Slev. 93. v Llomianl, v sredo. 28. aprila ibis. Leto XLIII ~ Velja po pošti: Za oelo leto naprej . ta en meseo „ sa Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo K 26-- „ 2'20 „ 29'- 35'- dom: K 24'— V LJubljani na Za celo leto naprej . ta en meseo „ . . „ 2'— V opravi prejeman mesečno „ 1*70 — Sobotna Izdaja: s za celo leto....... 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12'— Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat......15 „ za trikrat .... „13 „ za večkrat primeren popust. PoroCna oznanila, sahvale. osmrtnice iti: enostolpna neiitvrsta po 2 J vin. 1 1 , " Poslano:-- enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl pop. Bedna letna priloga Vozni red Kar Uredništvo je v Kopitarjevi uliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma ee ne — sprejemajo. — Uredniškoga teleiona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun poštne branilnloe avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-lioro. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Kako je Avstro-Ogrska pričela vojsko. ii. Dunaj, 28. aprila. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Neven-Ijiv lovor si je priborilo napadalno veselje, vztrajnost in smrt zaničujoča hrabrost naših čet v vročili bojih, v katerih je nesel naš sunek proli severu zmago globoko v sovražnikovo deželo. Silovito to borenjc vsebuje samo po obsežnosti dogodkov toliko bojev, spopadov in bitk, kolikor jih je obsegalo prejšnje čase dobro izrabljeno vojno leto. Spopad pri Polichni. Ne ozirajoč sc na nepopisljive napore in težkočc jc Danklova armada prodrla skozi prosluli močvirnati in gozdni pas Tanevškega ozemlja, da takoj plane na najbližjega sovražnika. Čete krakovskega in deli požunskega zbora so že dne 23. avgusta v spopadu [Dri Polichni okusile, kaj da pomeni v moderni vojski, če sc napade v utrjeni postojanki hraber z močnim topništvom izborno podpiran sovražnik. Junaška njihova hrabrost jc premagala Vse težave, boj jc divjal oba naslednja dneva pri Krasniku, kjer so se Rusi izdatno ojačeni ustavili na nov odpor. Vrhovi pri Frampolu so tvorili istočasno pozorišče srditih ruskih napadov na desno krilo Danklovc armade. Ti napadi sc niso lc izjalovili vsled vztrajnosti srednjegališkega in požunskega zbora, marveč tudi niso mogli zabraniti, da so naši pridobivali na prostoru. Krakovski zbor je vedno bolj in bolj obkoljeval Krasnik, in ko si jc obkoljcvalna skupina z zmagovitim bojem pri Kluczkovvicu zabranila hrbet, je prisilil krakovski zbor junaške branilce Krasnika, da so se morali dne 25. avgusta zvečer umakniti, nakar je zbežala tudi skupina pri Frampolu. Prvi dnevni boji, ki jih skupno imenujemo bitko pri Krasniku, so sc končali s sijajno zmago. Vztrajna sovražnikova nadaljna obramba, Vztrajni sovražnik, ki se jc neprestano ojačeval tako, da je narastla ruska četrta armada končno na dvanajst divizij, se je vedno zopet ustavila v ugodnih odsekih na nov boj. Dan na dan so se bili na celi počasi naprej se pomikajoči bojni črti Danklove armade, kateri sc je mogla koncem avgusta priklopiti v ojačenje tudi Kunimerjeva skupina, krvavi in vztrajni boji, katerih slaven spomin je za. večne čase zvezan z imeni Turobin, Wysokie, Stara Wies, \Vilkolas, Krasnostavv, Favsia-wice, Gestoborovvice, Krzczono\v, Nied-zwica-duzza in Chodcl. General pehote vitez pl, Auifenherg napade rusko 5. armado. Veliki boj je prestopil dne 26. avgusta že tucli na prostor med \Vie.przom in Huczvvo, kjer je napadel 5. rusko armado general pehote vitez pl. Auffen-berg. Kakor če posežeš v sršenovo gnezdo, je vplival uspeh koščiškega armadnega zbora pri Tomaszovvu, lito-rneriškega in dunajskega zbora pri Su-chavvoli in pri Szczcbrzcszyni ob Wic-przi. Iz kota med Hucz\vo in Bugom so hitele sovražne čete, da bi padle zmagovito prodirajočim četam v krilo. Rusi, ki so se zanašali na to pomoč, so sc branili v dobri postojanki pri Tarna-vvatki ob cesti Tomaszovv—Zarnosc kakor obupanci proti delom košiškega in litomeriškega zbora, dasi je dunajski zbor vzel že 27. Zarnosc jio daljšem boju. Časa mu seveda ni preostalo, da bi bil mogel veseliti zavzetja. Od Wio-prza so pritiskale močne ruske silo. ki so trdo napadale DunajČanc in krilno divizijo Danklove armade, ki jc prodirala ob vzhodnem bregu Wieprza, da vzdržuje zvezo in da olajša prodiranje Aulfenbcrgovcga levega kfila. Kritičen dan 28. avgusta pri Zamošču. Kritičen dan je bil 28. avgusta. Silno je divjala neodločena bitka pri Zamošču sem in tja; proti Tarnavvatki ni bilo mogoče napredovati. Desno krilo košiškega zbora so jiotisnilc premočne sile proti Tomaszovvu nazaj. Ker je višje poveljstvo armade pričakovalo sunek na krilo iz kota Bug—Husczovva, je odredilo že 25., da prične korakati proti severu del okoli Zolkiewa zbranih sil, tri pehotne divizije, dve tirolski in ena honvedska divizija pod generalom ka-valerije nadvojvodo Jožefom Ferdinandom. Deli tega zbora so hiteli v sili se nahajajočim Košičanom na pomoč, z druge strani se jc bližala po generalu pehote Auffeiibergu odposlana armad-na rezerva, 17. zbor, na pomoč. Pravočasno sta pritisnili obe skupini, da za-branita nesrečo. Nov ruski val se zlomi fine 29, avgusta ob zboru nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Nov val ruskih ojačenj se je dne 29. avgusta zagnal iz rečnega kota, a zlomil se je ob zboru nadvojvodo Jožeta Ferdinanda, ki jc med zmagovitim prodiranjem pridobil ugodno visoko postojanko. Zbor nadvojvode Jožefa Ferdinanda je stal s 17. zborom iii s Ivošičaui, ki so se morali braniti nasproti divjini protisunkom Rusov, pri Tarnav/atki, v naravnost proti severu namerjeni bojni črti. Litomeriški zbor se je med tem zasukal na desno in došel na cesto Tarnavvatka—Zamošč in se je nahajal v boju s sovražnikom, ki se je ustalil pri Komarovvu. Tej obkolitvi sovražnika sta sc mogli pridružiti na severu dve diviziji dunajskega zbora, ki se je srečno otresol svojih zatiralcev in jc mogel zalo prepustiti eni sami diviziji skrb, da v družbi s pomočjo sosedne armade za brani, da nc posežejo sovražniki, ki so se umikali proti Kras-, nostavvu, zopet v bitko, ki je divjala z nečuveno ljutosljo zadnja dva dni meseca avgusta v polkrogu okolu izvirov Ruczwe sem in tja. Ruska 5. armada, 3 zbori z več rezervnimi divizijami, jo izvajala najtrdovratnejši odpor in jc večkrat izvajala krepke protisunke. Ko je pa nadvojvoda Jožef Ferdinand počasi, a neprestano prodiral v rečni kot in je osvojitev Komarovva plačala vztrajnost in neornajljivo junaštvo ob-koljujočega zahodnega krila, so zapustili Rusi bojišče, za katero sc je bila tako vroča bitka. Bitka pri Za5iaošču--Komarowu nov lavorjev list v povestnici naše armade. Četudi je bila vsled dolgotrajnega borenja utrujena in dasi je trpela po težavah preskrbe, je 'prevevala celo armado ponosna zavest, da je vpletla z bitko pri Zamošču - Komarovvu nov la-vorjev list v povcštuici naše armade. Sadov zmage AujEtenSiergovi armadi ni bilo yri,sojeno uživati. Sadov težko priborene in zato tem več vredne zmago uživati in prodirati naprej proti Cholmu in pomagati sosednji armadi, ki je stala le šc dan hoda od Lublina, da more uspešno nastopit" proti dobro utrjenemu močnemu sovražniku, Auffenbergovi armadi ni bilo usojeno. Zelo silovita premoč jc namreč medtem vdrla čez vzhodno in severnovzhodno mejo v Galicijo. Končno dejanje bitke pri Komaro\vu se je moralo izbojevati pod morečim čuv-stvom, da napade sovražnik krilo z jugovzhoda. Položaj ?A. avgusta ni bil oPasen- Dne 24. avgusta, ko so se izdala zadnja povelja za sunek proti severu, položaj na. vzhodu nikakor ni bil tak, da bi bil mogel vzbujati skrbi. Ruski konjenici, ki je v široki črti vdrlo med Raaziechovom iu Dnjestrom v vzhodno Galicijo, so sledile pač tucli pehotne čete, a le na severu čez Brorly in Tarno-pol. Na jugu. ob spodnjem Zbružu letalci niso mogli zasledovali močnejšega sovražnika, kar so potrdila poročilu, ki so trdila, cla so odkorakale proti severu prvotno tam zbrane ruske sile. Sklenilo se je zato, da se odpošlje skupina nadvojvoda Jožefa Ferdinanda proti severu v kot Bug—Ruczvva, da se z obkolitvijo pospeši uspeh Auffenber-gove armade in da se zato ta lahko prej zopet porabi proli sovražniku na vzhodu. Kako potreben da je bil ta ukrep, nas uči izid bojev ob Ruczvvi in zmaga pri Komarovvu. Bitka vzhodno od Lvova se prične. Iver je posegla severna bojna črta v prostor med Ruezwo in Bugom, je bil hrbet in krilo Auffenbergove armade prost sovražniku, ki je prodiral čez Brody in bi ga lahko izvabil, da poizkusi priti v okolico Kamionke - Stru-milovva in da sune nato proti severozahodu. Lastna vzhodna skupina jc bila zato prisiljena, da sc bije vzhodno od Lvova, da prepreči opisano nevarnost. Odkorakali so zato 25. avgusta Ivovski zbori proti Krasne - Busk, gra-ški in vzporedno na desnici zadaj mu sledeči sedmograški zbor proti Zloczo-wu. Obe krili te skupine ste varovali po 1 pehotna in kavalerijska četna divizija. Dvema kavalerijskima četnima divizijama je bilo prepuščeno, da zadržujeta sovražno konjenico, ki je prodirala od Zbrucza. Pričakovati sta smeli kmalu podpore čet generala konjenice Boiima-Ermollija, ki so se pripeljale .z' železnico 25. avgusta, južno od Dnjestra. Naša zmaoa jsri Z,!ocz6wu iv. pri Buskn, Med prodiranjem sta trčila oba sovražnika 2(5. avgusta na eni strani pri Busku, na drugi zahodno od Zloczovva. skupaj. Boj je bil težak, po velikanski premoči ruske artiljerije in, kar sc je čutilo jc med boji na severu, po vsem bojišču razpreženem, skrbno urejenem vohunstvu, so naši bili na slabšem. Kljub vsem žrtvam so pa naši izbojevali trd boj in so zvečer obdržali bojišče. Za rusko kavalerijo se pojavijo močne čete. Sumljiva so postajala poročila, ki so zdaj dohajala hitro z južnih delov operacijskega ozemlja. Za ruskimi ka-valerijskimi četami so sc pojavljale močne množice vsakovrstnega orožja. Velika sovražna četa jc prodirala proti Zalesczykom, ki je grozila zvezi z bra-| niici Bukovim', ki so se morali umak-I niti zato v Stanislav. Val invazije se j je valil zdaj že proti utrjenemu mestu pri Nizniovvu. Poizkus naše s pehoto ojačene ka.vale.rije. cla napade za hrbtom pri Monasterzyski na Mizniovv navalujočcga sovražnika, je zadel na zelo premočne sile. Skupino, ki je morala kriti južno krilo sunka proti Zlo-czovvu, so potisnile nazaj močne kolone, ki so prihajale čez Brzezanv. Vzhodna skupina pri Lvovu ojačena, a ravnotežje se ne more vzravnati. — CSraški zbor se zadnji umakne. Vsem še dosegljivim četam, ena in pol divizija, honvecl in črna vojska, jc bilo ukazano, naj pri Lvovu ojačijo vzhodno skupino, ko sc je spoznala nevarnost položaja, a niti približno niso mogle vzravnati ravnotežja sil. Kljub tem so naši vojaki v vzhodni Galiciji še 27. avgusta drzno kljubovali sovražniku. Sedmograški zbor je z več napadi svojim zastavam pridobil tak uspeh, da se je mogel pripraviti vidno težko se borečemu graškemu zboru pomagati s sunkom v krilo, a kmalu so se zelo čutile ruske čete, ki so prodirale od Brzezanyja. proti južnemu krilu. Sc-dmogradčani so sc morali umakniti. Zdaj ni mogel več. tucli severno stoječi graški zbor vzdrževati svoje postojanke in to tem manj, ker so prišli Rusi pri Gologorv neki njegovi diviziji v krilo in ker se je moral umakniti tudi Ivovski zbor pri Buski. Umikajočim se četam ni vpade! pc» gum. Dva težka dneva so imele za seboj če le, ki so se umikale, u njih bojni po- ! gum ni bil strt. Niso sc umaknile vsled krvnih žrtev, marveč nevarnost, da bi jih od vseh strani ne obkolili, jih je napotila, da so se umaknili v bližnjo primerno postojanko za Gnilo Lipo, liri Przenivslanyju in pri Lvovu, kamor so došli po napornem pohodu dne 28. avgusta. Kako zelo da jc boj sovražnika pretresel in omajal, jc dokazala okolnost, ker Rusi niso pritiskali za našimi in ker so šele 29. avgusta pričeli napadati novo postojanko. Medtem časom so se došli deli armade Bolim -Ermolli pripravili na pomoč: temešvarski zbor in neka honvedska divizija pri Rohatynu, dve diviziji za sunek v krilo pri mestni utrdbi Halicz ob Dnjestru. Splošen načrt je meril na to. da se rusko južno krilo obkoljeval-110 napade; bojna črta pri Przeniysla-nu naj se drži. Pri jSaliezu. Novodošle čete so se nahajale ta« koj povsod v težkem boju z Rusi; obkoljcvalna skupina iz Halicza ni mogla dovolj hitro potisniti nazaj sovražnika, ki se jc vrgel na njo, da bi bila mogla vplivati na vroč boj pri Roha-tvnu. Bojna črta pri Frzemyslany ostala trdna. Bojna črta pri Przemyslany sc j t držala proti vsem napadom, ki niso ponehali niti ponoči na 30. Uspehi, ki so jih ta dan priborili Rusi pri Rohatynu, so povzročili, da ni bilo mogoče držati frontne skupine, ker je bila ogrožena na južnem krilu. Vse junaštvo ni moglo zabraniti. da je postalo umikanje v Lvov neizogibno. Uspehi, ki so se priborili na severnem krilu, v okolici Lvova po prodiranju v ojačenje pozvane poldruge divizije tirolskih deželnih strelcev in po lvovskcm zboru 30. in 31. avgusta, niso tega mogli več preprečiti. Umikanje ene naše črte je vplivalo na druge črte. Nasproti bojem pri Zloczovvu in Przemyslanyju, kjer smo morali zapustiti bojišče, sta stali zmagi pri Krasniku in pri Komarovvu, a po obmejni obliki jiogojena obkolitev naše severne, armade na severu in na vzhodu jc povzročilo, da je moralo vplivati umikanje ene naše bojne črte pri na« tudi na druge, medtem ko so Rusi lahko hladnokrvno sprejeli izgubo prostora one roke tistih š kari j, ki so tvorile njih sile. V posesti okolice Kamionke Stru-mijone so poleg tega lahko naravnost prihiteli na pomoč četam pri Komarovvu, ker jim je bila odprta pot za hrbet nadvojvodi Jožefu Ferdinandu in celo glavni sili Auffenbergove severne armade. Sprejeta naloga avstrijske severne ar« made še. ni izvedena. Naloga, ki jo jc prevzela avstrij« ska severna armada v okviru velikega vojnega načrta, še ni bila izdelana. Dohajali so še znatni deli ruske vojske. Vlak za vlakom je drdral proti pozo-nsču velikega borenja, ki sc jc žc nad 1 teden razvijalo v prostoru med Vislo in Dnjestrom. Prekiniti boj v tem trenutku, popustiti velike uspehe Auffenbergove armade in vse, kar sc je doseglo do zdaj in voditi armado v bolj zadaj ležečo obrambno postojanko morebiti za reko San, bi ne bilo pome-njalo nič drugega, kakor Rusiji nuditi možnost, da ves dotok svežih ojačeni napelje proti Nemčiji. Boj proti premoči naj se nadaljuje. Vse premisleke, ki s0 zaposljevali najvišje vodstvo v skrbi polnih dneh, ko so jc izvedel izid bitke pri Przemv-slanyju, je liki rdeča nit preprezalo spoznanje potrebe, da sc mora boj proti premoči voditi naprej. Upalo se je tudi upravičeno, da čc se zastavi močan del zmagovite Auffenbergove armade, ki bi lahko prihitela s severa po premoči v zadregi se nahajajoči Bru-dermunnovi armadi, medtem Jto bi sc morebiti ob Dnjestru se umikajoči Bohm - Ermollijevi armadi nudila prilika, da sune v krilo na jugu, se še dovede do izpremembe vsega položaja. Uvedel se je tako nov spopad z orožjem v velikem obsegu: bitka pri Lvovu. (Končni članek sledi.) Domače sivari. Poslanec Dobernig. »Neues Wiener Tagblatt«, 27, aprila, poroča iz Inomosta, 26. aprila: Včeraj se je vršilo tu posvetovanje nemškonacijonal-nega deželnega strankarskega vodstva za Tirolsko pod predsedstvom poslanca dr. Erlerja, katerega se je udeležil tudi poslanec Dobernig. Poslanec Dobernig je govoril o različnih vprašnjih sedanjosti in bodočnosti in rekel med drugim: »Čeprav so avstrijskim poslancem sedaj usta nekako zaprta, se vendar ne smejo dati ovirati, da zastopajo dvoje velikih nalog, kjer in koder morejo: 1. Za trajno okrepitev državnega čuta in za korenito preosnovo notranjih razmer. 2. Za kolikor mogoče tesno gospodarsko zbližanje a v -stro-ogrske monarhije z Nemčijo, pa le proti brezpogojni ohranitvi državne samostojnosti. V prvi vrsti imajo Nemci nalogo, da sodelujejo pri tej nalogi. Rešitev je mogoča le, če Nemci opuste v tem času vsako strankarstvo in se zedinijo v eno veliko nemško-avstrijsko ljudsko skupino. »Neue Freie Presse« pristavlja temu poročilu še: O izvajanjih poslanca Dober-niga se je unela živahna debata. Enoglasno so sklenili, da razvijejo na temelju programa, kakor ga je začrtal poslanec Dobernig, živahno agitacijo v posameznih delih dežele. Carinska zveza z Nemčijo. »Neue Freie Presse«, 27. aprila, poroča: Vodilni komite centralne zveze avstrijskih industrijalcev se je pečal z vprašanjem uredbe trgovsko-političnih odno-šajev monarhije po vojski in je došel do prepričanja, da bi bilo prezgodaj pred koncem vojske se izreči za gotovo določen trgovsko-političen program. Tudi kaka predpogajanja z v n a n j i m i faktorji niso umestna, dokler ni razmerje med Avstrijo in Ogrsko popolnoma jasno in trajno urejeno. Pač pa je treba sedaj vse pripraviti in zbrati ves potreben materijal, ki bo pri sklepanju miru za trgovsko-politične težnje industrije merodajen. Edinolc na podlagi podrobnega dela je mogoče dobiti pravo sodbo o meri in smeri takih teženj. Na podlagi trgovsko-političnih posledic, ki bodo skoro gotovo po svetovni vojski nastopile, in pa na podlagi industrijskih in izvoznih razmer v Avstriji od leta 1906. sem pa se da reči za danes, da bo monarhija udeležena na ustvarjanju velikega gospodarskega okrožja, da bo morala stopiti v kolikor mogoče tesne gospodarske stike s sosednimi državami in da bo treba razširiti naš gospodarski vpliv na jugovzhodu monarhije. Tudi je samo po sebi umevno, da bo dobilo zavezništvo z Nemčijo tudi na gospodarskem polju svojega izraza. Gospodarsko zbližanje mora po- j stati predmet skrbnih študij v krogih industrije in kot načelo se mora vpoštevati, da moramo priti tako daleč, kakor se da, ne da bi s tem oškodovali potrebno varstvo domače produkcije. Avtonomni carinski tarif mora biti podlaga vseh pogajanj primerno z našimi gospodarskimi potrebami, — Dalje poroča isti list, da je zborovala nemška kmetijska zveza za Češko pod predsedstvom bivšega ministra S c h r e i n e r j a, ki se je tudi pečala s tem predmetom. Pozornost je vzbujal govor deželnega poslanca Krzepeka, ki je rekel med drugim: Upoštevati moram možnost, da bomo tvorili z Nemčijo ožje gospodarsko ozemlje, po vzoru nekdanjega nemškega »Zollvereina«, Tudi krogi, ki ne zagovarjajo zveze, spoznavajo, da bi bilo želeti več enakosti v gospodarski zakonodaji in tesnejšo gospodarsko zvezo. — Poklicani zastopniki kmečkih interesov v Avstriji so se izrekli za carine prost promet agrarnih produktov in težko, da bi ugovarjali temu Ogri.., Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 7. pp. Ivan GroB. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik 27, pp. Daniel Schneider pl. Wehrthal, stotnik 7. pp. Franc Braun, nadporočnik 7. pp, Rudolf Panser, poročniki 7. pp. Ivan Tentschert, dr.- phil, Andrej Kratiland in Rihard Blumauer, nadporočnik 17. pp. Alojzij Korže, isti red je dobil pred sovražnikom padli nadporočnik 47. pp. Ka- rel Kopfiva. Najvišje ponovno pohvalno priznanje je dobil stotnik 20. lov. bat. Henrik Jurovich. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočniki 7. pp. Gustav Wild, Josip Zigurnigg, Franc Stindl in Celestin Franzl rekte Krčma, poročnika 7. pp. Avgust Maschek in dr. phil. Franc Kotnik, major 20. lov. bat. Franc Richter, nadporočnik 5. drag. p. Egon vitez Berger pl. Waldenegg, poročnik 59. pp. Ivan Kopri-vec, ritmojster 5. drag. p. Uliks Simunich, poročnik 47. pp. Viktor Brandstetter in stotnik rač. vodja 7. pp. Franc Tscher-nuth. Pohvalno priznanje je bilo izrečeno od poveljstva balkanskih vojnih sil kadetu 87. pp. Ivanu Brauner. Ogrski državni zfior. Včeraj je poslanska zbornica v tretjem branju sprejela zakon o razširjenju črnovojniške dolžnosti in uvrstitvi ogrskih črnovojnikov v avstrijske polke. Nato se je razpravljalo o podaljšanju mandatov, ki bi končali dne 21. junija. Vlada pravi, da ne gre v teh časih razburjati dežele z novimi volitvami, pa tudi mnogo volivcev ni doma. Grof Apponyi je v imenu neodvisne stranke izjavil, da res volitve v tem času niso mogoče, toda podaljšanje bi se moralo dovoliti k večjem za šest mesecev po sklenjenem miru, Takrat bodo volivci že doma in nove volitve bi bile lahke. Nikakor se pa ne sme temu »parlamentu stiske« dati pravice, da sklepa o vseh mogočih stvareh. »Podaljšan parlament« bi smel sklepati le o onih stvareh, ki bi bile potrebne za nadaljevanje vojske ali za sklepanje morebitnega miru. Zakoni, ki bi jih sklenil ta podaljšani parlament, naj bi ostali v veljavi k večjem še šest mesecev po volitvi novega državnega zbora. Ministrski predsednik grof Tisza soglaša kolikor toliko z željami grofa Apponyja, nikakor pa ne more sprejeti njegovega tretjega predloga, da naj se delokrog podaljšanega državnega zbora omeji na gotove točke. Pri glasovanju je bil izpreme-njeni načrt sprejet. Delokrog državnega zbora se ni omejil. Posl. Štefan Rakovszky je predlagal, da vsak dvajsetletni državljan dobi za celo življenje volivno pravico za državne, občinske in okrajne volitve. Nato se je razpravljalo o municipalnih volitvah. Posl. Geza P o 1 o n y i je ostro napadal budimpeštansko mestno upravo. Notranji minister S a n d o r bo govoril šele jutri. Na predlog grofa K h u e n -Hedervaryja se je sklenilo, da bodo seje trajale samo od 10. ure dopoldne do 3, ure popoldne. V četrtek bo Rakovszky utemeljeval svoj predlog za razširjenje volivne pravice. Položaj v Crnl seri. »Frankfurter Zeitung« piše: »Daily Chronicle« popisuje položaj v Črni gori, kjer pravi med drugim: »Dežela je bila že vsled balkanskih vojsk popolnoma izžeta; bilo ni ne denarja, ne dovolj streliva, tako da so bili Črnogorci zelo slabo pripravljeni na boj z Avstrijci. Potem ko je bila črnogorska vojska prisiljena, da se umakne na svoje ozemlje, je bila njena naloga, prikleniti kolikor mogoče veliko avstrijskih čet nase. To pa trajno ni bilo mogoče in položaj Črnogorcev se je zadnje mesece vedno slabšal. Avstrijski letalci mečejo vedno bombe na črnogorska mesta. Pri enem poletu nad Podgorico je bilo ubitih in ranjenih 120 oseb, med temi 28 žensk. Najhujše pa je, da je 19.000 slučajev legarja v deželi, ki se razširja kakor gozdni požar. Pomanjkanje desinfekcijskih sredstev je veliko; tudi higijenična sredstva so pičla in pomoči je malo. Vsega tega potrebujejo Črnogorci; ker tega nimajo, zato izumira prebivalstvo. A ne samo to: Črna gora tudi strada; ljudje nimajo dovolj jesti. V luko se ne da pripeljati nič, zaloge pa ne zmorejo niti vojnega kruha,« Grška in enienia. Milan, 26. aprila. »Corriere della sera« ima iz Petrograda: Pogajanja trojnega sporazuma z Grško so informativnega značaja, cla se presodijo grške zahteve. Grška si hoče zagotoviti gospodstvo nad zahodno obalo Male Azije in prestaviti mejo na gorsko sleme, ki loči turško prebivalstvo v Ana-toliji od grškega prebivalstva v pri-morju. »Ruskoe Slowo« pravi, cla sta Grška in ententa v tem lahko edini, kajti močna Grška kot soseda Rusije bi zagotovila traini mir na vzhodu. Se- veda, če hoče Grška uresničiti svoje narodne želje, mora takoj začeti z delom. »Miinchener Neueste Nachrichten« pa poročajo iz Aten, cla vodi pogajanja Francoska. Grške politične zahteve gredo predvsem za tem, cla se država zagotovi med in po vojni. Zato se misli na zvezo z entento. Zdi se, cla bo Grška pri kompenzacijah nekaj dovolila.. Tako menda Grška nc bo več zahtevala razdelitve maloazijske Turčije, ampak se bo zadovoljila z boljšim ravnanjem z Grki v Mali Aziji. V vojaških vprašanjih bo grški generalni štab sodeloval z generalnimi štabi entente, cla sc izdela vojaška pogodba. Vlada se v tem pogledu loči od svoje prednice, ki je hotela v vojsko brez garancij in zagotovljenih kompenzacij. »Matin« javlja, da je imel grški princ Jurij, brat kralja Konstantina, dolg pogovor z Delcassejem. Princ Jurij je oženjen s hčerjo princa Rolanda Bonaparteja in prebiva v gradu blizu St. Clouda. Pred enim tednom se jc vrnil iz Aten v Pariz. GRŠKA IN ITALIJA. »Kolnische Volkszeitung« poroča: Preko grške cenzure prinaša »Nowoe Vremja« iz Aten: Diplomatični zastopniki entente so zapazili, cla je grško-italijansko razmerje izročeno precej hudi poskušnji, ker se Italija pripravlja, cla reši vprašanje 12 egejskih otokov. Ravno tako ie Italija neodjenljiva v vprašanju južne Albanije, ki jo za nobeno ceno noče prepustiti Grški. Neviraici se se edoilajeio. Graška »Tagespost« piše: Pctro-grajski dopisnik »Corriere della Sera« je imel razgovor z neko diplomatsko osebnostjo, ki je izjavila: Izid velike vojske je podan že v sklepu Rusije in •njenih zaveznikov, da nadaljujejo boj do skrajnosti, dokler ne bodo uničeni nemški načrti po svetovnem naclvlad-ju. Stališče Bolgarije in Rumunijc pride pri tem k večjemu le toliko v po-štev, ker bi lahko pospešili razvoj dogodkov. Pri tem je izključeno, da bi mogla kaka nevtralna država računati na odškodnino za svojo nevtralnost. Rusija, Anglija in Francija računajo lc na svojo moč. Če bi se ena ali druga nevtralna država priklopila trosporazumu, bi ta to simpatično pozdravil, na odškodnino pa morejo računati le tiste nevtralne države, ki so kaj žrtvovale, in sicer po merilu teh žrtev. Vojska z Kosi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Ustavljeni ruski napadi pri Užoku. Dunaj, 27. aprila. Uradno se razglaša: Na celi bojni črti nobenih posebnih dogodkov. Na marsikaterih odsekih ljuti boji s topovi. V Karpatih so Rusi svoje izgubepolne naskoke na naše postojanke v Užoškem prelazu in na vzhodne sosednje odseke bojne črte zazdaj zopet ustavili. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27. aprila. Veliki glavni stan: Položaj na vzhodu je neizpremenjen, Najvišje vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. »Koln. Zeitung« z dne 26. aprila javlja: Petrograd, 24. aprila. V Karpatih so Avstrijci tekom 22. aprila in v noči na 23. po dolgem pripravljanju z ognjem iz težkih topov začeli celo vrsto napadov na višino, katero smo mi zasedli pri vasi Polen (?). Bili so pa odbiti z velikanskimi izgubami. Ravno tako so se izjalovili avstrijski poizkusi 22. aprila, da napadejo naše postojanke pri Wolosati. Tekom dne smo pri Telepoču dobro napredovali, ravno tako dalje proti vzhodu pri Sianki. Naše čete so vzele v tem prostoru po trdovratnem boju več višin. Na ostalem delu cele naše fronte je bil tekom dne le topniški in pehotni boj. »Frankfurter Zeitung« poroča: Nedelja, 2 5. a p r i 1 a, V Karpatih je nasprotnik v zadnjih dneh okrepil svoj ogenj na celi fronti. Zdi se, da je dobil nove enote težke artiljerije. V noči 24, aprila je sovražnik večkrat napadel v okolici Užoškega prelaza. S puškami in ročnimi granatami smo odbili te napade s precejšnjimi izgubami za sovražnika. Na ostalih delih naše fronte nobene bistvene izpremembe: boj topov in pušk, več ali manj silovit, tu in tam boji prednjih straž. XXX ZAKAJ JE »POLOŽAJ NA VZHODU NEIZPREMENJEN«? Približno mescc dni sem prinašajo poročila nemškega generalnega štaba vedno en in isti stavek: Položaj na vzhodu je neizpremenjen. In sicer se ponavlja ta stavek od tedaj, ko je nemški generalni štab opozoril na breztalnost prometnih poti in neprehodnost celih pokrajin, vsled česar so se morale ustaviti operacije. V resnici so se od tedaj razvili znatnejši boji lc v guberniji Suvalki, med Marjampolom in Kalvarijo. Pozicijska vojna prevladuje. Rusi so sc, oprti na svoja številna utrjena mesta, med njimi zakopali, ravno tako Nemci v svojih, po zimski bitki v Mazurih pridobljenih postojankah. Celo vzhodno bojišče tvori ravnina^ ki jo le tu in tam prepreza gričevje in namakajo številne reke. Le-le stavijo že v ugodnem letnem času resne ovire za prehod, zlasti pa otežujejo gibanje spomladi in ob deževju. Razen tega je v ruskem obmejnem ozemlju proti vzhodni in zapad-ni Prusiji mnogo močvirij, med katerimi treba vpoštevati zlasti one mecl vzhodno Prusijo in Narewom in med Trsno ter črto Gorodla—Cholm—Levčica. Prva otežujejo prehod preko posameznih odsekov v prostoru Grodno—Bielostok—Varšava, druga pa zavzemajo široko ravan južno od Brest-Litowska in otežujejo dohod k tej trdnjavi. Vrh tega je ta odsek poln raz-sežnih gozdov, ki otežujejo prehod že ob lepem vremenu. Podnebje je v obče zmerno in zdravo. Srednja zimska temperatura znaša —15 stopinj Celzija, srednja poletna temperatura pa -(-6 stopinj Celzija, Pomlad se odlikuje z izredno močnim južnim vremenom, ki večkrat v par dneh povzroči, da se začne na rekah lomiti led. Četudi pomlad ni deževna, je vendar to najneugodnejši čas za oskrbovanje in gibanje čet, Obilnost vode v strugah tudi povsem neznatnih rek in poplave v večinoma močvirnih podoljih napravijo tudi iz najneznat-nejših vodnih črt čisto neprehodne ovire. Razmehčana tla pa skrajno otežujejo tudi prehod preko razvodij. Vsled tega se mora v dobi spomladnega južnega vremena, ko se taja sneg, z ozirom na stanje voda, velikost rek in kakovost njihovih dolin iu talnih razmer ne le ustaviti dovažanje živil, marveč prekiniti za daljšo ali krajšo dobo tudi vsako gibanje čet. Poletje vobče ni vroče in je najbolj deževni letni čas, Solnčni dnevi ne trajajo dlje nego 14 dni. Največ dežja pade julija in avgusta, ko navadno nastopijo tudi povodnji. Jesen je najbolj suh letni čas. Na temelju tega natančnega študija, ki ga podaje* bivši gene-ralštabni stotnik in sedanji bosenski deželni šef podmaršal pl. Sarkotič, ne bo težko razumeti vedno ponavljajočega se poročila nemškega generalnega štaba o nespremenjenem položaju na vzhodu; tu večjih operacij ni pričakovati pred sredo maja, PRED IZNENADENJI NA VZHODNEM BOJIŠČU? »Reichspost« piše: »Corriera della Sera« poroča iz Petrograda, da stojimo na vzhodnem bojišču pred velikimi iz-nenadenji, katera sc z največjo tajnostjo pripravljajo. Vsa srednja Evropa se giblje. Nemški listi poročajo: Število nemških armadnih zborov v Karpatih in v Bukovini cenijo na 30. Tucli sedaj je fronta med Thornom in Krakovom središče strategičnega položaja. XXX RUSKA SODBA O NAŠI ARMADI. »Reichspost« piše: V nekem vojaškem razmišljevanju se moskovski list »Ruskoe Slowo« zelo čudi, oclkod imajo Avstrijci toliko izborne opreme, dobre municije itd. »Zgledno oborožena armada, pravijo naši vojaki,« poudarja »Ruskoe Slowo«. »Boljše žc ni mogoče opremiti in ni treba nobenega dopolnila. O avstrijskih m o ž -narjih ni potrebno več poročati... Ti inožnarji še vedno pomagajo Nemcem ...« Po listu »Ruskoe Slowo« pozna celo L u b 1 i n te možr.arje. Nadalje pripoveduje list, kako težko da so se morali Rusi borili z Avstrijci, ki so takrat prodrli do Lublina: »Vsak g r i č, v s a k most smo morali naskočiti!« Nato pravi list o avstrijskih četah, da so boljše delale kot Prusi. Končno nastopi »Ruskoe Slov/o« — ki je eden največjih časopisov na Ruskem in poloficijozno glasilo ruskega zunanjega ministrstva — naj-odločnejše proti trditvam, ki so v Rusiji večkrat nastale, da ss je z Avstrijci lahko boriti. Ta dozdevna »1 a h k o m i š 1 j e -nost napram Avstrijce m,« poudarja »Ruskoe Slovvo«, ni cenejša kot »lahkota napram Nemce m.« Tako iz »Reichsposte«. XXX NAŠ 3. ARMADNS ZBOR. Budimpešta, 27. aprila. »A Nap« poroča iz vojnega poročevalskega stana: Žc tri dni bivamo na najbolj izpostavljenem ozemlju karpatski li boje v. Armadni poveljnik B o r o e v i č nas jc prisrčno sprejel in nam označil dva arrnadna zbora, ki sla izvojevala težke, pa uspešne boje. Prva poč nas jc vodila k 3. armadnemu zboru, kateremu poveljuje zborni povelj- nik podmaršal Krautwald pl. Amrau. Te čete so vseskozi prvovrstni, izborili, pravi elitni vojaki iz Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske, ki junaško in z navdušeno požrtvovalnostjo branijo ogrske meje. V Bardevi vlada popoten mir. Prebivalstvo se jc po večini vrnilo, čeprav je sovražnik komaj 10 km oddaljen od mesta. Naš položaj je pa tako ugoden, naše postojanke tako varne, da se prebivalstvo mirno in zaupljivo vrača. Na podlagi dosedanjih izkušen) se lahko koštatira sledeče: 1) Ruska karpatska ofenziva se je končala z neuspehom; 2) o nadvladju naše artiljerije nad rusko sc ne more vet dvomiti; 3) odmor, ki je nastopil v karpatskih bojih, in iz katerega se sklepa retabliranje ruskih čet, se obrača za nas v vedno ugodnejši luči, ker Rusom primanjkuje municije in pušk. XXX PRI DUKLI. »Pester Llyod« poroča iz Eperjesa z dne 27. t. m.: Rusi na duklanski fronti ne kažejo nobenega posebnega veselja do novih akcij. Včeraj čez dan in tudi ponoči so se vršili na fronti Biharo-Zboro artiljerijski boji, v katerih so naši topovi prisilili ruske, da so umolknili. V okolici Esztebnekhuta neštevil-na še nepokopana ruska trupla, učinek naše artiljerije. Eperješki škof dr. Štefan Novak je bral včeraj v Fapolylen-gyelu neposredno za fronto sv. mašo in je blagoslovil čete, ki so se brez razlike na vero udeležile božje službe. AVSTRIJSKA ARTILJERIJA BOLJŠA KOT RUSKA. Bukarešt, 27. aprila. Tukajšnji listi poročajo, da Avstrijci tako v Bukovini kakor v vzhodni Galiciji s svojimi težkimi topovi artiljeristično nadvladuje-jo Ruse. Ruski vojaški kritiki po ruskih listih zelo tožijo nad avstrijskimi možnarji. IZSTRELJENO RUSKO LETALO. Budimpešta, 27. aprila. Iz Eperjesa ftoroča »Pester Lloyd«: Naša težka artiljerija jc pri Szobosu prisilila neko rusko letalo, da se je moralo izpustiti na tla. Med 4 letalci so bili trije mrtvi, enega so ujeli. X X X BOJI V BUKOVIM. Gurahomora, 27. aprila. Zadnji ruski napad pri Zaleszczykih je bil v glavnem namenjen za to, da sc ločijo avstr. postojanke. Artiljerijski ogenj je zopet skušal prikrivati premikanje ruske fronte. Pri Ottyniji so se pričeli pozicijski boji. X X X ČASTNIKI PRZEMYSLSKE POSAD-KE. Bern, 27. aprila. »Ruskoe Slowo« poroča, cla je v Astrahan došlo 248 avstrijskih častnikov in dva generala od posadke v Przemyslu. Z njimi je prišlo tudi 350 častniških slug. V Kazan došli častniki so po večini Mažari in stanujejo začasno vsi po gostilnah. Vsi uživajo popolno svobodo. Vidi se jih sprehajati sc po kazanskih ulicah. SEZNAM UJETE PRZEMYSLSKE POSADKE. Dunaj, 27. aprila. Poizvedovalnica za Petit Parisien« poroča o projektira« nem ženskem polku, da se bo imenoval: corps de defense nationale volontaire des femmes franijaises et belges. Sprejemali bodo samo ženske brez otrok, ali pa take, katerih otroci so stari nad 12 let, in sicer od 16. do 60. leta. Torej ni izključeno, da bodo lahko vstopile v polk stara mati, mati in hči. Polk bo imel tri odseke, namreč oskrbovalno sekcijo, bojno sekcijo, potem »seetion de transit«, ki bo obsegala zlasti kolesaricc in šoferke, potem pa bojno sekcijo, kamor spadajo stražarice, vo-hunkc-poizvcdovalkc (cclaireuscs) in pa »agents de liaison«. Ženske bojne sekcije bodo oborožene in morajo znati plavati, jezditi, streljati itd. K zadnjim nemškim uspehom v Flan- driji. Ženeva, 27. aprila. Iz Pariza poročajo listi: Vsled zadnjih bojev na Flanderskem je bil general French prisiljen, da potrebno ukrene za reorganizacijo svojih zelo skrčenih čet, zlasti za dopolnitev decimiranih kanadskih oddelkov. Tako se jc general French dogovoril s francoskim poveljujočim generalom Fothom glede pričakovanega nadaljevanja nemške ofenzive, katere resni značaj zaposluje zlasti londonsko in pariško časopisje. Dokler nc dospo primerna ojačenja, ima general French dobiti nadomestitev iz francoskih oddelkov v drugih odsekih. Med padlimi Kanadci so sinovi najbolj znanih kanadskih rodbin. Vsled zadnjih škod, ki so jih povzročili nemški letalci z bombami v Belfortu, se na celokupno francosko trdnjavsko ozemlje raztegne pariški reglement z nekaterimi poostritvami. Splošno položaj Francozov na Flanderskem smatra strokovna kritika zopet za nevaren, kakor je nevaren položaj od vseh strani trdo stiskanih angleških kontingentov, katerih voditelji so odredili sunek proti Lille, da bi razbili nemške načrte, a doslej niso dosegli uspeha. Za glavni vzrok francoskega poraza smatra Joffre zaveznikom neugodno vetrovno smer, ki so jo Nemci izrabili, da so skrbno pripravljene klorove pline mogli zagnati v francoske strelske jarke. Pariško časopisje očita sedaj nemški znanosti nizkotnost, za francoskega iznajditelja izstrelkov z zadušljivimi plini je pa zahtevalo naroden dar. Nemci, obstreljevali St. Die. Pariz, 27. aprila. (Kor. ur.) »Temps« poroča iz St. Die: V torek opoldne je nemška artiljerija obstreljevala St. Die. V mesto je padlo 24 granat, nekaj hiš je bilo resno poškodovanih. Poveljnik armade v Belfortu odstopil. Amsterdam, 27. aprila. Župan v BelZortu je ukazal, da sc z 20. aprilom ustavi razsvetljava. General Chatacu, poveljnik južnih čet v Belfortu, je iz zdravstvenih razlogov prosil, naj ga odslovijo, kar so mu ugodili. Vodil je utrjevalna obrambna elela v južnem odseku in poveljeval južni diviziji. Francosko letalo nad Cherndorfom. Siuttga&t, 27. aprila. (K. u.) Vojno ministrstvo obvešča: Danes dopoldne med 9. in 10. uro je lotelo neko francosko dvokrilno letalo, ki je priplulo iz zahodne smeri, nad Oberndorfom, kjer je vrglo štiri bombe. Tri bombe so padle na zemljo pri srednjem in ena pri zgornjem poslopju Mauserjeve tvornice. Letalce so obstreljevali s topovi in s strojnimi puškami. Kosi bomb so ubili G in nevarno ranili 7 civilistov. Tvornica je poškodovana le neznatno in se obrat ni prekinil. Letalec je ušel v zahodni smeri. ZeFpelinovi zrakoplovi nad Nortlmm-fcsrlandom. »Az Estu« brzojavljajo iz Rotterda-ina: Iz Londona se 26. t. m. poroča, cla križarita dva Zeppelinova zrakoplova nad obrežjem Northumberlanda. lin!!]! AVSTRIJA IN ITALIJA. Vesti »Frankfurter Zeitung'; o izjavi kneza Bulowa potrjuje sedaj tudi pariški »Temps«, ki pravi: Knez Bulovv ni Italijanov prav nič pustil v dvomu, cla bo Nemčija kot zaveznica Avstrije storila vso svojo dolžnost. Promet s poštnimi nakaznicami v Italiji se obnovi. Korespondenca "VVilchelm poroča poluradno: Avstrijska in italijanska poštna uprava se zdaj pogajata, da se zopet obnovi začasno ustavljeni promet s poštnimi nakaznicami in poštno povzetje. Pričakuje se, da se obrok zopet kmalu obnovi. ITALIJANSKO POSOJILO V AMERIKI. Iz Rima se poroča: Bivši ministrski predsednik Luzatti je priporočal najetje posojila v znesku več sto milijonov lir v Združenih državah, da se plačajo nakupi petroleja, premoga, bombaža, konj in muli i c i j e, ZOPET POTRESI V AVEZZANU. Avezano, 27. aprila. Zadnje dni se je v Avezzanu zopet večkrat stresla zemlja. V raznih krajih so razpočile hiše. Večjo škodo je povzročil potres v Tagliacozzu. i morju. ANGLEŠKE LADJE NE SMEJO ZAPUSTITI NIZOZEMSKIH PRISTANIŠČ. Rotterdam, 27. aprila. (K. u.) Tukajšnji angleški generalni konzul je razglasil ,da danes angleške ladje, namenjene na Angleško, ne smejo zapustiti nizozemskih pristanišč. INTERNIRANJE KRIŽARKE »KRON-PRINZ WILHELM«. Washington, 27. aprila. Poveljnik pomožne križarke »Kronprinz \Vil-helm« je sklenil, naj se križarka internira v Newportne\vsu. Avsiro-oorsKi pomorski čoln „V" poiopil francosko oklopno križar- » « AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 28. aprila 1915, ob 8. uri -45 minut dopoldne. (Kor. ur.) Brodov-no poveljstvo objavlja naslednji komunike: Podmorski čoln 5, poveljnik linijski Poročnik Jurij vitez pl. Trapp, je v Jonskem morju torpediral in potopil francosko oklopno križarko »Leon Gambetta«. XXX »Leon Gambetta« je ena največjih francoskih bojnih ladij. Dolga je bila 145 m, široka 21 m, globoka 8'2 m. Obsegala je 12.550 ton ter imela 29.000 ton. Oborožena je bila s 4 19cm, 16 16cm topovi, 24 4'7cm brzostrelnimi topovi, z dvema lahkima topoma in z dvema podvodnima cevima za spuščanje torpedov. Posadka je štela 711 mož, v morje je bila spuščena leta 1901, XXX Rim, 27. aprila. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani« poroča danes iz Brindizija; Neki avstro-ogrski podmorski čoln je ponoči 20 milj od Santa Maria de Leu-ca torpediral francosko oklopno križarko »Leon Gambetta«. Del posadke so rešili. Rim, 27. aprila. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani« poroča iz Brindizija: Vsled nujne potrebe, da se nudi pomoč ponesrečencem oklopne križarke »Leon Gambetta«, so se iz Brindizija in Ta-renta odposlale torpedovke in vlačne ladje. Doslej so rešili 60 oseb. Rim, 27. aprila. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani« poroča iz Brindizija: Oklopno križarko »Leon Gambetta« je zadnjo noč proti poldrugi uri kakih 25 milj južno od Santa Maria di Leuca torpediral avstro - ogrski podmorski čoln V. Da bi se ne potopila, je križarka zavozila na obrežje. Rešili so čez 100 oseb posadke, ki so jih ribiške ladje prepeljale v prostore osobja, usluž-benega na semaforski postaji v Santa Mari ci di I.euca. Rim, 27. aprila. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani« poroča iz Brindizija: Kolikor se je doslej dognalo, znaša število rešenih od posadke »Leon Gambetta« 108 oseb. Rim, 27. aprila. (Kor. ur.) »Tribuna« poroča iz Leuce: Križarko »Leon Gambetta« je 20 milj od italijanske obali zadel torpedo. V trenotku katastrofe ie hitel načelnik semaforske postaje v Santa Maria di Leuca, ki se je nahajal na svojem mestu, z eskadrilo, ki je štacionirana pred Santa Maria di Leuca, na pomoč. Francosko križarko »Leon Gambettae, ki je bila močno nagnjena in se ni mogla poslužiti brezžičnega brzojava, je gnal »široko« v svoji smeri. »Gambetta« so prepustili usodi ter je izginila. Francoski častniki jo smatrajo za izgubljeno, ker jo je torpedo strahovito raztrgal. Voda je udrla v prostor za stroje. Rim, 27. aprila. (Kor. ur.) »Tribuna« piše: Mornarično ministrstvo nima nobenih posameznosti o torpediranju »Leona Gambette«. Vc se samo, da je rešenih kakih 100 oseb. Iz Tarenta so odplule pomočne ladje in zdravniki.— »Tribuna« meni, da je avstro-ogrski podmorski čoln ob jutranjem svitu odplul iz Kotora, ki je od Sante Maria di Leuca oddaljen 150 milj, in vozil ob svitlem dnevu na površini, ker so v tej okolici italijanski parniki mnogokrat opazili avstro-ogrske podmorske čolne. Podmorski čoln se je moral ob solnč-nem zatonu potopiti pod vodo, ponoči pa zopet priti na površino. Njegova ak- cija je bila omejena. Davno se je vedelo, da križarijo tri francoske križarke tipa »Gambetta« med otoki, ki leže severozapadno od Krfa proti Italiji v prostoru 40 do 50 milj. Slabo vreme, viharno morje in megla so podpirali akcijo podmorskega čolna proti francoskim bojnim ladjam. Koristnost podmorskih čolnov v pomorski vojni se torej vedno bolj potrjuje. Podmorski čoln je operiral ponoči ob luninem svitu. Sultanov god in turška porodila o Polih. Carigrad, 27. aprila. (Kor, urad.) Pri današnjem sprejemu, ki se je vršil povodom rojstnega dne sultana v palači, je vojni minister izročil sultanu brzojavko poveljnika 5. armade Liman paše, ki poroča, da je središče in desno krilo sovražnih sil popolnoma pobito. Carigrad, 27. aprila. (Kor. urad.) Ministrski svet je sklenil, pridjati sultanovemu imenu pridevek Ghazi (zmagoviti). Carigrad, 27. aprila. (Kor. urad.) Povodom 7. obletnice sultanovega vladanja je mesto okrašeno z zastavami. Svečano razpoloženje se je povišalo še vsled poročil o izredno važnih uspehih, ki so bili doseženi proti novemu poizkusu zaveznikov, da bi izsilili vhod v Dardanele. KUGA V RUSKI KAVKAŠKI AR-MADI. Carigrad, 27. aprila. »Tanin« poroča, da je v ruski kavkaški armadi zadnji čas izbruhnila kuga. Pred vojsko med japonsko in Kitajsko. Petrograd, 27. aprila. (Kor. urad.) »Rječ« poroča iz Tokija z dne 20. apr.: Ker se je Kitajska branila sprejeti japonske zahteve glede Mongolske, se je sešel japonski ministrski svet k posvetu, da sklepa o nadaljnjem poteku pogajanj. Japonsko časopisje zahteva odločen nastop. Ljudstvo pa še vedno upa na mirno rešitev. V japonskih ladjedelnicah so pospešili dela za dovršitev dreadnoughtov po 38.000 ton. Oklopna križarka »Kirisima« s 27.000 tonami je že prideijena v službo. JAPONCI NA KITAJSKEM. Berlin, 27. aprila. »Post« poroča iz Kodanja, da Japonci kljub pogajanjem polagoma zasedajo vojaško najvažnejše točke na Kitajskem. V Mukden in Tsinau so že došle japonske čete. ljuDijaoske novice. lj Prosvetno društvo za Trnovo in Krakovo vabi svoje člane na zopetno predavanje, ki se vrši v četrtek, dne 29. t. m, ob 8. uri zvečer v društveni sobi. Predaval bo tokrat zopet g. Pestotnik. lj šmarnice v stolnici. Nemške šmarnične govore ob sedmih zvečer bo imel P. Viktor Kolb z Dunaja. lj Krušne komisije bodo zopet poslovale prihodnji petek, dne 30. aprila in v soboto, dne 1. maja ravno tam, .kakor prvič in ob ravno tistem času kakor prejšnji teden. lj Pregledovanje črnovojnikov, ki so rojeni v letih 1873—1877., prične se v četrtek dne 29, aprila v Mestnem Domu ter se vrši v četrtek in petek. V četrtek pridejo k pregledovanju črnovojniki, ki so v Ljubljano pristojni, v petek pa črnovojniki, ki niso v Ljubljano pristojni, vendar pa bivajo v Ljubljani. Pričetek obakrat z najmlajšim letnikom. lj Nabiranje kovin v vojne namene se že vrši z vso marljivostjo. Druga državna gimnazija je že dokončala svoje nabiranje in je imela nad vse pričakovanje ugoden uspeh, kajti nabrala je 17 težkih zabojev različnih kovinastih predmetov. Pričakovati je, da bodo tudi drugi zavodi imeli tako sijajen uspeh. lj Umrli so v Ljubljani: Edvard Žvanut, sin poštnega poduradnika, 6 tednov. — Martin Mali, dninar-hira-lec, 57 let. — Frančiška Stare, vdova sobnega slikarja, 46 let. — Alojzij Zor-man, trgovčev sin, 7 mesecev. lj Dva vojaka 17. pešpolka umrla. Umrla sta prostaka 17. pešpolka Jakob Kalan in Alojzij Maršič. Pogreb bo jutri ob 1. uri popoldne iz dežel, bolnice. lj Izpred kazenskega sodišča. Včeraj je bilo pri c, kr, okr. sodišču v Ljubljani obsojenih deset posestnic iz ljubljanske okolice radi prestopka § 7. ces. naredbe z dne 1. avgusta 1914, drž. zak. št. 194 (na- BIBISKI PARNIK »RECOLO« TORPE-DIP.AN. Grimsby, 27. aprila. Kor. urad.) »Reuter« poroča: Na Severnem morju je bil včeraj torpediran ribiški parnik »Recolo«. eč sto kilogramov redba o draženju živil). Zahtevale so na ljubljanskem trgu za mleko, krompir in fižol mnogo previsoke cene. Vsaki se je prisodilo tri dni zapora in 20 kron denarne globe, ki se pa za slučaj neizterljivosti iz- premeni v 48 ur zapora, —_________-^ Razna poročila. ZA NADŠKOFA V POZNANJU je imenovan kanonik dr, Dalbor * Poznanju. Star je 45 let. NAJVIŠJE CENE V BEROLINU. Beroiin, 27. aprila. (Kor. urad.) Be< rolinski magistrat je z ozirom na po vojni žitni družbi znižane cene moki določil sledeče najvišje cene: 2 kg rže^ nega kruha 85, kg 63 in 1 kg ržene-ga kruha 43 fenigov, žemlja 5 fenigov, MEDNARODNI ŽENSKI KONGRES. Amsterdam, 27. aprila. K mednarodnemu ženskemu kongresu v Haag je došlo dosedaj 42 ameriških, 15 švedskih 12 norveških, 10 danskih zastopnic. 10 ogrskih, 4 avstrijske, 4 hrvaške in 3 italijanske pričakujejo za danes, Tudi nemške zastopnice so že na potu. Angleške zastopnice so dobile od vlade le 25 potnih listov, imeti so jih pa hotele 120. i Dnevne novice. + Molitev za mir se bo opravlja* la po vsej ljubljanski škofiji pri letošnjih šmarnicah. + Cesar je, kakor poroča kor. urad, 27, aprila zaslišal v daljši posebni avdijenci ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. + Cesarjev dar domoljubni kovinski zbirki. Kor. urad poroča: 27. aprila je došlo po prvi kovinski domoljubni zbirki v Schonbrunn 60 učencev pod vodstvom učiteljev, da sprejmejo prvi dar cesarja, ki obsega 7000 kilogramov. -f- Vojni kurat Martinčič živ in zdrav. Vojni kurat przemyslske posadke je brzojavil iz Simbirska uredniku Štefetu: »Iz Simbirska pozdrav vsem Slovenceml Martinčič, vojni kurat.« Brzojavka je bila oddana 24. aprila in je došla v Ljubljano včeraj zjutraj. — Simbirsk je glavno mesto istoimenske gubernije ob reki Volgi. Leži približno 700 km zračne črte vzhodno od Moskve. Iz Przemysla je Simbirsk oddaljen okoli 1800 km zračne črte. -j- Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu se zdravijo: mil. g. kanonik J, Kavčič, župnik Evald Vračko ter vpoko-jeni župnik J. Pernat. -f Slov. katol. akadem, tehn. društvo »Danica« (na Dunaju IX., Liechtenstein-straBe 95/8) ima dne 29, aprila 1915 ob 6^/2 uri zvečer svoj prvi redni občni zbor v društvenih prostorih z običajnim dnev--f Drugo avstrijsko vojno posojilo jo v Zagrebu že razpisano, -f Podeljena je župnija Planina pri Rakeku č, g, Ivanu Lovšinu, župnemu upravitelju na Sv, Gori. -f Dopusti za obdelovanje polja. Ko» respondenčni urad poroča: Vojno ministrstvo je odredilo, da veljajo doiočila odloka o podeljevanju dopustov za obdelovanje polja tudi za vse črnovojnike, ki bivajo v zaledju in za vse po postavi o vojnih dajatvah vporabljene delavce. — Ameriški dar našemu »Rdečemu križu«. C, kr. korespondenčni urad poroča: Ameriški poslanik na dunajskem dvoru, Penfield, je izročil c, kr. komisarju in zveznemu predsedniku avstrijske družbe »Rdečega križa« grofu Traunu na prošnjo ameriškega državnega tajnika dar 2500 dolarjev (16.125 kron), ki se nakaže rezervni bolnišnici št, 8, v kateri deluje od-poslaništvo ameriškega »Rdečega križa«. — Umrl je na Dunaju znani arhitekt dvorni svetnik Karol K o n i g. pripravnega za zavijanje mesa, kruha in drugih jestvin, ima na prodaj: katoliška tiskarna" v Ljubljani. Cena 22 vinarjev per kilogram. WHW—BB—MMHH—II II I lili IIIIHIIHMM——HWWHIIMm fllllMIHIIlillllMIMII — Poštne nakaznice za vojne ujet* nike v Srbiji. Poštne nakaznice za av-strijsko-ogrske ujetnike, internirance komfinirance v Srbiji se od sedaj naprej pošiljajo izključno potom švicarske poštne uprave. Naslov se smo glasiti edinole: »An die Oberpostkon-trolle in Bern, Schvveiz« (Višja poštna kontrola v Bernu, Švica). — Umrl jc nagloma na srčni kapi glavni tajnik kmetijske družbe za Štajersko g. Franc J u v a n , star 54 let. — En dan brez tobaka. Na Ogrskem so določili 1. majnik kot dan, na katerega naj se kadilci vzdrže kajenja in znesek, ki bi ga zakadili, darujejo invalidnemu fondu, -f- Izpred višjega deželnega sodišča v Gradcu. V torek, dne 27. aprila se je vršila pred višjim sodiščem v Gradcu obravnava dr. Korošec contra dr. Ernst Mravlagg (odvetnik v Mariboru). ( , * , , j Dr. Korošec ga je tožil in dr, Mravlagg je bil obsojen na 300 K globe, v slučaju neizterljivosti na 30 dni zapora, in obsodba se mora objaviti v graški »Tagesposti« na uvodnem mestu. Dr. Korošca je zastopal dr. Ivan Benkovič iz Celja, dr. Mravlagga pa dr. Uranitsch. -j- Z zlato hrabrostno kolajno odlikovani slovenski junaki. Štabni narednik Alojzij S a v š e k in narednik Štefan P 1 e s n i č a r, oba pri pešpolku št. '97. Štabni narednik Ivan B u t k o -v i č, pešpolk št. 17 ter štabni narednik Štefan Rudenjak, domobranski pešpolk št. 5. g — Vojni nadkurat č, g. Jakob Tajek je obolel in so ga poslali v Tatrafured na oddih. — Č. g. Hubert Rant, nadkurat pri našem III. zboru, ki se je nahajal na štirinajstdnevnem dopustu, se vrne te dni zopet na bojišče, — Ujeti vojni kurat dr. A. Jehart umrl? Iz Celja se nam piše: Tukaj kroži govorica, da je v čačaku umrl za neko kužno boleznijo vojni kurat č. g. dr, A. Jehart, bivši tukajšnji nemški pridigar. — Dr. A. Jehart je bil z rajnim dr. Janko Srnecem skupno v ujetništvu in je bil navzoč pri njegovi smrti. Uradno še vest o smrti dr. Jeharta menda ni potrjena. _ Dr. Zdešar. »Grazer Volksblatt« poroča: Profesor dr. Bayer, ki je bil osem mesecev v vojnem ujetništvu na Francoskem, je sinoči došel v Gradec. Vest, da bi bila izpuščena tudi grof Czernin in su-perijor dr. Z d e š a r , se žal ne potrjuje. — Prestavljen je iz Maribora v Ljubno na Štajerskem blagajnik na mariborskem kolodvoru g. Ivan K e j ž a r. — Vlom v župnišče. Z Janč nam pišejo: Dne 25. aprila zjutraj med sv. mašo so vlomili tatje v tukajšnje župnišče. Na spodnji strani župnišča so pri kletinem oknu preščipnili močno železno omrežje, zlezli skozi odprtino v klet in od tu naravnost v prvo nadstropje v župnikovo stanovanje, kjer so vse preiskali in pre-metali. Vse, kar je bilo zaklenjenega, so s silo odprli. Tudi cerkveno skrinjico so razbili. Iskali so samo denarja, drugo so pustili. Vzeli so samih dvovinarnikov za 60 kron, mnogo kron in drugega drobiža. Vsa znamenja kažejo, da so morali biti zelo spretni in vajeni tega rokodelstva. Ukrenilo se je takoj vse potrebno, da pridejo pravici v roke, in upamo, da se to zgodi. — Težko je obolel na Dunaju dra-gonski stotnik knez Karol Windisch-graetz, brat kneza Otona Windisch-graetza. — Razprava proti obtožencem. V četrtek se je pričela pred zagrebškim domobranskim divizijskim sodiščem sodna obravnava proti 44 prebivalcem iz Vitojevice v Srcmu, ki so bili obtoženi radi zločina proti vojni sili, ki se kaznuje od 10 do 20 let težke ječe. Obsodba bo izrečena v ponedeljek ali pa v torek. — Uničena volitev za odvetniško zbornico v Bosni. Nedavno so bile v Sarajevu volitve funkcijonarjev za odvetniško zbornico Bosne in Hercegovine, ter je bil izvoljen za predsednika zbornice znani voditelj bosenskih Srbov Danilo Dimovič. »Bosnische Post« pa sedaj poroča, da je bosenska deželna vlada to volitev uničila. — Pošiljatve za vojsko. Na podlagi obstoječih določb morajo poštne pošiljatve na vojaška poveljstva, čete itd., ki niso prideljene kakemu vojnemu ali etapnemu poštnemu uradu (posadne čete in slično), tako tudi pošiljatve na poveljstva itd., mornarice, ki niso ukr-cane. vsebovati v naslovu navedbo namembnega kraja (poštnega kraja). — Znižana vožnja po morju. C. kr. deželno predsedstvo naznanja, da dobe stariši, bratje, sestre, otroci, žene in neveste obolelih bojevnikov, ako jih hočejo obiskati ali se udeležiti pogrebov, pri vožnji po parnikili za tja in nazaj 50% popusta sledečih ocl države subvencioniranih paroplovnili družb: »Avstrijski Lloyd«, »Dalmatia«« »Ragu-sea«, »Istria-Trieste Lloyd«, »Austro-Croatia«, »Bokelka Plovitba«, »Obalna paroplovitba« in »Capodistriana«. Izkaznice za te vožnje izdajajo politične oblasti, v Ljubljani na c. kr. policijsko ravnateljstvo. — Umrl je dne 7. aprila v Košicah ha severnem Ogrskem Anton B a č a r 47. pešpolka, doma iz Uhan j pri Ajdovščini. Lečil se je tam na ranah, dobljenih v Karpatih, prisadil se j c pa še za-vratni legar, kateremu jc podlegel. Pokojnik je brat dr. Bačarja, zdravnika v Gorici. — Poroka. Poročil se je g. Anton K o r i t n i k, znan trgovec v Gorici, z gdč. Ido B r g i n č c v o iz Srpenice ua Bovškem. — Iz rnskefsa ujetništva sc jc oglasil: Anton Božič, praporščak iz Gornjega grada. Piše, cla je v Kinjel, gubernija Samara. Poizvedovalni urad za ujetnike jc naznanil, cla sta v ruskem ujetništvu v Nižjem Novgorodu: Franc Tcvž (Mostnikov) iz Bočno in Jožef Potočnik (Bevčev) iz Gornjega grada. Franc Tevž ni že pisal 5 mesecev, Jožef Potočnik pa že 8 mesecev. Splošno so mislili, da je mrtev. — Kazen za prekoračenje policijske ure v Bcrolinu. V Berolinu strogo gledajo na to, da se javni lokali zapirajo natančno ob določeni policiiski uri, o polnoči. Če zalotijo gostilničarja, ki ima odprto gostilno nad policijsko uro, ga kaznujejo prvikrat s tem, da mu zapro gostilno za tri dni. Čc sc ponovi slučaj, zapro oblast gostilničarja tri dni, a če bi sc zgodilo še tretjič, pa za ves čas vojne. MIU soia o ponalaoju mvejnlške i mm m epKem. Mriicise iii udeležili UHRe pri Tpernu. Berolin, 27. aprila. (Kor. urad.) »Krcuzzeitung« izvaja glede na včerajšnjo sejo poslaniške zbornice: Včerajšnji sklep in razprava nam iznova jamčita, cla more zveznima državama do-nesti konec vojske le popolno zmago. »Berliner Zeitung a. M.« piše, da tvori govor grofa Tisze velik slavospev na zvesto skupnost Nemčije in Avstro-Ogrske. List konča: Na dan, ko so se nam poročale besede grofa Tisze, smo bili po »Morningposti« obveščeni, da so se avstro-ogrske čete udeležile za nas tako slavne zmage ob prekopa Yser. Nemški in avstro-ogrski prapori plapolajo zdaj združeno na vzhodu in na zahodu in dokazujejo, da držimo skupaj, kakor ojstrina in roč enega meča. Boji v Hllioniji. Milan, 27. aprila. »Corriere della sera« poroča iz Drača: Essad paša je odkorakal z dvema oddelkoma iz mesta in je napadel ob rani jutranji zarji blizu vasi Juha, Auscoli in Sambiago. Vstaši so imeli izdatne izgube. Boj, ki stoji začasno ugodno za Essad pašo, se nadaljuje. Zfl «111% TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 27. aprila. (Kor. urad.) Glavni stan obvešča: Očistili smo od sovražnika bregove Sighin - Dere, zahodno od Sedil-Bahra. Sovražnik, ki se jc izkrcal blizu Ivaba, si je prizadeval, da se drži pod obrambo ognja svojih ladij v svojih obrambnih postojankah. Danes zjutraj so vzele naše čete z naskokom opisane postojanke, prisilile so sovražnika, da se je moral na celi črti umakniti in so mu zadale težke izgube. Del sovražnih sil, ki je ostal blizu morja, je pobegnil v svoje čolne in se je hitro odstranil. Tisti, ki niso mogli bežati, so razvili bele zastave in so se v množicah udali. Dognali smo, da sc jc potopil pri Ari Burnu neki sovražni transportni parnik zadet po krog-ljah naše artiljerijo. Neko zadnjo uro (ob 4. uri 30 min. popoldne) došlo poročilo izvaja, da so bile sovražne čete, ki smo jili cenili na 4 brigade, na obrežju Kaba Tepe zagnane v morje. Neko sovražno križarko so z zlomljenimi jadri in s poškodovanim zadnjim clelcm ladje vlekli v Tenedos. BOJI PRI KUMKALE. Carigrad, 27. aprila. Turški glavni stan obvešča: Sovražnik, ki se je izkrcal pri Kumkale, je nameraval prodirati pod obrambo svojih vojnih ladij. Kljub Ijutemu njegovemu ognju ocl vseh strani so naše čete uspešno napadle in so potisnile sovražnika na breg nazaj. Sovražnik jc izgubil 400 mrtvih, 200 jih je bilo ujetih. Nekaj francoskih mohamedanskih vojakov je prestopilo k nam. Pred Kaba Tepe smo ujeli več Angležev in Avstralcev, med njimi enega stotnika in enega poročnika. RUSKO ČHNOMORSKO BRODOVJE STRELJALO NA BOSPOR. Carigrad, 27. aprila. Iz vojnega glavnega stana se poroča: Rusko črno-morsko brodovje jc pred Bosporom izstrelilo več demonstracijskih strelov in so jo nato odpeljalo. RUSKO ČRNOMORSKO VOJNO BRODOVJE PLULO PROTI JUGU. Pariz, 27. aprila. (Kor. urad.) Iz Bukarešta se poroča, da so opazovali v Konstanci rusko vojno brodovje, ki jc vozilo proti jugu. Na čelu se jc peljala velika, moderna križarka. Sodijo, da je to novi v ladjedelnicah ob Črnem morju zgrajeni dreadnouglit. W8Y Dlosos:ov umirajoči.«! vojsKom. »Kolnische Volkszeitung« poroča iz Rima: Na vprašanje kardinala van Rossuma jc državni tajnik kardinal Gasparri odgovoril, cla je sv. Oče vsem katoliškim duhovnikom, ki delujejo v dušnem pastirstvu ali v lazaretih ali pa nosijo orožje, podelil privileg, cla smejo umirajočam vojakom podeljevati papežev blagoslov s popolnim odpustkom in sicer v kolikor mogoče skrajšanem obredu, obliki, ki je ni treba pri vsakem vojaku ponavljati. Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M. R. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Izredno nizka cena za to 224 strani obsegajočo knjigo znaša samo 1 K 20 vin., v platno vez. 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Kakor pove že naslov, ne bo služila knjiga samo ob času draginje in pomanjkanja živil, katero je prinesla s seboj svetovna vojska, temveč bo postala vsaki gospodinji nenadomestljiva svetovalka tudi za poznejše dobre čase, katere nam Bog podeli! — Knjiga ima namreč mnoge prav posebne vrline, katerih ne izkazuje nobena druga gospodinjska knjiga. Predolgo bi bilo na tem mestu naštevati vse te vrline; natančneje pa so opisane v predgovoru, katerega naj vsaka gospodinja pazno prečita, že zaradi pojasnjenja nekaterih slovenskih izrazov, kateri se rabijo v knjigi, da se ji ne bodo očitale jezikovne pomanjkljivosti. Najbolj se odlikuje knjiga po tem, da se strogo ogiblje dajati navodila na razkošje in potrato, pač pa vpošteva povsod varčnost in štedijivost in uči naše gospodinje, kako naj si pomagajo z malimi sredstvi in živili, kateri so vedno in povsod na razpolago, ne da bi trpel pri tem okus in pravilna, človeškemu telesu potrebna prehrana. Vsa v knjigi našteta navodila so večkrat in dobro preizkušena in so se sprejela v knjigo le ona jedila, ki so se izkazala kot zares okusna, da sc lahko postavijo na vsako, tudi imenitno mizo. S to knjigo v roki ti tudi nc bo treba dolgo premišljevati, kaj boš danes ali jutri kuhala. Za vsakdanje potrebe namreč ti nudi ta knjiga v pregledni razvrstitvi zadostno iz-bero. Tudi sredstva za ta jedila so pri rokah in se boš torej lahko hitro odločila, pri tem pa postavila na mizo mnogo novih jedil, oziroma boš znala tudi podati večkrat eno in isto živilo v najrazličnejših, popolnoma drugačnih oblikah in si boš vedela pomagati vsak čas z majhnimi sredstvi. Posebno ti bo olajšalo izbero, na nov, silno pregleden način, sestavljeno kazalo, kjer najdeš našteta v abecednem redu razna živila in takoj pod njimi najrazličnejša jedila, katera moreš iz vsakega posameznega živila pripraviti. Knjiga bo nudila vsaki gospodinji mnogo novega, pa tudi nekaterim jedilom, ki so jih imeli naši predniki v časti, moda pa jih je zavrgla, bo pripomogla zopet do zaslužene veljave. Želeti je, da bi si to knjigo nabavila vsaka gospodinja, ki je ali želi postati varčna in hoče nekaj pripomoči k blagostanju svoje družine, pa tudi celega naroda; zelo nizka cena bo tudi veliko pripomogla, da se knjiga hitro razširi. Izšla je času primerna knjiga »Premišljevanja o božjem Srcu Jezusovem«. Spisal P. Marijofilj Holeček, frančiškan. Cena 1 K 20 vin. za broširan, 2 K za vezan izvod, Po pošti 20 vin. več. Katoliški narodi vesoljnega sveta sc oklepajo vedno tesneje božjega srca Jezusovega. Tudi Slovenci smo se božjemu srcu že pred leti posvetili; in to posvetitev žc mnogokrat ponovili; na posebno slovesen način se je pa zgodilo to letos, ko nam je prinesla vojska toliko žalosti in trpljenja in smo še močneje začutili potrebo, da nam odpre lo srce neusahljive zaklade svojo ljubezni in svojih dobrot. Ker smo se paz večkratno posvetil* vijo tako približali božjemu Srcu, je potrebno, da to srce tudi natančneje in jasneje spoznamo, cla prodremo nekoliko v nezmerne skrivnosti in milosti, ki jih Zveli-čarjevo srce za nas hrani in nas želi z njimi obogateli. — Četudi bi vse knjige na svetu ne mogle vredno popisati vseh zakladov, ki jih hrani božje Srce, bo vendar ta lepa knjiga zelo razveselila vsakega častilca in dvignila med vernimi Slovenci češčenjo in otroško zaupanje do božjega Srca. Kdor se bo utopil v ta prisrčna premišljevanja, bo našel v njih neusahljiv vir tolažbe in utehe, četudi so ga v sedanjih viharnih časih objeli morda dnevi britke žalosti in tuge, (Jim globokejše rane ti je zasekalo življenje, tem več utehe ti bodo nudila ta premišljevanja. Ta dragocena knjiga naj se torej širi ter prinese mir in tolažbo v vse slovenske domove. Dobi se v Katoliški Bukvami in vseh frančiškanskih samostanih, Lavretanskc litanije Matere Bcžje za mešani zbor, oziroma eno-, dvo- ali tri-glasni zbor zložil Franc Fcrjančič. Cena 30 vin. Te litanije, ki so ravnokar izšle, bo* do dobro došle našim pevskim zborom* Z njimi pa ne bo ustreženo samo pevo-vodjem in pevcem, temveč tudi občinstvu, ker se bodo litanije po svojem ustroju in značaju povsocl hitro udomačile. Meseca majnika in za vse Marijine praznike bodo prav dobro došle. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. do naravno velikosti, kakor tudi oljnata poitrste na platno izvršuje umetniško po vsaki 3-100 fotografiji 3-109 prvi fotografski in povetevalni zavod v Ljabljaaii, Kolodvorska ulica 34a. 3 HP. znamke Puch ki brezhibno deluje, se proda za K 260•—. Na ogled pri A. Goreč, Mar. Ter. cesta. Kupi ss dobro ohranjen, snažen a ! jg ^ B W a Kje pove uprava „Sloveiica" pod štev. 900. se ceno prodajo. — Vpiača se pri upravi »Slovenca" pod šiev. 922. Zalivala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli med boleznijo in povodom smrti naše nepozabne, predobre soproge, oziroma mamice, svakinje in tete, gospe roj. izrekamo vsem našo najglobokejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi preblag. gospe Kramaršičevi, c. kr. majorja soprogi za mecl boleznijo izkazano naklonjenost in udeležbo pri pogrebu, slavn. pevskemu odseku slov. trgov, društva .,Merkur" za nepričakovano, tolažbe polno žalostinko, vsem darovalcem krasnih vencev, gg. trgovcem iz mesta in dežele ter sploh vsem, ki so počastili nepozabno pokojnico na nje zadnji poti. V Ljubljani, dne 28. aprila 1915. Žalujoči ostali. Kmetouakem in posestnikom! 913 Vsled veliko zaloge oddajam po znižanih conah TOMi -------- __________Lj^lff^gž&feP. broz zarez0 "» 2 zarezo tudi v podolgasli obliki ki prekaša po svoji j ' trpežnosti vsako drugo opeko in sc zanjo prevzame vsako garancijo. Tovarna cementnin, IVAN JELAČIN v Ljubljani. I3S =§i® SANATORIUM • EMONA I ZA- NOTRANJE • IN • K3RURGICNE ■ BOLEZNI. | •PORODNIŠNICA. t" ILdUHLJANA-KOMENSKEGA-ULICA-4 W I SEF-zdrawvpr!MARIJ-D^ FR.DERGANC j| | AMTO/N BOe 2»™=» faarvarija in kemična pralnica " | Ljubljana,Selenburgovaul.6 t)ela se izvršujejo tudi na Glincah št 46. Nizke cene! Točna in solidna postrežba! na vajenca Obstoj tvrdke že čez 50 let. sprejme iakoj pod zelo ugodnimi pogoji. (Kateri se ie že ključavničarstva kaj učil, ima prednost.) JAKOB MALENŠEK, stavbeni in umetni ključavničar, Boli. Bistrica. 886 pohištvene mizarje Moj novo izdani ilustrov. cenik letnika 1915 se pošlje na zahtevo mizarjem in p. n. starim odjemalcem ter je zanimiv za vsakogar in dober pripomoček pri sestavi proraCunov. Adolf Sclidn, velika zaloga vseb v mizarsko stroko spadaločih potrebščin Praga, trg sv. Vaclava 53. .J Lepo moderno stanovanje obstoječe iz 3 sob, 2 kabinetov ter vseh priteklin, se odda takoj ali za avgustov termin. V dotični hiši se odda tudi majhen 827 vsake vrste, oprano in neoprano, ■ IS V ■ ■ s m ivi si i ceni! Prevzamem vsako množino proti gotovini. Voznino po železnici ali pošti plačam sam. $ DTSestni trg št. 22. za takoj. Natančneje se poizve: Resljeva cesta 7. Sprejme se takoj vojaščine prost, kateri bi bil tudi zmožen samostojno voditi detajlno manufakturno trgovino (izurjen prodajalec), — Istotam se sprejme proda takoj „VnoyčevaInIca za živino" v Ljubljani, Dunajska cesta 29. iz dobre hiše, s potrebno šolsko izobrazbo, zdrav in močan. Vstop takoj. — Kje, pove upravništvo tega lista pod naslovom: uA. G. 1000,872. :: illll II latam« 1 I ' MIh 1 I 1 iti- ■! w Ze birmoncc io betre priporoča tvrdka o ^ Ljubljane, pre^emeue tnicei ft. 9, B^MffiHEj svojo bogato zalogo vsakovrstnih oblek po najnsžjih cenah in solidni ____________ postrežbi. _ ■ii IIIIII IMII ^jvmnna * ugnasai —ni 822 h Silil !!!!! rfeSEEiSSBS3S KGJ63 IBI za ort v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstno skrivljenje hrblenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je v Stritarjevi ulici 7, I. nadstropje. 776 Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 3. do 4. ure popoldne istotam. »..* mm. aouamrnaoK atamju mamam vauHMtMM »_». > Kranjska deželna podružnica v Ljubljani j n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice S 5 sprejema zavarovanja na doživetje in smrt. otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, • Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. • Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že pa prvem letu: Stanje zavarovanj koncem S j leta 1913....................................K 170,217.119 - \ * Stanie gar.mciiskih fondov koncem leta 1913...................K 43,424.496i7 ; 5 V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.232'66 * 5 Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korisl obrne do gori imenovane 2 : podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. i : 2171 Ki" Sposobni zastopniki se sprejme/o pod najugodnejšimi pogoji. "Saj P. n. Dne 12 marca t.l.je umrl moj dolgoletni družabnik v tvrdki Mihael Kastner v Ljubljani, gospod Gustav Kastner. Sedaj nameravam trgovino, ki sva jo nad 20 let skupno vodila z gospodom Gustavom Kastnerjem pod tvrdko Mihael Kastner, nadalje voditi pod lastnim imenom Julius Elbert O tem si dovoljujem slavno p. n. občinstvo s prošnjo obvestiti, naj se odslej dopisi, ki so name• njeni za doslej pod tvrdko Mihael Kastner obstoječo specerijsko, kolonijalno, materialno ter trgovino z deželnimi pridelki, glavno zalogo naravnih mineralnih voda, zalogo soli in petroleja, ne pošiljajo več pod naslovom Mihael Kastner, marveč pod mojim imenom Julius Elbert. Ker bom tvrdko Mihael Kastner dal izbrisati v trgovinskem registru, prosim, da sc izogne vračanju pisem, prav natančne pozornosti na ta novi naslov. 883 Velesp ošto vanjem julius Elbert sedaj edini javni družabnik tvrdke Mihael Kastner. m ra •vmmaasjmmBtm^mMBanBBBBaaiBm&maMmtm&miBSBmmnmmBmiMBmammm Priporoča se solidna tvrdka Največja izbira žalnih klobukov. specialno Samskih in otroških slamnikov, ter svilenih čepic v najnovejših oblikah Tovarna čevljev v Tržiču _na Gorenjskem Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno v J?ju6ljanif Sreg nasproti sv. ofafioBa mostu .nmaf"—ii tihih ii !■ iiiiii i hi i i i i um 903187526 55555555555515555555555O55555