1 
Print post 
publication 
number 
100004295 
MAJ – JUNIJ 2020 
ŠTEVILKA - 
NUMBER 3 
LETO – YEAR 69 Misli Thoughts

2 3 
Misli 
maj – junij 2020 
Vsebina 
3 Dragi in spoštovani rojaki 
5 Izpod Triglava 
9 Marija, žena vstajenja 
11 Zapustil nas je dobri pastir 
13 Polovinke 
15 Slovenian Mission Sydney 
20 Mir z novim imenom 
22 Na kolenih 
23 Križev pot v casu epidemije 
28 Slovenian Mission Melbourne 
31 Lipa v moji rojstni vasi 
32 Stepping stones – Pri kamninh 
33 Slovenian Mission Adelaide 
35 Vaši darovi 
36 Triglav Mounties Group 
41 Normalno življenje 
42 Iz kraljicine dežele 
43 Dobrodošli v Avstraliji 
45 Bogu hvala za življenje 
46 Pozdrav miru 
48 Molitev k angelu varuhu 
Dragi in spoštovani rojaki! 
Ko sem se v teh majskih dneh sprehajal po precudovitih stezah avstralskega gozda 
in mislil na vse vas, ki smo v tem casu povezani, žal, samo v oddaljeni bližini, sem vas 
vsak dan izrocal v Marijino varstvo. V pomoc mi je bila meni zelo ljuba majska pesem, 
ki pravi takole: 
»Najcistejša cvetka raja in najlepša roža maja, 
šmarnica dehti, v soncu vsa blesti, prav za nas te majske dni. 
Potožimo srcno vdani, pred Marijo Rožo zbrani, 
križe in skrbi, vse, kar nas teži, svoji dobri Materi. 
Vsi pred njo se zveselimo in nikdar ne pozabimo, 
da Marija le vedno prosi še za nesrecne grešnike. 
O Marija, ti nas vodi, z lucjo božjo z nami hodi, 
ko pa pride cas, da umolkne glas, Mati pridi ti po nas.« 
Gotovo se je v teh mesecih globoko v 
nas zarezal ta mali, nevidni sovražnik, 
ki je obrnil svet na glavo. Strah pred 
boleznijo ter materialne in duševne 
stiske so se zarezali v našo družbo 
in vsakega posameznika. Strah pred 
prihodnostjo hromi našo vero, upanje 
in zaupanje. Osamljeni oskrbovanci 
po domovih starejših hrepenijo po 
socialnih stikih, ki so jim jih trenutno 
skoraj popolnoma preprecili. Morda 
smo šele zdaj zacutili, kaj pomeni 
cloveška bližina. Kaj pomeni druženje 
ob kavici in sprošcen klepet. Zdi se, 
da so se celo mladi navelicali svojih 
»vsemogocnih« tehnicnih pripomockov 
in bi raje malo poklepetali z vrstniki – 
brez pametnih telefonov v rokah. 
Pravijo, da se nic ne zgodi brez 
razloga. Morda pa je prav koronavirus 
tisto cepivo, ki ga je Stvarnik »izumil« 
z namenom, da se nekoliko ustavimo 
in razmislimo o bistvenih vrednotah, 
ki naj bi se vcepile v naše življenje. 
Zdaj smo mi na potezi. Bog verjetno 
NAJLEPŠE ROŽE 
Najlepše bi rože Mariji podaril, 
najlepše ji pesmi zapel, 
da bi za milosti se ji zahvalil, 
ki sem od nje jih prejel. 
Kaj naj bi s cvetjem? 
Kaj naj bi s petjem? 
Rajši molitve Marija ima. 
Šopek duhovni ji bom poklonil, 
šopek, ki zrasel bo iz srca. 
Zora Saksida 
Misli Thoughts – Božje in cloveške – Misli Thoughts 
Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesecna 
revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 
| Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski franciškani v 
Avstraliji | Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Simon Peter Berlec OFM, 
Baraga House, 19 A’Beckett Street, KEW VIC 3101 | Tehnicni urednik (Production Editor), in 
racunalniški prelom: p. David Šrumpf OFM, Kew | Narocnina, darovi in naslovi: Angelca 
Veedetz | Stalni sodelavci: p. David Šrumpf OFM, p. Darko Žnidaršic OFM, Florjan Auser, Mirko 
Cuderman, Tone Gorjup, Martha Magajna, Cilka Žagar. | Skupina prostovoljcev v Kew pripravi 
Misli za na pošto. | Naslov (Address): MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 
7787 | E-mail: slomission.misli@gmail.com | Narocnina za 2020 je 60 avstralskih dolarjev, 
zunaj Avstralije (letalsko) 120 dolarjev | Narocnina se placuje vnaprej; ne pozabite napisati 
svojega imena in priimka. Bancni racun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka 
racuna: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo slovenski misijoni v Avstraliji | Rokopisov 
ne vracamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo. Za objavljene clanke odgovarja avtor| Tisk 
(Printing): Distinction Press, Simon Kovacic, Melbourne. E-mail: simonlkovacic@gmail.com 
Misli na spletu: Florjan Auser https://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. | ISSN 1443-8364

4 5 
pricakuje naš odgovor. Naš pravi odgovor pa bo tisti protivirus, ki nas bo naredil bolj 
cloveške in s tem tudi bolj Božje. 
Slovenci smo se od nekdaj s posebnim zaupanjem zatekali k Mariji in veliko je 
znamenj, ki pricajo, da naše zaupanje, prošnje in molitve niso bile zaman. Gotovo ima 
za nas dobro rešitev tudi v tem casu. Z zaupanjem se zatekajmo v njeno narocje in se 
prepustimo njeni neizmerni materinski ljubezni. 
Marija, zdravje bolnikov, reši nas virusa sebicnosti in malodušja. 
Na naslovni strani Misli sta dve Marijini podobi. Zgornja je Kraljica Svetogorska, ki 
sem ji »služil« šest let na Sveti Gori nad Novo gorico, spodnja pa Kraljica Slovencev – 
Marija Pomagaj, ki krasi našo slovensko cerkev v Kewju. 
Letos bo v mesecu juniju minilo 481 let, odkar se je preprosti pastirici Uršuli Ferligoj 
na Skalnici prikazala Mati Božja in ji narocila, naj pove ljudstvu, da ji na tem mestu 
postavijo hišo in jo prosijo milosti. Vedno znova me prevzema obcudovanje, zacudenje 
nad neverjetno vero in mocnim zaupanjem v Marijino priprošnjo: da so ji ljudje na 
tem »nemogocem«, težko dostopnem kraju, kjer pa se odpira precudovit razgled na vse 
strani neba in je prežet z globokim mirom, res postavili mogocno cerkev. Sveta Gora 
je skozi zgodovino prestajala velike preizkušnje (med prvo svetovno vojno je bilo vse 
porušeno), a napis na procelju cerkve »Jaz pa stojim na Gori, kakor poprej« še kako 
velja. Vsi smo iskreno povabljeni, da Kraljico Svetogorsko prosimo za milosti, ki smo jih 
v tem zmedenem casu še kako potrebni. Na Sveti Gori bodo obhajali tudi 303-letnico 
okronanja milostne podobe Kraljice Svetogorske. 
Naj koncam svoje uvodne besede z mislijo papeža Franciška, ki jo je izrekel pri 
letošnjem velikonocnem blagoslovu: 
»Danes odmeva glas Cerkve: ‘Vstal je Kristus, upanje moje!’ To je drugacen ‘virus’, ki 
se ga predaja od srca do srca. To je virus upanja. Ne gre za magicni obrazec, ki bi odgnal 
vse probleme. Ne, Kristusovo vstajenje ni to. Nasprotno, je zmaga ljubezni nad korenino 
zla, zmaga, ki ne preskoci trpljenja in smrti, ampak ju precka in odpre pot v globeli, tako 
da zlo spremeni v dobro: to je ekskluzivno znamenje Božje moci.« 
p. Simon Peter Berlec OFM 
IZPOD TRIGLAVA 
Tone Gorjup 
MITJA LESKOVAR 
NOVI NUNCIJ V IRAKU 
Papež Francišek je 1. maja 2020 duhovni- 
ka ljubljanske nadškofi je Mitja Leskovarja, 
ki je že dvajset let v vatikanski diplomatski 
službi, imenoval za naslovnega nadškofa 
Beneventa in apostolskega nuncija v Ira- 
ku. Zaradi trenutnih negotovih razmer še 
ni znano, kdaj bo posvecen v škofa in kdaj 
bo lahko odšel v Bagdad. Mitja Leskovar, 
rojen 3. januarja 1970, je doma s Kokri- 
ce pri Kranju. Po duhovniškem posvece- 
nju 29. junija 1995 je bil dve leti kaplan v 
Domžalah. Zatem je odšel na študij v Rim, 
na Gregoriani doktoriral iz cerkvenega pra- 
va in se pripravljal na diplomatsko službo. 
Od 2001 je bil v predstavništvu Svetega 
sedeža v Bangladešu, zatem v Državnem 
tajništvu v Vatikanu, v Nemciji in nazadnje 
svetovalec na nunciaturi v Indiji in Nepalu. 
POSLOVIL SE JE 
NADŠKOF ALOJZ URAN (1945–2020) 
Na veliko soboto zjutraj, 11. aprila, je Gos- 
pod sprejel k sebi nekdanjega ljubljanske- 
ga nadškofa Alojza Urana. Njegov nasle- 
dnik nadškof Stanislav Zore je ob njegovi 
smrti, ki jo je povezal z Jezusovo daritvijo 
na križu, dejal: »Že dobre tri mesece ga je 
bolezen pridruževala Gospodovemu trplje- 
nju. Prestal je vec operacij. Vse je nosil v 
veliki vdanosti v Božjo voljo. 'Molite, naj 
Gospod stori, kar je zame najbolje.’ V zad- 
njem casu je bil Jezusu pridružen tudi v 
njegovi osamljenosti, saj ga zaradi razmer 
nismo mogli obiskovati. Tudi to je sprejel 
kot del svoje daritve. Gospodu se zahva- 
ljujemo za dar njegovega življenja. Gos- 
podu se zahvaljujemo za dar njegovega 
duhovništva in škofovstva. In Gospodu 
se zahvaljujemo za dar njegovega dobre- 
ga in veselega srca ...« Pogreb pokojnega 
nadškofa Urana je bil 15. aprila v ljubljan- 
ski stolnici. Zaradi omejitev, povezanih s 
koronavirusom, so se pri maši zadušnici 
in pogrebu zbrali njegovi domaci in najožji 
sodelavci. Položili so ga v kripto v kapeli 
sv. Andreja. 
POJOCI ŠKOF 
V dneh slovesa od nadškofa Alojza Urana 
so mnogi obudili spomine na srecanje z 
njim. S preprostostjo, s katero se je znal 
približati cloveku, z vedrim znacajem, to- 
plino in nasmehom je povsod prinašal op- 
timizem. Ko je temu dodal še pesem, so 
le redki ostali ravnodušni. Veselje do pe- 
tja je sprejemal kot Božji dar in ga skušal 
posredovati naprej. Ob srebrnem jubileju 
škofovske službe je spomnil, da smo Slo- 
venci poznani po tem, da radi in lepo po- 
jemo. Naše pesmi so povezane tudi z vero. 
Tako so verska sporocila zavita v narodni 
melos, narodne pesmi pa vsebujejo tudi 
versko sporocilo. To je izraz naše duhov- 
ne in kulturne dedišcine. V pesmih je izraz 
naše duše. Izraža veselje in žalost, upanje 
in bolecino … tako je pripovedoval nadškof 
Uran. Vse to je prinašal tudi med rojake 
po svetu, dvakrat v Avstralijo. Prvic se je 
na peti celini mudil novembra in decem- 
bra 1995, ko je bil med drugim birmovalec 
v slovenskih skupnostih, ter nato avgusta 
in septembra 1998, ob jubilejih cerkva sv. 
Cirila in Metoda v Melbournu (30 let), sv. 

Rafaela v Sydneyu (25 let) in Svete družine 
v Adelaidi (15 let). Med rojaki v Avstraliji 
so ga, kot je pripovedoval, presenetile 
njihova preprostost, gostoljubnost in 
hvaležnost novi domovini, da jih je sprejela. 
Alojz Uran je bil šest let odgovoren 
za Slovence po svetu, od konca leta 2004 
do 28. novembra 2009 pa je bil ljubljanski 
nadškof metropolit. Zatem je bil »kazensko
« prestavljen v Trst, kjer pa njegova 
pesem ni utihnila. Spet se je družil z rojaki 
po svetu, zlasti na Svetih Višarjah, kjer 
se je mudil v poletnih mesecih. Pozneje je 
povedal, da mu je bilo v življenju najtežje 
sprejeti dolocene odlocitve predstojnikov, 
ki jih ni razumel. Kot je dodal, se je takrat 
pokazala moc vere in zaupanja, da se nic 
ne zgodi izven Božjega obmocja. 

UMIRJANJE EPIDEMIJE COVID 19 

V Sloveniji so do konca aprila opravili 

54.300 testiranj na okužbo z novim koronavirusom 
in od 4. marca, ko je bil odkrit 
prvi primer, potrdili skupaj 1434 okužb. 
Najvec okuženih je bilo od konca marca 
do sredine aprila, nato je število okužb 
zacelo opazneje padati. Število bolnikov, 
ki so izgubili boj z boleznijo, je narašcalo 
ves april; do konca meseca jih je umrlo 
93. Najvec okužb so zabeležili na obmocju 
Ljubljane, sledijo pa obcine Šmarje pri 
Jelšah, Ljutomer in Metlika. V teh treh 
obcinah je do konca aprila tudi najvec 
smrtnih žrtev. Ceprav je sosednja Italija 
med evropskimi državami med najbolj 
prizadetimi, je bilo na Obali, v Posocju in 
drugih obmejnih obcinah z našo zahodno 
sosedo zelo malo okuženih. Kriticno je bilo 
predvsem v domovih za ostarele. Virus se 
je najbolj razširil v domovih v Šmarju pri 
Jelšah, v Ljutomeru, v Metliki in Horjulu. 
Razlogov za to je veliko. Do prvih okužb je 
prišlo preko osebja, saj s strani prejšnje 
Šarceve vlade ni bilo jasnih navodil, nevarnost 
koronavirusa pa podcenjena. Vsi 
domovi po Sloveniji so prenapolnjeni in 
obenem kadrovsko podhranjeni; težave so 
6 


tudi z rednim zdravniškim osebjem. Prostorsko 
je bilo marsikje nemogoce izvesti 
osamitev okuženih. Iskali so razne rešitve, 
a je prihajalo tudi do zapletov. Iz doma v 
Ljutomeru so na primer želeli preseliti 40 
okuženih stanovalcev v ptujsko bolnišnico, 
a so se na Ptuju temu uprli. V domovih 
niso obolevali samo oskrbovanci, ampak 
tudi zaposleni. Na zacetku ni bilo zašcitne 
opreme, ne enotnih navodil o preprecevanju 
širjenja okužbe. Težava je tudi v tem, 
da je država že vrsto let zanemarjala podrocje 
oskrbe v domovih za starejše. 

ODZIVI VLADE NA IZBRUH VIRUSA 

Predsednik vlade Janez Janša je ob prvem 
maju ocenil, da je koronavirus v veliki meri 
ustavil svet. Zelo upocasnila se je skoraj 
vsa svetovna gospodarska aktivnost. Zaostrujejo 
se tudi razmere na trgu dela in 
v tem trenutku ni države na svetu, ki ne 
bi iskala odgovorov na vprašanja, kako 
naprej. Pri omejevanju širjenja epidemije 
je bila Slovenija uspešna tudi zato, ker so 
ljudje spoštovali precej stroge ukrepe. Ti 
se po navodilih zdravstvenih strokovnjakov 
postopno odpravljajo. Vlada je prek 
pristojnih ustanov poskrbela tudi za nujno 
medicinsko opremo in zadostna zašcitna 
sredstva, ki jih ob razglasitvi epidemije 
ni bilo. Zdaj je potrebno cimbolj obvladati 
posledice, ki jih ima virus na gospodarstvo 
in življenje nasploh. Vlada je v ta namen 
že aprila sprejela dva paketa kriznih zakonov, 
s katerimi želi zagotoviti pogoje, da 
bodo vsa tista podjetja, ki imajo trg, lahko 
naprej proizvajala ter ohranjala in ustvarjala 
delovna mesta. Pomoc je namenjena 
zaposlenim v podjetjih, katerih obstoj je 
pod vprašajem, in vsem, ki so zaradi epidemije 
ostali brez dela; dobile so jo družine 
z vec otroki, starejši in druge najbolj 
ranljive skupine. Pripravlja se tretji paket 
ukrepov za cas, ko država izide iz najhujšega. 
Vecji del javnosti vladi priznava, da 
je bila pri zajezitvi epidemije nadvse uspešna. 
Do napak je prihajalo pri obvešcanju 

javnosti in predvsem pri nabavi zašcitne 
opreme; ozadja nekaterih poslov preiskujejo 
pristojni organi. 

ŽIVLJENJE V NOVIH OKOLIŠCINAH 
TUDI V CERKVI 

Konec aprila in v zacetku maja je vlada odpravila 
precej ukrepov, ki omogocajo bolj 
normalno življenje. Ni vec prepovedi prehajanja 
obcinskih mej. Odpirajo se muzeji 
in knjižnice, lokali, a le za strežbo na pros-
tem, nekatere trgovine, frizerski saloni … 
V šole se vracajo tudi nekateri ucenci in dijaki. 
Slovenski škofje so v soglasju s stroko 
odlocili, da so od 4. maja odprte tudi 
cerkve za bogoslužje z udeležbo vernikov. 
Tako se verniki spet lahko udeležijo svetih 
maš in prejemajo nekatere zakramente, 
kar po 13. marcu ni bilo mogoce. Opozorili 
so, da se svetih maš lahko udeležujejo 
le zdravi verniki, ki morajo nositi zašcitno 
masko ter si pri vhodu razkužiti roke. V 
cerkvah bodo morali ohranjati razdaljo 1,5 
metra in prejemati obhajilo samo na roke. 
Po vsaki sveti maši bo potrebno obvezno 
prezraciti cerkve. Spet so dovoljeni krsti 
in poroke z najvec 15 udeleženci; tudi pri 
pogrebih je potrebno spoštovati državne 
predpise. 
Verouk je do nadaljnjega odpovedan in poteka 
na daljavo. Ljubljanski nadškof Stanislav 
Zore je v nagovoru pred odprtjem 
cerkva spomnil, kako pomembno je, da vsi 
naredimo vse, da omejimo virus, ceprav se 
bo težko navajati na nove okolišcine. »Ce 
se bomo zavedali, da grožnja niso ljudje, 
ampak virus, potem naše ravnanje in 
naši odnosi ne bodo izkljucujoci. Kako 
pomembno je, da v tem casu vsi naredimo 
vse in s tem omogocimo, da cas pocasi 
preraste v resnicno pomlad.« Še naprej ostaja 
priporocilo zlasti za starejše in bolne, 
naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja 
z molitvijo, postom, dobrimi deli, 
prebiranjem Božje besede, spremljanjem 
svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter 
s prejemom duhovnega obhajila. 

REDOVNIKI V CASU STISKE 

V izrednih razmerah zaradi koronavirusa 
se je v Cerkvi v Sloveniji marsikaj spremenilo. 
Duhovno življenje je v veliki meri 
odvisno od posameznikov in družin. Splet 
in mediji družbenega obvešcanja odpirajo 
nove možnosti pastoralnega dela na daljavo. 
Tako so na primer redovniki in redovnice 
pastoralnim dejavnostim dodali še 
telefonski pogovor. V Konferenci redovnih 
ustanov, so v casu stiske, ki jo prinaša virus, 
postali pozorni na Jezusovo narocilo: 
»Dajte jim vi jesti.« Vprašali so se, kako 
naj to uresnicijo. Ne morejo dajati materialne 
pomoci niti postavljati diagnoz. Niso 
vsi usposobljeni za terapevtske pogovore. 
Lahko pa prisluhnejo cloveku in ga usmerijo 
v Božjo bližino. Iz teh spoznanj so se 
odlocili, da so v casu izrednih razmer na 
voljo za pastoralni pogovor po telefonu. 
Ta lahko postane tudi molitev, poslušanje 
Božje besede ali kakršnakoli pomoc v stiski. 
Objavili so vec deset telefonskih številk 
in cas dežurstva od jutranjih do poznih 
vecernih ur; nekatere od teh številk 
so na voljo kadarkoli. 

30 LET KARITAS 

Slovenska pokrajinska škofovska konferenca 
je 1. maja 1990 ustanovila Slovensko 
Karitas. V naslednjih mesecih so škofje 
ordinariji ustanovili še škofijske Karitas 
Ljubljana, Koper in Maribor. S tem smo 
dobili dobrodelno ustanovo naše krajevne 
Cerkve, ki uresnicuje njeno karitativno in 
socialno poslanstvo. Ceprav je bila po drugi 
svetovni vojni dobrodelna dejavnost v 
cerkvah prepovedana, ta nikoli ni povsem 
zamrla. Med najpogumnejšimi je bil urednik 
revije Ognjišce Franc Bole s Predalom 
dobrote, ki je zaživel v letih po koncilu. 
Zaslišanja so bila nekaj obicajnega, za 
krajši cas je pristal tudi v zaporu. Karitas 
je prevzela pobude ki so zaživele ob Ognjišcu 
in drugod ter jim dodala nove. Med 
vojno na obmocju nekdanje Jugoslavije, 
ko so v Slovenijo prihajali begunci, so se 

7 



8 9 
množicno organizirale župnijske Karitas, 
ki jih je danes 464 in dosežejo skoraj vsak 
kraj v Sloveniji. V lanskem letu je vec kot 
11.500 prostovoljcev skupaj opravilo sko- 
raj 700.000 ur prostovoljnega dela. Oblike 
pomoci so tako materialne kot nematerial- 
ne oblike pomoci. Prostovoljci ljudem v sti- 
ski posredujejo hrano, obiskujejo starejše 
in jim pomagajo, izvajajo delavnice, tabore 
in ucno pomoc za otroke. V casu epide- 
mije novega koronavirusa so kljub strogim 
omejitvam uspeli prilagoditi pomoc vec kot 
90.000 uporabnikom. Zaradi kriznih raz- 
mer bodo praznovanja ob jubileju presta- 
vili na kasnejši cas in se osredotocili na 
pomoc ljudem v stiski. Generalni tajnik 
Peter Tomažic ob tem pravi, da v Slovenski 
karitas želijo cloveka videti kot celoto, ne 
kot statistiko. 
DOMA/DAHEIM 
Pri Mohorjevi založbi v Celovcu je izšla 
knjiga fotografa Karlheinza Fessla s foto- 
grafi jami in življenjskimi zgodbami 45 ko- 
roških Slovencev in Slovenk. Fotografska 
knjiga Doma/Daheim, ki je izšla ob 100. 
obletnici koroškega plebiscita, želi pred- 
vsem nemško govorecemu prebivalstvu v 
deželi približati utrip slovenske narodne 
skupnosti. 
Avtor se je izognil rojakom, ki pogosto na- 
stopajo v javnosti in dal besedo manj zna- 
nim ljudem iz Podjune, Roža, Zilje, Celov- 
ca, Gradca in Dunaja. Njihove življenjske 
zgodbe in razmišljanja bi lahko pomagali 
odpraviti predsodke, ki jih je po mnenju 
Fessla še vedno prevec. Ob knjigi so nas- 
tali tudi videoposnetki pogovorov, ki so z 
nemškimi podnapisi objavljeni na spletni 
strani www.doma-daheim.at. Hubert Pa- 
tterer je med drugim spomnil: »Ni domo- 
vine brez bolecine. Lepota je v njej vgra- 
jena. Posebna pokrajina, iz katere izhaja 
bogata vrsta ustvarjalnih nadarjenosti in 
v zadnjem casu celo literarni nobelovci in 
škofje. Boleca lepota torej. Ta fotografska 
knjiga pripoveduje o njej.« 
UMRL AKADEMIK FRANCE BERNIK 
V Ljubljani je 27. aprila v 93. letu umrl lite- 
rarni zgodovinar, pisatelj in urednik Fran- 
ce Bernik. Posvecal se je slovenski knji- 
ževnosti 19. 
in 20. stole- 
tja in njene- 
mu mestu v 
e v r o p s k e m 
p r o s t o r u . 
Najvec po- 
zornosti je 
namenil Si- 
monu Jenku, 
predvsem pa 
Ivanu Can- 
karju, s ka- 
terim se je 
ukvarjal vse 
življenje. Pred 
dobrim letom 
in pol mi je 
pripovedoval: »Podobe iz sanj so organski 
zakljucek Cankarjevega razvojnega loka 
njegove umetnosti in bodo taki ostali. Kot 
da bi Božja previdnost izbrala in mu dode- 
lila v zadnjem obdobju življenja poslanstvo 
njegove velike umetnosti, ki naj jo ime- 
nujemo tako ali drugace, pove vse: Mati, 
Domovina, Bog; ali pa Življenje, Mladost 
in Ljubezen, kar je približno isto kot tis- 
to prvo imenovano.« Kot je še povedal, je 
Cankar izhajal iz življenja, zato je aktualen 
še danes. Išce odgovore ter skuša odgovo- 
riti na najbolj preproste in najbolj skrajne 
primere življenja. 
Franceta Bernika so v petdesetih letih iz- 
kljucili iz univerze, zato se je ves posvetil 
znanosti in umetnosti. Objavil je vec sto 
strokovnih razprav, napisal dvajset knjig, 
predaval na številnih univerzah zlasti v 
nemško govorecem prostoru in pozneje 
tudi doma, vec mandatov je bil predsednik 
Slovenske akademije znanosti in umetno- 
sti, dobil je vrsto priznanj – tudi od papeža 
Janeza Pavla II. Vse je gradil na kršcan- 
skih temeljih in strokovnem delu. 
Marija – žena vstajenja 
»Raduj se Kraljica nebeška, aleluja, 
zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja, 
je vstal, kakor je bil rekel, aleluja!« 
Vstajenje je zmaga ljubezni 
Ce vidimo Marijo stati pod križem svojega Sina, 
potem je navzoca tudi pri vstalem Sinu. (Samo 
najgloblja bolecina more ustvariti najvišje veselje). 
Sicer Marije svetopisemski pisatelj ne omenja, ker 
se posveca »zbiranju dokazov« ob praznem grobu 
in srecanjem Vstalega z ucenci, ki jim odpira 
oci. Toda ce kje, je v Marijinem srcu odmevalo 
velikonocno veselje. Mariji, ki je »ohranjala« v 
srcu besede svojega Sina, so se vsekakor najbolj 
vtisnile naslednje: »… in tretji dan bo vstal!« Zmaga 
njenega Sina je tudi njena zmaga. Zmagalo je tisto 
Življenje, ki mu je »zavezana« za vedno. Tako je tudi 
samoumevno navzoca v skupnosti vstalega Sina; 
in to za vecno. Zato Marija ni samo tista, ki stoji ob 
naših križih, ampak je tudi tista, ki skupaj z nami 
obhaja zmago velikonocne skrivnosti: velikonocni 
dogodek, ki je »srce« našega odrešenja (Francišek), 
je tudi vir neizmernega veselja, tistega veselja, ki 
naj bi bilo prepoznavno znamenje kristjanovega 
življenja. Podajmo se v šolo Marije – žene vstajenja. 
Pri Mariji se moremo nauciti, da je ljubezen 
zmagovita poraženka, zmaga takrat, ko se zdi, da 
je umrla! To je pravilo ljubezni in to jasno izraža velikonocna skrivnost. Saj poznamo 
zakonitost semena: takrat ko na videz umre, iz njega vzklije življenje. Kristjani se ne 
ustavljamo ob križu kot zadnji postaji, temvec kot kljucu, ki odpira vrata v vstajenje. 
Križ v rokah vstalega Zvelicarja je zastava zmage in blešcece se rane so znamenje 
zmagoslavnega boja. Križ je rodovitno drevo, na njem je namrec dozorel najžlahtnejši 
sad, sad odrešenja in povelicanja. Zato se velikonocno veselje in praznovanje ne odpove 
temu orodju in ga ne potiska v pozabo, marvec ga vidi ožarjenega od velikonocne svetlobe 
in kot nujni predpogoj velikonocne zmage. Vedeti pac moramo, da vecno življenje, 
povelicanje ni rezultat evolucije ali razvoja, temvec sad vstajenja; ne odpravljene smrti, 
temvec premagane smrti! Tukaj se upehajo vse sanje o nezadržnem razvoju. 
Velika noc je praznik preobilja 
Ce je Kristusovo trpljenje in smrt cas zbiranja in uresnicevanja odrešenja, potem je 
Kristusovo vstajenje, velika noc, cas razdajanja, razsipanja teh neprecenljivih sadov 
odrešenja, saj Božje srce ni racunarsko, marvec daje vedno v preobilju. In v luci tega 
preobilja se tudi srce kristjana, ki živi iz te skrivnosti, dokoncno odpre življenju. To je 

10 11 
popolnoma razumljivo, saj spozna, da ima zadnjo besedo življenje in ne smrt, zato se 
veseli življenja. Zato je pripravljen življenje podarjati, hoce se vkljuciti v proces rojevanja 
življenja, ker ne gleda na prihodnost v crni luci, ker ne rojeva za smrt, ampak pred 
oblicjem smrti rojeva za življenje. Kristjan ve, da še tako hude stiske ne morejo življenja 
zadušiti, da so pravzaprav v službi njegovega utrjevanja. Izkustveno more odkriti v 
bolecini in trpljenju veliko in neunicljivo življenjsko moc. Kristjan ne obupa prav zato, 
ker za tistega, katerega se je oklenil, ni primera, ki bi bil brezupen. Zato je za kristjana 
tam, kjer drugi »omagajo«, dovolj življenjskega prostora in obstajajo pravšnji pogoji 
za življenje, ker to ne zajema iz površja temvec iz globine. Kako izbrano je izrazil to 
globoko vstajenjsko spoznanje Ivan Cankar, ko je v pomladnem jutru iz rok svojega 
brata duhovnika Karla po daljšem casu prejel sveto obhajilo: »Luc je in Bog je, radost in 
življenje! / Svetlejši iz noci zasije dan, / življenje mlado vre iz starih ran / in iz trohnobe 
se rodi vstajenje ...« 
Kristjani so torej pripadniki odprtih grobov 
Kristjan se ne ustavlja pred zapecatenimi grobovi, ampak se ustavlja pred odprtim 
grobom Jezusa Kristusa. Ta odprti grob in odvaljena skala sta jasno znamenje, da tukaj 
ni kraj, kjer bi se mudil Gospodar življenja; znamenje, 
da ga podzemlje ne more zadržati, pa naj ga zapecati 
še tako vplivna oblast greha ali svetne moci. Marije, 
ki je stala pod Sinovim križem in ga je prejela v svoje 
narocje, ni ob praznem grobu, ampak je ob vstalem 
Sinu na poti v Galilejo, kjer bo ostajala v skupnosti 
Vstalega. Zato se tudi kristjan zadržuje pred tem 
odprtim grobom samo toliko, da tu prejme veselo 
sporocilo ter ga potem nemudoma posreduje svojim 
bratom in sestram: »Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je bil 
rekel! ... Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli« 
(Mt 28,6–7). On hodi pred nami v naše Galileje, v naš 
vsakdan ter nam pripravlja prostor, tu nam govori na 
srce in nam lomi kruh, da bi se odprle naše oci in bi 
prepoznavali vstalega Gospoda. Tu, v navidezni sivini 
vsakdana, se kristjan srecuje z Vstalim, prejema 
besedo življenja, se hrani s hrano nesmrtnosti in 
živi po zakonih prihodnjih casov. Kristjani so torej 
pripadniki odprtih grobov, katerih kamen je odvalil 
Bog, saj je to samo v njegovi moci. 
Tako se kristjan zaveda, da v moci Kristusovega 
vstajenja naši grobovi niso vec poslednji dom ali 
zadnje bivališce, marvec cakalnica vstajenja, božja 
njiva, startno mesto, s katerega se nam odpira pot 
naproti polnemu življenju pri Bogu, pri tistem, pri katerem se moremo razcveteti v vsej 
lepoti in pri katerem se dokoncno spocije naše srce. Ni življenja, ki bi ga ne bilo vredno 
živeti. Mnogi se zapirajo pred resnicnim življenjem v nekakšen krog samozadostnosti, 
kot da bi se hoteli obvarovati pred klicami življenja v nekakšno asepticno, neokuženo 
karanteno (osamo). To so ljudje, ki širijo okrog sebe kulturo smrti, pred katere 
nevarnostjo neprestano opozarjata papež Janez Pavel II. in papež Francišek. Kako vse 
drugace je v družinah, kjer se že od dalec sliši otroški vrisk, kjer je bogastvo otroške 
razposajenosti, življenjskega optimizma odraslih ter življenjskih izkušenj starejših. V 
tem primeru stojimo sredi šole življenja in kako toplo nam je pri srcu, ko smemo biti 
gostje v takšnih družinah, kako srecni smo, ce v takšnih družinah tudi živimo. Najvecji 
reveži so dandanes ravno otroci in ostareli, kar je pa najhuje, tudi mladi niso srecni. 
Kristjan je velik ljubitelj življenja, zato mu ni vseeno, kakšno je to edino življenje, ki 
ga ima na razpolago. Hoce ga užiti v polnosti, hoce ga ohraniti za vecno. Zato ga neguje 
z veliko vnemo in zavraca vse, kar mu to polnost življenja kakorkoli omejuje. Samo 
toliko, kolikor je trden naš temelj, na katerem svoje življenje gradimo, samo toliko je tudi 
vredno naše življenje. Gre za kvaliteto življenja, h kateri ne pripomore kopicenje, temvec 
vsebina. In za to kvaliteto si prizadeva kristjan v svojem življenju, zato je njegova stalna 
skrb zavracanje životarjenja dalec od Kristusa in odlocanje za življenje v Kristusu. Samo 
v njem imamo polnost življenja, imamo življenje v izobilju. Tukaj so si merila tega sveta 
in merila vstalega Kristusa najbolj narazen! 
Podajmo se na velikonocno pot in s seboj vzemimo Marijo, mater Vstalega in Ženo 
vstajenja. 
dr. Ciril Sorc 
Zapustil nas je dobri pastir 
Na veliko soboto, dan Jezusovega 
pocitka v grobu, se je preselil v 
Ocetovo narocje upokojeni nadškof 
Alojz Uran. Rodil se je v kmecki družini 
kot najmlajši od treh otrok. V domaci 
družini je odrašcal ob zgledu oceta in 
matere, ki sta svoje otroke vzgajala v 
spoštljivosti, ljubezni in veri. Skupaj z 
govorico je sprejemal tudi molitev, ki 
je bila del vsakdanjega življenja. Od 
malega se je naucil, da je vse skrbi in 
težave izrocal v Božje roke. Vse življenje 
mu je ostala pred ocmi podoba oceta, 
ko je molil na kolenih. Takrat je vedel: 
ce oce, ki toliko ve in zna, kleci pred 
nekom na kolenih, potem mora ta 
Nekdo biti res velik. Ob taki vzgoji je oblikoval svoj življenjski program. Rad bi dosegel 
poklic, v katerem bi ljudem lahko cim vec pomagal. Bog mu je na to iskanje odgovoril 
pri Mariji Pomagaj na Brezjah, kamor se je odpravil peš: »Nikjer ne boš naredil toliko 
dobrega, kot ce boš postal duhovnik.« Tako je študij nadaljeval na Teološki fakulteti. 
Po vrnitev od vojakov je doživel preizkušnjo. Zacutil je, da je duhovniški poklic nekaj, 
cesar ne bo zmogel. Ponoci ni mogel spati. Cutil je svojo notranjo nemoc. Takrat mu je 
stopila pred oci podoba oceta s sklenjenimi rokami. Kar cez pižamo si je oblekel talar in 
šel v kapelo. Bogu je rekel: »Tu me imaš, ce me hoceš. Jaz ne morem nic vec.« Takrat je 

12 13 
spoznal, da se moc v slabotnosti izpopolnjuje: ko 
si ti šibak, je Gospod mocan. Zacutil je, da ni sam, 
da je z njim Bog, kateremu se mora izrociti. Leta 
1970 ga je takratni nadškof Jožef Pogacnik posvetil 
v duhovnika. Kot duhovnik je najprej služboval 
kot kaplan v ljubljanski stolni župniji, nato je bil 
štiri leta na študiju v Rimu in koncal magisterij iz 
kateheze odraslih. Po vrnitvi leta 1977 je bil tri leta 
rektor ljubljanskega semenišca, leta 1980 pa je bil 
imenovan za župnika župnije Ljubljana Šentvid. 
To službo je opravljal vse do leta 1992, ko ga je 
papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega 
pomožnega škofa. Za svoje škofovsko geslo si je 
izbral »Da, Oce« in to tudi vseskozi udejanjal. V 
tem casu je sodeloval na razlicnih podrocjih. Med 
najbolj vidnimi sta bili organizacija obiska papeža 
Janeza Pavla II. v Sloveniji in skrb za Slovence po 
svetu. 
Leta 2004 je bil imenovan za ljubljanskega 
nadškofa in metropolita. Leta 2009 je papežu 
Benediktu XVI. podal odpoved službi nadškofa in 
papež jo je sprejel. 
Po uradni upokojitvi se je z veliko gorecnostjo posvetil duhovnemu spremljanju razlicnih 
skupin na številnih romanjih. Poletne mesece je vecinoma preživljal na svetih Višarjah, 
v letih 2013 do 2015 pa je živel v Trstu pri šolskih sestrah. 
V casu upokojitve je rad priskocil na pomoc pri birmovanjih in raznih drugih slovesnostih. 
Vsem bo ostal v lepem spominu po svojem vedrem razpoloženju, pevskem talentu in 
ocetovsko topli cloveški naravi. Zelo je bil cenjen kot duhovni vodja na razlicnih romanjih. 
Zadnja leta je njegovo zdravje vedno bolj pešalo. Duh je bil voljan, a telo vse bolj 
slabotno. Svojo zemeljsko pot je zakljucil v jutru velike sobote v oskrbi požrtvovalnih 
clanov društva HOSPIC in še enkrat izrazil svojo popolno pripravljenost: »Da, Oce.« 
Škofa Urana je poznalo in spoštovalo veliko ljudi doma in po svetu. Med drugimi se je 
na njegovo smrt odzval tudi slovenski politicni vrh. Naj mu bo Gospod bogat placnik za 
vse njegovo požrtvovalno delo. 
p. Simon Peter Berlec – po povzetku iz Družine 
»Ne gre drugace, kot da, ko gledaš nazaj, živiš ta trenutek in se pripravljaš tudi za naprej. 
Zdi se mi, da je Božja zvestoba v preteklosti, ki sem jo vedno cutil, tisto zagotovilo za 
sedanjost, da si radosten. Skozi razlicne preizkušnje to predstavlja tudi zagotovilo in 
upanje za prihodnost. Božja zvestoba v preteklosti je upanje za prihodnost.« 
»Mi vidimo življenje z dolocenega zornega kota, ne razumeš pa vsega in nikoli ne boš. Bog 
že ve, zakaj dela tako, zakaj dopušca dolocene stvari v našem življenju. Cisto vse stvari, 
še tako nerazumljive, imajo svoj pomen v Božjem nacrtu, so dragocene. Ce si nosil zavest, 
da je Bog tukaj, ni bilo težko. Danes lahko recem, Bogu hvala za vse to, kar je Gospod 
delal v mojem življenju.« 
POLOVINKE 
Katarina Mahnic 
Vrnitev nemirne potepinke (1) 
Dragi moji rojaki, naj bo tole nekakšen 
uvod v rubriko, s katero vas bom, vsaj 
upam, redno kratkocasila. 
Minilo je leto, odkar sem nazadnje 
obiskala Avstralijo. Nisem je videla dolgih 
devet let, ceprav sem prek ljubih prijateljev 
ostajala v tesnem stiku z njo. In seveda prek 
avstralske književnosti. V tem casu sem 
prevedla lepo število avstralskih romanov, 
tudi tistih temeljnih, ki jih kot posvojenci 
dežele Down Under gotovo poznate. Piknik 
pri Hanging Rocku, Jezdeci, Shiralee, Moja 
sijajna kariera … Avtorica slednjega, Miles 
Franklin, ki je velik del svojega življenja 
preživela na tujem, je nekje zapisala: »Tako 
ljubim svojo deželo, da vem, kako je skupaj 
z drugimi obcutiti ljubezen do njihove. 
Imenujejo me slepo zaljubljena Avstralka. 
Dežela sama je, ki jo ljubim kot loceno 
bitje. Mislim, da imam od vseh narodov, 
kar jih poznam, najraje Americane. V 
Angliji ljubim predmete, duhovno hrano, 
umetnostne zaklade, družabno življenje, 
in v Avstralji je to kontinent sam.« 
Njene misli sem si zabeležila nekoc davno, ko sem še živela v Melbournu, saj tega 
obcutja sama nisem znala ubesediti. Te svoje ljubezni do avstralske pokrajine. Do tistega 
posebnega vonja, ki je ves cas v zraku. Neskoncnega neba. Cudaških glasov in zvokov. 
Do svobodnih prostranstev, dolgih avtobusnih in avtomobilskih voženj in Južnega križa, 
ki se do jutra obrne na glavo. Ja, sedem let Avstralije se je neizbrisno vtisnilo vame, v 
moje srce, oci, nosnice, ušesa. 
Lani aprila sem, tocno na dan prve obletnice atkove smrti, sedela ob Yarri na svojem 
ljubem, nad reko nagnjenem evkaliptusu, ki mi je bil v casu bivanja v Kewju prijatelj in 
uteha. Ko so me domaci prišli obiskat v Avstralijo, sem tudi atka peljala tja. Velik vtis 
je naredilo nanj staro, skrivenceno drevo. Bil je clovek, ki je prav toliko kot ljudi ljubil 
naravo in živali ter mi od malih nog dajal zgled za sporazumevanje in sprošceno sobivanje 
z njimi. Njegova najvecja ljubezen pa je bil slovenski jezik, temelj za obstoj vsakega 
naroda. Nekaj let je v Mislih celo objavljal Pisma o slovenšcini slovenskim rojakom v 
Avstraliji, morda se jih še spomnite. Zmolila sem ocenaš in angelcka za njegovo dušo in 
ga cisto telesno cutila ob sebi na tisti debeli veji. Nad glavo mi je zavrešcala rozela, malo 

14 15 
stran je zazvonckljal bellbird, kukabara je hripavo preizkušala svoj hehet in jata rac je 
zdrsnila pod menoj po mlecnorjavi gladini Yarre. Obcutek popolne srece in pripadnosti. 
Takrat sem vedela, da sem spet doma. 
Seveda so svoje naredila tudi vnovicna srecanja z vami. Nepozabno je toplo snidenje 
v dvorani na kosilu po nedeljski maši, ko kar nisem vedela, koga naj še objamem, h 
komu prisedem, s kom še pokramljam. Tako iskreno veseli smo bili drug drugega, kot 
da se ne bi nikoli razšli, kot da ne bi že osemnajst let živeli na nasprotnih koncih sveta. 
In vsi po vrsti ste me spraševali, ali se bom vrnila. »Saj sem ves cas tukaj,« bi najraje 
bleknila, ampak ker bi me najbrž cudno gledali, rekla: »Brez skrbi, zdaj bom pogosteje 
prihajala.« Zelo zelo resno sem to mislila. 
Pa nam je usoda vsem prekrižala nacrte. Nic vec ne vemo, kaj bo. Vsemogocni 
koronavirus nas je fi zicno locil za nedolocen cas. Hecno pa je, kako je zlocestemu 
mikroorganizmu kljub vsemu uspelo združiti svet, nas v duhu zbližati. Doletela nas 
je neusmiljena vaja v ponižnosti, solidarnosti, potrpežljivosti. Prav svetopisemsko. V 
Sloveniji, Avstraliji, povsod. Ostajamo doma. Nenadoma imamo casa na pretek. Lahko 
beremo, gledamo fi lme, vrtnarimo, gremo na sprehod, ustvarjamo, na novo spoznavamo 
svoje bližnje – partnerje, starše, otroke. Clovekov znacaj se v izrednih okolišcinah pokaže 
v najbolj izcišceni obliki. Lahko pospravimo vso kramo, resnicno in tisto v nas. Besed 
nam tale virus ne more vzeti. Jezika tudi ne. Niti navezanosti, ljubezni ali spominov. 
V tem negotovem casu se s svojimi mislimi torej vracam k vam v Mislih, ki sem jih 
nekaj let pomagala urejati patru Metodu. V glasbi je polovinka polovica celinke; pa naj 
se tako imenujejo, sem si rekla, saj sem tudi sama zmeraj napol tukaj in napol tam 
spodaj. Napol Slovenka, napol Avstralka. Civilizirana ciganka, tako se cutim. Upam, 
da vam bodo polepšale vsaj kak trenutek, širile obzorja, budile spomine in – v dobrem 
pomenu – dajale misliti. 
Oj, harfa, pojva Duhu Svetemu! 
Z Ocetom, s Sinom Bog je Troedini; 
med nami je in v nas je – proti zlu, 
ki zmeraj laž v prijaznih mislih hlini. 
Oj, harfa, pojva svetemu Gostacu! 
Za to je bil poslan na svet ljudem – 
je kdo podoben temu Pomagacu? 
»Pomagaj, prosim!« ni nikdár problem! 
Oj, harfa dajva pesmi cvet ljubezni! 
Naš Bog Ljubezen je od vekomaj. 
Ljubezni ni nikjer v peklenskih breznih: 
z ljubeznijo Pekel bi vžgal se v raj … 
Oj, harfa, pojva: Sveti Duh nas ljubi! 
In rad gre z nami vso življenjsko pot: 
božansko zvest Gospodovi obljubi – 
da nam v tolažbo je Njegov prihod! 
Oj, harfa, pojva da ne pozabímo, 
da Gosta Svetega greh odsloví – 
le smrtni greh, ki vrže strup v intímo. 
Ne daj, o Duh, da se nam to zgodí! 
Veš, harfa ljuba, nékdo mora peti 
o Svetem Duhu, da je rad pri nas! 
Pomaga nam, da znamo res živeti – 
da nam ljubezen je v najvecjo cast! 
p. Vladimir Kos, DJ 
Pesem o ljubem Neznancu Svetem Duhu 
ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION 
p. Darko Žnidaršic OFM 
313 Merrylands Road, PO Box 280 
MERRYLANDS NSW 2160 
Tel.: (02) 9637 7147 
Mobile: 0409 074 760 
Fax: (02) 9682 7692 
Mail: slomission.sydney@gmail.com 
Slovenian Mission Sydney 
ŽIVLJENJE, OBRNJENO NA GLAVO 
Življenje se nam je v samo nekaj dneh obr- 
nilo na glavo. Marsikdo se ne znajde v no- 
vih razmerah. Vedno bolj ga omejuje tistih 
nekaj metrov bivalnega prostora, vedno 
bolj je osamljen in si ne zna predstavljati, 
kako dolgo bodo te izredne razmere še tra- 
jale. Niso redki tisti, ki Boga klicejo na za- 
govor in ga sprašujejo, zakaj je to dovolil. 
Bog je to res dopustil, ni pa on povzroci- 
telj tega stanja. To je sad clovekove ob- 
jestnosti. Kar se nam je zgodilo, je za vse 
izziv in klic k treznemu, bolj humanemu 
življenju. Bog nam tako daje priložnost, 
da se vrnemo k njemu, da s svojo molit- 
vijo pokažemo, da smo preizkušnjo vzeli 
resno in jo bomo s skupnimi mocmi in z 
Božjo pomocjo obrnili sebi v prid. Zato se 
potrudimo, da z molitvijo in solidarnostjo 
ustvarimo mocno verigo ljubezni, zaupa- 
nja, sprejemanja drug drugega in vere v 
moc življenja, ki prihaja od Boga in se k 
njemu vraca. 
V casu izrednih razmer se strogo držimo 
navodil naše vlade in priporocil, ki nam 
jih dajejo krajevni škofje. Z vsemi župlja- 
ni smo vsak dan povezani pri daritvi svete 
maše in v vsakdanji molitvi. 
Branko Balažic, župnik na Trsteniku, 
dekan dekanije Tržic 
MED NAMI JE BILO ... 
Samo nekaj dni potem, ko so v Sloveni- 
ji razglasili izredne razmere in smo upali, 
da ne doma ne pri nas v Avstraliji ne bo 
prevec obolelih, se je obrnilo drugace. Na 
4. postno nedeljo, 22. 3., smo pri našem 
svetem Rafaelu in v škofi ji Parramatta še 
obhajali sveto mašo z ljudstvom, marsikje 
v Avstraliji pa so bile vse svete maše in ob- 
hajanja zakramentov že odpovedani. Nas 
Po vecerni maši velikega cetrtka

16 17 
lednji dan opoldne se je zgodilo tudi pri 
nas; v Wollongongu malo prej, v Canber- 
ri pa samo nekaj dni pozneje. Samo še to 
nam je uspelo, da ste rojaki prišli pomagat 
pocistit cerkev, dvorano, okolico in prosto- 
re. Bog Vam povrni. Potem pa smo morali 
zategniti pasove, ko so se ukrepi stopnje- 
vali. Že v cetrtek nismo vec imeli dopol- 
danske molitve in svete maše za molitveno 
skupino, maševal sem potem zvecer. Veli- 
ki teden in veliko noc smo obhajali v svojih 
domovih. Tudi sosedje melkiti, ki nadvse 
slovesno obhajajo veliki teden, so bili zara- 
di prepovedi gibanja in zbiranja omejeni. Z 
njihovim župnikom p. Joshuom in diako- 
nom Georgesom smo sami ob- 
hajali obrede velikega tedna. Na 
veliki cetrtek smo po sv. maši, 
ki sem jo daroval, kratko zmo- 
lili pred Najsvetejšim (naša mo- 
litvena ura je odpadla), nato so 
prišli še njihov kaplan p. Mel- 
hem, dve pevki in snemalec, ki 
je skrbel za prenos bogoslužja. 
Molili smo vecernice, obhajali 
smo t. i. »tenebrae«, ko duhov- 
niki in diakon preberemo 12 
evangelijev o Jezusovem trplje- 
nju. Po vsakem evangeliju 
je kratka molitev in vsakic 
ugasnemo eno od 12 prižga- 
nih sveck. Nato smo pocas- 
tili križ, kot ga mi castimo 
na veliki petek. Veliki petek 
in velikonocno vigilijo smo 
obhajali sami, brez udeležbe 
ljudstva. P. Joshua je vodil 
velikonocno vigilijo pozno 
zvecer; njihova velikonocna 
vigilija je bistveno drugac- 
na kot naša. Zberejo se na 
dvorišcu (letos smo se zbra- 
li v cerkveni veži, ker nas je 
moralo biti malo) s prižgani- 
mi svecami. Po spevih glav- 
ni mašnik trikrat potrka na 
cerkvena vrata in subdiakon jih od znotraj 
odpre, podobno kot v obredu posveceva- 
nja cerkve. To je spomin na odrešenje, ko 
je Jezus »šel v predpekel« in nas s svojim 
vstajenjem vse odrešil. Po sprevodu v cer- 
kev izmenjaje s pevci pojejo precej dolgo 
velikonocno hvalnico, sledi ji slovesna 
sveta maša. Ognja pred vigilijo ne blagos- 
lavljajo. Letos tudi mi nismo blagoslavljali 
ognja zaradi razmer, ki še trajajo. 
Vstajenjska procesija je letos odpadla, 
zato sem velikonocno sveto mašo daroval 
ob 9.30 dopoldne. V duhu smo bili pove- 
zani med seboj, prav tako na velikonoc- 
ni ponedeljek, in smo vse do zdaj. Naše 
pirhovanje je odpadlo, kar veliko pa Vas 
je poklicalo in povprašalo po zdravju ali ce 
kaj potrebujem. Tisti, ki ste mogli, ste po- 
magali, in še je cas za to. Bog nam pomaga 
rasti tudi zdaj, ko se ne moremo videti in 
marsikdo me sprašuje, kdaj se bomo lah- 
ko. Takrat bo spet vse oživelo, ce se bomo, 
seveda, res potrudili, vsak zase in skupaj. 
Bogu hvala in Bog Vam povrni. 
Ob 50-letnici slovenskega misijona in 
naše prve cerkve sv. Rafaela v Merrylan- 
dsu pripravljamo spominsko knjigo. Na 
Silvestrovo 2019 je minilo 50 let od bla- 
goslova naše prve cerkve, na novega leta 
dan 2020 pa 50 let od prve sv. maše v naši 
slovenski cerkvi. Do zlatega jubileja nove, 
sedanje cerkve, je še nekaj casa (2023), 
vendar bomo zaceli zbornik pripravljati 
že zdaj, dokler imamo med rojaki še ne- 
kaj živih pric, ki so pomagale zgraditi naš 
skupni dom v Bogu. Živa Cerkev ima res- 
nicno dom v Bogu takrat, ko udje ubrano 
sodelujejo med seboj, zato bi radi pohiteli. 
V slogi je moc! »Veselje v Gospodu je naša 
moc« (Neh 8,10). 
Ker je zaradi epidemije korona virusa živ- 
ljenje zastalo in se moramo še držati doma, 
bomo slovesnosti nacrtovali in obhajali, ko 
bo to mogoce. Dokler moramo ostati doma 
in skrbeti za svoje in tuje zdravje, pa lahko 
že kaj sestavimo, napišemo kakšen spo- 
min, poišcemo kakšno fotografi jo, da nam 
bo potem delo lažje in hitreje steklo. 
SYDNEY – MERRYLANDS – SV. RAFAEL 
Od sredine postnega casa nimamo Božjih 
služb z ljudstvom. Vsak dan pa darujem 
svete maše po Vaših namenih, med ted- 
nom vsak vecer, ob nedeljah ob 9.30 dopol- 
dne. Zato Vas vabim, da darujete za svete 
maše, tudi ce ne boste mogli biti navzoci. 
Spomini, ki jih narocate poleg oznanjenih 
svetih maš, so samostojni mašni nameni. 
Te maše oznanim in opravim med tednom, 
kadar nimam narocenih svetih maš, ali pa 
jih oddam še drugim duhovnikom (misi- 
jonarjem, upokojenim duhovnikom). Do- 
brodošli bodo še drugi Vaši darovi, zlasti 
zdaj, ko ne moremo k nedeljskim Božjim 
službam in nimamo nedeljskih in praznic- 
nih nabirk. Kuverte, ki ste jih dobili z našo 
revijo Rafael, cimprej pošljite po pošti, ker 
kasneje tako radi pozabimo. 
Vsa srecanja in praznovanja so do nadalj- 
njega odpovedana, prav tako sestanki. 
Krstna slavja in poroke odložimo. Izjema 
je krst v sili ali v smrtni nevarnosti. Pog- 
rebi so v najožjem družinskem krogu. Pog- 
rebne maše bomo obhajali kasneje, ko se 
bomo lahko spet zbirali v naših cerkvah in 
boste takrat o njih posebej obvešceni. 
Bolne in ostarele bom obiskoval samo 
ob previdevanjih ali v nujnih primerih. V 
maju so spet dovoljeni obiski in bo lažje. 
Za tiste, ki zbolijo za koronavirusom, pa so 
posebej pooblašceni duhovniki, ki se tudi 
oblecejo v zašcitno opremo. 
WOLLONGONG – FIGTREE – 
SLOVENSKA CERKEV VSEH SVETIH 
V aprilu in maju zaradi epidemije koro- 
navirusa nismo obhajali bogoslužij v naši 
cerkvi Vseh svetih. Prav tako do nadaljnje- 
ga ni srecanj v klubu Planica. Ko se bo sta- 
nje kaj izboljšalo, se obvestimo med seboj. 
V juniju je redna sv. maša v nedeljo, 14. 
6. Takrat praznujemo praznik sv. Rešnje- 
ga telesa in krvi in bo po redni sv. maši 
Veliki petek - spomin Kristusovega trpljenja 
Velikonocni zajtrk je pripravil Florjan. 
P. Darko blagoslavlja vodo pri velikonocni vigiliji.

ob štirih popoldne kratka evharisticna pobožnost. 
Ce bo izredno stanje še trajalo in 
ne bomo mogli v cerkev, se bomo, ko bo to 
mogoce, zbrali redno 2. nedeljo v naslednjem 
mesecu. Za obiske bolnih in ostarelih 
ter previdevanja lahko poklicete p. Iva 
Tadica ali najbližje duhovnike. 
Pogrebi so še vedno dovoljeni v najožjem 
družinskem krogu, brez svete maše. Za 
svete maše se dogovorimo kasneje in jih 
bom posebej oznanil, ko bomo spet lahko 
prihajali k Božjim službam. 
Hvala za sodelovanje in razumevanje. 

CANBERRA – GARRAN – 
SV. PETER IN PAVEL 

Velikonocna sv. maša je odpadla, ker so 
zaradi epidemije koronavirusa odpovedane 
vse svete maše z ljudstvom. Ko se bo 
stanje izboljšalo, se bomo spet zbrali k 
bogoslužju vsako 3. nedeljo v mesecu. V 
maju ne bomo imeli slovenske sv. maše, 

21. junija, 19. julija in 16. avgusta bo sv. 
maša ob petih popoldne, od septembra dalje 
pa ob šestih zvecer. 
Za obiske bolnih in ostarelih ali previdevanja 
lahko poklicete p. Miroslava Jelica, 
hrvaškega patra v Farrerju, ali najbližje 
duhovnike. 
NEWCASTLE – HAMILTON – 
KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGA 

Sv. maša bo spet v božicnem casu, na praznik 
sv. družine 27. 12. ob šestih zvecer. 
Prosimo, obvestite se med seboj. Ker nas 
je v tamkajšnji slovenski skupnosti ostalo 
zelo malo in nekateri ne morejo vec prihajati 
k Božji službi, bomo s to sv. mašo verjetno 
koncali naša slovenska bogoslužja v 
Newcastlu. 

KRALJICINA DEŽELA – QUEENSLAND 

Velikonocna sveta maša je odpadla, dogovorili 
se bomo naknadno, ko bo mogoce. 
Prenos sv. maše iz katedrale sv. Štefana 
v Brisbanu lahko spremljate na internetu: 
www.archbne.org/bzw ali od drugod. 

Septembra romamo v Marian Valley, sv. 
maša bo tam v soboto, 12. 9., ob enajstih 
dopoldne, nato procesija h kapelici Marije 
Pomagaj in skupno kosilo. 
Novembra pa se bomo zbrali v Marian Valley 
k sv. maši in molitvam za rajne v soboto, 
14. 11., prav tako ob enajstih, takrat 
bo sv. maša v naši tamkajšnji kapelici Marije 
Pomagaj. 

NAŠI POKOJNI 

LEON ROBAR je umrl 16. 2. 2020 v Goulburnu, 
NSW. Rojen je bil 5. 4. 1939 na 
Žabljeku pri Poljcanah. V družini je bilo 
osem otrok. V Sydneyju je kot samostojni 
podjetnik vec kot 20 let vodil cistilni servis, 
zadnja leta pa je živel v Goulburnu. 
Zapušca ženo Angelo, sina Davida – Daniela, 
hcerko Lidijo in dva vnuka, v Avstraliji 
brata Janeza in njegovo družino, v Sloveniji 
štiri sestre, in še enega brata, ki živi v Nemciji. 
Od pokojnega so se poslovili v Goulburnu 
21. 2. 2020, nato je bil upepeljen. 
Hvala Janezu Robarju za sporocilo. 

EDVIN KRŠEVAN je umrl 2. 3. 2020 v bolnišnici 
Liverpool. Rodil se je 30. 11. 1947 v 
Trstu. Zapušca ženo Liliano, štiri otroke in 
devet vnukov. Pokopan je bil 10. 3. 2020 
na pokopališcu Forest Lawn v Leppingtonu. 
Pogreb je vodil hrvaški duhovnik g. 
Zvonimir Gavranovic. 
Hvala Štefici Tom za sporocilo. 

ANGELA BRALA, rojena GRLJ, je umrla 
v bolnišnici Braeside v Prairiewoodu na 
velikonocni ponedeljek, 13.4.2020. Rodila 
se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici 22. 5. 
1939, v družini je bilo šest otrok. Mladost 
je preživela v Harijah. V Avstralijo je prišla 

9. 7. 1957. Z Matetom Brala sta se 23. 4. 
1960 porocila v cerkvi sv. Jožefa na Kangaroo 
Point v Brisbanu. Družina je bila 
povezana s krajevno župnijo Brezmadežne 
Device Marije v Bossley Parku in tudi 
z našo cerkvijo sv. Rafaela v Merrylandsu. 
Angela je bila zvesta narocnica Misli in Rafaela. 
Rada se je oglasila v Merrylandsu in 
darovala za svete maše. Prav tako je ohranjala 
stike s prijateljicami in prijatelji iz 
domacih krajev, udeleževala se je izletov, 
ki jih je pripravljal klub Triglav; cešenj v 
Bathurstu ni nikoli zamudila. Angela zapušca 
sinova Petra in Martina in hcer Lindo, 
vnuke Emmo, Luka, Matthewa, Natalie 
in Adriana ter pravnukinjo Archie. Mož 
Mate je že pokojni. K pogrebnemu obredu 
so se zbrali v župnijski cerkvi Marijinega 
brezmadežnega spocetja v Bossley Parku 
v torek, 21. 4. 2020, in pokojno Angelo 
pospremili na pokopališce Liverpool. 

CVETKA BERNARDA (NADA) GREGORIC, 
rojena VRH, je umrla 15. 4. 2020 
v bolnišnici v Bankstownu. Rodila se je v 
Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici 3. 11. 
1932. Po poklicu je bila cistilka. Z možem 
Jožetom Gregoricem sta se porocila na 
Reki (Rijeka), emigrirala v Italijo in živela 
nekaj casa v Latini (mesto med Rimom in 
Neapljem). Družina je v Avstralijo prišla 
leta 1960, najprej v Freemantle v Zahodni 
Avstraliji, kasneje so se preselili v Sydney. 
Cvetka je redno prihajala k našemu sv. 
Rafaelu v Merrylands, hodila je na izlete 
in prireditve v klubu Triglav. Bila je družabna 
in priljubljena in živela je za svojo 
družino. Vedno je bila nasmejana, dobre 
volje, ce so bile življenjske preizkušnje še 
tako težke. Bila je clanica molitvene skupine, 
vedno je rada pomagala pri peki peciva 
in postrežbi po naših nedeljskih sv. ma-
šah. Zapušca sina Mirana z ženo Diane, 
hcer Mileno, vnuka Samuela in Harrisona. 
Mož Jože je umrl leta 1996. K pogrebnemu 
obredu smo se zbrali v družinskem krogu 
v kapeli Mother of Mercy v Rookwoodu v 
sredo, 22. 4. 2020, nato je bila pokojnica 
upepeljena. Pogrebno sv. mašo bomo obhajali 
v Merrylandsu, ko bo to mogoce. 

RICHARD BOGATEC je umrl 22. 4. 2020 
zjutraj v bolnišnici Westmead. Rodil se 

je 10. 2. 1939 v Brescii (Brescia) v Italiji. 
Družina se je kmalu vrnila v domaci kraj 
Sv. Križ pri Trstu. Richard je v Avstralijo 
prišel leta 1958 in opravljal razlicna dela, 
najvec kot pomocnik v kuhinji. Dne 10. 

10. 1970 sta se v naši cerkvi v Merrylandsu 
porocila z Rozino Balažic, ki je doma 
z Dolnje Bistrice pri Crenšovcih. Družina 
se je v osemdesetih letih vrnila v Slovenijo, 
Richard pa je želel ostati tukaj in je 
odtlej živel sam v Gledesvillu in pozneje 
v Granvillu. Rad je prihajal k našim Božjim 
službam v Merrylands, vsak petek k 
cešcenju Najsvetejšega, pomagal je pri kakšnih 
opravilih, najvec pri prodaji rabljenih 
predmetov – »garage sale«. Rad je tudi 
slikal, risal, pripravljal plakate za »garažne 
razprodaje«, še na pisma, ki jih je pisal 
sorodnikom, znancem, prijateljem, je rad 
narisal rožice, pticke in druge vinjete. Bil 
je dober mož vedrega znacaja, potrpežljiv 
in družaben. Ko je pri nas deloval p. Filip 
Rupnik, se je Richard pridružil Franciškovi 
družini. Ko bolan in star ni vec mogel 
skrbeti zase, sta zanj skrbela hci Suzana 
in Ludvik Štefko, zadnjih pet let pa je živel 
v domu Estia Health – Merrylands Aged 
Care v Greystanesu. Vsak prvi petek sem 
ga (p. Darko) obiskal in mu prinašal sveto 
obhajilo. Richard zapušca ženo Rozino, 
hcer Mary s Štefanom, sina Richarda 
z ženo Brigito, hcer Suzano z Ludvikom, 
vnuke Evo, Marka in Davida, brata Luciana 
in Alda ter sestre Gabrijelo, Adelo in 
Silvijo z družinama. 
Pokopan bo na Dolnji Bistrici v župniji 
Crenšovci v Sloveniji. V Merrylandsu pa 
bomo zanj obhajali pogrebno sv. mašo, ko 
se bomo spet lahko zbirali k Božjim službam. 
STANISLAVA – STANA BARIC, rojena 
STAVANJA, je umrla 26. 4. 2020 v Georges 
Hallu, NSW. Rodila se je v Nadanjem 
Selu v župniji Šmihel pri Pivki 20. 8. 1934. 
Leta 1956 se je v Italiji porocila z Andrejem 
Baricem, ki je bil doma iz Zavrhka pri 

19 



Vremah, in naslednje leto sta prišla v Av-prejemala obhajilo ob prvih petkih. Josipa 
stralijo. Oba sta bila dejavna clana sloven-zapušca hcer Zdenko z možem Stevenom, 
ske skupnosti, najvec pri klubu Triglav, sina Mirana, vnukinje Tanyo, Lidijo, Danipa 
tudi v našem Merrylandsu smo se poz-co, Sašo, pravnuke Isabello, Talio, Alexannali 
in srecevali. Mož Andrej je umrl leta dra, Mio in Luca. K pogrebnemu obredu 
2017. Stana zapušca sina Tonyja z ženo smo se zbrali v naši cerkvi sv. Rafaela v 
Mojco Mario, hcer Tanyo z možem Antho-Merrylandsu v cetrtek, 7. 5. 2020, in jo 
nyjem, vnuke Eliso, Briano in Alexandra, pospremili k pocitku na slovensko pokosvakinjo 
Barico z družino v Wollongongu pališce sv. Rafaela v Rookwoodu. Pogrebter 
sestri Ano in Evo z družinama v Slove-na sv. maša bo kasneje. 
niji. K pogrebnemu obredu smo se zbrali 
v ponedeljek, 4. 5. 2020, v naši cerkvi VID STARIHA je umrl 5. 5. 2020 v bolnisv. 
Rafaela v Merrylandsu. Pogrebno mašo šnici Hornsby. Rodil se je 14. 1. 1930 v vasi 
bomo obhajali, ko bo mogoce. Pociva na Praproce v župniji Semic. Žena Cvetka, roslovenskem 
pokopališcu jena Skala, je prav tako domacinka iz semi


ške župnije. Vid je bil po poklicu varnostnik. 
JOSIPA KRAJNC, rojena NOTESBERG, Zapušca ženo Cvetko, sina Sandyja z ženo 
je umrla v domu SVIAA Nursing Home v Deborah, hcer Wendy z možem Michaelom, 
Bossley Parku v soboto, 2. 5. 2020 zjutraj. vnuke Jacksona, Kurtisa, Sabrino, Cherie, 
Rodila se je v Križovljanu pri Varaždinu Adama, sestro Toncko in svakinjo Toncko 

16. 9. 1927. Leta 1953 sta se v Mariboru z družinama v Avstraliji, brata Jožeta ter 
porocila z Martinom Krajncem, avtomeha-sestri Marijo in Stanko z družinama v Slonikom 
in kleparjem, ki je bil doma iz Pre-veniji. K pogrebnemu obredu smo se zbrali 
roda pri Ptuju, in je pokojni od leta 2017. v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu v 
Josipa in Martin sta redno prihajala na torek, 12. 5. 2020. Vid pociva na pokopaprireditve 
na Slovensko društvo Sydney, lišcu Macquarie Park Cemetery. Pogrebno 
zadnja leta pa sta živela v domu pocitka in sv. mašo bomo obhajali kasneje. 
MIR Z NOVIM IMENOM 


Naslov je parafraza dialoga iz neke znane filmske serije, ne bom povedala katere, ker 
bi zagotovo vznemirila eno od obeh skupin, prepricljivo prepricanih o svojem zaprmej 
prav. Sicer pa ni važno. Hotela sem zapisati le, da tako zelo potrebujemo mir, da bi mu 
morali dati celo novo ime. 

Pred dnevi mi je prijateljica rekla, zakaj se oglašam na FB in komentiram, naj raje 
kaj daljšega napišem, ce že imam, moram kaj povedati. Najprej se mi ni zdelo smiselno. 
Priznam, tudi zato, ker je za daljši zapis treba vec volje in energije. Toda zadnje case sem 
med vsemi komentarji, zapisi, clanki, predlogi naletela na toliko povsem utrganih variant, 
ki so mi preprosto nerazumljive. Tu je nekaj pomislekov in vprašanj. Ne razumem, zakaj 
je bilo treba takoj znoreti in žaliti na vse mogoce nacine, ko so se odprle cerkve. Kot 
vem, nikogar niso silili, naj vstopi vanje. Zakaj pripombe, celo humanistov, naj ostanejo 
zaprte kar za zmeraj? Zakaj je pomembno, ali se je nekje zapisalo maša, drugje pa sveta 
maša? Je kdo doživljal telesne ali duševne stiske zaradi razlicnega poimenovanja? In 
na drugi strani: zmerjanje novinarjev na najnižji ravni, napadi na RTV Slovenija, kjer 


menda nic ne delajo oz. lažejo, so pristranski, 
sami levicarji (vcasih je kdo milostno dodal: z 
nekaj izjemami). Moja skromna pripomba: z 
veseljem bi si ogledala kakšen dokumentarec, 
zanimivo oddajo, intervju, okroglo mizo itd. 
tudi na kakšni bolj desno usmerjeni TV, pa ne 
morem, ker take ponudbe pac ni. Pred kratkim 
sem na FB objavila povezavo na intervju z dr. 

B. Nežmahom iz leta 2017 o medijih, zgodovini 
medijev, medijskega prostora v preteklosti pri 
nas. In to je bil vecerni intervju na TV Slovenija. 
Neverjetno. Dr. Nežmah je bil zelo zanimiv 
in kriticen, spomnil je na pestrost, pisanost, 
celovitost medijskega prostora v 19. stoletju. Naj 
omenim vsaj dva tedanja casopisa: Slovenski 
narod (liberalen), Slovenec (klerikalen), toda oba 
dobra, ceprav sta imela vsak svoj pogled na svet. 
Jezuskristusnazarenskiinsvetkrižbožji je 
dostikrat vzkliknila moja pokojna babica, tokrat 
se ji pridružujem. Vceraj sem med komentarji 
prebrala, na eni in na drugi strani (beri t. i. levi 
in desni), toliko zmerjanja, pritlehnosti, celo 

pozivanja k državnemu udaru, revoluciji, državljanski vojni, da sem se spraševala, kje 
živim, kdo so ti ljudje, ki pišejo take strahote. In predvsem, koliko od njih jih to resno 
misli. In še vedno tudi tuhtam, koliko je sploh smiselno pisati taka besedila: saj jih 
precej hitro dobiš po glavi, navadno kar z obeh strani. Moja izkušnja. Pred kratkim me 
je neki gospod v svojem komentarju na FB oznacil za nekoga, ki sedi na dveh stolih, ker 
imam o ljudeh in njihovih dejanjih, o dogajanju, o literaturi itd. pac svoje mnenje. In 
ne preverjam, ali je clovek, ki je naredil, napisal, povedal nekaj dobrega, vaš ali naš. Ne 
zabrišem v kot casopisa samo za to, ker je lev oz. desen. Kot bi razmišljala ena ali druga 
stran: le zakaj bi ga clovek bral, tudi ce je v njem odlicen clanek, in ga je denimo napisal 
celo njegov stanovski kolega. Ne, to pa res ne gre. Prav tako ne gre, da se strinjaš enkrat 
z opozicijo, drugic s kakšnim vladnim ukrepom, dejanjem, ker se ti zdi smiselno. Ne, ste 
nori. Clovek mora soditi ali na levo ali na desno, tisti, ki ne sodijo nikamor, so najhujši; 
bi rekli t. i. levi ali desni. 

Nic novega pod soncem, tako so razmišljali že v 15./16. stoletju: »… gorje tistim, ki 
hocejo ostati ob strani in izpovedovati svoje nazore: njim, ki hocejo ostati med strankami 
in nad njimi, velja dvojno sovraštvo!« (S. Zweig iz biografije o Erazmu Rotterdamskem 
Triumf in tragika). 

Naj na koncu dodam še nekaj pomirjujocega, kot sodi tudi k naslovu: 

Izkušeni mož ve: smisel vseh strasti je, da nekoc otopijo. Usoda vsakega fanatizma 
je, da samega sebe preigra. Razumnost, vecna, tiha in potrpežljiva, lahko caka in vztraja. 
Pogosto, ko drugi pijani besnijo, mora obmolkniti in molcati. Toda njen cas pride, zmerom 
znova pride. (S. Zweig iz biografije o Erazmu Rotterdamskem Triumf in tragika) 

Alenka Juvan 


22 23 
NA KOLENIH 
Vse si nas spravil na kolena in nemocni klecimo pred tabo, smrtni virus! 
Kakor Prometeja si nas prikoval na crni kamen strahu in 
crni orel negotovosti nam kljuje drobovje. 
Poljubi so ostali le še za sovražnike, pred objemi moramo bežati, 
obiski so postali prepovedani, govorimo lahko le še v slušalko in mikrofon, 
druženje je postalo kaznivo, rokovanje pa smrtno nevarno. 
Kljub cvetenju in bohotenju narave, kljub izzivalnemu soncu in petju ptic, 
svetlim zvezdam in smejoci se luni, kljub ocišcenim rekam in 
pobeglemu smogu ostajamo priklenjeni v svojih sobah, 
zasvojeni zremo v ekrane in seštevamo crne številke tvojih žrtev. 
Ti, ki nisi le parazit, ampak tudi terorist in morilec, 
ki se tihotapiš naokrog in cakaš na žrtev in jo potem narediš za svoje orožje, 
kaj hoceš od nas? 
Nas hoceš prisiliti, da te priznamo kot zlobno božanstvo, 
da predte pademo in te molimo, ker smo se odrekli svoji veri v ljubecega Boga? 
Nas hoceš osvestiti, da nismo gospodarji sveta in 
ne življenja, ker smo si tako objestno oboje prisvojili? 
Nas hoceš umiriti in ozdraviti, ker smo postali bolniki s pomanjkanjem casa? 
Nas hoceš zdesetkati, ker ne znamo vec drug z drugim deliti? 
Nam hoceš prepreciti dihanje, da bi lahko spet zadihala Zemlja? 
Si morda samo nastavil ogledalo naši slepi in ošabni sebicnosti, 
da bi razmislili, kaj je zares pomembno? 
Si nam hotel postaviti meje, ker smo mislili, 
da si lahko brezmejno privošcimo vse, in si nas hotel lociti, 
da bi na novo uzrli sebe, drugega in Boga? 
Strah me je in drgetam pred teboj, 
ker lahko spreminjaš ljudi v hudobne soljudi, a vseeno verjamem, 
da so ti dnevi šteti, ker nisi božanstvo, jaz pa poznam resnicnega Boga; 
zato verjamem, da tudi proti tebi obstaja zdravilo, 
verjamem, da se bomo kmalu lahko spet objemali, poljubljali, rokovali in družili; 
verjamem, da bodo kmalu oživele naše ulice in 
trgi in bodo igrišca spet polna otroškega smeha. 
Le mi bomo morda drugacni kakor prej: 
morda bomo vedeli, da nismo gospodarji sveta, 
morda bomo spoznali dragocenost življenja, 
morda ne bomo vec splavljali otrok in evtanazirali starih, 
in morda nam bo narava spet božji vrt! 
p. Pavle Jakop OFM 
Križev pot v casu epidemije 
Nastal ob spremljanju prijateljev iz Italije 
ter v prošnji za obvarovanje Slovenije 
Anja Kastelic, posvecena sestra v Bratstvu Veselje Evangelija 
Reliefne podobe križevega pota krasijo dvorišce Baragovega doma – 
avtorica Zorka Cernjak 
1. postaja: Jezusa obsodijo na smrt 
Izvedeti, da si okužen z novim virusom, spontano pripelje tudi 
do strahu pred smrtno obsodbo. Nihce ne ve, kako bo bolezen 
potekala, in nihce ne ve, kdo od ranljivejših se lahko še okuži 
in tako postane obsojen na smrt. Kako naporno je živeti s 
tem strahom, Gospod, kako naporno je nemirno pogledovati v 
prihodnost. Toda, Gospod, ti si ljubitelj življenja, ti si mocnejši 
tudi od te epidemije. Prosimo te, ozri se na krike mnogih, ki v 
strahu in bolecini izgubljajo svoje najdražje, in zaustavi to »kugo« 
našega casa. 
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas. 
2. postaja: Jezusu naložijo težki križ 
Mnogi že nosijo križ okužbe in bolezni. Niso si ga izbrali in vendar 
jih je zadel. Gospod, stoj jim ob strani, podpiraj njihova telesa 
v boju zoper okužbo, in naj ozdravijo! Ozri se na sorodnike, 
ki preplašeni spremljajo stanje svojih dragih, ki trepetajo ob 
vsakem poslabšanju ter se neznansko razveselijo vsakega, tudi 
majhnega izboljšanja. Ozri se na tiste, ki izolirani preživljajo svoje 
dneve doma, na tiste, ki zapušceni ležijo v bolnišnici ali v zasilno 
zgrajenih šotorih, stran od domacih, stran od ljubljenih. Ozdravi 
in okrepi jih s svojim zdravilnim objemom. 
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas. 
3. postaja: Jezus pade prvic pod križem 
Gospod, na tej postaji te prosimo za zdravstveno osebje, ki 
se bojuje in omahuje pod težo križa te epidemije. Mnogim 
primanjkuje zašcitne opreme, mnogi podaljšujejo svoj delovni 
cas ter dneve in noci žrtvujejo za reševanje bolnikov. Nekateri 
ne zmorejo vec, ker ne vidijo konca. Gospod, tudi ti veš, 
kaj pomeni pasti po tleh in obležati. Daj tem ljudem moc in 
pogum, da bodo v moci tvoje Milosti ponovno vstali in hodili 
ter še naprej darovali življenje za svoje brate. Obišci jih s svojo 
tolažbo in mocjo! 
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas.

24 25 
4. postaja: Jezus sreca svojo mater 
Marija, tvoja materinska navzocnost je v bolecini kakor 
spomladanski dež, ki napoji izsušeno zemljo in oznani, da 
bo zacvetelo življenje. Bodi med nami in ne nehaj prositi za 
cloveštvo, ki se utaplja v teh težkih razmerah. Stoj ob strani 
tistim, ki umirajo in nimajo nikogar ob sebi. Ti sama jim bodi 
nežna bližina. Stoj ob strani tistim, ki izgubljajo svoje. Ti sama 
jim briši solze. Stoj ob strani osebju, ki omaguje. Ti sama jih 
dvigni s tal kakor nekoc svojega Sina. Stoj ob strani bolnim. 
Ti sama jim bodi priprošnjica za zdravje. Stoj ob strani vsem 
zdravim, da bi zdravi tudi ostali ter odgovorno in hitro delali 
za dobro vsega cloveštva. Marija, ti sama bodi naša zašcita in 
materinska opora. 
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas. 
5. postaja: Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ 
Gospod, prebudi srca mnogih mladih in odraslih, da bi v 
teh dneh bili pripravljeni prostovoljno pomagati vsem, ki so 
ostali sami in si ne morejo pomagati. Naj jim bodo kakor 
angeli, ki jim prinesejo vse potrebno iz trgovine ali lekarne, 
ki jih lahko poklicejo, ce so osamljeni, da z njimi delijo tople 
besede spodbude in tolažbe. Okrepi mnoge, ki bodo v teh 
dneh poklicani, da priskocijo na pomoc vsemu narodu ter s 
svojimi darovi pripomorejo, da nihce od potrebnih ne bo ostal 
brez pomoci. Naj se v našem narodu zares prebudi preveckrat 
pozabljena skrb za drugega. Vsi smo namrec varuhi drug 
drugega. Naj postanemo in ostanemo resnicno bratska Cerkev. 
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas. 
6. postaja: Veronika obriše Jezusu obraz 
Ko se clovek znajde sredi trpljenja, ki ga presega, se zdi, 
da ne vidi vec prav, ne sliši vec prav, ne dojema vec prav. 
Njegov obraz je poln udarcev, strahu, groženj, bolecin, solza. 
In vendar je bila tam žena, ki je pogumno stopila iz množice 
in trpecemu obrazu povrnila vid. Vrnila mu je svetlobo in 
pokazala, da ljubezen in bolecina lahko prebivata skupaj. Naj 
kristjani nenehno opravljamo delo te žene in vsakemu obrazu 
vracamo podobnost Bogu. Podobo tistega, ki je zlo že premagal 
in v katerem se poleg bolecine že rojeva veselje Vstajenja. 
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas. 
7. postaja: Jezus pade drugic pod križem 
»Ko pride pomlad in se temperature dvignejo, bo vse boljše.« 
Toda virus je odporen tudi na to. Gospod, ko se obzorje zamegli 
in se nebo zapre, se vse zdi tako brezizhodno, tako morece, tako 
usodno. Ko ni videti konca, sta na preizkušnji tudi naša vera 
in naše upanje. Tvoja sedma postaja; telesno že nisi zmogel 
vec in vendar je bilo za teboj komaj pol poti, pred teboj pa še 
najtežje. Kako vstati, Gospod? Kako naprej? Cetudi se je tisti 
petek zdelo, da molci tudi Oce, je spomin na Njegovo oblicje in 
Njegov glas zadostoval, da si vstal. Ker te je ljubezen do nas 
klicala, ker si vedel, da nas ne moreš pustiti na tleh. Zato je 
križev pot vedno zacasen, tvoja zmaga nad smrtjo in trpljenjem 
pa vecna. 
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas. 
8. postaja: Jezus tolaži Jeruzalemske žene 
Kako potolažiti otroke in ženo, ki so izgubili svojega 30-letnega 
oceta in moža? Kako potolažiti moža, katerega ženo so ravnokar 
intubirali in se bori na intenzivni negi? Kaj reci, ko se zdi, da 
je bolecina na zmagovalnem pohodu? Ti, Gospod, se ustaviš 
ob teh cloveških solzah in jim daš nov pomen. Na skrivnosten 
nacin jih spreminjaš v solze umivanja in prerojenja, v solze, ki 
naznanjajo, da se bo v cloveški nemoci na skrivnosten nacin 
pokazala tvoja moc. Naj se ob tem, ko se rušijo gospodarski 
in ekonomski sistemi, na katerih smo toliko casa gradili svoj 
obstoj in dokazovali svojo moc, rojevamo ponižni in preprosti, 
potrebni in odprti, da sprejmemo tebe, našega edinega 
Odrešenika ter verujemo evangeliju, ki v najvecji temi naznanja 
prihod skrivnostnega Jutra. 
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas. 
9. postaja: Jezus pade tretjic pod križem 
»Ne moremo vec, samo še Gospod nas lahko reši.« (zdravnica iz 
Bologne); »Vsak dan odhajam na delo in se vracam z mocnim 
glavobolom, toda vztrajam, ljudje me potrebujejo.« (medicinska 
sestra iz Milana); »Ostanite doma, držite se narazen! Mi tukaj … 
smo v resnicno težkem položaju.« (zdravnica iz Milana); »Prosite 
za mamo vceraj rojenega otroka, ki so jo pravkar intubirali. 
Stanje se ji slabša.« (družina iz Bergama); »Molite za prijatelja, 
ki je danes odšel v Ocetovo narocje. Imel je 30 let.« (družina iz 
Magente) 
To so samo nekatera sporocila, ki zadnje dni nenehno prihajajo 
iz Italije. Jezus, do kdaj? Je to resnicno? Se bo kdaj koncalo? 
Kako naprej? Kje je vrh te Golgote? Se da izstopiti? 
Toda ti brez besed in z velikim naporom vstaneš. Tudi tretjic. 
Da greš naprej in odpreš pot nam, ki sami ne zmoremo. Da 
daš življenje zato, da bi ga mnogi prejeli. 
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas.

26 27 
10. postaja: Jezusa slecejo 
En droben virus nas je slekel. Slekel je naše mogocne oprave, 
sesul naše sisteme, razgalil našo krhkost, strl naše lažne 
bogove. Naredil nas je ranljive in majhne. Tudi drugega pred 
drugim. Sosed pozdravi soseda, z balkona si pomahata ženski, 
ki že leta nista govorili, zazvoni telefon in skrbni glas vnuka 
sprašuje babico, kako je. Postali smo cloveški. Ne zaradi virusa, 
ampak zaradi Milosti, ki nam je poslana v casu te epidemije. 
Kajti v cloveški nemoci se kaže Božja moc in prav težke situacije 
rojevajo nove svetnike, take za »sosedovimi vrati«. Gospod, naj 
bo Milost mocnejša, naj se sredi zla razodenejo plemenite misli 
in dejanja mnogih src, da bo ljubezen glasnejša od razprtij, 
edinost mocnejša od sovraštva, ranljivost pa novo okno za 
lepoto obcestva med nami. 
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas. 
11. postaja: Jezusa pribijejo na križ 
Nobena država in nobena celina ne uidejo tej novi preizkušnji. 
Cloveštvo je kakor pribito z žeblji tega novega virusa, ki se 
neusmiljeno zariva v telesa bratov in sester po vsem svetu. 
Križano cloveštvo, ki skupaj s teboj vpije: »Moj Bog, moj Bog, 
zakaj si nas zapustil?« Gospod, naj bo to cas precišcenja, naj 
bo to cas, ko bomo sebi in drugim podarili lepoto odpušcanja. 
Na križ pribit in izmucen si že težko dihal, ko si izgovoril: 
»Oce, odpusti jim …« Kot cloveštvo tudi mi težko dihamo v teh 
nemirnih casih, naj tudi iz naših src pride ta molitev. Ko ne 
moremo prejeti zakramentalnega odpušcanja grehov, naj bo 
naša letošnja spoved odpušcanje vsem krivicam, ki smo jim 
dopustili, da nas s svojimi ostrimi žeblji še vedno držijo pribite 
na sovraštvo ali smo zaradi njih te žeblje zasadili v dušo in telo 
drugega cloveka. Ko smo kakor levi in desni razbojnik pribiti 
v Tebi, naj tudi iz naših src v moci tvoje milosti pride ta novi 
vzklik, ki že naznanja vstajenjsko jutro: »Oce, odpusti mi. Oce, 
odpusti jim.« 
Usmili se nas, o, Gospod. Usmili se nas. 
12. postaja: Jezus umrje na križu 
Dopolnjeno je. Jezus, na križu si umrl, zadušil si se. Tako kot 
veliko naših bratov in sester, ki jim zaradi novega virusa zalije 
pljuca, zadušijo se. Resnicno v vsem si hotel biti blizu cloveku, 
da ga ne bi nikoli izgubil. Naj vsi, ki so odšli s tega sveta, 
posebno še tisti, ki so odšli nepripravljeni in nespravljeni, v tvoji 
smrti najdejo svoje vstajenje. Naj vse pricaka tvoje usmiljeno 
Oblicje in naj ne bo nihce izgubljen. Kajti ti si Ljubezen in 
ta ne prenese, da bi izgubila svoje ljubljene. Naj se najdejo v 
tvojem usmiljenem narocju. 
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas. 
13. postaja: Jezusa položijo Mariji v narocje 
Marija, tako blizu se zdi tista betlehemska noc, ko si v svojem 
narocju držala novorojenega Otroka. Ob obiskanju angela si 
velikodušno razprla svoje narocje in vanj sprejela Boga samega. 
Pod križem, ko se je ponovno stemnilo, te je Oce prosil, da spet 
razpreš svoje narocje in vanj sprejmeš ne le svojega mrtvega 
Sina, ampak vse cloveštvo, ki je zaradi greha izgubilo sijaj 
življenja. Poklicana si bila, da postaneš Mati cloveštva. Še vec, 
postala si Mati zlocincev, Mati izgubljenih in zaslepljenih, Mati 
prestrašenih ucencev in apostolov. In ostala si Mati. Tista, ki 
ni sodila in ni obsojala, ampak le sprejemala v svoje nežno 
materinsko narocje. Ostala si tista, ki s svojim Sinom zbira in 
ne raztresa. Zbira vse tja do binkošti, ko se je ta vesela novica 
vendarle lahko raztresla po vsem svetu. Marija, ostajaj med nami kakor Mati, ki odpira 
toplino narocja, kot tista, ki zbira celo nasprotnike. Ostani Mati Cerkve in nam tudi v tej 
noci pomagaj videti jutro, iz preplašenih ucencev delaj pogumne pricevalce tistih, ki so 
ljubezen že okusili ter nas pošiljaj v svet kot glasnike neustavljivega upanja. Kajti On je 
svet premagal. Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas. 
14. postaja: Jezusa položijo v grob 
Ko stojimo pred negotovo prihodnostjo, ki je po napovedih 
podobna odprtemu grobu, te prosimo za upanje in zaupanje. 
Prosimo te, da se usmiljeno ozreš na naš narod ter nas na 
priprošnjo svoje Matere, zavetnice Slovencev, posebej zavaruješ 
in zašcitiš. Nas v domovini in tiste po svetu. Majhni smo in v 
mnogih stvareh nepripravljeni, ceprav bi radi nenehno delovali 
mocnejši in pogumnejši, kot v resnici smo. Ti si rad ponudil 
svojo usmiljeno roko vsem majhnim, potrebnim, nebogljenim, 
vsem, ki so te potrebovali. Mi te potrebujemo, Gospod! Zelo. 
Zato se milostno ozri na nas in nas kljub mnogim storjenim 
neumnostim in neupoštevanju preventivnih ukrepov obvaruj. 
Trmasti smo že od nekdaj. In vendar naj bo tvoje usmiljenje 
vecje od naše trme. Naj se grob pred nami spremeni v vrt vstajenja. Reši nas okužb, 
epidemije ter obvaruj smrti. Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas. 
15. postaja: On živi 
To so besede, ki so za vedno spremenile tok zgodovine. Nic vec ni tako kot prej, nobena 
bolecina ne more vec imeti zadnje besede, nobena grožnja smrti se ne more bohotiti nad 
Njegovo zmago. Kajti takrat, ko je smrt zasadila svoje zobe v Odrešenika, in je že mislila, 
da ga je premagala, je spoznala, da je to le zacetek njenega konca. Luc je premagala temo 
in tema se je morala poražena umakniti. Tudi s to epidemijo bo tako. Njen rok je omejen. 
Težka skala je že odvaljena, kraj smrti, trpljenja, krivic in bolecin že postaja vstajenjski vrt 
srecanja, življenja in upanja. To je naš evangelij, to je naše življenje. Ta gotovost, da sredi 
najvecjih temin srca vselej posije Gospodova svetloba, ki postane trajna Navzocnost. To so 
tistega Jutra izkusili zmedeni in prestrašeni ucenci ter žene. 
Razbite crepinje razocaranja so postajale nova posoda upanja, strah se je postopoma 
spreminjal v vero, preizkušnja in zmeda pa v veselje, ki nima konca. S krstom tudi mi že 
živimo to Jutro, v katerem ostajamo price Ljubezni, ki je svet že premagala! 
Hvala ti, o, Gospod. Hvala ti.

28 29 
Slovenian Mission Melbourne 
p. Simon Peter Berlec OFM: 0455 444 912 
p. David Šrumpf OFM: 0497 097 783 
Sts. CYRIL and METHODIUS 
SLOVENIAN MISSION 
Baraga House, 19 A’Beckett Street 
PO Box 197, KEW VIC 3101 
Tel.: (03) 9853 7787 
E-mail: slomission.melbourne@gmail.com 
Ce bi nam kdo v zacetku leta rekel, da 
bomo letošnji veliki teden in velikonocne 
praznike preživeli doma – brez blagoslo- 
vov butaric na cvetno nedeljo, brez boga- 
tih in pomenljivih obredov velikonocnega 
tridnevja, brez blagoslova velikonocnih je- 
dil, brez velikonocne procesije …, bi rekli, 
da ni cisto »pri pravi«. A nas je doletelo. 
Potem ko smo najprej le od dalec opazo- 
vali divjanje novega neznanega sovraž- 
nika – virusa KOVID 19, se je tiho, brez 
vojne napovedi, prikradel tudi v Avstra- 
lijo. Naenkrat se je vse obrnilo na glavo 
in postavljeni smo bili v novo stvarnost, 
polno strahu in negotovosti. Prepovedi 
javnega druženja, obredov … 
V tem casu živimo malo bolj sami zase, 
tudi vaša duhovnika, p. Simon Peter in 
p. David. Pisarna sameva (no, kaj se že 
najde za pospravit). Tudi sam se še bolj 
zavedam povezanosti med duhovniki in 
verniki. Hvala vsem, ki skrbite za nas du- 
hovnike, hvala, da ste duhovno povezani z 
nama, pa ceprav v oddaljeni bližini. Hvala 
vsem, ki to pokažete s telefonskim klicem 
ali s kakšno drugo pozornostjo. Tudi zato 
vem, da je bila velika noc lepa tudi zame – 
ceprav na drugacen nacin. 
S pestro pahljaco fotografi j velikonocne- 
ga tridnevja in velike noci, si boste lahko 
predstavljali, kako je bilo v Kewju v teh 
dneh. 
SVETO REŠNJE TELO IN KRI – praznik 
je v cetrtek, 11. junija, toda v Avstraliji ga 
praznujemo v nedeljo, 14. junija, ko bomo 
imeli TELOVSKO PROCESIJO. K sodelova- 
nju so povabljena vsa slovenska društva: 
SD Melbourne, SD Ivan Cankar Geelong, 
SD Jadran, SD Planica, SD St Albans. Po 
procesiji bo srecanje v dvorani. Po slove- 
snosti bodo clanice Društva sv. Eme, pod 
taktirko predsednice Olge Bogovic, tradici- 
onalno poskrbele za hrano in pijaco. 
GEELONG: drugo nedeljo v juniju, 14. 
junija 2020, bo nedeljska sveta maša ob 
11.30 v dvorani Slovenskega društva Ivan 
Cankar v Geelongu, 100 Asher Road, Lo- 
vely Banks. 
Ob 17. uri (5 p.m.) bo sveta maša v ST. 
ALBANSU. 
ŽEGNANJE v cast zavetnikoma naše 
cerkve in našega misijona, svetima bra- 
toma Cirilu in Metodu, bo prav na njun 
praznik, v nedeljo, 5. julija 2020. Po slo- 
vesni sv. maši bomo zapeli zahvalno pe- 
sem Bogu za vse milosti, ki jih prejemamo 
v našem svetišcu. Pridnim gospodinjam se 
priporocam za dobrote iz domace pekarne, 
da se bomo srecali še za skupno mizo. 
23. obletnica smrti p. BAZILIJA bo v ne- 
deljo, 26. julija 2020, ob 10. uri. Prav je, 
da se ga v veliki hvaležnosti spomnimo za- 
radi vsega, kar je za avstralske Slovence 
naredil v letih svojega bivanja med vami. 
Na tem mestu bi se rad zahvalil tudi clani- 
cam Društva sv. Eme, ki vsak mesec zanj 
in za pokojne clanice darujejo sv. mašo. 
Cvetna nedelja 
Veliki petek 
Velika sobota 
Velika noc v cerkvi ... ... in pri praznicni mizi. 
Z lepimi spomini na Sveto Goro

30 31 
ODŠLI SO 
MIRAN VUK je umrl 17. marca 2020 na svo- 
jem domu, Meagher St, Deer Park. Rojen je 
bil 27. oktobra 1967 v Melbournu. Pogrebno 
slovo je bilo v družinskem krogu, 26. marca 
2020 ob 10. uri, v pogrebnem zavodu Sun- 
shine Funeral Home. Miran je vec let delal v 
tovarni avtomobilov v Dandenongu in Altoni. 
Zadnjih nekaj let pa je bil invalidsko upo- 
kojen. Njegovo upepeljeno telo bo položeno 
v grob njegovega oceta. Sožalje mami Albini, 
tetama Danici in Viki ter stricu Zvonku. 
MARTIN VIDMAR, rojen 3. novembra 1939 
v Hinjah na Dolenjskem, je umrl v Sunshi- 
ne Hospitalu 30. marca 2020. V Avstralijo je 
prišel leta 1960 z ženo, s katero sta se spo- 
znala in porocila v Avstriji. Ves cas so živeli 
v St. Albansu in bili aktivni v tamkajšnjem 
slovenskem klubu. Od njega smo se poslo- 
vili v mrliški vežici pogrebnega zavoda v St. 
Albansu na veliki cetrtek, 9. aprila 2020 po- 
poldne. Sožalje ženi Margareti ter sinovoma 
Mariju z družino in Darku, sorodnikom v 
Sloveniji ter sorodnikom v Združenih drža- 
vah Amerike. 
THOMAS BISCAN, rojen 4. septembra 1963 
v Melbournu, je umrl 11. aprila 2020 v Royal 
Melbourne Hospitalu, Parkville. Od njega 
smo se poslovili v sredo, 22. aprila 2020, na 
pokopališcu Bulla Cemetery. Thomas je bil 
sin Angele in Branka Biscana. Delal je kot 
avtomehanik v Coburgu. Rad je imel naravo, 
življenje in ljudi. Tudi odnos z Bogom mu ni 
bil tuj. Odlikoval se je v potrpežljivosti, znal 
je prisluhniti ljudem in jim dati nasvet, ce so 
zanj prosili. Rad je pomagal vsakemu, ki je 
to želel. Socutje sestri Mary ter sorodnikom 
v Sloveniji in na Hrvaškem. 
FRANK JAKSETIC, rojen 1. novembra 1931 v 
,Trpcanah pri Ilirski Bistrici, je umrl na svo- 
jem domu v Keilor Downsu 11. aprila 2020. 
Od njega smo se poslovili v cetrtek, 16. aprila 
2020, v kapeli St Albans in ga nato pokopali 
na pokopališcu Keilor. Socutje hcerki Anne 
in sinu Stojanu z ženo Nado, vnukinjama 
Janice in Diane ter sorodnikom v Sloveniji. 
Franc je bil enajsti od trinajstih otrok Jožeta 
in Jožefi ne. Danes sta v Sloveniji živa še Vida 
in Jože. Kot mlad fant se je v zacetku avgu- 
stu 1954 odlocil, da se skupaj s svojo zaro- 
cenko Albino poda cez mejo v Italijo. V Trstu 
sta se 16. oktobra 1954 porocila. Konec de- 
cembra 1954 sta se odlocila, da se z letalom 
podata v Avstralijo. V zacetku januarja 1955 
sta prispela v Sydney. Odpeljali so ju v Bone- 
gillo in kasneje v Shepparton. Na zacetku je 
bil obiralec sadja, Albina pa je delala v tovar- 
ni, kjer so sadje pakirali. Septembra 1955 
se jima je rodil sin Stojan, ki se je leta 1979 
porocil z Nado, v septembru 1964 pa hcerka 
Anne. Ponosen je bil na svoji dve vnukinji 
Janice in Diane. Rad je pomagal, kjerkoli je 
lahko, in se udeleževal srecanj v Slovenskem 
klubu Jadran. Po 58 letih zakona mu je leta 
2013 umrla njegova ljubezen, žena Albina. 
Leta 2014 so mu odkrili raka, a ni obupal. 
»Oce mi je dejal: 'You must never give up – 
keep going – when things were tough'«, je rad 
povedal. Ta misel ga je spremljala vse do nje- 
govega odhoda v vecnost. 
STANISLAVA (STANA) HERVATIN, roj. 
ŠPILAR, rojena 25. maja 1926 v Kalu pri 
Pivki, je umrla 29. aprila 2020 v domu 
Aurrum Aged Care v Plentyju. Pokopali smo 
jo v sredo, 6. maja 2020, na pokopališcu 
Keilor. Socutje hcerki Sandri z družino, sinu 
Kevinu z družino, bratu Zdravku Špilarju z 
družino in ostalim sorodnikom. 
Stana izhaja iz družine, v kateri je bilo osem 
otrok; pet fantov in tri dekleta. Bila je odlicna 
kuharica in šivilja. Devetindvajsetega julija 
1949 se je porocila z Jožetom Hervatinom. 
Trinajstega decembra 1950 sta z možem 
prišla v Avstralijo. Tu se jima je 29. januarja 
1951 rodila hcerka Sandra in 28. novembra 
1957 sin Kevin. Vsa leta je doma skrbela za 
družino in s svojimi šiviljskimi spretnostmi 
razveseljevala mnoge Slovence v Avstraliji. 
Bila je zelo ponosna na svoje štiri vnuke – 
Davida, Julie, Michele in Amando, ter na tri 
pravnuke – Oscarja, Maggie in Michele. 
Lipa v moji rojstni vasi 
Konec preteklega leta je izšla nova knjiga Slovenke Milke Dovgan Debevec, pesnice 
iz New South Walesa. Natisnila jo je tiskarna Mljac v Divaci. 
Gospa Milka je v uvodu zapisala: 
»Tu so zapisane kratke pesmi, morda bi jih po svoji obliki in vsebini lahko primerjala 
z japonskim haikujem. Te kratke verze – misli – napišem, kadar se mi pojavijo v mislih in 
tako, kot jih zacutim. Nekatere so zelo kratke, druge daljše, nekatere postanejo pesem.« 
Utrinki iz poezije gospe Milke Dovgan Debevc nas vabijo v bogastvo besed, misli, 
premišljevanja, trpljenja, cudenja, obcutkov – lepih trenutkov in bolecine, custev globi- 
ne, neba višine. 
Pa kapljice rose, ljubezni do slovenstva, do slovenskih besed, skrbno izbranih izra- 
zov, zavitih v spomine. In potovanje srca, želja. Nostalgija ob lipi, ki spomladi ozeleni ob 
cerkvi v Milkini vasi. »Jo bom še kdaj videla?« se sprašuje. »Bom kmalu pocivala v tuji 
zemlji?« 
Vprašanja brez odgovorov. Spet sprašuje: »Kam hitiš, življenje?« 
Prosi: »Vrni se, vcerajšnji dan!« 
Pravi tudi, da je usoda igra z njenimi custvi – polnimi nemira. 
Cudovita poezija. Vsaka beseda v tej knjigi te obogati. Globoke misli, ki bralca ra- 
znežijo in priklicejo solze. Enkratno! Gospa Milka piše v prostih verzih podobnih haiku- 
ju, ko izliva svoja notranja custva, sprašuje, obcuduje ... Haiku je tradicionalno zapisan 
v treh vrstah. Prva vrsta mora vsebovati pet zlogov, druga vrsta sedem in tretja vrsta 
spet pet. Vendar so pesniki pri tej pesniški obliki naredili korak naprej in novejši haikuji 
so svobodnejši in med bralci zelo priljubljeni. 
Draga Gelt OAM, februarja 2020 
Nekaj Milkinih »haikujev«: 
Cez vso to daljavo 
sem cutila sovraštvo. 
Ko sem se vrnila, 
me ni vec bolelo. 
Vesela in srecna danes 
na glas prepevam. 
Me slišiš gmajna kakor nekoc, 
cetudi sem dalec od tebe proc. 
Me ujame, me muci, me zvija 
in spet me za nekaj casa pusti 
domotožje na miru. 
Da bi bili srecni, moramo dati 
nekaj srece tudi med revne ljudi. 
NAROD MED NARODI 
Ce hocemo kot narod ostati, 
moramo drug drugemu pomagati, 
imeti se radi. Ljudje smo krogi, 
med seboj skovani. 
Ce bomo le posamezni krogi, 
ne bomo veriga; 
ne bo sidra, da bi naša ladja 
ob pomolu obstala. 
Brez mocne verige 
bodo valovi odnesli ladjo 
in nas neznano kam, 
morda se bomo vsi utopili.

32 33 
Stepping stones – Pri kamnih 
Knjiga Slovenke Emilienne F. Truden Stepping stones ali Pri kamnih, kot je sama 
prevedla naslov, je »memoir«, biografi ja družine, ki jo je avtorica zapisala po svojih 
spominih in doživetjih. Izdala jo je založba Lilly Pilly Publishing iz Avstralije. 
Milena je knjigo posvetila trem generacijam žensk 
iz njene družine. Obcuteno je znala opisati posamezne 
karakterje, preteklost, tragiko in socutje, predvsem 
življenje svoje matere Franciške. Bila je karizmaticna, 
lahko bi rekli kar pustolovska žena, ki je mislila s svojo 
glavo in imela pogum za osebnostno rast. Migrirala je v 
dve razlicni državi, posvojila njuno kulturo, se naucila 
jezika in se predvsem ni nikoli obrnila nazaj. 
Najprej pripoveduje o Kozarišcah, vasi pod 
Snežnikom v J Sloveniji leta 1916, ko se babica Angela 
zaplete s 23-letnim vaškim fantom Frankom. Ranjen 
se vrne iz vojske domov in vname se mocna ljubezen. 
Pozneje se porocita. Ker je bila Angela takrat noseca, ni 
smela obleci bele obleke ali imeti vencka na glavi. Pridejo 
otroci; Franciška je bila prva od desetih otrok. In že 
družino prizadene nesreca, saj umre dveletni sin. Milena 
skrbno opiše vas, obicaje, doma sešite obleke žensk, celo 
praznicne. Dogodke opisuje s toplino, socutjem, upanjem in veseljem. Skrbno posveti 
cas otrokom: hoja v šolo, preskakovanje velikih kamnov (tako so prišli cez kanal), verska 
vzgoja na vasi, njihova revšcina in preprosta hrana. In dogodivšcine, tudi nevarne, ko so 
po hostah iskali skrito orožje iz vojne. Kako razburljivo! 
Piše o Franciškinem življenju, ko je kot dekla in gospodinjska pomocnica delala na 
sosednjih kmetijah. Prva svetovna vojna se je koncala in oce se je vrnil iz vojske. Sledi 
druga svetovna vojna – Italija je okupirala ta del Slovenije. Prijatelj iz otroških let je 
povabil Franciško v Francijo. Porocila sta se. Pa je vojna zavihrala tudi tam in Hitlerjeva 
invazija je mnogo ljudi prisilila, da so se izselili v bolj varne dele države. Milena je 
pripoved obogatila s crno-belimi fotografi jami družine. 
Zgodba male Milenke se zacne v Franciji. Mati Franciška, oce Ludvik, brata Joseph 
in Ludvik. Opisuje življenje v Parizu, tudi igranje z drugimi otroki in živalmi. Kakšne 
dogodivšcine! Potem se je mati odlocila za odhod v Avstralijo. Milena ni hotela zapustiti 
Francije, a je morala iti z družino. Dvaintrideset dni so na ladji Sydney potovali do mesta 
Freemantle in nato naprej v Melbourne. Nov nacin življenja, iskanje službe, ucenje 
anglešcine. Milena se poroci z Marjanom, fantom iz njenih krajev. Družino prizadene 
velika nesreca s puško. Življenje gre naprej – fotografi je prikazujejo posebne trenutke. 
Otroci odrastejo; bratranci in sestricne hodijo po svojih poteh. 
Knjiga Pri Kamnih – Stepping Stones je odlicno napisana biografi ja družine, ki je 
preživela veliko viharjev na razlicnih koncih sveta. Vredna je branja. Iskrene cestitke 
Emilienne – Mileni. Hvala za zaupanje. 
Draga Gelt OAM, februarja 2020 
Slovenian Mission Adelaide 
p. David Šrumpf OFM 
47 Young Avenue 
West Hindmarsh SA 5007 
Poštni naslov: 
PO Box 156 
WELLAND SA 5007 
Mobitel – p. David: 0497 097 783 
Telefon v Melbournu: 
03 9853 7787; E-mail: 
slomission.adelaide@gmail.com 
»Cesa takšnega še nismo doživeli!« slišimo 
v teh casih kar naprej. To ponavljate tudi 
mnogi, ki ste doživeli drugo svetovno vojno, 
razmere pred njo in po njej. Mnoge so 
prisilile, da ste zapustili dom in domovino 
ter se odpravili lepšemu življenju naproti. 
Podobne epidemije so se dogajale tudi 
v preteklosti, na Slovenskem predvsem 
epidemije kuge v prejšnjih stoletjih. Nekdo 
pa je opozoril na razliko med takrat 
in danes: takrat so bile v casu 
bolezni cerkve polne – danes so 
prazne. 
Tudi naša slovenska cerkvica v 
Adelaidi je od zacetka marca praz- 
na. Pri maši se nas je nekaj zbralo 
še na 4. nedeljo v marcu, od takrat 
naprej pa smo praznovali cvetno 
nedeljo, veliki teden, veliko noc in 
ves velikonocni cas doma. Mnogi 
ste mi rekli, da spremljate maše po 
televiziji in verjamem, da so tudi 
vaše osebne in skupna družinska 
molitev pomagale, da smo vsaj 
malo doživeli praznicne dni kot 
dneve milosti. 
Tako kot so se napovedani urniki v prejšnji 
številki Misli in v pismih izkazali za neiz- 
vedljive, srcno upam, da bo tudi ta zapis 
»zastarel«; da se bodo razmere do takrat, 
ko bodo Misli izšle in prišle v vaše domove 
(ob katastrofalno pocasni pošti) vsaj toliko 
uredile, da bom lahko prišel med vas in se 
bomo lahko skupaj zbrali pri sveti maši. 
Zaenkrat namrec ne morem niti v Južno 
Avstralijo, saj bi moral po prihodu za dva 
tedna ostati v domaci karanteni, v cerkvi 
pa se tako in tako ne bi mogli zbirati. Edi- 
na fotografi ja, ki jo lahko objavim ob tok- 
ratnem clanku, je fotografi ja naše cerkve. 
Takšne fotografi je so bile objavljene že veli- 
kokrat na razlicnih mestih – naj nas tokrat 
spomni, da naša cerkev, naš skupni dom, 
še vedno stoji in potrpežljivo caka na nas. 
Cerkev vseeno ni povsem zapušcena. Hva- 
la Angeli Dodic in Mariji Zagorc, ki skrbi- 
ta za rože in okrasne grme okrog cerkve ter 
jih zalivata, in hvala Johnu Macsai, ki je 
pokosil travo. 
Gotovo boste po radiu in televiziji slišali, 
kdaj se bodo naše cerkve spet odprle za 
maše. Ko se bodo odprle druge cerkve, 
se bo odprla tudi naša in imeli bomo 
maše po ustaljenem urniku: prvo ne-

34 35 
deljo v mesecu in nato cetrto ter tudi 
peto, ce je v mesecu pet nedelj. Obvestili 
vas bomo seveda tudi po slovenskem ra- 
diu, kadarkoli pa me lahko tudi poklicete 
na moj telefon 0497 097 783, ce imate 
kakršnokoli vprašanje. 
Ob vseh negotovostih pa je gotovo, da smo 
v Adelaidi dobili novega nadškofa. Po 
odpovedi službi prejšnjega nadškofa, prija- 
telja slovenske skupnosti Philipa Wilsona 
30. julija 2018, 
je nadškofi jo s 
pomocjo gene- 
ralnega vikarja 
Philipa Mar- 
shala vodil škof 
škofi je Port Pi- 
rie, Gregory 
O‘Kelly. Devet- 
najstega marca 
letos pa je pa- 
pež Francišek 
na to mesto 
imenoval škofa 
škofi je Sale v 
Viktoriji, PATRICKA O‘REAGANA. Služ- 
bo bo nastopil 24. maja, na praznik Marije 
Pomagaj, ki je zavetnica Avstralije in tudi 
Slovenije. Zaradi trenutnih razmer bo ta 
dogodek v ožjem krogu, ko pa bodo raz- 
mere dopušcale, bomo povabljeni na slo- 
vesnost v stolnico, ki bo obenem verjetno 
tudi krizmena maša, saj je letos zaradi iz- 
rednih razmer odpadla. 
NAŠI POKOJNI 
MARJAN (MARIO) GEORGE JESENKO je 
umrl 5. marca 2020, star 59 let, v paliativ- 
ni oskrbi bolnišnice v Modburyju. Od njega 
so se poslovili 12. marca 2020 v poslovilni 
vežici pogrebnega zavoda v Queenstownu 
pri Port Adelaidu in ga po slovesu pospre- 
mili na pokopališce Cheltenham. 
Tako kot njegov oce Tone, je tudi Marjan 
pomagal pri gradnji naše cerkve. Film, ki 
je bil posnet takrat, ga veckrat pokaže pri 
delu z vodovodno napeljavo. Naj mu Bog 
povrne njegovo dobroto. 
Za njim žaluje oce Tone (mama Milka je že 
pokojna), brat Frank z družino, žena Ali- 
cia, hcerka Nicole in drugi sorodniki. (The 
Advertizer, 7. marec 2020) 
SILVESTER KNAFELC je umrl 31. marca 
2020 v Adelaidi. Rojen je bil 29. decembra 
1935 v vasi Narin pri Pivki. Za njim žalu- 
jejo žena Concetta, hcerka Lilliana in sin 
Ivan, vnuki Daniel, Thomas in Nicholas ter 
sorodniki v Sloveniji in Italiji. (The Adverti- 
ser, 3. april 2020) 
MARA PISCINO, roj. KERT, je umrla 22. 
aprila 2020. Rojena je bila 25. marca 1922 
v Hrušici. Zapušca sina Vinicia z družino. 
(The Advertiser, 25. april 2020) 
PAVLA CELIGOJ, roj. BERGOC, je umrla 
27. aprila 2020 v domu za starejše v Seato- 
nu. Rodila se je 20. junija 1931 v vasi Trnje 
pri Pivki staršema Ivanu in Antoniji Bergoc 
kot cetrta in najmlajša hcerka. Starša sta 
umrla, ko je bila še otrok, zato so jo vzga- 
jale starejše sestre. Z Milanom Celigojem 
sta se spoznala na plesu in se novembra 
1956 v Trnju porocila. Kmalu sta zacela 
razmišljati o lepši prihodnosti, ki pa si je 
v tedanji domovini nista mogla zamišljati. 
Odšla sta cez mejo v Italijo in nato v Pariz. 
Tam je Pavla delala kot šivilja, cesar se je 
naucila že v Sloveniji, da je lahko šivala 
obleke zase in za svoje, in tam se jima je 
rodil njun starejši sin Miro. Želela sta oditi 
v Kanado, a se jima je leta 1959 ponudi- 
la priložnost, da se preselita v Avstralijo. 
Sem sta prišla avgusta tega leta: najprej z 
ladjo v Fremantle, nato z vlakom v Balla- 
rat, in po nekaj tednih v Adelaido. Poprije- 
la sta za delo v tovarni Kelvinator, kupila 
zemljo in postavila svoj dom v Seatonu. Tu 
je leta 1970 rodila svojega drugega sina 
Pavla. Družina je tam srecno živela tudi po 
njuni upokojitvi. Leta 1999 se jima je rodil 
vnuk Luka, na katerega sta bila vedno zelo 
ponosna in še pred kratkim pripovedovala, 
kako sposoben in uspešen pilot je postal. 
Pavlo in Milana sem pogosto obiskoval: 
doma, v bolnišnicah, v domu za starejše, 
kamor se je preselil Milan in mu je pred 
kratkim sledila še Pavla. Sreceval sem ju 
tudi v slovenskem klubu, saj sta podpira- 
la slovensko skupnost in slovensko naro- 
dno zavest na vseh podrocjih, kjerkoli sta 
mogla, in seveda sta redno prihaja v našo 
cerkev, nazadnje še na 1. postno nedeljo 
letos. Njun sin Miro je bil vedno tam za 
njiju s svojo skrbjo in ljubeznijo, še pose- 
bej v zadnjih letih, ko sta potrebovala po- 
moc. Ko sta se pocutila dovolj dobro, ju je 
ob nedeljah pripeljal k maši v slovensko 
cerkev. Sin Pavel se je spominjal, kako je 
mama molila, da bi sestra smrt prišla na 
hitro. Zahvalil se je Bogu, da je uslišal nje- 
no molitev in jo poklical v jutru zadnjega 
aprilskega ponedeljka. 
Pavla in Milan, hvala, da sta bila stebra 
slovenskega življenja v Adelaidi, tako v 
slovenski cerkvi kot v slovenskem klubu. 
Bila sta tudi zvesta narocnika in bralca 
Misli. Vajina zavzetost in dobrota sta gra- 
dili slovensko skupnost, slovenski klub in 
slovensko cerkev, v kateri so se vaši dra- 
gi poslovili od vaju. Pri vsaki maši bosta 
v naših hvaležnih mislih in molitvah, ko 
pa bo mogoce, bomo v naši cerkvi za vas 
kot slovenska skupnost darovali pogrebno 
sveto mašo. 
Od pokojne Pavle so se domaci poslovili s 
pogrebno mašo v naši cerkvi Svete druži- 
ne (pogreb je imel hrvaški kaplan p. Nikica 
Zlatunjic OFM 4. maja 2020, saj sam zara- 
di obvezne karantene ne morem potovati v 
Južno Avstralijo), po maši pa so jo pospre- 
mili na pokopališce Cheltenham. Sožalje 
sinovoma Miru in Pavlu, Pavlovi partne- 
rici Ani, njunemu sinu Luku ter drugim 
sorodnikom in prijateljem v Avstraliji in 
Sloveniji. 
Pavla, pocivajte v miru in nas spremljajte s 
svojo priprošnjo. 
IZ PERTHA: 
VINKO TOMAŽIN je bil rojen 4. julija 1925 
v vasi Sela pri Raki, jugozahodno od Kr- 
škega, umrl pa je v Perthu, 26. septembra 
2018. Leta 1941 so bile po zacetku 2. sve- 
tovne vojne družine iz tistih krajev prese- 
ljene v Nemcijo. Ko so se po koncu vojne 
leta 1945 vracali, se Vinko ni hotel vrniti 
in je leta 1949 emigriral v Avstralijo. Leta 
1957 mu je sledila tudi bodoca žena Ivana 
in novembra istega leta sta se porocila. 
Za njim žalujejo žena Ivana, sinovi Vin- 
cent, Frank in Martin ter hcerka Tereza z 
družinami. 
Hvala ženi Ivani za sporocilo. 
VAŠI DAROVI 
ZA BERNARDOV SKLAD: $100: Alojzija Rutar. $80: Frank Richter $60: Les Boelckey, Isa- 
bela Bukarica. $40: Leopold Iglic, W & T Prosenak, Alois Cehtel, Emma Simcic. $30: Emilija 
Kuzma, Alma Cucek. $20: Roza Kavas, Julijana Veber, Herman Muster, Vida Horvat, Slavko 
Jernejcic, Ivan Skrajnar, Marija Stavar.$10: Ivan Rudolf, Albina Vuk, Pepca Šabec, A & B Je- 
rin, Marija Valencic. ZA p. STANKA ROZMANA: $450: N/N. ZA PEDRA OPEKA: $350: N/N. 
ZA MISIJONE: $100: p. Darko. 

36 37 
80-84 Brisbane Road 
St. John`s Park NSW 2176 
Tel: (02) 9426-1000 
E-mail: triglavinfo@mountiesgroup.com.au 
Martha Magajna: ( 02) 9609 6057 
Težki casi za ves svet in tudi za našo 
slovensko skupnost 
Martha Magajna 
V preteklih petdesetih in vec letih smo si 
ustvarili družine, nove domove in novo do- 
movino v Avstraliji. Spletli smo prijateljske 
vezi z rojaki, kar nam je polepšalo življe- 
nje v novi domovini, ustanovili smo klube, 
društva in cerkve, kjer smo se med prija- 
telji pocutili kot doma in življenje je bilo 
lepo. 
Katastrofa, svetovna pandemija koronavi- 
rusa, ki grozi vsemu svetu, s posebnim po- 
udarkom na naši starejši generaciji, nam 
daje obcutek, da smo izgubili tla pod no- 
gami. 
V preteklih mesecih so bila vrata naših 
domov zaprta. V Avstraliji je le malo do- 
mov, ki imajo pod svojo streho dve ali tri 
generacije iste družine. Dedek in babica 
sta lahko v stiku z otroki in vnuki samo 
po telefonu, prav tako s prijatelji in drugi- 
mi sorodniki. Cerkve so zaprte, službi božji 
lahko sledimo samo po televiziji, radiu in 
racunalniku. Klubi in domovi slovenskih 
organizacij so zaprti, tako tudi športni in 
kulturni domovi. Dokler nevarnost ne bo 
minila, si ne moremo kaj prida pomagati, 
lahko samo sledimo navodilom oblasti, ki 
se trudi, da bi nas obvarovala hudega. 
Mogoce imamo obcutek, da se nevarnost 
postopoma zmanjšuje, vendar je ta obcu- 
tek zelo varljiv. Stanje se v trenutku lah- 
ko spremeni. Dokler se skrivamo v naših 
domovih in se izogibamo bližnjim stikom 
s prijatelji, z našimi družinami ali z ljud- 
mi v trgovinah, uradih ali kje drugje, smo 
varni. Samo en napacen korak, kretnja ali 
dotik nas lahko spet spravijo v nevarnost. 
Bomo lahko še kdaj živeli preprosto življe- 
nje brez strahu in skrbi? Kdaj bomo lahko 
sedli skupaj za mizo s prijatelji, šli na izlet 
ali športno prireditev, se zbrali pri skupni 
molitvi v cerkvi? Kdaj se bomo lahko sre- 
cali na balinišcih kluba Triglav, na kole- 
sarskem izletu v naravo ali celo na pogre- 
bu prijatelja, ki ga je Bog poklical k sebi. 
Kdaj bodo ljudje lahko spet odšli na delo, 
da bi zaslužili vsakdanji kruh zase in za 
svoje družine, brez strahu, da bodo spravi- 
li sebe in svoje bližnje v smrtno nevarnost? 
SRECANJE DRUGE GENERACIJE, AN- 
ZAC DAY, MATERINSKI DAN, PRIZNA- 
NJA SLOVENSKE SKUPNOSTI, PROSLA- 
VA DNEVA DRŽAVNOSTI 
Toliko lepih nacrtov in programov smo 
imeli pripravljenih v letu 2020 za srecanja 
naših clanov v klubu Triglav Mounties. 
Vsaka od naštetih prireditev bi imela za 
Avstralske Slovence globok pomen, saj so 
vsaka po svoje namenjene vsem generaci- 
jam Slovencev v naši novi domovini, ce se 
le zavedajo svojih korenin. 
Seveda smo najbolj prizadeti starejši, saj 
nam vsakic, ko odpremo televizijo, postre- 
žejo s številkami, koliko ljudi naše gene- 
racije je umrlo pretekli dan. Naši balinarji 
nas vse pogosteje sprašujejo, kdaj bo klub 
spet odprt in kdaj bomo zaceli balinati. 
Tole je odgovor zanje in za vse: kadar bo 
oblast predvidela, da je dovolj varno, bomo 
spet lahko prišli v klub na kosilo ali vecer- 
jo, tudi na ples ali pa vsaj poslušat poskoc- 
no polko v družbi prijateljev. Tudi samotna 
balinišca bodo spet oživela. Do takrat pa je 
vse v Božjih rokah. 
V TEM TEŽKEM CASU SMO IZGUBILI 
VEC ZVESTIH CLANOV IN PRIJATE- 
LJEV 
+ EMIL HRVATIN, *27. 8. 1932 
+ 8. 4. 2020 
V sredo, 8. apri- 
la je v bolnici v 
Liverpoolu umrl 
EMIL HRVATIN, 
rojen 27. avgusta 
1932 v Skadanšci- 
ni pri Materiji. 
Emil je bil dolgo- 
letni clan kluba 
Triglav. Pomagal 
je pri gradnji klu- 
ba, pri vzdrževa- 
nju in postrežbi 
ob naših prireditvah. Z ženo Doro sta bila 
cvrsta stebra balinarske sekcije kluba Tri- 
glav. Emil je bil clan odbora balinarske 
sekcije in je poleg balinanja redno skrbel 
za okrepcila na tedenskih tekmovanjih in 
za cišcenje balinišc. Na klubskih družin- 
skih prireditvah je redno skrbel za BBQ 
za otroke, vcasih jih je bilo okoli 300. Za 
svoje delo je leta 2016 prejel Slovenian Of 
The Year Award (Slovenec leta) slovenske 
skupnosti. 
Pokopan je bil v petek, 17. aprila, na poko- 
pališcu Pinegrove. Zaradi koronavirusa je 
bil pogreb omejen samo na manjše števi- 
lo družinskih clanov. Globoko sožalje ženi 
Dori, sinu Denisu z družino, hcerki Sonji 
z družino, sestri Cilki Dekleva z družino in 
vsem sorodnikom in prijateljem v imenu 
vseh clanov kluba Triglav Mounties in še 
posebej od balinarjev Triglava. Težko nam 
bo brez tebe, Emil. 
+ ANGELA BRALA, *22. 5. 1939 
+ 13. 4. 2010 
Izgubili smo prijate- 
ljico! 
V ponedeljek, 13. 4. 
2020, je v bolnišni- 
ci Braeside v Prairi- 
ewoodu, NSW, umr- 
la ANGELA BRALA, 
rojena GRLJ v 
Trnovem pri Ilirski 
Bistrici. K pogreb- 
nemu obredu se je 
družina zbrala v župnijski cerkvi Marije 
Brezmadežne v Bossley Parku v 
torek, 21. 4. 2020. Pokopana je 
na pokopališcu Liverpool. 
Angelin mož je bil Hrvat, vendar 
je bila ves cas v stikih s prijate- 
ljicami iz domacih vasi. S klubom 
Triglav je mnogo let hodila na av- 
tobusne izlete, posebno cešenj v 
Bathurstu ni nikoli zamudila. 
Pogosto se je tudi udeleževala 
službe Božje v slovenski cerkvi Sv. 
Rafaela v Merrylandsu.

38 39 
+ CVETKA GREGORIC, *1932 
+ 15. 4. 2020 
Izgubili smo še 
eno prijateljico. 
V sredo, 15. 
aprila, je umrla 
Cvetka Grego- 
ric, rojena 1932 
v Dolnjem Ze- 
monu. Pogreb- 
ni obred je bil v 
sredo, 22. apri- 
la, ob 12.30 v 
kapeli Mother of 
Mercy v omeje- 
nem družinskem 
krogu (zaradi koronavirusa). Njeno telo je 
bilo upepeljeno v Rookwoodu. 
Cvetka je bila dolga leta clanica kluba Tri- 
glav. Še posebej rada je hodila z nami na 
avtobusne izlete, ki smo jih prirejali vsak 
mesec celih deset let. Prihajala je tudi na 
vse družabne prireditve Triglava in na vse 
prireditve v organizaciji Zgodovinskih ar- 
hivov za avstralske Slovence, NSW ali Slo- 
venskega Misijona Sv. Rafael v Merrylan- 
dsu. Bila je tudi clanica molitvene skupine, 
redno je sodelovala pri molitvah in sveti 
maši molitvene skupine ob cetrtkih in ved- 
no je rada pomagala pri peki peciva in delu 
v kuhinji v dvorani patra Valerijana Jenka 
v verskem središcu. 
Cvetka, zelo te bomo pogrešali. Pocivaj v 
miru. 
STANA BARIC, *20. 8. 1034 
+ 26. 4. 2020 
V nedeljo, 26. 
aprila, je v Ge- 
orges Hallu 
umrla STANA 
BARIC, rojena 
20. avgusta 
1934 v Nada- 
njem Selu pri 
Šmihelu blizu 
Pivke. Stana 
je bila žena, 
mama, stara 
mama, teta, 
pr i j a t e l j i c a , 
soseda, sode- 
lavka, ena od najzgodnejših clanic kluba 
Trigav, avstralska Slovenka. Vsa njena 
družina je prostovoljno veliko pomagala 
pri ustanovitvi in gradnji kluba in vsa leta 
na številnih prireditvah. Ko prostovoljno 
delo ni bilo vec potrebno, so se redno ude- 
leževali družabnih prireditev 
Triglava. 
Pogrebni obred, zaradi korona- 
virusnih pravil omejen samo na 
družinski krog desetih ljudi, je 
bil v ponedeljek, 4. maja 2020, 
ob dveh popoldne v cerkvi sve- 
tega Rafaela. Pokopana je poleg 
pokojnega moža Andreja na po- 
kopališcu Rookwood. 
Za pogrebno mašo bo treba 
pocakati, dokler se varnostne 
omejitve ne sprostijo. 
Iskreno sožalje hcerki Tanji 
in sinu Toniju z družinama in 
vsem ostalim sorodnikom in 
prijateljem. 
Pocivaj v miru, Stana. 
VID STARIHA, *14. 1. 1931 + 5. 5. 2020 
V torek, 5. 
maja 2020, je 
v bolnišnici 
Hornsby umrl 
VID STARIHA. 
Rojen je bil 14. 
januarja 1931 
na Praprocah v 
župniji Semic. 
V Avstralijo je 
prišel januarja 
1954 in se hitro 
zaposlil v tovar- 
ni avtomobilov 
Holden. S številnimi drugimi rojaki je proti 
koncu leta odšel v Snowy Mountains, kjer 
je delal do leta 1958, ko je spoznal Cvet- 
ko in se 30. avgusta 1958 porocil z njo v 
cerkvi svetega Franciška v Paddingtonu. 
V zacetku sedemdesetih let se je zaposlil 
kot varnostnik v sydneyjski operi. Zadnjih 
30 let sta s Cvetko preživela na farmi v 
Duralu, kjer sta zgradila dom zase in za 
otroka, sina Sandija in hcerko Wendy. Vid 
je upokojenska leta užival na kmetiji, po- 
vezal se je tudi s slovensko skupnostjo in 
številnimi prijatelji in sorodniki. Nekaj let 
je bil tajnik v klubu Triglav, kjer se ga vsi 
spominjamo kot delovnega in prijaznega 
cloveka, ki je imel veliko prijateljev med 
clani in sodelavci. 
Kasneje se je posvetil družinskemu živ- 
ljenju, še posebej, ko se mu je družina 
povecala za pet vnukov – Jackson, Kur- 
tis, Sabrina, Cherie in Adam. Dokler mu 
je zdravje dopušcalo, je pogosto obiskoval 
slovensko cerkev svetega Rafaela v Mer- 
rylandsu. Bil je ljubec mož, oce in dedek. 
Njegova družina in vsi, ki so ga poznali, ga 
bodo zelo pogrešali. 
Pogrebni obred v torek, 12. 5. 2020, ob 
enajstih dopoldne je bil v ožjem družin- 
skem krogu v naši cerkvi svetega Rafaela 
v Merrylandsu. Pokopan je na pokopališcu 
Macquarie Park Cemetery. Pogrebna sveta 
maša bo v naši cerkvi, ko bo to mogoce. 
VSE NAJBOLJŠE ZA 90. ROJSTNI DAN 
PETRU BERGINCU 
Peter in njegova žena Cvetka sta bila sku- 
paj s hcerko Kristino ena od najzvestejših 
družin in clanov kluba Triglav. Od ranih 
zacetkov sta spletla trdne prijateljske vezi 
z družinami, ki so vedno sodelovale pri 
razlicnih prireditvah kluba, naj je bila 
to postrežba, cišcenje, urejanje kluba in 
okolice, šport. V zadnjih desetletjih sta 
bila najzvestejša obiskovalca vsake kul- 
turne, zabavne ali športne prireditve v 
klubu. Cvetka je bila kljub visoki staros- 
ti navdušena balinarka; Peter jo je vsako 
soboto opoldne iz oddaljenega Enfi elda 
pripeljal na balinarsko tekmovanje in pod 
vecer prišel ponjo. Hcerka Kristina je z mo- 
žem Valterjem plesala v folklorni skupini 
verskega središca Merrylands in njuni trije 
otroci so redno sodelovali pri kulturnih 
praznikih in praznovanjih v klubu Triglav. 
Kristinin mož Valter Šuber je clan Sveta 
vlade RS za Slovence po svetu za NSW. 
Vsa njihova družinska slavja so vedno po-

40 41 
tekala med prijatelji v klubu Triglav, kar 
pa na veliko žalost letos ni bilo mogoce. 
Hcerka Kristina je bila vec let voditeljica 
Slomškove šole v Merrylandsu, dokler nje- 
ni trije otroci, Daniel, Stephanie in Andrej, 
niso koncali šolanja. Za ocetov praznik je 
napisala: 
On the 25th April Peter Berginc, also 
known as ‘Nono’, celebrated his 90th birth- 
day. Although this years celebration was a 
little different due to Covid-19, it was great 
to be able to sit and listen to Nono’s incre- 
dible stories (just like when we were kids) 
and also to learn about the adventures he 
has had over the last 90 years. 
Peter was born on the 25th April 1930 in 
Villach (Beljak), Austria. Less than a year 
later the family moved back to Log Cezso- 
ški in Slovenija, a small village next to Bo- 
vec in the north western Alp region, close 
to the Italian and Austrian boarders. Af- 
ter a few years the family moved to Bovec 
where they would stay for 17 years, before 
he and the family made their incredible jo- 
urney to Australia. 
When in Australia, he formed a strong 
connection with the Slovenian communi- 
ty, formed many lifelong friendships and 
was even able to meet someone special in 
1960: his wife Cvetka, ‘NONKA’ (now of 
57 years marriage). They married on the 
29/12/1962 (Kristine, their daughter, was 
born on the same day three years later). 
Peter and Cvetka encouraged their da- 
ughter and later their grandchildren to 
learn and love everything Slovenian and 
they all visit Slovenia as often as possible. 
They all spend as much time as possible 
with Nono and NONKA. 
Happy 90th Birthday Nono, vse najboljše. 
Kristina, Valter, Daniel, Stephanie 
& Andrew Šuber. 
12. marca 2020 je avstralski provincial p. Philip Miscamble sklical na sestanek vse 
franciškanske kaplane v Avstraliji. Po tem sestanku smo se slovenski kaplani, 
p. Darko, p. David in p. Simon Peter srecali še v Merrylandsu in skupaj darovali sv. mašo. 
G. Florjan Auser pa je – seveda – fotografi ral. 
Normalno življenje 
Cilka Žagar 
Komaj že cakam, da spet normalno zaživimo! To slišim na vsakem koraku, od- 
kar nas je obiskal korona virus. Vse se je spremenilo. 
Kaj je pravzaprav normalno in kateri ljudje so normalni? Kot otroci smo si bili 
vsi zelo podobni in vse nam je bilo normalno. Z leti je bilo med nami vedno vec razlik. 
Živeli smo v razlicnih okoljih, brali razlicne knjige, gledali razlicne fi lme in se izpo- 
polnjevali v razlicnih strokah. Zdaj vemo, kaj zmoremo in kaj nas zanima. Še dobro, 
da sprejemamo te naše razlicnosti in podobnosti, ker se tako eden od drugega uci- 
mo. Spomini na kraje in ljudi v Sloveniji nas družijo, ceprav se je naše gledanje na 
svet in zgodovino spremenilo. Ker se je naše razumevanje politike spremenilo, ima- 
mo tudi razlicne poglede na sedanje dogodke v Sloveniji in po svetu. Nekdanje sošol- 
ke mi pišejo, da so doma rehabilitirali in postavili na oblast vojnega zlocinca. Krivijo 
ga za omejitve gibanja, izgubo služb in strah glede širjenja virusa. Na uciteljišcu so 
nas naucili, da je bil Tito naš najboljši voditelj, oce naroda, pošten in pravicen. Bil 
je heroj mladine. Nobene napake ni naredil. Moje prijateljice so kot uciteljice takšno 
zgodovino ucile vse življenje. Te uciteljice so še vedno moje prijateljice, vendar se 
mnogi ne strinjajo z njimi, ker so hodili v drugacne šole in imeli drugacne izkušnje. 
Tudi do svetovnega dogajanja imamo razlicna stališca. Nekateri so za Trumpa, 
drugi proti njemu. Nekateri pravijo, da je prava samo latinska maša, drugi bi radi 
posodobili bogoslužje, da bi bilo privlacnejše za mlade. Eni bi radi, da gredo otroci v 
šolo, drugi hocejo, da se šolajo doma. Eni išcejo službe, drugi boljše place. 
Vsi bi radi spet normalno živeli; žalujemo za vrednotami in navadami, ki so pos- 
tale del nas. Preseneceni smo, ker je vse mirno v mestu in na cestah. Samo ptice se 
spreletavajo in cebele obiskujejo cvetje. Imamo cas za družino in prijatelje. 
Smo se mogoce že vrnili v normalno življenje? 
PUSTI MOJEGA KOSA PETI 
O, kako ti je na misel prišlo, 
da bi mojega kosa ujel 
ali da bi s puško ga ustrelil. 
Pusti mojega kosa peti, 
on mi srce je razveselil, 
kadar žalost me je prevzela, 
njega pesem me je tolažila. 
Šla sprehajat sem se po košeninah, 
poslušat kosa in potoka pesem. 
Vem, da tja še prideš pet. 
Ce pa v tem trenutku 
prišel bi na vrt pet, 
bi solze zameglile moj pogled 
in bi se zjokala za vsa leta, 
ko ne slišim te vec pet. 
Ko to pišem, solze so v oceh. 
Na vrtu slišim avstralske ptice pet 
z obcutkom greha, 
ker še nisem v celoti tu doma. 
A biti v istem trenutku 
tu in v rojstnem kraju 
ne more se zgoditi. 
To napisano me pomirja, tolaži 
in zdravi domotožje.
Milka Dovgan Debevc

42 43 
Iz Kraljicine dežele – Queensland 
Mirko Cuderman 
Vsepovsod, v Sloveniji in tukaj, smo vsi 
vec ali manj prizadeti od epidemije koro- 
navirusa, oziroma od posebnih omejitev, 
ki se jih po zakonu moramo držati. Zato 
smo Slovenci tudi tukaj prikrajšani za dru- 
žabne aktivnosti. Imeli smo sreco, da smo 
pravocasno zakljucili prodajo društvenih 
prostorov. Med seboj se trenutno v glav- 
nem obvešcamo le prek telefona in inter- 
neta. Pater Darko se nam oglaša iz Verske- 
ga središca v Sydneyju in Nevenka Clarke 
nam posreduje novice iz slovenske amba- 
sade. EWTN – svetovna katoliška televizij- 
ska postaja nam nudi duhovno oporo in 
dnevne svete maše. V današnjem tehno- 
loškem casu smo vsaj prek medijev lahko 
povezani z rojaki, s svetom in Slovenijo. 
Od gospoda Fredija Brežnika sem prejel 
obsežno in zanimivo knjigo Jožeta Možine 
z naslovom Slovenski prelom, kjer prvikrat 
v zgodovini lahko nepristransko sledimo 
dogodkom vojnega in povojnega obdobja 
svetovne vojne v Sloveniji. Razveseljivo je 
dejstvo, da resnica prej ali slej vedno zma- 
ga. Bogu Hvala. 
Obisk slovenskega veleposlanika 
Društvo Planinka Inc je, skupno s Senior 
Slovenian Club Gold Coast, v nedeljo, 8. 
marca 2020, v Ashmore Community Cen- 
tru (bivši Lipi), priredilo dobrodošlico slo- 
venskemu veleposlaniku g. Juriju Rifl ju. 
Center je zdaj prenovljen in lepo oskrbo- 
van, vodi ga Rotary Club Ashmore. Jani 
Pal nam je zagotovil, da nam je dvorana 
na razpolago vsako nedeljo, kar je v svo- 
jem govoru potrdil tudi chairman Ashmo- 
re Rotary Cluba, Rock O‘Keefe. Lepo šte- 
vilo rojakov se nas je zbralo pri sprejemu 
slovenskega ambasadorja g. Jurija Rifl ja. 
Prevoz gosta z letališca v Canberri na Gold 
Coast in nazaj je prevzela castna konzulka 
Nevenka Golc Clarke. Sofi ja Duric je vsem 
preskrbela dobro kosilo. Naj dodam, da 
je bilo to srecanje na Gold Coastu zadnje 
srecanje tukajšnje skupnosti, preden je 
prišlo do omejitve druženja zaradi virusa. 
Iz naše srede moram porocati tudi o 
smrti treh rojakov. 
V Toowoombi 
je imel na svoj 
rojstni dan, 
12. marca 
2020, pogreb- 
no slovo dob- 
ro znani TONI 
OBERMAN, la- 
stnik mesni- 
ce in delika- 
tesnih dobrot 
»Toni's Super 
Meats«. Rojen je bil v Metliki, 12. marca 
1937. Umrl je 5. marca 2020. Prek Julij- 
skih Alp je leta 1959 pobegnil v avstrijski 
Graz in še isto leto prispel v Avstralijo. Ta- 
koj, ko je prispel v Bonegillo, ga je tam že 
cakalo delo v mesariji. Tu je med stranka- 
mi spoznal svojo ženo Reinhild, ki je bila 
nemškega rodu in s katero se je porocil 
1962. Leta 1970 se jima je rodila hcerka 
Sonja. Naslednje leto sta se naselila v Wo- 
ollongongu, kjer sta odprla svojo mesni- 
co. Od tam se je mlada družina preselila 
na farmo v Bingari, kjer se je Tone posve- 
til živinoreji. Zaradi boljših pogojev štu- 
dija edine hcerke Sonje, so se leta 1982 
spet preselili v Biddeston – Toowoombo, 
kjer je scasoma ustanovil svojo mesarijo 
in delikateso na Ruthven Streetu. Od tu 
je oskrboval slovenske, hrvaške, srbske in 
nemške klube s kranjskimi klobasami in 
ostalimi dobrotami. Pokojni Toni je bil 33 
let aktivni clan Rotary Cluba v Toowoom- 
bi, kjer si je pridobil spoštovanje lokalne 
skupnosti in nagrade za izredno kvalite- 
tno delo. Njegova mesnica je znana dalec 
naokrog, saj je bila vec let zapored imeno- 
vana za najboljšo mesnico v Toowoombi. 
Tonijevo delo v mesnici naprej vodi Matt 
Wentzel, Sonjin mož. Pogrebna slovesnost 
je bila v cerkvi St Theresa Parish Church 
v East Toowoombi. Pokojni Toni je bil po 
pogrebu upepeljen, njegovi ostanki pa 
bodo prenešeni v grob v Slovenijo. Naj v 
miru pociva. 
Ivan Pišotek mi je sporocil, da je 6. apri- 
la 2020 umrl dolgoletni podpornik in clan 
društva Planinka, ALBIN TOMŠIC. Rojen 
je bil 18. februarja 1934 v Drskovcah pri 
Pivki. V Avstralijo je prišel leta 1954 z ladjo 
Toscana. Njegovo prvo delo je bilo težaško 
grajenje ograje za živino v severnem delu 
Avstralije, na posestvu Dumbar. Kasneje 
je delal na plantaži sladkornega trsa, po- 
tem pa v tovarni avtomobilov GMH v kraju 
Accacia Ridge in nato v brisbanski bolni- 
šnici. Pogrebni obred je bil 14. februarja 
2020 v Centenary Garden Memorial, Su- 
mner. Po pogrebu je bil upepeljen. Pokojni 
zapušca sina Petra, hcerke Nevo in Lani, 
ter sestro Emilijo v Sloveniji. Naj v miru 
pociva. 
V 89. letu starosti nas je zapustila ANC- 
KA KIRN. Umrla je 27. aprila 2020 v Princ 
Charles Hospitalu. Rojena je bila 10. av- 
gusta1930 na Ježici pri Ljubljani. Njen 
dekliški priimek je bil Douc. V Avstralijo 
je prišla leta 1960 in se leta 1962 poroci- 
la z Andrejem Kirnom. Bila je dolgoletna 
podpornica društva Planinka. Pokopana je 
bila 30. aprila 2020 na pokopališcu Tamo- 
rine Mountain Cemetery, kjer v grobu že 
pociva njen mož Andrej, ki je umrl 6. maja 
2016. Leta 1995 je umrl njen necak Milan. 
Pokojna Ancka zapušca necaka Rudija in 
necakinji Majdo in Marijo Carman. Naj po- 
civa v miru. 
Dobil sem pismo od gospe Jožice Gerden iz Mildure in se mi zdi prav, 
da ga objavim tudi v Mislih. 
Dobrodošli v Avstraliji! 
Cutim dolžnost, da Vam malo predstavim slovensko skupnost v Milduri. 
Slovenci v podeželski Milduri smo zelo oddaljeni od vseh treh verskih centrov 
in spadamo pod Viktorijo oz. Melbourne. Toda odkar je v Adelaido prišel prvi duhovnik, 
zdaj že pokojni p. Filip Ferjan OFM (potoval je z ladjo Marconi leta 1975, na kateri smo 
bili tudi mi), smo se tesneje povezali z misijonom Svete Družine v Adelaidi in bili tudi 
v zelo dobrih odnosih s pokojnim p. Janezom Tretjakom. Vsa leta je zelo rad obiskoval 
našo majhno slovensko skupnost, redno ob božicinih in velikonocnih praznikih, pa tudi 
ob posebnih obiskih iz Slovenije, ki jih je vedno pripeljal v Milduro. Pri nas je bilo 
nekakšno križišce, p. Janez je obiske pripeljal ali pobral – izmenjava s p. Metodom iz 
Melbourna. P. Ciril se je rad pošalil, da mu pater Janez hodi »v škodo«. No, z odhodom 
p. Metoda in s smrtjo p. Janeza smo prepušceni sami sebi. P. Ciril nas je skupaj s p. 
Mihom Vovkom in polnim avtobusom upokojencev obiskal enkrat. Imeli smo slovensko 
mašo, prespali so v našem motelu in drugi dan nadaljevali pot v Adelaido. Tudi p. David 
nas je obiskal enkrat, tako da smo se vsaj spoznali. 
Pred kakšnimi 30 leti, v casu slovenskega osamosvajanja, smo bili Slovenci tukaj 
zelo aktivni, kakšnih 12 družin in pol. Imeli smo slovenski pevski zbor, svojo radijsko 
oddajo in stike z vsemi organizacijami v Avstraliji in po svetu, ki so si prizadevale za 

44 45 
cimprejšnje priznanje samostojne Slovenije (SNS – Slovenski narodni sveti v vseh 
državah, ASK – Avstralska slovenska konferenca in SSK – Svetovni slovenski kongres, 
itd.) 
V zadnjih letih pa je, žal, pomrlo že vec naših rojakov, aktivne smo le še štiri 
družine in pol, naši pevski glasovi »škripljejo« in molimo vecinoma v anglešcini. Sicer 
se ne »sekiramo« prevec, ceprav 
pogrešamo druženje s Slovenci. Pa 
saj Bog razume vsak jezik, mar ne? 
Ce sem kdaj v Melbournu (pri 
sinu ali pri zdravniku), pridem rada 
k slovenski maši. Na Misli žal nisem 
vec narocena, ker sem zgubila vid, 
oz. sem »legally blind«. Pišem na pol 
slepo, toda knjig, tiska ne morem vec 
brati. Le še malo na racunalniku s 
pomocjo povecevalnega stekla. Lani 
so mi vzeli tudi vozniško dovoljenje, 
kar je zame hud udarec. Nic vec 
svobodne vožnje, ne branja in 
pisanja, ne slikanja, konec moza- 
ikov; prostovoljno in amatersko pa 
se še obcasno oz. po potrebi ukvarjam z restavriranjem starih in polomljenih cerkvenih 
kipov (pred leti sem tudi v Kewju obnovila kip Lurške Marije, sv. Antona in božicne 
jaslice), pa tudi tega kmalu ne bom vec zmogla. Le kuham in vrtnarim še lahko. 
Želim povedati, da niste nujno »dolžni« redno kot nekoc obiskovati našo umirajoco 
slovensko skupnost v Milduri. Zelo smo oddaljeni (Adelaide 400 km, Melbourne 550 km in 
Sydney 1100 km), le še pešcica nas je in vsi dobro razumemo in govorimo angleško. Vem 
tudi, da boste p. David in tudi Vi v Adelaido najlažje potovali z letalom ter Vam dolga 
pot cez Milduro ni potrebna. Ce pa želite ali se Vam bo morda kdaj ponudila priložnost, 
da vas vec skupaj potuje z avtomobilom VIC–SA–VIC ali SA–NSW, smo mi na križišcu 
poti in ste vedno dobrodošli. Tukaj lahko hitro organiziramo slovensko skupnost in vam 
ponudimo tudi prenocišce, saj imamo ogromno prostora. 
Zelo me je prizadela smrt nadškofa Alojza Urana. Bil je dvakrat v Milduri s p. Janezom 
Tretjakom in tedanjim provincialom p. Stanetom Zoretom. Ostali smo v prijateljskih 
stikih. Nadškofu Zoretu bi rada poslala sožalje, pa nimam njegovega e-mail naslova. 
Zelo bi Vam bila hvaležna, ce mi ga posredujete. Prilagam clanek, ki sem ga napisala za 
Misli ob njegovem zadnjem obisku v Milduri, kako pozitiven vtis je pustil med nami. Pa 
še nekaj slik, ki najvec povedo (žal so casovno neurejene). Posebno mi je pri srcu slika 
z obiska škofa Urana v hišnem priporu leta 2012, pred mojim pohodom na Camino de 
Santiago, ko mi je podelil apostolski blagoslov. 
Upam, da se boste cimprej »privadili« na novo okolje in Vam želim, da bi se med 
nami dobro pocutili. 
Lep pozdrav in vse dobre želje! 
Jožica in družina Gerden 
Hvala Bogu za življenje 
Jožica Grden 
Visoki obiski so odšli zgodaj popoldne po kosilu, s prisrcnim škofovim pozdravom: »Vi- 
dimo se v Sloveniji!« 
»Ce bom tam še kdaj, nic ne vem. Moja Slovenija je zdaj tukaj!« sem potrto odgovorila. 
Kar malo utrujena sem se s skodelico kave in z novo Legiševo knjigo V zorenju duše, še 
toplo iz Špacapanove tiskarne, utrujena pogreznila v udoben sedež in pricela skupaj s kavo 
vsrkavati tudi svežo zbirko Legiševih pesmi, ki me vedno globoko ganejo. Solze mi zacnejo 
polzeti po obrazu in jih kar ne morem ustaviti. Vse popoldne in vecer me oblivajo solze, kakor 
nežni valovi, ki mi toplo božajo lica. Kaj je to, kaj je narobe z mano? Me je ganil pojoci slavcek 
na osušeni veji evkalipta, moja vrtnica miru in slovenski nagelj, domaci kruh, pa lipa, ki sem 
jih smela nemo vkljuciti v Legiševo novo pesmarico, kot tihi dar moji domovini? Mogoce, toda 
Legiševe pesmi me vedno ganejo do solz, saj tako v živo zarežejo. V dušo nas vidi, izkoreni- 
njene Slovence, in razume, kaj cutimo. Umetnik, ta Ivan Legiša. A pesniški dar in pevcev 
glas sta glas samega Boga. Hvala Bogu za slovenske pesnike in pevce. Zato ne bom jokala. 
Ustavim se na strani 68 knjige V zorenju duše, kjer me zopet ganejo verzi: »In že spet! 
Še ena krsta, še en pogreb, še ena crna maša, še ena prazna stolica mrzlo vame zija. / Neu- 
smiljena smrt se je zopet skrivno sklonila in kruto odrezala rožo, ki je dehtela kot najlepša, 
najbolj žlahtna cvetlica.« 
Ne morem vec brati, zato zacnem pisati. 
Že vse leto skoraj vsak teden hodim na pogrebe. Pred nedavnim mi je umrla dobra 
prijateljica Jenny, moja »avstralska sestra«, stara komaj 47 let. Ce verujem, potem te je Bog 
»rešil«, draga Jenny, odšla si k Njemu, tja kjer ni ne bolecin ne krivic, zato ne bom jokala. 
Imej se lepo, zaslužila si si nebesa in vecno sreco z Bogom. 
Potrpežljivo pomagam 92-letnemu prijatelju, ki je zaradi »roadworks« zgrešil že nešte- 
tokrat prehojeno pot do naše hiše, in ne dovolim, da ga to onemogoci, tudi on hoce še živeti. 
Rojakinja Stanka me je pred dnevi prepricevala, da je avstralska konferenca že nekaj 
casa mrtva, odkar je ona izstopila. Ni me prepricala. »Cutim, torej sem!« Vsak dan delam, 
planiram in organiziram, klicem, pišem in pošiljam pisma kot nova tajnica ASK. Naš novi 
predsednik Cvetko Falež je mocan steber med nami in enako ostali zvesti clani, ki delajo, ne 
da bi bili deležni hvale in hvaležnosti; delajo iz ciste in nesebicne ljubezni do slovenstva, do 
domovine. Vse moje delo je iz ciste domovinske ljubezni. Hvala Bogu za ljubezen. Zato ne 
bom jokala. 
Sinoci je bilo pri slovenski maši v avstralski cerkvi tako neizmerno lepo: slovenska peta 
maša, pet mašnikov, štirinajst slovenskih vernikov in okrog sto hrvaških in slovenskih 
prijateljev, ki so prišli, da spet slišijo »singing bishop from Slovenia«, kot sem ga javno 
oznanila. Slovesna slovenska peta maša v Milduri, ki jo je daroval »pojoci škof« Uran, 
skupaj s pojocim franciškanskim provincialom patrom Zoretom, z našima duhovnima 
ocetoma patrom Janezom iz Adelaide in patrom Metodom iz Melbourna, ter z našim 
župnikom ocetom Patrickom, je bila nepozabna. Hvala za slovesno mašo in srecanje, 
ki nas je ponovno versko in narodno obogatilo in prenovilo, hvala za cudovite pevske 
glasove, hvala za nepopisno bogastvo carobnega vecera.

46 47 
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE 
Telefon: (+61) 02 6290 0000 
Fax: (+61) 02 6290 0619 
e-mail: sloembassy.canberra@gov.si 
http://canberra.veleposlanistvo.si 
Veleposlanik: Jurij Rifelj; Svetovalec in namestnik: Andrej Kralj 
Embassy of the Republic of Slovenia 
26 Akame Circuit O’ MALLEY ACT 2606 
SLOVENSKO SOCIALNO SKRBSTVO 
IN INFORMACIJSKI URAD Inc. 
19 A’Beckett Street, KEW VIC 3101 
Slovenski informacijski urad Welfare Offi ce Kew obvešca vse Slovence in prijatelje, 
da je naša pisarna odprta vsako nedeljo od 11. do 12. ure, 
razen druge nedelje v mesecu. 
Pisarna je odprta tudi vsak prvi in tretji cetrtek v mesecu od 10. do 12. ure, 
ce se predhodno dogovorite po e-mailu ali na telefonski številki: 
03 9795 8550 ali 03 9459 2163. 
V naši pisarni lahko dobite nasvete in pomoc pri izpolnjevanju uradnih dokumentov 
za slovensko pokojnino, zahteve za popravo krivic žrtvam vojnega nasilja, delnice, 
oporoke, dedišcine in prodajo posestev v Sloveniji, 
iskanju slovenske davcne številke in podobno. 
Lahko nam pišete na e-mail naslov: slovwelfare@bigpond.com ali nam telefonirate na 
številko 0409 478 635. Ce telefonirate izven uradnih ur, nam lahko pustite sporocilo 
na Voice mailu ali na SMS. Nekaj informacij in potrebne obrazce lahko dobite na naši 
internetni strani: www.slovenianwelfare.org.au 
Peter Mandelj OAM JP, predsednik 
We employ over 230 caring, 
highly trained and committed people, 
including 12 direct descendants 
of the founders. 
We serve the community from 
24 branch locations throughout 
the Melbourne Metropolitan 
area and Echuca. 
816 Doncaster Road, Doncaster 
Da, bilo je veliko dela in priprav. Pesimisti so mi predhodno prigovarjali, naj tokrat 
duhovniki ne pridejo v Milduro, naj nas kar obidejo, ker nas je premalo in se ne splaca. 
Dobro, da jih nisem poslušala. 
Po slovesni peti maši smo se zbrali okrog bogato založene mize slovenskih dobrot. 
Po slavnostni tortici in upihnitvi sveck (»Happy birthday – Vse najboljše«) za 30. rojstni 
dan slovenski cerkvi v Melbournu, za 25. rojstni dan slovenski cerkvi v Sydneyju, za 
15. rojstni dan slovenski cerkvi v Adelaidi, so mi mnogi navzoci stiskali roko in se 
zahvaljevali za cudovit vecer. Hvaležne cestitke se nadaljujejo danes po telefonu, pohvale 
in obcudovanja, kako srecni smo Slovenci, ker imamo tako dobre duhovnike. 
Pa kaj zato, ce jokam. Izvir mojih solza je nepopisno obcuteno narodno bogastvo, ki 
mi ga od casa do casa Bog pošilja v mojo avstralsko pustinjo. 
Resnicno, kako »srecni« smo lahko Slovenci! Hvala za obiske naši duhovniki, hvala 
»pojoci« škof Uran in provincial pater Zore, hvala za nepozabne spomine. Hvala Bogu 
in iskrena hvala našim izseljenskim duhovnikom, za spomin in bogato zapušcino 
pokojnemu patru Baziliju in patru Filipu Ferjanu, ter našim delovnim patrom Valerijanu, 
Janezu in Metodu za vašo skrb in delo za Slovence v Avstraliji. 
Mildura, 1. september 1998 
(objavljeno v Mislih in Rodni grudi, oktober 1998) 
POZDRAV MIRU pri pogrebni sv. maši za + nadškofom Uranom 
Nedelja, 26. januarja letos, klinicni center, 5. nadstropje, nevrološki oddelek. Dan 
pred napovedano operacijo. Kot vsak dan v svoji sobi daruješ sveto mašo. Tvojo zadnjo 
na tem svetu, a tega takrat še ne veva. Sama sva, v tišini. Sediva si nasproti, locuje naju 
samo bolniška mizica, Tvoj zadnji oltar. Mocno obcutim velicino tega trenutka, ta nepre- 
cenljivi dar, vendar tudi težo skrbi pred operacijo. V tem tednu si pripravil vse potrebno 
za primer, ce se ne bi izšlo. Trudil si se pomisliti na vse, na prav vse. Zavedajoc se vsega 
tega sedim pred Teboj, Te gledam in obcudujem Tvojo neizmerno srcnost, Tvojo ljube- 
zen do vseh nas, celo v tem težkem trenutku, polnem negotovosti. Tvoja zadnja mašna 
daritev se odvija tiho in mirno, a jo cutim tako mocno, tako zares, da me bo spremljala 
za vedno. Po evangeliju obstaneš v tišini, me pogledaš v oci, jasno in globoko, in mi s 
poudarkom receš: »Bodiva si res iskrena brata. Ce imava še kaj za urediti, si povedati …« 
In potem nadaljuješ: »Morda se še vidiva tukaj. Morda pa se vidiva zgoraj. Ce se to zgodi, 
te prosim, povej ljudem, da sem vsem odpustil vse. Povej, da se vsakemu posebej zahva- 
ljujem za vse dobro, kar sem prejel. Da prosim odpušcanja, ce sem koga nehote prizadel. 
In da sem vsem odpustil. Vsem ljudem, vernim in nevernim, bi rad rekel: Odpušcajte si, 
bodite prijatelji med seboj in radi imejte to našo domovino Slovenijo!« 
Spoštovani tukaj navzoci in vsi, ki to slovo spremljate od doma. Moj Stric je vseh 50 
let duhovništva ob vsaki pogrebni slovesnosti zbrane povabil, naj pokojniku v svojem 
srcu iskreno recejo HVALA, OPROSTI in ODPUŠCAM TI. V tem duhu se je poslovil tudi 
sam: s hvaležnostjo in z odpušcanjem. Kje pa sem v tem trenutku jaz? Bil je cas, ko smo 
mu lahko rekli HVALA in OPROSTI. Ce tega nismo storili takrat, vas vse povabim, da to 
storimo sedaj, ko se od njega poslavljamo. 
Necak Emil Kranjec

MOLITEV K ANGELU VARUHU 
Stopi, ljubi angel varuh 
v cerkev ti na prostor moj, 
bodi tam pri sveti maši, 
v duhu združen bom s teboj. 
K darovanju ti položi 
na pateno še moj dar: 
moje delo in trpljenje 
Vecnemu ponudi v dar. 
Pri povzdigovanju moli 
v sveti Hostiji Boga; 
prosi, naj še mene skrije 
v rano svojega Srca. 
Dušam v vicah, mojim dragim 
nesi sveto Rešnjo kri, 
grešnike, umirajoce, 
z njo pokropi, greh izmij. 
Ko se mašnik bo obhajal, 
tudi meni, angel moj, 
sveto Hostijo prinesi, 
moli Jezusa z menoj. 
Prosi, da ves svet deležen 
svete maše bo sadov, 
meni pa na dom prinesi 
svete maše blagoslov. 
MOLITEV K ANGELU VARUHU 
Stopi, ljubi angel varuh 
v cerkev ti na prostor moj, 
bodi tam pri sveti maši, 
v duhu združen bom s teboj. 
K darovanju ti položi 
na pateno še moj dar: 
moje delo in trpljenje 
Vecnemu ponudi v dar. 
Pri povzdigovanju moli 
v sveti Hostiji Boga; 
prosi, naj še mene skrije 
v rano svojega Srca. 
Dušam v vicah, mojim dragim 
nesi sveto Rešnjo kri, 
grešnike, umirajoce, 
z njo pokropi, greh izmij. 
Ko se mašnik bo obhajal, 
tudi meni, angel moj, 
sveto Hostijo prinesi, 
moli Jezusa z menoj. 
Prosi, da ves svet deležen 
svete maše bo sadov, 
meni pa na dom prinesi 
svete maše blagoslov.