Stev. 205 TRST, torek 26. julija 1950. Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6stot.) v mnogih tobakarnah r Trstu in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa40stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ; Platljivo in iriožljivo v Trstu. ===== NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. V'edinosti je moč! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. K»tt>onln«. na nedeljsko Izdanje „EDIHOSTI" »tan® : za oelo leto Kron 5 30, za pol lota Kron 260. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. =r- PoStno-hranllnični račun l\. 841 652. TELEFON 5t. 11-57. BRZOcIRUNE UE5TI. Cesarska vojaške vaje. DUNAJ 25. „Fremdenblatt" piše: Iz Budimpešte so danes došia poročila, da so cesarske vojaške vaje odpovedane. Kakor smo zvedeli, sc ta poročila neresnična. Cesarske vojaške vaje niso odpoveJane, ampak se le prer.ieste ns drugo ozemlje, ako bo to potrebno. MHovanovič o trgovinski prgodbi med Srbijo ir. Avstrija. DUNAJ 25. „Ncues Wier.er Tagblatt" t. „Neue Freie Presse" priobčujeta razgovor s srbskim ministror. zunanjih zadev Milo-yanovicem, ki je rrišel včeraj na Dunaj. -— Minister se je izjavil glede trgovinske pogodbe, da so principijelro vsa v postev prihajajoča vprašanje pojasnjena in da re obstoje giede nobene toč* e pogodbe več kake drerenee. Zapisnik, j katerem se konstatuje to dejstvc, bo pot-.pisan jutr., ali pojutrnjeir. v Belgradu. Podlaga nove pogodbe je začrtana nekolike ožje, £akor je bila ona iz leta '908. Mi v Srbii' dobimo mame in zato tudi damo manje, je rekel minister. — Kljufcu temr je pa razmerje povsem pravično, skrbr:o razdeFena teža in protiteža. Glede rriznanega kontingenta za uvoz zakiane živine, ki je Lil določen leta H»08 s 35.000 voli in 70000 prešiči, je izjavil minister, da je v novi pogodbi manjši, kakor v prejšni. M aister je izjavil mnenje, da se bo izvoz Av .tro-Ogrsfrs kljubu ožje podlage zvišal in gotovo dosegel svoje prejšno /ečino. Poročilo :> stanju setev. DUHAJ 15. Poljedelsko mir.isterstvo objavlja poročilo o stanju setev. Pšenica je močr-o trpela vsled deževja in zakasnila v zorenju. Rž je bila posebno v sudetskih deželah poškodovana zbog zmrzline. Ječmen in ovet sta večinoma kratka in plevelna in napadena po sneii. Poljska deta s koruzo so večinoma končana. Detelje ir sena je bilo dosti. Ogrrki državni zbor BUDIMPEŠTA 25. Zbornica je nadaljevala indemnitetno debato. Posl. Ivan Frey (ljudska stranka) je izjavil, da tudi njegova stranka želi, da čim prej preneha ex-lex stanje. Ker pa ne zaupa vladi, mora iz političnih razlogov predlogo odkloniti. Posl. Bikedy in Eun, oba člena Justh-ove stranke, sta tudi iz nezaupanja do vlade odklonila predlogo. Posl. Novak (kmetska stranka) se je pritoževal, da se niso dosedanje vlade nikdar brigale za osodo malega kmetovalca; v najboljem slučaju sc samo obljubljale, svojih obljub pa niso nikJar izpolnile. Razprava je bila prekinjena in odgod-jena na jutri. Patftjotična slavnost v Ogleju. OGLEj 25. Včeraj je bila tukaj povodom predstojećega 80. rojstnega dne cesarjevega velika patrijotična slavnost, katere sta se udeležila tudi namestnik princ Hohenlohe in soproga. Dopoludne je bila v stolni cerkvi pontifikalna maša, popoludne pa sprevod raznih društev in veselica. Vclitve v generalne svete na Francoskem PAf IZ 25. Pri volitvah za obnovitev polovice generalnih svetov na Francoskem je bilo znauih do treh popolnoči 1027 resul-tatov, k; se razdele, kakor sledi: konserva- niti naj- tivci in pristaši liberalne akcije 153, pro- preiskava, dosedaj doprinesla še gresisti 121, republikanci levice, radikalni in manjega dokaza za to trditev, socijalistično - radikalni republikanci 654, i Nove ustaške čete v Makedoniji združeni socijalisti 45. Dosedaj je potrebnih j Izjemno stanje. 63 ožjih volitev. j SOLUN 25. Ker se množi število usta- PARIZ 25. Doslei so iz vse Francoske i škilf čet v hitolskem vilajetu, bo v prihod- znam izidi 1292 volitev v gen. svete. Izvo-r^njih dneh proglašeno izjemno stanje h izvr-Ijenlh je bilo 173 konservativcev in pri-[seno razoroženje prebivalstva. Baje so bile organizirane nove čete, ki se zadrravajo v goran m čakajo varie. da bi začele svoje delo- stašev „Action liberale", 150 progresistov, 811 levih republikancev, radikaicev, socialističnih radikalcev in socijalističkih republikancev in 46 združenih socijalistov. Potrebnih je 112 ožjih volitev. Konservativci so izgubili IG, progresi-sti 132 sedežev, radikalci so dobili 7.5, združeni socijalisti pa 18 sedežev. Zmaga antisemitov v Alžirju. PARIZ 25. Iz Alžirja poročajo, d& je na municipalnih volitvah po sedmih letih v prvič z znatno večino zopet zmagala antisemitska stranka nad skupno listo znaerr.ih progresistov. Neurje na Ogrskem. ALSO-K1JBIN 24. V Arvaški županiji, je razsajal v minoli noči orkan, utrgal se je tudi oblak. Also-Kubin in drugi kr£?i so pod vodo, več moštev in hiš je odnesla voda, žetev je uničena. BUDIMPEŠTA 26. Kakor poročajo Iz Felso-Viso se je včeraj v okrajih Visa in Irsa utrgal oblak. Nalivi so provzrcčili velika opustošenja. Vas Miczing je fc'.fa popolnoma razdejana. Reka Viso je pri železniškem mostu predrla železniški nasip in teče se daj po sredi vasi. 160 hiš je pod vodo. Tretjina je- bHZ utreiae\ De~tgoslovani vztrajamo in moramo vztrajati pri zuje se vedno. Bati se je, da bo *a zdejana: * ,, ip TrL xlovensko. ozirnma zopet mi Slovani — nota bene: ne le mi Slovenci, ampak tudi tisti Slovani, ki sedaj brezbrižno in zmajevaje z rameni gledajo na naše borbe. Ne umejo nas, ker gospodje menijo, da se dispensirani od splošnega načela, da resnica ni nikaka vlačuga, ki se predaja vsakomur! Menijo zato, da jim m treba zasledovati — resnice. Ta breznačelnost, to ljubimkovanje le radi hipnih koristi, se bo nad nemškimi krščanskimi socijalci še britko maščevalo ! To je gotovo, ali to je slednjič njihova no-Diinajskrj Noro mesio 25. Vsled sla- j tranja stvarf bega vremen;? je bila današnja letalna tekma odložena na prihodnjo nedeljo 31. t. m. Zritinji boj Jugosloum. Pod tem naslovorr je priobčila sobofna praška ^Vinion" članek, ki se bavi s sedanjim parframentarnim bojem Slovencev radi vseučiliškega vprašanja, oziroma z očitanji, s katerimi obsipljejo Slovence radi tega boja [od najrazličnejih strani. Psihologično dejstvo je — naglasa član-kar —, da tedaj, >:o vodij ) voljo gotovi, nečisti motivi, se navaja vse možne vzroke za svojo sodbo. Bolj nego kedaj se je godilo iako v zadnjem boju proti Jugoslovanom. Vsi poklicani in nepokltcar-.i faktorji so izrekali svoje obsodbe in svoj rpro-klet bodi !" ter so besedičfii o „neumnosti" in „zločinu", ki da so ga zagrešali Jugoslovani na sedanji „ljudski" zbornici. Posebno pa so trdili, da za Jugoslovane ne bi bilo v nikako škodo, če bi prišlo italijanske vseučilišče v Trst. Ali kaj tacega more trditi le kak zaslepljen teoretik. Miju- PODLISTEK. Žensko srce. Spisa! Paul Bourget — Pntvel V. B. In med tem, ko se je n; id to svojo mislijo posmehnil, je razmis'.il n. ajrazličnejše slutnje ki jih je gojil v svoji n otranjosti o tajnostnem razmerju med Kla; ro in Ger-hardom. Moralisti so že velikokra t povedali brez utemeljenja : izmed vseh n aših strasti usahuje radovednost najzadnia; da, zdi se celo, da ona raste, ako druge pojemljejo: — kajti kdo so pravzaprav nj eni najzve-stejši pristaši ? Starci in pa pu hleži! Oni, ki imajo v lastnem življu dovc »lj interesa, ki imajo sami s seboj dovolj oj >ravka, nimajo nikoli časa za poizvedoval aja po dejanju in nehanju drugih oseb. Će ne bi bilo njegovo lastno .srce tako vsa vas. Utonila jć tudi ena osebja. Voda je odnesla FelsO-Visoškega trgovca Samuela Pollaka z njegovim vozom vr&d. Pollak je utonil. Nesreče na morju. KIiEL 25. V kielskem zalive . so včeraj vsled viharnega morja utonile pi ;i veslanju štiri osebe. GDANSKO 25. Včeraj so pri Wonn-zacku vsled viharnega morja i itonili štirje ribiči. Dva ribiča, ki sta bila tu di tudi padla v morje, so rešili. Tatvina na pošti. LINC 25. Na tukajšnjem kolodvoru je bilo v minoli noči ukradenih osem denarnih pisem, v katerih je bilo 2! 9.000 K. Storilci so neznani. Nakup dreadnougl ita. CARIGRAD 25. Listi po ročajo, da je bila sklenjena kupčija glede n akupa dread-noughta, ki se ga gradi v N emčiji. TURČIJA. CARIGRAD 25. „Sabah' " poroča, da bo divizija redifov v Pendermi dne 28. t. m. mobilizirana v svrho manev: rov. CARIGRAD 25. Sultan je ustanovil nov red, ki se bo zval „krepost ai red". CARIGRAD 25. Listi p oročajo, da je sultan povodom obletnice obnove konstitucije pomilostil tristo ose b, ki jife je bilo obsodilo vojno sodišče, n jej temi šo tudi dostojanstveniki starega režima, kakor n. pr. bivši naučni ministt :r Hašim in bivši načelnik vojaškega kabin« ita maršal Šakir-Tajni odfc or. CARIGRAD 25, „Tsi lin" izjavlja, z ozi-rom na vest, o vdeležbi 'bivših velikih vezirjev Kiami? paše in Ferid paše, da ni puhlo in prazno, bi Ervim I .aurence v tistem tednu po srečanju z Gerhai dom gotovo ne mislil tolikokrat in tak d v strajne na gospo pl. Velde. Toda v dokaz y da je ostal ta mož vkljufc svojemu ćose danjemu življenju mlad in nepokvarjen, r;aj služi to, da se v njegove misli ni mešalo nikakršno temno upanje na kak ljubavni do; ;odek. Radovednost, ki mu jo je udihaval a ta gospa, ki jo je poznal kakor gospo Andry, ni izvirala iz onega nečednega: „z* ikaj pa ne jaz?", iz one tajne želje skoro v; ;eh mozkih, ki se pečajo s tako ženo, o I cateri vedo iz gotovih virov, da je naprav ila kak prestopek. In vendar — katera duša ni v tem oziru polna nasprotij — da ni misli! na lepe, črne oči, na fini smeh in nežno dostojanstvo gospice Klare, gotov o ne bi bil potrkal tako hitro na vrata svojej ;a prijatelja v Rue • de .Balzac. fLairesse je dejal: ^»Dopoludne sem vedno doma." Ura še ni bila ena jsto. Ervin je šel preko Champs Elyse£-ja (izg.: 3amp Elize) peš in se je namenil, d a si bo z vsakim, pa bodi še tako nescatnim opazovanjem v smislu s vosih sluten j tolmačil problem, s fJta- em, da je Trsi slovensko, oziroma jugoslo vanski ozemlje! Dokler na svojih tleh in svoji grudi nimamo svojih pravic in smo izročeni na milost in nemilost samovolji ptujih imetnikov starih predpravic, sionečih le na principu sile, S' moramo mi protiviti vsakemu ve kš a nju _ te tuje sile. Dokler v Trstu, ki ima ogromno slovansko manjšino in okolico, združeno z mestom v eno enoto, z izključno slovenskim prebivalstvom — nimamo niti ljudskih šol —, kamo-li srednjih ! —f dotlej ne moremo nikakor dopuščati, da bi se v Trstu ustanovilo italijansko vseučilišče ! To je prineip ! Poreče se morda: saj gre le za provizorij na Dunaju. Nu, da! Ali ta provizorij na Dunaju ima postati definitivum na ozemlju, kjer bivajo Italijani. A med dotične kraje šteje ekscelenca Sturgkh tudi — Trst. Saj poznamo aprilsko vreme v atmosferi mero-davnega odločevanja ! Važno je in treba posebno naglasiti, da vsako jačenje italijanskega elementa — ako ne bo obenem ustreženo kulturnim zahtevam Slovencev — bo pomenjalo zločin na slovanskem interesu. Čim mogočneji bo vpliv Slovanov na jugu, tem veča bo animoziteta med njimi in Italijani in kooperacija teh poslednjih z Nemci je naravna potreba. A potem vprašuje člankar v praškem listu : „Naravnost čuditi pa se je, ako ustanovitev italijanskega vseučilišča forsirajo celo takozvane „državi in dinastiji zveste stranke". Kam plove Avstrija? Hinavci jo varajo, zvesti pa so zasramovani! Saj — ni iredente !! Nadaljna izvajanja posvečena znanim iredentovskim demonstracijam, izzvene-vajo v znani slovenski pregovor: Norec se spreobrne, ko se v jamo zvrne! Pogrebne stroške pa bomo seveda morali plačevati terim se je pečal. Že izredno lice ulice, ki si jo je zbral Gerhard, mu je nudilo prilike za razne zaključke. Ta Rue de Balzac se je nekoč imenovala Rue du Moulin-Beaujon (izgovori: Rti dii Mulan Bojon) radi tamkaj nahajajo-čega se starega vrta „Folies-Beaujon" (izg.: Folie); to ime je zadobila leta 1825. Pozneje so jo prekrstili v Avenue Fortunee (izg.: Avenij Fortune) in sicer po krstnem imenu neke gospe Hamelin, katere soprog je posedoval več hiš v tisti ulici; njeno sedanje ime pa ima zahvaliti slučaju, da je tu umrl leta 1850 pisatelj „Očeta Go-riot". Vsled nevzravnanosti terena je promet od strani Champs Elyees-ja docela nepri-praven. Na tem koncu ulice stoji več me-bliranih hiš, ki jih — kakor pričajo naslovi — vzdržujejo angleški hotelirji, in jih na-jemljejo angleške familije za svoja kratka, začasna bivanja. S tem je rečeno, da so stanovalci teh hiš ves dan odsotni; kajti Anglež, ki je prišel v Pariz, se odpravlja ob osmih zjutraj od doma in se ne vrača nikoli pred nočjo. Ta cesta, ki izteka v tihi stranski ulici Se nekaj. Govori se, da se s takimi boji visokošolske zahteve ne dosezajo, ampak da jih postopanje Jugoslovanov le diskreditira! To ni res. Tako govorjenje je le politično velesleparstvo. Od kedaj je vprašanje italijanskih postuiatov v ospredju V Od tedaj, ko so Italijani na dunajskem vseučilišču potegnili revolverje in dokumentirali tisto svojo kulturo, o kateri vedo Nemci toliko pripovedovati. Cim pa vlada ni ojstro nastopila radi onih ekscesov, potem se nikakor ne sme čuditi, ako hočejo tudi Malorusi posnemati — italijanske izglede! Člankar zaključufe: Mi Slovenci smo se brez vsacega ekscesa in v dostojnih oblikah borili za priznanje svojih postuiatov: pri tem se nismo nikdar zagrešili proti človeškemu dostojanstvu. Zato pa tudi ne moremo trpeti, da se za sodnike o našem postopanju vsiljujejo stranke, ki so parlament oskrunile in napravile iz njega pozorišče najgrših izgredov. (K tem veleaktuvelnim in duhovitim izvajanjem se povrnemo jutri. Op. uredništva). Italijanska irredenta in nemške aspiracije na Trst. Znana „Schlesische Zeitung" prinaša svoja razmotrivanja o italijanski irredenti in prihaja na podlagi znanih demonstracij v Italiji In v Avstriji do logičnega zaključka, da vsa 30-Ietna zveza med Italijo in Avstrijo ni dovela Italijanov.do zavesti, da se morajo pošteno odreči Trsta in Trenta. Zato pa tudi manjka realnih pogojev za pravo tro-zvezo. Razmerje Italije do trozveze je samo platonično, kajti: ako bi se Italiji ob kaki mednarodni komplikaciji nudila nada, da dobi Trst in Trentin, bi se gotovo brez vsacega pomisleka postavila na stran sovražnikov svojih dosedanjih zaveznikov. t Do tu je vse, kar govori nemški list, pravilno, jasno in odgovarja tudi — dejstvom. Soglaša popolnoma do zadnje pičice s tem, kar mi dan na dan že leta pripovedujemo — gluhim ušesom diplomatskih slepcev in šušmarjev na Dunaju ! A morala, ki jo izvaja nemški list iz teh dejstev, je za nas še hujša in nevarneja, nego nesrečno razmerje naše monarhije do Italije. Trdi namreč, da je na bodoči usodi v veliki meri interesirana tudi — Nemčija. Trst da je edino trgovsko pristanišče ob Srednjezemskem morju, ki je v rokah nemškega plemena! To nas spominja, da je testament Bis-marekov glede Dranga nach Osten prešel v meso in kri vsem Nemcem. — V smislu oporoke B i s m a r c k o ve smatrajo Nemci Trst kakor prehodno točko za invazijo nemško na Vstok : gospodarsko in politično. „Schlesiche Zeitung-priznava kar naravnost, da si nemštvo nikdar ne pusti odtrgati Trsta Italiji na korist! No, pa saj vemo to že davno: ne za Avstrijo z nje nenemško večino, ampak za Rue Sord^ Byron in Rue Chateaubriand (izgovori: Šatobrian), je tako mirna pač le vsled svoje strmine in ker so hiše skoro prazne. Sprehajalci so tu tako redki, kakor po kakih pustih trgih provincijalnih mest. Ervin Laurence je videl v dejstvu, da si je njegov prijatelj izbral sredi burnega Pariza ta tihi kotiček, nekak znak sredipoti, med potrebo osamljenosti, in željo po zopetni vrnitvi v veliko družabno življenje. Hiša sama, ki je stala približno sredi rebra, je bila po malem dvorišču ločena od ceste. Ko je Ervin potegnil za zvonec na dvoriščnih durih, je pozvonilo in portir (čegar stanovanje se je nahajalo na eni strani dvorišča, a aa nasprotni so bili hlevi), se je prikazal na pragu in odprl. Neki konjski hlapec je ravno odsed-Ijaval nekega konja, ki je bil še ves penast; znak, da je ravnokar napravil dolg sprehod. Gerhard je danes zjutraj odjahal, in sicer sam, si je mislil Ervin, ki ga je silila Ta vidni in gotovi znak ločenega življenja, je dal obiskovalcu povoda, da je mračno sobo, v katero je bil stopil, opa- Stran LL ►EBINOSTc St. 205. V Trstu, dne 26. julija 1310- lemštvo se ima določiti bodočo usodo Trsta! Mi smo o teh aspiracijah nemštva na aaš jug, osobito pa na Trst, že tolikokrat govorili, da pač res ne treba izgubljati danes daljnih besed. Prepuščamo avstrijskim Italijanom in vladi, naj se malce zamislijo v to, kar s cinično odkritostjo priznava nemški list. Italijani bi mogli priti morda vendar do spoznanja, da se svojim večnim podpiranjem nemške moči delajo za cilje veliko-nemške ideje, ki — ako bo vspevala v smislu Bismarkovega programa — neizogibno in neusmiljeno uduši ital. življenje v teh krajih do zadnje sledi. Vlada pa, ako zna čitati iz knjige no-toričnih dejstev, bi morala priti do spoznanja, da nevarneja za monarhijo, nego iredenta na jugu, je ona — od severa doli! 0 izjavi krakovskega župana, radi katere slovansko kulturno društvo v Moskvi ni doposlalo ■ i kake ga zastopstva na grunwaldsko slavnost, da se namreč Avstro-Ogrska nahaja na predvečerju vojne z Rusijo, je zahtevala petrograjska „Rieč" informacij toliko od ruskih, kolikor od avstro-ogrskih diplomatskih krogov ter je doznala sledeče : Z ruske strani se naglaŠa, da je izjava d.ra Leo — ako je bila sploh izrečena — popolen nesmisel. Odnošaji med Rusijo in Avstro-Ogrsko so sedaj jako dobri in le fantasti morejo priti na smisel o vojni med obema velevlastima. V avstro-ogrskih krogih pa se naglaša, da o oni izjavi ni dosla nikaka prijava ter smatrajo, da se je morala z vso to afero dogoditi kaka pomota ali ne-sporazumljenje. „Rječ* pridodaja še, da avstrijski županje niso ni kaki državni organi, ampak da jih meščanstvo voli po svobodni volji, pak konstatuje, da na Dunaju ne verujejo v tako izjavo krakovskega župana. Je-li „Rječ" res tako trdno uverjena o tem ?! Mi pa — ne! Da se na Dunaju, ko je bila bomba že vržena, da se bolj razdene rusko-poljsko razmerje, sedaj ne identifikujejo žnjo in da marveč odklanjajo vsako odgovornost za-njo — to je pač najnaravneja stvar pod solncem. Ali človeka, ki zna kritično gledati in presojati dogodke, ne more zavajati tako preziranje deviške nedolžnosti in ga uveriti, da čudno in netaktno vedenje dj*a Lea ni ni bilo sugerirano od — dunajskih vplivov. Hrvatska kriza. O avdijenci ministerskega predsednika grofa Khuena pred cesarjem javljajo nastopne podrobnosti: Grof Khuen je točno razložil cesarju vso predzgodovino krize in položaj na Hrvatskem, kakor tudi vzroke, radi katerih ne bi bilo umestno, da bi se demisija bana Tomašiča vsprejela. Avdijencija grofa Khuena je izzvala veliko zanimanje in politični krogi sodijo, da kriza med banom in hrvatsko-srbsko koalicijo se ne le ni poojstrila, marveč da se stvar reši mirno in na zadovoljstvo vseh. S temi podatki je v soglasju brzojavka, ki smo jo sinoči prejeli iz Zagreba : Zagreb 25. Hrvatski ban dr. Tomašić je poslal predsedniku hrvatsko-srbske koalicije oosl. Tuškanu pismo, v katerem mu javlja, da ni cesar vsprejel njegove ostavke. Ban izraža radi tega nado, da bo koalicija znala vpoštevati njegovo postopanje, ki odgovarja načelom parlamentarizma ter da odstopi od zahteve, da se odslovi načelnika pravosodja, in s tem prihrani narodu even-tuelne politične stresljaje. — Ban prosi torej Tuškina, naj nemudoma skliče klub koalicije, da zamore, ako klub vsprejme njegovo mnenje, stopiti v stiko s koalicijo v svrho nadaljnega skupnega delovanja. — Posl. TuŠkan je povabil vse člene koalicije na konferenco, ki se bo vršila v Zagrebu v sredo, dne 27. t. m. popoludne. dimirov za rakom v želodcu. — Vladimir Mihaljević Volodimirov je bil rojen v Kievu leta 1839. od ugledne maloruske rodbine. Nauke je zvršil v svojem rodnem mestu. V svojem 30. letu je postal že viši Častnik, v 40. letu pa profesor na carski vojaški in pravni akademiji v Petrogradu, na kateri je deloval 20 let, odgojivši celo vrsto srbskih, bolgarskih in ruskih častnikov. Spisal je tudi mnogo pravnih del. Volodimirov je bil vse življenje pristaš naprednih idej. Po svojem vpokojenju se je nastanil v Švici, pozneje je bival v Karlovih varih. Ko se je vršil v Pragi V. vseslovanski zlet, se je vdeležil tega zleta in v Pragi ga je očaral napredek Češke. Nato se je vrnil v Petrograd, kjer je postal mestni svetovalec in je pričel delati za neoslovansko misel, in njegova zasluga je, da je prišlo minulega leta do vseslovanskega kongresa v Pragi. More se trditi, da v Rusiji ni nikogar, ki bi bil neo-slavizem tako razumeval kakor Volodimirov, ki je ravno radi te ideje pričel proučavati na stara leta pojedine slovanske narode ter je v to svrho potoval po Slovenskem, po Hrvatski, Dalmaciji, Češki in Poljski, Pred par leti se je udeležil tudi vseslovauskega časnikarskega shoda v Ljubljani in se je potem udeležil izleta časnikarjev v Trst. Njegova smrt pomenja veliko izgubo za neoslovansko idejo. Volodimirov je bil jako ljubezniv človek in radi te svoje ljubeznivosti priljubljen povsod. — Večnaja pamjat! Sestanek med carjem Nikolo in cesarjem Viljelmom. Neka vest iz Petrograda, pravi, da je cesar Viljelm izrazil ruskemu dvoru izrecno željo, da bi se skoro sestal s carjem Nikolajem v Finskih vodah. To treba naglasiti, ker so nemške novine trdile, da je car povabil nemškega cesarja na sestanek. Velika elementarna katastrofa v Lombardiji. V soboto popoludne je razsajal v enem delu Lombardije grozen ciklon, ki je zahteval mnogo človeških žrtev in je provzročil ogromno materijalno škodo. V mestu Saronno so se podrli dimniki vseh industrijelnih podjetij. Ubitih je bilo tudi več ljudi. Orkan je odkril več streh, izruval drevje in uničil žetev. Tudi v krajih Busto in Arsizio so se podrli dimniki tovarn in je našlo smrt 10 delavcev. V Solaru se je podrla koča, v kateri je bilo veliko število delavcev, 14 delavcev je bilo ubitih, 20 pa ranjenih, mej tem 3 težko. Mnogo škode je napravil vihar tudi v vasi Masciano Milanese, kjer je bilo ubitih 15 oseb. V predilnici v Vaneghellu je bilo ubitih 8 oseb, mnogo pa ranjenih. Tako je tudi še na mnogih drugih krajih našlo smrt mnogo ljudi in mnogo jih je bilo ranjenih. Isto tako je tudi škoda na poslopjih ir, poljih velikanska. Atentat na Maura. Iz Barcclonc javljajo : Posas Roca, ki je streljal na bivšega ministerskega predsednika Maura, je izjavil, da je storil to iz lastnega nagiba; da nima nobenega sokrivca in da tudi ne pripada nobenemu tajnemu društvu ali kaki organizaciji. Koper — in zato zahteva pomoči od finai- naslovu (kakor čuvaja) nikakor ne zadev- umrl Dnevne novice. General Volodimirov. V soboto je v Gačini pri Petrogradu general Volo- zoval z največjim interesom. Bila je to Ger-hardova spalna soba. (Pride še ) P-s-s-s-t...! Ruski spisal A. P. Čehov. — Prevel Dušan C —č. Ivan Jegovorič Krasnukin, sotrudnik lista srednje vrste, se je vračal pozno domov. Bil je nevoljen, srdit in nekam zamišljen. Obraz je kazal, kakor bi se hotel stepsti, ali pa uničiti samega sebe. Doma je pre-korakal trikrat ali štirikrat svojo sobo, se potem vstavil, segel z roko v lase in govoril kakor Laert, kadar je sklenil maščevati svojo sestro : napeta radovednost, da preiskuša in preštudira vso hišo prav natanko. Poslopje je bilo dvonadstropno. Od enega do drugega konca tega poslopja je vodila precej široka steza; a ob zidu je bila pritrjena ravno tako dolga platnena streha, da je senčila stezo, ki je bila nekake vrste sprehajališče. Na obeh koncih so bile Domače vesti. Novi inžener. Gospod Josip Košir, tržačan, je položil na politehniki v Gradcu drugi državni izpit in postal stavbeni inžener. La foja di slavizare. „Piccolo della sera" minulega petka prinaša pod gornjim naslovom dopis iz Kopra, v katerem pravi da ne zadošča, da si slovanska društva banke duhovniki in učitelji s svojimi vernimi sled-beniki prizadevajo, da mažejo neprenehoma javne mestne urade, s katerimi imajo posla, s spisi v svojem idijomu, ampak da si dopadejo v zadnjem času tudi nekatere državne oblastni-je na več ali manje tihotapski način, da opravljajo v zadnjem času službo podajačev teh sla-vizatoričnih prizadevanj. In potem pripoveduje, da je koprska davkarija do nedavno temu vlagala na okrajno sodnijo vse spise v zadevi eksekucij le v italijanskem jeziku, eno leto sem, da je začela davkarija vlagati večino teh prošenj v slovenskem jeziku. Seveda je to po „Piccolu" žaljenje narodnega čuta. Sedež tega urada — je namreč duri. Te na levi strani, skozi katere je pustil sluga vstopiti Ervina — potem ko je oddal njegovo posetko svojemu gospodu — so vodile skozi nekako vežo naravnost v neko pritlično sobo. V desnih vratih, ki so bila na znotraj odprta, je bilo videti s preprogami pokrite stopnice, vodeče v oboji nadstropji. Razdražen sem, moja duša je izmučena, popada me žalost, a vseeno moram pisati, n to naj bo življenje! Kako, da ni še nihče opisal te grozne muke, ki se poraja v duši ?isca, kadar mora v svojih najžalostnejših urah veseliti maso, ali pa narobe — da: mora ! —, ko je vesel, vseeno jokati in de-iti gorje z drugimi. Misliti si, da me mori tuga, da sem jezen; ali vzemimo, da mi umira teta, ali žena, a jaz moram biti zanimiv, ipiren, bistroumen ! — Oh ! To je govoril s stisnjenimi pestmi in povešenim pogledom. Potem je šel v spalnico in zbudil ženo. Nada l Jaz moram še pisati; prosim te, da me ne vznemiija nihče. Ne morem pisati, če jočejo otroci, ali če blebetajo posli .. . Glej, da dobim čaja, pečenke ali; kaj sličnega ... Saj veš, da ne morem* Čne direkcije. Mislili smo, da so se koprski Italijani vendar le že sprijaznili z dejstvom, da morajo uradi občevati s strankami v njih jeziku. Ali, kakor se vidi iz gori omenjenega dopisa v „Piccolu", velja pač tudi o koper-skih Italijanih ona znana, da osel paš menja dlako, nravi pa ne. Da se je ta nrav zopet pokazala v tako lepi luči, je bržkone pripomogel beneški lev, ki čuva naše neodrešence nad glavnim uhodom v našo razstavo. To je že naravnost infamija, da se upa kak človek očitati našim ljudem, ki se poslužujejo v občevanju z državnimi oblast-nijami svojega jezika. Specijelno glede davkarije, je stvar čisto priprosta : Ker ima davkarija posla po večini s Slovenci, je samo ob sebi umevno, da bi morale biti tudi uloge, ki jih vlaga ta urad na sodnijo, po večini slovenske. Do nedavno temu se je ravno davkarija izogibala slovenščine, kakor vrag križa, a v zadnjem času nam se je vendar obrnilo nekoliko na bolje. In evo: Že je pri „Piccolu" ogenj v strehi. Da bi se s krščanskimi in nekrščan-skimi Židi pri „Piccolu" prepirali o pojmih enakopravnosti, nam seveda ne pade v glavo. Svetujemo pa našim neodrešencem nekaj druzega: Ako že nečete, da bi se vaše, z opomini na tisočletno slavo in kulturo posvečene urade „mazalo" še v bodoče s spisi v vam toli obsovraženem „idijomu", dajte pa Slovencem vse urade izven mesta. Ker ste na Dunaju tako dobri „kompa-reti" z Bienerthom, vam morda stori to ljubav, kot odškodnino za univerzo. S tem bo ustreženo vam in nam. Ako pa tega nečete ali ne morete doseči, bodite pripravljeni, da bodo postajali „vaši" uradi vedno bolj „umazani", a „mazali" bomo tudi vas tako dolgo, da boste popolnoma zmazani! Koprska razstava in Garibaldi. — „Slovenec" priobčuje članek, v katerem dokazuje, kako izgleda patrijotizem avstrijskih Italijanov na koprski razstavi. „Slovenec" je hud, ker se ne nahaja v razstavi nikaka cesarjeva slika, pač pa, da se r&haja tam slika — Josipa Garibaldija. Temu nasproti smo v položaju, stvar s to Garlbaldijevo sliko pojasniti v toliko, da je bil res razstavljen nek Garibaldijev kip, a so potem skrili v — stranišče« Obli"^ij eno i je bilo o tej zadevi obširno "poročilo iz Kopra od strani prijatelja, ki je dobro poučen o misterijah famozne koprske razstave. Ker pa tega poročila dosedaj še nismo prejeli, opominjamo svojega koprskega' prijatelja, naj spolni svojo obljubo in nam sporoči celi žalostni historijat omenjenega Gari-baldijevega kipa v koperski razstavi. Italijansko junaštvo. Svoječasno smo javili, da se je v Poreču naselil odvetnik in deželni odbornik, g. dr. Ivan Zuccon. Vzel je iz Pule seboj tudi tablo, ki je naznanjala njegovo odvetniško pisarno ter jo je pribil nad vratmi dotične hiše v Poreču. V noči 22. do 23. julija t. 1. pa je sirota tabla doživela naskok od strani zlate mladine po-reške in danes visi — razbita in pobita v spomin velikega junaštva. Poškodovani odvetnik je uaznanil stvar občinskemu glavarstvu .kakor mestno-policij-ski oblasti in tudi c. k. okrajnemu sodišču, da se ustanovi škoda in poiščejo „junaki". — Tabla je imela nadpis: „Odvjetnik dr. I. Zuccon — Avvocato". Vsekakor značilno v času kompromisnih pogajanj med Italijani in S I o v a n i v Istri! Na adreso c. k. žel. ravnateljstva v Trstu. Železničarji od Tr^ta pa do postaje Herpelje-Kozina imajo skrajno težko službo. Posebno čuvaji morejo že ob en četrt na pet v službo, da pregledajejo progo; zvečer pa morajo čakati zadnjega vlaka še po deseti uri. Ubogi čuvaj se mora po zimi na vse zgodaj boriti z burjo, poletu pa pre-pekati po solncu. Vrhutega se pa zahtevajo od čuvaja tudi taka dela, ki njega že po pisati brez čaja . . . Čaj je edino, kar me krepi na delu. V svoji sobi je odložil suknjo, telovnik in čevlje. Potem je dal svojemu obrazu nek posebno resen izraz ter šel k pisalni mizi. Tu ni bilo nič slučajnega, nepotrebnega, temveč vsaka stvar je vsebovala karakter premišljenosti in strogega reda. Bile so slike velikih pisateljev, kup rokopisov, zvezek Bjelivskega z odprto stranico, časopisi neredno zloženi, ali tako, da se je takoj zapazilo na njih mesto, označeno z modrim ali rudečim svinčnikom, škudelica za pesek in par ospičenih svinčnikov ter starih in novih peres. Krasnuhin je s zaprtimi očmi mislil, kaj naj bi pisal. Slišal je, kako je vdarjala žena s pe-ami svojih nočnih čevljev ob pod ter lomila treske za samovar. Gotovo ni bila še popolnoma vzdram-jena in ni videla dobro, ker je prevrgla samovar in nož z mize. Kmalu zatem je 5ilo čuti šumenje samovara in cvrenje pečenega mesa. Žena ni prenehala z lomljenjem tresk, vdarjanjem z vraticami in žven-ketanjem z vilicami. Ijejo. Imeli smo že pomočnike, ki pa so biti pred nedolgim časom odvzeti. Zaradi tega prosimo na tem mestu c. kr. ravnateljstvo, da nam vsaj toliko olajša službo, da se bomo mogli zadostno odpočiti. Več železničarjev. ČeSki list o koperski razstavi. — „Čas" glasilo čeških realistov, t. j. stranke dr. Masaryka, tedaj najzmernejše češke stranke, prinaša o Koprski razstavi podlistek, v katerem pravi, da nI mogel umeti, zakaj se Hrvati in Slovenci Istre niso vde-ležili razstave, a mu je sedaj, ko je isto videl, popolnoma jasno. „Časov" podlistkar navaja statistične podatke o prebivalstvu Istre in pravi, da kljubu ogromni večini slovanskega prebivalstva dežele ni opazil v celi razstavi niti enega slovanskega napisa. Razstava da ni istrska deželna, ampak razstava istrskih Italijanov. O vrednosti razstave pa dokazuje najbolje to, da pravi „Časov" sotrudnik, da mu je bilo žal za Krono, ki jo je plačal za vstopnino. Slovenci iz mesta in okolice I Vsled nepričakovanih zaprek preložil se je izlet določan dne 14. avgusta v Puli na 7. avgusta t. I. — Odbor se je trudil na vse mogoče načine in pri vseh paroplovnih družbah v Trstu, da bi dobil parnik, kateri bi popolnoma odgovarjal namenjemu izletu in kateri bi ugodil vsem izletnikom. Posrečilo nam se je vendar dobiti lepi in elegantni električno razsvetljen osebni parnik „Austro-Americane" — „Argen-tina". In to je bil glavni Vzrok, da smo preložili izlet na 7. avgusta. Naznanja se slavnemu občinstvu, da odhod iz Trsta bode ob 5. uri zjutraj. Vozna cena tje in nazaj z veselico vred stane K 3*60. Na-tanjčnejše poročilo se bode priobčilo v }u-tršnji številki, Naprošena so vsa društva, ki so bih* povabljena, da nam naznanijo do 4. avgusta njih eventuelno vdeležbo. Odbor. Odbor gostilne NDO ima danes ob 8.' uri zvečer zelo važno sejo. Na dnevnem redu je med drugim poročilo nadzorništva. Odborniki in nadzorniki so torej nujno vabljeni. Tajnik. Društvo za ribogojstvo na morju h0 imelo dne 30. ob 11. uri predpoludne v redutni dvorani gledališča v Kopru svoj občni zbor z dnevnim redom : Čitanje zapisnika prejšnjega občnega zbora; letno poročilo s tozadevno razpravo; proračun za leto 1910; volitev predsednika; volitev dveh pregledovalcev računov ; priobčenja ; slučajnosti. — Parnik s tržaškimi udeleženci odide iz Trsta dne 30. julija ob 9.30 uri predpol. Razpis natečaja. — V šolskem letu 1910—1911 podelita se dva državna štipendija, vsaki v znesku letnih K 500 (petsto kron) in sicer za dobo redno zvršenih Študij, dvema mladeničema, rojenima in pristojnima na Primorsko, ki se obvežeta, da se po dovršeni višji šoli za sadjarstvo in vinogradništvo v Klosterneuburgu ali poljedelske šole „Francisco Josephinum* v Modlingu ter temu sledečem praktičnem službovanju pri kmetijstvu posvetila najmanje za pet let službi potovalnega učitelja za kmetijstvo na Primorskem. Prosilnici za enega teh štipendij naj uložijo svoje prošnje naslovljene na ces. kr. ministerstvo za poljedeljstvo najkasneje do 15. avgusta t. 1. na c. kr. namestništvo v Trstu ter opremijo iste s sledečimi prilogami : 1. krstni list; 2. dokaz pristojnosti k eni primorskih občin (domovinski list) ; 3. spričevalo z dobrim vspehom dovršenega 4. razreda gimnazije ali realke ; 4. spričevalo, izdano od uradnega zdravnika o telesnem zdravstvenem stanju ; 5. izjavo, kateri gori navedenih učnih zavodov želijo obiskovati; 6. Obvezna izjava prosilcev, oziroma njih starišev ali zakonitih varuhov, da se Krasnukin se je stresel nenadno, spla-šeno odprl oči in začel duhati zrak. Moj Bog! Dim ? je vskliknil naenkrat, — dim? Ta neznosna žena, me hoče umoriti na vsak način. Nemožno mi je v miru delati. In stopil je v kuhinjo ter se tam prav dramatično oglasil. Kmalu zatem mu je prinesla žena, previdno stopajoč, čašo čaja. Sedel je kakor prej, mirno s zatisnjenimi očmi. ter nagnjen nazaj; popolnoma, zamišljen v svoj članek. Ni se premaknil — kvečjemu, da se je potrkal vsakotoliko s prsti po čelu. Delal se je, kakor da bi žene sploh ne opazil . . . Na obrazu je imel še vedno one resne poteze. Kakor kako dekletce se je zibal koketno na stolu, nagibal se, zvijal se . . . si vihal brke ter vrgel noge pod mizo. Prav tako kakor bi ga kaj bolelo. Potem se je zopet naslonil v naslonjač ter povesil trepalnice . . . Naenkrat se je zopet dvignil, zagrabil za pero s takim izrazom na licu kakor bi podpisoval smrtno obsodbo . . . Zvrše-val je. (Zvršetek pride.) v T*stu, dne 26. julija 191% >EDIKOSTc gt. 206. Sbma .j man učite-č da bi državne morem torej to trgo-n Slovencem iz mesta po redno dovršenih študijah ter po sledeči kmetijski praksi posveti n? za dobo pet let službi potovalnega lia za kmetijstvo na Primorskem, n' pa s tem dobil kako pravico do službe. Svoji k svojim! Prejeli sme šel sem bil v prodajalno gosp Cvenkelna v Trstu na Corso št. 32 in kup a ^ Uo buk, palico, naramnice in kra vate v t prodajalni strežejo tudi z drof predmeti, da-si je prav za prav prodaj *na {lohvko? Dolžnost mi je, da povem, da sem bn strežen v svojo popolno za dovoljnost toliko glede kakovosti kupljenih predmetov, kolikor tudi glede cen. Odkar nosim nar? jmnice> nisera ime tako trpežnih, kakor SQ te fcUpijene p^ g Cvenkelu. Z mirno vestjo vin© priporočati vser in dežele. . 7 Kakor pa je, /alibog, v navado v nas Slovencih, da s- lI10 nekako nezaupni do Tsakega domačef podjetja, tako je tudi z našim gospodor d Cvenkelnom: pre malo ga podpiramo. & Jina trgovina v tej stroki in vendar naši JjT jdje podpirajo rajši tujerodce, ki so itak ž' e dovolj podpirani od lastnih sorojakov. T7 i ljudje imajo potemtakem dvojno korist gosp odarsko in narodno. Gospodarsko, ker Vim polnijo žepe tudi našinci, a narodno, ker z dobičkom podpirajo svoja narodna stremljenja, naperjena proti nam! Kdo bo mor«!« prigovarjal, da ni toliko izbere kakor ^god. Kaka logika je v takem Izgovoru ? Jaz pa menim, da ravno zato moramo podpirali svojca, da bo mogel širiti svojo zal^-g0 \ Le ma'^ agitacije in priporočila, pa bi zado*Aovalo, saj imamo toliko društev in Tudi prav močnih. Pomislimo le, kolika škoda, pa tudi sramota bi bila za našo stvar, ako bodo morali našinci opuščati svoje trgovine. Potem bi zašli zopet v popolno odvisnost od drugorodcev, ki bi naš denar porabljali za naše preganjanje. Skrbimo, da se to ne bo godilo več ! Češka gostilna v Trstu. — Gostilna „Alla Meridionale" na vogalu ulic Boccacio in Belvedere je prešla v last brata Ceha V. A. Bosaka, bivšega glavnega natakarja v -^tavraciji „Balkan". Gospod Bosak je že Dridobu v kratkem času IeP° števil° stalnih CenCv> Hrvatov in Slovencev. — to PtQVQ slovansko gostilno teh vedij gospodarji dolžnost, te številke napraviti razločno nad uhodom vsakega posamičnega hišnega dela. (Zvršetek pride). Izjava. Ko so se v nedeljo zvečer gostov: Priporočamo posebno radi izvrstne kuhinje, osobito onim našim uradnikom, ki so bili dosedaj raztreseni po raznih tujih lokalih. Za odmero najemn^rine davku pod-vTŽenih poslopij in 5 odstot. davka dohodnine začasno £avka prostih novih hiš : a) v mestnih okrajih : V (Barriera ▼ecchra), VI (Sv. Jakub) in v davčni občini : Kjadin, Ćarbola zgornja in Sv. Marija Magdalena zgornja za leti 1911 in 1912 v smislu zak. 12. julija 1896 drž. zak. štev. 120; in b) v davčnih občinah : Sv, Marija Magdalena Spodnja Rocol in Škedenj', samo za leto 1911 v smislu zakona 9. februarja 1882 državnega zakona štev. 17 in sicer le od t najem danih poslopij, naj se oddajo najemninske napovedi pri tukajšnem c kr. davčnemu upravništvu Trst II. (Corso 37) i. nadstropje soba štev. 8 naj dalje do Gorica ad a avgusta 1910, ad b septembra 1910. Posestniki hiš pod b), ki imajo 6 ali nanje za najemnike določenih prostorov, oddajo lahko svoje napovedi pismeno ali ustmeno pri krajnih predstojnikih (Capi di- stretto). Najemninske napovedi naj se sestavljajo iako-le : 1. Na naslovni strani naj stoje hišne številke, ime hišnega lastnika, solastnikov in eventuelno ime pooblaščenega oskrbnika. Tiskovine za najemninske napovedi se laobijo pri c. kr. finančnem uradu, Piazzeta Ilelia Chiesa Evangelica 2, v pritličju; ena ipola stane 6 stot. Glede najemnine se opozarja, da 1. za hiše pod a) velja za leti 1911 in ■ 912 kakor podlaga za odmero srednja ■ stanovljena najemnina, oziroma vrednost J^rificirane najemnine za najemni leti 1909 1910; in 2. pri hišah, pri katerih se najemnina I aćuje poluletno, se mora napovedati na-fcmnina ad a) za čas od 24. avgusta 1908 (o vštevši 23. avgusta 1909 in do 24. av-l^sta 1909 do vštevši 23. avgusta 1910, ad b) za čas od 24. avg. 1909 do všteta 23. avgusta 1910 ; pri hišah pa, pri katerih se najem-? plačuje v mesečnih ali še v krajin otrokih, se mora napovedati najem-na; ad a) za leti 1909 in 1910, ad b) za leto 1910. 2. v krajepisnem delu najemninskih Kovin se imajo vsi hišni prostori natanko pisati kakor so v resnici. 3. Vsako stanovanje v hiši, vsak po- el oddani del, n. pr. prodajalnica, shram- j ponudbe, tudi pismene in brzojavne po* mora nositi svojo posebno številko, ter j slati je na gornji naslov, jo glasom § 10. pouka za hišne lastnike stavi in predloženji najemninskih napo- i i vračali ljubljanski in drugi socialno-demo-kratični izletniki po ulici Ghega in Cellini na južni kolodvor, da se odpeljejo s posebnim vlakom, se je zgodilo, da so nekateri opiti prenapeteži pospremili izletnike z žvižgi. Eden teh žvižgarjev jo fe tudi pošteno izkupil. Z ozirom na to, da je v bližini gostilna članov NDO. in bi se moglo posumnjati, da so z žvižganjem hoteli izzivati člani NDO, izjavljamo, da smo se natančno informirali o stvari in moremo konstatirati, da so v gostilni NDO odločno obsojali ono izzivanje, kakor tudi nastop onih segretih mladičev, ki so s klici „živela N. D. O.* na kolodvoru skužali izzivati socialno-de mokratične izletnike. Izjavljamo torej, da z vso strogostjo obsojamo tako nesmiselno, pametnega, resnega delavca-moža nevredno, ali da rabimo 3ravi izraz: pobalinsko ravnanje, ki more edinole Škodovati naši dobri stvari. Izjavljamo, da bo NDO slej ko prej znala varovati svoj ugled, v slučaju, ako bi cak njen član — za ljudi, ki niso člani N. D. O., seveda NDO odklanja vsako odgovornost — storil kak tak neopravičen čin, s skrajno odločnostjo izvajala proti njemu posledice, ki jih za take slučaje določajo pravila NDO. V Trstu, dne 25. julija 1910. Strokovno tajništvo Nar. del. o r g. Tržaška mala kronika. Izseljenci na povratku. Po 26-dnevni vožnji je včeraj zjutraj priplul iz Buenos-Airesa parnik Austro-Amerikane „ Laura", ki je izkrcal v Trstu 125 pasažirjev, od katerih je bilo 75 izseljencev, ki se vračajo v svojo domovino. Včeraj zjutraj je tudi po 17-dnevni vožnji iz New-Jorka priplul v Trst parnik Cunard-Line „Carpathia" ki je izkrcal veliko število izseljencev. Zblaznel vojak. Josipu Reja, vojaku 97. pešpolka v rojanski vojašnici, se je predsinočnjem hipno zmešalo in je začel uganjati v vojašnici razne izgrede. Morali so poklicati Trevesa, ki je nesrečneža spravil v vojaško bolnišnico. Dva čedna brata. Redar je predsinočnjem pozval k miru nekega človeka, ki je tul£\ po ul. Lazaretto. Bil je ta 21-letni S'ime Trontsnik iz Špitala. Temu pozivu je sledil drzen odgovor, na kar je bil razsajač j aretiran. Tedaj pa je posegel vmes brat Trontsnika, železniški sprevodnik, ki je hotel strgati brat* iz redanevih rok, Qbz sta potem prespala noč v notelu v ui. Tigor. Posledice vzgoje tržaške mularije. Štiriletni Emil Škrl, stan. v ulici Ponzanino štev. 11 je včeraj popolne prišel iz otroškega vrtca v ulici Antenorei in je bil namenjen domov. Na ulici ga je srečal nek 10-letni dečk. Le-ta je malega Škrla vrgel ob tla, ga suval in pretepal tako, da mu je provzročil več težkih poškodb na spodnjem telesu. V zelo opasnem stanju so potem Emila prenesli v bolnišnico, kjer ga bodo morali bržkone operirati. Surov hotelier. Gvido Fiori, star 25 let, doma iz St. Vito Cadore (Italia), pleskar. stanujoč v ul. Barriera vecchia št. 14 je bil včeraj v Portorose. Okolu 2. ure po-polunoči je v družbi drugih prijateljev prišel v tamošnji Hotel Central, ki mu je lastnik neki Tamaro. Tu je proti plačilu prosil, naj mu prinesejo vrček piva. Hotelier Tamaro mu je pa rekel, da zanj nima piva, češ, da je „farabutto" ter je istočasno s pestjo tako silno udaril Fiorija po obrazu, da je le temu skočilo ven desno oko. Fiori je iskal pomoči pri zdravnikih v Porterose, a nobeden mu ni hotel pomagati. Včeraj zjutraj je prišel v Trst in se podal na rešilno postajo „Igeo", kjer so mu nudili prvo pomoč. — Sinoči je pa šel v mestno bolnišnico. Fiori je dogodek ovadil orožnikom. Roparski napad? Peter Uliana, star 67 let, stanujoč v zagati S. Giustina 2, godec je včeraj popoludne godil v raznih krčmah na Prošeku in Kontovelju. Sinoči, ko je vračal domov, so ga še neznane osebe pod Kontoveljem napadle, mu vzele 21 K in harmoniko, ter potem še naklestille Aretiranih je bilo že 5 oseb, ki so na sumu, da so napad izvršile. Uliana, se je prišedši v Trst podal na zdravniško postajo, kjer je dobil prvo pomoč. Dva regnlkolska dezerterja. Predvčeraj. njem popoludne sta bila aretirana Josip Santagello in Vincenc Raimondi, dešia malo prej iz Tržiča. Na policiji sta izja- Mnenje gospođa dr. G. Foscolo ravnatelja Italijanske bolnišnice v Soluna. G. J. SBRRA VALLO Trst. Rad ustrežem Vaši želji, da poročam o Vašem izdelku SERRA-VALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di Chlna Ferruginoso Serravallo) in izjavljam, da sem ga preizkušal z uspehom v slučajih malokrvnosti, breztečnosti itd. SOLUN; 26. maja 1909. Dr. FOSCOLO. mik! Kinematograf BELVEDERE | <$> TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od torka 26. do četrtka 28. julija. 1) DOGODKI ZADNJEGA TEDNA PATHE FRERES V PARIZU, resnična dogodba. 2) 0RLAND0 FURI0S0, historična drama. 3) DRAGOCENI KLOBUK, zelo komično. V&SST NB. V petek dne 29. julija velika komična predstava. Anstrijanslo parobrodarsko društvo na dionice : „DALMATIA" : VOZHI BED veljaven od 16. julija 1910 do nove odredbe. Pro^a TB8T-KETKOVIĆ A Odhod iz Trata v ponedeljek ob 5. uri popoludne. Dohod v Tret v Boboto ob 6. uri zjutraj. Proga TRST-METKOVIĆ B Odhod iz Trata v četrtek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trat v sredo ob 6. uri zjutraj. Prosa TRST-METKOVIĆ C Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoludne-Dohod v Trat v četrtek ob 6. uri zjutraj. Proga T&ST-KORCTJIaA. Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trst v ponedeljek ob 6. uri zjutraj. MIHAEL ZADNIK Trst ulica Sorgente štev. 2 kupi vole, ovce in ovne ter kože istih. 9 TRŽAŠKI SLOVAKI ^SSS fr Nov način razsvetljave Brez napeljave. Največji prihranek. - Svi-tloba stotih sveč s troškom 11/9 st. na uro. Ceinkk za luč „TI T U S" zastonj. Gaspari & Michelich TRST, ULICA FELICE VENEZIAN 15-16 TELEFON štev. 24-19 po raznih opravliib, imajo najlepše in naj pri-inernejše zbirališče v dobropoznanl -- :: kavarni Universo ki Be nahaja na trgu pred „Narodn. domom St. 1, upiav nasproti restavracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave ua razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laški Časniki in vs'j boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC • S »n- II "I m* K Odda sb St. 49, II. Več pri vratarju meblovana Boba in mala sobica, lepi in svetli, za 2-t. august. Ui. Fanieto "1 VARZ 1 F" FRIDERIK SCHWARZ Trst, Via Valdirivo št. 3, Trst Zastopnik : znanih ; mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABATKA ■■■■ Prul parni mlin Bćkćscsaba Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo. Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238 Zaloga koks Majoen Miloš mizar - Trst - ulica Leo Štev. 2 pripero&t stavnemu ob^iasiv:; svojo mizarnico. Izdelajo vsakovrstno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO r Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica ■■■■ SS* p PAVEL ViSINTiNI fer rad, Stan- Trst. ul. Glosue Cnrduccl 31. FtllJ&Uca ul. S. Seb&sttano 8. dard od I BO kron naprefa Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična delavnica Hitra postrežba Cere zmerne. Velika iz bera moških in ženskih čevlje?. - Poprave se izvrSujejo točno in solidno POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO W PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - V»A MALCANTON - TRST Gius. Waldner Cene zmerne. Telefon 1395 TRST - UlICO Medlo 3 - TRST VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KOROŠKE Bogat izbor vsakovrst. obložkov Prodaja lesa za vrtanje. Velik tel Stran IV »EDINOST« št 205. V Trstu, 26. julija 1910 vila, da sta dezertirala od 12. polka lan-cirjev, ki je nastanjen v Palmanovi. Pokazala sta listino c. kr. okrajnega glavar-;-tva v Gradiški, ki potrjuje njuno iziavo in jima dovoljuje bivati v Avstriji. Zato to ju izpustili na svobodo. Poskusan ssmcmor 13 letne deklice. 13 letna Ida Vidotto, stanujoča v ulici S. Francesco d'Assisi St. 28 je spila minulo s>oboto preko en liter bencina v samomorilen namen. Zdravnik jej je izpral želodec. Razlog po&kušanega s&momora ni znan. Koledar in vreme. — Danes: Ana mati M. D. — Jutri: Pantaleon muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+■ 25° Cels. — Vreme včeraj: deloma oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte Društveno vesti« Pevsko društvo „Zastava" v Lon-jerju je vsled izleta NDO v Pulo, ki se vrši dne 7. avgusta, preložilo svojo določeno razvitje zastave na 14. avgusta t. 1. — Toliko na znanje. Tržaška gicdaSišda. MINERVA. — Danes zvečer premijera Verdi-jeve opere „1 due Foscari44. DAROVI. — Za podr. na Opčinah. Ker se ni mogel udeležiti veselice goriških abiturijentk, daruje učitelj Viktor Sosič 2 K za opensko podružnico dr. Cir. in Met. 3 K 70 stot. se je nabralo na zdravje novorojene Ivanke v družini Hrovatin-Bizjak na Opčinah z geslom : Zeleč „Slovencu" mnogo sreče V Članku „Cirilmetodarija" V odgovor, da bi svote veće Slovenija družbi podarila. — Ob priliki poroke g.ce Milke Logar nabrali med gosti 7 K. — Srčna hvala vsem darovalcem. — Za „primorski paviljon * v Ljubljani je podaril g. hotelir Kogl 40 butilk finega vina. Lepa in srčna hvala. (To je pomotoma neobjavljeno ostalo, kar naj g. Kogl. oprosti). — Adelka Košir, ker je dovršila s prav dobrim vspehom abiturijentni tečaj trgovske akademije na Dunaju in Josip Košir, inženir, darujeta 10 K za novo šolo. Denar hrani uprava. Vesti iz Goriške. Elementarna katastrofa. — Iz Križa-Ceste: Pošiljam vam prežalostno poročilo. Danes, dne "24. t. m. med 4. in pol in 5. uro zjutraj se je vsula tu uprav grozna t0ča — pri Plačah kakor jajca, pri Križu pa kakor orehi. Še opoludne sem jo videl strjeno v enem kosu teže 4—5 kig. Najhuje so prizadete vasi Plače, Sv. Križ, Cesta, Sv. Tomaž in okolica Lokavca. Popolnoma je uničen ves pridelek. Obupno ljudstvo kar joče, ker s strahom gleda v bodočnost. Vesti iz Istre. Iz koprske razstave. Iz Kopra nam poročajo: Sedaj se vrše v razstavi nekake internacionalne rokoborbe, za katere se kaže še precej zanimanja med občinstvom. Razpisani sta tudi dve nagradi po 2000 in 1000 kron. Ti nagradi pa obstojita po izjavi nekega člana razstavnega odbora le na papirju, da bi se dokazalo ljudem, da cela stvar ni le „kšeft". Enkrat so bili določili, da zaprejo razstavo že dne 1. avgusta, ker imajo preveliko zgubo. Pozneje pa so se premislili. Da bi se ljudstvo potolažilo, se je začelo govoriti, da plača deficit nek tržaški bogataš. Da tega dobrega strica, ki bi plačal deficit, ni, je samo ob sebi umevno. Gospodom dela za to bržkone nemalo skrb, kje vzeti denar za poplačilo izgube. Istrski Italijan! so postali pametni. Iz Kopra nam poročajo, da so od takrat, ko je „Edinost" pisala o znanih irreden-tističnih demonstracijah v Kopru, postali istrski Italijani mnogo previdneji. Predmi-nulo nedeljo, dne 17. t. m. je obiskalo razstavo okoli 200 Bujanov, ki so, kakor znano, med hudimi, najhujši neodrešenci. A celi dan ni bilo čuti nobenega irredentističnega klica. Omejili so se Koprčani na klice: „Evviva Buje italiana" in Bujani na klice: rEvviva Capodistria italiana". Kakor se vidi, je vendar-Ie pomagala „žavba" v „Edinosti" in „Slovencu". To pa dokazuje najbolje, da je bilo ono, kar smo pisali, resnica. In to smo hoteli pribiti. Požar. Iz Doline dne 25. t. m. Danes ob 8. uri zjutraj je pogorelo posestvo Ivana Kocjana. Škode približno 850 K. Pogorelec je bil zavarovan za 600 K. — Naravnost vzgledna je bila požrtvovalnost ljudstva, kateri se je zahvaliti, da se je požar omejil. Druge slovenske dežele Strašno neurje v Mokronogu in v okolici. Z Mokronoga poročajo: Minuli torek zvečer je pobila toča in sklestila vinograde v Brezovici, Malkovcu in Bojniku. Vzela je skoraj vse. V sredo je pa hotela voda vzeti Mokronog. Okoli 4. ure popoludne se je vlilo in bilo neprenehoma tri ure, kakor iz škafa. V trgu je nastopila voda, šla v hiše, kov-čeke in postelje, vse je plavalo. Po spodnjem delu trga so se vozili v zabojih; eden je rešil prešiče na peč in čakal tamkaj, da so ga rešili. Po okolici je razdejano strašno. Njive so zasute, na eni sami so nagrebli do 30 voz gramoza, pota razrita do 1 m globoko. V gorah je pogled grozen. Veliko vinogradov se je utrgalo, drviio v doline in pokončalo ter zasulo vse. Nekateri imajo 5000 K škode. Na nekaterih krajih je prišel cel vinograd v dolino in pripeljal s sedoj še velik del med potjo zajete hoste. Pod Logom je vzelo 3 prešiče in do 30 voz drv. Najstarejši ljudje ne pomnijo kaj tacega. Na Gori je treščilo v veliko lipo ter kmalu ubilo dva človeka, ki sta vedrila. Letina bo slaba. Vina nič, krompir ie slab in gnjil, drugo je pokončal črv. Gospodarstvo. x Žival, ki je polna uši, odrgni z ribjim oljem in speri jo potem po treh dneh z mlačno vodo in milom ter jo odrgni s ščetjo. Steljo, ki je bila prej v hlevu, odstrani in sežgi ter stajo dobro osnaži. x Krta preženeš najlažje, če mu vtakneš v krtine ali luknje s petrolejem na-pojene cunje. — Ker mu je duh zopern, vbeži. — x Dobro in trdno malto za vlažne stene dobiš, ako zmešaš 1 del vgasenega apna, 3 dele cementa in 6 do 12 delov peska. Orlflio CQ meblovana soba ol S. A nastanio UUucl SC Št. 20, Pritličje na levo. 102' HriHa C P v naiem Hieblirana .soba z dvema UUUCt OC posteljama in hraro v ul. Giovsnni Boccacrio 16, I. nad 1052 prQ(Ja gg Šivalni stroj za Šivilje. Oglasiti se St. 18. je pri vratarju v ulici Galatti 950 llrPrPCl zmožnega deželnih jezikov. bi-ajoČega UtCllld v mestu, išče A n t. J e r k i Č, foto graf, Trst, via delle Foate 10. 1171 Prva in edina pi3arni V «*/ r 5 JDaja nasvete in informacije o vsem v ^/tar se tiče novačenja in voj. službe.' os /izdeluje in odpošilja vs^ko vrsto pio-fc5/5enj vojaSk. značaja — oprofčenje od\ /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pio-\* ^ /stovoljLtvo, ženitbe, dosezanje zakonitim 'iS /ugodnosti glede prezenčne službe vapre-i ^ (jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastoijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih — Reševanje hitro in točno — Uradno uro : Ob delavni-fkih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoi. rOb nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud imuni Prva in edina pisanta v vojaški stvari, koncs3ijonira-r.a od c fcr. namestništva UUIBUBI iniHim UUH&lUBl iBiiuinsn u&ucuuu TRCT, ul I Cavana 2 m ivv blBgajničarka, zmožna slovenskega, ita- ISCB S" lijanskrga in nemškega jezika. Pred-staviti se je rri tvrdki Jakob Klemene, ulica San Antonio št^v. 1. ___ FEHARNA M SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE , Prodaja svežega kruhn 4-fcrat sa dan. - Ppsirežaa točna i* na dom V najem se odda iS dvanajstih murvah. Več pove Pečenko, al.ca Mi-ramar štev. 1. '—* v?! sv*. ot. ^ramra i rarc: r vtt ssiwr-i rjrvv. * ^ B Gospodična Slovenka ^ZZ Skega jezika, a p samišito prakt-o in z lepo pisavo, Želi vstopiti stalno v kako trgovino kot komptoari-suoja ali najraie kot b 1 a g a j n i Č a r k a. Ponudbe pod „Spietca" na Inser odi. Edinosti._10-J Clonnuonia z Tli*B4 li 12. & i, !fi 54 5. iS 55i tis i iS Pil H>*1 m -i |l % 12GS; RGSSŠka mM TEMPEL, RADENSKI GIZELIN VRELEC. Najboljši min. vodi ---ZASTOPNIK:--- LACKO KRIZ, PULA |VV gostilničarja s kavcijo. Dobri pogo',i.! fSGC 5o Obrniti se je na Collarsich, kavarna i Corso 9—11.3—6. 9000 Odlikovana delavnica in zaloga sedio^ja in potnih predmetom jI FRIDERIK H E RT AU S, TRST, ulica Stadion štev. 10. Na obroke! Velike IzUera sessr Na obroke! [zgotovljen, oblek za gospode in manuf. blaga ^^^^^ po Jako zmernih cenah ; JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, IL n. M r/ Ir IVW A || kinematograf ria" Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA: L mesto30vin., otroci in ?ojaii 20 vin.II. mssto 20 Tin, otroci iivolaM 10v. \(r t Na Opčinah! Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd. M zastopstvo Mm PostoIm Podjetja iz Trsta, Corso 49 Sprejema naročila pogrebov itd. Itd. JOSIP MBZEK, Optine It 170. CAHTI JUGOSLAV! W. Kušarja H se dobivaio v Slovanski knjigarni in trgovini papirja" JOSIP G0RENIEC. Trst, u. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3 lično v platno vezana K 4. ■B | ■ • V V Zemljišče f-e proda TU) Fežnjev 70 Icron sežpnj, 100 n^etrov od morja, tfr male parcelp. cene zme-ne. Pojasnila pri S/ 31ariji Magdaleni zgornji, gostilna pri ..Tirolcu*. 1197 ANTON REPENSEK tnjlgovoa v Tratn, vla Caoilia 9 priporoča slavnemu občinstva svsjo moderno urejeno delavnico, v kateri se :rvr^ujejo t^h v t.» stroko »»padajoč« deJa točno !n p« imomih conah. ^ SVOJI K SVOJIM ! = Zdravljenje: krvi Čaj „Tiscčernl cvet - (MilSefiori) Čisti Ttrl ter je izvrstno nretli-tvo preti onim ahifajita če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebijanju io hemeroidam. Jfnlen omot za ziira»ljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE IftORI" Trst (mestna hiša> Telefon 377 PoStae požiljatve se izvršujejo takoj iu franko, ako se Jopailje Kron 1*1«. G. Trs!, raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina intfch s A. Boschln Via Rossettl 5, Telefon 133. rim. IV. CARLO 8TRUKEL prodajalnica drobnarij in Igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije iz csaja, ?oiac torb« Ovratnice, dsžli In iBlic«. Specijaliteta : Potrebščine hribolszce. UMETNI ZOBJE Plombiranje lobov Izdiranje zobov brez SS vsake bolečine Dr.J.Čermak l V. Tuscher • zobozdravnik : || kcncesij. zobni tehnik - TRST - ulica della Cazarms. žt. 1 3, II. n. "t-' Hočete se prepričate ^ obiščite velika skladišča a l Ponte det^rFabra 2 ul. PosIb (vogal T'j rr en te) Alia citti tli Londr« v iibor isa;otcvljeaih oblek ra mofike deć£i v *c nzni za otroke. ^ovrSniki, močne kakor tudi zoih paietotov. Obleko za denr. iu delo. Delavske -ilp eir. TirolBta leden. Nepremoeijlvi pla5či (pnstni '.i 'Jelki) Speoljallteta: blago ta- in inozemskih to-tam izgotovljajo Be oblek3 po meri po najnovejSi a,odi, točno, solidno m elegantno po nlrkih cenah Nova: trgovina z stekienmo in : kuhinjskimi potrebščinami. Lončevina in porcelana po kartelnih cenah. D.MRRCOVICM Via Malcaiiton št. 15.