PRIMORSKI DNEVNIK »hh111!?8 Plafiana » gotovini /i nn I • ^ * 'stale I gruppo - 1^6113 70 lir KOVINARJI NA ČELU BORBE ITALIJANSKIH DELAVCEV Danes vsedržavna demonstracija v Rimu Korak naprej za sklenitev delovne pogodbe Sindikati bodo na skupščinah delavcev obrazložili «okvir ni načrt» delovne pogodbe kovinarjev ministra za delo - Confindustria ponovno rovari, da bi zavlekla rešitev spora tltl,' 27' — Ju,ri bo v Rimu vsedržavna demonstracija kovinarskih 50 0OnBj lz VS® ltali*e bodo PrisPele delegacije in se bo zbralo nad **rad' delavcev- ,Med ••imsko kvesturo in sindikati je prišlo do spora m|niJ naPovedanih povork po središču mesta. Po posredovanju pri on Restivu in P° razgovoru s kvestorjem so se sicer dogovorili, »im* rk® delavcev' ki se bodo zbral' na treh različnih mestih okrog ' ne bodo šle skozi zgodovinsko središče mesta. Jo bo j. ° nruga velika vsedržavna °n*tracija kovinarskih delavcev t0 *e bi,a v Turinu) v trenutku Imu. • Confindustria ponovno od-i9i . razgovore in zaostriti polo-i» h ° drug' s,rani pa se zdi, da l,f .°do dosedanja pogajanja z In dei lnd°ni, s pomočjo ministra zi. b 0 Donat Cattina, kmalu zaključi-l,'i, ne bo prišlo do novih ovir •Ind^fc10 d°9odkov' k' bodo prisilili *indv n® organizacije na zaostritev d,. lkalne borbe vseh kovinarskih H|*veev. •M/?68 d°P°ldne so se nadaljevali ritev °nt;ec’ oriu razgovori za obno-ioJ vsedržavne delovne pogodbe C ju- rje v • Minister za delo Donat itidnil Ae na.)Prej sprejel delegacijo Pa T?Jcev zasebnih podjetij, zatem ! delegacijo industrijcev pod jeti; i ^ta udeležbo. Po teh dveh •aina • b se je minister srečal s Cjjjjri* kovinarskih sindikatov CGIL, *jlori *n ie na ^orll'e' g/attin' •kah ^ organizacijami. Po treh (jj8. razgovorov je minister izjavil UrJHkarjem, da je bil na sestanku v* a >en n ^delovne ,._0...................... v podjetjih z državno ude-t$ ^ Minister je poudaril, da sta stranki sporazumeli glede lužnih točk «okvirnega sporazu-lo : nekatere druge točke pa da 10 vedno sporne. Na sestanku 'okv d°8°vorili, da bodo sindikati 11 ^ni načrt* predložili v razpravo Potrditev delavcem v podjetjih. kT**uster je poudaril, da če bodo tostai0* ta načrt potrdili, bo lahko zaključni predlog za novo šfJ'n° pogodbo. »Okvirni načrt* v ^va Pisanje plače na uro DjeVSe kategorije za 65 lir na seda-Pogodbene delovne ure. Glede V s Pa nnnika je minister dejal, Im. 6 bo ta zmanjšal za eno uro Pcim . 1- januarja 1970, za eno .januarja 1971 in za 1 uro 1. H^fla 1972, tako da bodo kovi-delavci v podjetjih z držav-Ufi^jeležbo v treh letih dosegli 40-p^ klovni teden. Minister je nato da okvirni načrt, poleg polj la plače in vprašanja delovne-Prj ^nika, vsebuje tudi nekatera kfj°? vprašanja delovne pogodbe, je omenil, da bo božična postala 13. plača z vsemi kgj 1 Pogodbenimi učinki, poleg Sus?8 ie g°vor tudi o vprašanju Hap®,°v. medtedenskih praznikov, 0str>e dobe itd. ia^^Tni načrt* vsebuje tudi vpra-sindikalnih pravic in pravic %y:ev v Podjetjih. Poleg tega fa*Ut*e tudi precej zapleten spole s[v. °. disciplinskih odnosih ter Va cuje tudi na normativno ena-v t)HVnost med delavci in uradniki Hi n?ru bolezni ali nesreče na Potitj ?elo važna je postavka, je ^ad/1 minister, ki se nanaša na Postj delavce, zlasti pa na ugod-4. 0hZa delavce dijake, ki jih bo-^gjP^ostili nadurnega in praznič-Nste de*a. ter jim dali izredne doki* 2a izpite. V «okvimem načrpa ® tudi postavke, ki se nana-% p sindikalne zahteve za urad-Jilijili^otem ko je minister pozval %•(, in Intersind, naj pokažejo v°ljo za dosego dokončnega ST ' kod>,iZuma, je povedal, da bo pri- 'okvi/kalne organizacije so ocenile ‘»žil a01 sPorazum», ki ga je obraz-'jtjšJ^es minister za delo, za pre-0 čim k°rak naprej, ki bo privedel Nbe ,eišnje sklenitve delovne po-StvlJ? 6a bodo delavci potrdili. Vocilu, ki so ga objavile, je ‘ttloj.;. da bodo «okvimi načrt* ob-in ga dali v potrditev na fr »»ah delavcev v podjetjih z udeležbo in v zasebnih podlo, 'j Sindikalne organizacije me-No ^ bo »okvirni načrt*, če ga jahk skupščine delavcev potrdile, podstavljal osnovo za skleni-|®yne pogodile z Intersindom "lo za odločen nastop pri Sestanek v četrtek. p j podstavljal osnovo za skleni- f) . “*0vnn nArtArU-io r» Tuf ovci nHn m Sfi0g, h Pi kUstriji. Posvetovanja z de-Jakar°°do trajala do 2. decembra, ! MilaSe b°do 3. decembra sestali trije izvršni odbori kovi-Hilki, sindikatov, da odločajo o {Jlnjl akciji. p-i^odstvo delegacije zasebnih [ploskih podjetij je danes spo-da je zahtevalo od ministra !, h6l pattina pojasnila v zvezi > ^ind rirni vPrašanji, ki so za r ohn s*'t’i° osnovnega pomena "Sa n°Vo delovne pogodbe. Poleg S," ~‘-m ' Mii" Nn HaJa Postavlja Confindustria še 'at*w e druge nove zahteve, med tudi, da je treba global-iti in določiti zahteve sin-še"li organizacij delavcev, zla- H]s, giede malih podjetij in lad-e industrije. Glede današ-mt ,Sestanka pa Confindustria u*riiL?a so bili nakazani nekateri °8i. 11 v zvezi z njenimi pred- drugi strani pa so tri sindi-* CLf^gauizacije sporočile, da Uindustria na današnjem se- stanku z ministrom Donat Catti-nom še enkrat poudarila, da ne namerava spremeniti svojih prejšnjih ponudb. Sindikalne organizacije menijo, da pomeni stališče Confindustrie dejansko razbitje pogajanj in so sporočile ministru, da so pripravljene sodelovati na prihodnjih srečanjih s Confindustrio samo pod pogojem, da se bistveno spremenijo prejšnje ponudbe. Sindikati se bodo sestali v sredo v Milanu, in bodo sprejeli u-strezne sklepe za zaostritev borbe. V zvezi ž jutrišnjo demonstracijo kovinarskih delavcev v Rimu je Confindustria objavila sporočilo, v katerem trdi, da bo demonstracija povzročila začasno prekinitev pogajanj. «Ni mogoče nadaljevati pogajanj, čeprav ločeno — pravi Confindustria — medtem ko se prireja in hkrati nasilen pritisk, ki ni v skladu z običajnimi razgovori*. Potem ko ugotavlja, da je ta množična demonstracija po rimskih u-licah neprimerna, pravi da ima tudi politični značaj. Pri tem se sklicuje na nekatere občinske uprave, ki so nakazale podporo stavkajočim delavcem ter dale finančni prispevek za tako imenovani »pohod na Rim* kovinarskih delavcev. Ta o-čitna zmešnjava med sindikalizmom in politiko, zaključuje Confindustria. ne koristi rešitvi sindikalnih spo rov in zapletenih vprašanj, ki so prišla na dan z obnovo delovne po godbe kovinarjev, ki bi morala i-meti izključno sindikalne smotre. Po aretaciji štirih mladeničev v Milanu, kar so sindikalne organizacije že ostro obsodile, so v Neaplju aretirali pokrajinskega voditelja FIOM-CGIL Maria De Roso. v zvezi s protestno demonstra cdjo neapeljskih kovinarskih delavcev 12. novembra na železniški po staji Torre Annunziata pri Neap lju. Dolžijo ga, da je z drugimi osebami preprečil železniški promet. Kot je znano, so tedaj demonstranti zasedli iz protesta že- demonstracija, ki izraža nezaupanje lezniško postajo in za nekaj časa .................................... SPREJETO BUFAUNUEVO POROČILO CK KPI: S podporo komunistov za levičarsko vlado v Italiji Vprašanje javnega reda in budnosti ■ Komentarji ACP0Lr PSIUP in A CLI o črtanju skupine okoli - Protest ameriških vojakov na vietnamski fronti - Protestna demonstracija kamboške manjšine v Juž. Vietnamu VVASHINGTON, 27. — Radio južnovietnamske Fronte narodne osvoboditve je v današnji oddaji sporočil, da so Američani v zadnjih tristo dneh, se pravi po Nixonovem imenovanju za šefa Bele hiše, pobili več kot pet tisoč vietnamskih civilistov bodisi z bombardiranjem s strani letalstva in topništva, bodisi s terorističnimi napadi in pokoli. Radio je poročal o številnih pri- merih množičnih ubojev: navedel je, da so marca lani odpeljali 1200 civilistov iz taborišča v Van Thanhu blizu Quang Ngaja z ladjami na odprto morje in jih tam pobili. Od januarja do junija je ameriška IX. divizija med »čistkami* v pokrajinah My Tho in Ben Tre poklala 3000 oseb, po večini starcev, žensk in otrok. Končno so po poročilih radia FNO ameriške in sajgonske enote napadle med 25. aprilom in 13. majem dve naselji v okrožju Thang Binh ter ubili 145 civilistov, med katerimi je bilo več otrok. Številne civiliste so obglavili, jim razparali trebuhe ali jih žive zažgali. VčeiradSrnja se(ja senatne Jconnisiije za oborožene sile v Washimgtoinu je meditem potrdila krvoločnost a-meniških vojakov v Vietnamu. Sekretar za vojsko Stanley Resor je seniaitartfeim pokazal vrsto slik in barvnih diaipozitivov, ki so jih posneli mairca lani v Song Myju. ki er je bilo ubitih na stotine ci-I villstov. Prizori iz pokola so bili tako grozljivi, da je bilo dvem senatorjem slabo, eden pa je moral oelo zapustiti setjo. Demokratski se. nator Havajev Daniel Inouye, ki je med drugo svetovno vojno zgulbil roko, je po seji izjavil: «Bil sem v vojni In sem mislil, da sem videi dovolj grozot. Moram pa pri. znati, da je to, kar sem sedaj videl, strašno*. Kot se je zvedelo, je ena od slik kazala neko priletno Vietnamko, ki je na kolenih prosila milosti, preden je padla pod ameriškimi streli. Demokratski senator države Ohio Stephen Youg je po seji dejal, da je balo v Song Myju ubitih naj. manj dvesto, mogoče pa celo sedemsto civilistov. Povedal je tudi, da je med tako imenovanimi »posebnimi oddelki« (Speoial fOrces) tudi mnojo plačancev iz Evrope, ki so se izkazali po svoji krvoločnosti. Voung je navedel primer, ko so ti oddelki vdrli v neko vas in ubili nekega predstavnika FNO, drugi dan pa so se vrnili in pobili šest ..""""""......................n.....,.,,,,,........ ŽIVAHNA RAZPRAVA V POSLANSKI ZBORNICI Odobreni prvi trije členi zakona o zakonski razvezi Posvetovanja Rumorja v okviru «preverjanja» sedanje vlade žago- ltogers o helsinških razgovorih med SZ in ZDA WASHINGTON, 27. — V intervjuju, ki ga je oddajalo včeraj neko ameriško televizijsko omrežje, je državni sekretar William Rogers izrazil svoje zadovoljstvo nad potekom helsinških razgovorov med Američani in Sovjeti o omejevanju strateškega orožja. Rogers je poudaril pozitivno stališče, ki so ga zavzeli sovjetski predstavniki na razgovorih ter dejal, da je »ton dialoga najboljši od vseh razprav, ki smo jih dotlej imeli s Sovjetsko zvezo*. «Sovjeti — ie RIM, 27. — Poslanska zbornica je začela danes z razpravo o posameznih členih zakonskega osnutka o akonski razvezi. Na dopoldanski In popoldanski seji so bili sprejeti prvi trije členi. Večina poslancev je zavrnila vse demokristjanske in mi-sovske predloge o zavrnitvi členov. Največja razprava je bila o členu 3, ki določa primere, ki omogočajo zakonsko razvezo. Med razpravo so bili dani razni spreminjevalni predlogi, od katerih so bili nekateri tudi sprejeti. Razprava, ki se bo nadaljevala jutri, bi se morala zaključiti v soboto. Na osnovi dosedanjih glasovanj, so demokristjani, misovci in monarhisti v manjšini in je pričakovati, da bo v soboto zakon o zakonski razvezi odobren. Seniait pa je danes z večino glasov izglasoval spremembo zakonika o kazenskem postopku, s katero imajo od danes dalje vse osebe. ki jih aretirajo ali priprejo, ker so osumljene, da so Izvršile katerokoli kaznivo dejanje, pravico do odvetniške zaščite od začetka zasliševanja. Med razpravo je podtajnik pravosodnega ministra DelTAndro poudaril, da bo ta popravek dopolnil praznino, ki je na- """"" i ■Milnimi im n mn n mn, mmmmmmmmmmmmm imiihimi iZJRVE MITJE RIBIČIČA LJUBLJANSKEMU DELU «Samoupravni sistem je najdragocenejši dosežek jugoslovanskega razvoja» Dvajsetletnica inštituta «Jožef Štefan v Ljubljani (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 27. - Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je sprejel prošnjo uredništva ljubljanskega «Dela» in za slavnostno številko tega časnika odgovoril na nekaj vprašanj o sedanjem razvoju Jugoslavije, o nalogah zveznega izvršnega sveta ter o pripravah na srednjeročni gospodarski načrt in o osnovnih ciljih tega načrta. Predsednik Ribičič je kot najpomembnejši delovni in drugi uspeh v razvoju Jugoslavije omenil to, da si je jugoslovanska samoupravna socialistična skupnost utrdila svoj položaj, samoupravni sistem kot najbolj dragoceni dosežek jugoslovanskega razvoja pa je dosegel mednarodno uveljavitev. Zelo bežno je Mitja Ribičič govoril o nalogah in problemih, s katerimi se je do sedaj ukvarjal zvezni izvršni svet, predvsem pa o nalogah, ki jim bo v prihodnje posvetil največjo pozornost. To bo predvsem politika, ki ima za cilj odpraviti vzroke in žarišča gospodarske ne ustaljenosti ter utrditi pozitivne u spehe reforme in pa ustvariti možnosti za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil ter doseči hitrejši vzpon družbenih samoupravnih odnosov. Zadnje vprašanje pa se je nanašalo na priprave za srednjeročni gospodarski načrt razvoja Jugoslavije in na njegove poglavitne ci- da bosta decembra zvezni izvršni svet in zvezna skupščina obravnavala prvo gradivo o obrisih družbenega plana ter o njegovih ekonomsko - političnih temeljih. Med poglavitnimi cilji srednjeročnega plana pa je Mitja Ribičič omenil, da se bo Jugoslavija z njim uvrstila v razvitejše agrarne - industrijske države Evrope in sveta. Prihodnje srednjeročno obdobje bo tudi obdobje dokončne opustitve etatističnega modela družbe. To bo obdobje popolne uveljavitve neposrednih proizvajalcev kot nosilcev razširjene reprodukcije, kar je poglavitni namen družbeno - ekonomske preobrazbe v Jugoslaviji, je poudaril predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. Danes je zasedal v Ljubljani CK Zveze komunistov Slovenije, ki je razpravljal o pripravah na prihodnjo republiško konferenco Zveze komunistov. Sklenili so, da bo ta konferenca 8. in 9. januarja prihodnjega leta v Ljubljani in hkrati sprejeli dnevni red konference. Na dnevnem redu bo poročilo o delu centralnega komiteja, med važnimi točkami pa bo tudi točka, ki ima naslov: vidiki družbeno - ekonomskega in političnega razvoja Slovenije. Inštitut »Jožef Stefan* v Ljubljani je praznoval danes 20. obletnico uspešnega znanstvenega de- lje. Predsednik Ribičič je povedal, | la. Ta inštitut sodi med najpo- membnejše tovrstne ustanove v Sloveniji. Današnjemu prazniku inštituta »Jožef Stefan*, ki nosi ime po koroškem Slovencu Jožefu Stefanu, enem največjih fizikov preteklega stoletja, vsestranskem znanstveniku, rektorju dunajske u-niverze in članu mnogih znanstvenih združenj tedanje dobe, so prisostvovali ugledni gostje iz Slovenije in drugih krajev Jugoslavije in tudi iz tujine. Med njimi tudi predsednika kulturno - prosvetnega in gospodarskega zbora republiške skupščine Miloš Poljanšek in Tone Bole, podpredsednik izvršnega sveta dr. France Hočevar ter člani izvršnega sveta, Mednarodno a-gencijo za atomsko energijo pa je zastopal na proslavi njen predstavnik Kolbazov z Dunaja. V prvem delu današnje proslave so pred poslopjem inštituta odkrili doprsni kip znanstvenika Jožefa Štefana, zatem pa je bila v predavalnici proslava, na kateri je o razvojni poti inštituta govoril direktor dr. inž. Milan Osredkar. Inštitutu »Jožef Štefan* so ob tej priložnosti čestitali za uspešno 2(V letno delovanje predstavniki Slovenske akademije znanosti in u-metnosti, predstavniki univerze republiške skupščine, zvezne komisije za jedrsko energijo, tuje agencije za jedrsko energijo in pa predstavniki raznih drugih tovrstnih inštitutov v Jugoslaviji. Drago Košmrlj stala po razsodbi ustavnega sodišča št. 86 iz leta 1968 Medtem ko je leiva opozicija glasovala proti omeuiemi spremembi, ki jo je označila «a »delno«, ter da je še vedno vključena v »inkvizitorski sistem«, so socialisti spremembo o-dobrih ta poudarili, da je ta ukrep prehodnega pomena, da pa ja vključen v okvir širše reforme zakonika o Kazenskem postopku. Ministrski predsednik Runior In tajnik krščanske demokracije posl. Forlanl sta se v okviru posvetovanj med strankami levosredinske koalicije ta »preverjanja« sedanje vlade srečala s tajnikoma PSI De Martinom ta PRI La Malfo. Do srečanj Je prišlo v veži poslanske zbornice in vse kaže, kot Je tudi sam Forlanl potrdil časnikarjem, da so zadevali pogovoril predvsem vprašanje razporoke. Vsi demokr ščanski poslanci so namreč prisotni med glasovanji in bi do srečanj ne moglo priti na drugem mestu. ((Vsekakor.« je dejal Forlanl novinarjem, «se lahko sodelovanje med levosredinskimi strankami nadaljuje, kljub glasovanju o razporek* ki Je za nas zelo važno. «Poudar Jam pa, da je politični položaj zapleten, da je prišlo do sociali stičnega razkola in da je treba uipo š‘evati vse sestavine v tem pro cesu. Zato Je treba potrpežljivosti: nočemo prehitrih, površnih re šltev, medtem ko zahteva položaj veliko previdnosti.« Voditelji, poslanci in krajevni čla ni KD, ki pripadajo struji »Forze Nuove* in jo vodi Donat Cattin, so na sestanku potrdili stališče — za vzeto na zadnji seji vodstva stran ke in «veljavo smernic demokrščan-ske levice in prijateljev Mora, kot alternative zmerni večini*. Glede »preverjanja* večine je struja »Forze Nuove* mnenja, da je glasovanje o tem bilo »dvolično*, posebno še, ker je Rumor odklonil primerjavo o programu, kot je zahtevala PSI. «Forze nuove*, zaključuje sporočilo, »je na razpolago za kvalifi cirano večino*. ponovno obstreljevala eiglptovske položaje na srednjem in južnem delu Sueškega prekopa. Letalstvo kmalu zatem stopilo v akcijo in napadlo izraelske vojaške naprave severno od Izmailije ta El Kantare. Prišlo je tudi do letalske ga spapada, med katerim je bilo — po verziji iz Kaira — eno egiptovsko letailo sestreljeno. V Tel a vdvu pa trdjiio, da so Egipčana izgubili dve letali. Libanonski vojaški glasnik je izjavil, da je izraelska enota prodrla danes popoldne na izraelsko o-zemlje ter razstrelilo z dinamitom dve hiši v vasi TeM Cuneizat, kakih 800 metrov od sirske meje. Po poročilu glasnika je libanonsko topništvo prisililo sovražno enoto k umiku. ŽENEVA, 27. — švicarski vele poslaniki v Londonu, Moskvi in VVashingtonu so dobili navodila, naj podpišejo danes, v imenu švicarske vlade, pogodbo proti širjenju jedrskega orožja. Švicarska vlada le„ ^Javila, da bo pogodba pred lozena v razpravo parlamentu, ko jo bo ratificiralo zadostno število držav. civilistov, ki so ravnokar pokopali truplo ubitega partizana. V uradnih krogih v Sajgoniu se je meditem zvedelo, da so uvedli preiskavo proti nekemu ameriškemu častniku, 23-letinemu poročniku Franku Bonvilllsnu, ki je avgusta na barbarski način ubil ujetega partizana v pokrajini Quang Ngay, blizu Son Myja. O dogodkih v Song Myju se tudi danes kopičijo nova pričevanja. Bivši vojak Pendletan je povedal, da je bil 16. marca lani v Song Myju ta dia je videl kapetana Ernesta Medino, ki je z lastnimi rokami umoril otroka. Pendletan, ki je odslužil vojsko junija letos, je dejal, da Je hotel povedati tudi svojo verzijo, potem ko je zvedel, da je bil sodni postopek uveden samo proti naročniku Oallejru, ne pa proti višjemu častniku. Pendletan je tudi povedal, da je v vasi videl mnogo trupel. Sredi vasi je bil kup kakih petnajstih trupel, druga trupla pa so ležalo v jarkih ali na bližnjih riževih poljih. Neki kanadski zdravnik, ki je zaposlen v londonski bolnišnici, je danes v intervjuiu z BBC izjavil, da je že pred 18 meseci slišal o dogodkih v Song Myju. Zdravnik Alje Vennema, ki je bdi pet tet in pol v Vietnamu s skupino kanadskih zdravnikov, je dejal, da Je pokolu izvedel od nekega visokega sajgonskega funkcionarja. Tedaj pa ni posvetil temu velike pozornosti — je dejal — ker so bila takrat poročila o raznih krvoločnih dejanjih zelo številna. Dr. Vennema je tudi dejal, da so saj-gonske enote počenjale mnogo slabše stva/ri kot ameriške. ((Sajgonct — je izjavi! — si niso pomišljali, da ne bi civilistov ubili ali mučili«. Obrambna komisija pri sajgon-skem senatu je sklenila, da uvede preiskavo o dogodkih v Song Myju-V ta namen je ustanovila preiskovalno komisijo, ki ji načedjiule se-nator Tran Van Don. Ta je po. vedal, da je sajigonska vlada poslala njegovi komisiji 20. novembra poročilo, v katerem je zatrte vala, da «nl bilo ndikakega pokola, peč pa samo neki incident v toku vojaške operacije«. Odpor proti vojni v Vietnamu se širi tudi med samimi ameriškimi vojaki, ki se borijo na vietnamski fronta. Tako je na primer nekaj stotin vojakov, nameščenih v vojaški bolnišnici v Pleikuju na a srednjih planotah, bojkotirala danes tradicionalno slavnostno kosilo ob priliki ameriškega državnega praznika ((Thanksgiving day» (dan zahvale), s katerim se Američani spominjajo na prve kolonizatorje Iz osemnajstega stoletja. Vojaki so že pretekli mesec poslali predsedniku Nixonu pismo, v katerem so trdili, da «imajo zelo malo vzrokov, da bi se zahvaljevali«. V Sajgonu je prišlo danes do incidentov med protivladno demonstracijo, ki jo je priredilo kakih dvesto budističnih menihov kamboške narodnosti. Menihi so zahtevali večje pravice za kamboško manjšino v Južnem Vietnamu, Izjava socialističnih držav o položaju na Srednjem vzhodu Letalska bitka nad Sueškim prekopom MOSKVA, 27. — Agencjia Tass Je objavila danes skupno izjavo držav članic varšavskega pakta — z izjemo Romunije — o položaju na Srednjem vzhodu. V izjavi, ki nosi naslov »Poziv partij ta vlad šestih socialističnih držav«, je izražena zaskrbljenost nad položajem na tem področju. Ugotavlja se, da so agresivna dejanja Izraelcev skrajno nevarna, ker ustvarjajo pogoje ra nov oborožen spor na Srednjem vzhodu. Pozivajo se dalje vsi narodi sveta, naj prisilijo Izrael k umiku lz zasedenih arabskih ozemelj. Izjava potrjuje podporo socialističnih držav arabskim narodom v njihovem boju za ohra nitev njihovih naprednih dosežkov in proti spletkam Izraela in njegovih zaveznikov. Izraelska letala so danes medtem ■ ..............*..................M,.,.,.,.,m,„ POROČILO PODTAJNIKA MIL0RADA PEŠIČA V Zelja po odpravi napetosti v odnosih med Bolgarijo in SFRJ Pričakovanje za beograjski sestanek med Tepavcem in Baševom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — člani zvezno -političnih odiborov Sveta narodov in zvezne skupščine so danes na skupni seji pod predsedstvom Bogdana Osolnika razpravljali o odnosih Jugoslavije s sosednimi državami. V zelo živi razpravi, v kateri Je bilo poudarjeno stalno zavzemanje Jugoslavije za dobre odnose i Bolgarijo, je dal pojasnilo o stanju teh odnosov in priprav za skorajšnje razgovore državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Te. pavca z bolgarskim zunanjim ministrom Baševom v Beogradu podtajnik pri državnem tajništvu za zunanje zadeve Miroslav Pešič. V razpravi je bilo ugotovljeno, da jugoslovanski javni delavca s pozornostjo pričakujejo bodoče razgovore državnega tajnika za zunanje zrdeve z bolgarskim zunanjim ministrom, kajti jugoslovansko - bol-galrskl odnosi so v zadnjem času precej napeti. Vzroke za to je i-skati v bolgarski politiki, posebno v politiki Bolgarije do makedonskega ljudstva. Za Jugoslovansko javnost je posebno zanimivo to, kako se v bolgarskem tisku poveličuje udeležba bolgarskih enot v borbah proti hitlerjevskim osvajalcem na jugoslovanskem ozemlju pred koncem vojne, člani obeh odborov pričakujejo, da bodo razgovori med Tepavcem in Baševom prispevali k razčiščenju bistvenih vprašanj glede odnosov med obema državama in da se bosta obe strani zavedali, da je samo z realističnim gledanjem na to vprašanje možno prispevati k razvoju dobrososedskih odnosov. Poslanci so posebno opozorili na napore Bolgar nje, da oživi tako imenovano «mar kedonsko vprašanje«, na seji je bi-lu soglasno ugotovljeno, da je z u. stanovltvljo republike Makedonijo to vprašanje, kar se tiče Jugoslavije, dokončno spravljeno z dnevnega reda. člani obeh odborov so izrazili prepričanje, da se bistvena vprašanja Jugoslovansko - bol-garskih odnosov ne morejo rešiti dokler Bolgarija glede tega ne sprel menil svojega stališča. B. B. Saragat Titu ob 29. novembru BEOGRAD, 27. — Predsednik republike maršal Tito je ob prazniku republike 29. novembra prejel številne brzojavke tujih državnikov in politikov. Med drugim je predsednik Tito prejel čestitke predsednika ZDA N;xona, predsednika Italije Saragata, belgijskega kralja Balduina, predsednika revolucionarnega sveta Burmanske u-nije Ne Vina in drugih. Ob narodnem prazniku ta v duhu sodelovanja In prijateljstva med Italijo ta Jugoslavijo, poudarja predsednik Saragat v svoji brzojavki, mi je posebno drago, gospod predsednik, da vam v imenu našega ljudstva ta v svojem Izrazim prisrčne želje za uspešno bodočnost jugoslovanskih narodov ta za dobro zdravje vaše ekscelence. ARABSKI ATENTAT NA ATENSKEM LETALIŠČU Jordanski terorist odvrgel bombo na sedež izraelske letalske družbe El Al: 32 ranjenih Policija je aretirala atentatorja, ki baje pripada skupini organizacije Al Fatah V Winterthuru v Švici se je začel proces proti atentatorjem na zueriškem letališču ATENE, 27. - Davi okoli 8.30 je v prostorih izraelske letalske družbe baje ranila 32 ljudi. Spočetka so govorili, da je bil nekdo smrtno so govorili, da je bil nekdo smrtno ranjen, toda pozneje so vest demantirali. Takoj po eksploziji so prispela na kraj atentata številna vozila (rešilni avtomobili in taksiji), ki so odpeljala ranjence v bolnišnice. Od teh so jih sprejeli na zdravljenje 13, medtem ko so drugim 19 osebam nudili le prvo pomoč. Zdravstveno stanje dveh ranjencev je zelo resno. Ranjena sta bila tudi dva otroka. Tudi njuno stanje je precej resno. Predsedništvo grške vlade je sporočilo, da so bili med ranjenimi štirje tujci, med njimi ameriška za konca McLain. Ostali so Grki med katerimi sta dva otroka stara 2 oziroma pet let. Predsedništvo vlade je nadalje sporočilo, da se atentator piše Elias Dergarabedian, da je star 23 let in da se je rodil v Jordaniji. Sicer pa je rodu Armenec. V trenutku ko je Dergarabedian odvrgel bombo v prostore letalske družbe, je bilo na ulici zelo živo. Tudi v prosforih izraelske letalske družbe je bilo veliko ljudi, ki so čakali na odhod letala za Tel Aviv. Atentator je zalučal bombo v pročelno okno družbe, ki se je razbilo z velikim truščem. Takoj nato je bomba eksplodirala. Atentator je sicer skušal zbežati, toda pot mu je prestregel ravnatelj neke bližnje grške reklamne agencije, ki ga je zgrabil in se z njim dolgo časa ruval. Prihitel mu je na pomoč neki policijski agent, ki je atentatorja aretiral. Dergarabediana so potem zaslišali na policiji (prisotni so bili tudi funkcionarji proti vohunske službe). Mladenič je izjavil, da je napravil atentat, ker pripada neki protiizrael-ski teroristični organizaciji. Imena te organizacije ni izdal, pripomnil pa je, da ta deluje v sklopu organizacije «A1 Fatah*. Na zaslišanju je baje povedal tudi, da je bil sku paj z njim neki drugi terorist, ki pa je zbežal. Policija je močno za-stražila vse dohode do atenskega letališča. Kmalu po atentatu je Radio Bagdad posredoval vest, da je neki glasnik ljudske fronte za osvoboditev Palestine izjavil, da je atentat delo te organizacije. Glasnik te organizacije v Bejrutu pa je izrazil svoje začudenje nad vestjo, ki je prišla iz Bagdada (verjetno so pristaši palestinskega gibanja v Libanonu bolj previdni, ker nad to arabsko državico vedno lebdi stalna grožnja izraelskih represalij). Iz Amraana pa sporočajo, da je poveljstvo oborožene palestinske borbe (ki vključuje vsa arabska palestinska gibanja razen organizacije Al Fatah) izključilo vso lastno odgovornost za atentat v Atenah. Izraelski diplomatski predstvanik v Atenah je danes obiskal grškega podtajnika za zunanje zadeve Cito-pulosa ter izrazil ogorčenost izraelske vlade. Politični opazovalci povezujejo današnji atenski atentat z začetkom procesa v Winterthuru (Zuerich) v Švici proti trem arabskim teroristom, ki so pred časom napadli na ziiriškem letališču neko letalo družbe «E1 Al*. Na zatožni klopi sedi tudi pripadnik izraelske varnostne službe Mordehaj Rahamin, ki je pri napadu ubil enega izmed teroristov. Švicarske oblasti so ga prej izpustile iz zapora, ker je obljubil, da bo prišel na proces (sicer pa je plača! precej visoko vsoto kot jamstvo za vrnitev). Na včerajšnji obravnavi so sodniki porotnega sodišča zaslišali vse obtožence. Pripadniki palestinskega gibanja so ponovili svoje protisioni-stične izjave. Rahamin pa je povedal, da je bil uslužben pri družbi «E1 Al* kot varnostni agent. Pozno zvečer se je zvedelo, da je atenska policija aretirala tudi drugega sokrivca atentata, 23-letne-ga Mamsurja Murana, v nekem a-tensikem hotelu. Ta je izjavil, da pripada arabski organizaciji «Djeb-het Nedal Haabi», kii deluje v okviru «A1 Fatah«. Nadalje se je zvedelo, da je zdravstveno stanje enega od ranjenih otrok zelo resno. Zdravniki u-pajo, da mu bodo rešili življenje s kirurškim posegom. Njegov bratec bo verjetno postal slep, ker so ga ranili stekleni drobci. Izraelski zunanji minister Abba Eban je izjavil, da smatra vse a-rabske države za soodgovorne za atentat ter je pozval vse države, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za obrambo proti arabskemu terorizmu. Poroka Gunterja Sachsa ŽENEVA, 27. - Danes se je v St. Moritzu civilno poročil Gunter Sachs, bivši mož Brigitte Bardot, s 26-letno manekenko Mirjo Lars-son. Poroki so prisostvovali le sorodniki in nekateri prijatelji dvojice. Jutri bo v Nemčiji cerkvena poroka v kraju Rechenau, kjer ima Sachs lovsko pristavo. V Genovi poučujejo dijaki GENOVA, 27. — Prvič se je v Italiji zgodilo, da se dijaki avtonomno učijo v šoli. En razred klasičnega liceja »Mazzini* se namreč zbira v vili »Rostand* in tam vsak dan več dijakov pripravi učno uro, ki jo potem skupno predebatirajo. To je edini način, da se nadaljuje poučevanje, ker v liceju manjka profesorjev. Miss sveta izbrana v Londonu LONDON, 27. — V Londonu so na natečaju za Miss sveta 1969 izbrali lepot iioo. Miss sveta je postala kandidatinja iz Avstrije. Druga je bdila Miss ZDA, tretja pa Miiss Nemčija. Prometna nesreča pri jezeru S. Croce PONTE DELLE ALPI (Belluno), 27. — Na cesti ob jezeru Santa Croce se je danes zgodila prometna nesreča, M je terjala tri smrtne žrtve. V nesreči je namreč umri 334efcnii karabinjerski podčastnik Piero Ciabtai iz Arezza, 49-letni zapornik Primo Zanan iz Trebč pri Trstu in 22-detni voznik Carlo Rer-tin iz Ria di Pusteria. Dopoldne je bil Zanan obsojen v Monguelfu zaradi imovlnskega prekrška, morali pa so ga prepeljati v zapor v Trevdso. Sam Žanom je želel, da bi ga peljali s privatnim vozilom, tako da so se 434etni karabinjer Vito Moretti, karabinjerski podčastnik, šofer in zapornik peljali v Treviso z avtom fiat 1800. Nenadoma je, verjetno zaradi mokre ceste, avtu zdrsnilo in je zavil na levo stran cestišča. Ker je v tistem trenutku nasproti vozil tovornjak, ki ga je upravljal 47-letni Attilio Cardo Iz Mar-ghere pri Benetkah, se je avto zaletel v težko vozilo. Bert in in Zanan sta bila na mestu mrtva, podčastnik pa je izdihnil po prevozu v bolnico. Vito Moretti se bo moral zdraviti 30 dni zaradi poškodb, voznik tovornjaka pa ni bil ranjen. ....................muhi.n........n,.................„„„„ POLITIČNO ŽIVLJENJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Bivši predsednik Smrkovsky ostal zvest pojanuarski politiki Pogumen zagovor pred centralnim komitejem KPC politike Dubčkove skupine in izpricevanje globoke povezanosti s socializmom Dnevnik «Le Monde*, ki je 24. oktobra že objavil besedilo Dubčkove-ga posega na zborovanju centralnega komiteja češkoslovaške KP, je 25. novembra objavil govor, s katerim je Smrkovsky pred istim komitejem odstopil od svojih funkcij. Da bi opravičil delovanje Dubčkove skupine je Smrkovsky dejal: »Menim, da so kljub velikim pogreškom in napakam januarski in pojanuarski dogodki bili zelo važni za partijo in za socializem. Danes iiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii VHEME V ITALIJI Temperatura je dosegla na severu 12 stopinj pod ničlo Sneg je pobelil vrhove, Sicilijo pa je zajelo neurje RIM, 27. — Po večdnevnem slabem vremenu, ki je v severni Italiji predvčerajšnjim doseglo svoj višek, se je vreme končno izboljšalo. Sicer se je povsod znižala temperatura, na Siciliji pa se je neurje začelo šele včeraj zvečer. V Milanu je zopet posijalo sonce. Včeraj je bilo nebo prekrito s črnimi oblaki, okoli poldne je celo snežilo. Kljub lepemu vremenu se je temperatura znižala. Ob 9.30 so zabeležili 5 stopinj pod ničlo. liiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiuiiiiiiiminiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiMiiiiiinimiiiiii PO ARETACIJI UREDNIKA «P0TERE 0PERA10» Napredni krogi zahtevajo spoštovanje svobode tiska Proces proti prof. Toiinu je bil odložen na L december RIM, 27. —• Rimsko kazensko sodišče je odložilo proces po hitrem postopku proti glavnemu uredniku revije »Potere operaio* prof. Fran-cescu Toiinu. Sodišče je sprejelo sklep na zahtevo obtoženčevih zagovornikov ter je določilo nada ljevanje obravnave za 1. december. Prof. Tolin je obtožen, da je ščuval javnost k uporu. Na obravnavi je javni tožilec zahteval, naj se v obtožnico vnese tudi obre menilna okoliščina, da je Tolin zagrešil podobne prekrške že prej. Omeniti je treba, da so genovski »comitati civici* intervenirali v tem smislu. Aretacija in proces proti prof. Toiinu sta povzročila v italijanski demokratični javnosti veliko razburjenje. V vseh naprednih krogih, neodvisno od politične obarvanosti, prevladuje mnenje, da gre za na pad na demokratske svoboščine, za napad na svobodo tiska. Ti krogi poudarjajo, da so policijski in sodni organi sprejeli ukrepe, ki naj bi bili v bistvu ustrahovalni. Poudarja se tudi, da so policijski organi aretirali prof. Tolina v Padovi in ga prepeljali v Rim na ukaz javnega tožilca, čeprav zakon ne predvideva v takih primerih obvezne aretacije. Ukrep pa ima ustrahovalen značaj, ker je naperjen proti levičarskemu političnemu predstavniku, medtem ko policijske in sodne oblasti dopuščajo odkrito protizakonito dejavnost desničarskih sil. Za oprostitev prof. Tolina so se zavzeli tudi komunisti, čeprav so njegove teze in politična usmerjenost v ostrem nasprotju z njihovimi. To okoliščino izrecno poudarja list »Unita*. Senatorja Umberto Terracini in Giovanni Battista Gianquinto sta naslovila na ministra za pravosodje interpelacijo, kjer sprašujeta, če je res. da gre za ustrahovalen ukrep. Podobno interpelacijo ministru Gavi je vložil tudi socialist Riccardo Lombardi. Protestna akcija pa se ni omejila samo na parlamentarne kroge, temveč je zajela tudi časnikarje. Redakcijski odbor »Telegiornale* se je pridružil pobudi časnikarjev levičarskih listov in tednikov, ki so poslali protestno pismo izvršnemu odboru časnikarske zbornice. Protestno brzojavko je poslalo tudi 60 časnikarjev, ki so zaposleni pri televiziji. ANAC — vsedržavno združenje kinematografskih avtorjev — je prav tako odobrilo dokument s katerim ostro obsoja postopek policijskih in sodnih oblasti. »Gre za javno ustrahovalno dejanje,* je rečeno v dokumentu, »ki sovpada s časom skrajne napetosti, ko se vedno bolj množijo pozivi na represivne ukrepe.* Ta politika skuša tudi z dejanji, kot je aretacija prof. Tolina, udariti po delavski borbi Aretacijo prof. Tolina je obsodilo tudi združenje demokratičnih pravnikov. V zvezi s tem protestom je treba omeniti, da so tiskarji odbili zahtevo, da bi tiskali dokument, ker se bojijo, da bi oblasti uvedle proti njim kazenske postopke. Nekaj podobnega se je že zgodilo pred nekaj dnevi, ko sta bila aretirana dva tiskarja. Zato zahtevajo, naj bi vse kar se tiska odobrila policija, oziroma sodne oblasti. Uvajanje takega postopka bi praktično pomenilo uvajanje preventivne cenzure. Pozivom, naj oblasti izpustijo na svobodo prof. Tolina so se pridružile tudi številne osebnosti javnega življenja, politični in kulturni delavci. Izjavo so podpisali med drugimi: Alberto Arbasino, Vittorio De Sica, Elia Petri, Cesare Zavattinl, Lelio Basso, Alberto Moravia, Gillo Pon-tecorvo, Carlo Lizzani, Dacda Marami. Ricoando Lombardi, Tristano Codlgnola, Luigi Nono, Pietro In-grao, Pier Paolo Pasolind in Naita-lia Ginzburg. Pobudniki so izjavili, da je izjavo podpisalo že več kot 1.000 ljudi. V dolomitskih krajih je včeraj snežilo, danes pa se je nebo zvedrilo. V Misurini so zabeležili 11 stopinj pod ničlo, snežna odeja pa je debela 1 meter. V Val Comeli-co je temperatura od 10 do 12 pod ničlo, na prelazu Falzarego se je temperatura zvišala za 7 stopinj in je danes znašala pet stopinj pod ničlo. Snežna odeja je tu debela 60 cm. Ceste so odprte, ker jih podjetje ANAS nenehoma čisti. Vezuv in druge višje vrhove v okolici Neaplja je prvič letos pobelil sneg. Zaradi dežja, ki je v teh dneh neprenehoma padal, se je rečni pretok povečal. Danes je bilo nebo jasno, temperatura pa precej nizka. Tudi v Umbriji je snežilo in pobelilo višje vrhove. V Terniju je bila najnižja temperatura 2 stopinji pod ničlo, v okolici pa se je znižala pod ničlo. Ponekod so poledenele ceste. Sicilijo je danes ponoči zajelo neurje. Neprenehoma je deževalo in veter je pihal s severa. Dopoldne se je vreme še poslabšalo, moč vetra se je povečala, znižala pa se je temperatura. V gorah je snežilo. Zaradi morske nevihte so zveze med Sicilijo in manjšimi otoki prekinjene. Letalska služba redno deluje. Čolni, ki povezujejo Trapani z Egadskimi otoki in s Pantellerio so morali ostati v pristaniščih. Slabo vreme je povzročilo veliko škode na poljih in v nasadih pomaranč. V Puglii je danes prvič snežilo. Snežna odeja je prekrila vrhove v okolici Campobassa. Ponekod je temperatura znašala tri stopinje pod ničlo. Morje je močno razburkano, veter piha s hitrostjo 60 km na uro, vidljivost pa je zmanjšana na razdaljo dveh do treh kilometrov. Nič boljše ni v Markah, kjer se veter zaganja ob nabrežje. Sunki dosežejo do 110 km na uro. V mnogih krajih je dopoldne snežilo, temperatura pa je dosegla 4 stopinje pod ničlo. Snežna odeja je debela od 5 do 10 centimetrov. Povsod se promet počasi odvija. V Genovi je po nedavnem neurju nastopilo spomladansko vreme. Ker je sijalo sonce, se je veliko ljudi zgrnilo na nabrežje, ki ga je neurje v prejšnjih dneh razdejalo. Nekaj oseb se je celo kopalo, drugi pa so se sončili na obali. V Bocnu se je temperatura zelo znižala. Najnižjo temperaturo so zabeležili na prelazu Restija, kjer je toplomer kazal 11 stopinj pod ničlo. Na Brenneru je bilo 8 stopinj pod ničlo. Zimska športna središča so zasnežena in bodo lahko začela delovati prihodnjo nedeljo. Vrhove v okolici Latine je pobelil sneg, temperatura pa se je znižala do dveh stopinj nad ničlo. V Fanu je razsajala morska nevihta. Veter je dosegel 100 kilometrov na uro. Neurje se je začelo prejšnjo noč .26 težjih motornih čolnov se je moralo zateči v dalmatinsko pristanišče Veruda, Tudi tu je sneg pobelil gore. še vedno mislim, da osnovne ideje pojanuarske politike in glavne smernice njene evolucije odgovarjajo zahtevam po utrjevanju in širjenju socializma na Češkoslovaškem, čeprav so se šele začele oblikovati.* V nadaljnjih besedah se je Smrkovsky spomnil »političnega prebujenja velikih ljudskih množic, po dolgih letih mrtvila*, »gibanja mas za socializem* in «novega spontanega zaupanja, ki ga je družba dobila do partije.*. Za tem je govornik orisal svoje stališče: «Svoje ideje o problemih tega obdobja sem pojasnil na vseh zborovanjih centralnega komiteja (izjave so sedaj na razpolago partiji), na ljudskih srečanjih in tisku. Med temi ni niti ene same izjave ali enega članka, v katerem ne bi jasno zagovarjal socializma zgrajenega po smernicah, ki jih je dala partija. Vedno sem branil trditve, da je delavski razred porok za izgradnjo socializma iri da je Češkoslovaška sestavni del socialističnega tabora. Večkrat sem javno zavzel jasno pozicijo o naših odnosih, sodelovanja in zvezo s SZ, in menil, da je to edina možnost, ki bi zagotovila varnost in bodočnost češkoslovaške in socializma. Z druge strani sem vedno zatrjeval, da mora partijska politika slediti spremembam v družbi in spremembam odnosov razrednih sil (kar se je v zadnjih dvajsetih letih spremenilo v prid socializma) in da mora partija upoštevati vse spremembe ter politične in družbene procese, in da bo morala angažirati čim več prebivalstva, ki bi aktivno sodelovalo v političnem življenju. Mislim, da je prišel čas, ko je treba uresničiti ideje našega nauka, ki trdijo, da bo socializem dal več pravic in svobode, kakor jim jih more nuditi katera koli druga vlada ali družba. Prepričan pa sem, da je ta ura že mimo... Moje sodelovanje pri predjanuar-ski politiki, je seveda določilo moja dejanja po avgustovskih dogodkih, ki so spremenili razvoj našega delovanja. Menil sem in še vedno menim, da je vstop čet na Češkoslovaško pretiran ukrep v odnosu do problemov in težav, na katere je naletel socializem v naši državi. Jaz nočem zanikati svojega podpisa na moskovskem zapisniku; ta podpis sem dal v prepričanju, da je bila v takem primeru to edina mož nost izhoda iz trenutne krize. Naš položaj iz tiste dobe je znan. Bili smo iskreni v želji, da bi izvedli rešitve, ki smo jih sprejeli in povedali na sestanku šestih komunističnih strank avgusta v Bratislavi. Takrat sem jih javno izrazil kot sklepe zmage, razuma in socializma.* V nadaljevanju svojega govora je Smrkovsky obžaloval časnikarsko kampanjo proti nekaterim članom bivšega partijskega vodstva in izrazil prepričanje, da «te kampanje nadaljujejo z ločevanjem partije in ljudstva v dva tabora, ki se ne bosta več razumela, pod pretvezo, da ju združujeta. Ob koncu se je govornik obrnil na svoje bivše kolege: »Po teh razmišljanjih in po razgovoru, ki sem ga imel s člani prezidija, ki so bili za razgovor pooblaščeni, lahko povem zaključek, za katerega se mi zdi, da je pravilen in pošten: omogočili so mi časten odhod od visokih funkcij, ki so mi jih dali. Ta odločitev se je po čudnem naključju ujemala s štirideseto obletnico mojega vpisa v partijo in mojega delovanja med delavskim razredom. Ni mi lahko sprejeti te odločitve. Kljub temu mislim, da je poštena in častna in je tistih štirideset let, o katerih sem govoril, zadosten razlog, da jo sprejmem. Dovolite mi, da še povem, da bom po svojih močeh še naprej služil ideji socializma in našemu ljudstvu, čemur je bilo posvečeno celo moje življenje. Upam si prositi, da bi seznanili s to izjavo partijske organe, državo in javno mnenje.* V Ženevi rop pri družbi Swissair ŽENEVA, 27. — Danes zjutraj so trije moški napadli uradnika družbe Svvissair v prostorih letališča del plač te družbe. Odnesli so mu 300 tisoč frankov, približno 43 milijonov lir. Eden izmed trojice je iznenadil uradnika in mu ukradel torbo, v kateri je bdi denar, drugi je s pištolo kril njegov beg, tretji pa je čakal v avtomobilu. Policija kontrolira vse mejne prehode, vendar doslej niso še ujeli roparjev. Poplave v Kolumbiji BOGOTA, 27. — Zaradi nenehnega deževja je v Columbiji mnogo rek prestopilo bregove. Kraji v Boyaci in Santanderu so poplavljeni. Zaradi poplav je umrlo pet o-seb, dvajset ljudi pa je izginilo. Neurje je povzročilo tudi ogromno materialno škodo. Prizori razdejanja po poplavi Valovi so prekrili nabrežje v Barkovl.jah s kamenjem Motorni čoln med naplavinami v Sesljanu ..........................„„„„„„„„■...........................................................................MIMMIIIIIIIMIMIIMIMMIMMMIMIIII MIHI llllllllllllllllllll lili MIIIIIIM III„MMIIMIl|l|e| IZ TRŽAŠKE KRONIKE SEJA DEŽELNEGA SVETA Kako bodo uporabili 13.250 milijonov iz finančnih prebitkov 1966 in 1967 Odobren zakon o večjih prispevkih oddajalcem sob - Pomen odobritve prispevka za proslavo 25. obletnice osvobojenega ozemlja v Karniji in Furlaniji Tudi včeraj je deželni svet zasedal dopoldne in popoldne, prihodnja seja pa bo v torek, ko bo predsednik Ribezzi odgovoril na razna vprašanja, ki so jih predložili deželni svetovalci glede škode zaradi zadnjih poplav in ukrepov dežele. Včeraj je deželni svet z večino glasov odobril zakon štev. 81 o uporabi finančnih prebitkov iz leta 1966 in leta 1967, in sicer 13250 milijonov lir. Na podlagi zadevnih zakonskih predpisov ne more dežela uporabiti te vsote za večletna finansiranja, ampak samo za prispevke «una tantum*. Po obširni diskusiji v deželni komisiji in v deželnem svetu so sklenili, in večina levega centra je z glasovanjem to potrdila, da bodo omenjeno vsoto uporabili med drugim za nakup delnic družbe Autovie Venete (5 milijard in 300 milijonov lir), da bo lahko dogradila odcep avtoceste Pordenone - Portogruaro in sodelovala pri predoru Monte Croce Car-nico, 2 milijardi za izredne ukrepe za razvoj kmetijstva, 1,3 milijarde za tržaško univerzo in ureditev u-niverzitetnih struktur v Vidmu, 2 milijardi za avtoporta v Gorici in pri Fernetičih ter za pomol VII, za turistične ceste 1,5 milijarde, 500 milijonov za izgradnjo deželnega zavoda za fizikalno medicino in rehabilitacijo itd. Na predlog svetovalca Moschionija (KPI) in svetovalca Martinisa (KD) je bil odobren prispevek 300 milijonov pripravljalnemu odboru za proslavo 25. obletnice osvobojenega ozemlja v Karniji in Furlaniji. Za ta predlog so glasovali vsi svetovalci, razen mi-sovcev, ki so seveda glasovali proti, in liberalca Morpurga, ki se je pri glasovanju vzdržal. Svetovalca Moschioni (KPI) in Metus (KD) sta pripomnila, da ima ta sklep važen pomen prav v sedanjih političnih razmerah. Svetovalca Moschioni in Coghet-to (KPI) sta predložila osnutek zakona za dodelitev 2 milijard lir u-stanovi ERSA, da bi se omogočil kmetom nakup kmetij. Odbornik Co-melli je odgovoriti da dežela nima te pristojnosti in da se mora problem rešiti v vsedržavnem merilu. Svetovalec Calabria (KPI) je predlagal, naj bi dežela dodelila 1 milijardo lir prispevka Ustanovi tržaškega pristanišča za izredna popravila pomolov in dvigal za tovore, ki so zelo zastareli in neuporabni. Predsednik Berzanti je izjavil, da dežela že daje za tržaško pristanišče 500 milijonov lir letno in da se mu ne zdi zelo primerno, da bi odvzeli 1 milijardo iz drugih po stavk. Večina je prpaiog svetoval Cointrin v Ženevi, ki je prenašal ca Calabrie zavrnila. Svetovalec Bosari in drugi komu; nistični ter psiupovski svetovalci so predložili zakonski osnutek o ustanovitvi rotacijskega sklada za prispevke občinam pri nakupu grad benih področij. Po daljši diskusiji pa so se strinjali z odložitvijo zadeve, ker je odbor zagotovil, da bo temeljito preučil problem in predložil zadevni zakonski osnutek. Deželni svet je včeraj tudi odobril zakonski osnutek o spremembah zakona za prispevke oddajalcem sob. Svetovalec de Rinaldini (KD) je v svojem poročilu med drugim poudaril, da je bil zadevni zakon iz leta 1967 zelo učinkovit, da je deželna uprava prejela 665 prošenj za prispevke, zlasti iz Karnije in Beneške Slovenije, za popravila in preureditev sob, zelo malo pa je bilo prošenj s stran1 gostilničarjev za obnovitev gostišč Ker so ugotovili, da to prispeva k razvoju turizma v pasivnih krajih, so določili večjo vsoto za prispevke, tako da bodo lahko ugodno rešili prošnje za prispevke. V Rossettiju Strindbergov «Smrtni p/es» V gledališču Rossetti nastopa od srede gledališka skupina Lilla Bri-gnone, Gianni Santuccio in Achille Millo v Strindbergovi ekspresionistični drami «Smrtni ples*. Tudi v tej drami prihaja močno do izraza Strindbergov prezir do žensk, ali bolje povedano sovraštvo, ki pa ga nekje v besedilu imenuje sovraštvo-Ijubezen, kar je sicer v protislovju z njegovim življenjem, saj se je kljub številnim razporokam vedno znova oženil. Ves zaplet drame je mračen in hkrati tragičen. Topničarski stotnik Edgar (Gianni Santuccio) in njegova žena Aliče (Lilla Brigno-ne) živita popolnoma osamljena na nekem otoku, ker sta se sprla z vso tamkajšnjo družbo. Bliža se njuna srebrna poroka in v pogovoru o tem delata nekakšen obračun svojega življenja, pri čemer se pokaže, da sta ves ta čas drug drugega sadistično mučila, nista pa našla v sebi poguma, da bi se ločila. Zlasti žena sovraži tako svojega moža, da vsaj z besedami stalno izpričuje, da komaj čaka, da umre (mož namreč močno boleha na srcu). V svojo satansko igro pritegneta za nekaj časa tudi ženinega bratranca Kurta (Achille Millo). ki je prišel na obisk in ki načeli celo vda zapeljivim čarom svoje sestrične, a se končno reši z begom. Na koncu diabolična zakonca ugotovita, da bo teklo življenje po starem tiru dalje in da se ne bosta še mogla rešiti medsebojnega mučenja, ter se vdata v svojo usodo. Drugi del debate o osvobodilni borbi Na pobudo krožka za polh^n e i1 cialne študije »Che Guevarom jtr sinoči nadaljevala v Ljudskm ^ mu v Ul. Madonnina javna ‘m* o temi «Trst in osvobodilni «o Prvi del debate z uvodni wjr j' Čilom, ki ga je podal % hinm Km zan Bruno Stejfe, je bil v 13. novembra, sinočnji dm pa se je začel z obnovo 0 nega poročila. . Te vsestransko zanimiva ve, kateri je predsedoval St1' ma, se je udeležilo precejšni vilo ljudi. Po kratki anali11 jij f nega razdobja medvojnih oJ vsi zgodovinarji narodnoos nih gibanj opirati predvsem pričevanja. Vse tri vloge so zelo težke in zahtevne, kot je že običajno pri tem skandinavskem dramaturgu. Kljub temu so jim bili vsi trije igralci odlično kos, tako da so mučno življenje te družine živo in ob čuteno prikazali na odru. Dramo ie režiral Sandro Sequi, njegov asistent pa je Branko Vatovec. Igro bodo ponovili še trikrat, vse do nedelje. „l„l„„„„l„„„„l„„„„„„„„l„„ll„l„l„lfl■l■t1„ll■„lt„l„„l„„„l„„l„l„„„„„„„„„■■,111,1 -g PO SKLEPU VODILNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZB0gS> Konzorcij za strokovno izobrazb0 bo organiziral tečaj srbohrvaščin® pri* Zbornica bo odprla pobudo s finančnim prispevkom ' u pravljen spisek izvedencev za ocenjevanje škode po ne Vodilni odbor trgovinske zbornice je dobršen del svoje zadnje seje posvetil razpravi o škodi, ki jo je na našem področju povzročilo nedavno neurje. Da bi olajšata postopek za cenitev škode ,ki so jo utrpeli posamezniki, in za vložitev prošenj za podelitev pomoči iz deželnih in državnih prispevkov, je odbor sestavil spisek izvedencev, kt pridejo v poštev za ocenjevanje škode, in katerim se prizadeti lahko neposredno ali prek zbornice obrnejo. Predsednik dr. Caldassi je nato poročal o stikih, ki jih je imel z ameriškim konzulom v Trstu mr. Fuessom v zvezi z napovedano u-kinitvljo ameriškega konzulata v našem mestu. Ta konzulat je eden izmed najstarejših konzularnih predstavništev na našem področju, ter so zato tržaški ln deželna poslovni krogi sprejeli vest o tem, da ZDA nameravajo v kratkem u-kinitl, z veliko zaskrbljenostjo. Od-bom tki so se Izrekli za nadaljevanje pritiska na ameriške oblasti, da bi se te premislile in ohranile v Trstu svoje poslaništvo. Odborniki so nato razpravljali o nedavnih srečanjih z pakistanskim ambasadorjem ln s skupino izvedencev s poljskega ministrstva za zunanjo, trgovino, na katerih so razpravljali zlasti o možnostih sodelovanja med našim pristaniščem se v nasprotju s svojimi moralnimi in omenjenima deželama ter o u- godnostl, ki Jih novim 0bI,a.ia A dl tržaška industrijska Pr°s Zbornica Je potrdila ** zastopnika v upravnem. rf1 ne ustanove za razvoj “"jij u dejavnosti (ESA) dr. imenovala za zastopnika ^ P- v medzbomičnem odbor3 g. \ Plačevanje blaga in stori c p Albertija. V medzborničm ‘TgjicV zunanjo trgovino je bil * rSne Končno so sklep o podelitvi PrU‘;“'m#!> prispevka PO^iVAii di. Vatta, v odbor za ,-ji javnosti pa dr. C. Gerol. spr^^. odbornik JV1 prtme;^< nančnega prispe konzorciju za strokovno -nje, ki bo organiziral ,Lhrv»t?»-šolskem letu tečaj % ga jezika. Tečaj bo nam^JjftP.p sti osebju tržaških matoP^e jj trgovin, da bi te mogle p uspešnjejše zadovoljevat' sosedine Jugoslavije. ------------ nJll Hud padec v stan°va^(J 78-latma gospodinja Anlt92, ^ L z Opčin, Alpinska u'I'lc® JpoV® tJ» ponesrečila v svojem n%c ko Je zaradi omotice P®“ In se hudo udarila v 8lavLPlj no bolnišnico jo je P°s?SrtO*c*Sid sbra. Sprejeli s0 jo "»fVV škem oddelku, kjer so slnset«iPje pridržali prognozo še P^in * radi mrtvičnega stanJ3 *' ne lobanje. ZNAČILNOST finske zunanje politike Napori za postavitev Uiedblokovskih mostov Odziv na konferenco o evropski varnosti pomeni uspeh finske politike nevtralnosti in zaupanja do nje same ^ olitika Finske je znova v sre-g. u Pozornosti svetovne javnosti, v predstavnikov SZ in ZDA ^"Hsinkih, kjer se pogajajo gle-omejitve jedrskega oboroževanj Pripisujejo uspehu finske po-pj"® aktivne nevtralnosti. To je, b K; ock'az zaupanja do Finske, L® želela postati nekakšen cen-Povezovanja med obema vele-Zr®1- Prav tako predstavlja za-^wje do nje odziv dvajsetih de-(er o® finski poziv v zvezi s kon-o evropski varnosti, nevtralnost se bistveno sti postavimo, od nevtralno-d^vedske. Vtem ko ima Švedska kritičen odnos do velesil, Fin-l °d svoje strani ne želi ni-*’ obsojati. To je povsem kj8v1 z. besedami predsednika Urejal: oekkonena pred OZN, ko je Uje-. »Smatramo sebe za zdrav-L® 1,1 ne sodnika. Ni naša na-|w’ da bi sodili in obsojali. Raje vjjj® Postavljali diagnoze in zdra- V tej Sv°ji petdesetletni zgodovini klij-*Sne države je Finska skozi Iju Oevti-alna država, z izjemo 1. ■ *n pa obdobja od 1. 1941 do ko se je p0 naključju nesreč-čj-koliščin znašla na strani Nem- ltfijena politika «predvojne nev-jjj 0sti<> je doživela poraz. Te-- Se je o Finski govorilo kot o kSi „ trdnjavi Zahoda*, vtem danes o njej govori kot o sporazumevanja med Vzho-bjJ' 'h Zahodom*, kar predstavlja jt6 eno razliko. V tej politiki pa 8a osnovno zaupanje, ki tkalski izkazujejo njeni sosedi, a oni na Vzhodu. P°t6» ko _______ ni mnogo govorila o Hi( 'j,6® ko je bila poražena v voj- l)J?F3lnosti. šele ko je bil s SZ sporazum o prijateljstvu, j9 °vanju in medsebojni pomoči, Vjj^dsednik Paasikivi poudaril S(9jSt načela, po katerem je Fin-'■'tlils .^a ostati zunaj spopada med iffj® silami. Po prihodu Urha jT^onena na položaj predsednika, teatralnost postala osnovna gi-a sila finske zunanje politike. t e}d.rainost je zlasti pridobila ’ ko Je ^ sklenila odpo-Ja , se oporišču v Porkkali in DVrt*i Finski. (L? spremlja razvoj na Fin- «oevn'.ni nič novega. Ze Nikita Hru-'Fin .Je popolnoma odkrito izjavil: i®ajo, razumljivo, pravico le. i? si vlado, kakršno si pač že-jla,lJ^dar SZ ni vseeno, kakšna H, na oblasti v sosedni de 'w a tudi Fincem ne more biti j °' kako na to gleda SZ.» tiite fincem uspelo odpraviti sum-4L^a svojih sosedov? Odnosi med “Vh .deželama niso, sodeč na Vi 'toienjave delegacij in obi-it .n3 j višji h državnih voditeljev, Viiv0*' dili boijši. To še zlasti pred nedavnim sklenjena a o trgovinski izmenjavi, v s katero poudarjajo, da je V * obojestranske koristi*. Na-|ti5V ®®u ni moč mimo nedavne k |U Predsednika Podgornega, ki ®osdu v sovjetskem velepo-^ja]tVu v Helsinkih med drugim ^ n’ da bi bilo napačno meniti, S, obstajajo tudi določeni kro-'»Sjj , ?se ne vesele naših dobrih •til, jk'h odnosov*. Tudi je ome-Hatj krogi nikakor nočejo prebij: s svojimi poizkusi, da bi Vj odnose med SZ in Finsko, ^ tlo — ie dodal — nikakor W,Foi° predstavljati mnenja in ^tak 6riJa tinskega ljudstva. Po-t(h ; e® določena senca nezaupa-Vj, Vedno obstoji. Va »izgradnja mediblokovskih Vij * Pi brez perspektiv. To je, Vggj’ v skladu z nacionalnimi 1 Prav tako kot tudi zavze- manje za popuščanje mednarodne napetosti. Nacionalni interesi obvezujejo Finsko, da je aktivna glede varovanja in utrjevanja svetovnega miru, s tem tudi lastne nevtralnosti, ki pa bi v vojni — tako menijo — ne pomenila mnogo. Danes je ta majhna dežela izoblikovala povsem novo fiziognomijo svoje zunanje politike, dasirav-no je mnogi ne razumejo. Vendar je vse to vprašanje besed in definicij. nikakor ne pritiskov — pravijo Finci. Finski zunanji minister Ahti Karjalainen je n.pr. po svojem povratku iz Češkoslovaške dejal, da ni njegova naloga kogarkoli obsojati za dogodke v tej deželi, ker da je to izključno stvar Čehov in Slovakov. Značilno je tudi to, da Fince presenečata enostranskost in sovražnost, ki ju n.pr. kažejo Švedi do Amerike v zvezi z vietnamsko vojno. Finska nadalje tudi ni priznala nobene od obeh obstoječih nemških držav, vendar ima v obeh svojega generalnega konzula. Svoj čas pa se je finski tisk vpraševal, ali ne obstoji neka zveza med predlogoma dežel varšavskega pakta in Finske glede konference o evrop ski varnosti. Nekateri so šli celo tako daleč, da so omenjali, kako da je predlog bil iznesen v sporazumu z Moskvo, kar pa so Finci malone užaljeno zavrnili. O tem je pred nedavnim spregovoril nekaj besed tudi predsednik Kekkonen, ki je odločno pojasni, da je v zgoraj omenjenem primeru šlo za dva ločena predloga: onega, ki so ga bile postavile dežele varšavskega pakta, in tistega, ki ga je postavila Finska na osnovi lastne nevtralnosti ter enakih stališč do obeh Nemčij. Obstoji mnenje, da je uspeh konference v veliki meri odvisen od ZR Nemčije. Na njej bi se imeli pravzaprav potrditi status quo in evropske meje, zlasti one med obema Nemčijama. Iz Bonna je bilo s tem v zvezi čuti ugodne glasove, vendar bi bilo prezgodaj iznašati kakršnekoli zaključke. Profesorji in doktorji Primorci na ljubljanski univerzi študenti stomatologije, torej bodoči zobozdravniki pri praktičnem delu .....................................11111...................................1.............■■MII......IIIIIIMIIIIIIMIIIIIIII..Illlllllllll...MII.....111111..............1........IIIUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII .................................................................... 4. MILOVAN GOLJEVŠČEK redim profesor za izkoriščanje vodnih siii in hidrotehndčne objekte, se je rodlil v Trstu 1901. leta. V gimnazijo je hodil v Trstu, a jo je dokončal v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je najprej diplomiral za geometra, nato pa za gradbenega inženirja. Po službi v gradbeni operativi je postal asistent v zavodu za vodne zgradbe ljubljanske tehnike. V tujini se je usposobil za eksperimentalna dela v hidrotehndčni stroki ter zgradil in opremil vodogradbeni laboratorij na Viču (1937). Med vojno je napravil dokto rat in 1946 postal izredni, čez dive leti pa redni profesor na hidro-tehniškem odsekiu. Z gradnjo hidravličnega laboratorija na Viču je ustvaril prvo možnost za strokovne in znanstvene preiskave hidravličnih problemov v Jugoslavi- Z OBČNEGA ZBORA PD SLAVKO ŠKAMPERLE* S svežimi močmi na delo za nove še večje uspehe v Živahna razprava o preskromnem zanimanju in vnemi mladine Bivša tajnica p.d. «Slavko Škamperle* Lučka Barej bere svoje poročilo. Ob njej bivši predsednik Niko Škamperle. Pred dobrim tednom — v četrtek, 20. t. m. — je svetoivansko prosvetno društvo «SUivko Škamperle* imelo 20. redni občni zbor. Žal se je pozivu odbora odzvalo razmeroma malo članov, saj društvo šteje veliko članov, na občnem zboru pa jih ni bila niti polovica. To negativno vpliva na življenje in delovanje društva na več načinov. Predvsem se čuti pomanjkanje delovnih moči, ki bi mogle tu ali tam poseči v dejavnost, da ne bi ostalo vse delo na plečih redkih članov, po navadi odbornikov; z druge strani zaradi tega ni veliko novih idej in zamisli, ki bi se dale med letom uresničiti, da bi prosvetna dejavnost bila ne le večja, pač pa tudi bolj pestra in bogata. Pa še nekaj bi radi v zvezi s tem rekli: veliko je ljudi, ki «za vogalh, pri kozarcu ali kjerkoli radi opravljajo in kritizirajo, ko pa je čas, da kaj store, se temu odmikajo in tudi če pridejo na ''"OlOiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiillliliilliliiiililiiiillilliiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiii Naključne svečanosti ob 25-letnici Osvoboditve Dalmacije A |)0 ^jo, zadnjega tega mese •Sžj,; v Kninu ob 11. uri veliko %tnjn° zborovanje v počastitev Nit,_Ce osvoboditve Dalmacije in %„.n° zborovanje v počastitev osvoboditve j. f°B '?e Knina samega. Na tem i' SQh^u' bosta govorila predsed-jHj 0ra SR Hrvatske Jakov Bla-i,e Co!,a kontradmiral jugoslovan-t fvf mornarice Ljubo Truta, (Sik prec* koncem vojne po-,, ie s JK dalmatinske divizije, v*1 Tavala tudi pri osvobaja-,Jl1 (w/0- Po množičnem zborova-l>Ni a odkrili tudi spomenik in \n grobnico osvoboditeljem Skl' 3? v SS Prireditve se bodo pri-; ®oato, 29. novembra z otvo- \i'iu*eia kninske krajine na Sti^i trdnjavi. Po tej sve-odprli razstavo z na-i ' •>ie» P° osvoboditvi Dal \l ■ Razstava bo v poslopju \ j Gimnazije. Atriji dan, v nedeljo, 30. noht k°’ kot smo že rekli, ve-ihZ0vanie’ Preci tem Pa bodo iSorir in mladinskih enot s? je 1 naPad na Knin, nato pa siavnostna seja občinske )(0( ne občine Knin. že poudarili, bo glavni 8 j na tej prireditvi, predsed-kfavi'a SR Hrvatske Jakov c-i ežin' zborovanja pa se bodo (i trev tudi številni nekdanji bor-fisjjParskih brigad, torej bor-n enot, ki so sodelovale v zaključnih operacijah za osvoboditev otokov in Dalmacije. V enotah Vlil. korpusa je sodelovalo nad 15.000 borcev-prekomorcev, katerih večina je bila doma iz Slovenskega primorja in iz Istre. V kninski bitki, ki velja za eno najbolj pomembnih bitk v NOB, so sodelovale tudi 111. prekomorska udarna brigada, nadalje del I. tankovske brigade, topniška grupa oziroma brigada Vlil. korpusa, V. bataljon, ki je bil tedaj v sestavi XI. dalmatinske brigade, ter topniški di-vizijoni IX., XIX., XX. in XVI. divizije, ki so bili sestavljeni pretežno iz vrekomorcev. V mesecu dni nepretrganih bojev z močnim sovražnikom je dalo svoja življenja tudi veliko borcev iz Slovenskega primorja ter iz Istre, saj je bilo samo iz III. pre komorske brigade izločenih tedaj nad 400 borcev. S tem se je kovalo bratstvo jugoslovanskih narodov. In za pomoč, ki so jo fantje iz Slovenskega primorja in Istre dali Dalmatincem pri osvobajanju njihove dežele, so Dalmatinci kmalu zatem vrnili obilen delež s tem, da so v sklopu IV. armade sodelovali pri osvobajanju Slovenskega primorja in Istre. Zaključne svečanosti v Kninu ob 25-letnici osvoboditve se bo udeležila tudi delegacija Zveze borcev, ki bo položila venec. ALBERT KLUN je tajnica društva končala z optimističnim pozivom na članstvo in posebej novi odbor ,da naj v novi sezoni zaviha rokave in se z vso resnostjo loti nalog, še posebej problema, ki se v društvu še najbolj čuti, namreč pomanjkanje mladine. Po poročilu blagajnika, gospodarja in nadzornega odbora sta občni zbor pozdravila predstavnik SPZ Edvin Švab in predstavnik p.d. divan Cankar». ki sta izrazila željo po še večji dejavnosti in potrebnejšem bratskem sodelovanju. Sledila je diskusija, ki je bila ne le zanimiva, pač pa tudi zelo živahna, v trenutkih tudi ostra. Ne bi bilo napak, če bi se tudi v drugih prosvetnih društvih na občnih zborih ali tudi sicer spoprijeli s takimi problemi, kot so se pri Sv. Ivanu. Tu je bil namreč govor o problemih svetoivan-ske in sploh vse naše mladine, ki se po mnenju nekaterih — razen omejenih izjem — bolj malo zanima za dejavnost prosvetnih društev in za prosveto nasploh in se raje ukvarja samo s športom. Sicer nima nihče nič proti športu, toda k športni dejavnosti bi bilo treba dodati tudi prosvetno, kajti ta nas veliko bolj utrjuje kot nacionalno skupnost na tem koščku naše zemlje. Sledile so volitve, na katerih je bil izvoljen novi odbor. Za predsednika je bil izvoljen Lojze Abram, podpredsednik bo odslej Jože Jelerčič, tajnica bo Ksenija Nibrandt, blagajnik pa ostane prejšnji blagajnik Albert Urdih. gospodar bo Marino Dougan. V odboru so še: Niko Škamperle, Pavla Kolerič, Lučka Barej, Ne-da in Vojko Mijot, Nadja Švab, Milica Kravos, Pija Hmeljak in Anton Dougan. M. M. občni zbor, tu le molče kimajo, namesto, da bi kaj povedali, svetovali, ali tudi kritizirali, saj se le s križanjem misli in idej dajo izdelati novi programi, nove pobude in podobno, česar naša društva resnično potrebujejo. Seveda to ne velja le za prosvetno društvo «Slavko Škamperle», o katerega občnem zboru je tu govor, pač pa za številna slovenska prosvetna društva. Občni zbor je začel dosedanji predsednik društva Niko Škamperle, ki je podal kratko poročilo in tudi nekaj napotil glede dejavnosti v prihodnji sezoni. Posebno je ,poudaril važnost, ki naj jo posveti društvo 25. obletnici osvoboditve naših krajev v majskih dneh leta 1945 ter obnovitev prosvetnega društva pri Sv. Ivanu, ki časovno sovpada z osvoboditvijo Trsta. Na koncu je Niko Škamperle posebej poudaril narodnoobrambni značaj naših prosvetnih društev, zaradi česar je dolžnost vseh članov društev in vseh naših ljudi nasploh, da strnejo svoje sile v obrambno naše bitnosti proti raznarodovanju našega _ človeka na tem našem tako ogroženem področju. Daljše poročilo o delovanju društva v pretekli sezoni je prebrala tajnica društva Lučka Barej, ki je nanizala kar obilno dejavnost društva, začenši s predavanji, proslavami, komemoracijami, filmskimi in družabnimi večeri ter s še vrsto druge dejavnosti, vštevši sem izlete in šport. Posebej je poudarila zelo uspel izlet društva v Beneško Slovenijo, izlet, ki je dejansko prvi izlet kakega mestnega prosvetnega društva v to najbolj ogroženo slovensko področje. Svoje poročilo ■ IIIIIUIIimilllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIimmiHimiHMIlUIIHIIIIIIIIIIIIIIlIllUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiillllll Kholed Baghdash: Poročilo na mednarodni konferenci komunističnih in delavskih strank v Moskvi. — Izdala Agencija Novosti. Vladislav Gomulka: Govor v Moskvi, na konferenci komunističnih partij. — Izdala Agencija Novosti. Bollettino št. 45, okt. 1969. Izdaja tiskovni urad sovjetskega veleposlaništva v Rimu. Edvard Kardelj: Razpotja v raz voju naše socialistične djužbe. — Založilo ČZP Komunist, Ljubljana, Beethovnova 2. LIBRI E RIVISTE DTTALIA, 232, junija 1969. Mesečni bibliografski pregled. Izdaja predsedstvo ministrskega sveta, urad za informacije in literarno lastništvo v Rimu. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes boste v poslih imeli izredno srečo. S sosedom bo prišlo do poravnave. BIK (od 21.4. do 20.5.) Motnje v poslovanju izhajajo iz premajhne organiziranosti. Resno upoštevajte opozorila dobrega prijatelja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Napačno bi bilo nuditi pomoč osebi, ki ni povsem zanesljiva. Obračunali boste s starim tekmecem. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dobršen korak naprej v izvajanju sprejetega načrta. Dolgo pričakovan obisk vam bo posredoval novo razpoloženje. LEV (od 23.7. do 23.8.) Uspeh vašega novega podviga je zagotovljen. Vedro razpoloženje in uspeh v ljubezni. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Previdnost pri izbiri sodelavcev ne bo odveč. Sprejmite ponujeno roko prijatelja, ki ste bili z njim sprti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) se bo še vlekla, vendar ne izgubite živcev. Zadovoljiv uspeh najmlajših. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Na vsak način skušajte preprečiti neko pobudo, ki je v bistvu zgrešena. Popravite v vinjenem stanju storjeno napako. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Skušajte natančneje nadzorovati delovanje vam podrejenih. Potreben je iskren pogovor med vami in ljubljeno osebo. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Znašli se boste v situaciji, kjer bo vse odvisno od naglega odločanja. Preveč vam prija, da se vam kdo C VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zavel bo nov veter in razmere se bodo tudi za vas izboljšale. Ne obljubljajte tega, kar ne morete izpolniti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Veliko veselje nad doseženim uspehom, ki ga niste pričakovali. Skušajte se Zadeva v zvezi z neko reklamacijo bolj zavedati svojih pomanjkljivosti NA DELU KOMISIJE, KI OCENJUJEJO VELIKANSKO ŠK000 V torek ponoči se je neurje razdivjalo vzdolž Dalmacije Veliko škode v Opatiji in na Reki - Na Rabu «jugo» s 130 km na uro Prekinjena cesta čez Gorski Kotar - V Splitu voda v Oioklecianovi palači Vtem ko sii v Miljah, Trstu in vzdolž vse obale proti Benetkam razne komisije in odbori ogledujejo škodo, ki jo je v noči med torkom in sredo povzročilo neurje,, se tudi na jugoslovanski strani vzdolž Jadrana posebne komisije ukvarjajo s tem, kaj vse sta prinesla s seboj visoka voda in veter, ki je deloma pripomogel k izredno visoki plimi. O škodi od Sv. Nikolaja pa do Sečovelj smo pisali že včeraj, danes pa bomo po jugoslovanskem tisku povzeli nekaj podatkov o škodi in razmerah vzdolž istrske obale, na Kvaimeru ter še južneje vzdolž Hrvatekega primorja vse do Splita. Kakor je zebeležiil zagrebški «Vjesnik», je v noči od torka na sredo vsd do tretje trie zjutraj divftsl na Kvarnerskih otokih in ob obali ter v Gorskem kotaru orkanski jugo (južni veter) z dežjem in v nekaterih pristaniščih pustil za seboj praivo opustošenje. Na področju Raba je južni veter pihal z brzino 130 kilometrov na uro, v Ciriikvenioi pa je bila brzdna vetra okoli 100 km na uro. Prebivalci Raba — je zabeležil zagrebški dnevnik — so prebili noč v reševanju tega, kar se je rešita dalo. Vsa obala je bila poplavljena, več čolnov je bilo uničenih ali potopljenih. Gn-kveraca je bila deloma pod vodo. ker so valovi zalili vse področje ob obali. Poškodovan je bol tudi del obrežja. Podobno je bilo v Senju in v Jurjevu, kjer so valovi odnesli velike količine drv in gradbenega lesa s tamkajšnjega skladišča. Na področju Reke je zavladala prava zmešnjava. V reškem pristanišču je morje odneslo kakih 10 metrov obale, z valobrana «Petar Drabšin* p« s° valovi odnesli velik rezervoar za gorivo. S skladišča lesa so valovi odnesli na desetine kubičnih metrov gradbenega lesa. Na mnogih ladjah v pristanišču so popokale vrvi in je pomorščakom s težavo uspelo okrepiti naveze Sicer pa je neurje napravilo velikansko škodo na vsem Kvar-nerju. Cesta v Malinsfci npr. je bila porušena v dolžini 300 metrov in tu ugotavljajo, da takšnega neurja niso tod doživeli že najmanj sto let. Neurje je povzročilo velikansko škodo tudi na Krku, posebno v objektu «Plava terasa* v Njivicah. Uničenih je bilo tu tudi več sto metrov ceste. Če je neurje divjalo in rušilo v Kopršči-ni, ni prizaneslo niti Umagu in drugim krajem vzdolž istrske obale. V Umagu npr. je morje vdrto v hotela «Adriatic» in «Krdstal», v trgovine in skladišča, visoki valovi so porušili nasip v dolini Mirne in poplavili zasejane površine kmetijKko-industrij-skega kombinata v dolini Mirne. V sredo zjutraj je bdi prekinjen promet tudi na poti med Umagom in Porečem. Voda je namreč poškodovala most čez Mirno. Tudi na šibemiškem področju se je vreme razdivjalo in napravilo velikansko škodo, v Splitu pa so tri metre visoka valovi preplavila slovito RAvo in Titovo obalo nasploh in je voda prodrla v vse trgovine in lokale ter v kleti Dtoklecianove palače. še in še bi mogli naštevati. V puljskem pristanišču je vodna gladina narasla za poldrugi meter in valovi so napravili veliko škode na plovnih objektih in tudi na obali. Neurje je močno poškodovalo rovinjske parke in »pobralo* s streh večino TV anten. Neurje je močno poškodovalo tudi veliko ladij in čolnov, potopila pa se je tudi 13 metrov dolga motorna ladja zavodk za oceanografi jo «Tios». Zelo velika škoda pa je v rudmVih črnega premoga Pičan, kjer je voda zalila vse rudarske naprave. V začetku smo rekli, da neurje ni prizaneslo niti zaledju. Cesta med Reko in Zagrebom čez Gorski Kotar je oila za nekaj ur zaprta prometu, ker je orkan porušil na cesto dve veliki smreki. Na nekaj mestih v Delnicah so bile potrgane tudi telefonske zveze, na cesto pa je voda nanesla veliko listja in blata ,da je bila vožnja po cesti otežkočena. K temu je treba dodati še kakih 10 centimetrov snega, tako da (e bil _promet ustavljen. Močni vetrovi, ki so spremljali dež, so v noči od torka na sredo napravili veliko škode tudi v Liki. Tod je pihal veter z brzino 100 km. Dež se je v kratkem spremenil v točo, vendar škode s te strani nd bito, veliko več škode je povzročila obilica padavin — dežjia in toče — saj je padlo v nekaj urah 30 litrov vode na kv. meter, škoda je zato o-gromna, posebno v naselju Lički Osik. kjer skoraj ni stanovanjskega objekta, ki bi ne bil utrpel večje ali manjše škode. Veliko škode je utrpelo tudi gozdno gospodarstvo, katerega kombinat «Velebiit» je npr. prijavil več porušenih objektov. Pretrgane so bile mnoge telefonske zveze, poškodovana je bila tudi telegrafska centrala v Gospiču, kjer računajo, da je bilo za več milijonov dinarjev škode. Kakor smo rekli v začetku, so na delu razni odbori in komisije, ki ocenjujejo nastalo škodo. Danes je še prezgodaj govoriti o tern, koli ko je to neurje povzročilo škode, vsekakor gre za težke milijarde. PETEK, 28. NOVEMBRA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11-40 Šola: 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tam-buraški ansambel; 17.20 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Sodobni ital. skladatelji: 19.10 Radijska univerza: 19.30 Prijetni motivi; K 581; 15.15 Bossi: Canticum cao-ticorum; Veretti: i sette peccati; 17.10 Angleščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kultur ni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Sodobna filozofija; 21.00 R. Co sta: Pravi Kipling. FILCCMFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ba letna glasba; 10 10 Vivaldijev kon 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in cert; 10.20 Glasbeni spored; 11.45 Harfa; 12.30 VVernor Henze: Mali lord. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10 00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 5.45 Informativna oddaja; 8.04 Operna matineja; 9.05 Pionirski tednik: 9.35 Ansambel F. Puharja; 9.45 Pesmi jug. narodov; 10 15 Pri vas doma; 12.10 Tenorist A. Der delo; 20.50 Operna glasba; 21.50 Veseli utrinki TRST 12.05 Plošče; 12,25 Tretja stran; 14.00 Tretje dejanje Verdijevega «Trubadurja». KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Po točila; 6 35 Glasba za dobro jutro; _____ _______ _ _____ L40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; mota; 12.30 Kmetijski nasveti 8.30 Operni zbori in baleti; 9.00 12.40 Mešani zbor iz Škofič na Ko Plošče; 9.35 čestitke delovnih ko- roškem; 13.30 Priporočajo vam...; J®ktivov; 10.00 Strani iz albuma; 14.05 Po željah mladih poslušal 10.30 Poje J. Svete; 11.00 Orke- cev; 14.35 Naši poslušalci cesti ster in ansambel; 11.15 Nove plo tajo; 15 30 Napotki za turiste; 15.40 sce; 11.45 Popularni pevci; 12.00 Iz čeških logov; 16.00 Vsak dan in 12.45 Glasba po željah; 13.50 za vas; 17.05 človek in zdravje; Domače kronike; 14.00 Mladi glas 17.15 Koncert po željah; 18.00 Ak '520 Filmske melodije; tualnosti; 18.15 Rad imam glasbo, 16.00 Kulturna panorama; 16.40 18.50 Ogledalo našega časa; 19 00 Pevec dneva; 17.00 Simf. koncert; Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansam 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 bel M. Dovžana; 2C.00 Pesmi jug Japonske melodije; 22.10 in 22.35 narodov; 20.30 Pred našim praz mkom; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Igramo za ples; 23.05 Lite Zaplešimo. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.35 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka Dalla Rizza; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Pojeta W. Goich in E. Vianello; 14.45 Ital. pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 17.05 Program za mla rami nokturno; 23.15 Ples in raz vedrilo. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Poljudna zna nost; 13.00 Zgodovina letala; 13.31) Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mla £°5;kS Sb^SifStK^ me liberata; 21.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Nove pesmi; 9.05 Zakaj in kako?; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Drama v 30 minutah; 14.10 Juke box; 15.18 Koncert; 16.35 Popoldanski program; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.00 Program z Albertom Lupom; 21.40 Orkester. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Glasba in podoba; 11.45 Na spore du so skladbe Carabelle; 12.20 Klavirska glasba; 14.00 VVinter, koncert za klavir, Mavičembalo in orkester; 14.30 Portret avtorja: S Bussotti; 15.00 Mozartov Kvinte' Šport in kronike; 20.30 Dnevnik. 21.00 TV aktualnosti; 23.00 Dnev nik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Italijanske zgodbe; 22 25 Zadnji dnevi Mus solini ja. JUG TELEVIZIJA 20.00, 22.50 Poročila; 9.35, 14.45, 16.40 TV v šoli; 11.30 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.45 Nove dogodivščine Huckle berryja Finna; 18.15 M. Kozina; Padlim; 18.30 Iz cikla 50 let ZKJ; 19.00 Poema 50 — ansambel go-riškega gledališča; 20.30 3-2-1; 20.35 Rdeči akorda — revolucio narne pesmi; 21.10 Ko slišiš zvonove — jug. film; 22.40 Podelitev Ziherlovih p'ničet - reportaža. ji, z zgradbo vodogradbenega laboratorija pa je od 1949 daje omogočil izvrševanje preiskav tudi na vseh drugih področjih hidroteh-niške dejavnosti. Njegovo raziskovalno delo je obsežno. Napisal je več znanstvenih razprav, strokovnih del in učbenikov za študente. Posebej je treba omeniti njegovo sodelovanje pri gradnji hidroenergetskih objektov, predvsem pa celostne hidravlične preiskave za hidrocen.tr ali Mariborski otok in Jablanica. MILOŠ MARINČEK redni profesor za jeklene konstrukcije to elastostatiko, se je rodil v Trstu 1918. leta. Po maturi v Celju je študiral na gradbenem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani, kjer je diplomiral. Po osvoboditvi je promoviral za doktorja tehniških ved na Dunaju. Od 1947 je bil docent, od 1947 izredni, od 1964 pa je redni profesor. Osnoval je in do 1961 vodil fakultetni inštitut za metalne konstrukcije s sodobnim laboratorijem za obravnavanje problematike nosilnosti in varnosti kovinskih konstrukcij, zlasti zvarjenih. Z inštitutekim laboratorijem in u-rejenim dokumentacijskim oddelkom so bile ustvarjene ugodne razmere za razvijanje kovinskih konstrukcij po znanstvenih metodah. Raziskovalno delo prof. Marinčka in inštituta je vselej spremljalo sodelovanje z industrijo, posebno pri gradnji velikih hidro central, tudi izven slovenskih meja, n.pr. Jablanice. Prof. Marinček je napisal obilo znanstvenih razprav in izvedel več projektov. Udeežil se je z referati mnogih znanstvenih zborovanj in se izpopolnjeval v Avstriji, Angliji m ZDA. DUŠAN LASIČ redni profesor za nelinearne e-lemente in teorijo elektronike, se je rodil leta 19U8 v Gorici. Po maturi v Ljubljani je študiral elektrotehniko. Kmalu po diplomi je postal asistent na fakulteti. Od 1942 je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. Izredni profesor je postal 1946. leta, pozneje pa redni profesor. Doktoriral je 1956 z disertacijo o gostoti snopa elektronov v elektronsko-optičnem sistemu. Kot strokovnjak za elektroniko je posvetil vse svoje moči ustvaritvi laboratorija za izgradnjo elektronskih cevi in inštituta za elektroniko. Napisal je obsežno in temeljito, zelo upoštevano delo Nelinearni elementi, v katerem analizira fizikalno bistvo oja-čevailnih elementov elektronike ter enotno tolmači njihovo delovanje. BOGDAN BRECELJ redni profesor za ortopedijo se je rodil v Gorici 1906. leta. Promoviral je na univerzi v Innsbrucku in se posvetil ortopedski kirurgiji. Specializiral se je v Ljubljani, v Nemčiji, Avstriji, na Češkoslovaškem in v Italiji. V partizanih je bil glavni kirurg narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Redni profesor medicinske fakultete je od 1945, od 1949 pa redhi č'an Slovenske akademije znanosti in u-metnosti. Po vodi se je izpopolnjeval še v ZDA, Franciji, Angliji in drugod. Prof. Brecelj ima velike zasluge za zdravljenje kostni in skleme tuberku oze (zdravilišči oz. bolnišnice v Valdoltri, šem.pe tru pri Gorici, Rovinju in druge ter za rehabilitacijo invalidov Napisal je več samostojnih puhli kacij, znanstvenih in strokovni! razprav ter poljudnih člankov. CARMEN DEREANI izredna profesorica za oftalmologijo se je rodila v Gorici 1UU Ic-a. Promovirala je v Zagrebu in delala na očesnem oddelku v Ljubljani. Za docentko je bila izvoljena 1955, čez 10 'et pa za izredno profesorico. Izpopolnjevala se je v Gradcu, na Dunaju, v Parizu. v Švici, Nemčiji idr. Kot strokovnjakinja za očesne bolezni je od 1959 predstojnica očesne klinike v Ljubljani Nnptsala je p-e-cej strokovnih člankov in znanstvenih razprav. VALTER KRUŠIČ izredni profesor za otroško in prevemivno zobozdravstvo se je rudd leta 1913 v Trstu. Stud.ral je v Ljubljani, v Zagrebu in G. tedaj šeni odtekla. Mimo se ve priklatila skupina fantov in pela zafrkljivo pesem o gasilcih. Ker se ti niso odzvali izzivanju, so se fantje približali in jih začeli nadlegovati, častnik Pietro Norbe-do iz Milj, ki je delo vodil, Je pozval skupino, naj se oddalji. Prišlo je do prerekanja. Nekdo, ki je bil pri tem prisoten, je stopil do kvesture in obvestil leteči oddelek. Agenti so se takoj odpravili v Ulico Cadorna, kjer je skoraj prišlo do pretepa. Eden od fantov je namreč udaril Norbeda po obrazu, ko ga je skušal ta odriniti od gasilske črpalke. Prav v istem trenutku so agenti prišli in fantje so se spustili v beg. častniku na žalost ni uspelo, da bi koga od njih spoznal, ker je bila razsvetljava precej medla. Rana na desni ličnici in udarec v levo oko pa nista tako huda, da bd morali gasilca odpeljati v bolnišnico ta tudi sam ni hotel, da bi ga zdravili. Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti do polnoči 30. novembra. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona li globe). Prijave Je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku. Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ da jim izpolni in i vloži prijavo. TAJNIŠTVO KZ Slovensko gledališče v Trstu Kutumi dom V soboto, 6. decembra ob 20.30 Abonma red «A» (prva sobota po premieri) V nedeljo, 7. dec. ob 16. uri Okoliški abonma JAKA STOKA MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih Kostumi: MARIJA VIDAU Soena: DEMETRIJ CEJ Glasba: motive H. O. VOGRI CA izvaja A. ROJC Režija: MARIO URŠIČ V foyerju balkona je odprta grafična razstava skupine ateljeja Avgusta Černigoja. Raz stava bo odprta do 15. decembra vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19 ure ter ob vseh predstavah in prireditvah v Kulturnem domu. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12 do 14. ure ter ano uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265 Kvi £ i Kisli vabi svo.ie člane in prijatelje na predvajanje filmov svojega člana Alioše 2er-rjala, ki bo danes, 28. t. m. v Kulturnem domu. z začet, kom ob 20.30 SLOVENSKI KLUB vabi svoje člane in prijatelje kluba v malo dvorano Kulturnega doma v torek, 2. dec. ob 20.30 na Večer slovenske televizije posvečen 80-letnici rojstva pisatelja Franceta Bevka Na programu sta na film posneta dramatizacija Bevkovega »Kaplana Martina Čedermaca* in barvni film »Ljubljanske variacije*. Prosimo za točnost zaradi nemotenega poteka predvajanja. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v torek, 2. decembra ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega dama SREČANJE S SLOVENSKO RTV ki nam bo predvajala naslednje kratke TV filme z mladinsko ta otroško tematiko: ČAROVNIK IZ OZA, SREČNI METULJ, ZAPOJTE Z NAMI, ČRNOŠOLEC, PLANICA 1969. Nekateri filmi so v barvah. Srečanje je namenjeno predvsem šolski mladini. Vljudno vabljeni! Razna obvestila Dramatik ln esejist Ivan Mrak lz Ljubljane bo v soboto ob 19.30 na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Ulici Donizetti 3, predaval o temi »Slovenstvo skozi a-spekt tragičnega«. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 27. novembra 1969 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 88-letna Adelma Gre-goriš vd. Zamboml, 68-letaa Ele-na Koloszvari por. Corsaro, 56-letni Glu-sepp Rakovic, 81-1 etat Rodolfo Del-lago, 66-leta-a Maria Leonesio. 68-letni Rodolfo Godina, 88-letna Luisa Lu'.n vd. Stocca. 87-letna Elisabetta Franzot por. Martinuzzl, 57-tatna El-da Fon za it por. Giachin, 72-letna E-va Sturni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAngelo d’Oro, Trg Goldoni « Cipola, Ul. Belpogglo 4 Marchio. Ul Ginnast ca 44. Mianl, Drevored Ml ramare 117 (Barkovije) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 0.30) Dr. Gmeiner, Ul Glulta 14 Man zoni. Trg Sonnlno 4 1NAM Al Ce-dro, Trg Oberdan 2. D'Ambrosl !J1 Zoruttl 19/c PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK Dolina vabi v soboto, 29. t. m. od do 21. ure ter v nedeljo, ■ t. m. od 10. do 12. ta od do 18. ure na razstavo slovenskih knjig in plošč PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL priredi v nedeljo, 30. nev?^ bra v prosvetnem domu Proseku razstavo slovenske knjigo Razstava bo odprta od id. 13. ter od 15. do 19. ure. Vabljeni! rin n i VERDI . oPer« Tretja predstava Verdijeve ^ «Trubadur» bo pojutrišnjem, s[j. deljo za dnevni red v vseh P rih z začetkom ob 16. uri- g(s|. Ker je sopranistka AntonieU la s siinočnjo predstavo svojo obveznost do gledali®« t>. di, sl je ravnateljstvo gledalo gotovilo za nastop v vlogi E Vjjtl« v nedeljo ln v sredo sopr vicjI Gabr ello Tucoi, ki se Je ** vrnila iz ZDA. -.topil1 V ostalih vlogah bodo na isti pevci kot pri prvih dveh v ^ stavah, in sicer Carlo Bergonr' tagonlst), Bianca Berta i, Montefusco, Pllnlo Clabassi. .( Ronchini, Raimondo Botteghe Enzo Viaro. , P Dirigent Carlo Frač-:, reza)* rico Frigerio. jjnd Pri blagajni gledališča se 3Sgjl, začenja prodaja vstopnic (tel- & , POLITEAMA ROSSETTI j Danes ob 20.30 ponovitev s bergove drame «Mrtvaški P jjil-skupino Brignone - Sa-ntucclo • lo. Zadnja predstava bo v n ir) ob 16.30, Abonenti na sezono pro-Stablle imajo občuten popust- t(|, daja vstopne v Pasaži Protl .< 36-372 ln 38-547). Nazlonale 15.30 «Un uomo u“ v{ijJ-c apiede«, John Voight. Pr®P" no mladini pod 18. letom, Fenice 15.00 «Alfredo M i* David Hemmiiings, Mlcbe! » Pruinella Ransom-e. ^ Grattaclelo 16.00 «Mlnuto P®Lte, P-to senza respiro«. Carol 'Vd Burke. Prepovedano mladM'1 18. letom. . ijeit' Eden 16.00 «La caduta degt’ 0v> Dirk Bogarde, 1. Thulltn- y' dano mladini pod 18. leto*:' fpt-Excelaior 15.30 «La donna ta». Monica Vkti, Mauirlo* $ Robert Hossetn. Technlri^SK# Rilz 15.30 «La battaglia d« Filodrammatico 16j00 «Se! J-che carogne«. M. G. Bucc Odlit. rri"' Alabarda 16.00 «Un deteotiv*- ^ co Neri, Plorlnda Bolkah. vedano mladini pod 14. le Aurora 16.30 «01«, cl«, bane-Teehnkolor. Crlstallo 16.30 «Ben Hur»-Heston. Technicolor. Capital 16.30 «Come, auahdri^ia'-chč» Philippe Leroy. TeC" )ttl# Prepovedano mladin- pod Imnero 16.30 «L’Arcangelo»-color. 9ftK»,; Vlttorio Veneto 16.00 «Ba-se Rork Hudson. . t t«l Ideale 16 00 »Ammazzali t:1-■ na solo«. Ohurk Con-nor5-Wolf. Technicolor. vah«f Abbazia 16.00 «Sexualationl*- , sa Reed, Michael Eastkoo®-^ povedano mladini pod Astra 16.30 «Un bacio per " SPDT organizira 30. nove1®" tobusnl izlet v Trbiž ob Pr!i iir L čarskega tečaja. Cena l-^t^pis«v člane, 1400 lir za nečlane, nje v Ulici Geppa 9/II Odhod lz Trsta ob 6.30 * ^ Ulice F. Severo, ob 645 ' Jjd 'j le na Proseku, ob 6.50 '"L 1. ” tobusne postaje v Križu, zpred avtobusne postaje f žimi. Darovi in prispevki v Namesto cvetja na ^ sipine Negode daruje 1 vmat1,00' te sen 1000 lir za Dijaško m počastitev spomina pok. " jjrcv reba daruje družina Cveta na 2000 Mr za š.d. Polet. . * * * BanJ^V Za žrtve potresa v Bana, u darovali: Državni zna ,*n0 *lf' 10.000 t‘r, Fonda Albino 1®“” TRŽAŠKA KNJiGA^0 Frančič* TRST Ulica »v tel 61-792 Novo: DRUON: Prekleti kralji V. in VI. knjiga: Francoska volkulja .-j J>* Lilija ta lev r7‘ 3' Tkagi 'hUkliUli! Opozoriti te želimo, da lahko kupiš našim malčkom otroške knjige, kakor lep® PRAVLJICE....POVESTI iu mm SLIKAM«'5 tudi v DOLINI v BAZOVICI v TREBČAH na OPČINAH na PROSEKU v SV. KRIŽU v NABREŽINI v SESLJANU trafika KOS trafika KRIŽMANČIČ drogerija ŠKABAR Karme** trafika MARIZZA trafika SEDMAK trafika TRETJAK trgovina MIKA trgovina TAGLIAFERRO ^OBLETNICI ZVERINSKEGA UMORA IRIS SEMENIČEVE Benito Loggia danes pred prizivnim porotnim sodiščem Košatijo zavrnila zahtevo, da bi bila razprava v drugem mestu VESTI IZ TRŽIČA * b° poteklo leto, odkar letna Iris Semenič iz na.a,na Postala žrtev pohotnega silnega bolničarja Benita Log-£*rsta. Dan prej, to je danes, Ponovno razpravljali o tem igL ^ zločinu pred tržaškim po-ijJj Prizivnim sodiščem, ki bo ^ obli° ■ Yerietno zaključilo prav iti^ rioici dogodka, ki je presunil Istrp Ptobivalce obalnega področja ' temveč tudi Tržačane bi svojega mladega telesa, ki si ga 21. leto starosti in niso še presegli ni pustila oskruniti, grozotne slike 45. leta. se je 29. novembra fekva............... ........ ***» hotela vrniti s plesa do-lted$te *er n' bilo več prevoznih i avč?v' ie nameravala v Ankaran "Utopom. Dekle se je večkrat letelo r?cai'° domov, a nikdar ni nate, ’ .kot tisti večer, na zverin-lo »JU^ferja, ki ji je dvoril in na-^.^snel, ko je spoznal, da Se-WiotniVa ne bo ugodila njegovim ^ ^e4am- Tedaj se je ne-Anj °“, križišča pri Ankaranu v b JkbliSkado rezilo noža, katere-it&riii žverinski Loggia desetkrat Y mlado telo dekleta, ki se jedilo mrtvo na blatno pot. t j,8tpv avto je ponovno zabrnel k v noč, tema in tišina pa *° SerrJ2 ■ - Prizorišče zločina, kjer ‘.“a l^oplčevo šele naslednjega ju-PfZf1 neki lovci. Vfkava, ki so jo vodili jugoslo-*“u1j ',n italijanski kriminalistični fl' le kmalu rodila sadove: kr žrtve Loggievega nasilja itd. Proces pred porotnim sodiščem, ki se je začel 16. junija, se je končal 23. istega meseca z edino mož no in za tak zločin, ki se je upiral vsem, pravično obsodbo: dosmrtna ječa, leto dni bivanja V samici, dosmrtno prepoved javnih funkcij, izguba zakonskih in očetovskih pra vic ter izguba pravice do sestave oporoke. Danes bo Loggia prišel ponovno pred sodnike. Verjetno bo nemirni zločinec, saj je stalno pošiljal pisma in memoriale sodnim organom, ponovno vzrojil, ponovno bo hotel prikazati nedolžnost, v katero nihče ne verjame. Hoče se pač rešiti «civil-ne smrti*, za kar je njegov zagovornik odv. Morgera vložil vse svoje znanje in svojo sposobnost, saj je celo predlagal, da bi bila pri zivna razprava daleč od Trsta, kjer ne bi bilo odmeva groznega zločina. Toda kasacija je zahtevo zavrnila in odredila, da mora biti proces v našem mestu. To bitko je Loggia izgubil. Bo tudi bitko za milejšo kazen? Kot ljudje si to želimo, ker bi bila vsaka kazen, — ni dosmrtna, velika krivica, ki se upira naši vesti in bi pomenila oskrunitev spomina Loggieve nedolžne žrtve. zločinca so identificirali ter Sa P° psihiatričnem CSj, med katerim so prišli do t|WTVe', da je Loggia nasilen, a Vin Priseben tip, predali porotno s°dišču. ^ "',°bieim priznanju je Loggia ,fVn spremenil svojo o- tl, .bnijo in neprepričljivo tr-žrtev izmišljotin. Toda Vr Pr°ri njemu je bilo v iz-nKgov avto redke znamke in * iMj.Pjagove blazine, na katerih « "Hita Semeničeva v obram- ><,||iaiiiai||,||||l|||ailll|||,|l|lll|l|l||,llll||ll,l|l||a|,j|||||,||,|,|„||||ll||,|||,|l||| minulimi Hiaiiii im m IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN *trogo kaznovana vloma v tuj avto in gostilno ki je kradel po Opčinah, pogojno obsojen Zaposlitve v Luksemburgu Deželni urad za delo v Trstu sporoča, da so na razpolago številna delovna mesta v Luksemburgu za delavce v sledečih strokah: zidarji, tesarji, zidarski vajenci, električarji, inštalaterji, pleskarji, mizarji, kmetijski delavci (nekvalificirani), kovači, livarji, mehaniki, strugarji, gostinsko osebje ter služkinje. Za razpoložljiva mesta lahko zaprosijo vsi tisti, ki so že dopolnili ^Oi jr včeraj doletela 22-JtaLOlauidiia Bertolija iz Ul. * 4?*“^ ta 33-ietmeiga Emilija Stdr-« Ul. della Guardda, ki ju obsodilo za dve tatvini, p* 1 leto in 5 mesecev za-Jh na 60.000 iitr globe, diru- V . n«, 2 leti in 10 dni aa-J? 10-000 lta denarne kazni. .111 hotela vlomiti v gostilno 'i2®l Pomedli, last 47-letnega X Cma iz Ul. Cdamiolan, a taaia pri sebi pripravnega orodja. Zato sta s silo .“ij,- nat 600 Adriana Milosse iz X' /^leziian, iz katerega sta po-V* vitel. S tem sta razširila J Sm ^hrežo gostinsk.vta okna in X *®la v notranjost, kjer sta tjh J® ta kakih 4000 lir avstrij-n?, nemških kovancev. obS? aKenti, ki jih je nek-* 0 ni™©111 sumljivem .liso«,30 Ju zalotili v notranio-X?1#. Bertolija so aretirali, J , re®a so kot starega znan. 5 iitvT r in sodišča prepoznali, Jb' Je tedaj ušel. Kmalu pa 3 , tudt on padel v roke in 'H« s Pajdašem prišel pred s°bmiike je prišel tudi 22-3 v raT1C0sco Oliviero iz Erco-\ BaJ^iiP^jskii pokrajina, ki je služil vojaški rok, a v« ur901 kradel po Opčinah. Ju- °s je ukradel iz zabojčka na openskem pokopali jT^biižnn 750 iiT, nekaj dni X p Je vlomil v avto 33-letnega X v°sjov4cha, ki je bil par-Al , Ooberdobskd ulici in po-njega regdštrator, foto-A n ^Parat, radio, žensko tor-r'so. Sraj denarja in zlato ve-Preiskavo so mu našli 25X1*? tudi nel-aj zdravniških C lta*ntov, zaradi česar je pr-iXa A®**, da je te ukradel ja-^ til 5*os iz avta dr, Licie Tenze S n» ki ga je bila pu- Jrgu Štorklja. Predmete so vrnililast-ultv»er0 pa je s pokopali- šča ukradeni denar vrnil čuvaju Vdncenzu škerlavaju s Proseške ceste, zaradi česar mu je sodišče priznajo nekaj olajševalnih otol-nosbi ta ga ohsodiio pogojno In brez vpisa v kazenski list na 9 mesecev zapora in na 70.000 lir globe. * * * ‘ 1,1 Trije ameriški mornarji, 274etni Julius Tueckardt, 23-letni Robert Fitzgerald in 24-letnl Charles Dar,-nerbrtaig, ki so bili aprila z ameriško vojno ladjo v Trstu, so si med oiglediom mesta in trgovin prisvojili, seveda brezplačno, precej ženskega blaga. V trgovini «Lal!r.» v Ul. 30. oktobra so stlačili pod mornariške jopiče nekaj modrčkov, nogavic, srajčk in podobno ter se oddaljili. Toda tatiče so še istega večera zasledili in čeprav so tl odpotovali z ladjo, so jih prijavili sodišču, ki jim je včeraj sodoil v odsotnosti. Sodniki so vse tri obsodili pogojno na 8 mesecev zapora in na 60.000 globe. * * * Decembra lani, balo je proti večeru 24., je 21-tebnd Dairio Zdigante s Stare istrske ceste 27 rahlo zadel s svojim avtom na zebrastem prehodu Istrske ulice v višini Industrijske ulice 78-letmo Elviro Caval-larim iz Ul. ded Gradi, ki ss je zgrudila na tla in so jo morali sprejeti s piognozo okrevanja 8 dni v bolnišnico. Zadeva torej ni bila tako huda, pa čeprav se je nesreča pripetila na prehodu za pešce, toda ženska je 12. januarja letos podlegla poškodbam. Zaradi tega se je moral Zigante včeraj zagovarjati pred sodniki, Izgovor, da je pravzaprav ženska zadela v njegov avto in ne obratno, ni obveljal, ker so ga sodniki obsocMi pogojno ta brez vpisa v kazenski list na 5 mesecev in 10 dbd zapora ter mu odvzeli za leto din vozniško dovoljenje. Predsednik Raimondi, tožilec Pa-scoli, zapisnikar Rachelli. Vsi zainteresirani lahko dobijo podrobnejša navodila in pojasnila na deželnem uradu za delo (odde lek za izseljence) v Ul. Donota 2 — tel. 30302 in 30303. Urad je odprt vsak dan, razen ob praznikih, od 8.30 do 12. ure. Občni zbor zdravstvene zavarovalnice za obrtnike V nedeljo, 23. t.m. so se sestali na svojem letnem občnem zboru delegati pokrajinske zdravstvene zavarovalnice za obrtnike v Trstu. Glavni predmet dnevnega reda je bila odobritev proračuna za leto 1970. Predsednik ustanove Ottavio Ma-zaroli je podal pregled opravljenega dela ter pri tem posebej poudaril teze o novih strukturah, ki bi morale prevladovati v socialnih zavarovalnicah v Itaiiji. Te teze danes zagovarjajo vsi napredni tovrst ni organizmi. Predsednik je nato orisal možno sti proračuna v pokrajinskem merilu ter poudaril, tla bo predvideni proračun s pomočjo sklada narodne solidarnosti lahko kril morebitne manjše stroške, ne bo pa mogel prenesti večjih bremen. Govornik je omenil tudi volitve upravnih organov ustanove, ki bodo prihodnje leto ter pri tem izrazil željo, da bi tudi bodoči upravni organi zasledovali pri svojem delu nove smotre v pričakovanju splošne obnovitve na tem področju, ki jo vsi pričakujejo. Nadalje je predsednik omenil vsa svoja dosedanja prizadevanja za dosego finančne podpore od dežele, nakar je občni zbor odobril proračun ter predsednikov predlog, naj bi ustanova zahtevala od dežele stalno podporo, ki jo predvideva deželni načrt za socialni in ekonomski razvoj. Prve ocene navajajo, da znaša škoda nad eno milijardo lir Razgovor z ministrom o ronskem letališču :!!k ' ....................'Z ■■■ ' 'J KMETIJSKI PROBLEMI NA GORIŠKEM Počasen napredek namakanja krminsko-gradiščanskega polja Lc ena osmina površine je sedaj namakana - Boljši je položaj na tržiškem področju, kjer obstajajo namakalne naprave že desetletja Morski valovi so porušili nad 40 ribiških barak vzdolž morske obale pri Tržiču. Ker so predstavljale za to kategorijo pomembno premoženje (v barakah je bila tudi ribiška oprema), pomeni njihovo uničenje hud udarec za številne družine V Tržiču in okolici so včeraj nadaljevali z ocenjevanjem škode, ki jo je prejšnjo noč povzročilo vi-rr • 1 . 1 s°ko morje in valovi. Pristaniško OuV. ITrpin predsednik ' poveljstvo v Portorosegi sprejema * r prijave oškodovančev, da bi po- tem lahko dali dokončne predloge za pomoč. Vsekakor pa so že včeraj ocenili na preko 500 milijonov škodo, ki so jo utrpeli ribiči, trgovci, obrtniki in drugi zasebniki v Tržiču in bližnji okolici. Tu pa ni všteta škoda po večjih industrijskih obratih (samo ladjedelnica ima nad 100 milijonov lir škode) v kmetijstvu, kjer je bilo na področju Marina Julia poplavljenih nad 1000 ha obdelovalne zemlje itd. Skupno bo torej znašala škoda na področju Tržiča nad 1 milijardo lir. Seveda brez občutile škode, ki jo imajo v Gradežu. Deželni odbornik za promet Va-risi je imel včeraj razgovore z ministrom za promet Gasparijem, s katerim sta obravnavala problem novih naprav na ronskem letališču. Minister je obljubil svoje zanimanje za to, da bi dosegli za Ronke postajališče za letalsko progo do Beograda. Prav tako je bil govor o finansiranju še ene vzporedne letalske steze in o drugih gradnjah, ki so potrebne za izpopolnitev naprav in povečanje funkcionalnosti tega letališča. liiiiiniiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||„||||,|aaaiaiaiaiaaaaaaa)„|, tržaškega aerokluba Zaradi ostavke, ki ata jo svojčas predložila dir. Bruno Tomtatz in dv. Bruno Bressani, odnosno predisad-raih in podpredsednik Tržaškega aerokluba je bila v torek izredna seja članov kluba, na kateri so vsi člani soglasno iz-raBili obžalovanje nad nepreklicno odločitvijo svojih dveh vodilnih osebnosti, ki imata neprecenljive zasluge za klub. Dr. Tomlmiz ln dr. Bressani sta namreč prevzela vodstvo ustanove leta 1965, ko so se nad ustanovo zgrinjali veliki dolgovi. Predsednik in podpredsednik sta s svojimi spo Sobfiosttal "iif"IžkUŠjaČKl premdštila vse težave in spremenila tržaški letalski! klub v enega najbolj u-spešnih v Italiji. Zaradi vseh teh zaslug so na Izredni seji sklenili vpisati da, bivša odbornika v posebno knjigo zaslužnih članov. Zatem so na seji izvolili novega predsednika kluba v osebi odv. Al-da Terpina, ki je v zahvalnem govoru poudaril nujnost po odprtju novega letališča pri Proseku ter obljubil, da bo za dosego tega smotra vložil vse svoje moči. Upravni odbor je nato na svoji prvi seji izvolil iz svoje srede za podpredsednika kluba letalskega komandanta Renza Castellettija. V SVETOIVANSKEM «SUPERMARKETU» Po «tatvini» izsiljevanje, toda zadeva ni povsem jasna Zenska, osumljena, da ni plačala četrt kg masla, trdi, da je trgovec zahteval od nje 50.000 lir, če hoče, da je ne prijavi policiji Veliko hrupa je nastalo v trgovini Supermarket pri Sv. Ivanu zaradi majhne «tatvine». ki mogoče celo ni bila Izvršena zlonamerno. 54-letna gospodinja Canziani vd. Finazzer Flom iz Ulice Donatello 6 je med nakupovanjem najrazllčnej- Klovni čas za praznike ob dnevu republike S3 MARKET NOVA GORICA — SEŽANA - KOPER — KRANJSKA GORA IN V DRUGIH KRAJIH Petek 28. ^vember vse odprto neprekinjeno do 19.30. Nedelja 30. november Odprto od 7.30 — 11.00 Samo Sežana, Koper, Nova Gorica, Kranjska gora. Sobota 29. n°vember VSE ZAPRTO Ponedeljek 1. december Odprto od 7.30 — 11.00 Odprto v vseh krajih razen v Sežani, Kopru, Novi Gorici in Kranjski gori. ?B:NSKA in moška konfekcija VSE OKUSE V VELIKI IZBIRI riMAB TRIESTE - TRST - Corso Italia N. 1 (Piazza della Borsa) šah stvari vtaknila v žep zavojček masla. Približala se .je nato blagajni, plačala blago, M ga je bila naložila v voziček, in se odpravila iz trgovine, ko jo je ustavil lastnik trgovine, 26-letmi Fulvio Lorenzi iz Ulice Navali 16/3, ta jo povabil v urad. Dalje sledita dve verziji, ki sta jih Camziamijeva in Lorenzi, kateremu je «pomagal» sodelavec. 49-letnl Basilio Inglessl Iz Ulice Giar-rizzolo 10, posredovala kvesturi. Po dobri uri prerekanja v uradu je namreč Lorenzi telefoniral letečemu oddelku. Agenti so takoj prišli in odpeljali vse na kvesturo, kjer so jdh zasliševali, Canzianijeva je trdila, da je zaradi raztresenosti vtaknila 250-gram-sfci zavojček masla v žeip, namesto v voziček, pri blagajni le pa čisto enostavno pozabila da bi ga plačala. Ko jo je lastnik povabil v urad, je takoj vmiJa maslo In mu skušala tudi razložiti, kako je do tega prišlo. Ker jd po eni uri razgovora to ni uspelo ta ker je lastnik trgovine vztrajal, naj mu plača 50.000 lir, če hoče, da je ne prijavi policiji, se je naveličala ta mu je sama svetovala, kasneje tudi zahtevala, da telefonira na kvesturo. Da bi jo prepričal, naj plača zahtevni znesek, ji je pokazal nekaj listin, verjetno menic, Id so jih podpisale druge pri kraji zasačene osebe. Lorenzi ta Inglessl sta trdila popolnoma nasprotno. 2e dolgo časa sta sumila — tako sta trdila — žensko ta j i zato posvečala posebno pozornost. Končno (Ima ie le uspelo zasačiti jo ta sta io v uradu skušala prepričati, na) prizna svojo krivdo. Nista zahtevala od n,ja 50.000 lir, listine oziroma menice, ki sta ji kazala, pa so bile samo sredstvo, da bi prisilili žensko, naj prizna tatvino. Na kvesturo so povabili tudi Ful-viovega očeta 49-letnega Milana Lorenzija. ki je trdil, da o zadevi ni nič vedel. Pri zasliševanju .le tudi zanikal dejstvo, da je pred dvema letoma zahteval od neznanke v približno istem položaju znesek 50.000 lir, čeprav je policija, kljub pomanjkanju dokazov, prepričana o nasprotnem. Verjetno se bo vsa zadeva nadaljevala na porotnem sodišču. Na tem področju je namakanje v glavnem pozitivno, čeprav tu pa tam IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIM||||||||||||||||||||||||||||lllllllllVlllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlll]|,l,,||,||t,||,,||,|lll|||,||||||||||||||||||||||a,||l,ll|||,||||||,||||,|,||||||,,||l,||||,lia|% Z namakanjem kmetijskih površin je v gorlški pokrajini križ. Večkrat, posebno letos poleti, smo v časopisih brali proteste kmetovalcev, ki so imeli na razpolago za namakanje premalo vode. Če je bil položaj v spodnji polovici pokrajine, v tržiškem okolišu, zadovoljiv, je bil nasprotno položaj v trikotniku med Gorico, Krminom in Gradiško precej kritičen, kljub skoro dokončanim namakalnim napravam takoimeno-vanega «Agro Cormonese-Gradisca-no». Hudo je bilo z vodo tudi v Števerjanu, kjer so morali domači kmetje zaradi suše s pomočjo vodovoda s pitno vodo namakati svoja polja, tako da je prišlo do pomanjkanja vode. Obljubljeno je bilo, da bodo tekom zime naprave za štever-janski vodovod ojačene, ter da v prihodnje ne bo več takih nevšečnosti. Namakalne naprave v tržiški okolici so bile zgrajene že pred mnogimi leti od konzorcija, v katerem je več večjih lastnikov zemlje in tudi nekaj javnih uprav. To je «Con-sorzio di bonifica acque deli'Agro Monfalconese*. Konzorcij deluje na površini 4233 hektarov, vendarle meri površina, ki jo je moč dandanes namakati le 3754 ha. V službi namakania je veliki kanal Dottori, ki se odcepi od Soče pri Zagraiu in konča v morje pri Tržiču. Namakalna mrežo tega konzorcija meri 300 kilometrov, zgrajena vsa pod zemeljsko površino. OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Zdravstveno nadzorstvo ugotovilo da maslo v prodaji ni bilo dobro Zato sta se morala zagovanjati maslarja Piotti in Bulian, ki pa sta bila oproščena bodo ostali osamljeni v svojem nasprotovanju. V ostalem bo pokrajinski svet razpravljal o vrsti ukrepov, ki se tičejo življenja pokrajinske uprave. Nocoj bo na dnevnem redu veliko ukrepov v korist raznih skupin uslužbencev, od pollrjev, katerim bodo povišali dnevnico do bolničarjev, katerim bodo tudi za prihodnje leto podaljšali 42-umi delovni teden, do sanitetnih policajev, katerim bodo povišali posebno letno nagrado. Posebno važnost zavzema razširjenje organika za zdravnike umobolnice, tako kot določa znani zakoni Mariotti štev. 431. V nedeljo v Gorici socialistični shod Goriška federacija gorlške socialistične stranke javlja, da se prične v nedeljo, 30. novembra akcija za novačenje v stranko za leto 1970. Akcijo bodo pričeli z javno manifestacijo, ki bo v nedeljo zjutraj ob 19.30 v Verdijevem gledališču. O perspektivah političnega življenja v naši državi bo govoril član osrednjega vodstva PSI poslanec Gitno Bertoldi, ki je v vsedržavnem merilu eden izmed najizrazitejšdh voditeljev socialistične stranke Goriška federacija PSI vabi občinstvo, da prisostvuje javnemu shodu. Vozni red avtobusov za Andrejev sejem Goriški okrajni sodnik dr. Laudi-sio je včeraj preložil več sodnih obravnav ker se je izkazala potreba, da zaslišijo še druge priče; ki niso bile prisotne. Zopet v drugih primerih Ra . je izrekel oprostilne razsodbe s polno ali pogojno formulo. Med tistimi, ki so bili oproščeni, sta tudi lastnika dveh goriških predelovalnic masla in sicer 57-letni Ferrante Piotti iz Gorice Ul. Borsi 5, ki je lastnik predelovalnice masla «Burrificio Alto Isonzo» s sedežem v Ul. Morelli ter 65-letni Giuseppe Bulian iz Tržiča, ki je lastnik predelovalnice «Cremeria isontina» v, Gorici v Ul. Capuccini. Za Piottija, ki se je moral večkrat zagovarjati v zvezi s proizvodnjo odnosno predelavo masla, je rečeno v obtožnici, da je izdelal in oddal v prodajo trgovcu Giuliju Baz-zoniju v Pierisu 9 zavojčkov masla, za katero je sanitarna inšpekcija pri kontroli ugotovila, da je vsebovalo samo po 80 odst. maščob namesto najmanj 82 odst. kot jih predpisuje zakon. Pri razpravi so zaslišali kot priče nekaj Piottijevih u-službencev, ki so izjavili, da jim je gospodar vedno priporočal naj pazijo, da bo dovolj maščobe v maslu. Državni tožilec je zanj zahteval globo 50 tisoč lir, zagovornik Pascoli pa je skušal prikazati, da gre le za slučajno zmanjšanje maščobe zaradi leda, ki se je stopil in povečal vodno količino v izdelku. Končno je sodnik obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Drugi obtoženec Bulian pa se je moral zagovarjati zaradi dejstva, da je sanitarna inšpekcija dne 14. novembra lani našla v hladilniku njegove predelovalnice v Gorici 13 in pol kg masla, za katero so ugotovili, da je pokvarjeno in ni nosilo opozorila, «da je pokvarjeno in da ni naprodaj* kakor to predpisuje zakon. Obtoženec je odločno zanikal obtožbo in pojasnil, da je tisto maslo dobil vrnjeno prejšnji dan od nekega svojega klienta, ki ga ni imel v hladilniku ter da ni bilo na prodaj. Dejstvo je, da je inšpekcija ugotovila, da je bil del masla v hladilniku še dober, drugi del pa pokvarjen. Bulian je dejal, da so maslo razdelili ter ločili dobro od slabega, ki so ga potem uničili. Državni tožilec je spričo tega zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, sodnik pa je obtoženca oprostil, ker ni napravil kaznivega dejanja. Branil ga je odv. Pascoli. Drž. tož. odv. Zuccalli R., sodnik dr. Laudisio, zap. Magda Massi. Nocoj seja pokrajinskega sveta Na nocojšnji seji goriškega pokrajinskega sveta, ki se prične ob 21. uri, bo razprava o sedanjem stanovskem gibanju, M je zajedo vso državo ta seveda tudi našo pokrajino. Debato o tem problemu so zahtevali svetovalci komunistične ta socialistične stranke. Govor bo verjetno tudi o kaki obliki pomoči stavkajočim kovinarjem ta delavcem raznih strok, ki jih je zajel stavkovni val. Po vsej verjetnosti bo nocoj prišlo tudi v goriškem pokrajinskem svetu do široke fronte solidarnosti z de- __ r________________ lavskimi akcijami in le desničarji bude, pa čeprav s pomočjo deže- Občinska podjetja v Gorici obveščajo vse prizadete, da bodo za čas Andrejevega sejma od 30. novembra do vključno 1. decembra na mestnih avtobusnih progah v Gorici uvedli naslednje spremembe: Na progi št. 1. bo vse tri dni namesto postajališča v Ul. Oberdan veljalo postajališče pri kavarni De Rocco. Na progi št. 6 bo začetna postaja s Travnika prestavljena na Korzo Verdi pri kavarni «AUa Posta*. V nedeljo. 30. t.m. bo na rdeči zunanji krožni progi še izredna vožnja ob 22.15 od glavne pošte skozi Pod-goro do Ločnika. V ponedeljek, L decembra bo na vseh progah veljal vozni red kot ob delavnikih. Na rdeči zunanji krožni progi bodo izredne vožnje ob 22., 22.30 in ob 23. uri od glavne pošte skozi Podgoro do Ločnika. Občni zbor goriških krvodajalcev V nedeljo, 30. novembra z začetkom ob 10. uri bo v kino dvorani Stella Mattutii.a v Gorici redni letni občni zbor Zveze krvodajalcev v Gorici, ki šteje okrog 700 članov. Ob tej priliki bodo tudi volitve novega odbora za dveletje 1970 71. Dosedanje vodstvo namerava na občnem zboru predlagati naslednje kandidate za nov odbor: Andrej Abuja, Arturo Canzutti, E-velio Cechet, Guido Chersovani, Li-vio Collini, Mario Colombo, dr. Guido Debeus, Aldo Fabro, prof. Felice Gigliotti, Giuseppe Glessi, dr. Lu-cio Martellani, Luciano Michelli, Mario Ros, Agostino Tacchinardi in Remo Uria Mulloni. Nocoj v Štandrežu otvoritev nove trgovine V Štandrežu bodo nocoj ob 19. uri otvarili novo samopostrežno trgovino, last domačina Maxa Nanuta. Na otvoritev je lastnik povabil domačine ta zastopnike oblasti. •iiiii»ii»iiiiiiiiiimimimuiuiiiui„l»i„i„l„litinainillllMiiliail»iailllllmliillmlnl|llni|l|ulnMmaMI||,l|„ll SESTANEK NA DEŽELNEM 0DB0RNIŠTVU ZA ZDRAVSTVO V Cimprej rešiti vprašanje subnormalnih na Goriškem Obvezali so se za ustanovitev konzorcija v ta namen in za okrepitev že obstoječih specializiranih šol Na sedežu deželnega odbomlštva za higieno in zdravstvo v Trstu je bil v preteklih dneh sestanek, na katerem naij bi določili stvarne osnove za rešitev resnega problema subnormalnih v goriški pokrajini. Na porabilo odbornika Devetaga so se sestanka udeležili goriška občinska odbornika Tammasdch ta Agati, odbornik tržaške občine Ferrari, pokrajinski zdravnik dr. Monta-gna, šolski skrbnik prof. Simonci-ni, pokrajinska predsednika ANF-FAS gospa Orlando ta tajnik Mu-suffln, kakor tudi deželni ravnatelj odbomdštva za higieno ta zdravstvo dr. Balestrieri. Odbornika Bot-tegara sta zastopala dr. Bressan ta soeialasiiStent Picot. Potem ko je poudaril, da so v zaključni fazi res stvarne pobude v drugih pokrajinah naše dežele, je odbornik Devetag zaželel, da bi tudi v Gorici podvzell podobne po- nastajajo razne motnje. Precej vode se izgublja, ker je kanal zgrajen kar v zemlji. Obstajajo načrti, da bi kanale pokrili s cementnimi cevmi, vendarle ni tu visok strošek glavna ovira, ampak vojaške služnosti, ker vojaške oblasti ne dovolijo, da bi bile cementne cevi postavljene nad zemljo. Drug namakalni konzorcij deluje na področju med Tržičem in Gra-dežem, v nedavno ustanovljeni konzorcij za namakanje južne Furlanije, ki zavzema precejšen del spodnjega dela videmske pokrajine, so vključili tudi nekatera področja občine Gradež na jugu in Romansa na severu. Večji namakalni konzorcij je že omenjeni, ki bi moral delovati v trikotniku Gorica - Krmin - Gradiška. 7. deli so pričeli že leta 1962, zelo počasi so gradili glavni kanal, ki se odcepi od Soče pri Gorici, pred jezom, ki je bil zgrajen nekaj sto metrov južno od cestnega mostu IX. avgusta, vendarle so težave z začetkom popolnega obratovanja. Doslej so se z glavnim kanalom povezala v glavnem le večja kmetijska podjetja, ki imajo na razpolago sredstva, da potrošijo lahko nekaj denarja. Majhni kmetje pa so ostali v glavnem doslej negativno prizadeti. Na področju tega konzorcija je odDrtih sedaj le 80 kilometrov kanalov, načrti pa predvidevajo, da bi morala celotna mreža kanalov obsegati 320 kilometrov. Od površine 7933 hektarov, ki io bo moč namakati na tem področju, jih ie sedaj dejansko namakanih le 950. Podaljšanje urnika na mejnih prehodih Solkan in Šempeter Sporazumno z jugoslovanskimi mejnimi organi so mejni organi na naši strani določili, da bo tudi za mesec december veljal urnik za mejni prehod pri Solkanu in Šempetru kot meseca novembra, se pravi, da bosta odprta zvečer do 19.38 Sporazumeli so se nadalje, da bodo zaradi jutrišnjega jugoslovanskega praznika in Andrejevega sejma od danes pa do vključno 8. decembra podaljšali za eno uro večerno poslovanje obeh teh prehodov, ki bosta torej v tem obdobju ostala odprta zvečer do 20.30. S tem nameravajo razbremeniti promet pri Rdeči hiši, ki bo gotovo ob praznikih znatno večji. le. Ta nujnost, Je dejal Devetag, se je pokazala že na mednarodnem zasedanju, ki ga Je organiziralo deželno odbomištvo v sodelovanju z ANFFAS in AAI. Nato je dr. Montagna orisal poti, po katerih naj bi dosegli rešitev tega vprašanja. V izčrpno razpravo, ki je sledila poročilu pokrajinskega zdravnika, so posegli zlasti dr. Tommasich, odbornik Agati in prof. Ferrari, ki so se obvezali za ustanovitev konzorcija z udeležbo gorlške pokrajinske ta občinske u-prave, videmske tržlAke občinske uprave, kakor tudi za modernizacijo ln okrepitev že obstoječih specializiranih šal. Vsi prisotni so poudarili koristnost sestanka ta sklenili, da bodo nadaljevali z iskanjem rešitve v krajevnem merilu, računajoč na podporo odbornika Devetaga, ki je izjavil, da (e na razpolago za vsako potrebo Žrtev prometne nesreče Včeraj ob 12.15 se je zatekel po pomoč v splošno bolnišnico v Gorici 47 - letni kmetovalec Tarcisio Venica, iz Ločnika, Ul. Romana 7. Ugotovili so mu udarec na levem komolcu in oteklino ter druge manjše poškodbe. Okreval bo v 8 dneh. CORSO. 17.15-22.00: «Butch CassI-dy», P. Newman in C. Ross; ki. nemaskopski film v barvah. VERDI. 17.15: «Quei temerari sul-le loro pazze, scatenate, scalci-nate carrtole», W. Chiari in Bour-vile. Italijanski barvni film. MODKRNISSIMO. 17.00-22.00: «Dio perdoni la mia pištola.*, W. Pre-stan ta D. Vadiš; italijanski ki-nemaskopski film v barvah. V1TTORIA. 17.00: «L’isola delle svedesi«, N. Segurini ta E. Green. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: «La vendetta d 11 mio perdono«, T. Hunter, E. Blank. Koprodukcijski kinema-skope v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: «1 due magnificl fresoonb), F Franchi in C. In-grassda. Kinemaskope v barvah. EACELSIOK. 17.00: «Say oay Barbara«, barvni film PRINCIPE. 17.30- «11 mucchio sel-vaggio», W Holden in E. Borgnu ne. Kinemaskope v barvah. J\ova Horiru SOČA (Nova Gorica): ((Norčavi dnevi Stanlia m Olia«, ameriški film — ob 18 ta 20. DESKLE: oDvoboj po svetu«, Italijanski barvni film — ob 19.30 RENČE: ((Dnevnik s Pacifika«, a-meriški film — ob 1930. ŠEMPAS. Prosto. KANAL: «Norčavi dnevi Stanlia in Olia«, ameriški barvni film — ob 20. uri. SVOBODA (Šempeter): «Skrivnost-na vojna Han Friga«, ameriški barvni film — ob 18. ta 20. PRVACINA: Prosto. POTUJOČI KINO - BRANIK: «Tarzan in njegov sin«, ameriški film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči (e odprta lekarna ALESAN1, Ulica Car-duccj 38. tel 22-68 TR2IC Danes Je dežurna lekarna v Tržiču «Alla Salute« dr Fabbris, Ulica Cosullch št. 117, tel. 72480. Darovi in prispevki Za krvno banko so darovali: Elsa Pulin iz Gorice 2000 lir, žena in o-troci Ervina Maniacca 10.000, v spomin Marije Paulin hči Erama in drugi sinovi 5.000, N.N. 6.000. — 12 — KOŠARKA MOŠKA D LIGA V nedeljo borovci prvič pred svojini občinstvom Bo profesionalni boks na Švedskem odpravljen? Nastopili bodo proti ekipi Siiopiast Košarkarska ekipa Bora bo v ne deljo popoldne odigrala v občinski telovadnici v Ul. delila Valte tekmo proti peterki SBlopdast iz Novella-re. To prvo srečanje slovenskega moštva pred domačim občinstvom na katerem bodo košarkarji Bora morali računati, ko se bodo postavljali po rotou močnim gostom. Iakuš nji v Bologni in Reiggio Emilij dokazujeta, kako velikega pomena je navijanje občinstva. Nedeljski nasprotnik Borove peterke je Siiopiast iiz Novellare, moštvo, ki mu lani le za las ni u-spelo napredovati v C ligo. Da pa so tudi letos nameni peterke o-stall nespremenjeni, priča gladka zmaga nad Parkebtom iz Gorice. Ekipo sestavljajo visoki in izkušeni igralci, katere odlikuje predvsem točen strel od daleč. Borovci so v tem tednu podvojili število treningov, da bi rešili vprašanje Lakovičev« uigranosti ekipo. Pregledali so nekaj shem za napad proti Individualni obrambi m se tako skušali otresti glavne hibe, ki je prišla do izraza v Beg glo Smilil. Proučili so tudi gibanje v coni, da bi z učlmkovitejšiim premikanjem pod košem ne prišlo do večjih vrzeli, skozi katere se potem spertni nasprotniki prerinejo do koša tol lovijo odbite žoge. Borovci polagajo mnogo važnosti na to srečanje, ki bi v primeru zmage pomenilo rehabilitacijo «pla-vih». Za nedeljsko srečanje proti Silo-plastu bodlo na razpolago sledeči 4-gralci: Starc, Štrk, Sancin, Lakovič, Tavčar, Fabjan, Kralj, Budeš, Ambrožič, Zavadlai. Tekma bo oh 17.30. Adrijan Zavadlai ZOMDCH, 27. — Danes so v Ztt-richu opravili žrebanje za določitev nasprotnikov osmine {imela za pokal sejemskih mest. Med seboj se bodo srečali: Kilmamrock (Škotska) — Dinamo Bačan (Bom.) Bouen (Pr.) — Arsemal (Angl.) Napoli — Ajax Amsterdam (Hal.) Vitaria Setufoai (Part.) — Hertha Berlin (NDB) Arrderlecht (Bel.) — Dunfenmllne (Škotska) Newcastle (Angl.) — Sauith Hamp- Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo napovedani SMUČARSKI TEČAJ V TRBIŽU v dneh 30. novembra ter 7. in 8. decembra (dvodnevno bivanje) in 11 ter 21. decembra. Tečaj bo pod vodstvom dveh smučarskih učiteljev trbiške smučarske Sole, ki bosta poučevala tečajnike v slovenskem jeziku. Tečajniki bodo razdeljeni na štiri skupine in sicer na začetniško mladinsko, začetniško za odrasle, nadaljevalno in tekmovalno. Ob zaključku tečaja bodo u-deleženci opravili izpit in bodo pri tem dobili ocenjeval no značko. Cena celotnega tečaja (ki vključuje: prevoze z avtobusom, eno nočnino z zajtrkom in večerjo ter vsak dan po dve uri šole) je 12.500 lir. Ce. na tečaja brez prevoza in nočnine je 8.500 lir. Sam prevoz z avtobusom pa bo znašal 1.200 Mr za člane in 1.400 lir za ne. člane Pojasnila In voisovanje v Trstu Ul Geppa 8, tel 31-119 ton (Angl.) Barcelona (Sp.) — Initer Karl Zeizz Jena (NDB) — Ujipest Budapešt (Madž.) Vse tekme bodo morali odigrati do 15. januarja. • * * AMSTERDAM. 27. — Igralci Jeijenoorda, ki so včeraj slavili zmago nad Milanom so danes prijeli nagrado. Nizozemska letalska družba «Martianir» je pomudila brezplačen prevoz ekipi, ko bo nastopala na tujem v okviru tekem veljavnih za pokal prvakov. STOCKHOLM, 27. — Zgornji dom švedskega parlamenta je sprejel vladni zakonski osnutek o prepovedi profesionalnega boksa v tej državi. Za osnutek je glasovalo 151 poslancev, proti njemu pa 58. Odobrila ga je budi poslanska zbornica. Tako vse kaže, da bodo zdaj ta osnutek spremenili v zakon, ki bi predvidoma stopil v veljavo s 1. januarjem 1970. Isti zakonski osnutek je predvidel tudi odpravo amaterskega boksa. vendar tega predloga niso sprejeli. Švedska Je tako — poleg vzhodnih držav — prva dežela, v ka-ten so prepovedali profesionalni boks. Tudi amatersko udejsibvova-nje v boksu je v tej državi dovoljeno le z nekaterimi omejitvami. Na Švedskem morajo namreč vsi amaterski boksarji med tekmovanji obvezno nositi zaščitne čelade. ZARADI MAMIL Ramos pred sodiščem LONG BEACH, 27. — Svetovnega prvaka lahke kategorije, Mamda Baimosa, so postavili pred sodišče. 21-lefcmega boksarja so obtožili, da je kupčeval z mamili. Aretirali so ga že 6. novembra, ko je policija našla v njegovem awtu mamila. Obravnava se bo začela 10. decembra. V torek so Bamosu odvzeli tudi vozniško knjižico, ker ga Je policija zalotila, ko je vozil avto v pijanem stanju. m, niiii, n,,,, n, iiiMHiiniinuniiniiiummnmiiNimniniumnminmunHnMMmunmunimiummnmnu ATUTIKA Veliki načrti Vzhodne Nemčije za prihodnje olimpijske igre NARASCAJNIŠKA KOŠARKARSKA LICA Borovci v 6. kolu pred prvo zmago? Nemci vodijo športno «politiko» po točno izdelanih načrtih Vrhunske tekmovalce črpajo iz množice tekmovalcev Uspehi za Nemško demokratično republiko na letošnjem atlet-skem prvenstvu Evrope v Atenah so prišli po točno izdelanih načrtih. Državna atletska zveza je preračunala vse možnosti svojih atletov in slabosti ostale evropske konkurence. V Atene Je zato poslala razmeroma majhno število tekmovalcev, točneje 36 atletov In eno štafeto. Kako točni so bili računi nam lahko pokažejo končne številke. Od 36 atletov ln ene štafete je bil samo en tekmovalec Izločen že v predtekmovanju, eden pa je bil diskvalificiran. Dva nista šla dlje od polfinala, 15 se jih je u-vrabilo v finale (v finalu je tekla tudi štafeta) kar 17 tekmovalcev pa je osvojilo kolajne. Nemci so osvojili 7 zlatih, 4 srebrne in 6 bronastih kolajn v moški konikuren_ oi kar je eden največjih uspehov zgodovini evropskih atletskih prvenstev. Zanimivo je, da Nemci načelno sploh niso tvegali slabih uvrstitev. V panogah, kjer trenutno Evropi še ne pomenijo veliko, niti niso poslali svojih predstavnikov v Atene. Te panoge so teki na 400 m, 1500 m, 400 m čez ovire. 3000 m steeple, štafeta 4x400 m ln met kopja. Paradna panoga za Vzhodno Nemčijo je vsekakor met krogle, kjer so po pričakovanju trije vzhodnonemški atleti zasedli vsa tri prva mesta. Ni nevarnosti, da bi v bližnji prihodnosti vsa odgovornost slonela na teh treh metal-oih. V domovini sta namreč osta-diruga dva atleta, z osebnima rekordoma nad 20 metrov, med katerimi je 20-1 etni Briesenick letos dosegel že 20,22 m. Prav zaradi svoje mladosti je Briesenick velika bodočnost za to panogo v Evropi. Konkretno pričakujejo od njega že v prihodnji sezoni rezultate blizu 21 metrov. Kot ekipa predstavljajo vzhodni Nemci edino protiutež Američanom, k! so bili do pred kratkim absolutni gospodarji te panoge na svetu, ki pa so po delnem odstopu Matsona v težavah. Po metu krogle je najbolj kvaliteten prav gobovo deseteroboj. V Atenah so Nemci zasedli prvo In drugo mesto, v resnici pa je njihov najboljši predstavnik Joachim Klrst zmožen precej boljših rezultatov kot v Atenah, kjer je tekmovanje vseskozi oviral precej močan veter. V idealnih pogojih do- seže lahko Klrst nov svetovni rekord z rezultatom okoli 8400 točk ?n tudi več. Atlet se odlikuje v hitrih tekih ter v skoku v višino ln daljino. V skoku v višino je na primer v Atenah med deseterobojem dosegel 213 cm, osebni rekord pa ima na višini 216 cm. Nekoliko slabši je Kirst v metih diska in kopja in tudi v teku čez ovire ni preveč hiter. Tekmovalec teredinih kvalitet je tudi skakalec s palico Walfgang Nordiwiig, ki je v Atenah že drugič osvojil naslov evropskega prvaka. Ta Skakalec je po mnenju tehnikov in trenerjev najboljši na svetu in je v svoji panogi dosegel svoj vrhunski rezultat na lanskih olšmipjiskih igrah, kjer je zasedel tretje mesto z višino 5,40 metra. Nov svetovni rekord 5,45 m je Nor-dwig zasledoval tudi letos v Atenah, poskus pa mu sicer za las ni uspel Zaradi svoje zanesljivosti in zavodijive tehnike je Nordwig danes edini na svetu, ki lahko enakovredno konkurira «asom» iz A-merike. Veliko bodočnost obetajo tudi 20-letnemu metalcu kladiva Richardu Theimerju, novemu nemškemu rekorderju z izredno znamko 72,90 metra. Prednost Theimerja pred sovjetskimi metalci, ki ga za sedaj za približno poldrugi meter prekašajo, je prav v letih. Novi svetovni rekorder Bondarčuk je kar 9 let starejši od Nemca, Klim pa je z svojimi 36 leti praktično zaključil kariero kot vrhunski tekmovalec. V novi dobi metalcev kladiva je prav Thedmer osebnost od katere prav v kratkem lahko pričakujemo zelo dolge mete. Dobri so vzhodni Nemci tudi kot tekači, čeprav tu nekoliko zaostajajo za svojimi kolegi «tehniki» (skakalci in metalci). Zmaga Die-terjia Fromma na 800 metrov je zapustila veldik vtis, potem ko je z zelo inteligentnim tekom prehitel češkoslovaškega favorita Pla-chega. V tej panogi je bil tretji veteran Matuschewski, ki je prej že dvakrat zmagal na evropskih prvenstvih. Inteligenten taktik je tudi Jtirgen Haase, ki je prav tako že drugič zmagal v teku na 10.000 metrov na evropskem 'prvenstvu. Nekoliko pod pričakovanjem so tekli sprinterji, čeprav se samo eden ni uvrstili v finale. Med sezono so namreč tako na 100 m, kot na 200 m dosegli res zelo dobre rezultate in samo drugo mesto Bur-derja na 200 metrov je premajhen izkupiček za tako dolgo serijo dobrih časov. Glavno vlogo igrajo Nemci tudi v hitri hoji in dvojna premočna zmaga na najdaljši progi 50 km je za tako trditev najlepši dokaz. Načrtni način dela v NDR nam lahko pove ,da bodo Nemci v enem ali dveh letih izpolnili luknje atletski reprezentanci in se predstavili na olimpijskih igrah v Mtinchnu z eno najmočnejših atletskih reprezentanc v zgodovini športa. Skrivnost moči NDR ni v «dresiranju» redkih in osamljenih «asov», temveč v pritisku velike množice športnikov. lin V zadnji tekmi proti openskemu Poletu so igralci Bora pokazali odlično obrambo, kii je učinkovito prestrezala nasprotnikove podaje. Veliko vprašanje pa je predstavljal napad: trener Čermelj je poskusil z različnimi sistemi, toda izkupiček petih tekem je kljub temu dokaj boren: 61 točk. Nizko število strelov pa nii edina napaka igralcev: po£>ostoima namreč tudi »pozabijo)) skakati na odbite žoge. kar Je za uspešno košarko bistvene važnosti. Borovi igralci so poprečno še precej mladi. V tem prvenstvu so najmlajša med vsemi ekipami. Za-to lahko od tega moštva upravičeno pričakujemo, da bo še precej napredovalo. Borovci se bodo pomerili z Mom-tuzzo, ki sodi med šibkejše ekipe ta lige in zato imajo «plavi» določene možnosti, da se dokopljejo do prve zmage v tem prvenstvu. Postava Bora v tej tekmi bo naslednja: Aieš žetiko, Leonard Koren, Adam Kapič, Mauro Francia, Maniro Kosmi« a, Pavel Barazutti, Sergij U-mek, Robert Milič. Marjan Nadili-šek, Milorad Vukotič. Izidi 4. kola: Servolana B — Palet 38:68 Servolana A — Italsider 62:54 Bor — Ricreatori 9:85 Momtuzza — Lloyd A 49:36 Lloyd B — Tricolore 77:47 Izida 5. kola: Bor — Polet 16:37 Italsider — Lloyd B 57:55 Ostalih izidov košarkarska zveza še ni sporočila. Lestvica: 4 NOGOMET BUENOS AIRES, 27. — Argentinski nogomet povzroča še vedno veliko neredov. Zadnje vesti celo govore o mrtvih in ranjenih. V tekmi mladinskih enajsteric v mestu Resistencia so se najprej spoprijeli med seboj igralci, nato pa še občinstvo. Razjarjeni navijači so se posluževali nožev, palic, steklenic din kamnov. Končna tragična bilanca pa je bila: eden mrtev, trideset ranjenih, od katerih eden v življenjski nevarnosti. Kulturni, rekreacijski ln športni center «S. Kosovel* Iz Rojana, organizira namiznoteniški tečaj za začetnike. Prijave na telefonsko številko 62-718 vsak dan do 1. decembra, od 13. do 15. ure. Vodil ga bo diplomirani trener Edi Košuta. Prijavijo se lahko dečki In deklice od 8. do 14. leta starosti. ■ ; V okviru mladinskega odbojkarskega prvenstva nastopa šesterk. Med temi sta tudi Bor in Gaja, ki sta se pred K^(l Rlcreatoiri Lloyd B Italsider Servolana A Polet Lloyd A Montuzza Tricolore Servolana B Bor Borovci bodo nedeljsko temno od. igrali ob 8. uri zjutraj na odprtem Igrišču v Ul. Capitolina Livij Pertot pomerila med seboj. Na sliki: reprezentant Klavdij Veljali nasprotni napad . ........................................................................„„,iiiiiiih",,“i , RAZGOVOR S TRENERJEM ŽENSKE ODBOJKARSKE EKIPE BREGA JUR^> Vprašanje trenerjev še vedno pere# za mnoge naše odbojkarske šesterk* 6. Da, če bi popustil, lahko bi rekel, kaj me briga. In bi šel. Ne. Ne poznajo me še. Človek se lahko vsak trenutek izkaže. Vsak trenutek pokaže, kaj zmore. Človek ne sme biti nikoli star. Človek je star tedaj, ko se zvali v grob. Te daj, človek lahko šele tedaj počiva. Tesno mi je bilo pri srcu. Bal sem se. Toda vem, če bi popustil, tedaj ne bi bilo sprevoda, ne bi bilo turnirja, in ne veselice. To je moja reka. Tudi ta turnir. Fantje. Dajmo. Tudi tepst se je treba. Tudi tepst. Dokler ne stisneš pesti, dokler ne zakričiš, do tistega trenutka vsi hodijo po tebi, mislijo, da lahko delajo s teboj, kar se jim zljubi. Poskusil sem. Neštetokrat sem poskusil. Ljubezen. Razumevanje. Vedno, vedno hočemo pokazati, kaj smo naredili, v čem smo boljši od drugih, pri vsakem pogovoru, pri vsaki tekmi, pri vsakem delu. Srce moramo v življenju potlačiti, postati mora neobčutljivo, postati mora tako, da lahko hodimo po njem, šele potem nas ne bo nihče ranil. Pest pa mora biti močna. V življenju brez pesti ničesar ne opraviš. Življenje je tek, tek čez zapreke, in čim obstaneš ža hip, že te pretečejo, tisti, ki gredo za teboj, čakajo, da bodo stopili na tvoje mesto. Osemdeset let sem star. V tem trenutku ne morem lagati nikomur. Ne morem lagati sa memu sebi. Življenje je borba. Borba za prostor, za zrak Tek preko zaprek. Osemdeset let. Pred vsakomur lahko razgrnem svoje misli. Vseeno, ljudje, ljudje te morajo imeti radi, ljudje te morajo spoštovati, ljudje te morajo poznati. Ako ni ljudi, ni življenja. Mislijo, da je to moja prireditev. Saj je reka prav tako njihova kot moja. Čoln proti čolnu. S tokom. Proti toku. Zamah. Sunek. Da. Ko sem bil mlad, sem tudi jaz rad udaril. Potem, potem, ko sem se poročil, nič več. Po tem sem se umiril. Toda reke nisem pozabil. Vračal sem se k reki. Veliko, veliko sem hotel narediti. Tako. Spodrsnilo mu je. Nič ni bil kriv. Čolnar je v tistem trenutku obrnil čoln. Nečaki- nja. Ako ne bi bilo nje, ako ne bi ona izzvala fantov, bi morali turnir odpovedati. Kako so potem fantje pritisnili, ko so slišali, da jih izziva ženska. Koliko se jih je potem prijavilo. Malo nerodno je padla v vodo. Ne bi smela v krilu v čoln. To ti je dekle. Drugače pa je preveč mirna, morala bi si najti koga, razočarala se je, sedaj ne bo z nikomer več zadovoljna. Sedaj prideta ta dva. Oni se je tudi preteklo leto dobro boril. Popustil je šele v poslednji borbi. Ostra sta. Eden izmed njiju bo gotovo prišel v finale. Popolnoma sta si enakovredna. Koliko časa se že obdelujeta. Tudi od čolnarja je veliko odvisno. V tem toku ni lahko obdržati čolna. Kako je zamahnil. Kadar ta zadene je borbe v trenutku konec. On je najmočnejši. Samo preveč direktno gre. Trmast je. Kogar zadene, ta se ne pobere tako hitro. Oni drugi dela nekoliko bolj premišljeno. Se zamah. Znova se je izmaknil. Tako in v tem trenutku vrniti udarec. Izgubil je ravnotežje, škoda. Mi- Igralke openskega Poleta med tekmo s peterko Ricreatori ženska odbojkarska ekipa Brega je ta mesec začela z rednimi pripravami za prvenstvo B lige, ki bo spomladi. Na trenerja Uča Juir-kiča smo naslovili nekaj vprašanj, na katera nam je prijazno odgovoril. Prvi treningi služijo predvsem za to, da se Igralke zopet vživijo v športno okolje. Kako se podajate vi v sezono 1969-70? Ko nekaj začnem, začnem resno ln Izpeljem do konca. Kar zadeva igralke pa moram povedati, da so sl same želele že prej, da bi začele s treningi. Torej se dobro počutijo in lahko menimo da so optimistično razpoložene? Mislim, da lahko. Vendar pa smo Imeli le štiri treninge ln kaj več, za sedaj, ne morem povedati Niste mogoče začeli nekoliko prezgodaj saj je do spomladi vmes še vsa zima? Ne ni prezgodaj, rekel bi prej, da je že skoraj prepozno, kajti skušam «izpilitl» predvsem tehniko. Ritem 2. lige ni tako oster, da bi zahteval izredno kondicijo, v zameno pa morajo igralke pokazati več tehničnega znanja. Torej se skrivalo za tem tudi določene ambicije? Odkrito povedano, nimamo nobenih ambicij. Upajmo le na dobro prvenstvo kajti menim, da bo letos imela glavno besedo ekipa Saoile, ki se je močno o'ač'19. Ne smemo pa pozabiti tudi na AGI. Na koliko igralk lahko že s prvim dnem računate Do sedaj imam na razpolago devet Igralk. V kratkem pa bo pristopila še ena igralka iz mladinske ekipe. Torej se boste postopoma lahko odrekli tulim silam in bodo na t-grišče stopila le dekleta iz Brega? To bi bilo lepo in tudi potrebno. predvsem potrebujemo visoke igralke. Bodočnosti ekipe ne moremo graditi na nizkih igralkah Ne vem zakaj pri Bregu tega ne upoštevajo... Nam lahko zaupate, kako se mislite pripraviti na prvenstvo? Polagoma, in istočasno s treningi, bomo odigrali nekaj prijatelj- skih tekem. Udeležili se bomo tudi kakega turnirja v Jugoslaviji, če bd se že decembra začela slovensko . hrvatska liga prijateljstva, bi tudi ml nastopali. Kasneje pa bi ne moglll če te lige ne bo, bd bilo lepo, 6e bi Breg, aiii kako dirugo slovensko društvo, organiziralo majhen turnir, kajti prijateljske tekme in treningi so zelo potrebni ln koristni. Tako je dana trenerju možnost, da vidi napake, ki jih lahko pravočasno odpravi So vam nastopi na Sšl sugerirali kakšno spremembo, ki bi bistveno vplivala na strukturo e-klpe? Vodil ln nastopil sem za Škamperle, zato nisem mogel slediti e-ki.pl. Sploh pa od konca prvenstva — razen za turnir Zarje — pa do sedaj, nisem imel več stikov z dekleti. Kakšna bi morala biti osnovna postava? Ekipa ne sme biti sestavljena samo Iz šestih standardnih igralk, temveč moraio biti tudi rezerve na isti višini. Mnogo pozornosti posvečam rezervam tudi zato, da se otresejo občutka manjvrednosti, kar je razumljivo. Pa tudi zato da se zavejo, da polovica ekipe sloni na njih. Kateri so trenutno najnujnejši problemi? So praktično problemi, ki jiih ima vsako slovensko društvo, od materialnih težav, do kadrov in seveda . denarja. Glede ekipe same pa: pomladitev v bližnji bodočnosti. Sedaj pa še bolj splošno vprašanje, Kakšna se vam zdi raven slovenske odbojke v Trstu? Pri moških smo v Trstu gotovo presegli raven italijanskih vrstnikov. Tukaj mislim predvsem na Bor, ki je zdaj v dobrih rokah Sergija Veljaka, ki je kar 52-krat branil Italijanske barve na raznih turnirjih po svetu. Tri leta Je nastopa] za Rudni in je bil celo državni prvak. Svojo lžkušenost bo zna) gotovo vcepiti fantom, ki bodo pod njegovim vodstvom še veliko napredovali. Tudi Kras bi moral precej napredovati, saj ima v svojih vrstah lepo število mladih, ln perspektivnih odbojka®!t' f bodo prof. Drasiču dali n®* doščenja. Ostalim druš®'®^ kk imajo naraščaj, strokovnih kadrov. Pri ženskah smo arx>v^ZjMS>r ko manjši napredek ln Pjj«/ vedno isti — pomanjkanj0 J6V- , 89 * Kaj bi vi svetovali. J* problem rešili? Vsako društvo zase uspelo. Zato bi maraM višji forumi. Prirediti bi ji t tečaj za nove Instruktorf® (rfjj stare Igralce Bora. Na bi lahko povabili za pr0®^ strokovnjake, ki se spozn&r.M 0 modernejšo odbojko, vega bd lahko vnesli v ^ Marsikatero naše druištv0 že ponudilo mesto tremcri0" e lahko teh ponudb sprejel tr bistveno pripomogli, d0, ( šibkejše ekipe razvijejo? „ ti Seveda bi lahko! Tod® c * desetih letih svojega delov® mo igral, bi sedaj imel # ln volje ln bi si morda “j# Vendar pa sem imel pole? ^ / tudi trenerske obvezno®®1 ,e moral skrbeti za vse znin®1^ bleme ekipe, kar pa f6 j tilo. Razumljivo, ne? Vprašanje Igralcu Ji vam ni žal, da ste za^ polje, potem ko ste bili je1 zastavonoša Bora? Bd refl gr ali? oD'« Igral bi še, igral. AirrtP®*^ nostd za treninge in (( ne mogel več prenašati- wlf Kako vam je, ko zdftJ . tekme Bora? .Ml ? Moram reči, da (ftrpton,) I D/(n.1 o— 1... — n. 1_I Ha bi ® .,' gledalec, kot pa bi, če b1 ‘mKO! cer pa je težko povedat1’^ ^ ~ počuti dolgoletni igralec, niRdoma preseli na tribun0.^ Boris nocomiLa ZAGREB, 27. — V f ni za pokal prvakov je y grebški Dinamo prerM8^ p. sko enajsterico OliiripM11® selila z 2:n *- -- u četrtfinale. BORIS viSNOVEC"6^<>^00d060^y veselica (Praznični dan v stari Ljubljani)* / >00000 skl sem, da bo zmagal on. Vse življenje je preživel ob reki. Vedno je v čolnu. Mislil sem, da bo zmagal on. Treba je imeti tudi srečo. Samo moč ni dovolj. Bil je preveč prepričan v zmago. Vseeno. Bila je lepa borba. Naslednja dva. Ne poznam ju. Prvič nastopata. Se ta dva pogledam. Ta zlatarjev. Ta Je tudi dober. Ti so vedno lovili v reki. Doma imajo vrtnarijo. Le oče, ta veliko pije. Da, ta zlatarjev, ali oni, ki je zmagal prej, morda tisti študent, sin tistega zdravnika, tisti Je že enkrat zmagal, ali pa Francelj, ta je močan, ihtav, ako se razjezi potem gre na vse ali nič. Eden izmed teh bo gotovo zmagovalec. Da, udarce moramo znati prenašati, ne sme- jo nas spraviti iz ravnotežja, tudi potem, ko si že na tleh, še vedno se lahko dvigneš. Poizkušati znova in znova. Vse kaže tako enostavno. Nato pa zagledaš pred seboj svojega nasprotnika. Veš, ako ne boš ti njega, tedaj bo on tebe. Pod nogami čutiš samo spolzko stranico čolna, ki je široka dva decimetra in jo spodnaša tok. Čutiš, kako se veslač upira v veslo in te skuša prepeljati nad čoln tvojega nasprotnika, tako da ga v pravem trenutku zagrabi tok in potegne s seboj. V tistem trenutku, ko se v čoln upre tok in veslač v veslo v tistem trenutku moraš zamahniti, tedaj ko je nasprotnik zgrešil, ko omahuje Vso svojo moč moraš položiti v odločilni u- darec, tedaj ko nihče ne pričakuje, da boš zamahnil. Pa žiti, da ti ne spodrsne, in biti pripravljen, da tvoj veslač napravi nepričakovan zaves ljaj, ki ti lahko spodnese u-darec in te lastni zamah odnese iz čolna. Nikoli ne moremo vsega predvideti. Tudi srečo moramo imeti. Vse je videti tako enostavno, udarci in njihov odsev, zamah in moč, vse je oddaljeno, vse je odmaknjeno, toda tedaj, kadar imaš pred seboj nasprotnika, spodaj pa reko, in ti noge spodnaša na spolzki stranici čolna, tedaj se lahko zaneseš le na samega sebe. Človek le vedno prepričan v svojo zmago. Poraz. Poraz, ta odkrije marsikaj. Nihče ni nikoli zmagal po naključju. Kdor zmaguje mora znati prenašati u darce. Korak za korakom. Spoznanje za spoznanjem. Človek se bori s svojo usodo, reka spodnaša njegove udarce. Človek mora premagati svojo smrt. Na svetu sta dve vrsti ljudi. Tisti, ki morajo po vsej sili zmagati, in tisti, ki se sprijaznijo s porazom. Meja med zmago in porazom nas postavlja sredi življenja. To mejo lahko premikamo sami. Občutiti jo moramo. Človek se premika nad globino, ki ga vsak hip lahko pogoltne. Ali se tega zaveda, ali se ne zaveda. Človek je prehodil dolgo pot, naučil se je razbrati svojo usodo, človek se nikoli ne bori za sodček Vipavca in za prekajeno gnjat, človek je že pogledal onstran praga življenja, razgrnil je sence svojih vprašanj, z ničemer se ne more mamiti, z ničemer, šumi reke so njegovo življenje, šumi reke prav tako utripanje žil in impulzi misli, reka zabriše svoje sle di, reka pogoltne vse besede, noč, noč se spušča nad reko. Pred stoletji sta se ob reki prvič spopadla človeka. Enega je voda za vselej odnesla s seboj. Zmagovalec je počakal, morda je izbral naslednjo žrtev. Cernu. Sta bila to že človeka. Je ubijanje šport, ali pa je moral človek iznajti znanost in se v lastnih očeh videtd lepšega kot Je v resnici. Žival, ta se vedno skrči, otrpne od strahu, kadar zagleda človeka. Vse, vse beži pred človekom. m f Praznik. Nekdo je v & kopal svoj poraz. KdaJ^] vek zmagovalec. In V raženec. Človek širi sVI višča. Človek se ne b° i ustavil. Ne na meji na meji drugih sveto?- ^ cilji so daleč. Njegov0 ^ f vina so vojne. Vojne jo? gle v duše ljudi. $ern svt pred nami Nemir in pF Zato da potem la^ nemo znova, da lahs0 ^ ustvarjamo zgodovin0. ^ zgodovina se je ^ milijoni let. Zgodovina > C ba z usodo. Ne. C'°' V nikoli poražen. veliko sem naredil- nik ob reki Obudil a®01 j-e^j letja, ki so prelet«10_ v6Jl Nihče mi ni nikoli naP^ ? moje usode Moje je pričelo tedaj, %!)$ usodo v svoje roke- z mi ikni starih dinariev) - Poštni tesoci Tret 11-6374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni hankl v Ljubljani - 501-3-570/1 - OGLASI: Cena ogiaaov: *,a vsak mm v Šimu enega stolpca trgovski 150. tlnanftno-upravnl 250 osmrtnice .so m Mal) " 11 00 račun: Založništvo trža-^M & beseda — Oglasi sa tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Sodetš Pubbllcitš Itallana» - Odgovorni urednik: Sl ANisi a v kknko - Izdaja m uska Založništvo tržaškega tiska Ul|'rst