3 Si.mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si Poltika Juršinci • Svetnika protestno zapustila sejo O Strani 4 in 5 Podravje Haloze • Borlski plaz ostaja brez rešitve O Stran 9 Kronika Hajdina • Ko je na delu srčnost, niso potrebne besede Z> Stran 24 Ptuj, torek, 16. decembra 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1, V nbra 2014 # # /II «št. 97 i » m f lo tajerski IMATE DOLGOVE? JIH NE MORETE PLAČATI? Uredimo vam odpust vaših dolgov, v okviru postopka osebnega stečaja 031 379 073 www.pravnapisamasimeonov.com Podravje • Družba Radio-Tednik za iskrice v očeh vseh ljudi Podravje Slovenija • Tatovi najpogosteje kradejo volkswagne O Stran 8 December naj b mo^Bmi iiaii J trn p za vse "¡rtiUíi« •njjt&kji. tjU* V okviru decembrskega projekta Dobra dela Radia Ptuj s partnerji za lepe praznične dni bo dobrodelna stojnica s koledarji za dober namen v Q-centru odprta še v soboto, 20. in 27. O Stran 11 decembra. Zbrani denar bomo namenili za nakup prehrambnih paketov za pomoči potrebne družine. Razdelili jih bomo s pomočjo Centra za socialno delo Ptuj. Nogomet • Završko pomanjkanje napadalcev Foto: Črtomir Goznik Rokomet • Lokalni obračun Gorišnici O Stran 12 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si 1 ni vzdrzala, W ^ L naslednji teden Zakaj je razveljavljen razpis za zaposlitve v Domu upokojencev S Strani 2 in 3 ■S PARADA 2014 V ŽIVO ■ športna dvorana O.Š. Ljudski vrt na Ptuju! V PETEK, 26. decembra, ob 16. uri PARADO VODITA: Danica Godec In Luka Huzjan riAOER ¡flSiiio Predprodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj, center Jager Ptuj In Center Jager Goittnlca Nastopili bodo: MODRIJANI Ans. NEMIR KATRCA PRIMORSKI FANTJE VESELI SVATJE Ans. EKART DINAMIKA VIKEND OGNJENI MUZIKANTI Ans. STRK NEJC KASTELIC ANITA KRALJ POP'N DEKL TANJA ŽAGAR SPEV Ans. DONAČKA MARKO VOZELJ & MOJSTRI ATOMIK HARMONIK ZLATIH 6 DEJAN VUNJAK Pevka ELA GADI POSKOČNI MUZIKANTI RUDI ŠANTL Ans. UNIKAT Tr|je najboljši izvajalci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi In se veselijo Luka In Pepl In Se kakino PRESENEČENJE! Oiganizatoija: Radio Tednik Ptuj d.o.o. In Mega marketing d.o.o. 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 16. decembra 2014 Ptuj • O razpisu za 62 delovnih mest v domu upokojencev Prijavilo se je več kot 1.400 kandidatov 27. novembra je bilo na spletni strani Zavoda za zaposlovanje objavljenih 62 prostih delovnih mest v Domu upokojencev (DU) Ptuj. Rok za prijavo na razpisana mesta je bil 2. december. Takšna poteza bi bila sicer hvalevredna in 62 novih zaposlitev v našem okolju bi bilo še kako dobrodošlih, če se vse skupaj ne bi odvilo v nekoliko zaostrenih in nenavadnih okoliščinah. Nekdanja direktorica DU Ptuj Kristina Dokl je namreč objavo prostih delovnih mest naročila po tem, ko jo je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak obvestila, da jo z 2. decembrom razrešuje z mesta direktorice zavoda. Ministrica Kopač Mrakova je Doklovo o razrešitvi obvestila v osebnem razgovoru 26. novembra, v Ljubljani, na sedežu ministrstva. Kot pravi sedanja vršilka dolžnosti direktorice v ptujskem domu Jožica Šemnički, naj bi Uvodnik Doklova nato, potem ko je že vedela, da se bo morala posloviti z delovnega mesta, na katerem je bila 25 let, na poti iz Ljubljane po telefonu klicala delavko v ptujski dom in ji narekovala vsebino objave razpisa za 62 prostih delovnih mest. Razpis bodo v začetku leta 2015 ponovili Novo vodstvo zavoda smo povprašali, ali bodo kandidate, ki so se na razpis prijavili, zaposlovali ali ne. »Trenutno je zaposlenih 307 sodelavcev, od tega 294 za nedolo- Blišč in beda decembrskih dni Vsi si želimo biti srečni in zdravi ter da bi imeli na voljo toliko denarja, da bi spodobno preživeli mesec. Žal je gospodarska kriza, ki pri nas še traja in traja, število tistih, ki še živijo človeka vredno življenje, ki lahko preživijo mesec brez zategovanja pasu, močno znižala. Četudi ni natančnih izračunov, koliko jih trpi, je že samo eden trpeči preveč. Vrste pri Rdečem križu in Karitasu se iz dneva v dan podaljšujejo. Kot kaže, odgovornih to že dolgo ne moti več; če bi jih, bi že zdavnaj delali drugače, v korist vseh. Vrstijo se dobrodelne stojnice najrazličnejših organizatorjev, ki zbirajo denar, da bodo stisko ljudi naredili znosnejšo. S svojimi dejanji so sicer v javnosti prepoznani kot dobrotniki, kot družbeno odgovorne skupnosti in posamezniki, na drugi strani pa s tem na neki način prevzemajo del odgovornosti nekoga drugega, ki je zatajil, ker ni zagotovil pogojev za to, da bi ljudje lahko živeli spodobno. Tisti, ki se zatekajo po pomoč, so se že sprijaznili, da nimajo drugega izhoda, vsaj trenutno ne, kot da se postavijo v vrsto, ki jim zagotavlja vsaj minimalno preživetje. Mnogo pa je takih, ki se revščine sramujejo, ki pomoči ne iščejo, ki trpijo za štirimi stenami, skupaj z otroki. Bodo decembrski dobri možje našli pot tudi do njih? Kljub pregovorni dobrodelnosti in srčnosti Slovencev pogosto živimo drug mimo drugega, tudi zaradi sistema samega, ki nas je spremenil v potrošnike brez meja, tekmovalce, nastopače, in ker predvsem moramo imeti več od drugega. Zato je blišč decembrskih dni na eni strani tudi beda, ki razgalja vso pogubnost brezmejnega potrošništva, ko je treba imeti kar največ, četudi marsičesa ne potrebujemo. Bomo v soju blišča zmogli kakšni stvari reči ne in jo podelili s tistimi, ki jim ni dano, da bi lahko napolnili decembrsko praznično košaro, predvsem pa znali pognati kolesje, da bo padel še kakšen nesmisel naše družbe, kot tisti, da je treba ostanke hrane zavreči, ker tako veleva HACCP? Naj december ne bo prazničen samo po darilih, obilju hrane, naj prinese predvsem zdrave ideje za dobro vseh nas. Majda Goznik čen čas in 13 za določen čas. Z več kot 50 sodelavci je nekdanja direktorica med 27. novembrom in 2. decembrom sklenila delovno razmerje za nedoločen čas. Torej v dneh po pogovoru pri ministrici. Trenutno število zaposlenih ne ustreza normativom. 35 delavcev je manj, kot bi jih moralo biti v skladu s kadrovskimi normativi za izvajanje storitve institucionalno varstvo. Po pogovoru z vodji enot in služb ter s predstavniki sveta Doma upokojencev Ptuj sem se odločila, da v okviru tega razpisa kljub temu ne bomo zaposlili nikogar. Za zaposlitev takšnega števila sodelavcev, kot je bilo razpisanih delovnih mest, bi bilo treba pripraviti načrt, ki pa pred objavo razpisa ni bil izdelan. Na razpisanih 62 delovnih mest se je prijavilo več kot 1.400 prosilcev / iskalcev zaposlitve. Vsem se bomo vljudno zahvalili za izkazano pripravljenost delati v DU Ptuj in jim sporočili, da bomo razpis ponovili na začetku leta 2015. Do takrat bomo skupaj z vodji enot ugotovili dejanske potrebe po kadrih. V prvem krogu bomo opravili potrebne strukturne spremembe in ugotovili, katera delovna mesta lahko zasedemo z napredovanji ali premestitvijo že zaposlenih ali z zaposlitvijo tistih, ki imajo pogodbe za določen čas. Načrt zaposlovanja bomo povsem uskladili z veljavnimi kadrovskimi normativi in šele potem razpisali ustrezna prosta delovna mesta,« je po- vedala v. d. direktorice Jožica Šemnički. Zaposlenim tisto, kar jim pripada Dom upokojencev Ptuj ima na zakladniškem in tran-sakcijskem računu več milijonov evrov denarja. Šemnički-jeva o konkretnih zneskih ne želi govoriti, saj želi najprej o tem uradno seznaniti svet zavoda. Ni skrivnost, da je nekdanja direktorica Doklo-va svoje zaposlene finančno precej »stiskala«. Začasno direktorico Šemničkijevo smo zato povprašali, ali se bo morda zaposlenim ta mesec izplačala božičnica in kako bo v prihodnje z izplačili do- datkov, ki jim pripadajo. »Zaposlenim bomo v decembru v okviru zakonskih možnosti iz naslova tržne dejavnosti izplačali tako imenovano bo-žičnico. O dodatkih k plači, ki jih predvideva kolektivna pogodba, se bomo pogovarjali in jih zaposlenim priznali, če so do njih upravičeni. Ali bo to možno urediti tudi za nazaj, bodo odločili organi zavoda, sama sem naravnana predvsem naprej. Vsekakor pa bomo zaposlenim, kot sem javno že povedala, zagotavljali 100 % pravic, ki jim pripadajo v skladu s predpisi, saj bomo le tako lahko zagotavljali stanovalcem vsaj 101 % tistega, kar plačajo. To sem zagotovila tudi zaposlenim na zboru delavcev.« Mojca Zemljarič Maribor, Ptuj • Obsodba Milana Volgemuta na višjem sodišču ni Ponovno sojenje že Mariborsko višje sodišče je razveljavilo sodbo za upokojenega policista Milana Volgemuta, po kateri mu je grozilo 20 let zapora, ker ga je ptujsko okrožno sodišče spoznalo za krivega umora ptujskega gostilničarja Franca Klinca. Tožilstvo obtoženemu umora ni dokazalo z neposrednimi dokazi, temveč le z indici. Zato je sodba padla. »Odločitev Višjega sodišča v Mariboru je po naši oceni pravilna. Ta odločitev temelji na temeljnem postulatu sojenja, to je na odločanju zgolj na podlagi dokazanih dejstev, ne pa morebiti vpliva in pričakovanj javnosti, ki temeljijo na nekorektnih predhodnih informacijah akterjev postopka. Svojo pritožbo smo utemeljevali na izvedenih dokazih v tem kazenskem postopku, ki pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso zadostna podlaga za obsodilno sodbo. Za vsako obsodbo je potrebna gotovost, da je obtoženi očitano dejanje storil, ne pa zgolj verjetnost ali možnost. Splošno znano je, da je obsodilna sodba zoper našo stranko temeljila zgolj na in-dicih in neposrednega dokaza zoper njo ni,« je odločitev višjega sodišča komentiral Volgemutov zagovornik Matic Klemenčič, ki smo ga povprašali, ali pričakuje, da se bo ptujsko okrožno sodišče v drugo izreklo drugače in Volgemuta oprostilo. »Presoja dokazne vrednosti zbranih dokazov (posrednih in neposrednih) je v domeni sodišča, zaradi česar ne moremo in tudi ne smemo napovedovati rezultata ponovnega sojenja. Menimo pa, da razveljavitve-na sodba pritožbenega sodišča v tej fazi postopka sama po sebi nekaj pove.« Ponovno sojenje Milanu Volgemutu za umor podjetnika Klinca se začenja prihodnji ponedeljek, 22. decembra. Kljub odločitvi višjega sodišča, da je sodba zoper Volge-muta razveljavljena, pa le-ta ostaja v priporu. Odvetnik Klemenčič se je sicer zoper takšno odločitev pritožil, a o pritožbi še ni bilo odločeno. Spomnimo. Podjetnika Franca Klinca so 6. decembra lani našli mrtvega v njegovem lokalu. Policisti so za umor osumili svojega nekdanjega kolega, upokojenega Milana Volgemuta. Čeprav o krivdi »Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 20. 11. 2014 razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju zoper osebo, ki jo navajate (Milana Volgemuta, op. a.). Zadeva se je vrnila v novo sojenje pred spremenjeni senat. Spis smo skupaj s sklepom sprejeli 8. 12. 2014. V zadevi je tudi že razpisan predobravnav-ni narok, ki bo objavljen na spletni strani sodišča,« je povedal Andrej Žmauc, predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 16. decembra 2014 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 Lenart • Po petih letih je sodišče odločilo Obtožba zoper Vogrina zavrnjena zaradi zastaranja postopka Skoraj pet let po vložitvi kazenske ovadbe je mariborsko tožilstvo zavrglo obtožbo zoper nekdanjega lenarškega župana Ivana Vogrina zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja. Jabolko spora je bila izdaja Kronologije od oktobra 2002 do oktobra 2006 v višini 59.000 evrov. Nekdanjemu lenarškemu županu je bila namreč očitana nezakonita poraba proračunskih sredstev. Kot je razvidno iz zapisnika glavne obravnave, je takratni župan Vogrin ob koncu drugega mandata, septembra leta 2006, sprejel sklep o začetku postopka javnega naročila male vrednosti za tisk kronologije ter v sklepu ocenil skupno vrednost celotnega naročila za 4.000 izvodov na nekaj čez 25.000 evrov brez davka na dodano vrednost. Po tem, ko je v omenjenem znesku sklenil pogodbo o tisku knjige z izbranim ponudnikom MA- TISK, pa je novembra istega leta sklenil še aneks k Pogodbi o tisku knjige v dodatni vrednosti naročila dobrih 24.000 evrov; torej v skupni vrednosti dobrih 49.000 evrov. Kot je še navedeno v zapisniku, se je nato preko podrejene delavke dogovoril za pošiljanje knjige, medtem ko sredstva potniških storitev v proračunu za leto 2006 niso bila planirana, kot tudi ne sredstva za distribucijo predmetne knjige, pri čemer so stroški potnih storitev znašali več kot 10.000 evrov. Prav tako bi moral za tisk izvesti javno naročilo in v ta namen pripraviti rebalans občinskega proračuna. Kot je še zapisano v zapisniku, naj bi obtoženi občini Lenart glede na razliko v ceni tiskanja in razpošiljanja kronologije povzročil škodo v višini dobrih 19.000 evrov. A kot je v začetku decembra razsodilo sodišče, se obtožba zoper Vogrina umika, ker je pregon za opisano kaznivo dejanje absolutno zastaral. »Tiste, ki so proces sprožili, bo treba poklicati na odgovornost!« »Pet let trajajoč sodni proces, ki se je začel na pobudo župana občine Lenart in nekaj zaposlenih političnih in ekonomskih prostituirancev na vzdržala prihodnji teden Volgemuta ni nobenega neposrednega dokaza, mu je ptujsko sodišče na podlagi in-dicev letos poleti izreklo 20 let zaporne kazni. Na sodbo sta se pritožili obe strani. Tožilstvo je za bivšega policista terjalo zvišanje kazni z 20 na 25 let zapora, Volgemutova zagovornika Matic Klemen-čič in Matej Seršen pa sta višjemu sodišču predlagala, naj obtoženega oprosti ali sodbo vsaj razveljavi. Slednje se je zdaj tudi zgodilo, kar pomeni, da bo ptujsko sodišče moralo vnovič razsojati o tem, ali je Volgemut gostilničarja Klinca res umoril. Višje sodišče je v svoji odločitvi dalo tudi usmeritev, da mora sojenje potekati pred novim senatom. Prvič je Vol-gemutu na ptujskem okrožnem sodišču sodila sodnica Biserka Rojic. Mojca Zemljarič Foto: Martin Ozmec Nekdanji policist Milan Volge-mut (v sredini) je v petek, 13. junija, izrek sodbe spremljal mirno, a zadržano. Foto: Martin Ozmec Volgemutov zagovornik Matic Klemenčič: »Odločitev Višjega sodišča v Mariboru je po naši oceni pravilna, saj je osnovana na temeljnem postulatu sojenja, to je na odločanju zgolj na podlagi dokazanih dejstev, ne pa morebiti vpliva in pričakovanj javnosti, ki temeljijo na nekorektnih predhodnih informacijah akterjev postopka. Svojo pritožbo smo utemeljevali na izvedenih dokazih v tem kazenskem postopku, ki pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso zadostna podlaga za obsodilno sodbo. Za vsako obsodbo je potrebna gotovost, da je obtoženi očitano dejanje storil, ne pa zgolj verjetnost ali možnost. Splošno znano je, da je obso-dilna sodba zoper našo stranko temeljila zgolj na indicih in da neposrednega dokaza zoper njo ni.« -OM občini Lenart, je končan. Tožilstvo se je odpovedalo možnosti pritožbe. Obtožen sem bil zlorabe položaja pri izdaji kronologije občine. Sodišče je izreklo dokončno sodbo, s katero je zavrnilo obtožbo. Sedaj bo treba poklicati na odgovornost tiste politične in ekonomske prostituirance, ki so proces sprožili, uničevali dokumentacijo in zavestno lagali na sodišču! Vse z namenom poteptati dostojanstvo ciljno določene osebe in povzročiti materialno in nematerialno škodo,« je odločitev sodišča komentiral Vogrin. Za mnenje smo poklicali tudi aktualnega župana Kram-bergerja, ki pa je povedal le, da zadeve ne želi komentirati. Monika Levanič Ptuj • Mestni svet včeraj o proračunu Gospodarili bodo s 27 milijoni evrov Ptujski mestni svetniki in svetnice so se včeraj popoldan sestali na drugi redni seji. Dnevni red tokratne seje je bil precej obsežen, med pomembnejšimi točkami je bila obravnava proračuna za prihodnje leto. V proračunu MO Ptuj naj bi se v letu 2015 zbralo dobrih 27 milijonov evrov. Največ sredstev (41 odstotkov vseh prihodkov) se bo predvidoma nateklo iz naslova povprečni-ne oz. dohodnine - 11 milijonov evrov. 20 odstotkov prihodkov se pričakuje iz udeležbe na dobičku ter dohodkih iz premoženja - 5,5 milijona evrov. Sem sodijo najemnine za stanovanja in poslovne prostore ter gospodarsko javno infrastrukturo ter prihodki od koncesije za vodno pravico. Davka na premoženje, vključno z NUSZ oz. nepremičninskim davkom, naj bi se zbralo za 3,4 milijona evrov. Evropskih sredstev bo 2,4 milijona evrov, z njimi se bo sofinanciralo drugo fazo obnove dominikanskega samostana, gradnjo kanalizacije, ureditev »Parkiraj in pelji« parkirišča na Zadružnem trgu ter energetski obnovi stavb Osnovnih šol Olge Meglič in Breg. 1,6 milijona evrov za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka naj bi v prihodnjem letu v proračun MO Ptuj prejeli od države in dober milijon od okoliških občin. Za t. i. socialne transferje 4,8 milijona evrov Za bruto plače zaposlenih Foto: Črtomir Goznik Za plače zaposlenih bodo v MO Ptuj v letu 2015 namenili 7,82 odstotka odhodkov proračuna oz. 2,4 milijona evrov. se bo namenilo nekaj manj kot 2,4 milijona evrov, izdatki za blago in storitve (tekoče vzdrževanje in operativni odhodki) so predvideni v višini 3,6, transferi posameznikom in gospodinjstvom pa v višini 4,8 milijona evrov. Med slednje sodijo plačila občine za vrtce, domove starejših, šolski prevozi, štipendije, subvencije stanarin ... Investicijski odhodki se načrtujejo v višini 7,7, investicijski transferi pa v višini dobrega milijona evrov. Za realizacijo obveznosti občinskega proračuna iz naslova investicij se bo MO Ptuj v letu 2015 lahko zadolžila do višine 353.000 evrov. Za odplačilo dolga, ki je bil najet v minulih letih, se bo prihodnje leto namenilo 836.000 evrov. O aneksu za pol milijona evrov Ptujski mestni svet se je na včerajšnji seji seznanil tudi z informacijo o četrtem podpisanem dodatku (aneksu) k pogodbi za projekt gradnje kanalizacijskega sistema 5 v MO Ptuj, ki se sofinancira z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Z dodatkom, ki je bil z izvajalcem del sklenjen 22. oktobra letos, se za investicijo namenja dodatnega pol milijona evrov. Sredstva se bodo na lokacijah, kjer se gradi kanalizacijski sistem, porabila za zamenjavo vodovodnih cevi in asfaltiranje cest. Vrednost del, ki se bodo izvedla na podlagi dodatka k pogodbi, je bila z izvajalcem dorečena s pogajanji. Mojca Zemljarič r Zupan Miran Senčar je nedavno na enem izmed dogodkov na Ptuju predstavil naložbe, ki bodo v MO Ptuj zaznamovale leto 2015. »Finančna situacija ni rožnata, ni pa denimo tudi tako slaba, kot je bila prikazana v Mariboru. Letošnje volilno leto je prineslo svoje posledice, kar pomeni, da bo treba končati že začete in še nedokončane projekte. Končujemo kohezijski projekt gradnje podtalnice, manjka nam samo še Grajena. Proti koncu gre druga faza obnove dominikanskega samostana, nadaljevali bomo gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, na Zadružnem trgu čaka nas izvedba projekta »Parkiraj in pelji«. Naslednje leto moramo sprejeti občinski prostorski načrt, kar bo gotovo pomenilo neki zagon za malo in veliko gospodarstvo. Aktivno želimo tržiti zemljišča, ki so v lasti MO Ptuj, pa tudi stanovanja v starem mestnem jedru. Naša želja je, da se lokali v starem mestnem jedru napolnijo. S tem se bo posebej ukvarjala neka oseba, na primer mestni menedžer. Pripravljamo se tudi na novo finančno perspektivo 2014 - 2020. Da se bomo uspešno potegovali za sredstva, je treba pripraviti kakovostne projekte,« je povedal župan Senčar. V___J 4 Štajerski TEDNIK Politika torek • 16. decembra 2014 Videm • Še o tretji seji Kaj bo druga točka dnevnega V petkovi številki smo poročali o tretji seji videmskega občinskega sveta in se zadržali predvsem pri zapletih z zapisnikom 2015. Zapletlo pa se je tudi pri spremembah občinskega statuta in poslovnika. Razlog za njuno spreminjanje je bila na prejšnji seji povedana ugotovitev najmlajše svetnice SDS Katje Svenšek, da so namreč pred leti začeli upoštevati nezakonito sprejet sklep o tem, da svetniki poslej svoje pobude in vprašanja podajajo pisno. Ker je šlo za spremembo statuta in poslovnika, bi morali za to takrat glasovati dve tretjini svetnikov. Ampak nihče ni bil pozoren na to in so sklep pričeli izva- jati, čeprav je zanj glasovala le več kot polovica svetnikov, ne pa dve tretjini. Sedaj so sklenili to popraviti in je sta-tutarno-pravna komisija pripravila ustrezne sklepe. Toda tik pred sejo je nekomu prišlo na uho, da je nekoč bil v občinskem svetu sprejet sklep, da so pobude in vprašanja druga točka dnevnega reda. In tako se je začela dolgotrajna razprava, ali je to res in ali bi veljalo to zapisati v spre- Perutninina bioplinarna pod občinskim drobnogledom Na seji smo slišali precej kritičnih besed glede Pe-rutninine bioplinarne v Dražencih. Svetniki namreč ne verjamejo več trditvam, da je z njo vse v redu, da ne vpliva na okolje, da imajo vse urejeno. Dvomijo, da ima uporabno dovoljenje, in so zaskrbljeni, ker gradijo še naprej. Gnoj skladiščijo nepravilno, gnojnico spuščajo v tamkajšnje ponikalnice - menda celo v tiste za meteorne vode. »Žal mi je, da sem takrat podprl gradnjo bioplinarne, zdaj pa se dela po domače,« je bil ogorčen svetnik Janez Baniček, drugi pa so opozorili na kanal, ki vodi z območja bioplinarne proti Pobrežju in ga niso zasuli. »Vedite, v dveh do treh letih ne bo v Pobrežju nobenega ribnika več,« je menil A. Rožman, ki je bil že od vsega začetka proti gradnji bioplinarne. Direktor občinske uprave je ob tem povedal, da so prihodnji teden (18. decembra) na vztrajanje občine dobili vabilo, da smejo skupaj s predstavniki ptujske občine na ogled biolinarne. »Pa saj vam bodo vse slabo zakrili, zamaskirali, kajti njihov interes je samo kapital!« so bili skeptični videmski svetniki. v J Vir: Občina Videm Pojasnilo h grafu Načrtovani razvojni programi v obdobju 2015-2018 (v grafu so upoštevani samo projekti, katerih vrednost bo v tem obdobju 20 tisoč evrov in več). Številke na levi pri posameznih postavkah pomenijo: 1 -PGD Leskovec; 2 - cesta Zgornji Leskovec-Ttdoboj-ci-Ložina-Mala Varnica; 3 - kanalizacija (Jurovci, Tržec, Lancova vas, Sela); 4 - kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo (Videm, Pobrežje); 5 -športno igrišče Tržec; 6 - mrliška vežica Leskovec; 7 - zbirni center + režijski obrat v obrtni coni; 8 - prizidek ZD Videm; 9 - avt. postaja Va-rejski breg in preplastitev ceste; 10 - prizidek k vrtcu Videm; 11 - vaško jedro Zg. Leskovec; 12 - pot ob Pol-skavi; 13 - cesta Sela (Murko-Smo-linger); 14 - prizidek h kulturnemu domu Sela; 15 - cesta Vareja-Majski Vrh-Dravinjski Vrh-Podlehnik; 16 -cesta Majski Vrh (Jurca-Kirbiš); 17 -cesta Vareja-Dravci; 18 - cesta Zg. Leskovec-Podlehnik; 19 - cesta Sp. Leskovec-Cirkulane; 20 - dom starejših občanov Videm; 21 - kulturna dvorana Videm; 22 - cesta Dravinjski Vrh (Tušek); 23 - cesta Dolena (Oster-pergerjevo); 24 - pločnik Pobrežje (do Sagadinovih); 25 - cesta Zg. Pristava (Repec-Gaiser); 26 - cesta Dolena (Pungračič-Skela-Cafuta); 27 - cesta Soviče (Polanec); 28 - cesta Videm-Ljubstava; 29 - ureditev športnih površin Videm; 30 - cesta Dolena (Majcen-Fajfarič); 31 - CATV Videm (Popovci, Šturmovci, Sp. Pristava); 32 - internetni in telefonski vodi; 33 -PGD Sela; 34 - cesta Šrajska graba-Zveličarjev breg; 35 -cesta Videm-Boršt; 36 preplastitev ceste Dolena - odcep Rodni Vrh; 37 -modernizacija ceste Vrh (povezava s Cerkvenim); 38 - OŠ Ljudevita Pivka. Juršinci • Z druge redne seje občinskega sveta Svetnika protestno zapustila sejo Decembrska seja v Juršincih je bila precej vroča. Dva izmed svetnikov sta pri imenovanju predsednika Odbora za gospodarstvo, obrt, gospodarsko infrastrukturo ter požarno varnost sejo celo protestno zapustila. Osrednja točka minule seje je bilo imenovanje stalnih in občasnih delovnih teles Občine Juršinci (odborov, komisije in nadzornega odbora) za naslednji mandat po predlogih Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Člani so brez težav potrdili vse člane delovnih teles in njihove predsednike, razen enega. Do prvih nesoglasij, ki so se v nadaljevanju samo še stopnjevala, je namreč prišlo pri imenovanju članov Odbora za gospodarstvo, obrt, gospodarsko infrastrukturo ter požarno varnost. Po kratki razpravi je večina svetnikov potrdila na- slednjo sestavo omenjenega sedemčlanskega odbora: Dragica Toš Majcen (LDS), Robert Horvat (LDS), Alojz Herga (SLS), Roman Matjašič (SLS). Franc Kukovec (SDS), Alojz Rakuša (neodvisni) in Franček Čuš (SDS). Vroče pri imenovanju predsednika odbora Razprava pa je dosegla pravo vrelišče pri imenovanju predsednika Odbora za gospodarstvo, obrt, gospodarsko in- Zaradi nestrinjanja z imenovanjem predsednika Odbora za gospodarstvo, obrt, gospodarsko infrastrukturo ter požarno varnost sta svetnika Franci Kukovec in Vesna Krampelj sejo protestno zapustila. frastrukturo ter požarno varnost. Na mizi sta bila namreč dva predloga, in sicer dosedanji predsednik odbora Alojz Herga ter Franc Kukovec, ki ga je predlagala strankarska kolegica iz vrst SDS Vesna Krampelj: »Moj komentar je, da smo v prejšnjem mandatu o tem kar veliko debatirali - ali so bili in ali niso bili sestanki. Že vsa leta je predsednik Her-ga in ne vem, zakaj ne bi prišlo do novega vetra. Zakaj ne bi postal predsednik Kukovec, ki si prizadeva na tem področju marsikaj?« V razpravo se je vključil tudi sam Kukovec, ki je ostro nastopil proti dosedanje- mu predsedniku Hergu in mu očital slabo delovanje: »Vsi so bili kritični do tebe, da je bilo slabo delovanje, sedaj so se pomaknili.« To pa ni prepričalo številnih svetnikov, ki so del krivde naprtili koncesionarju za vzdrževanje cest, Cestnemu podjetju Ptuj. »Res je, da smo se pogovarjali o tem. Z majem je bil narejen seznam prioritetnih nalog, ki jih je bilo treba urediti. Vendar se je Cestno podjetje izredno arogantno obnašalo do teh zadev. Zadeve niso bile sanirane in predlagam, da se skliče sestanek s podjetjem in se zadeve dajo na mizo,« je dejala Toš Majcnova. Toš Majcen: »Gre za izsiljevanje« Tudi ta argument ni prepričal Krampljeve, ki je vztrajala pri svojem predlogu. Kljub temu je večina svetnikov za predsednika odbora potrdila dosedanjega predsednika Alojza Herga. To pa je dva Foto: ML torek • 16. decembra 2014 Politika Štajerski TEDNIK 5 reda druge seje in predlogu proračuna za leto r v Kdo je podjetnik N. Kutnjak Župan Friderik Bračič je na seji omenil, da se je na občini oglasil podjetnik Nenad Kutnjak, ki želi v industrijski coni zgraditi tovarno električnih kablov in se zanima za nakup skoraj dveh hektarjev zemljišča. Toda nezadovoljen je s ceno: po občinskem ceniku bi moral plačati 596.000 €, on pa trdi, da naj bi po sedanjih cenah bila taka nepremičnina vredna največ 150.000 €. Svetniki so menili, da je potrebna previdnost, da ne bi občina nekomu nasedla in prodala parcel pod ceno, potem pa bi ta obogatel z njihovim prekupčevanjem. Ker podjetnik Kutnjak, kolikor so ugotovili na spletnih straneh, nima zaposlenega nobenega delavca, to pa ni najboljša referenca za nekoga, ki obljublja 90 delovnih mest. Ob tem so se na občinskem svetu odločili preveriti cene v drugih industrijskih conah, saj ni cilj občine, da ima prazne parcele. J membo statuta in poslovnika; ali pa je dnevni red vendarle stvar kolegija, ker se zgodi, da kdaj pride na sejo kak gost, da bi pojasnil svetnikom kaj strokovnega, in sedaj bo ta moral čakati na svoj nastop, da svetniki najprej opravijo s pobudami in vprašanji ... Zaplete je spet rešil župan, ko je prekinil razpravo in dal na glasovanje najprej spremembe statuta, da se svetnikom vrne možnost postaviti vprašanja tudi ustno na seji, ne samo pred njo v pisni obliki, nato pa še ustrezne spremembe poslovnika. Oboje je bilo sprejeto s 15:1, pa čeprav svetnici Katji Svenšek ni vedel nihče povedati, ali so na občinskem svetu res kdaj sprejeli sklep, da so pobude druga točka dnevnega reda; o tem, zakaj naj bi bilo tako, pa tudi nihče ni pojasnil. (Najvztrajnejši bodo sedaj pač morali sklep izbrskati iz arhiva zapisnikov in na naslednji seji se bo o tem lahko znova govorilo.) No, tokrat so bile pobude ustne in šele na osmem mestu. Pa so svetniki sami ugotovili, da bi jih bilo lahko več kot 90 odstotkov pisnih, saj ni bilo tako rekoč niti ene, ki bi zahtevala reakcijo od včeraj na danes. jš svetnika od treh iz vrst SDS - Krampljevo in Kukovca -tako razhudilo, da sta dvorano protestno zapustila in še dejala: »Naša stranka je imela dva predloga pri tem odboru in oba ste ovrgli, tako da mislim, da nimamo nobene podpore »Upoštevali smo vse dane predloge SDS, vendar je v tem odboru šlo izključno za izsiljevanje, s čimer se je strinjala tudi večina svetnikov in smo zadevo potrdili, kot je bila predlagana,« je komentirala predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Dragica Toš Majcen. in lahko odločate naprej.« Župan Kaučič pa je pri tem pripomnil: »Torej obstrukcija, to se je prvič zgodilo v 20 letih.« Nakar se je oglasila še Toševa in svetniškima kolegoma očitala izsiljevanje: »Če se komu zdi, da nismo dobro opravili naloge, nas lahko razrešite. V vsakem odboru oz. delovnem telesu je po deset kandidatov SLS, SDS in LDS. Torej je bilo naše delo korektno in pošteno. Upoštevali smo vse dane predloge SDS, vendar je v tem odboru šlo izključno za izsiljevanje, s čimer se je strinjala tudi večina svetnikov in smo zadevo potrdili, kot je bila predlagana.« Po precej burni razpravi se je seja s sedmimi svetniki in svetnicami nadaljevali. Na dnevnem redu je bilo še imenovanje vaških odborov ter predlog sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) na območju občine Juršinci, ki ostaja enaka kot doslej. Monika Levanič Podlehnik • Zbor občanov ni prinesel pričakovanih sprememb Pri Novi cerkvi se bodo morali zadovoljiti z gradnjo južne variante Zbor občanov, ki ga je po sklepu občinskega sveta sklical župan Marko Maučič, da bi se v okviru gradnje avtocestnega odseka dogovorili o lokaciji nadvoza pri Novi cerkvi, ni prinesel pričakovanih sprememb; za sodelovanje v civilni iniciativi, ki bi se o tem še naprej pogajala z Dars, se je javil le en sam občan. Že dejstvo, da se je v avli podlehniške osnovne šole v sredo zbralo le nekaj čez 30 občank in občanov, medtem ko jih je na prvih razpravah o trasi avtocestnega odseka sodelovalo tudi čez 70, je po svoje zgovorno. Še bolj pa sama razprava, ki je sledila po uvodni predstavitvi problematike župana Marka Maučiča. Ta je občanom pojasnil, da je pri snovanju trase v okviru izgradnje avtocestnega odseka od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje Ministrstvo za okolje in prostor pri Novi cerkvi predlagalo južno varianto, čeprav so si krajani že od vsega začetka prizadevali, da bi omenjeni nadvoz zgradili bolj severno, kar bi bilo ugodneje za sam kraj in krajne. A kljub temu so v občini Podlehnik na željo krajanov želeli ohraniti severno varianto nadvoza, zato jim je takšen predlog uspelo uvrstiti tudi v svoj občinski prostorski načrt, kar pomeni, da je sedaj možna tudi gradnja na tem območju. Zato je v interesu krajanov v tej smeri deloval tudi župan in na Darsu so mu celo zagotovili, Foto: M. Ozmec V avli podlehniške osnovne šole se je tokrat zbralo le nekaj čez 30 občanov, na prvih razpravah o trasi avtocestnega odseka pa jih je sodelovalo tudi čez 70. da je kljub pomanjkanju časa izvedba severne variante še vedno možna. Ker pa je Dars predvidena sredstva za projektno dokumentacijo in odkupe zemljišč za gradnjo nadvoza pri Novi cerkvi že porabil za južno varianto, bi sedaj morala za gradnjo severne variante vsa potrebna sredstva do začetka gradbenih del zagotoviti lokalna skupnost, torej občina Podlehnik. A to bi za to malo haloško občino pomenilo okoli 150.000 evrov do sedaj nepredvidenih stroškov. In tako, kot so na zadnji seji o vsem skupaj podvomili že nekateri občinski svetniki, je tudi večina razpravljavcev na zboru občanov izrazila dvom, ali si v občini sploh lahko privoščijo, da bi ob treh odprtih gradbiščih prenesli še tako veliko dodatno finančno breme. Nekateri so izrazili celo bojazen, da bi sprememba v korist krajanov ogrozila tudi začetek težko pričakovanega avtocestnega odseka do mejnega prehoda Gruškovje. In ker se je za predlagano pogajalsko skupino civilne iniciative občanov, ki naj bi v pogovorili z Darsom dosegla gradnjo severne variante, na omenjenem zboru javil le en sam občan, županu ni preostalo drugega, kot da je ugotovil, da med občani ni dovolj interesa za to, da bi se še naprej borili in vztrajali pri gradnji severne variante nadvoza. Tako je sedaj očitno, da se bodo Podlehničani pač morali zadovoljiti z nadvozom, ki ga je predlagal in že sprejel Dars. M. Ozmec Ptuj • Javne službe s certifikatom Družini prijazno podjetje Nadgradnja družbene odgovornosti Ptujsko občinsko podjetje Javne službe je pridobilo certifikat Družini prijazno podjetje. Uradna podelitev certifikata, ki ga podeljuje Ekvilib inštitut v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je bila 10. decembra v Ljubljani, 8. decembra pa so o pomenu pridobitve tega certifikata za podjetje govorili tudi na tiskovni konferenci. Za podjetje, ki danes zaposluje 150 ljudi, je to brez dvoma lep dosežek ob vseh drugih letos, ki po besedah direktorja Alena Hodnika samo še nadgrajuje njegovo družbeno odgovorno poslovanje. „Podjetje si je že doslej in si bo tudi v prihodnje prizadevalo za čim večjo družbeno odgovornost, njeno nadgradnjo in zdravo delovno okolje v podjetju, ki vodi k zadovoljstvu zaposlenih. Že ob prihodu v podjetje sem se zavedal, da bo glede na pričakovano rast treba pozornost posvetiti odnosom med samimi zaposlenimi kot tudi odnosu med vodilnimi in ostalimi zaposle- CL Doslej je certifikat družini prijazno podjetje v Sloveniji prejelo okrog 130 podjetij. Javne službe Ptuj so trenutno edino podjetje s tem certifikatom v MO Ptuj. Leta 2007 sta ga pridobili tudi Ljudska univerza Ptuj in podjetje Intera, a ga nista več obnavljali. Kot so povedali v podjetju, aktivna družini prijazna politika v podjetju prinaša številne prednosti, kot je večanje motivacije zaposlenih, večja pripadnost podjetju in večja produktivnost, večje zadovoljstvo in zmanjševanje stresa pri zaposlenih, zmanjšanje stroškov s fluktuacijo zaposlenih, večanje ugleda podjetja pri poslovnih partnerjih, uporabnikih in v družbi nasploh. Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference občinskega podjetja Javne službe Ptuj, na kateri je direktor Alen Hodnik s predstavnico MO Ptuj, ustanoviteljico podjetja, Zdenko Ristič predstavil certifikat Družini prijazno podjetje. nimi. Zato smo dejali, da če že certifikat kakovosti, naj bo to certifikat Družini prijazno podjetje, saj je tudi ta pokazatelj kakovosti dela v podjetju kakor tudi v odnosih z uporabniki naših storitev, občani. Sam certifikat ni nekaj samoumevnega, kar bi se pridobilo avtomatično z izpolnitvijo določenih pogojev. Nekatere ukrepe, predvsem tiste prednostne, smo že začeli izvajati. Med drugim bomo izboljšali tudi komuniciranje znotraj podjetja in z javnostjo," je ob prejemu certifikata povedal Alen Hodnik. Tudi v MO Ptuj so veseli, da je občinsko podjetje, katerega ustanoviteljica je občina, pridobilo certifikat Družini prijazno podjetje, je dejala Zdenka Ristič. To priložnost bi moralo prepoznati še več podjetij v tem okolju. MG Foto: ML 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 16. decembra 2014 Ptuj • 140 let ptujske bolnišnice Ob jubileju optimistično in z jas Ptujska bolnišnica je bila 26. oktobra stara 140 let. Ob jubileju so pripravili tri osrednje dogodke. Prvi je bil slavnostni simpozij Svet onkraj stroke, s katerim so zbrane s pomočjo strokovnjakov zdravstvene stroke Damijanom Pernetom, Željkom Curicem in Markom Gričarjem popeljali na pogosto zanemarjena področja delovanja zdravstva, v katerih prepo gosto deležniki padejo na preizkusu komunikacije, ker si drug drugemu ne prisluhnejo in ne slišijo. Kot je dejal fl Damijan Perne, največ pritožb ni zaradi strokovnih napak, temveč zato, ker se ne poslušamo, ker ne komuniciramo: „Ljudje najbolj zamerijo, če jih imamo za norca, če jih ignoriramo in jih nalažemo!" Vse to so 11. decembra predvsem slišali zdravniki in vabljeni gostje, kasneje pa tudi zaposleni v ptujski bolnišnici. Tretji dogodek v sklopu 140-letnice je dan odprtih vrat, ki ga bodo še najavili in Foto: Črtomir Goznik Andrej Levanič, direktor ptujske bolnišnice na katerem bodo predstavili nekatere letošnje pridobitve ter brezplačno opravili marsikatero storitev. Četudi trenutno ptujska bolnišnica ni v najboljši kondiciji, še vedno predstavlja stabilno centralno zdravstveno ustanovo v regiji Spodnje Podravje, pa tudi sicer si prizadevajo, da bi kljub težavam ohranili pozitivno vzdušje in zaupanje v prihodnost, ki jo gradijo na jasni viziji, da bi imeli bolniki zagotovljeno vrhunsko zdravstveno oskrbo, je poudaril direktor ptujske bolnišnice Andrej Le-vanič. Jasna razvojna vizija, urgentni center že v letu 2015 Ob jubileju ne poudarjajo samo jasne razvojne vizije, za katero je eden osnovnih teme- Ptuj • Veni, vidi, vino mlado M ■■ ■ ▼ ■ Za promocijo in večjo prepoznavnost mladih vin V Q-centru na Ptuju je 11. decembra potekala prva organizirana predstavitev in degu-stacija mladih vin, ki je povezala več organizatorjev s ciljem, da bi štajerska vina dosegla še večjo prepoznavnost in kultura pitja večjo raven. Prišlo je 600 obiskovalcev. Ob tem pa so ciljali tudi na promocijski značaj prireditve, ki naj bi postala tradicionalna ter hkrati želi pozitivno vplivati tudi na mlade kot potencialne porabnike zdravega uživanja vina. Zato so se aktivno vključili tudi Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje, ŠOU Ljubljana in Klub ptujskih študentov. Že prvi dan tega novega ptujskega vinskega dogodka, ki se sicer zgleduje po podobnih prireditvah v tujini, je pokazal, da se bo prireditev prijela. Kot zelo primeren za tovrstna dogajanja pa se je pokazal tudi prostor Q-centra. Matej Janžekovič, Vinogradništvo Turčan, je povedal, da je ideja dobra, v prihodnje pa si želi, da bi bila prireditev bliže mesta, da bi ljudje lahko prišli na dogodek peš, brez strahu za pot domov. „Mislim, da se bo prireditev prijela. Ne smemo pa že pri prvem dogodku pričakovati nekega zaslužka. Vinarji moramo ponuditi svoja vina, na ljudeh pa je, da pridejo in jih pokusijo." „Kot pridelovalci smo zelo srečni, če se kaj takega dogaja oz. organizira. Mi smo zadovoljni, to je začetek. Upamo, da bo prireditev z degustaci-jo mladih vin postala tradicionalna," je povedala Mojca Druzovič iz Vinogradništva Druzovič oz. turistične kmetije Pri kapeli. Foto: Črtomir Goznik S prve predstavitve in degustacije mladih vin na Ptuju, na kateri je sodelovalo 36 vinarjev. „Predvsem pričakujemo, da bomo mlade odvrnili od pitja „štok kole" in drugih podobnih pijač ter jih preusmerili na kulturo pitja vina, ne pijančevanja, jim predstavili kakovostna vina in njihov pomen za zdravje ljudi. V Gradcu, kjer smo obiskali podoben dogodek z mladimi vini, se je zbralo kar 5000 ljudi, od tega 80 % mladih. Sčasoma želimo tudi na Ptuju organizirati nekaj podobnega, zato smo k sodelovanju povabili predvsem študentske organizacije in Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje, vinogradniška društva ...," je v imenu VTC 13 strnil svoja razmišljanja Simon Toplak. „Vino se mora predvsem uživati ob hrani, primerno ohlajeno, zelo pomembno pa je tudi, v kakšnem kozarcu. Mladi smo zelo ponosni, da lahko sodelujemo pri takšnem projektu, kajti na nas je, da kulturo pitja in vino ponesemo v svet. Tudi sam sem vinar, sicer še zelo mlad, tako da pri meni uživanje vina ni problem," pa je o najnovejši vinski prireditvi na Ptuju razmišljal Patrik Zavec, predstavnik Društva podeželske mladine Spodnje Podravje. MG ljev izgradnja urgentnega centra in širitev prostorskih kapacitet ter opreme, temveč tudi razvoj zdravstva na celotnem območju Spodnjega Podravja in širše. Čim prej želijo pridobiti nove programe za izboljšanje zdravstvene oskrbe, Dora, Telekap. Ob jubileju so še posebej ponosni na uspešno opravljeno presojo kanadske akredita-cijske hiše. „To pomeni nadaljnjo utrditev temeljev obstoja in prihodnosti naše bolnišnice, saj bomo še bolj prepoznani po stroki, kjer na številnih področjih sodimo v sam vrh. Gre za kirurgijo s protetičnim in lapa-roskopskim abdominalnim programom, porodnišnico in ginekologija ter tudi ostale oddelke. Danes zaposlujemo skoraj 500 sodelavcev, letno na 255 posteljah hospitalno obravnavamo več kot 10.000 bolnikov, v specialističnih ambulantah pa opravimo več kot 100.000 storitev! K nam prihajajo pacienti iz vse države in tudi tujine. Smo tudi učna bolnišnica in partner MF Maribor," je poudaril direktor Levanič. Krizno obdobje ptujske bolnišnice se sicer še ne zaključuje, a sodeč po sporočilih, ki jih te dni dobivajo, so odgovorni dejansko prepoznali težavo številnih izvajalcev zdravstvenega sistema, med katerimi je ptujska bolnišnica na vrhu. V tem tednu pričakujejo podpis aneksa 2 na vladi, ki bo bolnišnici Ptuj že za letošnje leto in tudi v prihodnje zagotovil nujno potrebna sredstva, povrnili pa naj bi jim tudi nekatere izgubljene programe, med drugim preventivno mamografi-jo. V letu 2015 pričakujejo tudi izgradnjo urgentnega centra: »Če se je država odločila za postavitev urgentnih centrov, ki bodo zgrajeni na območju vseh splošnih bolnišnic in Iz zgodovine bolnišnice na Ptuju Letnico 1315 nosi ptujski meščanski špital, ki so ga ustanovili gospodje Ptujski za dvanajst oskrbovancev v hiši, kjer je danes glasbena šola. Leta 1872 je bila sprejeta odločitev, da se bo na Ptuju zgradila nova splošna javna bolnišnica. Svečano so jo odprli 26. oktobra leta 1874. Ob novi splošni javni bolnišnici so zgradili tudi hiralnico. V bolnišnici je bilo prostora za okrog 70 bolnikov, v hiralnici pa za 100 ostarelih in onemoglih. Leta 1888 so postavili še novo zgradbo - izolirnico za bolnike z nalezljivimi boleznimi. Leta 1918 se je bolnišnica preimenovala v Javno bolnico. Pomemben mejnik je bila 100-letnica bolnišnice, ko so odprli novo poslopje kirurgije s postajo za transfuzijo krvi, lekarno in oddelek intenzivne nege. Leta 1991 je bila s sredstvi samoprispevka zgrajena nova porodnišnica, ob 120-letnici v letu 1994 pa je bil odprt nov otroški oddelek. Novo dializo in fizioterapijo so odprli leta 2002. Ptujska bolnišnica sodi med srednje velike bolnišnice. Zadnji večji projekt je energetska sanacija bolnišnice, ki se je izvajala v letih 2011 in 2012 Ptuj • 25 let Cestnega podjetja Ptuj Njihov moto: po Cestno podjetje Ptuj (CPP), ki ta čas velja za največjega gradbinca v podravs na tradicionalnem prednovoletnem srečanju, ki ga družba že vrsto let prireja Glasbeno noto slavnostnemu dogodku so dodali Vlado Kreslin, ki je nastopil z očetom Milanom, ter člani zasedbe Vox Arsana pod vodstvom Mladena Delina. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik upravnega odbora CPP Martin Turk. »Moto današnjega srečanja je 'poti v vse smeri'. Takšen je tudi moto, ki nas sodelavce CPP povezuje že četrt stoletja. Ves čas delovanja se je družba kadrovsko krepila, sledili smo razvoju in temu primerno vlagali sredst- va v nove investicije in resurse. V leto 2014 smo zakorakali z dobršno mero optimizma, ki sta ga narekovala ugoden investicijski ciklus in številne že podpisane pogodbe za rekonstrukcijo državnih ali lokalnih cest, za novogradnje, obnove ... Območje, kjer nastopamo s svojimi storitvami, smo razširili izven meja občin upravnih enot Ptuj in Ormož: v Maribor, Poljčane, Lovrenc na Pohorju, Ruše, Slovensko Bistrico, Oplotnico, Rogaško Slatino, Rogatec in še bi lahko naštevali. Poslovanja pa nismo širili samo teritorialno, temveč tudi po obsegu in vrstah dejavnosti. Poleg del nizkih in visokih gradenj smo letos kot podizvajalec dela izvajali na obnovi železniške infrastrukture, kot samostojni izvajalec smo prevzeli izgradnjo vodovodnih sistemov. Ponosni smo lahko tako na postorjeno delo v 25 letih kot tudi na uspešno realizacijo za letos zastavljenih ciljev. Zavedamo se, da se na lovorikah ne da živeti. Zavedamo se novih nalog ter številnih S tradicionalnega prednovoletnega srečanja, ki ga CPP vsako leto prireja 12. 12. ob 12. uri. Foto: MZ torek • 9. decembra 2014 Podjetništvo Štajerski FEDNIK 7 nimi razvojnimi cilji obeh kliničnih centrov, potem je treba zgraditi 12 urgentnih centrov, in ne le 11! Politika nam vse bolj zagotavlja, da bodo tudi za nas namenjena ta Za svečane trenutke so na sredstva, vendar je treba poča- slavnostnem simpoziju poskr-kati na nov proračun," je pove- beli nadarjeni flavtistki Doro- dal Andrej Levanič. teja Senica in Nika Levanič ob klavirski spremljavi prof. Maje Mancini Senica ter skupina Vox Arsana. MG Podelili deset jubilejnih plaket Za dobro poslovno sodelovanje so plakete prejeli UKC Maribor, Zdravstveni dom Ptuj, Zdravstveni dom Ormož in Psihiatrična bolnišnica Ormož. Plaketo za podporo lokalne skupnosti je prejela tudi MO Ptuj, kot sponzorja in donatorja sta se izkazali podjetji Talum in Perutnina, plaketo pa je prejel tudi Soroptimist klub Ptuj, ki je s kar 110.000 evri pomagal pri nakupu bolnišničnega mamografa. Ljubo Toš in Alojzij Arko pa sta plaketi prejela kot nekdanja direktorja. V imenu prejemnikov plaket se je zahvalil Alojzij Arko. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ptujski bolnišnici čestitala pisno. Ptujski župan Miran Senčar je v imenu lokalne politike prinesel veliko stekleno statuo. Ta se zaveda pomena ohranjanja statusa ptujske bolnišnice, ne samo zaradi tradicije, je dejal. Foto: Črtomir Goznik Prejemniki plaket ob 140-letnici ptujske bolnišnice Ptuj • Delavnica intarzije Vodila sta jih navdih in iskreno prijateljstvo Ptujsko Ozaro in ptujskega ustvarjalca intarzij Voja Veličkovica povezuje iskreno prijateljstvo. Stkali so ga v več projektih,v decembru pa jih je popeljal tudi v svet intarzij. V nekajdnevni delavnici so se uporabniki dnevnega centra in bivalne enote naučili osnov tega načina umetniškega ustvarjanja in ustvarili zavidljive male umetnije. Vsak udeleženec delavnice je izbral svoj motiv glede na zmožnosti in sposobnosti. Nada, Peter, Leon in Robi so povedali, da jih je spoznavanje intarzije pritegnilo, presenečeni so, da jim je uspelo izdelati izjemno lepe izdelke, s katerimi so obdarili sami sebe. Navdušeni sta bili tudi mentorici Maja in Mojca, ki je dodala, da je to bil za uporabnike Ozare nov izziv, saj so se prvič srečali z intarzijo. Nadvse presenečen je bil tudi Vojo Veličkovic, saj so kot popolni začetniki ustvarili presenetljivo dobre intarzije: »Če človek doživi takšno pozornost do svojega dela, potem moraš biti izjemno zadovoljen. Ponosen sem, da sem uporabnikom Ozare lahko prenesel del svojega znanja." Svoje stvaritve bodo 19. decembra predstavili tudi javnosti. MG Foto: Črtomir Goznik Pod vodstvom znanega ptujskega mojstra intarzije Voja Veličkovica so ta način umetniškega izražanja spoznavali tudi v ptujski Ozari. ti v vse smeri ki regiji, letos zaznamuje 25 let delovanja. Jubilej so proslavili minuli petek, v ptujski Miheličevi galeriji. poslovnih momentov, ki nas čakajo, da bomo lahko v prihodnjem obdobju dejali, da smo poskrbeli za uspešno pot in prepoznavnost podjetja,« je med drugim poudaril Turk. Dolgoletni predsednik upravnega odbora in ustanovitelj CPP Ferdo Veingerl je dejal, da sta pred 25 leti bila pogum in razum ključna dejavnika, ki sta skupino Ptujčanov gnala k ustanovitvi samostojnega gradbenega podjetja. »Danes s ponosomugotavljamo, da je bila odločitev pravilna. Podjetje je uspešno, posluje stabilno,« je za našo medijsko hišo povedal Veingerl. Velika gradbena podjetja so v minulih petih letih drugo za drugim padala kot domine. CPP je te, za gradbeništvo najbolj turbulentne čase uspel optimalno prebroditi. »To pa zato, ker se nismo predimenzionirali in zainvestirali,« še dodaja Veingerl. Na govorniški oder je na slavnostnem dogodku stopil tudi ptujski župan Miran Senčar: »Kot podjetnik vem, da je 25 let delovanja podjetja izjemen uspeh. Zato čestitam očetu' CPP Ferdu Vainger-lu, predsedniku upravnega odbora Martinu Turku ter vsem sedanjim in nekdanjim vašim sodelavcem. CPP je eno izmed tistih podjetij, ki so krizo izkoristila kot priložnost. Predsednik upravnega odbora CPP Martin Turk Takšnih podjetij je malo in na takšna podjetja je lahko vsak župan izjemno ponosen.« CPP je v preteklosti posloval kot TOZD Cestnega podjetja Maribor. Leta 1989 so z odcepitvijo postali samostojna gospodarska družba, od leta 1999 delujejo kot delniška družba. Hitro po ustanovitvi, leta 1991, so dobili dve veliki naročili. Gradili so objekta mejnih prehodov Gruškovje in Središče ob Dravi. V 25-letnem poslovanju so izvedli številne investicije na področju nizkih in visokih gradenj. Od cestne in komunalne infrastrukture ter številnih objektov za različne namembnosti. »Ustvarili smo referenčno listo, ki nam zagotavlja, da lahko naročnikom v izvedbo ponudimo širok spekter gradbenih del,« navaja predsednik uprave Martin Turk in dodaja, da njihova družba danes v vlogi konc-esionarja vzdržuje 561 kilometrov državnih in 760 kilometrov občinskih cest.« Mojca Zemljarič Ptuj • V Ptujski kleti svetovno prvenstvo v mehurčkanju Haloško vino in avstrijska mineralna Minuli teden je na Ptuju potekalo tretje svetovno prvenstvo Haložana v mehurčkanju z mineralnimi vodami. Katera mineralna voda se najboljše ujame v kombinaciji s Haloža-nom, je presojala 11-članska komisija. Največ visokih ocen in s tem zmagovalno lento za letnik 2014 je dobila mineralna voda Vöslauer Prickelnd iz Avstrije. Špricar z v Sloveniji priljubljeno in našo domačo radensko se je uvrstil šele na četrto mesto. Predlani je bila zmagovalna kombinacija za najboljši špricar s Haložanom mineralna voda Jamnica, lani pa Sara- jevski kiseljak. Strokovni vodja ocenjevanja je bil enolog Ptujske kleti Bojan Kobal. Ocenjevalci, med katerimi je bil tudi predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser, so poskusili 24 kombinacij Haložana in mineralnih vod. Pri vsakem vzorcu so ocenili sedem kategorij mehurčkanja Haložana z mineralnimi vodami, in sicer bistrost, barvo, vonj, okus, harmonijo, intenzivnost in kakovost ogljikovega dioksida v špricarju. »Okus Haložana je zgolj en in nespremenljiv, medtem ko vsaka izmed izbranih vod doda svoj pečat h končni senzoriki kot taki,« je med drugim povedal vodja ocenjevalne komisije Bojan Kobal. MZ Foto: Črtomir Goznik Po okusu članov ocenjevalne komisije se Haložan letnika 2014 najboljše ujame z avstrijsko mineralno vodo Voslauer Prickelnd. Foto: MZ 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 16. decembra 2014 Slovenija, Podravje • Število ukradenih vozil narašča Najpogostejša tarča avtomobilskih V Sloveniji nepridipravi letno ukradejo okoli 1500 motornih vozil, od tega več kot 60 % na območju policijske uprave Ljubljana. Letos so bila tatovom najbolj povšeči vozila znamke Volksvagen Golf, do 5. decembra so jih ukradli 109. Sicer pa so nepridipravi do 30. junija letos ukradli 481 vozil in s tem povzročili za približno 5.200.000 evrov škode. In kako uspešna je Policija pri iskanju ukradenih jeklenih konjičkov? Policiji uspe izslediti do četrtine ukradenih vozil, je dejal tiskovni predstavnik Policije Drago Menegalija. Za tatove so najbolj zanimiva vozila znamk Volkswagen in Renault, bistveno pa ne zaostajajo tudi vozila znamk Audi, Mercedes, BMW, Opel. »Po do zdaj znanih podatkih je večina ukradenih vozil, ki niso uporabljena za rezervne dele v Sloveniji, prepeljana v Srbijo in BiH, kjer se vozila predelajo in registrirajo na podlagi ponarejenih številk Število ukradenih osebnih avtomobilov po najpogostejših znamkah Znamka Leto Najpogostejši tip vozila 2010 2011 2012 2013 2014*(do 30. 6.) 2014* (do 30. 6.) Volkswagen 128 146 173 202 124 Golf 76 Renault 176 163 185 177 93 Megane 26 BMW 60 108 101 98 78 318 9 Audi 39 48 62 67 42 A3 13 Peugeot 10 14 10 22 17 Citroen 10 14 17 29 16 Ford 9 20 18 21 16 Fiesta 4 Fiat 30 26 27 29 15 Punto 4 Opel 27 26 31 26 14 Astra 6 Škoda 8 19 12 16 13 Octavia 3 Seat 12 13 26 7 9 Leon 4 Mercedes - B. 13 6 18 22 9 Hyunadi 7 13 11 8 4 Kia 9 6 6 8 4 Volvo 7 9 4 5 3 Honda 7 5 6 7 3 Civic 3 Toyota 2 4 5 5 2 Alfa romeo 2 6 1 4 1 Mercedes 9 2 5 1 0 Daewoo 5 6 4 1 0 Vir: Policija šasije in dokumentacije ali pa so razstavljena v rezervne dele. Manjši del, predvsem luksuznih vozil in avtobusov, pa se iz Srbije proda naprej na Bližnji vzhod, severno Afriko in Arabski polotok. Vozilo znamke Audi A8, ukradeno v Sloveniji, je bilo odkrito celo v Južni Koreji,« je povedal Menegalija. Vozilo lahko tatovi ukradejo v petih minutah Večina avtomobilov je ukradenih med 23. uro zvečer in 5. uro zjutraj, so dejali na Policiji ter dodali: »Avtomobil je mogoče nasilno dokaj enostavno odpreti ter brez večjega napora in vidnih poškodb, za nasilni zagon motorja pa je potrebno specialno elektronsko orodje.« Ob tem na Policiji ugotavljajo, da zelo redko izginejo vozila, v katera so vgrajene kakovostne dodatne alarmne naprave in da lahko z ustreznim ravnanjem in varovanjem vozila možnost tatvine ali vloma v vozilo močno zmanjšamo. Največ za Ormož • Delavnica PRA Vse za varnost Občini Ormož in Ljutomer skupaj s Prleško razvojno agencijo (PRA) izvajata projekt Kolesarske in sprehajalne poti v Krajinskem parku Jeruzalem. Ormož • Župan zavrnil predlog opozicije Številke se jim ne ujemajo Ormoški župan Alojz Sok na redno sejo občinskega sveta, ki bo prihodnji ponedeljek, 22. decembra, ne bo uvrstil sprememb Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Ormož. Z željo po boljši infrastrukturi sta ormoška in ljutomerska občina na razpis Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija prijavili projekt kolesarske in sprehajalne poti v Krajinskem parku Jeruzalem. »Končni cilj tega projekta kolesarskih in sprehajalnih poti je dolgoročen in ga v tem kratkem projektu, ki ga izvajamo trije partnerji, ne bomo dosegli, bomo pa naredili prve korake za doseganje dolgoročnih ciljev. Dolgoročni cilj je povezati mesti Ljutomer in Ormož s kakovostno turistično infrastrukturo preko znane turistične točke Jeruzalem,« je povedal direktor PRA Goran Šoster. Projekt je ovrednoten na nekaj manj kot 28.000 evrov in je v večji meri podprt z nepovratnimi sredstvi. Enakovredna promocija vseh »Ko razmišljamo o kolesarskih in sprehajalnih poteh po območju Krajinskega parka Jeruzalem, ne moremo mimo tega, da so ponudniki v tem prostoru zelo razpršeni in da je smiselno goste vabiti v ta prostor ne samo po eni osi, ki bo povezala ti dve mesti, ampak jih nekako razpršiti v prostor, da vsem ponudnikom enakovredno zagotovimo tudi promocijo skozi ta projekt,« je pred pričetkom snovanja zemljevida oziroma zloženke dodal Šoster. Natisnjen je bil osnutek zloženke, v kateri so poleg zemljevida s kolesarskimi in peš potmi tudi podrobneje predstavljene kolesarske poti naravne in kulturne dediščine ter vinske kolesarske poti v celotnem parku. Dokumentacija se pripravlja, vse pa bo odvisno od uspeha na evropskih razpisih, saj brez izdatne finančne pomoči tako obsežnega projekta ne bo mogoče izvesti. »Imeli bomo omogočen dostop do kandidiranja za evropska sredstva, bodisi za sredstva iz kohezijskega sklada, bodisi iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta projekt bo treba izvajati v več fazah, želimo pa, da bi ga do leta 2020 tudi končali,« je še povedal Šoster. Niko Šoštarič To je bila želja ormoškega odbora Stranke Mira Cerarja (SMC), ki deluje v ormoški opoziciji. Občinski svetniki SMC Mojca Žnidarič, Monika Ivanuša, Davorin Kovačec in Miran Kuharič so prepričani, da pri izračunih komunalnega prispevka, ki jih sedaj prejemajo občani, občina Ormož v besedilu obstoječega odloka ni izkoristila zakonske možnosti, ki dopušča tudi drugačen in za prebivalce ugodnejši izračun velikosti parcel. »Gre za poceni pridobivanje političnih točk, v resnici pa se s tem nadaljuje politika stranke Zares, pa tudi bivšega LDS-a, saj stranka SMC izhaja iz teh dveh strank,« je na njihovo zahtevo odgovoril Sok ter dodal, da sedaj isti ljudje operirajo že s tretjim izračunom, koliko je občina v preteklosti vložila v komunalno infrastrukturo. »Problem je v tem, da ne vedo brati osnovnih kartic, na katerih se osnovna sredstva beležijo in ne da bi prišli v občinsko upravo ter se prepričali, kako se te kartice berejo, kako se jih dejansko razume,« je Sok odgovoril na očitek opozicije glede različnih vrednosti infrastrukture, ki je podlaga za izračun komunalnega prispevka. Problem so velike gradbene parcele Sok se zaveda težave, na katero opozarja SMC, da imajo nekateri lastniki stanovanjskih hiš zelo velike gradbene parcele, v nekaterih primerih tudi do pol hektarja. »Dejansko smo tem lastnikom predlagali, da bi si te parcele zmanjšali, saj jih ta velika parcela prizadene tako pri izračunu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot tudi, če bo seveda kdaj stopil v veljavo, pri nepremičninskem davku. Tudi tam bodo, ker imajo veliko parcelo, doživeli udarec.« Sok s sodelavci išče primerno rešitev za od- pravo te težave, ki vpliva tudi na višino komunalnega prispevka. »Imamo rešitev, da bi velikost samega stavbišča pomnožili s koeficientom 1,5 in dobili velikost parcele, vendar se ob tem pojavi problem, da to ni čisto skladno z zakonom.« Svetniki SMC namreč predlagajo, da je treba velikost parcel vezati na določbe občinskega prostorskega načrta, ki predpisuje faktor zazidanosti od 0,2 do 0,9. Po njihovem mnenju se namreč s to dopolnitvijo, »izenačujejo zavezanci zgradb ne glede na starost zgradbe in omejujejo velikosti parcel za izračun komunalnega prispevka v mejah od 1,1 x površina stav-bišča pa do največ 5 x površina stavbišča.« Sporna je vrednost infrastrukture »Ta njihova rešitev ni niti približno enostavna, pa tudi ni niti približno razrešljiva z eno samo potezo, ki se ji reče: sprejeli bomo novi odlok in smo Foto: Miha Šoštarič Vodja medobčinske uprave Boris Novak in ormoški župan Alojz Sok sta odgovorila na očitke svetnikov SMC, ki menijo, da mora ormoška občina spremeniti odlok, na podlagi katerega se obračunava komunalni prispevek. torek • 16. decembra 2014 Podravje Štajerski TEDNIK 9 Policija svetuje tatov so volkswagni Število obravnavanih kaznivih dejanj, preiskanih kaznivih dejanj in ocenjene škode v kaznivih dejanjih, kjer so bili odtujenih osebni avtomobili Leto 2008 2009 2010 2011 2011 2013 2014* (do 30. 6.) Število kaznivih dejanj 516 591 596 687 746 782 470 Delež preiskanih kaznivih dejanj 14,3 % 12,4 % 17,1 % 24,6% 21,2 % 17,3 % 25,3 % Število vozil 522 607 603 698 763 790 481 Ocenjena škoda v € 5.113.453 6.714.947 6.879.984 9.375.657 9.440.809 7.826.167 5.233.129 Vir: Policija zaščito vozila pa lahko stori prav lastnik vozila. Tako policisti voznikom svetujejo, naj ne parkirajo na neosvetljenih ulicah ali parkirnih prostorih, naj uporabljajo urejena parkirišča, garaže in garažne hiše. »Ko zapuščamo vozilo, izvlečemo ključ iz kontaktne ključavnice, zavrtimo volan, da se zaskoči volanska ključavnica, zapremo vsa okna in zaklenemo vrata vozila. Ne pozabimo na prtljažnik. Vozilo zaklenemo, tudi če ga parkiramo v zaklenjeni garaži,« so dejali na Policiji. Prav tako vozniki naj ne puščajo dokumentov vozila - prometnega dovoljenja, zelene karte, zavarovalne police, servisne knjižice - v vozilu. In če nepridipravi ukradejo vozilo, za kar potrebujejo, tako pravijo na Policiji, manj kot pet minut, mora lastnik vozila nemudoma o tatvini obvestiti policijo. Pomembno je, da so o tatvini čim prej obveščene vse razpoložljive policijske patrulje, da lahko ustrezno ukrepajo, če vozi- lo opazijo. »Če vam vozilo ukradejo v tujini, krajo takoj prijavite na najbližji policijski postaji. Po prijavi tatvine vam bodo izročili zapisnik o prijavi ali drug ustrezen dokument oziroma potrdilo, iz katerega bo razvidno, da so vam ukradli vozilo. Po vrnitvi v Slovenijo se oglasite na policijski postaji in policiste oziroma kriminaliste seznanite s tatvino,« so še dejali na Policiji. Mojca Vtič Na avtomobilskih sejmih (pa tudi preko oglasov in podjetij za prodajo rabljenih vozil) v Sloveniji in v tujini se pogosto prodajajo ukradena vozila, predelana ukradena vozila in poškodovana vozila, ki so bila popravljena z deli ukradenih vozil. Pri nakupu rabljenega vozila moramo biti pozorni na naslednja dejstva: - Vedno je sumljivo, če nekdo prodaja razmeroma novo vozilo, pa je že tretji ali četrti lastnik. - Prodajalci se trudijo, da so pri prodaji zelo prepričljivi. Predstavljajo se kot posredniki pri prodaji, češ da vozilo prodajajo za prijatelje, znance ali sorodnike. - Ob nakupu vedno zahtevajmo originalno dokumentacijo vozila (prometno dovoljenje, račune, kupoprodajne pogodbe, zavarovalno polico, zeleno karto, homologacijo, servisno knjižico, dokazila o plačanih dajatvah ...). - Preverimo, ali se podatki o številki šasije ujemajo s podatki v prometnem dovoljenju in drugih dokumentih. Preverimo tudi vsa mesta, kjer so številke šasije (številka je vtisnjena v pločevino, navadno pod pokrovom motorja, na nalepki s tovarniškimi podatki; pri nekaterih vozilih je številka šasije tudi na armaturi vozila pod vetrobranskim steklom). - Če opazimo, da so na vozilu odstranjene proizvodne nalepke, servisne nalepke ali morda zbrušene številke, ki so bile vgravirane na stekla, je to znak, da je prodajalec želel prikriti identiteto vozila. - Pri nakupu rabljenega vozila zahtevajte tudi rezervne ključe. Območja, od koder so avtomobili najpogosteje ukradeni Opis kraja Leto 2010 2011 2012 2013 2014* (do 30. 6.) Parkirišče 425 412 428 567 332 Stanovanjska hiša v naselju 60 73 99 61 47 Cesta, ulica, trg v naselju 8 9 10 11 3 Stanovanjska hiša zunaj naselja 6 17 14 5 5 Stanovanjski blok 3 6 3 8 8 Vir: Policija rešili problem,« dodaja Sok, ki je opozoril, da se pri pobiranju komunalnega prispevka ne gre naslanjati na težko socialno stanje v državi, kot to opozarja SMC, saj so številna gospodinjstva z nepovratnih evropskih in državnih sredstev dobila kanalizacijsko omrežje, številni na območjih, kjer gradnja kanalizacije in čistilnih naprav ne bo mogoča, pa bodo morali gradnjo individualnih čistilnih naprav financirati sami. Soka je pri podatkih o vrednosti komunalne infrastrukture dopolnil vodja medobčinske uprave Boris Novak. Dejal je, da so svetniki SMC črtali investicijo gradnje kanalizacije Podgor-ci-Sodinci. »Že večkrat jim je bilo pojasnjeno, da je ta investicija upoštevana enkrat in ne dvakrat, kot oni to trdijo,« je povedal Novak. Novak je še povedal, da so pri obračunu stroškov opremljanja kvadratnega metra parcele in neto tlorisne površine zgradb poskušali dobiti čim nižje vrednosti, »te vrednosti pa so celo nižje, kot jih določa državni pravilnik«. Sok je ob tem dodal, da bodo o spremembah omenjenega odloka na seji občinskega sveta, kot to želijo svetniki SMC, govorili najverjetneje januarja. »Pravočasno morajo zagotoviti vso dokumentacijo,« je še pripomnil. Miha Šoštarič Haloze • En plaz sanirali, drugi še drsi po pobočju Za borlski plaz rešitve ni na vidiku Zaradi letošnjega mokrega in deževnega vremena so se na gričevnatih območjih sprožili številni zemeljski plazovi. V občini Zavrč, med naseljema Zavrč in Hrastovec, je plaz odnesel del lokalne ceste. Pred zimo je občini s pomočjo državnih sredstev uspelo plaz sanirati. Sanacijska dela je izvajalo podjetje Nizke gradnje Maribor, vrednost del je bila dobrih 53.000 evrov. Država je za sanacijo prispevala slabih 33.000 evrov, občina pa dobrih 20.000 evrov. Že dalj časa je plazovito tudi pobočje pod gradom Borl, nad lokalno cesto. Zemljina, ki polzi po pobočju, s svojo silo pritiska na cesto in dviguje asfalt. Vzdrževalci ceste izboklino na cesti vsake toliko odstranijo. A ker je plaz očitno aktiven, se material, ki dviguje cesto, nabira znova in znova. »Sanacija plazu, ki bi bila trajna, še ni v načrtu. Plazovito zemljišče (pobočje pod gradom) je last Ministrstva za kulturo (MK). Občina na cesti opravlja nujna sanacijska in vzdrževalna dela ter s tem zagotavlja njeno prevoznost. Za dolgoročno rešitev in sanacijo plazu je odgovoren lastnik zemljišča,« je povedal župan občine Cirkulane Janez Jurgec in na vprašanje, koliko okvirno bi veljala sanacija tega plazu, odgovoril, da okrog 35.000 evrov. Župan Jurgec dodaja, da je država oziroma resorno ministrstvo tisto, ki mora reševati situacijo na svojem zemljišču. Ali pa za to pooblastiti občino in ji za izvedbo del zagotoviti ustrezna finančna sredstva. V Ljubljani jim je za Haloze očitno vseeno Na MK pravijo, da so s problematiko plazu Borl seznanjeni, a da denarja in pravne podlage (interesa, op. a.) za sanacijo nimajo. »Ministrstvo je seznanjeno s stanjem plazu v bližini gradu Borl. V parku ob gradu sta se sprožila dva plazova, eden pod drugim v dolžini približno desetih metrov. Plazova po podatkih lokalne civilne zaščite ne ogrožata hiše, ki sodi v kompleks gradu Borl. Ministrstvo za kulturo nima pravne podlage, da bi financiralo sanacijo plazu. Na Ministrstvu za okolje in prostor so v preteklih letih vodili razpise za sanacijo plazišč. Zaradi finančne situacije letos te možnosti ni bilo. V skladu s posebnimi zakoni ob naravnih nesrečah (npr. žled) je občinam dana druga možnost pridobivanja sredstev, kjer pa za odpravo posledic naravnih nesreč gre za strogo namenska sredstva,« so pojasnili na kulturnem ministrstvu. Mojca Zemljarič smŠmŠ ____mmmm «V m -.: . -A pfc si»' " S^ii-M J > Foto: MZ Občina Cirkulane z »lepotnimi popravki« omogoča prevoznost lokalne ceste na Borlu. Za sanacijo plazu bi kot lastnik zemljišča morala poskrbeti država, kjer pa pravijo, da za ta namen nimajo ne denarja in ne pravne podlage. 10 TEDNIK Kultura torek • 16. decembra 2014 Ptuj • Karikature in risbe Aljane Primožič Fridauer Mojstrica za male in velike teme V Miheličevi galeriji na Ptuju so 8. decembra svečano odprli razstavo ciklusa karikatur in risb priznane slovenske karikaturistke in slikarke Aljane Primožič Fridauer, ki je posvečena tudi njeni 60-letnici in 24-letnem ustvarjanju karikatur, s katerimi brez sprenevedanja opisuje našo stvarnost, pogumno nastavlja ogledalo in tudi v črnih časih ostaja zaveznica malega človeka. Aljani je bila umetnost položena že v zibelko, saj sta bila njena mama in oče umetnika, slikarka in kipar. Postala je izjemna slikarka in karikatu-ristka. „Sčasoma se je v slovenskem likovnem prostoru uveljavila kot predstavnica politične, časopisne karikature. Z izjemnim občutkom za spremljanje dogajanja okrog nas, beleženjem krutega ali smešnega vsakdana, lucidno in z izjemnim mojstrstvom ujame trenutke političnega, kulturnega in vsakdanjega življenja v svoje karikature. Aljanine karikature niso le skupek črt, ampak so figure in situacije premišljeno umeščene v prostor. Njene karikature imajo marsikdaj vlogo likovne ilustracije in stilizacije aktualnih dogodkov. Pri Aljani občudujemo njeno izjemno, žensko intuicijo, senzibilni občutek in neulovljivo idejo, koga, zakaj in kako narisati," je povedala Stanka Gačnik, vodja Miheličeve galerije. S svojim mojstrstvom Aljana dnevno ustvarja brezčasne in zmeraj aktualne male likovne umetnine, ob katerih se lahko sproščeno predamo življenju in umetnosti, če le zmoremo oboje živeti in doživeti, je še dodala. Aljanino karikaturno mojstrstvo je podrobneje predstavil etnolog dr. Aleš Gačnik. Hudomušne in avtorsko prepoznavne Aljanine karikature so svojevrstno kulturološko ogledalo; z njimi si umetnica prizadeva mobilizirati naš razum in kritično senzibilnost do branja in razumevanja Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji na Ptuju je na ogled obsežen ciklus karikatur in risb priznane slovenske karikaturistke in slikarke Aljane Primožič Fridauer, ki je pred kratkim praznovala 60. rojstni dan, že 24 let pa tudi razveseljuje s svojimi karikaturami v Slovenskih novicah. razmer v družbi, pa naj gre za naše vsakdanje ali praznično življenje. „V skrite kotičke naše domovine nam postavlja radarje, ki ne beležijo prekoračene hitrosti, ampak prekoračene norosti. Ti civilizacijski radarji oz. seizmografi družbenih pretresov so povsod okoli nas, a jih ne moremo zaznati, če se po svetu sprehajamo prostodušno, če beremo le tvite in facebook sporočila, če nam več kot objem pomeni lajk na socialnih omrežjih. In zato imamo Aljano, ki kot naš osebni detektor prepoznava in komentira svet okoli nas. Karikature so in morajo biti družbeno reflektivne. Prava karikatura ob satiričnem momentu v sebi nosi tudi sporo- čilo, ki je več kot nasmešek ali skomiganje z rameni. Aljana je kritična do cerkve in države ter njunih voditeljev. Pa tudi do politikov in tajkunov, do ljudske nečimrnosti in brezbrižnosti, pa tudi do Fredija in sebe. To, kar želijo novinarji povedati s tisoč besedami in več, Aljana uspe v eni kari-katurni freski. Če novinarski članek potrebuje dodatno razumevanje in razlago, je njena karikatura jasna in nedvoumna. Enkratno, neponovljivo, da ne rečem genialno pa je dejstvo, da ne gre za občasne ustvarjalne prebliske, ampak za zelo zahtevno dnevno umetniško produkcijo, ki od nje zahteva izjemno samodisciplino, red in predvsem dnevno koncentracijo. Aljana je mojstrica karikaturne umetnosti, nedvomno ena največjih, kar jih je kdaj koli imel slovenski narod, nepogrešljiva na slovenski karikaturni in satirični sceni," je izpostavil Gačnik, ki si tudi želi, da kandidatka za Slovenko leta 2005 desetletje kasneje postane Ježkova nagrajenka za leto 2015. Razstava s trinajstimi tematsko šaljivimi sklopi, za katere je zaslužen Aljanin življenjski partner Milan Fridauer Fredi, tako je namreč razdelil njeno karikaturno ustvarjalnost, bo na ogled do 18. januarja 2015. Na odprtju razstave pa je razveselil tudi z nekaterimi svojimi aforizmi. Zaigrali so cirku-lanski tamburaši. MG Slovenska Bistrica • Dobrodelni koncert osnovnošolcev En svet, eno srce Učenci in učitelji 2. osnovne šole Slovenska Bistrica so 11. decembra pripravili tradicionalni decembrski dobrodelni koncert En svet, eno srce. Otroški pevski zbor 2. OŠ Slovenska Bistrica FOTO: Mojca Vtič »Zelo zadovoljna sem s prireditvijo, ki ni bila razkošna ali bleščeča, je pa povezala učitelje, osnovnošolce ter učence Glasbene in baletne šole Slovenska Bistrica. Otroci so nastopili za otroke,« je dejala ravnateljica 2. OŠ Slovenska Bistrica Sonja Arbeiter. Namen dobrodelnega koncerta je bil zbrati denar za učence iz socialno ogroženih družin. Zato so osnovnošolci in zaposleni na šoli pripravili božični bazar, kjer so bili na voljo različni izdelki, pecivo, voščilnice in zbrali so 1.500 evrov za dobrodelni sklad. Z zbranimi prispevki in denarjem, ki ga med letom v sklad namenijo starši, bo šola finančno pomagala učencem, ki se sicer ne bi mogli udeležiti ekskurzij, šol v naravi ali drugih dejavnosti. Mojca Vtič Tednikova knjigarnica Vedno te ima nekdo rad To turobno vreme, ki se je čez in čez zajedalo v teh dneh, ko bi skoraj moralo že dišati po vaniljevih rogljičkih in ci-metovih zvezdicah, je kot nalašč prineslo novo slikanico. Ta je vsa dehteča in vrveča v svojih razkošnih toplih barvah in neulovljivi milini. V njej so pravljice, take za otroke in hkrati za odrasle, ker je toliko ljubezni v njih. Prva ima naslov Dežela Srca in začenja: Tiste pomladi so bile barve v Deželi Srca še posebej žive, dišeče in dehteče. Zima je bila dolga in ni in ni se hotela posloviti. A ko se je nekega dne le odločila oditi, se je topla sapa pomladi tako vzradostila, da je vzvalovala z veličastnim zanosom nad vso deželo. Tako mogočno, tako silovito, tako mehko je zadihala vsa narava, kot bi jo nevidna roka posipala s čarobnim prahom svetlikajočegase veselja... In naslednji naslovi so Palček najde miško, Kralj Ledene dežele, V ledeni deželi, V Deželi Srca. Pravzaprav so to vmesni naslovi ene same pravljice, postaje popotovanja palčka Sprehajalčka, ki rešuje skoraj oledeneli srček male miške. Tako je zapisala o pričujoči slikanici Metoda Postolski Košir, vzgojiteljica predšolskih otrok: »Čudežno zdravilo, ki razveseli in poboža notranjega otroka slehernega človeka! V knjigi, ki se pravi čas rojeva na sončno stran našega planeta, najdemo raznolikost sporočil - pogum, neomajno vero mamice miške, da se približa svojemu otroku, modrost narave in njeno zdravilno moč ter prijateljico Vilincev. Zaradi vsebine, ki šepeta Ljubezen, in čarobnih ilustracij, naj pravljici na široko odprejo vrata vrtci in šole, knjižnice in knjigarne in sleherni dom.« Knjiga Vedno te ima nekdo rad je avtorsko delo Ptuj-čanke dr. Romane Ercegovic, ki je napisala in uglasbila tudi pesmici v pričujoči pravljici (notni zapis Vanja Ivankovič), ilustrirala in oblikovala jo je akademska slikarka Simona Čudovan, jezikovni pregled je podpisala Eva Horvat. Slikanico je izdalo in založilo Društvo za poglobljeno umetnost. Podrobnosti o predstavi te pravljice si lahko ogledate na http://www.souloftheearththeater.com, avtorice pa bodo vesele odzivov na FB-strani: Pravljica za otroke in odrasle Vedno te ima nekdo rad. Dr. Romana Ercegovic je dramatičarka, dramaturginja, pesnica, avtorica radijskih iger za otroke ... celostna umetnica in predavateljica, ki skozi raziskovanja pozabljenih resnic o harmoničnem bivanju davnih kultur ustvarja nove gledališke, pa tudi literarne podobe. Naslov njene doktorske disertacije iz leta 2013 se zato glasi: Sodobno obredno gledališče: grški misteriji in njihov vpliv na revitalizacijo obrednosti v gledališču 20. in 21. stoletja. Za decembrski praznični čas je tu, kot vabilo k branju, del pesmice z zaključka slikanice Vedno te ima nekdo rad: Dežela Srca ni za sedmimi gorami, ta čudežna dežela je tukaj med nami, In je v tebi in je v meni in vse okoli nas - vedno je nekdo, ki te ima rad. Dežela Srca ni za sedmimi vodami, čudežna bitja smo tukaj med vami, reke, ptice in cvetlice, stare modre bukve-vedno smo skupaj s teboj. Tvoje srce čudežno je in vedno, vedno ljubi te. Odprite srca in knjige! Liljana Klemenčič Rokomet Nov korak k obstanku v ligi Stran 12 Rokomet Lokalni obračun Gorišničanom Stran 12 Šport mladih Maja Bedrač v Avstraliji prva in druga Stran 13 Šah Ptujčanom končno četrto mesto Stran 13 Mali nogomet Derbi začelja dobila ekipa iz Skorbe Stran 14 Fotozapis Nogometaši pri boksarju!?! Super! Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Največja pomanjkljivost: pomanjkanje napadalcev Po objavi seznama igralcev, ki se po jesenskem delu prvenstva v 1. SNL poslavljajo od Zavrča, in listi mladih novincev je v haloškem pr-voligašu zavladalo zatišje. Uprava sicer še vedno išče nove igralce, ki bodo nadomestili Šafariča, Kresingerja, Dugolina, Čeha, Sambolca, Jerteca, Težaka ... Omenjeni so v zadnjih letih z Zavrčem prehodili bolj ali manj dolgo pot od 3. do 1. lige, lani pa so kot novinci v 1. ligi osvojili končno 5. mesto. Pred sezono 2014/15 je ekipa doživela nekaj sprememb (odšli Fink, Murko, Fuček, Buzeti, Kouter, Vaš, Sreš, Go-lubar, Bešenič, Benko, prišli pa so Datkovič, Kristič, Ranilovič, Cvek, Polič ...), a je bilo jasno, da je ekipa še vedno zelo močna. Trener Željko Orehovec je imel skupaj na seznamu 33 nogometašev, od katerih jih je na igrišče stopilo 26. Nekateri so odpadli že po nekaj krogih (Kurbus, Smrekar, Kokol), nekateri pa pred koncem tega dela (Du-golin, Dedič, Brdar, Jertec ...). Zadnji seznam odhajajočih je sledil tik po tekmi v Velenju . V ekipi Zavrča je največ minut na igrišču preživel branilec Toni Datkovič, nekaj manj vratar Marko Ranilovič. Ta je bil zagotovo en izmed ključnih mož završke ekipe, predvsem v uvodnih krogih je nekaj tekem branil na izjemnem nivoju. Ob bok mu lahko postavimo Nikola Šafa-riča, ki je v nekaterih tekmah prevzel tudi vlogo kapetana ekipe. Dobre predstave je kazal tudi Doris Kelenc, ki je glede na videno na igrišču zagotovo preživel premalo minut (le 1082). Boljši del ekipe je bila obramba, ki je kar sedem tekem končala brez prejete- Vratar Marko Ranilovič je bil v jesenskem delu pomemben člen ekipe Zavrča. ga zadetka. Končni vtis sta nekoliko pokvarili le zadnji dve srečanji (10 prejetih zadetkov), a ti zaradi številnih dejavnikov nista bili realno merilo moči ekipe. Trener Orehovec je že pred začetkom prvenstva najavil, da bo igra temeljila na kompaktni obrambi (na mesto centralnih branilcev sta bila postavljena Datkovič in Kristič) in hitrih prehodih v nasprotni napad. Ta taktika je dejansko uspešno delovala skoraj do konca, ko so se v vsej veličini pokazale vse slabosti ekipe. Prva in največja je bila pomanjkanje napadalcev: poleg Dina Kresingerja ekipa ni premogla niti enega klasičnega napadalca (Smrekar je odšel že po nekaj krogih)! Vrzel so na posameznih tekmah poskušali zapolniti Matjašič, Jertec, Kelenc, Brdar, Polič ..., a pravega učinka ni bilo. Če bi Kresinger zabijal iz vseh priložnosti, ki so si jih Zavr-čani ustvarili, bi še morda šlo, a še zdaleč ni bilo tako. Osamljen v napadalnih akcijah je trošil veliko moči, zmanjkalo mu jih je prav pri zaključkih. Najboljša tekma v Domžalah Najboljšo tekmo sezone so Zavrčani odigrali v 12. krogu v Domžalah, ko so na kolena spravili vodilno ekipo lige (1:3 - Šafarič, Kresinger 2-krat). Izjemen je bil tudi začetek, ko so slavili na treh zaporednih gostovanjih (v ■ največ odigranih tekem: Toni Datkovič (20); ■ največ odigranih minut: Toni Datkovič (1748); ■ največ doseženih zadetkov: Dino Kresinger (5); ■ največ rdečih kartonov: Matija Kristič, Andrej Dugolin (2); ■ največ rumenih kartonov: Lovro Cvek (7); ■ največ asistenc: Doris Kelenc, Dino Kresinger (2). Igralne minute nogometašev Zavrča v jesenskem delu prvenstva: Toni Datkovič Marko Ranilovič Nikola Šafarič Dino Kresinger Lovro Cvek Matija Kristič Jure Matjašič Doris Kelenc Boris Sambolec Andrej Dugolin Dejan Polič Nenad Dedič Ivan Antolek Marko Roškar Karlo Težak Dario Jertec Robert Brdar Sandi Čeh Matija Smrekar 1748 1664 1472 1443 1406 1350 1304 1082 1046 1045 976 930 725 693 568 554 432 334 261 Dejan Kurbus Ante Mrmič Jure Srnec Alan Hočevar Nikola Kolarek David Magdič Lovro Benič Matija Kovačič Luka Domjan Branimir Špicar Patrick Petrovič David Županič Miha Kokol Tilen Lešnik 180 136 114 64 36 26 25 0 0 0 0 0 0 0 Zadetki igralcev Zavrča (20): 5 zadetkov: Dino Kresinger; 3 zadetki: Nikola Šafarič, Doris Kelenc; 2 zadetka: Toni Datkovič, Ivan Antolek; 1 zadetek: Karlo Težak, Lovro Cvek, Matija Smrekar, Robert Brdar, Dario Jertec. Nogomet • NK Zavrč Obeta se sodelovanje s Hajdukom in Dinamom Foto: Črtomir Goznik Celju, Velenju in Novem mestu), s čimer so dejansko tlakovali pot v zgornjo polovico lestvice. Na Ptuju so na Mestnem stadionu odigrali devet srečanj in dosegli 4 zmage, 2 remija in 3 poraze. Predvsem na uvodnih »domačih« srečanjih so imeli zelo številčno in bučno podporo s tribun, saj so ljubitelji nogometa na Ptuju in v okolici očitno zelo pogrešali srečanja na najvišjem slovenskem nivoju. Jože Mohorič Nogometaši Zavrča so na dopustu, precej bolj pa je v teh dneh zaposlena uprava kluba. Potekajo številni pogovori s potencialnimi novinci, o katerih smo že pisali pretekli teden. Za zdaj sta od njih podpisala Mitrovič in Balič, tudi z vsemi drugimi je ustno že sklenjen dogovor. Prvi mož kluba Miran Vuk s sodelavci medtem pripravlja vse potrebno, da bi se priprave na drugi del sezone začele nemoteno, z izpopolnjenim kadrom. Tako se je v četrtek sestal s predstavniki splitskega Hajduka, v petek pa še s predstavniki »večnega« hrvaškega prvaka Dinama. Namen sestankov je bil le en - morebitna posoja katerega od mladih perspektivnih igralcev omenjenih klubov v Zavrč. O konkretnih imenih, ki naj bi iz največjih hrvaških klubov za pol sezone okrepili bele, še niso govorili. Zavrčani so se za tovrstno sodelovanje obrnili tudi na Maribor, od koder pa (še) ni bilo odgovora. Seznamu igralcev, ki bodo ostali v klubu, je bil dodan še Karlo Težak. Ta je bil večji del jeseni poškodovan in ni igral veliko, do priprav pa naj bi poškodbo »trebušne stene« saniral in bo tako tudi v nadaljevanju nosil završki dres. V sredo zvečer bo dokončno znana tudi usoda dosedanjega trenerskega štaba, saj bo zasedal upravni odbor kluba, ki bo odločil o trenerju. Precej napredujejo tudi dela na novem objektu zavr-škega Športnega parka. Starega dela tako ni več, namesto njega rastejo parkirišča za uradne osebe (gasilci, policija, prva pomoč . ), tudi notranjost tribune počasi dobiva končno obliko. Če bo s sedanjim tempom vse teklo tudi naprej, bo proti koncu januarja prihodnje leto že opravljen tehnični prevzem. Tako se nam 21. 2., v prvem spomladanskem krogu proti jesenskemu prvaku iz Domžal, resnično obeta spektakel, kakršnega v Zavrču še ni bilo. tp l$MH Foto: Črtomir Goznik Karlo Težak (Zavrč) bo tudi v naslednji sezoni ostal v belem dresu. 2 2 2 1 1 1 2 12 Štajerski Šport torek m 16. decembra 2014 Rokomet • 1. NLB leasing liga, 14. krog Nov korak k obstanku v ligi Krško - Jeruzalem 25:33 (11:15) KRŠKO: Polutnik (2 obrambi), Kozole (1 obramba); Zorič 1, Dragan 3 (1), Dular 1, Ban 3 (2), Rozman 1, Sobotič 7, Kodrič 1, Sikošek Pelko 1, Kastelic 1, Hrib-šek 3 (1), Sendelbah 2, Bogovič, Zoran 1, Glogovšek. Trener: Gašper Kovač. JERUZALEM: Balent (13 obramb - 3 x 7m), Šutalo (2 obrambi); Kolmančič, Kavčič 1, Bogadi 3, Radujkovic 2, Čudič 11 (4), Gregorc 1, Veselko, Grizolt, Kocbek 2, Kosi, Mesaric 10, Petrovič, Rajšp 1, Levak 2. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Krško 7/4; Jeruzalem 4/4. IZKLJUČITVE: Krško 8; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Danijel Mesaric (Jeruzalem Ormož). Pomlajena zasedba Krškega z novim trenerjem Gašperjem Kovačem se je izkušenej-ši ekipi Jeruzalema upirala le do 25. minute, ko je zaostanek domače ekipe znašal le en zadetek (11:12). Sledile so ormoške minute, ko je Or-možanom uspel delni izid 0:7 (11:19). Krčanom kar enajst minut ni uspelo zatresti mreže Tomislava Balenta, ki je tekmo končal pri solidnih trinajstih obrambah (od tega je zaustavil tudi tri sedemme-trovke). Na krškem parketu je blestel prvi strelec lige Bojan Čudič, ki je vseh svojih 11 zadetkov dosegel do 34. minute. Gostitelji poleg Čudiča niso našli rešitve tudi za krožnega napadalca Danijela Mesarica, ki je tekmo končal pri desetih zadetkih s 100-od-stotnim izkupičkom metov (10/10). V 49. minuti je prav Mesaric svojo ekipo prvič popeljal do vodstva z desetimi goli prednosti (18:28). V zaključku tekme je trener Jeruzalema Saša Prapotnik dal priložnost mladim igralcem 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 14. KROGA: Krško - Jeruzalem Ormož 25:33 (11:15), Gorenje Velenje - Slovenj Gradec 2011 38:15 (20:9), Slovan - Krka 19:26 (7:14), Riko Ribnica - Istrabenz Plini Izola 26:23 (11:12), Sviš Ivančna Gorica - Trimo Trebnje 27:34 (14:19), Urbanscape Loka - Celje Pivovarna Laško 28:36 (15:19), Maribor Branik - Sevnica 33:18 (15:9). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 14 14 0 0 28 2. GORENJE VELENJE 14 13 0 1 26 3. MARIBOR BRANIK 14 12 0 2 24 4. TRIMO TREBNJE 14 10 0 4 20 5. RIKO RIBNICA 14 9 0 5 18 6. SLOVENJ GRADEC 14 7 0 7 14 7. J ERUZ. ORMOŽ 14 6 1 7 13 8. URBAN. LOKA 14 6 0 6 12 9. KRKA 14 6 0 8 12 10. SLOVAN 14 6 0 8 12 11. SVIŠ IVANČNA G. 14 3 2 9 8 12. ISTRABENZ IZOLA 14 2 1 11 5 13. SEVNICA 14 1 0 13 2 14. KRŠKO 14 1 0 13 2 in svoja prva zadetka v dresu Ormoža je dosegel 17-letni Foto: Črtomir Goznik Ormožani (na fotografiji Mesarič in Čudič) so zanesljivo ugnali Krčane. Bruno Levak, ki je v Ormož prispel iz Čakovca. V soboto, 20. decembra, je na sporedu zadnja tekma v letu 2014. Na Hardeku bo ob 19.00 gostovala zasedba Slovenj Gradca. Z zmago bi Ormožani prezimili na odličnem šestem mestu elitne lige. Saša Prapotnik (Jeruzalem Ormož): »Po zmagi v Krškem se lažje diha, saj je obstanek v ligi z eno nogo že priborjen. V Krško smo odpotovali z mešanimi občutki, saj smo se skozi teden ubadali s številnimi poškodbami. Izkušena Radujkovic in Gregorc sta kljub poškodbi stisnila zobe in pomagala ekipi do šeste prvenstvene zmage. Pot do zmage smo si zgradili po zaslugi številnih prvoligaških izkušenj naših fantov, kot so Čudič, Mesaric, Balent, Radujkovic, Gregorc, Bogadi, Grizolt. Zadnjo tekmo v tem letu želimo končati uspešno, kot je bilo uspešno leto 2014.« uk Rokomet m 1. B SRL (m), 12. krog Rokomet m 1. B SRL (ž) Lokalni obračun Gorišničanom Moškanjci-Gorišnica - Velika Nedelja Carrera Optyl 26:21 (12:8) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek, Zorli, Kovač, M. Bedrač 2, Valenko 4, Ranevski 10, Balas 3, Vižintin 2, Škorc, Lukaček 2, Vesenjak, Tement, Žuran, T. Bedrač, Sok 2, Firbas 1. Trener: Sebastjan Oblak. RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Zorec, Bom-bek 1, Mavrič 5, Bezjak 2, Prapotnik, Štefičar 5, Preac, Šerc, Kne-ževič, Lorenčič, Vukan 2, Šerod 4, Hojžar, Marin 2. Trener: Tomi Matjašič. Lokalni obračun med Mo-škanjci-Gorišnico in Veliko Nedeljo so dobili prvi in tako upravičili vlogo favorita. Tekmo si je ogledalo okrog 400 gledalcev, vzdušje je bilo odlično, manjkali nista niti obe navijaški skupini, tako da je praznik rokometa vsekakor uspel. Sama tekma je bila zelo posebna za gostujočega stratega Tomija Matjašiča, ki sicer prihaja iz Gorišnice in je še v lanski sezoni asistiral Sebastjanu Oblaku, poleti pa se je odločil sprejeti izziv pri sosedih. Seveda je skušal s svojimi varovanci presenetiti, toda v tem trenutku so igralci Moškanjcev-Gorišnice individualno pač kakovostnejši in izkušenejši. I AL d.o.o. I telefon: 02/799-54-11 • FIZIČN0-TEHNIČN0 VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNI KOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo Tekma se je sicer začela s pobudo domače vrste, ki je povedla s 3:0. Zeleni so se kmalu vrnili v igro in nadaljevanje je bilo nekoliko bolj izenačeno, čeprav so rumeno-čr-ni vseskozi vodili. Nedvomno sta se v prvem polčasu izkazali obrambi obeh moštev, ki strelcem v napadih nista dopustili, da bi se preveč razigrali. Poleg tega so malemu številu danih golov botrovale tehnične napake enih in drugih. Pri izidu 9:7 v 25. minuti so igralci Moškanjcev-Gori-šnice odlično odigrali končnici prvega dela in povedli z 12:7. Šerod je nato postavil izid polčasa (12:8). Čeprav se je v 2. polčasu pričakovala ofenziva gostujoče čete, to ni bilo tako, saj so znova bolje začeli varovanci Sebastjana Oblaka. Ti so po seriji 5:2 v 43. minuti povedli že s sedmimi zadetki prednosti (17:10), kar je bil pred zaključkom tekme ogromen kapital. Blestel je predvsem »ostrostrelec« Ranevski, ki je bil z 10 zadetki neusmiljen do tekmecev. V zadnjih minutah, ko je bilo srečanje praktično odločeno, so kar tri zaporedne izključitve v domači vrsti vnesle v srečanje nekaj negotovosti. Velika Nedelja se je 1. B SRL (m) REZULTATI 12. KROGA: Mo- škanjci-Gorišnica - - Velika Nede- lja Carrera Optyl 26:21, Mokerc- Ig - Brežice 29:29, Dobova - Ra- deče-Mik Celje 33:25, Grosuplje - Cerklje 32:27, Črnomelj - Herz Šmartno 30:33, Škofljica Pekar- na Pečjak - Drava Ptuj 29:28, Koper 2013 -Dol Tk Hrastnik 32:24. 1. KOPER 2013 12 12 0 0 24 2. DOBOVA 12 11 0 1 22 3. HERZ ŠMARTNO 12 9 1 2 19 4. DOL TKI HRASTNIK 12 8 0 4 16 5. DRAVA PTUJ 12 7 1 4 15 6. ŠKOFLJICA PEČJAK 12 7 1 4 15 7. MOŠKANJCI-GOR. 12 5 1 6 11 8. BREŽICE 12 4 2 6 10 9. MOKERC-IG 12 4 1 7 g 10. GROSUPLJE 12 3 3 6 9 11. RADEČE-CELJE 12 3 1 8 7 12. ČRNOMELJ 12 2 1 9 5 13. V. NEDELJA C. O. 12 2 1 9 5 14. CERKLJE 12 0 1 11 1 Foto: Črtomir Goznik Gorišničani (v temnih dresih) gostom s trdo igro v obrambi niso dopustili možnosti za presenečenje. približala na -4, toda prednost domačih je bila dovolj visoka, da so srečanje dokaj mirno pripeljali do konca. V naslednjem krogu ekipo iz Gorišnice čaka nov lokalni obračun, na Ptuju jih pričakuje Drava, Velikonedeljčani pa bodo gostili najboljšo ekipo lige, moštvo Kopra 2013. S tekmami 12. kroga se bo tudi končal prvi del prvenstva v 1. B-ligi, nadaljevanje bo sledilo v začetku februarja prihodnje leto. tp Škofljica Pekarna Pečjak - Drava Ptuj 29:28 (14:15) DRAVA PTUJ: Šulek, Janžeko-vič 3, Jensterle 5, Bračič, Maroh 1, Požar, Fridrih, Bedenik, Sabo, Hrupič 1, Jerenec 2, Lesjak 7, Šalamun 1, Silovšek 6, Žuran 2, Belec; trener: Uroš Šerbec. Sosedi na lestvici, Škofljica in Drava, sta odigrali napeto tekmo, v končnici pa so domačini pokazali več želje Škofja Loka drugič letos Škofja Loka - ŽRK Tenor DP-Logik Ptuj 37:43 (15:22) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 3, Majcen 4, Kole-dnik 9, Ivančič 2, Lazar, Požgan 2, M. Selinšek 5, Šrajner 8, Ambrož 1, B. Selinšek 9. Trener: Sašo Petek. Nedeljsko gostovanje na Gorenjskem se je za Ptujčan-ke izteklo pozitivno, saj so gladko slavile, čeprav z igro niso blestele. Najpomembnejši sta novi točki, ki sta mlade »tenzorke« še bolj utrdili na mestih, ki vodijo v končnico. Zmaga ni bila nikoli vprašljiva, saj je napad deloval odlično, v obrambi pa se je seveda še kako poznala odsotnost prve igralke Grabrovčeve. Zadnje srečanje letos bodo mlade Ptujčanke odigrale pred domačo publiko, ko se bodo v soboto, 20. decembra, ob 16.30 v dvorani Center pomerile z ekipo Litije. Tekma je bila izenačena le v uvodnih minutah, ko je zelo mlada gorenjska zasedba še držala korak z gostjami, v 5. minuti je bilo namreč 4:4. Sledila je serija 0:4 za varovanke po zmagi. Ob tem so imeli v ključnih trenutkih tudi več sreče, s čimer so zasluženo prišli do minimalne zmage. Z novima dvema točkama so se izenačili z Dravo. Domačini so večino tekme odigrali agresivno obrambo 6-0, ki je Ptujčanom v napadu povzročala kar precej težav. Tako je Škofljica takoj pove-dla za tri zadetke, vendar jih je Drava hitro ujela in tudi prešla v vodstvo. Večino tekme sta se ekipi izmenjevali v vodstvu in sta si ustvarili le gol ali dva prednosti. Tako so imeli Ptujčani še deset minut do konca tekme aktiven »padla« še Saša Petka, ki nato vodstva niso več izpustile iz svojih rok. Prednost je bila vseskozi suverena, domačinke se niso približale na manj kot -4. V igri brez pravih obramb so Ptujčanke na odmor odšle s prednostjo sedmih zadetkov (15:22). Tudi nadaljevanje je bilo podobno: igralo se je zelo hitro, obrambi nista blesteli, sta pa zato bila učinkovitejša napada obeh ekip. Najvišja prednost na srečanju v korist gostujoče vrste je v 40. minuti znašala +9 (26:35). V ptujski četi so priložnost za igro dobile prav vse igralke in prav vse tudi zadele. tp 1. B SRL (ž) REZULTATI 11. KROGA: Ško-fja Loka - Tenzor Dp-Logik Ptuj 37:43, Adria Transport Logatec -Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozi-na 22:30, Litija - Brežice 17:22. Prosta je bila ekipa Nazarje. 1. JADRAN HRPELJE 10 9 1 0 19 2. NAZARJE 9 8 0 1 16 3. BREŽICE 9 5 1 3 11 4. TENZOR DP-LOGIK 10 4 2 4 10 5. ŠKOFJA LOKA 10 2 0 8 4 6. LITIJA 9 2 0 7 4 7. A. T. LOGATEC 9 1 0 8 2 rezultat, a so v tem obdobju naredili preveč napak, med drugim so zgrešili tudi nekaj odprtih strelov. Pri domačinih sta v ključnih trenutkih odgovornost prevzela Jova-novič in Obajdin Parfant, medtem ko pri Dravi v zaključku ni bilo igralca, ki bi prevzel odgovornost. Zadnji napadi so bili tako odigrani preveč stihijsko, brez jasnega koncepta. Škofeljčani so na koncu slavili 29:28, Ptujčani pa lahko žalujejo za zapravljeno priložnostjo za dragoceno zmago v gosteh. David Breznik torek • 16. decembra 2014 Šport, šport mladih Štajerski 13 Šport mladih • Mednarodne igre šolarjev Maja Bedrač v Avstraliji prva in druga 2. Dobrodelni tek ZA Ptuj namenjen Petri Kampl V soboto, 20. decembra, društvo ZA Ptuj organizira 2. dobrodelni tek ZA Ptuj. Sam tek bo od 10. ure dalje potekal na Mestnem stadionu na Ptuju, kjer se bodo tudi zbirali prispevki. Tekači ali pohodniki bodo lahko v krogu tekli ali hodili na stadionu ali po želji tudi do Rance. O sami prireditvi je več povedala Sonja Šneberger, pobudnica akcije. »Dobrodelni tek organiziramo člani društva Za Ptuj, gre pa za nadaljevanje akcije, ki smo jo začeli lani. Takrat smo zbirali sredstva za učence OŠ Ljude-vita Pivka, letošnja akcija pa je namenjena Petri Kampl, ki je zunanja uporabnica storitev Zavoda Dornava. Punca sicer živi samostojno, zbrana sredstva pa bodo namenjena pokrivanju najnujnejših stroškov za njeno življenje, npr. za stroške ogrevanja, za zamenjavo dotrajanih oken ...« Lani se je teka udeležilo približno 100 sodelujočih, s pomočjo MO Ptuj - ta je namesto ognjemeta sredstva podarila v dobrodelni namen - pa je bilo skupaj zbranih 3.165 evrov. »Letos poskušamo akcijo s pomočjo medijev narediti še odmevnejšo, glede na zagnanost vseh sodelujočih pa sem prepričana, da nam bo to tudi uspelo. Res lepo vabljeni k sodelovanju,« je zaključila Sonja Šneber-ger. JM Šah • 1. državna liga Ptujcanom končno četrto mesto Maja Bedrač je v »deželi tam spodaj« na mednarodnih igrah šolarjev osvojila dve medalji. V skoku v daljino je slavila tretjič zapored, kar doslej ni uspelo še nikomur. Z zadnjimi tremi koli se je konec tedna v Mariboru končalo tekmovanje v 1. A državni ligi. Naslov državnega prvaka je ponovno pripadel ekipi ŽŠK iz Maribora, ki je ves čas prvenstva nastopala z najmočnejšo postavo, Ptujčani pa so po nepričakovanem porazu v zadnjem kolu osvojili končno 4. mesto. Kot smo že poročali, so člani Šahovskega društva Ptuj pred zadnjimi tremi koli zasedali odlično tretje mesto, ko so ob štirih zmagah, enem neodločenem rezultatu in enem porazu zbrali 20 točk. Nadaljevanje je bilo dokaj obetavno, saj so najprej v sedmem kolu premagali ekipo ŠK Komenda z rezultatom 4,5:1,5 ter v osmem še ekipo Kovinarja iz Maribora s 3,5:2,5. Če je bilo prvo mesto pred zadnjim kolom praktično oddano, pa bi Ptujčani ob ugodnem razpletu lahko osvojili celo drugo mesto, vendar bi se moral dvoboj med Radensko in Vrhniko končati neodločeno, Ptujčani pa bi potrebovali zmago 4:2. Kmalu je bilo jasno, da ekipa iz Murske Sobote ni vzdržala pritiska in je srečanje izgubila z rezultatom 4:2. S tem je omogočila Ptujčanom, da ob neodločenem rezultatu ali zmagi stopijo na zmagovalne stopničke. Ne glede na nekoliko slabši začetek, ko je vodja ekipe MM Danilo Polajžer Končni vrstni red: 1. ŽŠK Maribor 35 točk (15 meč točk), 2. ŠD Vrhnika 33 (13), 3. ŠD Radenska Pomgrad 31 (10), 4. ŠD Ptuj 30,5 (13), 5. ŠK Branik 29 (10), 6. ŠD Krka Novo mesto 27,5 (8), 7. ŠK Kovinar DEM 24,5 (6), 8. ŠK Triglav Krško 24 (8), 9. ŠK Nova Gorica 19 (3), 10. ŠK Komenda 16,5 (4). Foto: Črtomir Goznik Danilo Polajžer (ŠD Ptuj) dokaj obetavno pozicijo končal s porazom, je na ostalih šahovnicah kazalo vsaj na neodločen rezultat. Posebej še po osvojenih točkah madžarskih velemojstrov Zolta-na Varga in Attila Csebe ter remiju najmlajšega člana Andraža Šuta. Žal pa sta tako David Murko kot Klemen Janžekovič kljub ostri borbi srečanji izgubila in končni rezultat je bil 3,5:2,5 za ekipo Krke iz Novega mesta. »Do tretjega mesta nas je ločilo le pol točke, do drugega pa 2,5 točke. Žal smo v zadnjih treh kolih nastopili brez treh velemojstrov na prvih treh šahovnicah, celotno prvenstvo pa brez našega najboljšega Aleksandra Be-ljavskega. Tako izenačenega prvenstva ni bilo že nekaj zadnjih let, zato sem z uvrstitvijo zadovoljen. Vsi štirje mladi, ki so dobili priložnost (Žan Belšak, David Murko, Andraž Šuta in Klemen Janžekovič, op. a.), so le-to tudi zelo dobro izkoristili. Končno imamo po daljšem času odlično mlado generacijo, ki bo v prihodnje steber prve ptujske ekipe«, je svojo oceno ob zaključku prvenstva strnil predsednik ŠD Ptuj Danilo Polajžer, ki je opravljal funkcijo vodja ekipe in v vseh devetih kolih še sam nastopil. Zmagovalna ekipa je osvojila naslov državnih prvakov za leto 2014 in se bo naslednje leto udeležila evropskega klubskega pokala, zadnji dve uvrščeni ekipi pa se selita v nižji rang tekmovanja. Silva Razlag Lake Macquarie je bil letošnji gostitelj mednarodnih iger šolarjev, na katerih v zadnjih letih zelo uspešno tekmujejo mladi športniki iz mestne občine Ptuj. V Avstraliji so pod vodstvom Anice Ternovšek in trenerja Aleša Bezjaka v atletiki tekmovali Maja Bedrač, Sara Serdin-šek, Miha Kostanjevec, Jaka Kostanjevec, Žan Viher in Saša Maučec. Šesterica se je za svoje nastope pripravljala kar nekaj mesecev in je dosegla veliko odličnih rezultatov. Tokrat je na igrah v osmih športih sodelovalo okrog 1500 tekmovalcev iz 80 mest, Slovenijo so zastopali športniki iz Velenja, Celja, Slovenj Gradca in Ptuja. Med mladimi ptujskimi atleti se je največ pričakovalo od Maje Bedrač, ki je na prejšnjih dveh tekmovanjih že osvojila dve zlati medalji v skoku v daljino. V njeni paradni disciplini je tudi tokrat dobesedno deklasirala vso konkurenco. V odličnem vzdušju na stadionu, ki sta ga pomagala soustvariti uradna napovedovalca, je Bedračeva nanizala pet izjemnih skokov, najdaljši je meril kar 593 cm. S tem je najbližje konkurent-ke preskočila za skoraj pol metra in je zasluženo še tretjič zapored postala zmagovalka v skoku v daljino - to do sedaj v zgodovini tekmovanj še ni uspelo nobeni tek- movalki. Gre za velik uspeh zelo nadarjene atletinje, ki ga je dopolnila še z enim uspehom, saj je bila tudi druga v teku na 100 metrov. Bedra-čeva je dosegla najboljša časa kvalifikacij in polfinala, medtem ko je bila od nje v finalu hitrejša domačinka Dakota Thomas. Predstavnica Lake Macquarierja je tekla 12.39 sekunde, medtem ko se je čas pri Bedračevi ustavil pri 12.59 sekunde. Ob osvojitvi obeh medalj je bilo zelo veselo v »ptujskem« taboru, ki je dosegel še veliko odličnih rezultatov. Zelo se je izkazal Žan Viher, saj je bil v skoku v daljino peti - njegov najdaljši poizkus je meril 632 cm. V tej disciplini je blestel Rong Chengwen iz Pekinga, saj je ob izjemnem navijanju pristal pri 680 cm. Med deseterico se je uvrstil tudi Jaka Kostanjevec, ki je bil v skoku v višino s presko-čenimi 170 cm zelo dober šesti. Ob omenjeni trojici so mladi atleti nanizali še naslednje uvrstitve: 12. mesto Sare Serdinšek v skoku v daljino (454 cm), 17. mesto Jaka Kostanjevca v skoku v daljino (542 cm), 22. mesto Žana Viherja v teku na 100 metrov (12.21 s, v predtek-movanju je dosegel čas 12.06 s, op. a.), 28. mesto Miha Kostanjevca na 1500 metrov (5.33.53) in 36. mesto Sare Serdinšek na 100 metrov (1388 s). Veliko smolo je imela šesta članica ekipe Saša Maučec, ki zaradi poškodbe ni nastopila v teku na 800 metrov. Mladi atleti so v celoti v Avstraliji dosegli odlične rezultate in so na mednarodnih igrah šolarjev dobro predstavljali mestno občino Ptuj. David Breznik Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Odpor Prevaljcank strt šele v petem nizu ZOK GM mobil Ptuj - Prevalje 3:2 (17, 18, -19, -19, 11) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Mo- horko, Miličevic T., Miličevic M., Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Puklavec, Drevenšek, Emeršič, Bezjak. Trener: Peter Primec. Ptujske odbojkarice so bile pred dvobojem s Prevaljami ob pogledu na lestvico popolne favoritinje. A so ta svoj papirnati status potrdile le v uvodnih dveh nizih, ko so bile fizično še popolnoma pri močeh. Ko jim je v nadaljevanju tekme padala moč, je šla navzdol tudi igra. Po dveh izgubljenih nizih so se v petem vendarle »sestavile skupaj« in prišle težje od pričakovanj do zmage. Igralke ŽOK GM mobil v uvodnem nizu niso delovale najbolj prepričljivo in so šele po izidu 9:9 začele svojo pravo igro. Izkazala se je mlada Horvatova, ki je dvakrat dobro zaključila in nanizala še par odličnih servisov, kar je bilo dovolj za varno razliko 18:12. Prevaljčanke so v končnici niza slabše sprejemale, medtem ko so domačinke zaigrale odločno v napadu in organizirano v fazi obrambe, kar je bilo dovolj za gladkih 25:17. Ta nalet so nadaljevale tudi v drugem nizu, ko se je že na začetku popolnoma v napadu razigrala Cvirnova. Dober servis, blok in zaključek akcij je prinesel Ptujčan-kam zmago 25:18. V tretjem in četrtem nizu so prevladovale Prevaljčanke, ki so v svojo igro vnesle več energije, predvsem pa so naredile bistveno manj napak kot v prvih dveh nizih. Tako je bil tretji niz še izenačen do 12:12, na kar so gostje uspešno izpeljale nekaj napadalnih akcij. Na drugi strani so domačinke 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 8. KROGA: ŽOK GM mobil Ptuj - Prevalje 3:2, ŽOK Mislinja - Benedikt 3:1, Celje - Mozirje 0:3, Kajuh Šo- štanj - ŽOK Sobota 3:1, Nova KBM Branik II - Swatycomet Zreče 0:3. 1. SWATYCOMET ZREČE 8 8 0 24:2 23 2. ŽOK GM MOBIL PTUJ 8 8 0 24:7 22 3. BENEDIKT 8 5 3 17:13 14 4. ŽOK MISLINJA 8 4 4 15:15 13 5. MOZIRJE 8 4 4 15:16 12 6. NOVA KBM BRANIK II 8 4 4 14:15 11 7. KAJUH ŠOŠTANJ 8 3 5 15:18 10 8. PREVALJE 8 3 5 15:19 10 9. CELJE 8 1 7 7:23 3 0. ŽOK SOBOTA 8 0 8 6:24 2 Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so povedle 2:0 v nizih, nato pa gostjam iz Koroške dovolile priključek. naredile absolutno preveč tehničnih napak, kar jih je stalo oddanega niza (19:25). Enak rezultat je bil tudi v četrtem, v katerem so Ptujčanke še bolj popustile. Pri gostjah so se razigrale Murščeva, Ko-gelnikova in Šumnikova, ki so nizale točko za točko. Tako so Prevaljčanke povedle 10:19. Po mini seriji Mohorkove na servisu ter boljši igri v polju so se varovanke Petra Primca še približale na 19:23, a bližje ni šlo. Odločilni peti niz je ŽOK GM mobil začel sijajno, saj so s servisi Maruše Mili-čevic povedle kar 6:0. A tudi po tem visokem zaostanku se Prevaljčanke niso predale in so izenačile na 10:10. V sami končnici tekme je odlično servirala Radivojeva, v napadu se je izkazala kapetanka Cvirnova, ki je tudi dosegla zadnjo točko za izid 15:11. Ptujske odbojkarice so zabeležile osmo prvenstveno zmago in še naprej ostajajo neporažene. Največji test pripravljenosti in kakovosti pa jih čaka ta petek, ko se bodo v derbiju neporaženih ekip ob 19.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile z vodilno ekipo lige - Swatyco-metom iz Zreč. David Breznik 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 16. decembra 2014 Mali nogomet • MNZ Ptuj, ONL Videm Ptujska Gora presenetila Rim Zimska liga MNZ Ptuj Največ pozornosti v 4. krogu je bilo povsem upravičeno usmerjeno na tekmo med Rimom in letos zelo dobro Ptujsko Goro. »Rimljani« so doživeli prvi letošnji poraz in zdrsnili na 3. mesto na lestvici. Vodstvo je z novo prepričljivo zmago prevzel KMN Draženci. FC Ptuj je visoko klonil pred ŠD Draženci, Poetovio pa je spet tesno zmagal, tokrat so »padli« Destrničani. V lokalnem obračunu med Hajdino in Skorbo je padlo kar 12 zadetkov, od tega kar 9 v mreži hajdinskega moštva. REZULTATI 4. KROGA: KMN Draženci - Bagerkom Prager-sko 4:1, FC Ptuj - ŠD Draženci 2:5, ŠD Destrnik Kickers - Poetovio Plindom 080 73 00 1:2, NK Hajdina Bar Kavalo - ŠD Skorba 3:9, ŠD Rim - ŠD Ptujska Gora 1:2. 1. KMN DRAŽENCI 4 3 1 0 20:4 10 2. POETOVIO PLINDOM 4 3 1 0 9:6 10 3. ŠD RIM 4 3 0 1 13:5 9 4. ŠD PTUJSKA GORA 4 2 1 1 9:5 7 5. FC PTUJ 4 2 0 212:14 6 6. ŠD DRAŽENCI 4 2 0 211:13 6 7. BAG. PRAGERSKO 4 1 1 2 7:12 4 8. DESTRNIK KICKERS 4 1 0 3 7:10 3 9. ŠD SKORBA 4 1 0 311:19 3 10. HAJDINA KAVALO 4 0 0 410:21 0 tp ONL Videm ČLANI REZULTATI 3. KROGA: ŠD Pobrežje člani - KMN Majolka člani 3:6, ŠD Lancova vas člani - Joe Copy Sitar člani 6:2, PGD Videm - ŠD Leskovec 2:1, ŠD As - NK Tržec r21 2:2, Bar Dolence - ŠD Zg. Pristava 7:3, EHM team 2 - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 1:4. veterani - Gostišče Kozel ŠD Selan 4:5, ŠD Lancova vas veterani - ŠD Pobrežje veterani 5:4. 1. LANCOVA VAS VET. 2 2 2 0 19:5 6 2. KMN MAJOLKA VET. 2 2 2 0 15:3 6 3. KOZEL ŠD SELAN 2 2 2 0 10:7 6 4. ŠD POBREŽJE VET. 2 2 0 0 6:11 0 5. JOE COPY SITAR VET. 2 2 0 0 4:14 0 6. NK VIDEM VET. 2 2 0 0 5:19 0 Darko Lah Zimska liga Ljutomera 1. MAJOLKA ČLANI 3 2: LANCOVA VAS ČLANI 3 3. BAR DOLENCE 4. NK TRŽEC R21 5. ŠD AS 6. POBREŽJE ČLANI 7. ŠD LESKOVEC 8. PETROVIČ ŠD SELAN 3 9. ŠD ZG. PRISTAVA 3 10. PGD VIDEM 3 11. EHM TEAM 2 3 12. JOE COPY SITAR 3 VETERANI 3 0 0 17:5 3 0 0 17:8 2 1 0 17:12 1 2 013:10 5 1 1 1 7:7 4 1 0 213:12 3 1 0 2 8:7 3 1 0 2:8 11 1 0 2 9:15 1 0 2 7:13 1 0 2 5.11 0 0 3 7:17 REZULTATI 2. KROGA: KMN Majolka veterani - Joe Copy Sitar veterani 9:1, NK Videm Odigrane so bile tekme 2. kroga zimske lige v malem nogometu. REZULTATI, SKUPINA A: Manar/GT Okoslavci - Društvo aktivne mladine Veržej 3:0 (b. b.), Rekreativci Krapje - Meteorplast Ljutomer 2:5, ŠD Kog - Zvone team Športni park Gabernik 4:7. V vodstvu je Manar/GT Okoslavci 6 točk; SKUPINA B: KMN Šport plus - Prleški študentski klub 3:4, ŠD Cven - Avtoservis Skuhala Stara Nova vas 0:5, Brazilci Ljutomer - Žaga bar Ključa-rovci 0:8. Na prvem mestu je ekipa Žaga bar iz Ključarovcev zbrala 6 točk. NŠ Šolski šport • Odbojka Tudi pri fantih najboljša OŠ Videm-Leskovec Ekipa OŠ Videm-Leskovec V telovadnici OŠ Destrnik je v petek, 5. 12., potekalo medobčinsko tekmovanje v odbojki za učence letnika 2000 in mlajše. Nastopilo je devet ekip, ki so bile v pred-tekmovanju razdeljene v tri skupine, v finalni del pa sta nato napredovali po dve najboljši. Šest moštev je bilo nato v finalu spet razdeljenih v dve skupini s po tremi ekipami, od koder smo dobili polfinalna para, nato pa tekmi za 1. in 3. mesto. Naslov prvaka so -tako kot pri dekletih - osvojili odbojkarji OŠ Videm-Leskovec, druga pa je bila OŠ Markovci, ki se je prav tako uvrstila na področno tekmovanje. Razpored tekem - finale: A-skupina: Ljudski vrt - Vi-dem-Leskovec 1:2, Videm-Le-skovec - Kidričevo 2:0, Kidričevo - Ljudski vrt 2:0; B-skupina: Destrnik-Trno-vska vas - Cirkovce 2:0, Cir-kovce - Markovci 0:2, Markovci - Destrnik-Trnovska vas 2:0; polfinale: Videm-Leskovec - Destrnik-Trnovska vas 2:0, Markovci - Kidričevo 2:0; Namizni tenis • TOP kadetov: Daniela do medalje v 3. skupini NTK Križe iz Tržiča je v začetku decembra organiziral 1. TOP sezone za kadete in kade-tinje. Najboljši so se merili v treh jakostnih skupinah po osem igralcev. Med njimi so bili tudi mladi člani NTK Ptuj in NTK Cirkovce. V najmočnejši 1. skupini sta Marsel Še-gula (3:4 - tri zmage, štirje porazi) in Katja Krajnc (2:5) osvojila šesti mesti, zmagala sta Aljaž Frelih in Katarina Stražar (oba Mengeš). V 2. skupini sta Eva Gojkovič in Jernej Masten Toplak z eno zmago zasedla 8. mesto. V 3. skupini sta nastopali Daniela Tomanič Butkovska in Iva Unger; prva je osvojila 3. mesto (4:3), druga pa 6. mesto (3:4). Na kadetski lestvici NTZS Marsel zaseda 3., Katja pa 5. mesto. JM Foto: Črtomir Goznik V obračunu ekip iz začelja so daljšo potegnili člani ekipa SD Skorba. Fotozapis Nogometaši pri boksarju!?! Super! tekma za 3. mesto: Destrnik-Trnovska vas - Kidričevo 0:2; tekma za 1. mesto: Videm-Leskovec - Markovci 2:0. Končni vrstni red: 1. OŠ Videm-Leskovec 2. OŠ Markovci 3. OŠ Kidričevo 4. OŠ Destrnik-Trnovska vas 5. OŠ Ljudski vrt 6. OŠ Cirkovce 7.-9. OŠ Breg 7.-9. OŠ Hajdina 7.-9. OŠ Juršinci tp Športniki in športnice na treningih preživijo ure in ure, zaradi česar občasno pride do zasičenosti. Prav zaradi tega trenerji v različnih športih ubirajo vedno nove poti za razbijanje monotonije. Prav nič nenavadnega ni, če tenisače najdemo na treningih pri atletih ali odbojkarjih, rokometaše na bovlingu, nogometaše pri boksarjih ... Prav za slednje so se odločili mladinci NK Celje, ki jih vodi Simon Vidovič. V četrtek so se iz Celja pripeljali na Ptuj in se prepustili v roke trenerja ... Dejana Zavca! Ta jih je vodil skozi različne vaje za ravnotežje, moč, koordi- nacijo . , na koncu pa jih je povabil še v ring! Mladi so se posamezno lotili nekdanjega svetovnega prvaka, nekateri bolj pogumno, drugi pa na začetku precej zadržano. A pomembno je, da so bili na koncu vsi zadovoljni. »Občutek je odličen, na treningu in v ringu s takšnim šampionom je zares nekaj enkratnega,« je bilo bistvo vseh izjav mladih nogometašev. Ti so po koncu treninga Dejanu podarili dres s številko 10, on pa njim dvoje rokavic - samo za sproščanje ob dovoljenju trenerjev . »To je bila zanje nagrada za celoletno delo, obenem ima takšno druženje izven nogometnih igrišč veliko pozitivnih učinkov. Mlade v takšnem sproščenem vzdušju spoznaš v drugačni luči, kar je za trenerja lahko zanimiva informacija,« je povedal Simon Vidovič. Zadovoljen je bil tudi Dejan Zavec: »Moje načelo je, da zapiranje znotraj ozkih okvirov ni nikoli dobro, pomembno je spoznavanje drugačnih metod. Takšne in podobne izmenjave bi morale biti stalna praksa - več ljudi namreč več ve! Nedvomno se lahko vsi iz tega naučimo nekaj koristnega in s tem postajamo boljši športniki in ljudje.« JM Vabljeni na aerobiko v Center aerobike V Centru aerobike na Ptuju se v januarju pričnejo vadbe za vse, ki se prvič srečujete s skupinskimi vadbami. Izberete lahko med vadbami kot so: obrazna joga po Savini Atai, joga, pilates, jogalates, kitajska telovadba tai ji quan, zumba fitnes, step aerobika, plesna aerobika, oblikovanje telesa, vadba z utežmi - body pupmping, karate rekreacija ... Tai chi je preprosta vadba za pridobivanje ter ohranjanje zdravja, vitalnosti in umirjenega uma. Vadba sprosti in uravnoteži energijo v telesu. Primerna je za ljudi vseh starosti. Pretok bio energije se začuti na prvih vadbah. Vpis začetne skupine poteka v januarju, vsak četrtek ob 17.30 uri, v PC Omega, Osojnikova 3, (kletni prostori) Ptuj. Informacije o urnikih in lokacijah vadb najdete na spletni strani www.aerobika. net ali na telefonu: 041 699 639. torek • 16. decembra 2014 Šport, poslovna sporočila Štajerski 15 Strelstvo • MT Zagreb - 38. Mladost trophy Venta blizu odličja, Raušlova izven finala V začetku decembra je za vse najboljše strelce v tem delu Evrope obvezna tekmovalna postaja Zagreb, kjer je letos potekal tradicionalni 38. mednarodni turnir z zračnim orožjem Mladost trophy. Na njem je nastopalo rekordnih 261 strelcev iz osmih držav. Na turnirju so se dobro odrezali tudi slovenski strelci, ki tokrat slasti zmage niso okusili, še najbližje temu pa sta bila Željko Moičevic s puško na 2. mestu in ormoški strelec Kevin Venta na četrtem mestu. Kevin v finalu zaostal le za najboljšimi tremi Venta je v kvalifikacijah dosegel 571 krogov in se skozi šivankino uho, kot osmouvr-ščeni, prebil med finaliste. Najmlajši Kamničan Rožle Repič je imel šesti najboljši rezultat dneva s 573 krogi, vendar je bil kasneje v finalu hitro izločen in je osvojil končno sedmo mesto. Kevin Venta je v finalu streljal dobro in natančno in le dve napaki v četrtem in trinajstem strelu sta mu preprečili, da ni posegel med najboljše tri. Osvojil je še vedno dobro 4. mesto. Boljša od mladega Or-možana sta bila odlična srbska strelca Dmitrije Grgic in Damir Mikec ter slovaški zmagovalec Juraj Tužinski z s 412,1 kroga na 12. mestu, perspektivni ormoški strelki Urška Kuharic in Petra Vernik pa sta s slabšima rezultatoma 406,5 in 402,6 kroga osvojili 38. in 47. mesto. Šumak in Horvat v prvi polovici nastopajočih V moški konkurenci s puško sta ormoška strelca Jan Šumak in Tadej Horvat s 614,0 in 611,6 kroga osvojila 31. in 37. mesto. Najboljši rezultat kvalifikacij je dosegel Slovak Zoltan Balaz s 626,6 kroga, med slovenskimi strelci pa se je med finalno osmerico uvrstil grosupeljski strelec Željko Moičevic in s 624,1 kroga finale ulovil za dve desetinki kroga. Slednji je nato v finalu streljal bolje od konkurentov in na koncu v velikem finalu moral premoč priznati le odličnemu Srbu Milutinu Stefanovicu, ki ga je po dvajsetih strelih premagal z 207,8 : 205,3 kroga. Po lanski zmagi je tako Moičevic dosegel nov uspeh v Zagrebu s srebrnim odličjem. Simeon Gonc Foto: Simeon Gonc Na 38. Pokalu mladosti v Zagrebu se je Ormožan Kevin Venta v močni konkurenci s 571 krogi uvrstil v finale in osvojil dobro četrto mesto. Od Slovencev je preboj v finale dosegel tudi mladi Kamničan Rožle Repič in osvojil 7. mesto. 201,8 kroga. Miklavška strelca, brata Simon in Boštjan Simonič, sta se s 565 in 564 krogi uvrstila na 18. in 19. mesto, ptujska mladinca Sašo Stojak in Tadej Širec sta s 563 in 557 krogi osvojila 23. in 33. mesto, juršinski strelci Ludvik Pšajd, Rok Pucko, Mirko Moleh in Gregor Ve-senjak so s 554, 553, 542 in 534 krogi osvojili 39., 41., 52. in 54. mesto. V ženski konkurenci sta zmagali srbski strelki Zorana Arunovic in Jasmina Grgic, najvišji rezultat pa je v kvalifikacijah dosegla srbska olimpijka in evropska prvakinja v letih 2010 in 2012 Bobana Veličkovic s 386 krogi. Med finalistke sta se uvrstili tudi slovenski repre-zentantki Mojca Kolman in Petra Dobravec, ki sta s 380 krogi dosegli 5. in 7. rezultat dneva, po koncu finala pa sta bili uvrščeni na 6. in 7. mesto. Ptujčanka Majda Raušl je po lanski udeležbi v finalu Zagreba, ko je osvojila osmo mesto, tokrat dosegla 374 krogov (95, 93, 94, 92) in osvojila 16. mesto ter za finalistkami zaostala za šest krogov. V ženski konkurenci s puško je bila nepremagljiva hrvaška bronasta olimpijka iz Pekinga Snježana Pejčic, ki glasbeno plesna zabava za otroke ■ DEDEK MRAZ bo razdelil bombončke in sladkarije ■ ČAROVNIK AVGUSTINO H2 j ■ LUCIJA VAUPOTIČ in LIZA KLAJNŠEK •• A - iz glasbene šole VOX ARSANA ^k ■ BLAZ VIDOVIČ fl ■ ZMAGOVALCI PRIREDITVE OTROCI H POJEJO OTROŠKE PESMI IN SE VESELIJO ■ PLESNA ŠOLA MAM BO Ustvarjalne delavnice fliotv^' ■ BOXMARK rdi \ir>)w ■ PIKAPOLONICA gjgj ^ Voditeljici: Pokr Mateja Tomašič in Manja Kokol / \ Pokrovitelji: je s 418,2 kroga postavila najboljšo znamko kvalifikacij, nato pa konkurenco zmlela še v finalu s spoštljivimi 208,9 kroga. Najboljši slovenski nastop je dosegla tišinska strelka Saša Marija Ratnik Šahovski kotiček Slovenija šahira: na Ptuju v sredo, 17. decembra V desetih slovenskih mestih bo Šahovska zveza Slovenije izvedla tradicionalno akcijo Slovenija šahira. V večini krajev bo tekmovanje izpeljano v petek, 19. decembra, istočasno ob 18. uri. Na Ptuju bo dogodek potekal v sredo, 17. decembra, z začetkom ob 18.00 v prostorih ŠD Ptuj, Dravska ulica 18. Tekmovanje bo potekalo v različnih starostnih kategorijah, prijavite pa se lahko tik pred začetkom. Zmagovalci posameznih kategorij se bodo uvrstili v finale, ki bo odigran v petek, 26. decembra, v Celju. ŠD Ptuj vabi vse ljubitelje šaha. Družba Radio Tednik Ptuj in občine, Dornava, Ormož, Sv. Tomaž, Markovci, Juršinci, Destrnik, Cirkulane, Zavre, Hajdina, Gorišnica, Sv. Andraž, Trnovska vas, Središče ob Dravi, Podlehnik ter Mestna občina Ptuj vabijo na FINALNO PRIREDITEV Otroci pojejo Generalni pokrovitelj Perutnina Ptuj 8 V€UKfl BOŽIČNO-NOVOICTNA PRIR€DIT€V »Zfl MAL€ IN V€LIK€« 1 o ^ v soboto, 27. decembra, ob 14. uri & 3 v športni dvorani 0.$. Ljudski vrt Ptuj > O Osrednji gost je Ja pn MARJAN HALI 8U £ pesmi in se veselijo. (OŠ Dornava), SLAKA »NE PRIŽIGAJ LUČI« >ŠSv. Tomaž), Nastopili bodo: 1. Metod Munda, pesem Tanje Ribič »ZBUD 2. Tjaša, Tia in Tilen Golob Šimenko, p (OŠ Grajena), 3. Minea Tkavc, pesem Alenke Gotar »CVET 4. Matevž Volaj, Janez Lukman, Jaka Perc, Maja Vizjak, Ana Luci, Lucija Fekonja in Aneja Bohinec, pesem Lojzeta Slaka »V DOLINI TIHI« (OŠ Miklavž pri Ormožu), 5. Jerca Feguš, Aljaž Kampuš, Vida Glatz ,Vito Levstik, pesem Tinkare Kovač »SPET« (OŠLjudskivrt), 6. Zala Šešerko s soplesalkama, pesem Alye »MOJA PESEM« (OŠ Ljudski vrt), 7. Maja Čuš, pesem Alenke Godec »ŽIVLJENJE JE LEPO (OŠ Markovci), 8. Lea Majcen, pesem Alye »MOJA PESEM (OŠjuršinci), 9. Nuša Bezjak, pesem Maje Oderlap »VEM JOKALA BOM« (OŠ Dornava), 10. Luka in Špela Anžel, pesem Adija Smolar »PUNČKE MAMINE« (OŠ Destrnik), 11. Nejc Kralj, pesem Borisa Kovačiča »TRI PLANIKE (OŠ Cirkulane), 12. Minea Gabrovec, pesem Saše Lendero »Levinja« (OŠZavrc), 13. Lana Varžič, pesem Tanje Žagar »HVALA KER SI OB MENI TI« (OŠ Hajdina), 14. Emma Sartor, pesem Hajdi »Naš Kuža« (OŠ Olge Meglic), 15. Kaja Rutar, pesem Maje Oderlap »Vem jokala bom« (OŠ Olge Meglic), 16. Ela Herga, pesem Alenke Godec »ŽIVLJENJE JE LEPO« (OŠ Dornava), 17. Ana Prešeren, s spremljavo Laro Sakelšek in Nežo Feguš s pesmijo Tinkare Kovač »SPET« (OŠPodlehnik). Vabljeni v ŠPORTNO DVORANO OSNOVNE ŠOLE LJUDSKI VRT na Ptuju, dne 23.12. 2014 ob 18.00 uri. VSTOPNINA 3€za odrasle. Celoten izkupičekod vstopnine bodo prejele šole, ki so sodelovale pri projektu in potrebujejo pomoč pri izvedbi zimske šole v naravi. ¡B ! ENERGIJA F Veselimo se ponovnega srečanja z vami! "il GP PROJECT ING @ ARRIVA Štajenla www.radio-tednik.si 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 16. decembra 2014 Ptuj • Sprejem za najzaslužnejše prostovoljce Brez prostovoljnega dela bi danes marsikdo živel se slabse Mednarodni dan prostovoljstva, 5. december, so obeležili tudi v MO Ptuj. Ptujski župan Miran Senčar je v poročni dvorani Mestne hiše sprejel najzaslužnejše prostovoljce za leto 2014, ki so jih za ta laskavi naziv predlagale posamezne humanitarne oz. prostovoljske organizacije na tem območju. Brez prostovoljcev na področju sociale, športa, kulture, neformalnega učenja, zagovorništva, humanitarnosti, bi bilo življenje bistveno osiromašeno, so prepričani v prostovoljskih organizacijah. Kot poudarjajo v Slovenski filantropiji, ki je krovna organizacija na področju prosto-voljstva v Sloveniji, se prosto-voljstvo začne doma v družini, drugi korak na tem področju pa naj predstavlja šola. Po oceni se v Sloveniji z eno od oblik prostovoljstva ukvarja vsak deseti prebivalec. Najzaslužnejši prostovoljci v MO Ptuj za letos so: Tonček Mahorič (Društvo za cere-bralno paralizo Ptuj-Ormož), Tinka Kostanjevec (koordina-torica projekta Starejši za starejše v DU Ptuj), Jasna Tikvič (prostovoljka pri Združenju slovenskih katoliških skavtov in skavtinj), Ignac Habjanič Foto: Črtomir Goznik S sprejema najzaslužnejših prostovoljcev v MO Ptuj za leto 2014 pri ptujskem županu Miranu Senčarju (neumorni zbiratelj plastičnih zamaškov in pokrovčkov za humanitarne namene), Mi-lovan Milunič (prostovoljec v Društvu prijateljev mladine Ptuj), Anica Ljubec (VDC Sožitje Ptuj), Zora Pliberšek (Društvo Optimisti, koordi-natorica programa Starejši za starejše) in Primož Korošak (prostovoljni gsilec, poveljnik PGD Ptuj). „Vaše edino plačilo je občutek zadoščenja, da ste s svojim dejanjem nekomu pomagali k lepšemu življenju. Želim si, da idejo prostovolj-stva med nami širite še naprej, da bomo med seboj bolj povezani in da bomo drug drugemu znali prisluhniti," je med drugim povedal ptujski župan Miran Senčar, ko se je najzaslužnejšim prostovoljcem zahvalil za njihovo nesebično, humano in požrtvovalno delo, ki naj bo zgled tudi za druge. MG Sveti Andraž v Slov. goricah • Osrednja slovesnost ob 16. občinskem prazniku Grb občine Društvu upokojencev Nedavno je v telovadnici POŠ Vitomarci potekala osrednja občinska proslava v okviru 16. občinskega praznika. Vrhunec je svečana prireditev dosegla s podelitvijo občinskih priznanj in odlikovanj, ki so ju letos namenili štirim zaslužnim občanom oz. društvom. Svečano prireditev v čast 16 pomladi občine Sveti Andraž so pripravili člani KUD Vitomarci. V bogatem kulturnem programu so sodelovali otroci iz vrtca Vitomarci in POŠ Vitomarci, Ljudske pevke Društva gospodinj, Odrasli pevski zbor KUD Vitomarci in Vokalna skupina Avis. Slavnostna govornica je bil prva županja občine Sveti Andraž v Slov. goricah Darja Vudler. Vrhunec prireditve pa je bila podelitev občinskih priznanj, ki so jih namenili štirim zaslužnim občanom oz. društvom. Občinsko priznanje občine Sveti Andraž v Slov. goricah je za aktivno delo v Vinogra-dniško-sadjarskem društvu Vitomarci prejel Janez Petrovič. S plaketo občine je bil za 30 let uspešnega delovanja in odmevne rezultate nagrajen Klub malega nogometa Vito-marci ter Alojz Cigula za aktivno in dolgoletno delovanje v ' MIIHII H—111 ■BäSggg gSSSSSSi 16,0t f ¡gpšaiša Eüiiü Foto: Arhiv občine Dobitniki občinskih priznanj in odlikovanj z županjo Darjo Vudler Ptuj, Kidričevo • Jubilej najstarejše Hajdinčanke Katica Petrovič praznovala 95 let 24. novembra 2014 je v Domu upokojencev v Kidričevem zaokrožila 95 let življenja najstarejša Hajdinčanka Katarina Petrovič, nekoč Kacova iz Skorbe. Vedno prijazno nasmejani Katici, kot jo spoštljivo kličejo njeni prijatelji in sostanovalci, sta prišla voščit predsednica Zveze borcev za vrednote NOB Občine Hajdina Terezija Mirkovič in podpredsednik Območnega združenja ZB Ptuj Franci Fridl, pridružili pa se jima je tudi pevski trio Ljudskih pevcev Društva upokojencev Hajdina, Kulturnega društva Staneta Petroviča ter Silvestra Brodnjak iz uredništva Haj-dinčana. Katica Petrovič je vdova po borcu - komandirju kurirske postaje TV8S Stanetu Petroviču - Ivanu s Hajdine. Stane je padel septembra 1944 s še tremi kurirji v boju med Sv. Duhom na Rodnem vrhu in Zg. Pristavo v Halozah. Katica se je mnogo kasneje poročila z moževim bratom Milanom in z njim do leta 1975 gospodarila na srednje veliki kmetiji. Ko ni več zmogla samostojnega življenja, se je odločila za bivanje v Domu upokojencev na Ptuju, ■ v. fS WÄW. > Uft ■Psi? ,■ ->;i S^iM ■¡ÜV Foto: Silvestra Brodnjak Katarina Petrovič zadnja leta pa je varovanka kidričevske enote Park, kjer se zelo dobro počuti in se s svojimi negovalkami odlično razume. V sproščenem pogovoru so se gostje ob tem srečanju vrnili v mnogo prehitro minula leta. Še posebej doživeti so bili spomini nekdanjih sošolcev in Katici so se ob kramljanju kar zaiskrile oči. Še vedno živahne, lahko bi rekli - nagajive. Pa naj takšne ostanejo še mnoga leta. Stanko Lepej Prejeli smo Na piki neurejene bankine in (sporna) knjiga (2) V prispevku ste v podnaslovu ''Je prišlo do zlorabe pisatelja?'' zapisali trditve o glavnem avtorstvu g.Kupčiča. Zaradi zavajajočih navedb podajam pojasnila: publikacija Sv. Andraž in mi 1513-2013NIklasična knjiga, temveč zbornik, ki ima6 avtorjev. Idejni pobudnik je res bil g. Kupčič, kar smo tudi navedli v predgovoru in tega mu nihče ne oporeka, zato so tudi na strani 7njegove uvodne misli in fotografija. Delo g. Kupči-ča obsega41 strani,torej slabo tretjino. Vse fotografije v zborniku sem smiselno s soglasjem avtorjev uvrstila jaz kot urednica. Iz samega dela je tako razvidno, da g. Kupčič ni edini in tudi ne glavni avtor. več društvih ter prostovoljno delo. Grb občine pa si je za 35-let uspešnega delovanja prislužilo Društvo upokojencev Sv. Andraž, ki je za sabo pustilo številne vidne in otipljive sledi tudi za poznejše rodove, kot so likovna, slikarska in fotografska dela, zbornik ob 30-letnici delovanja društva upokojencev, vodnik po občini, pa sedem muzejev in še bi lahko naštevali. Po slovesnosti sta sledili pogostitev in zabava z živo glasbo. Monika Levanič Glede na vaše navedbe se lahko oglasijo ostali avtorji in zahtevajo zadoščenje, saj ste jih postavili v podrejeni položaj. Urednik publikacijo ureja, založnik pa jo plača.V skladu s prakso za publikacije smo določili smiselno zaporedje prispevkov. Vzborniku na platnicah običajno nimajo predgovora vsi avtorji, temveč založnik. V publikacijah, ki jih plača občina, je praksa, da predgovor napiše župan. V našem primeru sva predgovor v zborniku napisala oba, saj je nastal še v času, ko je županoval Franci Krepša in jaz kot urednica zbornika ter direktorica občinske uprave. Zato je poved pod fotografijo, ki govori o tem, kako se s platnic nasmihata nekdanji župan Franci Krepša in direktorica občinske uprave Bernarda Ban, povsem neumestna. Mag. Bernarda Ban, urednica zbornika, bivša direktorica občinske uprave Sv. Andraža torek • 16. decembra 2014 Doma in po svetu ŠtajerskiTEBKlK 17 Piše: Uroš Žajdela • Škotska (8. del) Skozi gradove in utrdbe Pogled na zgodovinsko izjemno pomemben opomnik Jakobinskega vzpona Fort William se v svoji podeželski skromnosti lahko zahvali turistični prepoznavnosti zgolj najvišjemu vrhu Velike Britanije, Benu Nevis. Tudi sam že nekaj dni upajoče strmim k tej mogočni vulkanski gmoti na 1.344 metrov nad zalivom Linnhe, sicer večjega morskega zaliva na Škotskem. Žal mi zgodnji vremenar na lokalni radijski postaji zmeraj znova pokvari dnevne načrte. Skoraj vse cene v ogromnih izložbah poznam že na pamet, dogaja se praktično nič. Le veseli sobotni večeri v enem izmed hotelov navdušuje z opazovanjem neverjetnih količin zaužitega alkohola, ki odstrani še tisto nekaj malo zavor pri lokalnih puncah. Na voljo imam le še nekaj dni in nestrpnost me že ubija. Nedelja, nič novega, ponovno vrh Nevis zaprt zaradi vetra in močnega dežja. Moje pogovorne se-anse pri gostiteljici postajajo čedalje daljše in manj zanimive. Izogniti se jim skoraj ne morem, saj v mestu srečujem kopico manj srečnih popotnikov, ki v mrazu dobesedno spijo v šotorih. Kljub turobnosti obujem svoje pohodne natikače, sedem v avto in se odpeljem do vasice Glenfinnan, z namenom zazrtja mogočnega železniškega mostu, kjer so snemali eno izmed bolj poznanih epizod Harry Porter. Trume turistov na precej ozki cesti, veliko se jih do tja odpelje tudi s svetovno znano Jakobinsko železniško povezavo. Majhno parkirišče, informacijski center in čez cesto ogromen spomenik ob prekrasnem morskem zalivu. Sprva na kratek pohod do mostu po precej pretočni poti, ki roko na srce ne izpolni pričakovanja. Nekaj fotografijh navdušenih obiskovalcev, zlasti najmlajših. Premražen se v informacijskem centru ob zasluženem čaju poslužim knjige o zgodovini klanov na Škotskem. Popolnoma presunem ob spoznanju o spomeniku le streljaj od mojega toplega naslonjača, po čemer je Glen-finna pravzaprav znan. V svoji ihti skoraj pozabim plačati knjigo, nakar po vzorno urejeni potki do spomenika. Na prvi pogled nič posebnega, a ob zavedanju pomena je vse kar naenkrat toliko pomembneje. Spomenik so zgradili leta 1815 neposredno na obrežju zaliva Shiel, kjer se je leta 1745 začela t. i. Jakobinska vstaja pod vodstvom princa Charlesa Edwarda Stuarta, po domače Bonnie. Leta je bil vnuk nekdanjega angleškega kralja Jamesa VII, ki je bil izgnan iz Anglije leta 1688 zaradi pripadnosti rimo-katoliški frakciji. Edward se torej vrne z nekaj možmi na Škotsko višavje, kjer je zlasti klan MacDonald podpiral rimo-katoliško religijo. Protestantizem se je dotelj uveljavil zlasti v škot- Foto: Uroš Zajdela Ben Nevis je vulkanskega nastanka, zato je območje obdano s številnimi potočki in majhnimi slapovi (temna vulkanska granitna podlaga). Rimo-katoliška cerkev kot opomnik na težke čase Jakobinske vstaje Foto: Uroš Zajdela Foto: Uroš Zajdela skem nižavju. Angleška krona nemudoma začne nagrajevanje klanov za protestantsko zvestobo. Začeli so se grozoviti spopadi med klani, ki so botrovali znameniti bitki pri Cullodenu leta 1746. Močno oboroženi protestantski klani pod vodstvom »klavca« Cumberlanda so pregazili Jakobince. Brat je klal brata! Misli mi kar nehote pobegnejo v čas jugoslovanske vojne. Pobitih je bilo več kot 2000 Jakobincev. Uničevali so celotne vasi. Ženske in otroke so zapirali v hiše, ki so jih nato zažgali. Po zmagoviti bitki za protestante so le-ti iskali in pobijali vse, ki so bili vsaj malo povezani z Jakobin-ci. Več kot 700 ujetnikov so na ladjah v Londonu preprosto pustili krempljem lakote. Na tisoče so jih prodali kot sužnje. Angleški dvor je prepovedal kilte in Highlanderji niso smeli nositi orožja. Prav izjemno zgodovinski občutek ob spomeniku »nepoznanemu Highlanderju«, ki ga je torej postavil leta 1815 Alexander MacDonald. Predvsem me preseneča, da kljub uradni prepovedi vojak na vrhu spomenika nosi kilt. Sedaj mnogo bolj razumem besede prijazne uslužbenke v muzeju v Fort Wil-liamu: »Škoti potrebujemo Angleže kot zunanje sovražnike, sicer se koljemo med sabo.« Pomenljivo, a toliko bolj logično ob današnjem spoznanju. Izrečene besede dobijo še toliko večji pomen ob prebiranju poboja klana Mac Donald leta 1692, ko so se po prvem neuspehu jakobinske vstaje želeli pokoriti protestantskemu kralju Williamu III. Ta je namreč izdal dekret o pomilostitvi vseh Jakobin-cev, ki mu bodo obljubili zvestobo. Zadnji v vrsti so bili člani Klana MacDonald, vendar so zaradi manipulacije sovražnega klana Argyls zamudili opredeljen rok. Alastair MacClain, predstavnik klana Macdonald, je namreč dobil narek o prisegi v Fort Williamu, dejansko pa bi moral odjahati do gradu Inveraray. Prispel je s petdnevno zamudo, prisegel zvestobo angleškemu kralju in prepričan o pomilostitvi odjahal domov. Ob prihodu je 120 dobro oboroženih vojakov pričakalo MacClaina v vasici Glencoe, katere je v znak dobre volje pogostil in namestil v svoje domove. Prispelo je povelje naslednje jutro ob 5:00 in zgodil se je masaker MacDonald klana v vasicah Ivercoe, inverrrigan in Achacon pod poveljem angleškega kralja. Temelji za nadaljevanje jakobinske vstaje so bili položeni. Ponovno kapljice dežja. Pospravim knjigo in že sem na poti nazaj v Fort William. Zadnji dan v Fort Williamu me pozdravi novica o popolnem zaprtju Ben Nevisa, čeprav sem odločen, da vendarle grem na vrh. Že po nekaj po-hodniških korakih me ujamejo dež, megla in nepopisni veter, vendar vztrajam. Po dobrih štirih urah hoje po »hribovski avtocesti« prispem na vrh. Pre-mražen, nervozen zaradi močnih sunkov vetra in predvsem v izjemnih dvomih o pravilni odločitvi. Vidim le nekaj korakov pred seboj, nikjer nikogar. Užitek se je izgubil že davno. Še fotografirati se mi ne ljubi. Zaradi široke poti se vsaj izgubiti ne moreš. No, vsaj tako sem misli, dokler nisem prišel iz megle v povsem drugo dolino. Ponovno si obljubim ,da nikoli več v hribe samo zato, da osvojim vrh! Od tod in tam Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Družbo Radio-Tednik Ptuj so 10. decembra obiskali otroci zelene, rdeče in rumene skupine iz vrtca Najdihojca s Hajdine. Družba Radio-Tednik je tudi poskrbela za avtobusni prevoz. Prišli so skupaj z vzgojiteljicami Barbaro, Renato, Majo, Tadejo in Anemari. Po pozdravu so se lotili okraševanja novoletnih jelk z okraski, ki jo jih naredili skupaj, ob pomoči vzgojiteljic, v mavričnih barvah igralnic, oranžni, vijolični, modri, zeleni, rumeni in rdeči barvi. S prazničnimi motivi, božičnimi medvedki in darili, so okrasili tudi okna družbe v radijskem delu, tako da je njihova praznična podoba vidna že od daleč. Najmlajši iz vrtca Najdihojca niso samo krasili jelk oz. poskrbeli za praznično podobo radijske in časopisne hiše, temveč so se z največjim veseljem in pogumom tudi vključili v radijski pogovor v živo, ob tem pa še zapeli. Sodelovale so tudi vzgojiteljice, ki so predstavile decembrski utrip vrtca, v okviru prazničnih priprav in prihodu vseh decembrskih dobrih mož. Ker v tem času tudi sami krasijo svoje prostore, so z največjim veseljem del otroške ustvarjalnosti prenesli tudi v družbo Radio-Tednik Ptuj. Za povabilo so se iskreno zahvalili ter vsem zaposlenim zaželeli prijetne praznične dni. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Osem mesecev po prostovoljnem pleskanju in grafitni obogatitvi železniškega podhoda Jožeta Majcna, so člani društva za šport invalidov Most, ki so bili tudi pobudniki akcije, 11. decembra popravili nekaj pack oz. neodgovornega pleskanja vseh tistih, ki so prepričani, da lahko svoje odtise pustijo povsod. Več jih je sicer v delu, ki še nima domišljene podobe, za katero pa v Slovenskih železnicah, kljub pobudam, še niso pokazali zanimanja. Udeleženci akcije opleska prvega dela podhoda pa si želijo, da bi urejeno podobo dobil celotni podhod. Popravljalno barvanje je pod vodstvom Gregorja Samasturja, ki je tudi idejni vodja projekta ureditve podhoda, potekalo zgolj na urejenem delu podhoda. Sodelovali so še Milan Fašink, Silva Razlag člani DŠI Most Ptuj. Za dokončno ureditev železniškega podhoda bi tudi MO Ptuj morala pokazati večje zanimanje glede na sam pomen prehoda pod železniško progo. MG Foto: ML Gorišnica * Pevke ljudskih pesmi PD Ruda Sever iz Gori-šnice so v zadnjih dneh novembra v gasilsko-vaškem domu v Moškanjcih organizirale sedmo srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Tudi mi se imamo radi. Na odru smo zapeli: pevke Trstenke iz Podlehnika, KD Lovrenc, Fantje treh vasi, ljudski godci iz Kicarja, ljudske pevke Leskovčanke, ljudske pevke DU Kidričevo, glasbena skupina Postrovžeki s Pohorja (KUD Ke-belj), sestre Kopinske iz Cirkulan, ljudski pevci DU in KD Staneta Petroviča s Hajdine, ljudski pevci kD Franceta Prešerna iz Vidma in seveda gostiteljice. Na prireditvi je zaplesala tudi domača folklorna skupina PD Ruda Severja Gorišnica. Prireditev je povezovala predsednica društva Bernarda Kolar, zbrane pa je pozdravil tudi župan Jože Kokot z željo, da se ljudska pesem ohranja še naprej, saj se z njo dodaja pomemben kamen v mozaiku kulturne dediščine. ŠB 18 štcgerskiTEBUK Nasveti torek • 16. decembra 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Za nami je tretja adventna nedelja Lahko verjamete, da je samo še dober teden do božiča in dobrih 14 dni do vstopa v novo leto, leto 2015. Pa je res tako. Tretja svečka, ki smo jo prižgali na adven-tnem venčku, prinaša veselje, temu je v preteklem tednu pritrdilo celo vreme. Končno nas je razveselilo sonce in pomagalo svečkam na adven-tnem venčku prinesti svetlobo v času, ko so dnevi tako neizmerno kratki. Mnogi boste v naslednjih dneh izbrali in iskali božično drevesce, drugi december P 1 0 T 2 od 14.00 0 S 3 * Č 4 da 13.00 {(P od 14.00 0 P 5 ét S :) * N 7 * P 8 T 9 S 10 0 Č 1 1 0 s N T do 15.00 3 Jf- S 17 fe. a#r č 18 do 9.00 f" od 10.00 p 19 1 s 20 N 21 0 P 221 i * t 23 • s 24 č 25 x p 26 s 27 N 28 3 & 0 p 29 od 14.00 0 t 30 do ] 1.00 0 od 12.00 £ s 31 • ga sicer imenujete novoletna jelka, zato danes nekaj besed o tem simbolu prihajajočih praznikov. Božično drevo ali novoletna jelka? Eni ga imenujemo tako, drugi drugače, vsi pa se ga veselimo in verjetno je le malo domov, kjer ne postavijo tega simbola božiča ali prihoda novega leta. Čeprav pri nas prevladujejo smrekice, pa mnogi kljub vsemu že razmišljajo tudi širše ali pa drugače. Sama menim, da se lahko odločite, kakorkoli želite, da bo le vam v srce prineslo nekaj sreče in upam, da vsaj za nekaj dni tudi miru. Živa rastlina kot božično drevesce Ker je smrekica še vedno najpogostejša, se ustavimo najprej pri njej. Mnogi menijo, da je naravi najprijaznejša tista, ki je posajena v lonce. To je res, če nam jo uspe kasneje res tudi uspešno, živo vrniti v naravo. Res je, da zaradi naših praznikov tako nismo uničili živega bitja, kar je najmočnejši razlog za odločitev, da bo praznike popestrilo živo drevo. Vendar je treba pri tem vseeno vedeti nekaj stvari. Ker gre za živo rastlino, ki zdaj, v tem času, že počiva, je nikakor ne morete imeti v stanovanju dolgo, če jo želite potem vrniti živo in zdravo v naravo. Za živo smrekico seveda lahko izberemo tudi cipreso, celo navadna bodika (Ilex.sp.) ali božje drevce in vse, kar je zeleno, oblikovano tako, da se proti vrhu oži, lahko nadomesti klasično božično smrekico. Ponje lahko gremo v drevesnice, vrtne centre, nikakor pa jih ne jemljemo in presajamo zdaj iz narave, potem ste naredili praktično enako, kakor da bi »jih odrezali. Lonec z rastlino pustimo zunaj, na hladnem vse do dneva, ko bomo drevesce okrasili. Rastline namreč zdaj počivajo in vsako presajanje ali postavljanje v topel prostor jih bo iz tega zimskega počitka zbudilo. Zelo zaželeno je, da te žive rastline tudi okrasimo in jih imamo na hladnem ves čas. Take bodo najbolj zanesljivo preživele in jih boste brez težav vrnili naravi po končanih praznikih. Na toplem jih lahko imate samo tako dolgo, dokler ne boste opazili, da so se poganjki zbudili in začeli poganjati. V tem primeru je povsem skrajni čas, da gredo lonci z rastlinami spet ven, na hladno. Ce ste jih Tretja svečka na adventnem venčku prinaša veselje in luč. Foto: Miša Pušenjak imeli v zelo toplem stanovanju, bi bilo najbolj pravilno, da jih povsem na mrzlo prestavite postopoma. Pri temperaturah, ki jih imamo zdaj, to sicer ni tako nujno, saj ni pretirano mrzlo, a kaj se bo zgodilo po praznikih, seveda zdaj še ne vemo. Postopno prestavljanje pomeni, da damo rastline iz zelo toplega prostora za nekaj dni najprej nekam, kjer ni ogrevano, a je vseeno svetlo in ne zelo mrzlo. Po tednu dni pa na mesto, kjer ga nameravamo imeti čez zimo. Nekateri smrekice posadijo ponovno v gozd, drugi na vrt, tretji jih ohranijo v posodah. Če jih boste sadili, potem je zelo dobro, da jamo izkoplje-te prej, že zdaj, pred prazniki. Tako se jama prezrači, kar je zelo dobro, pa tudi zagotovite si, da jo boste res lahko izkopali. Kaj pa, če začne slučajno, čisto po pomoti, deževati ali celo snežiti, pa jame ne boste več mogli skopati. Prav tako lahko zemlja povsem zamrzne, pa spet sajenje ne bo možno. Jama naj bo vsaj za tretjino večja, kot je trenuten lonec. Priskrbimo si tudi zemljo, ki jo bomo nasuli okoli koreninskega sistema. To kupljeno zemljo (zemlja za rože, šota) pomešamo potem z izkopano zemljo. Jama mora biti večja zato, ker bodo sprva korenine težko prodrle skozi zbito zemljo, ki je v naravi, zato jim vsaj prvo leto malo olajšamo delo, lažje se bodo razrasle skozi rahlejši in tudi hranljivejši substrat, ki smo ga naredili sami. Zelo dobro je tudi, da predvsem nekoliko večjim rastlinam dodamo tudi oporo. Koreninski sistem trenutno namreč ne bo preprečeval močnejšemu vetru, da ne bi rastline podrl. Rastlino torej postavimo na njeno mesto šele na dan, ko jo bomo okrasili. Ker gre za živo rastlino, potrebuje čim več svetlobe, zato jo moramo postaviti v svetel prostor. Najbolje pa se bo počutila na balkonu ali vsaj v neogreva-nem prostoru. Tradicionalno so Slovenci okraševali drevesce na 24. december. Danes se mnogi sicer odločijo za druge datume, kakor pač kdo čuti. Upam, da ni treba posebej opozarjati, da je treba drevesce v stanovanju zalivati, zato je treba poskrbeti, da je pod posodo tudi podstavek. Zalivamo samo toliko, da se substrat oz. koreninski sistem rastline ne izsuši. Preveč zalivanja bo ponovno pomenilo prehitro »zbujanje« rastline iz zimskega spanja. Taka pa ne bo potem preživela mrzle zime, ki običajno, čeprav pri nas resnično ne vedno, traja vsaj še dva meseca po praznikih. Še eno opozorilo za tiste, ki nameravajo smrekico obdržati v loncu. Prav tako jo na prosto seveda prestavimo postopoma, postavimo jo ob hišo, tam je vedno nekoliko topleje, in v zavetrje, da po njej ne pihajo mrzli vetrovi. Če temperature začnejo padati pod -5 °C ali ostanejo pod lediščem dalj časa, je nujno, da zavarujemo lonec oz. korenine, ki rastejo v njem. Nadzemni deli zimzelenih rastlin namreč prenesejo nizke temperature, saj gre za zimzelene rastline. Korenine pa rastejo v zemlji, v loncu pa jih izpostavimo mrazu. Zato je treba lonec s koreninami oviti v izolacijski material, lahko je to kakšna stara odeja, karton, v trgovinah kupimo prav posebno mehurčkasto folijo, v ta namen agrokoprena seveda ni dovolj, lahko pa jo kombiniramo s smrečjem, morda koruznico ali pa vsaj s kakšno odejo. Kako izbrati porezano smrekico, da bo dolgo zelena Mnogi menijo, da z nakupom odrezane smrekice uničujejo naravo. Pa to sploh ni res. Potem pa naj bodo celo zimo na mrzlem, saj se je stoletja pozimi ogrevalo samo z lesom, ki so ga ravno tako jemali iz narave. Ta želja po vonju ognja in seveda ravno zaradi varovanja narave se zdaj spet vrača. Ogrevanje na les in lesno maso je vedno bolj popularno. Res pa je, da ne smemo kupovati smrekic brez ustreznih nalepk, ki jih izda Zavod za gozdove. Te nam povedo, da je bila smrekica ali gojena prav z namenom, da nam polepša praznike, ali pa je bila v gozdu odveč. V naravi običajno zraste precej več rastlin iz semena seveda, kot je potem potrebno za zdrav, lep, naraven gozd. Te odvečne smrekice potem poiščejo, označijo strokovnjaki in mi jih potem kupimo za praznike. S tem smo naravi pravzaprav koristili, ne pa jih škodili, saj smo koristno uporabili nekaj, kar bi se sicer zavrglo. Tako redčenje je namreč nujno ne glede na to, kako se potem ta drevesca porabi. V tujini številne rastline, ne samo smrekice, služijo simboličnemu pomenu božičnega drevesca. Pri nas je to najpogosteje smreka. Razlog za to je, da druge vrste iglavcev bolj obdržijo iglice kakor ravno smrekica. Najbolje se obdržijo iglice na navadni jelki, pa tudi omorika jih obdrži dalj časa. Zelo težko jih sicer ločimo, pa vendarle. Jelka ima vejice, kjer ni iglic, gladke, skoraj ravne, smrekica pa robate, grčaste, grobe. Omorika ima temnejše iglice, jo je pa zelo težko dobiti pri nas. Ko kupujemo drevo, se torej najprej ozremo po nalepki. Potem zahtevamo, da ga prodajalec da iz vreče, tudi zato, da vidimo obliko in velikost. Potem pobožamo iglice, da ugotovimo, ali imajo še kaj vonja. Najbolje je, da jih nekaj stisnemo in pomečkamo v pesti. Če vonja ni, potem drevesca ne kupimo, saj je že dolgo odrezano in v stanovanju ne bo zdržalo dolgo. Ko iglice pobožamo proti smeri njihove rasti, se morajo hitro vrniti v pravi položaj, če je drevo pred kratkim odrezano. Najbolj pa vidimo, če z drevesom močneje udarimo ob tla, če se z njega usuje veliko iglic, tudi z vrhov vejic, drevo ne bo dolgo zdržalo doma. Nekaj iglic se vedno najde, saj v notranjosti iglice vedno odpadajo, nikakor pa to ne smejo biti tiste z vrhov vejic. Ko prinesemo drevesce domov, naj ravno tako ostane na hladnem do zadnjega. Ze takrat ga postavimo v posodo z vodo. Tisti, ki imate ustrezno orodje in to znate, mu odre-žite delček debla, enako naredimo pri rezanem cvetju. Tako bo lažje pilo vodo, v katero ga bomo postavili, saj smola na starem prerezu zamaši prevodne žile. Po praznikih pa si bomo pogledali, kaj lahko naredimo z odsluženim drevescem, kako ga uporabimo, da bo v bistvu še vedno koristno. Pred nami je zelo lep teden, ko okrašujemo stanovanja, pečemo, kuhamo in poskusimo narediti praznike čim lepše. Naj se mir in veselje poznata na zunaj, pa ne s pokanjem in hrupom petard in raket. Naj skupaj z nami tudi narava počiva. Miša Pušenjak Treba bo izbrati smrekico za praznike. Foto: Miša Pušenjak Legenda: korenina cvet list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 16. decembra 2014 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene Ameriška pevka Madonna je po podatkih podjetja We-aIth-X najbogatejša glasbenica na svetu. Takoj za njo sta se uvrstila Sir Paul McCartney in Dr. Dre. Kraljica pop glasbe naj bi bila vredna kar 800 milijonov ameriških dolarjev. Premoženje Paula McCartne-ya je vredno 660 milijonov, zato da je družinska zgodba McCartney še nekoliko lepša, je poskrbela njegova žena Nancy Shevell, ki ima tudi sama pod palcem več kot 300 milijonov ameriških zelencev. Prvo trojko s 650 milijoni zaključuje Dr. Dre. 10 najbogatejših glasbenih izavajalcev na svetu po podatkih podjetjaWealth-X: 1. Madonna-$800 mio 2. Paul McCartney - $660 mio 3. Dr. Dre - $650 mio 4. Diddy - $640 mio 5. Celine Dion - $630 mio 6. Bono - $590 mio 7. Mariah Carey - $520 mio 8. Jay Z - $510 mio 9. Elton John - $450 mio 10. Beyonce - $440 mio ®@® Slavna ameriška glasbenica Beyonce še naprej dviguje standarde na svetovni glasbeni sceni. Pred kratkim so objavili nominirance za letošnje gram-myje, za katere je Beyonce Foto: splet Robbie Williams prejela kar šest nominacij in s tem postala glasbenica z največ nominacijami v zgodovini podeljevanja teh glasbenih nagrad. Pevka je tako s kar 52 nominacijami s prvega mesta izpodrinila country legendo Dolly Parton, ki je bila s 46 nominacijami lastnica dosedanjega rekorda. Queen Bey je do letos že kar 17-krat osvojila to najpomembnejše glasbeno priznanje. Pevka je letos nominirana v konkurenci za Najboljši album, Najboljši album sodobne urbane glasbe, Najboljšo R&B skladbo in Najboljši R&B nastop (za hit Drunk In Love ft. Jay Z) kot tudi za manj prestižni nagradi Najboljši surround zvok in Najboljši glasbeni film. Katera skladba bo letos v Veliki Britaniji na prvem mestu božične lestvice, sicer še ni jasno, odgovor na to vprašanje bomo dobili 21. decembra v oddaji Official Chart Show na BBC Radio 1. Izbor največje božične glasbene uspešnice že tradicionalno vsako leto sodi med najtežje pričakovane glasbene dogodke leta. Medtem ko čakamo na letošnjo božično No. 1 uspešnico, poglejmo še v zgodovino največjih božičnih glasbenih hitov. Največ skladb na prvem mestu, kar štiri, I want to hold your hand, I feel fine, Day tripper/ We can work it out in Hello goodbye, ima skupina The Beatles. Dekleta iz zasedbe Spice Girls se lahko v obdobju med letoma 1996-1998 pohvalijo s tremi božičnimi No.1 hiti 2 become 1, Too much in Goodbye. Različni Band Aidi so bili s skladbo Do they know it's Christmas? na prvem mestu kar trikrat, prvič leta 1984, potem pa še leta 1989 in 2004. Prvo verzijo te skladbe so prodali v 3,7-milijonski nakladi in je še naprej najbolje prodajana božična uspešnica v zgodovini. Skladba Mary's boy child je bila prva dvakrat, prvič jo je leta 1957 zapel Harry Be-lafonte, drugič pa so se z njo na prvo mesto prebili člani skupine Boney M. Skladba Bohemian rapsody skupine Queen je edina skladba istih izvajalcev, ki je bila dvakrat na 1. mestu. Prvič leta 1975, uspeh paje ponovila čez 16 let, ko je umrl frontmen zasedbe Freddie Mercury. Zadnji album Under the radar volume I popularnega angleškega pevca Robbija Willi-amsa je umaknjen iz uradnih glasbenih lestvic. Predstavnik podjetja Official Charts je omenjeno novico potrdil in ob tem še pojasnil, da so album zavrnili zaradi tega, ker ga uradno ni izdala nobena glasbena založba, saj ga je pevec objavil le na svoji spletni strani, to pa je tudi edino mesto, kjer je omenjeni album dostopen za nakup. Na ta način tudi ne bo nič iz pričakovanega dvoboja med njegovim albumom in albumom III, ki ga je njegova bivša skupina Take That objavila 1. decembra. Robbie Williams je njihovo rivalstvo primerjal s tistim med zasedbama Oasis in Beady Eye. Robbie Williams je album Under the radar volume I objavil 5. decembra in je dostopen le njegovim najzvestejšim oboževalcem oziroma oboževalkam, saj ga lahko dobijo samo člani oziroma članice strani. Zanjo je treba odšteti od 4,99 do 25 evrov. Razlika v ceni je zaradi različnih formatov plošče, najdražja pa bo seveda tista plošča, ki bo obogatena z zvezdni-kovim avtogramom. Janko Bezjak Marija Slodnjak, Radio Ptuj Komentar tedna Zloraba človekovih pravic Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, ki ga praznujemo 10. decembra, vsako leto spoznavam, da naša družba na tem področju ne napreduje. Mogoče bo kdo menil, da pretiravam. Toda če pogledamo samo na področje soclale, opažam, daje mnogokrat življenje posameznikov In družin daleč od človeškega dostojanstva. Preveč je ljudi, ki so se odrekali vsemu samo zato, da bi obdržali službo in si sami prigarali za dostojno življenje. Toda zgodi se ravno obratno. Plača jim ne zadostuje niti za to, da bi plačali življenjske stroške, kaj šele, da bi si lahko kupili hrano in druge življenjske potrebščine. Slišimo zgodbe, da si morajo delavci izposojati denar, da se lahko pripeljejo na delo. O hrani niti ne upajo razmišljati. Ker jih je strah, hodijo delat tudi bolni. Mnogi nimajo možnosti, da bi lahko izkoristili pravico in si poiskali pravico na sodišču, saj nimajo denarja za odvetnike. Tak človek potem porabi veliko energije, da sploh najde človeka, ki ga posluša. Kar pa še ne pomeni, da mu bo slednji lahko tudi pomagal. In če ima še družino, so kršene človekove pravice tudi njegovim otrokom. Tudi oni potem v vsakodnevnem življenju čutijo težko finančno, socialno in moralno krizo in birokracijo države. Ta zelo prefinjeno do zadnjega centa spremlja te svoje državljane. In če presegajo cenzus le za nekaj centov ali evrov, niso upravičeni do socialnih transferjev, ki bi tem otrokom zagotavljali dostojno življenje. Razočarani, obupani in depresivni se obračajo na različne humanitarne institucije za pomoč. Med njimi je tudi veliko bolnih, invalidnih, oseb s posebnimi potrebami, in ranljivih skupin, ki naj bi jih prav tako zaščitile človekove pravice. Ti se potem obračajo nas medije, večinoma z zahtevo ali željo, da zaščitimo njihovo identiteto, ker se bojijo maščevanja. V Sloveniji je namreč že ustaljena praksa, da se z grožnjami zaustavi pred javnostjo marsikatera resnica in pravica, ki izhaja iz pravice do dela in iz dela. Tudi za ceno, da so jim bile kršene njihove pravice do zasebnosti. Toda če je ta oseba na javnem položaju, pa najsibo v javni ustanovi ali v lokalni skupnosti, se mora zavedati, da zanimanje javnosti za poslovanje, poraba javnega denarja, ni poseganje v njegovo intimo. Prav tako nima nihče, tudi tisti, ki zaposluje več tisoč oseb, pravice uničevati življenjskega prostora. Skozi zgodovino vemo, da sta zanikanje in teptanje človekovih pravic pripeljala do okrutnih dejanj. Ali bo sploh naša država kdaj prišla tako daleč, da bo človekove pravice zaščitila z močjo prava do te mere, da se človek ne bo več prisiljen v skrajni sili zatekati k uporu zoper tiranijo in nasilje, ko so zlorabljanje njegove temeljne pravice?! Najprej bi moral vsak posameznik pri sebi ugotoviti, kaj pomeni zanj kršenje pravic in nikoli ter nikdar si ne bi smel dopustiti, da bi te stvari potem kršil pri sočloveku. Kako dolgo bomo Slovenke in Slovenci ostali le pri tem, da bomo tako pogoste in hude kršitve tako mirno prenašali? BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT 2. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 3. TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN 2. YOU GOT IT ALL - UNION J 3. THESE DAYS - TAKE THAT NEMČIJA 1. DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS? - BAND AID 30 GERMANY 2. DANGEROUS - DAVID GUETTA feat. SAM MARTIN 3. DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS? - BAND AID 30 OSEBNOST LETA 2014 NA RADIU PTUJ v četrtek, 18. decembra Izbor osebnosti leta 2014 bo na sporedu med 16.00 in 17.00 uro Slovenska Bistrica • Božično-novoletni koncert Oktet Planika in Vokalna skupina Vivere zapela v en glas Viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica je 11. decembra vsebino narekovala glasba. Oktet Planika in Vokalna skupina Vivere Foto: Mojca Vtič Na petem božično-novole-tnem koncertu so glasove združili Oktet Planika in Vokalna skupina Vivere. Poslušalcem so se predstavili z bogatim repertoarjem, od slovenskih ljudskih do latinskih zborovskih pesmi. Čeprav je kruh za kulturo vedno tanjši, ostajajo na poti notnega črtovja. Zaradi zanese-njaštva, je dejal Ignac Pančič, umetniška vodja Okteta Planika. In oktet bo prihodnje leto praznoval 35 let obstoja. »Današnji koncert je zaključek prvega dela sezone, ob tem pa že načrtujemo slavnostni koncert v drugi polovici leta 2015,« je dejal Pančič. Dve desetletji pa na Bistriškem deluje ženska vokalna skupina Vivere, ki bo obletnico obeležila spomladi. »V teh letih smo postale bolj sproščene, nore oziroma velika družina, ki uživa v petju in na potovanjih,« je dejala pevka Viver Tadeja Pančič. Mojca Vtič Lestvica v NAJ „ C 1. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN 2. DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS? -BAND AID 30 3. THE DAYS - AVICCI/ROBBIE WILLIMAS 4. STEAL MY GIRL - ONE DIRECTION 5. THESE DAYS - TAKE THAT 6. BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT 7. DANGEROUS - DAVID GUETTA feat. SAM MARTIN 8. I'M NOT THE ONLY ONE - SAM SMI 9. BLAME IT ON ME - GEORGE EZRJ 10. 27 - PASSENGER 11. PLAY BALL - AC/DC Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 104^3 bo Janko Bezjak 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 16. decembra 2014 TOREK matevž, dušena kisla repa, kuhana šunka, slivova pita* Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko juha, zavitek z mletim mesom in zeljem, jogurtova omaka z drobnjakom, žemeljni narastek ČETRTEK ričet s prekajenim mesom, jabolčni zavitek PETEK ribe z zelenjavo, pečene v pečici, krompir v kosih, kompot *Slivova pita Sestavine: testo: 250 g moke, 125 g masla, ščep soli, 3 jedilne žlice sladkorja, 1 rumenjak, voda; nadev: 300 g sliv (mi smo vzeli zamrznjene), 2 jajci, 2 dl sladke smetane, 100 g sladkorja, 2 vanilijeva sladkorja oz. vanilija v prahu. V moko vmešamo ščep soli. Naredimo kupček moke na delovni površini; v njem naredimo jamico ter vanjo vlijemo rumenjak in narežemo maslo. Po potrebi dodamo nekaj jedilnih žlic vode - vodo dodajamo počasi! Zamesimo gosto, trdo testo. (Ne mesimo predolgo, saj bo začelo razpadati! Ustavimo se takoj, ko se lepo drži skupaj.) Testo oblikujemo v kroglo in ga pokritega pustimo počivati na hladnem vsaj pol ure. Pečico segrejemo na 180 C. Že pripravljeno testo predenemo v okrogli model, prepikmo ga z vilicami in nanj naložimo razkoščičene slive. Pečemo 15 minut. Medtem v mešalniku penasto umešamo dve celi jajci, sladkor in vanilijin sladkor, mleko in smetano. Testo s slivami vzamemo iz pečice, zalijemo s kremo in pečemo še 20 minut pri 170 C. SOBOTA štefani pečenka, krompirjeva solata, sadje NEDELJA goveja juha, pečena rebrca, pražen krompir, radič, snežni vložki PONEDELJEK dušeni ohrovt z govedino**, polnozrnat kruh, ocvrta jabolka **Ohrovt s krompirjem in govedino Sestavine: 60 dag krompirja, 10 dag masla, 1 velika čebula, 1 večja glava ohrovta, sol, poper, strok česna; kuhana govedina. Ohrovt operemo in narežemo na ozke trakove. Čebulo olupimo in narežemo na kolesca. V večji kožici oziroma posodi segrejemo tri četrtine masla, dodamo čebulo in jo popražimo, da postekleni. Dodamo ohrovt in na manjše kocke narezan krompir, prilijemo malo vode in dušimo toliko časa, da se ohrovt in krompir zmehčata. Dušimo nepokrito. Med dušenjem po potrebi dolijemo nekaj vode. Začinimo s soljo, poprom in česnom in dobro zmešamo. Vmešamo na kocke narezano kuhano govedino in kuhamo, da se le-ta segreje. Postrežemo s polnozrnatim kruhom. SESTAVIL EDI KLASINC NAŠA IGRALKA GOLFA (KARMEN) SORTA KORUZE SPILA PRI KLOBASI MERSKA ENOTA ZA ZLATO HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA KAMNITI LES PRISTOP K POGODBI ODBIJA SONČNE ŽARKE TV VODITELJ SLAK PRITOK DRINE TENISAC (WAYNE) PREBIVALKA ALABAME URSKA HORVAT BRANE PRESTOR VRSTA TISKARSKIH ČRK ČESKI TOVARNAR ČEVLJEV (tomaS) IGRALKA STREISAND MARŠAL CLEMENT KOTANJA F. IGRALEC (DRAGOMIR) SVEDSKI NARODNI PARK ITALIJANSKI NOGOMETNI KLUB IZ RIMA OSOLJEN KROMPIR KONTAKTOR ALENKA FIKFAK SOKRATOV TOŽILEC BOG VETRA PRI INKIH POLJSKA REKA SLAKOVA PESEM SADNA PIJAČA GERMANSKI 1. ČLOVEK ORGAN ZA VOH OLGA REMS ENOTA PESMI AM. SLIKAR (JOHN) LOČILNI VEZNIK LOJZE ARKO KAREL ERBEN NINO ROBIČ VALOBRAN PENJA, KLAMFA MEHKA KOVINA, PODOBNA CINKU ČILSKA PUSČAVA, ATACAMA JUTI PODOBNO VLAKNO LIVADA, TRAVNIK UGANKARSKI SLOVARČEK: ABISKO = švedski narodni park, ALBERIC = ime francoskega maršala Clementa, BABAKOVA = ukrajinska skakalka v višino (Inga), ERARD = francoski izdelovalec klavirjev (Sebastien), FELBA = srbski filmski igralec (Dragomir), hampson = avstralski tenisač (Wayne),KENAF=juti podobno vlakno, RUPAN = prebivalec Rup. .vlvai -dVN3VI Vwvyiviv riQNI Vaovis 'iaiototva 'nv 'nvots 'vjouis 'do 'son 'voi3ds 'vaao 'novi '3i3u 'iddiAiod 'o»siav 'oiuamv 'vaaava 'viva 'visaioao 'Hn 'wi/waviv 'vérins 'VAdva via a 'saivavios 'avios 'aavaa 'NVdnu 'wsva :ouabjopoa axNvzrnx 31 Aausaa torek • 16. decembra 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se... ... da bi lahko prvi mož slovenske gospodarske zbornice z več kot 4.000 evri neto plače sedaj storil nekaj tudi za delavce, ne le za lastnike in me-nedžerje. ... daje tudi zaradi tega vse bolj očitno, da bo naš vsakdanji kruh kmalu postal predvčerajšnji. ... da odslej ne bomo več porivali od zadaj, znano slovensko trgo- Štaj&oka, budilka, 89,8 98,2 104,3 Mb f"oólu$ajte naá tudi na ópletu.: www. radio-ptuj. ói RADIOPTUJ 89,5 = 98,2 »I04j3 Foto: Tajno društvo PGC vsko podjetje namreč že ponuja samokolnice na električni pogon. ... da se volivci zaskrbljeno vprašujejo, kakšna bi bila situacija v mestnem svetu poetovi-onskem, če bi bila vanj izvoljena tudi upokojenska železna lady. ... da se vstop Hrvaške v EU še najbolj pozna v završki fuzbalerski ekipi; poleg tega, da v njej že služi kruh veliko južnih sosedov, se zdaj povezujejo še s Hajdukom in Dinamom, da bi dobili elito žogobrcarjev na slovenska igrišča. ... da je december ne le mesec praznovanj in obdaritev, ampak ga lahko preimenujemo tudi v mesec dobrodelnosti. Skoraj nemogoče je namreč najti dogodek, ki ne bi imel tega dodatka. Vidi se . da si imajo urbanski prvi mož, direktorica tamkajšnje občinske uprave in znan gradbeni nadzornik še veliko povedati; baje tudi o nekih domnevno spornih poslih v tej občini, očitno pa so veseli, da ni bil zaradi domnevnih nepravilnosti še nihče ŠTRA-Fan. Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik® radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Tako je izgledal obisk treh kraljev, ki so nam prinesli nekaj srečnih želja, na naši kmetiji Pintarjevi v Velikem Okiču,« je ob tokratni fotografiji tedna pripisal avtor Stanislav Golc. Kako bo izgledal obisk januarja drugo leto, pri Golčevih še ne vedo. Foto: Stanislav Golc Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 3 6 7 4 7 3 2 1 1 3 5 4 9 5 6 1 3 5 9 6 4 7 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv © €€€ GG Bik vvv ©© € G Dvojčka vv ©©© € GGG Rak vv © €€ G Lev v ©© €€€ G Devica vv © €€ GG Tehtnica v ©©© €€ G Škorpijon vv ©©© € GGG Strelec vvv ©© €€ G Kozorog vvv © €€ GGG Vodnar v ©© € GGG Ribi vv ©©© € GG Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 16. do 22. decembra 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 16. december 9:00 Ptuj, pritličje minoritskega samostana: odprtje razstave ob božiču, TD Ptuj, Biotehnična šola Ptuj in Minoriti Ptuj, odprto do 27. 12. med 9. in 17. uro 16:00 Slovenska Bistrica, grad: grajska tržnica, Božičkov nabiralnik, vrtiljak in božična glasba, ob 17.00 delavnica Okraski in aranžmaji iz naravnih materialov 16:00 Slovenska Bistrica, grad: Veseli december, grajska tržnica, božičkov nabiralnik, vrtiljak in božična glasba, ob 17.00 delavnica: okraski in aranžmaji iz naravnih materialov 17:00 Kidričevo, park pod tisočerimi zvezdami: drsanje, pravljična hiška Zvezdne vile, Božičkov nabiralnik, oddajte pismo Božičku 17:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: lutkovna predstava Ah, te princese - ah, ti princi, lutkovna sekcija DPD Svoboda Ptuj 18:00 Lenart, Dom kulture: šolski kulturno-zabavni program ob največjem družinskem prazniku, OŠ Lenart 18:30 Majšperk, KPC: Božično-novoletni koncert šole Art Sreda, 17. december 16:00 Lenart, Knjižnica: pravljična ura in delavnice 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: druženje ob pravljici 16:00 Slovenska Bistrica, grad: grajska tržnica, Božičkov nabiralnik, vrtiljak in božična glasba, grajska tržnica - sladka domača peka, ob 16.00 strokovno vodeni ogled gradu z Binetom Kovačičem, ob 17.00 delavnica Kvačkarije z Urško 16:30 Tinje, knjižnica: praznična ustvarjalna delavnica 17:15 Ptuj, Mestna tržnica: odprtje Ptujske pravljice, ob 17.30 nastop OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena, ob 18. prihod dedka Mraza, ob 18.30 kulturno zabavni program - plesni klub Mainstream, FS Bolnica Ptuj 18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: potopisno predavanje, Severna Koreja, Igor Jurišič in Zora Štok, Potuj 18:00 Ptuj, tržnica: Ptujska pravljica, obisk dedka Mraza, tete Zime in spremstva 19:00 Hajdina, cerkev sv. Martina: adventni koncert O magnum Mysterium, vokalni ansambel PŠ Musica MePZ A cappella Petrovče, umetniški vodja Robert Feguš Četrtek, 18. december 10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: Božični sejem, ob 16.00 lutkovna predstava Božičkov pomočnik, ob 17.00 skupina Altissimo, ob 18.30 skupina Zebra 13.00 Ptuj, galerija Magistrat v Mestni hiši: odprtje razstave Marjane Tkalčec, Poteza za potezo - čisti užitek 16:00 Skorba, Dom krajanov: zbor občanov vaške skupnosti, ob 17.00 v gasilskem domu v Hajdošah, ob 18.00 v gasilskem domu Slovenja vas, ob 19.00 v gasilskem domu Gerečja vas 16:00 Slovenska Bistrica, grad: grajska tržnica, Božičkov nabiralnik, vrtiljak in božična glasba, ob 17.00 delavnica Peka piškotov v grajski kuhinji 17:00 Slovenska Bistrica, Planet znanja, Partizanska ul. 25: astro delavnica Kaj vam prinaša leto 2015, horarni astrolog Tadej Šink iz Škofje Loke 17:30 Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, nastop OŠ Olge Meglič, ob 18.00 prihod dedka Mraza, tete Zime in spremstva, ob 18.30 Kulturno-zabavni program, FS Lancova vas 18:00 Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, Ptičica - otroška božična predstava 18:00 Lenart, Dom kulture: baletna pravljica Pepelka, baletni oddelek Konservatorija za glasbo in balet Maribor, PŠ Lenart 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož 18:00 Ptuj, tržnica: Ptujska pravljica, obisk dedka Mraza, tete Zime in spremstva 19:00 Maribor, dvorana Union: 10. božični koncert študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Ferija Lainščka, Gajaš, are-stant, igra Vlado Novak, prejemnik Boršnikovega prstana 2014 19:30 Ptuj, Stara steklarska delavnica: predstava Milana Jesiha Grenki sadeži pravice, DPD Svoboda Ptuj, Teater III Petek, 19. december 9:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: lutkovna predstava Ah, te princese - ah, ti princi, lutkovna sekcija DPD Svoboda Ptuj, in ob 10.30 10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: Božični sejem, predstavitev otoka Murter, ob 16.00 Palačinkijada, Lions kluba Slovenska Bistrica, ansambel Gas, klapa iz Murterja, stand up nastop Nika Turka, 18.00 otok Murter - predstavitev, ob 19.00 skupina Radiovibes 12:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije: slovesna akademija ob 145-letnici ptujske gimnazije 13:00 Ptuj, Murkova ulica: Božiček na obisku 16:00 Lenart, Trg osvoboditve: Božično-novoletni sejem, do 20. ure, ob 17.00 gledališka predstava Obuti maček, dramska skupina Kalimero Vitomarci, ob 18.00 glasbeni skupini Silence in Mama rekla, rock koncert 16:00 Slovenska Bistrica, grad: grajska tržnica, Božičkov nabiralnik, vrtiljak in božična glasba, ob 17.00 delavnica vezenja z Danico Babič 17:30 Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, nastop OŠ Mladika, ob 18.00 prihod dedka Mraza, tete Zime in spremstva, ob 18.30 kulturno-zabavni program 18:00 Ptuj, tržnica: Ptujska pravljica, obisk dedka Mraza, tete Zime in spremstva 19:00 Maribor, kavarna v čitalnici Borštnik, Borštnikov trg 2: AirBeletri-na, predstavitev finalistov natečaja za najboljšo kratko zgodbo preteklega leta, prednovoletna zabava 20:00 Majšperk, KPC: Reporter Milan, Ona, Bivši in Džoni Mestni kino Ptuj Četrtek, 18. december: 19:00 Amaterji. Petek, 19., in sobota, 20. december: 16:00 Božičkov vajenec in čarobna snežinka; 18:00 Ujemi Božička; 20:00 Amaterji. Nedelja, 21. december: 16:00 Božičkov vajenec in čarobna snežinka; 18:00 Noč kratkih filmov - za otroke, ni vstopnine; 20:00 Noč kratkih filmov - za odrasle, ni vstopnine. 22 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 16. decembra 2014 ¿Vmfe'TEDNIK poiDvnjifl RGEncun Mestece Steyr si v božičnem času nadene snežno belo, romantično tančico, ki jo je vredno odgrniti ter pokukati v zakulisje praznično okrašenih ulic in bogato založenih stojnic. V božičkovi vasici Christkindl bomo na papir prenesli svoja božična voščila. V zgodnjih jutranjih urah 20. decembra (predvidoma ob 5.30 uri iz avtobusne postaje Ptuj), se bomo z vstopnih postaj odpravili na pot mimo Gradca do božičkove vasice Christkindl, ki v predbožičnem času zaživi v polnem sijaju. Tam si bomo ogledali slovito romarsko cerkev. Z »božične pošte«, ki deluje že od leta 1950, pa boste lahko poslali najlepše želje svojim najdražjim. Ogled bomo nadaljevali pri mehanskih in Pottmesserjevih jaslicah, največjih jaslicah na svetu, ki se razprostirajo na površini 58 m2. Občudovali bomo lahko kar 778 lesenih figur, ki so velike do 30 cm. Po skupnem ogledu bo na voljo še nekaj prostega časa. Po prostem času bo sledila vožnja do Steyera, mesta ob sotočju rek Steyr in Enns. V božičnem času mesto v celoti zaživi v pravljičnem božičnem vzdušju, na vsakem koraku je začutiti toplo in prijetno vzdušje ter vonj po božičnih specialitetah. Za začetek si bomo ogledali glavne znamenitosti, kot so Mihaelova cerkev, mestni trg, taborski stolp in grad Lamberg. Nato bo čas za obisk božičnega sejma, ki je ob mestni promenadi, kjer je postavljenihiprekoi50ibožičnihistojnic,ikiiseišibijoipoiraznimiido-brotami in izdelki lokalnih mojstrov. Božičnemu vzdušju se bomo lahko predali tudi pred Mestno hišo, kjer bomo lahko prisluhnili božičnemu petju ali kateremu od adventnih koncertov. Sledil bo povratek proti domu, kamor bomo prispeli v večernih urah. Cena: 38EUR 32 EUR (akcijska cena po osebi za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika) Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk mehanskih in Pottmesserjevih jaslic, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje DDV in organizacijo potovanja. Opomba: Potrebni dokumenti: osebna izkaznica ali potni list. Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si NAJ PLESNI PAR PLESNE PREOBRAZBE Glasujem za plesni par: Ime in priimek plesalca: _ Ime in priimek plesalke: _ Ime in priimek glasovalca: _ Naslov:_ Tel. številka:_ Izrezani kupon (ne fotokopiran) prilepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj J Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujers/u boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. tCC RADIOPTUJ 89,8"98,E"I04;3 Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v začetku meseca februarja 2015. NAROČILNICA ZA Štajerski POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 12. 12. 2014 do 31. 1. 2015, lahko izbirate med dvema nagradama: 1. ¿taiersRi TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:. Podpis:. Datum naročila: Želena nagrada: [7] Moški (ustrezno označi) Ženska Bela Modra § Velikost [§/m] g @ Moški d Siva Bela Ženska U| Rdeča Velikost QO [M] |T|@ g S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. KOPALNI PLAŠČ; - prosimo označite v okvirčku katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko, S/M, L/XL, 2XL JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku. Katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko. S, M, L, XL, 2XL RADIO TEDNIK Ptuj, d .... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 16. decembra 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KUPIMO traktorje Ursus, Ferguson, Zetor, Deutz ... Ponudbe na tel. 031 851 485._ PRODAM trosilnik hlevskega gnoja SIP orion 25, letnik 2004. Tel. 051 658 083._ SVEŽA bukova drva z našo dostavo prodamo po 42 € za meter ter aka-cijeva po 36 € za meter. Pokličite na telefon 031 444 154. Mariotrans, d. o. o., Novi Bošnjani 24, Križevci. IZOLACIJA vlažnih zidov s strojnim prerezom zidov, ravnih streh, teras, balkonov, kletnih prostorov, ki jih zaliva voda. Izdelamo drenaže okoli hiše in vsa druga gradbena dela z 10-letno garancijo. HAK PLUS, d. o. o., Dobrovnik 13. Tel. 02 579 91 66, 041 675 039. E-mail:hakplus.grad.izolacije@ gmail.com. RAZNO PRODAM drobno pohištvo in spalnico. Vse lepo ohranjeno. Tel. 041 915 368. Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe med nami več ni SPOMIN 16. decembra mineva žalostno leto, ko si se za zmeraj poslovila od nas, draga sestra in teta Marija Mihelač IZ TRŽCA 7 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni Ob letu zjutraj si me še čakala, malo z mano pokramljala, nato pa mirno si zaspala. Zelo kruto je spoznanje, da tako kmalu lahko ljubo ti srce zastane, in ko nemočen se zaveš, da nikoli več ne boš imel mame. V SPOMIN 16. decembra 2014 mineva leto, odkar nas je tako nenadoma zapustila draga mama Julika Strelec IZ GRADIŠČ 137 A, CIRKULANE Hvala vsem, ki se je spominjate. Hčerka z družino Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Merc IZ FLEGERIČEVE ULICE 1 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče. Posebno se zahvaljujemo tudi podjetju in sodelavcem Boxmarka za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje ter sveče. Zahvala gospodu duhovniku za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici ge. Hedviki za besede slovesa ter Pogrebnemu podjetju Ptuj. Vsi njeni 08:00 Koncert Godbe Dornava 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 ŠKL 11:30 Gostilna pr. Francet 17:00 Ptujska kronika 17:45 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 V ito marci-Pese m na vasi 21:30 Ujemi sanje 23:00 Oddaja o kulluri PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 10:00 11:00 17:00 19:45 20:00 22:00 23:00 SIP Predstavitev knjige Ivana Sivca Miklavževanje v Trm t ah ŠKL Starše-Zadnje glasbeno rajžanje Ptujska Kronika 15. Štajerska trajlonarica Gostilna pri Francetu Video strani Csj ^ T- 1T" X LU H OL H Lil ■o 08:00 Miklavžev koncert v Dornavi 10:00 Oddaja iz občine Majšperk 12:00 Video strani 18:00 Seja sveta Dornava-V ŽIVO 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Koncert komornega zbora Glasis 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketlng d o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 KMETIJSTVO KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ PRODAMO ladijski pod, bruna, deske, štafle in kamen škrilavec. Tel. 051 890 761. KUHARIJE RADIA PTUJ POŠLJI naj praznični recept IN OSVOJI LEPO NAGRADO V okviru Kuharij Radia Ptuj vse do 21. decembra 2014 zbiramo praznične recepte. Pošljete jih lahko na elektronski naslov kuharije@radio-tedmk.si ali prinesete v tajništvo družbe Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj. g^- Med vsemi prispelimi recepti bomo izžrebali tri srečneže, ^jj^fgcjg gg g ki bodo prejeli praktične nagrade Prodajaln Žerak. ^^^ ' l t.'. ' 1 ' ^ 1 www.radio-ptuj.si Bolezen te je objela in poslednjo moč ti vzela. Bolečine težke si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal, a spomin na tebe bo ostal. SPOMIN 18. decembra bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil Janez Petek IZ CVETKOVCEV 12 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi tvoji SPOMIN Jožefu Krambergerju (16. 12. 2004-16. 12. 2014) Veliko nam je bilo vzeto. Veliko je tudi ostalo: tvoje delo, naši spomini. Generacije, uka željne, še črpajo naukov bogastvo neizmerno. In mi - čeprav zdaj nimamo tiste moči, ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo, kakršni smo - s srcem, ki sta ga oslabila čas in usoda, vendar z voljo, da bi se borili, iskali, našli in ne popustili. (povzeto po Alfredu Tennysonu) Vsi tvoji Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA V 57. letu nas je po kratki in hudi bolezni zapustila draga žena, mama, babica in tašča Metka Valenko roj. Ivančič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter denarno pomoč. Posebna zahvala gre gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi Mir ter govornikoma g. Branku in g. Francu. Lepa hvala pa tudi osebju UKC Maribor. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Vsi njeni Hajdina • V požaru zgorelo gospodarsko poslopje Ko je na delu srčnost in človečnost, ni potrebno veliko besed Drugega novembra opoldne je požar, vzrok je še neznan, uničil gospodarsko poslopje Šalamunovih na Zgornji Hajdini 64. Foto: Črtomir Goznik Šalamunova, Marija in Miran, po požaru, ki jima je upepelil gospodarsko poslopje, nista ostala sama. Zahvaljujoč hitri intervenciji gasilcev z Zgornje Hajdine so uspeli rešiti živali, ki so dobile začasni dom pri sosedovih, in kmetijsko mehanizacijo, žal pa jim tudi ob pomoči drugih gasilskih društev iz občinskega poveljstva občine Hajdina ni uspelo rešiti gospodarskega poslopja, ki je pogorelo do tal. Njihova zasluga je tudi, da se požar ni razširil na bližnje, nekaj metrov oddaljene objekte, čeprav so nekaj škode utrpeli. 81-letna Marija Šalamun, ki prejema skromno pokojnino, in 57-letni brezposelni sin Miran sta se čez noč znašla v velikih, prvi trenutek nepremostljivih težavah, a se je tudi tokrat izkazala solidarnost. „Nikoli nisva prosjačila, navajena sva trdega in poštenega dela. Včasih, ko sem še nosila mleko, je to imelo ceno, tudi za teleta si nekoč dobil veliko več kot danes. Težko je, hvaležna sva za vsako pomoč," je s težkim srcem povedala Marija Šalamun, ki ni vajena pozornosti, kaj šele, da bi morala biti odvisna od tuje pomoči. Čeprav živita v težkih razmerah, dobesedno se prebijata iz dneva v dan, ne želita biti nobenemu v breme. Prijatelji in sosedje, ki so njuno stisko prepoznali, so ustanovili poseben odbor z željo, da bi posledice požara v čim krajšem času sanirali. Janko Mere, Milan Brodnjak, Marjan Ogrizek, Franci Vogrinec, Marta Sitar in Kristina Kirbiš so kot člani odbora med prvimi zavihali rokave in začeli aktivnosti, da bi Šalamunova lahko čim prej svoje živali ponovno imela doma in da bi čim prej pozabila na požar, ki ju je naredil še bolj nemočna. Gasilci in sosedje so še nekaj dni čistili pogorišče, za kar se jim vsi skupaj zahvaljujejo. Ob številnih ljudeh odprtih src je prvo pomoč v višini 4.200 evrov prispevala Občina Hajdina, ki bo po besedah hajdinskega župana Stanislava Glažarja še pomagala. Marta Sitar in Kristina Kirbiš pa sta z nabiralno akcijo od hiše do hiše zbrali 3.715 evrov. „Ljudje so pokazali veliko sočutje, srčnost, ker Danes bo oblačno, padavine se bodo na zahodu nekoliko okrepile in do večera zajele večji del Slovenije. Snežilo bo nad okoli 1300 m nad morjem. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, ob morju in na Goriškem okoli 10, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do okoli 12 stopinj C. Obeti Do srede zjutraj bodo padavine večinoma ponehale, najkasneje na jugovzhodu države. Meja sneženja se bo spustila do okoli 700 m nad morjem. Tekom dneva se bo delno zjasnilo. Nekoliko hladneje bo, na Primorskem bo prehodno zapihala burja. V četrtek bo deloma sončno z občasno povečano oblačnostjo. Jutro bo ponekod po nižinah megleno. se zavedajo, da nesreča nikoli ne počiva. Ko sta na delu srčnost in človečnost, ni potrebno veliko besed. Tako smo tudi delovali in še delujemo," sta povedali. Idejno zasnovo za pomožni kmetijski objekt oz. projektno dokumentacijo je TMD Invest, d. o. o., Ptuj, izdelal brezplačno, da so dobili potrebne podatke za aktivnosti pri zbiranju denarja in sami gradnji. Pokazala je, da bi za postavitev objekta potrebovali dobrih 20.000 evrov. Ljudje so priskočili na pomoč tudi z materialom, lesom, razrezom lesa, kritino, prevozi, delom, tako da bo postavitev novega pomožnega kmetijskega objekta stala veliko manj. Poimenski seznam vseh darovalcev in srčnih ljudi bodo objavili po končani izgradnji. Že v tem tednu naj bi bil objekt pokrit, nanj izobešena smreki-ca, ki bo ne glede na običaje ob dokončanju objektov, bližnje praznike, simbolizirala tudi novo zmago ljudske solidarnosti, ki je tudi kriza ni uspela načeti, je povedal prvi mož odbora Janko Merc, ki je na decembrski seji hajdinske-ga občinskega sveta pozval tudi krajane Zgornje Hajdine onkraj proge in Spodnje Haj-dine, naj pomagajo po svojih močeh, da bodo letošnji prazniki pri Šalamunovih, kljub požaru, predvsem praznični. MG H Osebna kronika Foto: Črtomir Goznik Zgornjehajdinčani, ki so med prvimi priskočili na pomoč družini Šalamun. é Di m Rojstva: Lidija Strmšek, Kolodvorska ul. 2, Slovenska Bistrica - deklica Pia; Tanja Mujic, Be-zenska pot 12, Ruše - deklica Nely; Silvija Žnidarič, Mladinska ul. 1, Središče ob Dravi -deček Nejc; Nina Frank, Brun-švik 57 a, Rače - deklica Nia; Simona Muršec, Jiršovci 15 a, Destrnik - deček Žiga; Metka Plohl, Spuhlja 40, Ptuj - deček Anej; Branka Breznik, Ciril-Me-todov drevored 13, Ptuj - deček Anže; Nataša Krajnc, Ra-kuševa ul. 1, Ormož - deček Filip; Simona Petek, Vičava 81, Ptuj - deček Samo; Lidija Bogdan, Godeninci 49 a, Središče od Dravi - deklica Lana. Umrli so: Jožefa Grabrovec, roj. Ko-rez, Dobrina 37, roj. 1940 - umrla 4. decembra 2014; Marjan Ules, Hajdoše 2 d, roj. 1940 - umrl 3. decembra 2014; Alojz Lešnik, Gerečja vas 20 b, roj. 1933 - umrl 4. decembra 2014; Boštjan Koser, Cir-kovce 65 a, roj. 1977 - umrl 6. decembra 2014; Marija Petek, roj. Vezjak, Mestni Vrh 101 a, roj. 1924 - umrla 5. decembra 2014; Marija Merc, roj. Zelenik, Ptuj, Flegeričeva ulica 1, roj. 1935 - umrla 5. decembra 2014; Elizabeta Janžekovič, roj. Petek, Sejanci 8, roj. 1937 - umrla 30. novembra 2014; Franc Zajšek, Kozminci 8, roj. 1958 - umrl 5. decembra 2014; Marija Muznik, Maribor, Matičkova ulica 30, roj. 1925 - umrla 5. decembra 2014; Anton Kmet, Pacinje 40, roj. 1937 - umrl 8. decembra 2014; Ivana Šin-ko, roj. Munda, Gorišnica 77, roj. 1917 - umrla 8. decembra 2014. Poroki - Ptuj: Peter Šuman, Jurovski Dol 107, in Anemari Kranjc, Žitence 10; Roman Križan in Janja Erbus, Brstje 24 c, Ptuj. Podravje • Kronika Ukradli za 23.000 evrov gotovine in zlatnine V noči iz petka na soboto je rdeči petelin na ptujskem zapel kar dvakrat, policisti so na Ptuju in v Slovenski Bistrici zabeležili tudi tri večje vlome. V soboto zjutraj okrog pol dveh je zagorelo v nenaseljeni stanovanjski hiši v Dornavi. Požar je zajel ostrešje objekta, ki je v celoti zgorelo, prav tako je zgorela vsa oprema v stanovanjski hiši. Zaradi požara je nastala materialna škoda v višini 10.000 evrov. Ogled kraja dogodka in preiskavo so policisti opravili v soboto. Okrog 5. ure zjutraj je na Ptujskem zagorelo še enkrat. Tudi v tem primeru je zagorel starejši zapuščeni stanovanjski objekt. Materialna škoda, ki je nastala pri požaru, je ocenjena na okoli 15.000 evrov. V petek zvečer, okoli 19. ure, so bili policisti na območju Ptuja obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo, kjer je za zdaj še neznani storilec pregledal prostore stanovanjske hiše in iz notranjosti odnesel več kosov zlatnine, ročne ure in podobne predmete. Z navedenim dejanjem je dolgoprstnež lastnika stanovanjske hiše oškodoval za okoli 5.000 evrov. Okoli 21.30, prav tako v petek, so bili policisti na območju Ptuja obveščeni še o enem vlomu v stanovanjsko hišo, od koder je neznani storilec, ki je pregledal prostore stanovanjske hiše, odnesel gotovino in zlatnino ter s tem lastnika oškodoval za okoli 9.000 evrov. Do dveh vlomov v stanovanjski hiši je prišlo tudi v naselju Cigonci in Križni vrh v občini Slovenska Bistrica. Vlomilec je iz hiše odnesel denar in zlatnino v vrednosti 9.000 evrov. MZ Napoved vremena za Slovenijo Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima