189. številka.. Trst. v četrtek dne 21. avgusta 1902. —--■-- Tečaj XXVII. ..EDINOST" iihi * enkrat na dan. razun nedelj in praznikov. ob 4 uri pnpolmhje Naročnina znaša : zm reln leto........24 kron za pol teta........12 , za četrt leta........ 6 za en me^ec........ 2 kroni Narfrf'nino je pla<-evati naprej. Na na-roAf brez priloiem- narornine s»e uprava ne ozira. Fo tobakarnah t Tr«tu f»e prodajajo po-Mnfriu* -revi ke po 6 -totink <3 nv«?.|: izven Tr«ta pa p« 8 ftotink (4 btć) T f le fon ,4lr. Sjn. / # < t * Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petim. 7.a večkratno naročilo s primernim popustom Poslan?, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi nuj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati ioco Trst Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia 5tv. 12. TJpravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo s t v. :>, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. K poglavju „regnicoli". (D"pis iz trž. okolice.) J. Kako hi radi, ko bi le š!o ! Kako radi bi laški gospodje jemali ^amo delavoe iz Italije, ko bi le It bili za rat>o! Ko bi leti delavci iz Italije mogli storiti toliko, kolikor delavci naši. I a na čelu tem laškim gospodom naš pte — »lavni magistrat : kako bi on rad imel na delu sam«» laške podanike! Vabili in Klicili so zidarje iz Italije; a kje najdeš take zidarje, kakorsnji so naši slovenski okoličani? Vabili in klicali so vrtnarje iz Italije, a kje *e vrtnar, ki prekaša našega okoličanskega vrtnarja ? Tudi na naporno delo tlakovanja tržašk li ul'c namestiti so hoteli laške podanike, ali okoličanski kamen je bil pretrd za mehko laško roko. Nekoč se je trudil laški podanik na tlaku, da bi razbil kamen. Mučil in mučil se je, a kamen ni hotel na kose. »I>a ga je imel v rokah okoličan, rezal bi kakor režemo mi sir«, je vzdibnil globoko. — Napete laške družine so klicale dekle in hlapce iz ltilije, a pri poslednjih ni onega poštenja in veselja, kakoršnje je pri naših. Koliko se je trudil naš magistrat, da bi bil pri tramvaju namestil Lihe, ali kje se dajejo ti poslednji primerjati z našimi ljudmi glede žilavosti, zvestobe in vztrajnosti ? Je-din-» dojilke t»l>fje«) »lelajo slovenskim materam v Trstu konkurenco. In kako je to sploh mogoče ? Slovenska mati ve, kaj je njeno lastno mleko onemu, ki ga je pod srcem nosila. Rijše nego bi to hrano odtegnila (in naj trpi tudi naiveče pomanjkanje) svojemu detetu, raiše žrtvuje vse za svojega ljubljenčka, wrai da ne prodaja ptujcu materinega mleka! O, Slovenci, bodimo ponosni na lastnosti, radi katerih nas morajo ptujci zavidati ! Lahi hočejo torej po vsej sili dati kruha ptupm, laškim podanikom. Di bi jih privabljali v Trst, plačujejo jim ve če mezde (dnine) nego našim. Magistrat plačuje n. pr. naše po nvč. na dan, laške podanike pa po 1 gld. 10 nvč. Nadalje priporočajo vsem, naj bodo z laškimi podaniki dobri, usmiljeni, potrpežljiv*, kar je vse lepo od laške gospo le, ko l>i pa ne preklinjali, zaničevali in preganjali naših ! V Derinovem kamnolomu PODLISTEK. 77 MELITA. Povest iz naše dsbe. £pi»al Josip Evren Tomie; prevedel Radi. Drugi del. I. »Zakaj je nesrečna ?« se je vprašal sam. >A jaz s* m tako srečen radi tega njenega stanja. Imel bom porod od :?rca, a to me napolnjuje z največim blaženstvom.... Ona trpi res sicer, ali tudi druge trpć, a pretrpi... ona pa besni in se ne more prilagoditi prirodnemu zakonu<. To njeno vedenje ga je vedno bolj vodilo na misel, da ga Melita ne ljubi in da ga ni vzela iz ljubezni. Drugi bistrejšega pogleda bi bil na njegovem mestu to že davno opazil, ali on jo je preveč ljubil m obožavah da bi mogel videti to in verovati v to. Kako bi se mogla ona, tako divno božje bitje, omožiti žnjim brez ljubezni, da bi mu s tem zastrupila življenje in ga napravila najnesrečnejšim bitjem na tem svetu? On se je bal globokejše razmišljati o tej stvari, pa vendar se inu je ta misel pojavljala, kedar je motril Melito v njenej raz-draženoeti. Melitino stanje je vsak dan hujšalo. Nekega dne, ko je sedela v belem toaletnem plašču pred zrcalom, in jej je sobarica Opre- naz;vlje n. pr. vodja Bussich »regnicole« kar pomagali na delu za — idejale. Od sloven-»miei fieli«, a naši delavci se vedno prito- skih fleUvcev pa ne morejo pričakovati tega. žujejo, kako nelepo ravna ta gospod s slo- Ti slovenski delavci jim ne bodo pomagali venskimi domačini. 1 na označenem delu, temveč bi jim bili le In vendar ne gre, pa ne gre z laškimi ' na p->tu ! podaniki! ) Regnicoli v Trstu imajo torej svojo do- Zakaj pa delajo naši laški gospodje ločeno nalogo — svojo misijo! tako ? S pomočjo vlade so prišli laška gospodo do nadvladja nad ttžaškimi So venci. Laška gospoda se kar tresejo, ker le predobro vidijo, da ne bodo mogli več dolgo vzdrževati takega absolutnega nadvladja, ker dom razkritja nekega spomenika tirolski namestnik baron Sch\varzeuau. Rekel je med drugim: »Vlada je slej k>> prej na stalisčn da treba stremiti po rešenju trentinskega vprašanja, toda tega rešenja ni smeti u siljevati strankam, ampak doseči je je treba v obojestranskem sporazumljenju. Ker pa obe stranki še vedno smatrati vprašanje avtonomije za politično in ne za gospodarsko vprašanje, kaj je v resnici in ker se za sedaj ni nadejat', da bi ee izravnala nasprotstva, se h »če vlada držati do na-aaljnega stališča pričakovanja. Iz Velikonemčije. — Nemški cesar Viljelm je že mnogo govoril in mnogo brzo-javil. Bodi prilika umestna ali neumestna — cesar Viljelm pripoveduje svoje menenje o dogodkih v Nemčiji. Ou se kar sam peha notri v vrtinec političnih bojev in izzivlja s Politični pregled. V Trsta, 21. avgusta 1902 Sprememba na namestništvu v tržaški Slovenec vstaja, ker se tržaški Slo- Trata?! Praški »Narodni listy« potrjajo venec noče pustiti več tlačiti, temveč zahteva vnovič, da se pripravlja osebna sprememba tudi on iste pravice, kakoršnje imajo drugi ^ čelu namestništva za Primorje. Grof Got « narodi! In če smo se hoteli prepričati, da-li da zato ni zapustil Trsta, ker si prizadeva, trditev, da se L<*hi boje že za svoje nadvladje, ' da dobi drugo mesto, a ga sedaj ni na razpo-odgovarja resnici, {»ogledati je trebalo le v J*g<> tacega primernega mesta. Imenovanju »governo« z letmega trga, lfako že v duhu s Goe«a senatnim predsednikom na uprav-strahom vidi vihrat; našo slovensko troboj- nem sodišču da seje uprl predsednik istega tem javnost, da se bavi z njegovo osebo, nico s stolpa sv. Justa in kako že kliče tr- sodišča, grof Schonborn, ki da je pred mini- £im bolj pa se cesar Viljelm spušča na po-žaško policijo na pomoč proti tržaškim Slo- eterskim predsednikom najodločneje zastopal litisko pozorišče se svojimi nazori, tem bolj vencem ! Ker vedno bobnajo v svet, da v stališče, da je po imenovajih zadnjih let one- se javnost v Nemčiji spoprijaznuje z mislijo, Trstu ni Slovencev, da je Trst laški, hočejo mogočen avancement dvornih svetnikov na da tudi proti cesarskim politikom je smeti to lažnjivo trditev podkrepljati ter resnično upravnem sodišču. In ministerski predsednik voditi novinarske polemike. Tam gori priha-b ta nje stvari prikrivati svetu s tem, da kli- da je uvaževal ta razlog. »Narodni listv« se jajo bolj in bolj do prepričanja, da je celo čejo laške podanike v Trst, ki naj pomagajo nadejajo, da bo presumtivni naslednik grofa potrebno reagirati na politične enuncijacije dajati Trstu laško lice. Mi Bi gotovo ne že- Oroe^sa, dvorni svetnik Simonelli, na svoji te cesarja Viljelma. Bavijo se cel6 že z milimo vojne naše države z Italijo ; ko bi pa žavni poziciji povsem nepristranski postopal 8lij0, da bi temu primerno spremenili dolo-prisli do tega in bi vsled tega poslali vse ter hvalijo istega, ker se je priučil hrvat- gjla kazenskega zakona ozirom na razžaljenje laške podanike čez mejo: kar čez noč bi skemu jeziku (Simonelli je menda Dalmatinec veličanstva. Daaes vidimo taktično v Nem-dobil Trst bolj slovensko lice. Ali to bob- in je toreJ bržkone že od doma prinesel po- gjjj _ ge8ar ne vidimo v nobeni drugi mo-nanje o č stem laštem značaju Trsta ima še znanje hrvaščine. Op. ured.) narbični državi — da je vse bolj neodvisno drug namen. I je predobro je znano, da želč S rem vprašanjem se bavi vnovič >Sii l- nemško novinstvo v neprestani polemiki proti steierisehe Presse« na jako zanimiv in še osebnim nazorom lastnega vladarja ! In bolj resoluten način. Z izvajanji v mariborskem pravo je na strani novinstva, ako trdi, da listu se pobavimo jutri. tako večno osebno posezanje vladarja v stran- Trentinsko vprašanje. Gospod dr. karske boje nasprotuje zahtevam in pogojem Koerber je dobil ob tem vprašanju pouk, da konstitucijonelne države. sprave med narodi se ne dosezajo že zato, Ali še nobenkrat ni cesar tako razburil ker tega želi kaka vlada. Narodi si ne pa- Vse javnosti ter vse neodvisne življe zavzel dajo v naročje, kadar slučajno želi to kakov proti sebi, kakor se je to zgodilo te dni z minister, ampak za spravo med narodi treba neko brzojavko princu-regentu bavarskemu, ustvariti notranje pogoje, pravo razpoloženje. Konservativna večina bavarskega deželnega Za rešenje trentinskega vprašanja je delal zbora je odklonila od ministerstva zahtevano ves vladni aparat. In vendar ni slo. To je svoto 100.000 mark za umetnostne namene, bilo britko razočaranje za gospoda Koer- Vprašanje, ali je bilo to prav storjeno ali ne, berja. No, zdi se, da lekcija ni ostala brez ne prihaja tu v poštev. Odločilno je le utiša. G. Koerber je postal nekoliko manje vprašanje: ali je imela zbornica pravico v vojska zvezda naj zasveti nad optimističen. Pred je forciral stvar, sedaj je to ali ne? ! To pravico je imela, ta pravica Trstom. Laški gospodje pripravljajo v pripravljen čakati. Tako posnemljemo iz je neoporečna. Cesarja Viljelma pa je sklep Trst toliko laških delavcev, da bi jim le-ti nekega govora, ki ga je imel te dni povo- zbornice Bavarske silno raztogotil, tako, da Lahi združiti se pod jedno krono. Mi jim pravimo naravnost, da nimamo nič proti tej želji njihovi. Ali glede Trsta pa jim je stvar nekoliko sitna. Po geografiškem prine pu, zbog zemljepisne lege Italija nikakor ne more reklamirati Trsta za-se. Ostaja torej le Se etnografični, narodnostni princip. Če se torej Italija že nikaker ne more sklicevati na leg*» Trsta, kadar zahteva t^ mesto za-se, pa naj se sklicuje na italijanstvo prebivalstva tega mesta! Tako se glase računi laške gospo le ! Trst mora biti torej laški. In če ni še, pa naj postane ! To je glavni cilj laške gospo le: S a- zno česala bujne lasi, se jej je zdelo, kakor obraza. »Glej ta otekel nos, te ustnice..........Razdraženost živcev je dosegla najvišo sto- da ima nos otekel, a ustnice, katere so se Kje se morem pokazati s tem obrazom?« pinjo. Branimir je držal s težko muko sku- sicer jedva opazile, napihnene. Prestrašena' »Za Boga, umiri se!... To je le pre- paj služabništvo, katero je imelo posla z je pogledala še boljše v zrcalo in je videla, hodna bolezen, to mine vse, kakor tudi pri Melito, a tudi sam je moral neizrecuo trpeti, da se ni prevarila. drugih... to prihaja od tvojega stanja«, jo je Prišlo je že tako daleč, da- v njenej prisot- » Ročno zrcalo semkaj !« je zaklicala so- miril Branimir. oosti ni smel ne govoriti niti je kaj vprašati, barici v največej razburjenost'. j »Prekletega Btanja!« Je izustila surovo tudi če je bilo potrebno. V trenotku jej je prinesla preplašena de- Melita. »Ah, da le ne bi nikdar...« j »Tvoj glas me žali, jaz ga ne smem vojka ročno, povečujoče zrcalo. »Ne oskrunjaj Boga!« jo je opominjal slišati«, mu je vrgla nekoč na obedu jezno v Melita se je ogledala dobro v njem, — Branimir. »Kako moreš tako brezbožno go- a obraz jej je začel dobivati besen in obupen voriti ?<■ izraz. Sedaj ni b lo več nikakega dvoma.1 »Končaj«, je zakričala ona nanj, mo- Njen fini in mali aristokratski nosek je bil treča ga besnim pogledom, »ne draži me!« otekel in nenaravno razširen na robu nosnic, »Ne, ne, jaz te ne mislim dražiti... jaz a ustnice so bile debele in modrikaste, kakor grem!« je *-ekel Branimir, ter je zapustil da <»o natolčene. V največi jezi je zamahnila ženo, ki ni mogla vladati sama sebe. s zrcalom in kolikor močno je mogla je lop-' »Pojdi... da te ne vidim!« je zakričala nila po steni, da se je razbilo na sto jezno za njim, ko je bil na pragu, koscev. ( Sedaj, ko je bila zlila svojo jezo na Sobarica je zatrepetala, ker se je bala moža, se jej je zdelo, da jej je postalo lažje, izbruha še veče jeze. Pogledala se je še enkrat v zrcalo in našla, »Gospod naj pride !... On naj pride !« da ni več tako spačena, kakor se jej je zdelo je zakričala, plamteča od jeze, deklici, katera prvi hip. Gorjč, če zgubi svojo lepoto, če je takoj tekla po Branimira. ostane popačen njen obraz, s katerim si je Kmalu Be je prikazal on v sob' in molčć osvajala srca in obračala tolikim možkim je pogledal Melito, katera je zakrila obraz glave. Tolažila se je, da to kmalu preide, ali z obema rokama in ihtela. ta njena želja se ni Bpolnila. Celo poslabšalo »Kaj ti je, za Boga?« je vprašal potiho se je. Njena spodnja čeljust se je razširila in in sočutno. izobčila, a tudi podočne kosti kakor da so »Vidiš me, kako sem spačena!« je za- izstopile iz svojega temelja, kričala hkratu Melita, odtegnivša roki od Sedaj se ni moglo več prestajati z njo. obraz. »Ti si bolana, Meliti!« jej je rekel on blago. »Dovoli, da pokličem zdravnika«. »Ne predrzni se!... Jaz ne potrebujem nobenega, niti tebe ne, zapusti me !« je kričala ona kakor da je prišla ob pamet. Branimir jo je gledal poražene duše, skoro obupno. »Zapusti me!« je ponovila ona besno ter vstala s stolice. Ni mu prej8tajalo drugega, nego iti ven in pretrgati šelć pričeti obed. Od tedaj naprej nista sedela niti pri mizi skupaj. Nastalo je ^neznosno razmerje med njima; a Branimir ni vedel, kako naj si \ omaga. Razmišljal je dolgo, kaj naj stori, naposled se je odloČil, da brzojavno pokliče v Orlovac dobrega zdravnika iz Zagreba, o katerem je vedel, da uživa Melitino zaupanje, ker je bil pred dvemi leti rešil njeno mater akutnega vnetja pljuč. (Pride še.) je princu-regentu odposlal brzojavko, v kateri je večino zbornice oštel, kakor da ima pred se I kij* toliko — rekrutov, ter je dal princ-regentu na razpolago tistih 100.000 mark. S tem postopanjem pa cesar Viljem ni le na način, ki je nedopusten za konstituci-jonelnega vladarja, posegel v pravice zbornice in kršil konstitucijonelni princip, ampak ne je nepoklicano mešal v notranje stvari države, ki ima drugo svojo dinastijo ! Ves svet je kar strmel na tem najno-vejem činu cesarja Viljelma; v Bavarski sami — kje." itak ne goje simpatij do Pru-sov — pa vihra sedaj vihar nevolje. Ne le konservativni, ampak tudi vsi liberalni listi, ki sicer obsojajo rečeui sklep zbornice, obsojajo še bolj postopanje cesarja Viljelma. Organ centruma, »Bavri§cher Kurier«, opravičuje sklep zbornice s tem, da se de narji porabljajo tudi za ničvredne slike. Potem pa pravi : Mi smo v |»osesti velikanskih del, ali da bi morali kupovati od vsakogar, za to Liima denarja bavarsko ljudstvo, z a s t o -pano po svojih poslancih ter se zahvaljuje za podporo tudi od druge roke! Malo grenka lekcija je to za toli samo-svestnega vladarja, kakor je cesar Viljelm, ali — zaslužena. , Dogodki V Macedoniji. Glede nasveta avstrijske diplomacije, naj bi se sestala mednarodna konferenca, ki bi imela nalogo zahtevati od Turčije, naj uvede potrebne reforme v Macedoniji in Stari .Srbiji, piše pol-oficijozno »Novoje Vremja«, ki je v zvezi z ruskim ministrom za vnanje stvari, grofom Lamgdi>rfom, sledeče: »Mi Rusi smo prepričani, da u mesa vanje famoznega »evropskega koncerta« v turškem balkanske zadeve ni doseglo nikoli praktičnih vspehov, Naše vedenje nasproti Turčiji je uravnano |>o posebnih interesih, in radi toga mora Rusija govoriti Turčiji v svojem lastnem imenu, ne pa v imenu kakega »evropskega koncerta«. M imamo nalogo pomagati macedonskim in starosrbskim krščanom, a za to nam ni ireba prositi dovoljenja K v rope. Vse tozadevne mednarodne konference niso znale napraviti druzega, nego svetovati Turčiji, naj uvede reforme. Porta je vsikdar obljubljala z veliko naglico, da izvrš , kar jej je nasvetovano, storila pa ni nikoli ničesar. Rusija mora določ.ti program reform in jih sama uvesti v nesrečne turške |»okrajine, kjer je večina prevalstva krščanska.« Iz Kustendila poročajo dunajski »Information« dne 16. t. m. sledeče: V Alai-Megdan blizo Gradskega vršila se je srdita bitlia med neko bolgarsko ustaško četo, sestoječo iz 65 mož, pod vodstvom poročnika Krista Stojanova, in jednim turškim batalijonom pod poveljništvom polkovnika Mahmid Nedim bega. Bitka se je pričela ob 4. uri |>opoludne in je trajala do noči. Ob 10. in jk)I uri zvečer dobil je Mahmid Nedim bev se dva batalijona podpore, vsled česar so mogli Turki obkoliti ustaAio četo. Ob zori se je bitka zopet pričela in se je ustašem posrečilo, da so s pomočjo dina-mitnih bomb prodrli skozi turške čete. I 'staši so se na to razdelili na dva dela, jeden del se je napotil proti Kumanovti, drugi pa proti prilepu. L staši so izgubili 7 mrtvih in 13 ranjenih, Turki pa 48 ranjenih, število mrtvih Turkov ni znano. Med bolgarskimi ranjenci je tudi njih poveljnik, polkovnik Stojanov. Turki so vsem mrtvim Bolgarom odrezali glave in jih nasadili na kole. Ta bitka ne bo brez posledic. Ustaška četa se sedaj reorganizira z novimi elementi in nove ustaške čete korakajo proti KG« stendilu. Kralj italijanski na Nemškem.— Italijanski kralj Viktor Ecnanuel dospe dne 27. t. in. s svojim dvornim vlakom v Mag-deburg, kjer ga bodo pričakovali oni nemški Častniki, ki bodo kralju na razpolago tekom njegovega bivanja na Nemškem. Ob 51/*- uri popoludoe i-»tega dne pa hudo kralja na postaji v \Vdl parku pričakovali cesar in drugi členi nemških vladarskih rodbin. Dne 28. t. m. zjutraj se italijanski kralj pripelje v Berolin. — Naslednega dne pa bo skoraj ves dan v cesarjevi družbi v Potedamu, dne 31. t. m. pa se kralj Viktor Emanuel odpelje nazaj v Italijo. Tržaške vesti. Po/ir irospodu župniku Jurizzi! — »Piccolo« je bil te dni prinesel strupeno in za Vaše slovenske župljane žaijivo notico, da je (družba poštenih in resnih mož, ki je minole sobote zvečer spremljala Vašega bivšega gospoda duhovnega pomočnika do njega stana, vsklikala pred Vašim župnim dvorcem : Ab-basso gli Italiani ! Abbasso Jurizza ! Doli z Italijani! — Doli z Jurizzo! — in da je bil med vsklikajočimi tudi imenovani gospod kapelan. Da pa se dopisnik v »Piccolu« dela kakor da ne veruje prav v to zadnjo okolnost, to ne ublažuje čisto nič grdobe ob«-e-kovalnega in denuncijatoričnega namena, ker je to le grdo farizejstvo, perfidija dopisnikova. Veleč. g. župnik! K«?r se je to, česar nas dolži » Piccolo«, godilo pod Vašim oknom, ker je torej izključeno, da bi vi ne bili čuli tacega hrupnega prizora, ako bi se bil res dogodil: Vas poživljamo pri Vaši svečeniški časti, v imenu tistega resnicoljubja. ki je v sveto dolžnost vsakemu apostolu Kristove vere, odgovorite nam po duši: ste I i čuii iz naših ust le en sam vsklik. ki bi bil žaljiv za Vas ali za italijansko narodnost ?! Mi pričakujemo odgovora z vso gotovostjo, tem bolj, ker pridemo potem laže na sled obrekovalcem. Več udeležencev. Razmere v Rojanu. Pišejo nam: Naša slavna redarstvena oblast ima vse polno posla in skrbi z našim Rojauom, ali bolje rečeno: s tistimi župljani rojanskimi, ki ročejo biti pristaši župnika Juricze. Zdi se že skoro, kakor da rojanski organi slavne redarstvene oblasti sploh nimajo nobenega drugega poklica več, nego biti za petami onim, katerih g. župnik Jurizza ne more. Cesto smo že na-migavali na očitno koalicijo redarstvenih organov v Rojanu z gospodom žtipaikom, ali ta koalicija se še nikdar ni pojavila tako očitno, kakor ravno te dni, ko so župljani rojanski obsipali z dokazi ljubezni udano-sti in spoštovanja nekoga, katerega g. župnik Jurizza ne more. Za danes nočemo govoriti dalje o tej koaliciji in nje najuovejih efektih za župljane rojanske slovenskega mišljenja. Bolje in primerneje bo delati na to, da po-izvedo na drugem mestu o tej koaliciji! Rekli smo, da organi slavne redarstvene policije v Rojanu kakor da sploh nimajo druzega posla več, nego paziti na lepe oči gospod Jurizze, da čitajo iz njih vsa ko — pobožno željo tega pobožnega moža. Nekdaj so redarstvene patrulje po dvakrat na teden hodile po zgornjem Rojanu ter bo tako skrbele ne le za vzdrževanje javnega miru in reda o3 strani župljanov samih, ampak tudi za varnost imetja istih. Tedaj so bili župljani rojanski zadovoljni z organi re-darsvene oblasti in vladalo je lep:> soglasje med prvimi in drugimi. Sedaj pa, odkar je nova organizacija na inspektoratu na Belvederju, ni več tako, je vse drugače. Na inspektoratu je zavladal nov zistem nasproti poštenim Rojančanom, zavladal je nov duh, skrajno neprijazen tem poslednjim. Kaki dve do tri leta je ža, odkar ni videti v zgornjem Rojanu nobene patrulje več. Redarji imajo menda preveč skrbi v spodnjem Rojanu, tam na predelu, — ki se vleče cd župnišča pa do — konsum-nega društva kjer Be navadno zbirajo oni, katerih v župnišču nimajo ladi. Redarstvena oblast izdaja zaporedoma jako stroge naredbe proti streljanju, proti za-žiganju kresov in tudi proti spuščanju balonov. In kakor čujemo, jih drugod tudi strogo izvršuje te naredbe. Pri nas v R )janu ne : za nas kakordane obstoje te naredbe. Pri nas, posebno pri Ferlug.h, se morejo oni, katere to veseli, brez skrbi zabavati s spuščenjem balonov. Ni se jim bati, da bi jih motilo tem kakov redar. Da navedemo slučaj iz naj-novejš h dni. V nedeljo proti večeru je nekdo pri Ferlugih izpustil baloa ; balon je potem padel na streho ene tam.šijih hiš, kjer zagorel in zgorel. Gorelo je precej časa. Ali bi se ne bila mogla dogoditi nesreča, izlasti še, ker tam je pomanjkanje na vodi ! Bog ve, da-li slavna ledarstvena oblast ve kaj o tem ?! Ta oblast naj izvoli vzeti za sedaj na znanje, da imamo nabranih cel koš interesantnih slučajev, ki pridejo polagoma vsi na rešeto. Tej slavni oblasti dajemo konečno v razmišljanje, da-li je v javnem interesu, da li je v interesu prebivalstva, da li je v interesu toli potrebne harmonije med prebivalstvom in javnimi organi, da-lije tudi v interesu ugleda teh organov pred preb i v a 1 s t v o m : vse to, kar se dogaja že par let sem, izlasti pa duh očite ani-moznosti, ki vlada na inspektoratu na Belvederju proti eni določeni vojujočih narodnih in političnih strank?! Mi bi sodili, da naloga javnih organov je: biti nad strankami, jednako strogi, ali tudijednako dobrohotni do vseh! Ali je res ni pomoči? Pišejo nam: Z9 prošlega poletja ste tožili vi iu tožilo je vse pošteno mestno časnikarstvo radi nečistosti, ki vlada v tržaški centralni civilni bolnišnici. Toliko se je pisalo in rotilo, da naj bi bolj pazili na čistost postelj, ki so — lahko rečemo — vse polne stenic. Promenili so podove, očistili zidovje — toda ta ostudni mrčes ima še danes gnezda, v slednji bolnišnični postelji ! Mi vemo, da je težko odpraviti ta mrčes, ki je posebno nadležen za bolnike, ali, ako je dobre volje, strogih ukazov in pridnih ljudi — se da priti v okom tudi temu. Gospod Marsich in gosp. dr. Mamtssi naj bi se sama prepričala o resničnosti teh vrstic in naj bi storila prekoristno in človekoljubno delo s tem, da bi strogo zaukazala tič zapazila sta dne 24. m. m. v veži hiše št. 3 v ulici Cavazzeni lfi-letnega J. Brucka iz Trsta, kateri je imel pri sebi neko vrečo. Ko je Bruck zapazil redarja, naložil si je hitro vrečo na rame in hitel po stopnicah iste hiše navzgor. Ko ga je jeJen redarjev vprašal, kam da gre. odgovoril je deček, da nese vrečo v neko stanovanje v hiši. Redarju Mihaliču pa se je dečkovo vedenje dozdevalo sumljivo, vsled česar mu je sledil po stopnicah. Kar naenkrat je zapazil na stopnicah samo vrečo brez dečka. Stopil je v bližnje stranišče, ali tudi tam ni bilo dečka. Koje pa pogledal skozi okence, zagledal je dečka, ki se je držal z rokami na oknu in vis9l z vsem truplom izven okna. Redar je pozval dečka, naj spleza zopet notri iu ga aretiral. V vreči je bilo za kakih IS kron obleke, katero je Bruck" ukradel neki Hirsch. Bruck je bil že večkrat obsojen radi tatvine, včeraj pa je bil radi tega čina obsojen pred tuk. dež. sodiščem na 3-meseČno čiščenje slednje postelje in to toliko da težko ječo se odpravi nesnaga. Pisec teh vrstic rad priznava, da je v tako velikem zavodu — kakor rečeno — Požar v sv. Križu. Iz našega sv. Križa ob morju nam poročajo, da jc sinoči ob i', uri začelo goreti v pohištvu Martina Trtjaka, težko odpraviti to za bolnike neznosno po-; odbornika zavarovalnice za govejo živino. Ne koro, ali, ako se že ne more vsega — naj ve se, kako je nastal ogenj. Strahovito je se pomaga vsaj onim bolnikom, ki se ne mo- bilo gledati plamen, ko je gorelo seno in rejo braniti sami — ki so tako težko bolni, druga oprava. Živino so mogli rešiti, (»rožno da se ne morejo pregibati. Pomagajte vsaj je bilo, ker je v hiši ležala bolna S Dietna tem nesrečnikom, ki vendar plačujejo po 2 stara mati. Ni bilo lahko rešiti jo. S pomočjo kroni na dan in smejo zahtevati, da se jih druzih je »«je sin splezal skozi okno. In po- ne pušča umirati v tropu — stenic! tegnili so ubogo starko iz postelje v sami Ker Bem že pri bolnišnici, moram ome- srajci. O tej priliki se je sin ožgal po obrazu ; niti tudi oddelek za porodnice. žena mu pa na rokah. Žalostno je bilo videti V tem oddelku, ki šteje vedno po več plakajoče male otročiče. Sosednja poslopja porodnic, bi bilo želeti nekoliko več reda. Martina Guština in Ivana Trtjaka so bila Dirjanje po oddelku, kričanje in lovljenje naj obvarovana s pomočjo srčnih žena in deklet, poneha — osobito pa v poznih nočnih urah! ki so neprenehoma nosila vodo. Možje pa so Nam ni mari — naj dela to kapa ali klo- splezali na strehe. Tako se je posrečilo loka- buk — mi zahtevamo mir za miru potrebne lizirati požar. bolnice! Ako ne, bomo govorili nekoliko < >b tej pril ki so mogli videti občinska jasneje. gospoda ! Kje je bila nj hova voda iz njih Iz Trebe nam p sejo: Prvo veselico, ki občinskih vodnjakov, ki jo odtezajo vaščanom jo je priredilo naše pevsko društ-o »Primo- 8 Pretvezo, da mora biti prihranjena za »lune« dne 17. t m., je vspela jako lepo. - *aJ požara?! Gorjč, da nho posestniki sami Zbralo se je veliko ljudstva od vseh krajev iz 9VOJih vodnjakov prinašal, vode ! Od naše okolice in tudi iz sežanskega okraja. Pivke do Tolmina, od Cavna do morja je ni Naše društvo je pelo pod vodstvom gospoda vasi, ki bi bila na slabšem v tem pogledu Laha iz Sežane. Ob obeh točkah je želo oeS° Je naš av- Križ v mestD1 občml tr* obilo pohvalo. Tudi Poearjeva Milka je imela • kaj srečen nastop se svojo deklamacijo. — Dajte nam vode, gosi oda ! Saj plaeu- Ljudstvo je bilo kar očarano. Tudi igralci jemo davke in doklade. so dobro izvršili svojo nalogo, ako pomislimo, Nas poročevalec dodaje se: da bo se pripravljali samo osem dni. Na Čudno se nam je zdelo pri tem požaru, veselici bo sodelovala — in sicer pod vod da eo orožniki kar silili možke, da morajo v stvom gospoda Ražma — tudi društva nevarnost na streho. Te pravice menda ni- » Zvezda« od sv. Ivana, »Lipa« iz Bazovice majo. Njim je glavna naloga, da skrbe za in »Slovane iz Padrič. Tudi ta društva so red in da se ljudstvo ne bliža preveč požaru, žela obilo pohvale. Sploh so orožniki zahtevali od nas tako Zadoščenjem beležimo ta lepi vspeh pr- spretnost, kakor da smo sami izvežbani ga- vega nastopa našega. Mi se nismo nadejali Bilci. ~ Ravnateljstva zavarovalnic, sosebno tolike udeležbe. Občinstvo je kar hkratu na- Assicurazioni generali, bi pa prosil., naj nam polnilo vse veliko dvorišče konsumnega dru- *udi v svojem interesu nabav,jo 2 br.zgal- štva. Dolžnost nas veže torej, da izrečemo nicf' Potem že P°jdetno ra,Šl na 9treh° " najiskrenejo zahvalo rečenim trem društvom fia ve8te' g<*P°dje orožn.k,! Saj je umevno, • 1 1 da n. or. oče, ki ima pet, šest otrok, se boji m vsemu mnogoštevilnemu občinstvu. H ' 1 ' J Po veselici je bila javna tombola na . itj v "varnost. Ce bi se mu kaj zgod.lo, korist zavarovalnici za govejo živino. Dobili kdo bi T^vljal otroč.če ?! bo: temo (perutnin«) Anton Križmančič iz Nadobudna mladina. Dne 5. t. m. Gropade, činkvino (prašiča) '-'ran Smrdu iz ukradli so neznani tatovi v neki hiši pri sv. Sežane, I. tombolo (junica) Josipina Krizman- M. Magd. spodnji več stvari v skupni vred- čič iz PadriČ, in II. tombolo (veči prešič) nosti 1»0 kron. Par dni za tem bila sta radi Sosič z Opčin. Po tomboli se je mladina vr- I te tatvine zaprta IG letni Visconti C. iu 18- tela na lesenem podu do 11. ure. Ob tej uri letni Romano B. Ljudje, ki stanujejo v bli- se je veselica zaključila in razšli smo se na žini one hiše, kjer se je izvršila tatvina, pa svoje domove zadovoljnjih src. Združena odbora. Iz-pred naših sodišč. V noči me l 20. in 21. julijem sta redarja Ivan Verša in Fr. Skočir pozvala neko razgrajajočo družbo, naj bo mirna. Za hip so vsi obmolknili, ali kmalu na to so začeli zopet prepevati. Radarja sta zopet opomnila družbo, naj bo mirna, na kar sta dva iz-med družbe, neki Roje i o Do-naggio, odgovorila: »Pojdimo naprej !c Donaggio pa je pozval redarja, naj ga ulovita, ako moreta, ter se je na to spustil v dir. Redar Ve rša je takoj stekel za izzivalcem, kmalu pa je zapazil, da je ostali del družbe obkolil njegovega tovariša SkoČirja in se je (Verša) takoj povrnil, da mu pomaga. Skočir je bil med tem potegnil sabljo, da se ubrani napadalcev, iz-med katerih mu je jeden, Ivan Trinca, izdrl revolver. Napadalci so jo na to potegnili, a so bili naslednjega dne aretirani. Radi tega dogodka bila sta n i vč^rajinji razpravi pred tukajšnjim deželnim sodiščem obsojena Ivan Trinca na 4 mesečno in Viktor Znideršič na 2 me ečno težko ječo. Redarja Ivan Mihalič in Ernest Paule- ; so trdili, da je bil v družb: gornjih tudi neki tretji deček, o katerem se je p< zneje doznalo, da je to neki 12 letni Anton G. Redarji pa so ga zastonj iskali, ker se je deček, čim je zvedel, da sta njegova tovariša zaprta, dobro skril. Predminolo noč pa sta dva redarja slučajno dobila iskanega tatu, v družbi petero drugih dečkov, v neki podzemeljski luknji, ki se nahaja na nekem griču blizu ulice Ri-gutti. Tam je ta nadobudna mladina že več časa prenočevala in si tudi pripravljala jed. 12 letnega Antona G. sta redarja odvela v zapor, ostale pa sta izročila dotičnim družinam. Tudi to so menda sadovi dvatisočletne laške kulture, ki se tako krasno od^vita v tržaški ljudski javni in šolski vzgoji. Vremenski vestnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 25.°G ob 2. ur> pofw>*tvdn8 30°. C.§ —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.2 — Danes plima ob 11.1 predp in ob 10.33 pop.; oseka ol 4.4'.» pre.lp »li.das in oh 4 3U popoludne. Dražbe premičnin. V petek, dne 22. avg. ob 10. uri predpoiudne se bodo vsiei naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča sa civilne stvari vrfiile sUdeče dražbe premičnin: ulica San Michele li*, hišna oprava ; ulica della Zonta '2, tiskarski stroji ; ulica Madon-nina 14, obuvala; ulica Acquedotto 35, hišna oprava : ulica Ac^uedotto 8, jestvine in kolonijalno blago : ulica Bonomo 1, rum. Društvene vesti. V*.pored demače veselice, ki jo priredi pevsko društvo »Adrijac prihodnjo nedeljo dne 'J4, avgusta 1902. (o priliki praznovanja praznika barkovljanskega cerkvenega patrona sv. Jarneja) v prostorih »Narodnega doma v Barkovljah, je sledeči : 1. Friško vi 6: »Uj-juh«, narodna koraČn'ca, godba. Ivanovič: ^Carica«, valček, godba, -i. H. Volarič: »Kdo vstaja na dan?« mnžki zbor. 4. Franka : »Francoska sinfonija«, godba. 5. J- Laharnar: »Kadar mlado leto«, mešan zbor. »i. Ipavec: »Domovina<, godba. 7. A. Hajdrih : »Hercegovska možki »bor. 8. F. Majcen: »Slovenec sem pesmi, godba. 9. A. I »rož : »Spomin na Za greb«. m< šan zbor. 10. Majcen: »Slovanska kri«, narodna koračnica, godba. 11. Ples do pol u noči. Med veselico bo šaljiva pošta Začetek veselice ob 5. uri popoludne. Med točkami in k plesu svira veteranska godba sobi narodne hiše nas je pričakoval vrlo ukusno prirejen obed. Med istim je vstal g. župnik Walker ter napil g. novomašniku, naglasivši v svojem govoru težkoče in ovire, ki stopajo na pot duhovnikom, in priporoČivsi, naj g. novomašnik neustrašeno Bledi Kristovemu vzgledu. A kaj mislite, ljubi »"itatelji, v kakšnem jeziku je govoril ta svečenik hrvatskemu novomašniku v čisto slovanski družbi ?! I talijanski! Italijanski — gospoda inoja ! Na zvršetku je pridodal hrvatski, da >du oproste, ker da ne zna zadostno hrvatsko !! Lepo pripoznanje to. Torej v župniji, ki je po veliki veČini hrvatska, župnik ne umeje hrvatski ! Sicer sem slišal, da g. župnik zna slovenski kolikor toliko, in gotovo je, da bi si bil lahko sestavil kratek slovenski govor, ako bi bil le — hotel ! No, čast. g. župnik že ve, zak»j je govoril italijanski ! Za njim je napil g. mladomašniku prečastiti g. FilipliČ, župnik žminjski. Govornik je izražal prepričanje, da bo g. ; Franjo dober svečenik ter da o tem ne bo pozabljal po-venec narodnih I , . . , _ . tl , ^ . I dajati roke-pomočnice onemu tlačenemu in od vseh preziranemu narodu, čegar sin je on sam ! Veči del govora je posvetil govornik rediteljema slavljenca, ki sta uzor požrtvovalnostjo in trudom vzgojila že drugega s na v svečenika. Roditelja sta b"la ganjena do . solz. Na to se je priglasil k besedi g. M. \ stopnina na veselico nČ., otroci uvedeni , , . - jj • 1 . . . . , Muha, ki je naglasal med drugim tudi to, da, Čim duhovniki imajo kakor državljani vse pravice kakor drugi, jim je pa tudi v tej tužni deželi, kjer naši sosedje ne pripuščajo Slovencem in Hrvatom nobenih pravic in jih izmo7gujejo tudi gospodarski, nimajo duhov- jm> r»tar:~ih so vstopnine prosti ; vstopnina k pleeu za gospode .">0 nč., za gospe 25. nvč. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Zalivala. Podpisani odbor izreka tem potom svojo iskreno in rodoljubno zahvalo vsem onim korporacijam in osebam, ki so blagovolile sodelovati ali pomagati na kateri- niki le pravice, ampak dolžnost, potegovati se za narod, iz katerega so vzrasli, da istemu Čim prej zašije dan rešenja ! Govornik je za- koli men, da se je slavnost dvajsetletnice kjju6il £ Qadej0> da bo znal g Franj0 8pa_ razvitja naše društvene zastave izvršila na jati duhovniško in narodno dolžno«, v kar toli lep in ganljiv način. Sosebno se moramo zahvaliti vrlemu bratskemu »Slovanskemu pevskemu društvu« in njega pevovodju gosp. Srečku B a r t e I j u ter gg. in gospem in gosnicam, ki so nam bili na roko pri blagajni. Iz dna duše pa gre na-a zahvala n»-;m p išten m delavcem, ki so prihiteli v masah zjutraj in j>opoludne, da posvedoeijo vnovič zvestoba svojo naši zastavi ter bratsko vzajemnost med seboj. Vsem njim sezamo danes, v znak zahvale, bratski v žuljavo roko. ODBOR »Del. podpornega društva« Za zavod st. Nikolaja so darovali nadalje : ("ep č Fran. župnik in Truh, župnik na Koroškem 4 K HO stotink, R gač Anton Hrusica dekan 4 K, N»>tor Antin, ekspozit, Plavje 5 K, S:r>.insfty, kaplan. Stara Loka - K, z vskilikom : »Bog Vaa živi!«, Stritar Andrej Mosti pri Kamniku 4 K, Kumel Alojzij S nkovtrn pri Vodicah 2 K, z vskli-kom : »Bog blagoslovi VYš» delovanje!« Borič M ha Trst, 40 et.. Pfeifar Jan, provizor ^ v Javorjah pri Škofji Laki 3 K, Višnar Fran, župnik v Kostnvnici 4 K, \Vurt-) Julij, župnik v Bazovici ♦> K, J. Narobe, župnik Divači 6 K, Kokič Joeip, žnpnik v pokoju v St. Vidu na Koroškem 10 K z vsili krm : »za zapuščene mladenke iz Koroške!«, Anton Koželj, duhovnik v Trebčah 3 K z vzklikom: »Bog daj premnogo pod-podpermkov !«t M. Novak, župaik v Rado-vicu pri Metliki 5 K, Andrej B zer. dekan naj pomozita Bog in narodna zavest. Sledile so še razne druge zdravijce. Na zvršetku se je g. novomašnik v vznesenih besedah prisrčno zahvalil predgovornikom ter roditeljema za njiju trud in požrtvovalnost. Se dolgo potem smo se veselili in zabavali — pelo se je tudi nekaj hrvatskih in slovenskih pesmij — dokler nas ni črna noč razkropila na različne kraje. Nam vsem pa ostane v prijetnem spominu oni lepi dan. X Laska hijena. V »Soči« čitamo: Ni je družine v naši deželi, katera bi bila tako sovražena od Lahov, kakor je narodna družina Plesova v Devinu. Kaj so že vse počeli žnjo, je naši javnosti znano. Svoje sovrtžtvo, svojo podlo ali pravo laško nrav pa je pokazala te dni neka laška hijena, ob-kroževajoča grob blagopokojne gospe Plesove. Ko še vsa družina ječi pod nenadomestno izgubo matere in gospodinje, hodi laška hijena okolo njenega groba, sika nanj svojo zlobo, in laja v svet skrajno peifidnost, da je bila blagopokojna gospa Plesova moralna provzročiteljica mpa-na »L°gico« šol^» v Djrinu ter da je ona kriva težkih obsodeb, katere so zalele svoječasne obtožence. To namreč jej očitata »Patria del Friulic in za njo goriški »Cor-riere«, ki pravi tudi, da je bila gospa Plesova fanatična Slovenka, ki je fanatizovala druge. — Da je bila zvesta Slovenka ter je ljubila svoj narod, to jej služi le v čast, kakor služi tudi laški ženi ljubezen do svojega roilu le v čast! To naj si zapomnijo Lahi, kadar govorijo o fanatizmu, zapomnijo naj si pa % ™ JJDU - Kf Martin Turkov,č, župnik e|ab0 rristoja dvatisočletni kulturi >t. Peter pn Mar.boru, Pšundtr Ferdinand . , , . . . .. , ~ . , - . . . ... ... tako oblajavanje — mrtvih! To je nekaj ta- kapeian v Gnžih pri Celju 3 K z vaklikom : . . i . • i j i » i*n/»o LTof na iM no / t/\jtl»eča, <> najlepše vspevala in prinašala primerne <1a v vojake zavarovani znesek jiroti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Gorso št. 7. Telefon 469 xxxxxxxxxxxxxxxx Jakob Kosmerlj -ITRSTB- ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Marine. sr T K G O V I N A H jMtdi in kolon ijalnesra blvra, delikatcs in konserr. Izbor raznih vin in likerjev. In am tudi filijalko v ulici B&stione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočim se p. n. ol»činstvu in sem naju lauejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi nuročbe za razpošiljanje JJ VERI T AS ti \ kon cesijonirana pisarna za trgovske informacije Centrala: Squero nuovo 13, II. TRST Squero nuovo 13, II. Telefon štv. 845. Telefon štv. S45. Prospekti brezplačno in poštnine prosti. > Zastopstvo v vsehmestih sveta. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča spojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohiitvo, bodisi svetlo ali temno p« btirano, kakor za f-palne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema turli naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem caBU in v polno zadovoljnost naručitelju. Cene brez konkurence. Za ob'lne narocbe s^ toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v :.mialu gesla : Svoji k svojim ! Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaklad:. okroglo 350.000 K l 14 -Iti let se išče za neko žganjarijo v mestu. Natančneje se poizve v našem upravništvu. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtfetodijevo cikorijo. w c. k A biva &oo< Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zrajen rotovža ^ ejTrejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica i/, svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnienc sprejemnice dobivajo se brezplačno. "•B JAKOB BAMBIC trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jest vi d kolonij a lij,., vsakovrstnega olja, navadnega in najHnejega. — Najfineie testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in , drobno. — Cenike razpošilja fran ko. F I L I J A L K A c. Kr. m avstr. Milim zavoda za trffovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoieonih na 4-dnevni izkaz 2lL°0 30-dnevni odkaz L'Vt Qn os o 3-mesečni „ "214°/0 " n 0 « /o t;. 01 o ' n ri ~ O na pisma, katera se morajo izplačati v se32.248*22' 4I».4G5*07 5