iCtV
Poštnina plačana r gotovfnL
Leto XI., št« 206 a
Ljubljana, petek 5* septembra 1930
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126.
Ircseratni oddelek: Ljubljana. Prešer. nova ulica 4. — Telefon it 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št Z — Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842; Praha čislo 78 180: VVien št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125 to 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Sodelovanje vseh Iskrenih Jugoslovenov
Nova pomembna deklaracija kraljevske vlade — Popolna solidarnost vseh članov kabineta v izvajanju julijskega programa — Sodelovanje ne glede na prejšnjo
strankarsko pripadnost
Beograd, 4. septembra. M. Danes od 11.30 do 13.30 se je vršila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta. Se-, ie so se udeležili gg. ministri Uzunovič. dr. Marinkovič, dr. Drinkovič, dr. Ku-manudi, dr. Srškič. Maksimovič, dr. Si-benik, dr. Švrljuga, inž. Radivojevič. Trifunovič, Preka. dr. Neudorfer in dr, Svegel. Gg ministri dr. Korošec, dr. 1'rangeš in Demetrovič seji niso prisostvovali, ker so na potovanju odsotni iz Beograda.
Na seji so razpravljali o načrtu dela ?a nadaljnjo izvajanje sklepov, sprejetih na seji ministrskega sveta dne 4
julija 1930.
Poleg ostalega je bilo v zvezi^prej sprejetimi sklepi sklenjeno, da Slani kabineta javno izjavljajo:
da imajo samo en program, ki je izražen v manifestu Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929 in v deklaraciji vlade od 4. julija 1930. Oni se zato smatrajo za člane homogenega kabineta, uverje-ni, da sta za pravilni razvoj narodnega in državnega življenja v bodočnosti iz-ključena povratek in obnova nekdanjih strank. Izjavljajo, da so odločeni v bodočem političnem delu nastopiti samo na tej osnovi in skupno sodelovali brez ozira na svojo prejšnjo strankarsko pripadnost
Manjšinski kongres in Panevropa
Izjava nemškega delegata o Briandovem načrtu — Udeležba zastopnikov narodnih manjšin iz Jugoslavije
Ženeva, 4. septembra, s. Sesti kongres narodnih manjšin se je danes bavil z razgovori voditeljev Nemcev v Gornji Šleziji. "Poslanec Ulitz je poudarjal v obširnem poročilu načelni pristanek manjšin k ideji zveze evropskih držav. Načrti Brianda pa imajo po njegovem mnenju veliko vrzel, ker poznajo le države, ne pa narode kot take. Ako poudarja Briand v svojem memo-randu. da je čas ugoden, kaže s tem optimizem, ki glede na gotove dogodke morda ni utemeljen. Ako se v nekaterih državah smatra vprašanje priključitve narodnostnega ozemlja z materinsko zemljo za povod vojni, govori to proti načelom enakopravnosti'' narodov. Dokler bodo obstojale skupine držav, ki imajo jasno naperjeno ost proti
drugim državam, se more reči, da državniki Evrope še niso prežeti z duhom novega časa. Pot. po katerem se sedaj stopa, še ne vodi do cilja, ki mora biti mir Evrope na podlagi mira med evropskimi narodi.
Ženeva, 4. septembra, s. Predsednik kongresa nacijonalnib manjšin dr. Vilfan je na današnji plenarni seji sporočil, da so jugo-slovenske oblasti zastopnikom nemških in madžarskih manjšin dale potne liste za udeležbo na kongresu. Jugoslovanska vlada noče preprečiti udeležbe članov na ženevskem zborovanju. Namesto dr. Štefana Krafta. ki je obolel, je prispel dr. Grassel. Žal se mora računati s tem, da delegati madžarskih manjšin Jugoslavije ne bodo pravočasno prispeli na kongres.
Vojaške zveze med Rusijo in Nemčijo
Poljski tisk zahteva zaradi afere nemškega letalca Amlingerja posredovanje Društva narodov
Varšava, 4. septembra. AA. »Gazeta Polj-opozarja v svojem članku pod naslo-•vn.-, iZa kulisami sovjetske zveze: na od-krina v zvezi s smrtjo nemškega letalca \mlingerja v Rusiji in samomora njegove žene. List ucotavlja, da je zveza med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, ki je v vojaškem pogledu jako intimna, potrjena z nepobit-nimi dejstvi. Pri tem opozarja na odkritja neniškeea socijalističnega poslanca Kinkler-ja, ki jih je objavil >Vorwarts« že L 1928., ter na odkritja sovjetskega tednika >Ogo-njak«, ki dokazujejo, da predstavlja Reichs-vehrov vojni kader armado treh milijonov mož.
Varšava. 4. septembra. A A. List Mlu-strovani Kurir Kodzieny« piše o aferi Amlingerja, da ima značaj mednarodnega škandala in da bi se moralo o njej razpravljati pred Društvom narodov. Sklicujoč se na
odkritje pariškega »Journala«, naglasa, da je bil Amlinger delegiran od nemških vojaških oblasti, da v sovjetski Rusiji organizira skupno vojaško delovanje med sovjeti in Nemčijo. Navedeni članki ter nekateri nemški listi, med njimi celo glasilo nemškega državnega kanclerja >Germania:, ugotavljajo, da je delal Amlinger po navodilih, ki mu jih je dal šef nemške državne brambe. List »Kurir Kodzieny« nadalje ugotavlja, da je afera Amlinger demaskirala nemško oboroževanje, ki je naperjeno proti Poljski. Razen tega je afera odkrila tudi to, da obstoji tajno sodelovanje med nemškimi vojaškimi oblastmi in sovjetsko vojsko. »Kurir Kodzieny< smatra, da je treba to afero glede na to, da je v Nemčiji ukinjena mednarodna kontrolna komisija, postaviti na dnevni red sedanje skupščine Društva narodov.
Costes in Bellonte na poletu za novim
rekordom
Davi ob 6.55 sta francoska letalca odletela iz Newyorka v 1200 milj
oddaljeni Dallas
Newyork, 4. septembra. AA. Letalca Costes in Bellonte sta ob 6.55 zjutraj ameri-
škega časa odletela v prekrasnem vremenu v Dallas v državi Texas. Gre za nagrado 5000 funtov šterluigov, ki jo je poklonil polkovnik Eastervvood za letalca, ki hrez pristanka prelep 1200 milj dolgo razdaljo iz Newyorka v Dallas.
Newyork, 4. septembra. AA. Franco«ka letalca Costes in Bellonte sta bila včeraj sprejeta v občinski hiši, kjer je bilo njima na čast izrečenih mnogo govorov. Med niimi so najpomembnejši govori i;ewyor-Skega župana Walkerja in obeh rranco-skih letalcev. Velikanska množica ljudi j® napolnila vse ulice, po katerih sta šla le-
talca. ir ju burno pozdravUa'a.
Pariz, i. septembra. AA. Francoski zunanji minister Briand je sprejel ameriškega veleposlanika v Parizu Edgea, ki mu je prišel uradno izreči najtoplejše čestitke ameriške vlade za slavni polet Costesa in Bellonta čez Atlantik.
Pariz, 4. septembra. AA. Letalec Costes bo odlikovan s trakom komanderja Legije časti, Bellonte pa z rozeto oficirja Legije časti. Oba letalca dobivata neprestano nove brzojavke s čestitkami. Med drugimi so jima čestitali predsednik pariškega občinskega sveta, minister trgovske mornarice, britski minister za zrakoplovstvo, vdovi Colija in Nungesserja, asturski princ, rou-enski in havreski župan.
Oborožena vstaja v Indiji
Upor indijskih kmetov v Islampurju — Ponesrečena pogajanja z Gan-
dijem
Pooma, 4. septembra. AA. Kmetje v Islampurju v satarskem okraju so priredili v poslednjem času velike manifestacije proti indijski vladi in vsem osebam, ki imajo v rokah administracijo. Vladine oblasti mislijo, da nameravajo prebivalci v Islampurju ustanoviti svoje lastne oblasti. Zato je vlada odredila vse potrebne ukrepe da ne bodo mogli kršiti zakonov. Gibanju prebivalstva v Islampurju se je priključilo okoli 4000 oseb. Vlada je odposlala v Islampur potrebna vojaška ojačenja; začetek operacij bo jutri.	■ _
Islampur leži na zapadni meji države Kholapur. Prebivalci države Kholapur prihajajo oboroženi z različnim orožjem Islam-purcem na pomoč. Utaborili so se v obmejnih hribih.
Bombay, 4. septembra. AA. Pogajanja za mir v Indiji, ki so se vodila z Gandhijem. so se razbila.
London, 4. septembra. AA. S severno-zaoadne meje Indije poročajo, da je 17 Afridov, ki so pripadali obmejnemu redar-stvu v Kiriju, pobegnilo z orožjem in mu-
nicijo v torek preko meje. Sodijo, da so jih prijela afganska oblastva in da jih bodo internirala v Kandaharju.
Japonski princ Toguko pri papežu
Rim, 4. septembra AA. Predsednik italijanske vlade je sprejel v palači Venezia japonskega princa Toguko. Japonski princ je predsednik parlamenta. Po tem obisku se je napotil v Vatikan, kjer ga je sprejel papež.
Ameriško zlato za Francijo
Cherbourg, 4. septembra AA. Parnik »Evropa« je iz Newyorka pripeljal za 90 milijonov frankov zlata, namenjenega za Pariz.
Katastrofa španskega letala
Pariz, 4. septembra AA. Havas poroča iz Elafrola na španskem, da je tam neko vojaško letalo padlo v plamenih na zemljo in se razbilo. Tri osebe, ki so bile v letalu, je pri tem doletela smrt. _____
SODBA BO RAZGLAŠENA ŽE JUTRI
Pospešena razprava v Trstu — Vrši se seda) dopoldne in popoldne — Sinoči je bilo zasliševanje obtožencev končano in so prišle na
vrsto že priče
Trst, 4. septembra, s. V vodstvu procesa proti jugoslovenskim obtožencem je nastopila danes sprememba, ki je vzbudila ogromno pozornost vse javnosti in povzročila najrazličnejše komentarje. Dočim se je razprava prve tri dni vršila samo popoldne in so vsi listi soglasno napovedovali, da bo trajala približno deset dni, se je današnja razprava začela že ob 9. dopoldne in se s komaj dveurno opoldansko pavzo nadaljevala do 8. zvečer. Zaslišani so bili danes že vsi obtoženci ter vse priče in vsi izvedenci, tako da bodo jutri začeli že pledojeji državnega tožilca in zagovornikov, razsodba pa bo razglašena po dosedanjih dispozicijah že v soboto zjutraj.
Na razpravi v sredo
sta bila za Bevkom, Manfredo, Kosmačem, Frančeškinijevo in Bidovcem (o katerih zaslišanju smo poročali že včeraj), zaslišana še Zvonomir Miloš, rojen 1903 na Sušaku, zadnja leta bančni uradnik v Trstu, m Miroslav Pertot, rojen 1. 1905 v Trstu, kjer je bil zadnja leta nameščen kot trgovski pomočnik. V spremstvu dveh karabinjerjev je Miloš zapustil kletko in stopil k predsednikovi mizi. Ta pa ni takoj pričel z zasliševanjem, temveč je podal besedo državnemu tožilcu, ki je sporočil, da je prejel od obtoženega Marušiča pismo, v katerem mu ta razkriva načrt novega atentata na Mus-solinija. Atentat naj bi se izvršil z bombo, ki bi jo položili v Mussolinijev avtomobil. Predsednik Cristini je priložil Marušičevo pismo sodnim spisom in nato začel z zasliševanjem Miloša.
Zvonimir Miloš
je na predsednikovo vprašanje, ali je sodeloval pri atentatu na > Popolo di Trieste«, to potrdil. Izjavil je, da je ravnal po Maru-šičevem naročilu. Bombo je imel shranjeno v ameriško-italijanski banki, v kateri je bil nameščen kot sluga. Ko je položil bombo na hodniku imenovanega uredništva, je bil trdno prepričan, da eksplozija ne bo povzročila posebne škode. Zato je bil ves presenečen in pretresen, ko je zvedel za njen učinek.
Predsednik je pozval nato iz celice še Bi-dovca in Marušiča ter zasliševal vse tri skupaj. Zadnji je bil sinoči zaslišan
Miroslav Pertot
ki je izpovedal, da se je seznanil z Bidovcem leta 1927, ter na njegovo prigovarjanje stopil v tajno organizacijo, ki je imela namen podpirati jugoslovensko prebivalstvo Julijske Krajine v odporu proti raznarodovanju. Podrobneje v organizaciji ni sodeloval in ni vedel ničesar ne o njenem ustroju, ne o njenem delu. Zlasti mu ni bilo znano, da organizira tudi atentate. Edino, kar je naredil, je bilo to, da je razširjal protifašistične tiskovine ter enkrat shranil na svojem stanovanju bombo in par revolverjev. Nekoč ga je Bidovec nagovarjal, naj zažge šolo v Barkovljah, kar pa je odločno odklonil.
Današnja razprava
se je pričela, kakor omenjeno, že ob 9. dopoldne. Dvorana je bila zopet polno zasedena fašistične publike in fašističnih novinarjev. Od obtožencev so pripeljali prvo Zofijo Frančeškinijevo, ki se je vsedla na svoje mesto izven kletke. Za njo so bili v spremstvu močne straže miličnikov in karabinjerjev privedeni ostali obtoženci in nameščeni v železni kletki. Vsi so bili tudi danes mirni, izgledajo bledi in utrujeni. Na nosilnicah so prinesli v dvorano pri atentatu na »Popolo di Trieste« ranjenega slugo Pina Missorija; žnjim je prispel oče ubitega novinarja Nerija.
Zagovorniki so tudi danes zbrani polno-številno, med poslušalci pa je zopet par članov tržaškega konzularnega zbora.
Predsednik je najprej pozval iz kletke že včeraj zaslišanega Ferdinanda Bidovca. Šlo je pred vsem za očitek, da je Bidovec sodeloval v zaroti, ki je hotela baje Izvršiti atentat na jugoslovenski konzulat v Trstu in ga podtakniti fašistom. Istočasno so hoteli zarotniki zažgati neko italijansko šolo.
Med napeto pozornostjo vse dvorane je bil nato od predsednika pozvan iz kletke eden glavnih obtožencev,
Fran Marušič.
Rojen je bil leta 1906. v Trstu, kjer je bil zadnja leta trgovski pomočnik. Aretiran je bil 18. aprila, zagovarja pa ga tržaški odvetnik Chersich. Obtožnica ga slika kot glavnega krivca, češ, da je bil duševni vodja tržaške zarotniške skupine ter organizator vseh akcij, ki jih je izvršila ta skupina. Marušič je majhne postave, čokat, čedno oblečen in skrbno počesan. Na predsednikovo vprašanje odgovarja precej tiho in gestiku-lira z rokami; svoje odgovore podkrepljuje z živahnimi kretnjami. Na splošno izgleda vse bolj kot miren in pohleven človek, kakor pa kot voditelj kake zarotniške skupine.
Na predsednikovo vprašanje, ali je odobraval nasilno akcijo, je odgovoril, da je bil vedno proti terorističnemu nastopanju in da je ponovno miril Špangerja, ki je bil najbolj radikalno ^vdahnjen. Duševni oče borbene akcije pa da je bil Bidovec, ki je sestavil tudi največ načrtov za razne podvige.
Tekom svojega nadaljnega zasliševanja je Marušič pripovedoval, da je vstopil L 1928.
v nacionalistično organizacijo, ni pa bil nikoli njen voditelj. V organizacijo ga je privedlo njegovo iskreno slovansko čustvovanje, ki ga goji še danes. Vendar ni odobraval terorističnih aktov. Še le v zadnjih mesecih se je dal prepričati o njihovi potrebi. Predlanskim se je bil spoznal s špangerjem, o katerem je slišal, da je eden najboljših borcev za jugoslovensko stvar in eden naj-odločnejših voditeljev protifašističnega po-kreta. štoko je spoznal še le kasneje.
Na vprašanje, kaj je bilo z atentatom, ki so ga nameravali o priliki poroke prestolonaslednika Umberta, je Marušič izjavil, da na tak atentat niso resno mislili, pač pa so v znak protesta položili kasneje bombo na Svetilnik zmage. Pazili so na to, da ne bi bilo pri eksploziji človeških žrtev. Enako je imel zgolj demonstrativen značaj napad na katinarsko šolo.
Ko ga je predsednik vprašal, kako je bil nameravan atentat na Mussolinija, o katerem je govoril v svojem včerajšnjem pismu državnemu tožilcu, je Marušič odgovoril, da so hoteli po svojih zaupnikih spraviti dina-mitno bomb- v karoserijo predsednikovega avtomobila. Orožje in municijo jim je dobavljal Valenčič. Tajno zalogo so imeli na žagi, kjer je bil Valenčič prokurist. Nacionalistična organizacija ni imela vrhovnega vodstva, temveč je obstojala iz posameznih celic, ki so bile med seboj v zvezi s kurirji. Povelja so prihajala od Rejca, ki je živel v inozemstvu. Tudi Lojze Španger je bil član tajne organizacije.
Predsednik je na to pripomnil, da je bil španger sploh eden najnasilnejših članov organizacije, in ga je pozval iz kletke k zasliševanju.
Lojze Španger
je star 24 let, po poklicu mizar, doma v Proseku. Aretiran je bil 4. aprila 1930. Postave je šibke, izgleda zelo utrujeno in govori tiho v slabi italijanščini. Večkrat začne jecljati. Priznava, da se je nacionalistično udejstvoval v Trstu in okolici, nikdar pa ni bil med voditelji organizacije in tudi ni ! sodeloval pri atentatih. Kar je pripovedoval Frančeškinijevi o atentatu na »Popolo di Trieste«, je izvedel od Bidovca. Na predsednikovo vprašanje, ali je pomagal ljudem hoditi tajno preko meje, je to odločno zanikal. Enako je zanikal očitek, da je nagovarjal svoje v raznih tržaških tovarnah zaposlene znance, naj mu preskrbe materijal za izdelavo bomb in peklenskih strojev.
S špangerjevim zasliševanjem je bila dopoldanska razprava malo pred 12. uro zaključena. Obtožence so odvedli zopet v njihove zapore.
Popoldanska razprava
se je pričela ob 2. in je trajala skoro do 9. s kratko pavzo, ki jo je ob 6. uri odredil predsednik, da so se člani sodišča in publika lahko udeležili pogreba pri Postojni u-streljenega fašista Moisea.
Na zunaj je popoldanska razprava nudila enako sliko, kakor vse prejšnje. Obtožence so pripeljali v običajnem vrstnem redu, najprej zopet Frančeškinijevo, ki je oblečena v elegantno črno obleko in ima preko obraza gost pajčolan.
Ko je predsednik otvoril razpravo, je takoj začel z zasliševanjem nadaljnjih obtožencev. Zaslišani so bili Dragotin Rupelj, 26 letni vrtnar iz Proseka, Ivan Obad, 24 letni kmečki sin "z Zgonika, Mario Za-har, 24 letni mizar iz Dutovelj, brata Kosmača, Vladimir Stoka, trgovski potnik iz Trsta in naposled 33 letni prokurist Fran Valenčič iz Knežaka. Razen Valenčiča ni nobeden od njih izpovedal ničesar bistvenega. Deloma so priznavali navedbe obtožnice, deloma pa jih zanikali. Vsi so poudarjali, da je njihova akcija, v kolikor so sploh sodelovali pri njej, imela le namen omejiti italijansko raznarodovanje ter ohraniti med narodom jugoslovenski duh in jugoslovensko zavest. Ni pa imela za cilj nikakih nasilnih dejanj, temveč se je zadovoljila s kulturnim delom in z razširjanjem slovenskih knjig in listov, še le v zadnjem času je prevladalo prepričanje, da ni mogoče uporabljati proti italijanizaciji samo kulturnega orožja, temveč da bo potreba poseči po odločnejših sredstvih. Vendar pa so te čine izvrševali le posamezniki na svojo roko brez sporazuma z ostalimi člani organizacije. Tudi obtožnica tem obtožencem razen Valenčiča ne očita drugega, kakor da so podpirali direktno in indirektno glavne obtožence pri njihovih dejanjih. Velika pozornost navzočih pa je bila zopet vzbujena, ko je kot zadnji obtoženec stopil pred predsednikovo mizo
Fran Valenčič.
Oblečen je elegantno, gladko obrit; na predsednikova vprašanja odgovarja v brezhibni italijanščini s komaj opaznim slovanskim naglasom. Obtožnica mu očita, da je izdeloval in skrival bombe za atentate in da torej spada med glavne krivce. Valenčič te obtožbe deloma priznava, izgovarja pa se na nekega Josipa Vadnjala, ki je bil uslužben pri isti tvrdki kakor on. Vadnjal je bil hud nacionalist, in je poskušal tudi njega pridobiti. Dolgo časa se je upiral, nato pa je pristal, da je služil za kurirja na ozemlju med Sv. Petrom in Postojno in da je vzdrževal zveze z Marušičem. Bombe in orožje je skrival na žagi svojega podjetja in jih je po Vadnjalovih dispozicijah izročal Marušiču, Bidovcu in Milošu, ki so vodili akcijo v Trstu. Pri konfrontaciji s temi tremi soobtoženci je Valenčič nekatere svoje prvotne izpovedi zopet preklical.
S tem je bilo zasliševanje obtožencev končano in predsednik general Cristini je odredil, naj se takoj začne	'-
zasliševanje prič.
Prvi je bil zaslišan oče ubitega novinarja Nerija, nato pa ostali trije uslužbenci »Popola di Trieste«, ki so bili pri atentatu ranjeni. Bistveno niso izpovedali nič novega. Vedeli so le to, kar so slišali govoriti in kar se je odigralo po atentatu. Sledil- je zasUševanje vojaških strokovnjakov. ki so podali svoje mnenje o učinkovitosti eksploziv, ki so jih uporabili za bombe in o učinku bomb.
8 tem je bila današnja razprava zaključena Nadaljevala se bo jutri dopoldne ob 9. Jutri bodo zaslišane še ostale priče, večinama policijski organi, karabinerji ter policijska prefekta iz Trsta in Gorice. Njihove izpovedi so bolj formalnega mačaja, ker se nanašajo samo na, to, kar so izvedeli od konfidentov. Zasliševanje prič bo končano jutri dopoldne, popoldne pa bodo pričeli govoriti državni tožitelj in zagovorniki, ki bodo imeli le kratke govore, tako d*, bo proces jutri že definitivno zaključen. Sodba bo izrečena v soboto zjutraj ob 8.
Slovaški listi o procesu
Bratislava, 4. septembra. M. Tukajšnji »Slovenski Dennik« objavlja o tržaškem procesu, daljši članek, v katerem pravi med drugim:
»Odnošaji med Jugoslavijo in Italijo so se po zaslugi beograjske vlade v zadnji dobi razvijali tako, da ni bilo nobene prilike za kak spor. Celo strašna nesreča na Jadranskem morju, pri kateri bi se bil skoro potopil največji jugoslovenski parnik »Ka-radjordie«, ni povzročila v Jugoslaviji ogorčenja, dasiravno je bilo za to povod i več ko dovolj. Zunanja politika beograjskega ministrstva se je znala izogniti v zadnji dobi raznim nevarnostim, ki bi mogle dovesti do novih sporov. Predobro vemo, da Italija tega ne bi storila. Beograd ve, kaj mu je storiti, da ne nasede fašističnemu režimu, ki neprestano poskuša speljati Jugoslavijo na led.
Dne L septembra pa se je pričel v Trstu pred izrednim tribunalom proces proti IS Jugoslovenom, ki so obtoženi zaradi zločinov proti varnosti države. Za 7 obtožencev predlaga sodišče smrtno kazen. Ta najnovejša gonja proti Jugoslovenom v Italiji, kjer že davno nimajo več nikakih pravic, kakor jih imajo druge narodne manjšine v drugih evropskih državah, izziva vznemirjenost jugoslovenskega prebivalstva. Ti mladi- ljudje niso mogli storiti vseh onih zločinov, katerih iih dolže. Večina teh mladeničev je komaj zapustila šolo, mnogi izmed njih so postavljeni pred sodišče samo zaradi tega, ker so čitali in širili jugoslovcnske knjige.
Proces v Trstu bo izzval ogorčenje v vsej kulturni Evropi, Ce človek čita fašistične liste o tem, kar se pripravlja v Trstu, si ie takoj na jasnem, da se pripravlja v resnici velik zločin. Fašisti hočeio docela iztrebiti Jugoslovene v Italiji. Evropa pa bo tudi spoznala, da je bil ta proces Rimu potreben. Toda Rim se mora zavedati, da bo tako končal, kakor je začel. Mi se ne vtikamo v notranje zadeve Italije, toda naša dolžnost je, da apeliramo na ves kulturni svet, naj zabrani in onemogoči ta strašni justični umor v masi, ki se pripravlja z vso naglico v Trstu nad pripadniki jugoslovenskega naroda. Ce bi kulturna Evropa, ki se često vmešava v manj važne zadeve, na vse to molčala, bo dala s tem le dokaz svoje slabosti pred Italijo, kjer je streljanje, obešanje in zapiranje nedolžnih ljudi postal dogodek, brez katerega ne mine niti en dan.«
Konferenca Rdečega križa balkanskih držav
Beograd, 4. septembra. AA. 30. septembra in 1. oktobra t. 1. bo v Beogradu regionalna konferenca društev Rdečega križa rz balkanskih držav. Te konference se udeleže društva Rdečega križa iz Albanije, Bolgarije, Rumunije, Grčije in Rdečega polmesca iz Turčije. Na konferenci bo poročal o splošni organizaciji Rdečega križa glavni tajnik društva dr. Ljuba Popovič, o pomoči Rdečega križa dr. Jovan Nenadovič, predsednik oblastnega odbora v Novem Sadu; o higijeni Vasa Lazarevič, član glavnega odbora; o razvoju poklica babic v poslednjih 20 letih dr. Žarko Ruvidič; o pomlad-ku Rdečega križa njegova predsednica Le-posava Petkovič.
Ta konferenca društev Rdečega križa Iz balkanskih držav je pripravljalni sestanek za 14. veliki kongres vseh društev Rdečega križa, ki bo od 6. do 11. oktobra t I. v Bruslju.
Barcelonska občina prevzela jugoslovenske paviljone
Barcelona, 4. septembra AA. Jugoslo-venska komisija, ki je bila prevzela jugoslovenske paviljone na mednarodni razstavi, je na slovesen način te paviljone predala zastopnikom barcelonske občine. Predsednik občine je imel pri tej priliki priložnostni kratek govor, ki se je v njem zahvalil komisiji za izročitev paviljonov.
šesti kongres manjšin
Ni brez namena in pomena, da se vrši kongres evropskih manjšin v Ženevi tik pred plenarnim zasedanjem Društva narodov. Vprašanja o katerih razpravlja kongres, se neposredno tičejo tudi Društva narodov, dasi se jih to previdno iz-ogiblie, kar se le da. Dosedanji kongresi manjšin so dokazali solidnost organizacije narodnih manjšin, znane pod imenom ->Kongres manjšin«, in visoko dvignili Tijen ugled v mednarodnem svetu. Posrečilo se jim je zainteresirati merodajne evropske politike za ta važni problem, ki je danes na dnevnem redu skoro vseh drucih mednarodnih organizacij. Tudi projektirana Panevropa je brez poprejšnje zadovoljive rešitve manjšinskega vprašanja nemogoča.
Lanski kongres manjšin je napravil važen sklep, da vse na kongresu zastopane manjšine letos predlože izčrpna poročila o svojem pravnem in dejanskem položaju, kakor je nastal in se razvil po vojni na temelju mirovnih pogodb. Ta materijah ki je že šel v tisk, je sedaj zbran v celoti. Delo bo velike vrednosti, !;er bodo podatki avtentični in bo omogočen objektivni pregled stanja narodnih manjšin v evropskih državah.
Zanimiva bo na sedanjem kongresu f-udi debata o »Načrtu statuta za manjšine«, ki ga je izdelal belgijski princ Ro-han. ki se že več let bavi z manjšinskimi vprašanji. V aprilu letošnjega leta je princ Rohan povabil k sebi v _ posvete predstavnike večin in manjšin iz Nemčije, Avstrije, Rumunije, Čehoslovaške in Madžarske. Rezultat teh posvetovanj je bil zgoraj omenjeni načrt, ki podrobno določa, kakšne pravice naj bi se dale narodnim manjšinam.
Principi, na katerih si Rohan zamišlja ureditev manjšinskega vprašanja, se bistveno razlikujejo od onih, ki jih zastopa kongres in ki so v glavnem naslednji:
1. Ustvaritev mednarodne pravne za-
vesti, ki pripoznava, da so gotove živ-ljenske pravice manjšin (ozir. narodnih i^u-.ir,) nekaj naravnopravnega.
2.	Priznanje, da so te naravne pravice del mednarodnega prava.
3.	Izvajanje veljavnega mednarodnega prava.
Z drugo besedo rečeno: kongresi manjšin streme za stabilizacijo splošnega manjšinskega prava in za rešitvijo manjšinskega vprašanja po splošnih pravnih načelih. Načrt princa Rohana pa predlaga ureditev potom mednarodnih pogodb, ki naj jih sklenejo med seboj zainteresirane države.
Če vzamemo konkreten slučaj, bi se po predlogu princa Rohana dalo rešiti vprašanje slovenske manjšine v Avstriji in nemške v Jugoslaviji potom medsebojne pogodbe, ki bi jo sklenili obe državi in s katero bi se obvezali, da bosta po rlohanovem »statutu« postopali z manjšino. V »statutu« so podrobno navedena določila o šolstvu, o rabi jezika v javnem vivlienju itd.
Kongresi zastopajo torej principijelno rešitev manjšinskega vprašanja, princ Rohan in njegova skupina pa predlagata praktično rešitev od slučaja do slučaja.
.Tiir-osio^enom je v veliko zadoščenje, da na kongresih manjšin aktivno in vodilno sodelujemo na rešitvi tega važnega nroblema. Naš slovenski rojak dr. Wil-fan, ki je že več let stalen predsednik kongresa manjšin kot organizacije in kot zborovanj. S svojim temeljitim poznavanjem manjšinskega vprašanja, z ob-iaktivnim postopanjem in z neumorno delavnostjo si je pridobil veliko mednarodno avtoriteto, ki je tudi za ves naš narod neprecenljive vrednosti. Tudi sedanjemu, šestemu kongresu v Ženevi predseduje dr. Wilfan in vsi smo žnjim z iskreno željo, da bi njegova prizadevanja rodila čim več uspeha.
Prihod
inozemskih delegacij
Včeraj sta prispeli delegaciji češkoslovaške In romunske armade — Zbrane so tudi delegacije vseh naših polkov — Praznično razpoloženje v Beogradu
Beograd, 4. septembra, pr. Dasiravno nas ločita od velikih vojaških in nacionalnih svečanosti ob priliki izročitve novih polkovnih zastav še dva dni. je prestolnica že vsa v prazničnem razpoloženju in obeležju. Še predno je mestna občina izdala poziv, so bile že vse hiše v državnih jugoslovenskih zastavah. Pogied na ulice živo spominja na nepozabne vsesokolske dn!, samo da opažaš sedaj namestu rdečih sokolskih srajc vojaške uniforme. Poleg zastopstev vseh vojaških edinic in vseh višjih poveljstev je prispelo v Beograd tudi že na tisoče rezervnih oficirjev, ki se bodo udeležili pomembne vojaške slav-.nosti. Razen tega so prispele v Beograd tudi že deputacije raznih nacionalnih organizacij iz vse države, tako da so hoteli in prenočišča že vsa zasedena. Tekom današnjega dne je prišlo tudi že mnogo članov banskili svetov, ki se bodo prvič, odkar obstoja ta institucija. zbrali v Beogradu.
Z veliko svečanostjo so bile sprejete deputacije prijateljskih armad, ki so tekom današnjega dne prispele v Beograd. Prva je prišla češkoslovaška delegacija pod vodstvom načelnika glavnega generalnega štaba generala Sirovega. opoldne pa ruinunska delegacija pod vodstvom generala Dragomira Di-mitrua. Obe delegaciji sta bili na kolodvoru slovesno sprejeti z vojaško godbo. Navzoč je bil tudi minister vojne general Hadžič. Na hotelih, kjer sta delegaciji nastanjeni, so izobešene češko-
slovaške odnosno rumunske državne zastave, pred hoteli pa je postavljena častna straža.
Z jutranjim vlakom so prispele tudi delegacije ljubljanskih, celjskih in mariborskih polkov s komandantom dravske divizije generalom Tripkovičem na čelu. Na kolodvoru jih je sprejela vojaška godba, nakar so delegacije odkorakale skozi mesto, povsod burno akla-mirane. v določene ubikacije.
Ker so se danes zbrale v Beogradu že delegacije vseh polkov, se je vršila dopoldne ob 11. generalna izkušnja za sobotno veliko parado. Vežbi je prisostvoval osebno minister vojske in mornarice general Hadžič z mnogimi drugimi odličniki. Kljub temu. da so bili posamezni oddelki od dolgega potovanja utrujeni, so vežbe sijajno uspele. Posebno pozornost so vzbujali poleg drugih oddelkov, ki prvič nastopajo javno, tudi ljubljanski kolesarji. S tem so pri-orave za sobotno svečanost v glavnem zaključene. Jutri se bodo čete odpočile, da bodo v soboto lahko nastopile čile in sveže.
Županstvo beograjske občine je danes izdalo na meščanstvo oklic, v katerem poziva prebivalstvo prestolnice, naj v proslavo velikega dogodka, ko bodo zamenjane s slavo ovenčane srbske polkovne zastave, simboli trpljenja in zmage, za nove jugoslovenske, razobesi zastave in tudi pri tej priliki dokaže svojo znano gostoljubnost.
Uspešno delo za zdravstveno povzdigo vardarske banovine
Minister Preka o svojem inšpekcijskem potovanju — Priznanje uspešnemu in koristnemu delu zdravstvenih ustanov — Razveseljivo sodelovanje prebivalstva
Beograd, 4. septembra. AA. Minister za sccijalno politiko in narodno zdravje go» spod Nikola Preka se je vrnil s svojega icspekcijskega potovanja po vardarski ba* novini in je o tem poročevalcu agencije Avale izjavil:
»Posetil sem doslej domala vse ustano> ve dodeljenega mi resora v teh lepih kra» jih naše domovine. Že prej sem mnogo proučeval domača in tuja poročila o de» lovanju zlasti higijenskih ustanov. Kot re» serni minister sem se hotel na mestu se> znaniti z njihovim delom.
Priznati vam moram, da je delovanje hi' gijenskih ustanov napravilo name izredno lep vtis. Povsod sem videl lepo delovanje in navdušenje tako pri zdravnikih kakor pri ostalem osobju. Higijenske usta.iove so postale v vardarski banovini zares pra* vo kulturno središče za obče koristi in so pokazale čudovite uspehe. Zastopniki oblastev in vojaštva so mi izrazili svojo zahvalo za delo teh ustanov. Povsod sem prišel tudi v stik z narodom, ki je izražal svojo hvaležnost in priznanje. Nenavaden vtis je name napravila udeležba prebivala stva pri tem zdravstvenem delovanju. V vseh krajih, kamor sem prišel, sem opazil žive želje, da se čim več dela v tei smeri. Dobil sem mnogo prošenj za gradnje vo» dovodov in izvršitev asanacij Dal sem ustanovam potrebna navodila, da se ta c'e» 1* izvedejo. Prebivalstvu te ustanove čim» dalje bolj koristijo in je dozdaj iskalo y teh ustanovah pomoči in nasvetov že ver stotisoč ljudi.
Pri tej priliki smatram za svojo dolž= nost, da izrečem priznanje vsem, ki so 30»
magali pri ustanavljanju teh ustanov In ki v njih delujejo. Za dovršitev državne bol« nlce v Skoplju so že v načelu odobreni krediti, z državno podporo pa se zgrade tri sreske bolnice. Bolniškemu vprašanju bomo posvetili posebno veliko pažnjo, vendar že zdaj opažamo v mnogih bolnicah pomemben napredek, zlasti tam, kjer opravljajo bolničarsko službo- usmiljene sestre.«
Lepa proslava prestolonaslednik o-vega rojstnega dne
Beograd, 4. septembra AA. Na čast rojstnega dne Nj. Vis. kraljeviča Petra priredi Materinsko društvo v petek 5. t. m. svečanost v svojem domu. Ob tej priliki bodo krščeni štirje moški najdenčki, in sicer trije pravoslavne in eden rimskokatoliške vere. Vsi dobe pri krstu ime Peter. Otrokom bodo kumovali predsednik društva in dve članici uprave.
Konec dolgotrajnega beograjskega procesa
Beograd, 4. septembra p. Danes je bil z obsodbo bivšega občinskega pravnega zastopnika Bogdana Bogiča, ki je bil zaradi klevete, povzročene potom tiska odvetniku Miloradu Bogdanoviču, obsojen na tri mesece zapora, zaključen dolgotrajni proces, ki se je vlekel izza januarja lanskega leta. Bogič je Bogdanoviču očital razne nepravilnosti, o čemer se je razvila v beograjskih listih huda polemika, ki Je dvignila svoječasno mnogo prahu.
Podrobnosti o incidentu pri Postojni
Poročila beograjskih in tržaških listov - Ustreljeni neznanec je bil postojnski rojak Josip Kukec
Beograd, 4. septembra. »Politika« poroča iz Trsta nove podrobnosti o incidentu na jugoslovensko=italijanski meji Neposredno po dogodku se je odpeljal neki italijanski finančni stražnik s kolesom alarmirat v Po= stojno. Iz bližnje šume sta bila odda= na na tega finančnega stražnika dva strela. Iz Postojne so prispeli karabi* njerji in fašistični miličniki ter takoj preiskali usmrčenega napadalca. Iz dokumentov, najdenih pri njem so ugotovili, da se piše usmrčeni Josip Kukec iz Postojne, vodja tamošnjih Orjunašev. Italijanska oblastva so la= ni razpisala na Kukcovo glavo 20.000 lir. Trdi se. da so našli v njegovem žepu posebne vojaške mape in razne dokumente, ki so zelo važni za var= nost države. Poled orožja in listin so našli tudi kompas in živila, s katerimi bi se mogel hraniti Kukec v šumi vec dni.
Beograd, 4. septembra. »Politika« poroča iz Trsta:
»Snoči so se razširile po mestu vesti o krvavem incidentu med miličniki in slovenskimi omladinci. Ni se takoj doznalo. kje je pravzaprav prišlo do incidenta, zato so bile razširjene o tem najrazličnejše verzije. Nekateri so trdili, da gre za spopad v Istri, drugi, da gre za dogodek pri Cerovici, in šele kasneje je pojasnilo službeno obvestilo, da se je pripetil incident nedaleč od Postojne pri Slivnici. Naravno je ,da so prikazali fašistični krogi ta incident kot novo epizodo v terorističnih akcijah, za katere obtožujejo Jugo-slovene iz Julijske Benečije.
Danes je bilo izdano o tem naslednje italijansko službeno poročilo: Včeraj ob 12. je prišlo do spopada pri Slivnici med
patrolo narodne milice in dvema Orjuna-šema. V patroli so bili miličniki Giovanni Duš, Romano Mojze in Giovanni Cami-nada. Poslednja dva miličnika sta bila predvčerajšnjem odposlana za ojačenje temu oddelku miličnikov. Miličnik Mojze je ubit, miličnik Caminada pa težko ranjen v prsa iz strelnega orožja. Miličnik Duš je razorožil in usmrtil enega od obeh Orjunašev, dočim je drugemu uspelo pobegniti v gozd. Orjunaša sta bila oborožena vsak z dvema revolverjema in z bodali. Pri usmrčenem Orjunašu so našli daljnogled, topografsko karto in neke spise. Organizirano je bilo zasledovanje begunca. Orjunaša sta šla z italijanskega teritorija v namenu prekoračiti skrivoma državno mejo. Ranjenega miličnika Caminado so prepeljali v tržaško vojaško bolnico.
»Piccolo« poroča, da se je pripetil incident na koti 581, na kateri so stražili trije miličniki. Ko sta bila dva miličnika pod malim šotorom, je odšel Mojze proti nekemu grmu. Iz neposredne bližine nekaj metrov je padel proti njemu revolver-sW strel. Duš je star bojevnik in se je s puško v roki približeval napadalcu. Videl je, kako napadalec beži in pri tem strelja. Pogodil je Mojzeja, ki je mrtev obležal v grmu, dočim je bil miličnik Caminada ranjen v prsa. Dušu je uspelo približati se napadalcu, dočim je drugi napa-delec pobegnil. Med miličnikom in Orju-našem je nastalo ruvanje, v katerem je Duš napadalca usmrtil, a je bil pri tej priliki tudi sam ranjen v desno roko. Napadalec je miličniku med obrambo odgriznil velik kos mesa. Na tem malem bojišču so, naglasa »Piccolo«. pokazali fašistični miličniki svojo italijansko hrabrost.«
Odhod naše delegacije v Ženevo
Sinoči je zun. minister dr. Marinkovič s svojim spremstvom odpotoval v Ženevo - Konferenca med Brian-
dom in Hendersonom
Beograd, 4. septembra. AA. Nocoj ob 18.30 je odpotoval v Ženevo na skupščino Društva narodov minister za zunanše zadeve dr. Voja Marinkovič s svojo soprogo. Dr. Marinkovič bo šef našega odposlanstva na tej skupščini. Ministra spremljajo dr. Ivan Perne, šef odseka v ministrstvu za zunanje zadeve in gavni taj*rk našega odposlanstva, M. Gavrilovič, taiilk ministrstva za zunanje zadeve, -n Kosta Pav'o-vič, tajnik šefa našega odposlanstva.
Beograd, 4. septembra. AA. Dr. Ilija Šumenkovič, kraljevski poslanik v Bernu in naš stalni delegat pri Društvu narodov,
je izročil 27. avgusta t 1. tajništvu Društva narodov ratifikaciiske listine o protokolu, ki ž njim pristajajo Zedirjene države severne Amerike na protokol o podpisu statutov stalnega mednarodnega sodišča, ki ie bil podpisan v Ženevi 14. septembra 1929.
Pariz, 4. septembra. AA. Francoski zunanji minister Briand ie sprejel na Quai d' Orsay angleškega zunanjega ministra Hcndersona, ki se je na potu v Ženevo ustavil v Parizu. Zvečer je Henderson nadaljeval svojo pot v Ženevo.
Lep sprejem naših letalcev - zmagovalcev
Včeraj so se vrnili naši letalci, ki so se udeležili tekem Male antante V Zagrebu in Novem Sadu so jih svečano sprejeli
Zagreb, 4. septembra, č. Danes ob 11.20 se je zbrala na borongajskem aerodromu velika množica zagrebškega meščanstva ter zastopnikov oblastev in korporacij. da pozdravijo zmagovite jugoslovenske vojaške letalce, ki se vračajo s tekmovanj Male antante in Poljske v domovino. Ko je priletela skupina vojaških letal iznad Zagrebačke gore, so avijoni lepo po vrsti pristali, na kar je stopil vodja naših letalcev kape-tan Novak ob sviranju državne himne in navdušenem pozdravljanju Zagreb-članov k zastopnikom banovine, vojaškega oblastva in mestne občine, ki so mu čestitali na doseženem uspehu. Po pozdravu je bil prirejen našim zmagovitim letalcem v Gradskem podrumu svečan obed, na katerem je imel slavnosten govor predsednik Aerokluba v Zagrebu industrijec Sessler, ki je naslovil zdravico Nj. Vel. kralju. V imenu naših letalcev mu je odgovoril kape-tan Novak. Po banketu so člani zagrebškega Aerokluba spremili vojaške letalce na letališče, od koder so ob 14.20 startali proti Novemu Sadu. Od tam polete jutri v Beograd, kjer se bodo
udeležili velikih vojaških svečanosti 6. septembra.
Novi Sad, 4. septembra. AA. Jugoslo-venski letalci, ki so sodelovali na letalskih tekmah držav Male antante in Poljske, so krenili na svojih letalih iz Zagreba ob 14.54. V Novi Sad so prispeli ob 15.45. Na novosadskem letališču so tekmovalce sprejeli podban du-navske banovine g. Nikolič, predsednik občine s člani občinskega odbora, zastopniki vojaških oblastev, člani Aerokluba iz Beograda in mnogi meščani. Prvi se je spustil na tla kapetan Šintič, ki je bil deležen kot prvi zmagovalec na teh tekmah posebno viharnega sprejema. General Dokič je z iskrenimi besedami čestital jugoslovenskim letalcem, da so si priborili prva mesta. General Mitrovič pa je tekmovalcem čestital k njihovi krasni vojaški zmagi. Množica je našim zmagovalcem prirejala neprestane ovacije in se divila njihovim divnim akrobacijam, ki so jih izvajali v zraku. Ves čas je svirala vojaška godba. Komandant letalskega polka je priredil zmagovalcem na čast čerjo.
ve-
Silen orkan v Zapadni Indiji
Vihar opustošil mesto Santo Domingo na Haitiju - 300
oseb ubitih, 900 ranjenih
Newyork, 4. septembra. AA. Po poročilu observatorija v Havani je neurje, ki je divjalo nad Domingom, povzročilo ogromno škodo. Vihar, ki je razdejal mesto Santo Domingo, je zahteval 900 človeških žrtev. Postaja za brezžično telsgrafiio kakor tudi večina poslopij v mestu je popolnoma razdejanih.
Newyork, 4. septembra g. Skupina cen-tralnoameriških otokov je včerai zelo trpela zaradi silnega viharja. Posebno ie bil opustošen otok Haiti, predvsem pa mesto Santo Domingo. Materijelna škoda se doslej še ne more preceniti, ie pa velikanska. Natančne podrobnosti o katastrofi v San Domingu še niso znane, ker so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze. Po zadnjih vesteh je imel vihar na uro hitrost 150 milj. Vihar je z več hiš odnesel strehe ter jih porušil. Celi gozdovi so bili uničeni. Tudi kabel v Havano je prekinjen. Število žrtev se ceni najmanj na 40. Obstoji nevarnost, da bo vihar dosegel tudi Kubo. Ves ladijski promet je ustavljen Ogrožen je zlasti Santiago de Cuba. Med prebivalstvom je nastala velika panika.
Newyork, 4. septembra g. Po dosedaj še nepotrjenih vesteh je bilo pri katastrofi v San Domingu 300 oseb ubitih, 900 pa jih je ranjenih.
Novi nemški vinski zakon
Beograd, 4. septembra. A A. V Nemčiji je I. septembra stopil v veljavo novi za* kon o vinu, ki izpreminja nekatere važne odredbe zakona iz 1. 1909. Letni pridelek vina v Nemčiji cenijo na 1 do 1.5 mii<jo> na hI. Od te količine Nemčija izvozi po> vprečno 50 do 60 tisoč hektolitrov, največ v Holandio in Veliko Britanijo. Vendar uvaža Nemčija navzlic temu na leto 500 tisoč hI tujih vin, največ iz Italije. Alza* ciie in Lu.vembourga. Z novim zakonom hoče Nemčija znižati uvoz tujih vin. pri? delek domačih vin v državi pa povečati s tem. da bo sama država nadzirala in pre» gledovala vinsko trto ter njeno nresaiev.i-nje in da bo v vinorodnih krajih ustano* vila posebne vinogradniške šole in vino« gradniške zadruge. Razen tega bodo po novem zakonu viničarji imeli svoje zastjp' nike v kmetijskih zbornicah.
Pogreb dr. Vladana Djordjeviča
Beograd, 4. septembra. Danes je bil na svečan način »okopan bivši srbski mini« strski predsednik dr Vladan Djordjevič. Pred Saborno cerkvijo se je poslovil od pokojnika v imenu vlade pomočnik zuna« njega ministra dr. Lujo Bakotič. nakar ~o govorili še zastopniki raznih kulturnih or» ganizacij Nato so člani vlade z mipistr« skim predsednikom na čelu prenesli kr« sto na mrtvaški voz. Ob grobu je častna četa oddala častno salvo.
Poslanik dr. Pitamic se vrača v Ameriko
Beograd, 4. septembra, p. Naš poslanik v Washingtonu, bivši profesor ljubljanske univerze dr. Leonid Pitamic, ki se ie mudil tri mesece na dopustu v domovini, je včeraj prispel v Beograd, kjer je bil danes sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kralju. Nocoj odpotuje skupno z našo ženevsko delegacijo iz Beograda v Marseille. kjer se bo vkrcal za Ameriko, kamor se vrača na svoje službeno mesto
G. Bolha pri ministru socialne politike
Beograd, 4. septembra, p. Vodia deputacije vvestfalskiii izseljencev, ki se mudi v Beogradu, g. Pavel Bolha, ie bil danes sprejet od ministra socialne politike g. Nikole Prekc. kateremu je še enkrat podrobno obrazložil v.se želje in potrebe naših izseljencev v zapatini Evropi. G. minister je obljubil vso svojo podporo ter bo poskrbel da bodo upravičene želje, ki iih je , ojasni! gospod Bolha, čimprej uresničene, da bi se kar najbolj olajšal po'ožai naših ljudi, ki si morajo v tujini služiti kruh.
Avtomobilska cesta Calais-Garigrad
Sofija, 4. septembra, A A. Listi poro-čajo, da ima angleška vlada v sporazumu z drugimi državami namero zgraditi avtomobilsko cesto med Calaisom in Carigradom. Ta cesta bi vodila preko Jugoslavije in Bolgarije. »Zora« niše. da bi Velika Britanija dala Jugoslaviji in Bolgariji posebno posojilo za zgraditev omenjene ceste.
Iz davčne službe
Beograd, 4. septembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta postavljena na predlog ministra financ po potrebi službe s:a davčnega inšpektorja v II/l v Celju Janko Stanič iz Brežic, za davčnega kontrolorja v II/2 v Brežicah Kari« Grah iz Celja.
Odlikovanje
Beograd, 4. septembra p. Z redom sv. Save ni. stopnje je odlikovan upokojeni tehnični inšpektor v Ljubljani g. Ivan Sbrizaj.
Državni računski zaključek za leto 1928-29
Beograd, 4. septembra p. V finančnem ministrstvu je bil dokončan računski zaključek za proračunsko leto 1928-29, ki ga bo minister financ v obliki zakona predložil Nj. Vel. kralju v podpis, nakar bo objavljen v »Službenik Novinah«.
Smrt bolgarskega slikarja
Sofija, 4. septembra AA. Aleksander Mitov, eden najstarejših bolgarskih slikarjev in bivši ravnatelj slikarske akademije v Sofiji, je umrl. Slikal je največ pokrajinske slike in žanre. Razstavljal je mnogo tudi v inozemstvu, med drugim na jugoslovenskih razstavah v Beogradu. Odlikovan je bil tudi z našim redom sv. Save.
Maršal Franchet d' Esperey gost Masaryka
Praga, 4. septembra AA. Maršal Franchet d' Esperey biva na Visokih Tatrah kot gost predsednika Masaryka ter prisostvuje velikim češkoslovaškim manevrom.
Žalec, 4. septembra k. Končni izid obiranja je povsod, zlasti pa na češkem pokazal, da je zares prvovrstno zeleno blago zelo redko. To dejstvo je začelo vplivati tudi na naše tržišče. Včeraj in danes se vrši ostro nakupovanje predvsem zelenega blaga, ki ga je letos nad tri četrtine savinjskega pridelka. Cene so 7 do 8.5 Din za kg, tendenca pa je čvrsta. Priporočati je, da hmeljarji pobašejo hmelj narahlo £ pokrovom, da ohrani hmelj lepo barvo, ki je sedaj silno merodajna za ceno.
žatcc, 4. septembra h. Nakupi so se danes na deželi vršili po cenah 425—525 Kč. Le ena partija 150 bal hmelja prvovrstne kakovosti je bila prodana po 650 Kč. Na niirnberški trg so v tem tednu pripeljali 550 bal; promet je znašal 160 bal. Hmelj se plačuje po 50 do 80 mark.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za petek:
Precej jasno, stanovitno vreme, morda majhen porast oblačnosti, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: V glavnem brez večjih sprememb. Večji del kontinenta pokriva še vedno anticiklon. Depresija vlada samo visoko nad Finsko. Pritisk se je neznatno povečal samo v centralnih krajih in v južnem primorju. sicer pa je v splošnem padel za 0.1 do 2 mm. Gibai se je med 764 in 768 mm. Jutranje temperature so splošno padle za 1 do 4 stopinj C, samo v primorju so ostale večinoma nespremenjene. Gibale so se temperature od 10 do 19 stopinj C v zaledju, v primorju pa med 20 in 22 stopinjami. Nebo je bilo včeraj precej oblačno, ponekod tudi megleno, sicer pa jasno. Vetrovi so bili slabi, v primorju severni in severovzhodni, drugod severozapadni, v zaledju južni ali pa iz zapadnega kvadranta. Morje je bilo mirno ali slabo valovito. Temperatura morja je znašala v Splitu včeraj ob 7. zjutraj 22 stopinj C.
Dunajska vremenska napoved za petek: Po hladni noči in jutranji megli podnevi večinoma solnčno in mirno vreme.