi 2005 Predstavlja se vam Klemen Jelinčič - Boeta
dobnem slovenskem standardnem prevodu
sprejemIjivejša ?
Domačenje imen iz Svetega pisma se mi zdi
povsem sprejemljivo, čeprav bi se mi res zde¬
lo primernejše rabiti Rut, Ester in Miha na¬
mesto Ruta, Estera in Mihej. Dodal pa bi, da
je na spletni strani judovske skupnosti prišlo
v nekaterih primerih do napake v branju, saj
je hebrejski Habakuk enak slovenskemu in
Job je Ejov. Sam se trudim uporabljati izvirna
imena, razen če so ta že povsem znana kot na
primer Abraham ali Mojzes in podobno.
Ste bili kdaj pozorni na besede hebrej¬
skega izvora, ki jih uporabljamo v sloven¬
ščini? Morda veste, zakaj v slovenščini re¬
čemo za koga, kije dočakal petdeset let, da
je »srečalAbrahama«?Imamo tudi ljudsko
pesem Abraham ima sedem sinov ...
Ne vem, od kod to, da je petdeset let Abra¬
hamova starost, čeprav ta izraz poznam. V
slovenščini ni dosti besed hebrejskega izvo¬
ra, a dveh se spomnim takoj: »sobota« iz he¬
brejsko »šabat« in »jubilej« iz »jovel«, kar po¬
meni obdobje petdesetih let. Zanimiva je tudi
povsem slovenska beseda »bajta«, saj beseda
»bajit« v hebrejščini pomeni hišo ali dom. Je
pa zato nekaj slovenskih besed prešlo v jidiš,
kot na primer »pripeček«, torej ognjišče ali
mesto ob peči.
Tudi Jakob je v slovenski tradiciji pogo¬
sto moško ime. ‘Poklical sem tepo imenu, ’
beremo o njem v biblijskem odlomku pre¬
roka Izaije o izvoljenem ljudstvu. So ime¬
na za Judeposebnegapomena? Ime vamje
tudi Kalman Y. Boeta, nekje sem ob vašem
imenu videla pripisano šeplemeniti ...
Vsako hebrejsko ime ima svoj pomen, tako
kot stara slovenska imena, čeprav danes po¬
zornost temu posvečajo bolj religiozni Judje.
Imena imajo pomen še predvsem v mistični
tradiciji kabale, kjer ima vsaka črka svojo nu¬
merično vrednost in zatorej tudi ime.
Kar se pa mojih imen tiče, je stvar v tem, da
je Kalman preprosto Klemen po hebrejsko,
Saj se napiše z istimi štirimi črkami - KLMN.
97
Y je seveda Jelinčič, samo napisano po an¬
gleško, torej Yelinchich, Boeta pa je priimek
moje matere. In tudi plemeniti je pred mo¬
jim in očetovim priimkom. Podpisujem se pa
Klemen J. Boeta, in sicer v hebrejščini.
Slovenščina nas na judovsko tradici¬
jo morda opozarja tudi z besedno zvezo
"salomonska rešitev". Na Inštitutu Jožefa
Stefana prirejajo Salomonove seminarje...
Z judovskim kraljem Salomonom povezu¬
jemo izredno preudarnost in modrost, za¬
radi katere se je zapisal v zgodovino, zla¬
sti s svojo razsodbo.
Seveda je bil Salomon judovski kralj, ven¬
dar radi pozabljamo, da je Stara zaveza neloč¬
ljiv del krščanstva in zatorej tudi vsi junaki,
ki se v njej pojavljajo. To velja za Salomona,
Abrahama in podobno. Mogoče smo to de¬
loma pozabili tudi zaradi petdesetih let so¬
cializma, ko Sveto pismo ni bilo ravno obču¬
dovano berilo, čeprav je temeljno besedilo
zahodne civilizacije.
Blaženi Anton Martin Slomšek je v 19.
stoletju zapisal: »Ne bodi vas sram, da
ste Slovettci;... Ljubite svoj rod, spoštujte
svoj jezik!« Slovenci smo menda med na¬
rodi, katerih pripadniki se v tujini najhi¬
treje asimilirajo. Kaj vam pomeni sloven¬
stvo in slovenska nacionalnost, čemur se
politično posveča tudi vaš oče Zmago ple¬
meniti Jelinčič? Spremljate očetova priza¬
devanja v Slovenski nacionalni stranki?
Samega sebe vidim kot Slovenca, za kate¬
rega je slovenski jezik izjemno pomemben,
saj je slovenščina jezik moje matere in prav v
jeziku vidim jedro svojega in splošnega slo¬
venstva. Z idejo nacije ali naroda imam, ker
sem postmodernist, težave, saj jo vidim kot
buržoazni konstrukt, ki je nastal po francoski
revoluciji. Ideja naroda je utemeljena na krvi
in na genih, sam pa mislim, da je kultura, se
pravi jezik ali religija, pomembnejša od tega
pri človekovi zavesti. Ne le da je bila sloven¬
ščina eden od razlogov za mojo vrnitev iz Iz¬
raela, ampak me na splošno zelo zanima tako
Mojca M. Hočevar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 95-102
imenovano področje slovenskih študij, pred¬
vsem jezik, umetnost, zgodovina.
S politiko se ne ukvarjam. Rekel pa bi, da
se ne asimiliramo tako hitro. Mogoče je res,
da je malo slovensko govorečih kjerkoli po
svetu in tisti, ki gredo v tujino, so navadno
bolj individualistični, zato mogoče primanj¬
kuje slovenskih organizacij v zdomstvu. Ne
vem, mogoče.
Se morda tudi vi podobno kot vaš oče
zanimate za rodoslovje, heraldiko, numiz¬
matiko in starine?
Se.
Dejavni ste tudi pri Uradu za dro¬
ge. Kako čutite problem drog v slovenski
družbi?
Vsaka družba ima svoje droge in tudi Slo¬
venija jih ima. Bistveno vprašanje je, katere
droge so nelegitimne, ilegalne in destruktiv¬
ne. V Sloveniji je poleg grozljivega dejstva
odvisnikov od heroina, ki jih vsak dan sre¬
čujemo po ljubljanskih ulicah, še predvsem
žgoč problem odvisnosti od alkohola.
Judovstvo je med drugim dediščina vaše
pokojne matere - igralke, pesnice in pi¬
sateljice Berte Bojetu - Boeta. Kakšna je
pravzaprav vloga ženske pri Judih, glede
na to, da se judovstvo večinoma deduje po
materi? Vemo, da so ženske pri obredih v
sinagogi ločene od moških, vendar na Sa¬
bat doma prav matere vodijo versko obre¬
dje s prižiganjem sveč in z molitvijo. Tudi
vojsko morajo ženske odslužiti, in to kar
dve leti ...
Judovstvo moje matere in moje judovstvo
izhajata iz judovstva njenega očeta Emanue¬
la, ki je prišel iz Barcelone. Moja mati se je
z leti vse bolj zanimala za judovstvo in res¬
nično sem to prevzel po njej, sva pa oba tudi
uradno prestopila v judovsko vero, saj je mati
moje matere, torej moja stara mama, Sloven¬
ka, Mariborčanka, in judovstvo se, kot reče¬
no, prenaša po materi.
Položaj ženske v judovstvu je izjemno
kompleksen in ima veliko vidikov, dva ste že
sami navedli. Na nekaterih področjih se zdi,
da so ženske privilegirane, saj jim ni treba
moliti kot moškim, na drugih pa je ravno na¬
sprotno, saj nekatere izmed njih skrivajo lase.
Vendar vse to velja le za tradicionalno reli¬
giozne Jude, kajti med nereligioznimi Judi je
stopnja ženske emancipacije izjemno visoka
in med reformnimi in konservativnimi Judi,
ki živijo predvsem v ZDA, ženske delujejo
tudi kot rabini.
Kakšno vlogo pa imajo judovski moški
in očetje?
Tradicionalno judovstvo seveda v javnem
življenju daje prednost moškemu in v tem ni
nič drugačno od krščanstva ali islama ali dru¬
gih religij, ki so zgrajene po moškem princi¬
pu, gre samo za to, da je položaj ženske malo
boljši kot v drugih religijah. Čeprav se vera
deduje po materi, se veliko drugih kategorij
v judovskem pravu, na primer svečeništvo,
deduje po očetu. Za sobotni družinski obred,
na primer, sta potrebna oče in mati. Sicer pa
samo Sveto pismo priča o pomembnosti mo¬
škega in očetovstva v judovski tradiciji.
Je mogoče, da so Jude v zgodovini prega¬
njali tudi zato, ker so bili preveč sposobni
in uspešni? Izobraževanje in bogatenje je
pri Judih menda zapovedano ...
Bogatenje pri Judih ni zapovedano. Zapo¬
vedano je dajanje vbogajme. Razlogi za anti¬
semitizem in preganjanje Judov v zgodovini
so številni, med njimi seveda versko naspro¬
tovanje krščanstva, islama, čeprav so bili raz¬
logi tudi v tem, da so bili Judje vedno in pov¬
sod manjšina in »tujci«, ki so pogosto rabili
za grešnega kozla, kot se to pač dogaja tuj¬
cem in manjšinam. Radi pozabljamo, da je na
svetu veliko Judov, ki so revni in neuspešni,
celo zelo revni, in v Izraelu ni nič manj reve¬
žev kot pri nas, mogoče celo več. Res pa je, da
so Judje na nekaterih področjih nadpovpre¬
čno uspešni, in to je res dejansko mogoče pri¬
pisati velikemu pomenu, ki ga judovstvo pri'
Mostovi 2005 Predstavlja se vam Klemen Jelinčič - Boeta
pisuje učenju bolj kot izobraževanju. Učenje
ima namreč namen samo po sebi.
Albert Einstein je nekje zapisal, da so
poglabljanje znanja zaradi znanja same¬
ga, že skoraj fanatična ljubezen do pravi¬
ce in želja po osebni neodvisnosti tiste po¬
sebnosti judovske tradicije, zaradi katerih
je bil srečen, da ji je pripadal. Katere so
pravzaprav judovske posebnosti oziroma
zapovedi?
Zelo težko vprašanje, na katerega bi težko
lepše odgovoril. Zapovedi samih je pa dosti,
613 po številu, in če jih človek že spoštuje, naj
to počne z veseljem.
Značilen je tudi židovski humor ...
Zakaj Židje igrajo violino?
Zakaj?
Ker se s klavirjem ne da bežati.
Ja, bridko in duhovito hkrati ... Misli¬
te, da je pri Slovencih navzoča stereotipna
podoba Židov?
Da, včasih celo preveč.
Kako to opazite?
V pogovorih.
V novem Slovenskem pravopisu piše,
da je Jud (zapisano z veliko začetnico) po¬
tomec izraelskega Judovega rodu. Tudi Žid
lahko verjetno v tem pomenu zapisujemo
z veliko začetnico. Morda razlikujete med
besedama jud in Žid? Obe naj bi pomeni¬
li pripadnika judovske vere, vendar naj bi
bila beseda »Žid« v slovenščini tudi slab¬
šalna, saj lahko pomeni še »oderuh« ali
»stiskač«...
Jud ali Žid kot narodnost, jud ali Žid kot
veroizpoved. Beseda Žid ima v starejših slo¬
varjih še omenjeni slabšalni pomen, vendar
sam v pogovornem jeziku uporabljam bese¬
do Žid in zame nima slabšalnega pomena.
Jud uporabljam knjižno, ker je pač bila Jude¬
ja in ne Žideja.
Se vam zdi, da večina slovenskih Ju¬
dov čuti, da bi bili lahko v Sloveniji za¬
radi svoje identitete zapostavljeni, in zato
ne razkrijejo svojega rodu, ali morda kot
predstavnik mlajše generacije opažate, da
postajamo družba, ki je bolj odprta do so¬
bivajočih kultur, in da se zanimanje zanje
v zadnjem času povečuje?
Oboje, odvisno, s katerega vidika gledamo.
Vsekakor smo v zadnjih generacijah postali
veliko bolj odprta in strpna družba, hkrati pa
je jedro kulturno dominantnih slojev v Slove¬
niji, kamor spada del Judov, ki jih omenjate,
slovensko in slovenstvo je dominantna kultu¬
ra, kar je samo po sebi umevno. Temu bi lah¬
ko rekli tudi asimilacija. Slovenija pa je danes
veliko bolj strpna, kot je bila v preteklosti.
V študijskih letih sem kot au pair pre¬
živela krajši čas pri neki prijazni židov¬
ski družini v Londonu, kjer so mi poveda¬
li, da moram ločeno uporabljati posodo in
pribor za mesno in mlečno hrano. Od kod
pravzaprav izvira ločeno uživanje mesne
in mlečne hrane?
Pravila prehranjevanja so zelo podrobno
razložena v Svetem pismu, v Petih Mojzesovih
knjigah, ločevanja mesne_ hrane od mlečne,
kar pri nekaterih pomeni tudi ločeno posodo
in celo dve kuhinjski koriti in dva hladilnika,
pa izhaja iz misli, naj se jagenjček ne kuha v
mleku svoje matere.
Katera hrana se lahko imenuje »košer«?
Tu gre predvsem za meso, ki naj bi bilo pri¬
pravljeno na tradicionalen način in ne sme
biti svinjina, konjsko meso, plenilci, ptice uje¬
de, žuželke ali morski sadeži. Ribe, ki se sme¬
jo jesti, morajo imeti luske. Tako na primer
ocvrti lignji niso košer. Ne smejo se jesti mr¬
hovina in še nekatere druge stvari. Na pri¬
mer divjačina ni dovoljena, ker so meso na-
grizli že psi.
99
Mojca M. Hočevar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 95-102
Zanimivo se mi je zdelo tudi znamenje
na podbojih vhodnih vrat, ki so se ga dru¬
žinski člani ob prehodu dotikali. Mogoče
veste, kaj pomeni znamenje na podbojih
judovskih domov?
Temu znamenju se reče »mezuza« in ga
ima na podboju vsaka judovska hiša. V Izra¬
elu je to res na vseh vratih. To znamenje vse¬
buje pergament z odlomki iz Svetega pisma,
ki blagoslavljajo dom in opominjajo na bož¬
jo prisotnost.
Poleg Davidove zvezde ima za Jude po¬
membno simbolno vrednost tudi božja
roka; pogosto jo nosijo kot obesek na ve¬
rižici ...
Gre za »hamso« oziroma podobo razpr¬
te dlani, ki s številom prstov simbolizira Pet
Mojzesovih knjig ali Toro. Običaj izvira iz skup¬
nosti severnoafriških Judov, predvsem maro¬
ških, in je temu primerno med orientalskimi
Judi bolj priljubljen.
Dečki v londonski družini so poleg tra¬
dicionalne židovske čepice nosili tudi po¬
sebno srajčko...
Te srajčke so »cicit«, nosi pa jih vsak pravo¬
veren Jud, ker je zapovedano nositi oblačilo s
štirimi konci in z resicami na njih. Navadno
se nosijo pod oblačilom, nekateri nosijo resi¬
ce na zunanji strani.
Nošenje čepice, ki se ji v hebrejščini reče
»kipa« in v jidišu »jarmulka«, pa sicer ni za¬
povedano v Svetem pismu, vendar izraža spo¬
štovanje do Stvarnika. Včasih so imeli pokri¬
to glavo vsi Judje, danes čepice nosijo le tisti,
ki živijo pravoverno življenje.
In na sabat niso smeli imeti prižganih
električnih naprav, niti televizorja ... Se
tudi vi držite podobnih zapovedi?
No, ja. Sam se držim le redkih od teh stvari.
Svoje judovstvo vidim v bolj metafizični luči,
čeprav po svoje le zaznamujem šabat, praz¬
nujem praznike, pazim na prehrano in podo¬
bno. Sebe v različnih kategorijah označevanja
judovske religioznosti vidim bolj kot seku¬
larnega Izraelca, ki je naklonjen tradiciji.
Ste morda brali Schlinkovo zgodbo o
obrezovanju iz zbirke Ljubezenski pobe¬
gi? Kakšnega pomena je pri Judih obrezo¬
vanje?
Žal zgodbe ne poznam in je nisem prebral.
Jo pa bom. Obrezovanje je pri Judih bistvene¬
ga pomena. Obreza je začetek Abrahamove¬
ga judovstva in ima izjemen teološki pomen;
brez nje ni judovstva.
Menda so Judje zadržano sprejeli Schlin-
kov roman Bralec, ki je bil sicer svetovna
uspešnica. Iz literarnih krogov je bilo sli¬
šati, da je marsikaterega Juda prizadelo
vedenje nemških študentov prava na so¬
jenju, opisanem v romanu. Morda pozna¬
te judovske odzive na ta roman?
Ne, žal.
Kje se je pravzaprav začela vaša živ¬
ljenjska pot? Ste rojeni v Ljubljani? Kdaj
ste se odločili za odhod v Tel Aviv?
Ja, rodil sem se v Ljubljani. Voranc. Beži¬
grad. Drugič o Ljubljani takrat. O tem pride
knjiga.
Imel sem priložnost živeti v veliko izjem¬
no različnih kulturnih okoljih, na primer v ju¬
goslovanskem kibucu poleg Haife na severu
Izraela, v predmestjih Haife, v verski akade¬
miji ali ješivi v Jeruzalemu. Nato sva z mamo
stanovala v nereligiozni četrti na drugi strani
mesta in tam je napisala Ptičjo hišo. Šele kakš¬
nega pol leta po njenem odhodu, poleti 1994,
sem se preselil v Tel Aviv. Tam, v samem sre¬
dišču milijonske sredozemske metropole,
sem ostal osem let. Do poletja 2002, ko sem
se vrnil v Ljubljano. Veliko tega je bilo na tej
poti. Tudi o tem pride knjiga.
Kako ste se počutili kot slovenski Jud v
Izraelu? Bi se želeli vrniti?
Kategorija slovenskega Juda v Izraelu ne
obstaja, obstaja pa kategorija jugoslovanske¬
ga Juda, znotraj katere si bil preprosto »Slo-
Mostovi 2005 Predstavlja se vam Klemen Jelinčič - Boeta
venac«. V Izraelu tudi ni dosti slovenskih Ju¬
dov in nekateri izmed nas smo se srečevali
predvsem na veleposlaništvu. Izraelski kul¬
turni prostor je izredno drugačen od sloven¬
skega in se zato posameznikove kulturne
značilnosti izražajo v vsakodnevnem življe¬
nju predvsem kot evropske, nič bolj določe¬
nega. Kot slovenski Jud sem se počutil odlič¬
no. Zanimivo je, da sem vsa tista leta ohranjal
slovensko prehrano.
Vrniti bi se pa želel in se bom.
Izraelski zgodovinar in novinar Tom
Segev je v intervjuju za eno od novembr¬
skih Delovih Sobotnih prilog povedal, da
je Izrael zelo težavna država, da je celo v
vojni kultur. Bi se strinjali z njegovo tr¬
ditvijo?
Vsekakor. Izrael je zelo težavna država in
življenje tam nikakor ni enostavno. Je pa res¬
nično v vojni kultur. Ta pojem je v Izraelu
povsem znan in se nanaša predvsem na kul¬
turni boj med vernimi in nevernimi. Vendar
bi tej dimenziji lahko dodali še nekaj ravni,
kot na primer med Izraelci, ki izvirajo iz kr¬
ščanskih dežel, in med tistimi, ki so prišli iz
muslimanskih dežel, med priseljenci iz Ru¬
sije in tistimi, ki so tam že dlje, med levico
m desnico, med religioznimi samimi in še bi
lahko našteval. Namreč judovstvo je civiliza¬
cija, ki ima okoli tri tisoč let in v tako dolgem
obdobju se razvije kar nekaj različnih ideolo¬
ških struj, ki si včasih zelo nasprotujejo. Če¬
prav se temeljna misel o kulturnem boju vse¬
eno navezuje na nasprotja med sekularnimi
in religioznimi.
/e res, da nihče več ne pozdravlja s »ša¬
lom«, ampak s »hi« in z »bye«?
Šalom je nepremagljiv pozdrav, čeprav sta
m in bye resnično popularna.
Povedali so mi, da ob vstopu v loka¬
le v Jeruzalemu doživiš podoben varnost¬
ni pregled kot na letališčih. Ste bili kdaj
priča terorističnim napadom? Kako je v
vsakdanjem življenju čutiti napetosti med
Izraelci in Palestinci?
Žal je to res. Terorizem je grozljiva reč, ki je
ne razumeš, dokler je ne doživiš. Dokler se ti
ne porodi misel, da bo mogoče ta lokal eks¬
plodiral ravno v času, ko boš tam pil kavo.
Prav na cesti, kamor so streljali teroristi, ali
v kavarni, ravno ko je eksplodiralo, nisem
bil, bil pa sem večkrat preblizu. Enkrat pod
oknom moje službe, enkrat pod oknom sta¬
novanja, potem v naši kavarni. Vsak Izraelec
ima več takih slik. Ampak vseeno to priha¬
ja v obdobjih in mine tudi več kot leto, pre¬
den poči v tvojem mestu. Sicer pa napetost
čutiš samo tam, kjer je stik med skupinama,
drugače prevladuje občutek popolne varno¬
sti, vsakodnevno življenje kot pač v vsakem
sredozemskem velemestu.
Slavni izraelski dirigent Daniel Baren-
boim daje z vrhunskim mladinskim orke¬
strom Zahodno-vzhodni divan, v kate¬
rem vsako poletje muzicirajo arabski in
židovski glasbeniki, zgled možnega sožit¬
ja med sprtima stranema. Imate upanje, da
bo z mlajšimi generacijami v Izraelu lahko
zavladal mir?
Upanje seveda obstaja in res verjamem, da
bo nekega dne tam mir. Racionalna napoved
bi nekako videla izraelski umik z večine Za¬
hodnega brega, izpraznitev dela naselbin,
ustanovitev neodvisne palestinske države,
vendar bo to še trajalo.
»Abrakadabra« je po navedbi v Velikem
slovarju tujk domnevno kabalistična be¬
seda. Za kabalo se je verjetno po zgledu
Madonne in Davida Beckhama začelo za¬
nimati veliko njunih oboževalcev - sem pa
nedavno ujela prispevek na nemški televi¬
ziji, da naj bi imeli nemški Judje moder¬
no kabalo za navadno »ezoterično beda¬
rijo«. Kabalo kot osrčje judovske mistike
namreč sprejemajo z globokim spoštova¬
njem. Kakšno je vaše mnenje o modemi
kabali? Vodili ste tudi seminarje kabale ...
»Abrakadabra« sta dve besedi v aramejšči-
ni, ki imata v kabali poseben pomen. Beseda
v prevodu pomeni »ustvaril bom, kakor bom
govoril«. Madonna in drugi zvezdniki so ve-
101
Mojca M. Hočevar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 95-102
liko pripomogli k večji prepoznavnosti kaba¬
le, kar je krasno, saj je to resnično pozitivna
misel. Vendar pa na splošno obstaja problem
s poučevanjem kabale, ker naj bi jo po tradiciji
lahko preučeval/poučeval samo človek, ki je
natančno preštudiral Sveto pismo, ga celo zna
na pamet in podobno. Od tod izvira naspro¬
tovanje, ki ga do tega pojava kažejo tradici¬
onalni judovski krogi. Poučevanju moderne
kabale ne nasprotujejo nemški Judje, ampak
ortodoksno judovstvo iz že omenjenih razlo¬
gov, ne glede na to, za katero deželo gre. Po¬
membno je poudariti, da gre pri modernem
poučevanju kabale za nov pojav, ki je izjem¬
no pozitiven, saj so nekateri prav tako orto¬
doksni rabini kakšno generacijo pred nami iz
tega ogromnega korpusa mističnih besedil in
pristopov izluščili praktične nasvete za bolj¬
še, lepše in srečnejše življenje.
Ključen dogodek za možnost množičnega
poučevanja kabale je bila objava kvantne te¬
orije v fiziki, ki svet razlaga zelo podobno
kot kabalistična tradicija. S tem je bila dana
možnost razlage tri tisoč let stare mistične
tradicije na znanstven in racionalen način.
Kabala (ni razlike med klasično in moder¬
no, razlika je v načinu poučevanja) pravi,
da moramo biti dobri ljudje, da se moramo
ogibati negativnih misli, da ima vsaka stvar
svoj namen in da je resnično vse vprašanje
energije in frekvenc ter povezave med del¬
ci, ki so v osnovi tako ali tako samo energij¬
ski naboji. Po mojem bi se moral kabalo učiti
vsak ne glede na vero, starost, spol, izobra¬
zbo in podobno. Vodil sem že dva seminar¬
ja kabale in sredi januarja začnem z novim,
ki se bo posvečal vsakdanji rabi kabalistič¬
nih modrosti.
Bliža se novo leto in s tem praznovanje ob
božičnih in novoletnih praznikih. Vam novo
leto pomeni prelomnico za obračun s starim
in nov začetek? Se veselite praznikov?
Novo leto zame vsekakor pomeni nov za¬
četek, vendar pripisujem večji pomen judov¬
skemu novemu letu, ki je septembra, torej ob
koncu poletja. Silvester je zame bolj prilož¬
nost za zabavo in manj za mistično podoživ¬
ljanje življenjskih krogov.
Čemu bi se v življenju najraje posvetili?
Ljubezni, vzgoji otrok, pisanju in snema¬
nju filmov.
102