t*asmm«nia itewilKa t Otn. Ste*. 68. V ijnžsISani. v sredo 18. aprila 19iB. P^*"1”18 pBtfianrahlL Leto !- -------------,—mri nr- i..nrrT.ii -------------- i .........nii^TimmiifirnTrrfl"iiingrnTT 1 — ü MITBANfE mmmm phpüi^lüb dnevnik fcbsla vsak dan zjutraj, IzvzemSi pondetike. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din to*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woifova ulica št 1/1. — Telefon št 213 brzojavni naslov: .,Novost!-LJublJanaa*. Upravnlštvo: Marijin trg št & — Telefon ŠL 44. ' ■ T f ’ ~ Oglasi po tarifu. Sprejemajo se !e do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Misli k situaciji, j Prvo vprašanje, katero je bilo treba po osvobojenju rešiti, je bilo vprašanje organizacije naše nove države. Želja vseh treznih in razsodnih mož je bila, da se to vprašanje reši čimpreje, da bi se moglo pristopiti k rešitvi številnih perečih zadev, ki globoko segajo v notranje državno življenje. Sprejeta je bila ustava, ki je po mnenju večine primerna, da se na njeni podlagi razvije v državi napredek in blagostanje. Ustava je seveda našla tudi svoje nasprotnike, ki so še pred njeno popolno izvedbo nastopili proti njej z vsemi sredstvi, ne meneč se za kvarne posledice svojega početja. Med temi je stal v ospredju Stjepan Radič, ki se je zagrizel v misel o samostojnosti hrvatske-ga naroda in s tem v zvezi o federativni ureditvi države. Človeka, ki zasleduje njegovo politiko, mora zaboleti srce in nehote se mu vsiljuje misel, da njegova zahteva ne izvira iz načelnega prepričanja, ampak iz užaljenega smoljub-Ja. Način s katerim je pridobil svoje pristaše, je gotovo svojevrsten v zgodovini razvoja političnega življenja narodov. Številni možje, ki so se leta in leta trudili, da bi se narod oprijel njihovih idej, so nastopali z dokazi in skušali narod, ki sicer trdno sedi na starih tradicijah, prepričati, na podlagi svojega vsestranskega proučavanja Nikjer ne najdeš, da bi se narod v mirnem razvoju takoj oklenil novotarij in raznih eksperimentov. Pač pa se je to vedno dogajalo v brezglavih prevratnih dobah. Tedaj je ljudstvo zgubilo jasen pogled v bodočnost in se krčevito oprijelo zlatih gradov, dokler ni končno spoznalo, da se je temeljito varalo. Ničesar čudnega torej, ako je Radič tako spretno Izkoristil povojno psihologijo mas v svoje namene. Njegova sredstva so za las slična sredstvom, ki so jih uporabljali njegovi predniki. To nam jasno dokazuje celo njegovo dosedanje delovanje. Sam se je izrazil o malem, srednjem in velikem manevru. Mož je tokrat zadel, kajti vsak vidi v njegovem početju same manevre, ki nimajo za ozadje ničesar konkretnega. Kot sijajen demagog je znal sfanatizirati maso. ne da bi ji kdaj jasno in določno povedal svoji pravih namer. Svojih pristašev ni dobil z globokosegajočimi dokazi, marveč Je začel razmišljati o stvareh ki bi vlekle. In takih reči je mnogo. Časa pa je imel tudi dovolj, ker se je odtegnil vsakemu pozitivnemu delu in prepustil delo in trud ljudem, ki jih sedaj pita s svojimi psovkami, ki so veren odsev njegove osebnosti. Prepričani smo, da je peščica onih, ki imajo jasno predstavo o toli hvalisanj republiki, le neznatna. Večina razumeva pod republiko tvorbo brez pravnega reda, kjer je vsak v svoji svobodi popolnoma neomejen. Odtod navdušenje za Radiča to Pompozni shodi brez vsake vsebinske vrednosti, preračunjeni na to, da se volilci vzdržijo v svoji krivi mentaliteti. Vemo mu sekundira Korošec s svojo klerikalno armado, ki je vsled povojnih razmer stala na robu svoje propasti. Še enkrat se J« v poslednjih krčih dvignil klerikalni zmaj, da na to v miru zaspi. Njemu gre za strankarske interese, in prihruljeno se danes smeji, ko vidi, da nm je slovenski narod nasedel Toda Se Črnijo sile, ki se bodo svoječasno dvignile in upeljale narod po oni poti, ki vodi v resničen dobrouit. Treba je samo počakati, da se mase streznijo in pričnejo misliti s svojimi možgani. Zaman govoriš fanatiku, ki te ne posluša in ne sledi tvojim izvajanjem ter že a priori odkla-Bja vsake dokaze. Toda žalostno je dejstvo, da je zabredla v kalne vode tudi inteligenca, ki bi vendar morala misliti z lastnimi možgani. Kje so naši ljudje, ki so poklicani, da spregovorijo v teh zmedenih časih svojo resno besedo? Slovenski narod je še vedno dovzeten za njihove nepristranske nazore. Naši potomci, ki ne bodo imeli sedanjih tradicij, se bodo čudili maloštevilnim ljudem, ki so v tem času popolne desorijentacije ohranili mirno kri in se niso pustili obvladati po hipnem razpoloženju. Vsakogar, ki to razmišlja, mora navdajati veselje, ko vidi, da so v NRS možje, ki se nikakor ne strinjajo z ekspe-rimentacijami in ki se dobro zavedajo, kaj se pravi biti ob pravem času mož na svojem mestu. In nič več kakor brezploden eksperiment bi bil, ko bi se izročila usoda države v roke onim ljudskim zastopnikom, ki jih je narod izvo- Po odgoditvi narodne skupščine. ; Priprave za koncentracijsko, državotvorno vlado. POLITIKI PRI KRALJU. Beograd, 17. aprila. (Z) Jutri dopoldne bo Nj. Vel. kralj pozval na posvetovanje gg. Pašlća in Ljubo Davi-doviča. Kakor se govori bo poklican tudi Pribičevič, ker vlada v demokratskem klubu razcepljenost glede nazi-ranj med Davidovičevo in Prbičevičevo vo skupino. PREDSEDNIK SKUPŠČINE PRI KRALJU. Beograd, 17. aprila. (Z) Danes dopoldne ob pol 10. url je bil začasni predsednik parlamenta g. dr. Dušan Pe-leš pri predsedniku vlade v ostavki, g. Pašiču. da ga obvesti o pozivu, ki ga je dobil z dvora. Ob li. uri dopoldne je bil g. dr. Peleš sprejel od Nj. Vel. kralja, ki le od njega zahteval spisek novoizvoljenih poslancev, kakor so podeljeni na klube. Avdijenca je trajala 10 minut. KONFERENCA MINISTROV. Beograd, 17. aprila. (Z) Danes zjutraj se je vršila v ministrstvu prosvete konferenca rostavl!a zahteva, da se uvede JOum! delavnik. Sprejet Je bil načrt Pravilnika, ki Je bil Izdelan na podlagi projekta sprejetega na lanskem kongresu. Za tem se Je razpravljalo o zakonu o zavarovanju delavcev, kjer so obrtniki ugotovil!, da pomen! zakon oviro za delodajalca ta so se postavili na stališče, da morajo skr-P0ti za svoje zavarovanje delavci sami t-redioge zbornice Je predal ministru za so- frloin J*?Itnf0 Planski odbor, ki se Je Izvolil v to svrho. ru kaznJenec. Kaznjenec AJol- tatnoS ie huerl }a b« kaznovan na več-za^ri ČHubil^1 par dnevl Pepeli3" !t i, ä» lar ukradel nekemu sobolniku se preoblekel na strarhšču te? «Z nil skozi okno. Policija ga £iS. — Razne nezgode. Dragotin OrAanrij» PPllr pri stavbni družbi, Je padel Sž lldlr skega odra nove hiše na Dunajskl cesfi te? se močno poškodoval po glavi — nnak-Šramel Bogomil sl Je v telovadnici Sokol Ja IL. ko lepadelrazdroga, ziomi| "ogo. — Otruba Stanko, učenec šole si ko se Je * dragimi otroci Igral na Mirta zJomfl desno nogo. — Stacln Ivan, moister v predilnici v Tržiču, Je tako nesrečno1 panel. da sl Je občntno poškodoval levo nogo Mirko Kariš, sin železničarja v Spodnii “Iški, je vračajoč se It šole domov, pahnil •oučenlro Rozo Golob v neko ograjo iz Podeče žice. Golobova Je bila pri tem težko Poškodovana na levi roki. — Vse poškodo-v»nce so pripeljali v bolnišnico. . — Razne tatvine. Hlapcu Antonu Jor- danu v Dolini vasi }e bila ukradena iz hle-y.® suknjena obleka vredna 3000 kron. — *’eznani lopovi so poskusili vlomiti pri Anteju Skubicu v Lanlšah ta Francetu Hrl-ariu na Rebri, Na obeh krajih pa so tato-'e Prepodili. Posrečil pa se je vlomilcem v Isti noči vlom pri Antonu Grumu na j^ri* kateremu so odnesli obleko, prstan, žganje, nekaj masti, sladkorja, žganja, jajc kn* * li j®11 90 0dnesli v veliki pleteni PrJ?r ‘ i preko 10.000 kron. — rrÄ Ivanu Tomcu na Tržaški cesti VozÄL*0 ukr,adIi neznani vlomilci uzdo m? suknm in konjsko W riedm " 2000 ^ 0 storilclJl ««To“ 2 hila naznanieni Z ri)k poh°tneža. Stvar je ona naznanjena orožništv« HnnHi «a i« skušal izogniti kazenskim ^sledtaam Priznal ie svoji nevesti svoj zločin „Xr sta oba sklenila skupno umreti. Vsled teza tl je Handl v ponedeljek popoldne odpefal ? kolesom v mesto, kjer sl je nabavil revolver. Po povratku na dom je ustrelil svoio nevesto v srce, nato pa je še sebe z dvema streloma težko ranil v prsi. Voz rešilnega oddelka ga je prepeljal v mariborsko bolnišnico, kjer se sedaj nahaja stanju. Sokolski vestnik. — Sokolska predavanja na Krku. Sokolska društva na Krku se pripravljajo na številne narodne zbore, na katerih se bo narodu raztolmačila sokolska ideja. Predavali bodo sokolski .delavci iz Zagreba. — Stipški Sokoli in Sokoliće v Beogradu, V soboto je prišlo v Beograd 92 stip-skih Sokolov ta Sokolić. Na kolodvoru so sprejeli goste beograjski Sokoli, »Kolo srbskih sester«, šolska mladina ta številno občinstvo. Na svojem obhodu po mestu so bili povsod prisrčno pozdravljeni. — Sušaškl Sokol v Novem Sadu. V nedeljo 15. t. ra. je dospela v Novi Sad deputacija sušaškega Sokola, ki šteje 120 članov. Deputacijo so sprejeli župan In narodna društva. Pri svečanem sprejemu Je Imel župan nagovor, v katerem Je dejal, da morajo vse narodne organizacije voditi nap strožji boi zoper separatiste. ftSarodnD zdravstvo. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. V dob! od 8. do 14. t. m. se ie rodilo v Ljubljani 39 oseb, umrlo pa 36- Umrli so vsled življenske slabosti 2, jetike 5, pljučnice 1, otročje vročice 2. kašlja 1, vsled zastrup-lienja rane 1, srčne hibe 6, na raku 2, ostali pa vsled drugih naravnih vzrokov. Naznanjene so bile sledeče nalezljive bolezni: Škrlatica 6, ošpice 1, kašelj 1, otroška vročica 1. — Barake za bolne železničarje. Na predlog sanitetnega referenta Je prometni minister odobril zgradbo nekaj barak v našem Primorju. Barake so namenjene za bolne železničarje. Barake bo zgradi! tehnični oddelek železniškega ravnateljstva v Sarajevu. Iz društvenega življenja. — Predavanje v društvu »Soča« o znamenitem beneškem Slovencu. V soboto dne 21. t m. predava v salonu »pri Levu« g. dr. Josip Lavrenčič, profesor na realni gimnaziji v Ljubljani, o znamenitem beneškem Slovencu, pesniku Ivanu Trinko- Zamejskem, ki ravno obhaja svojo 60!etnico. Da vredno počastimo našega odličnega beneškega sorojaka, vabi odbor svoje člane, prijatelje ta drugo cenjeno občinstvo, da se tega predavanja udeleži v obilnem številu. Začetek ob pol 9. url. Vstop prost — Akcijski odbor železničarjev ta državnih nameščencev ima prihodnjo sejo Jutri v četrtek dne 19. t m. ob 19. uri 30 minut v prostorih Zveze Jugoslovenskih železničarjev, Gradišče 7. Vabljeni so kot običajno zastopniki vseh organizacij. — Društvo poštnih nastavljencev. Savez poštnih, telefonskih ta brzojavnih nameščencev v Beogradu Je dal inicijativo za ustanovitev društva za podporo v slučaju bolezni In smrti za vse osobje omenjenih kategorij v celi kraljevini. Redni člani bodo po svoji smrti pokopani na društvene stroške. Društvo bo Imelo v vseh večjih mestih svoje zdravnike. Dopisi. — Gostovanje ljubljanske Glasbene Matice v Novem mestu bo ostalo vsem prisotnim prav gotovo trajno v najlepšem spominu. Sloves Glasbene Matice je privabil lepo število Izbranega občinstva. O izvajanju samem je nepotrebno govoriti: samo prijetna dolžnost nam Je občudovati eksaktnost vseh ta posameznika. Ravuotako nam veleva skromnost, da ne pojemo hvale koncertnemu mojstvu g. M. Hubadu: o njem sme izpregovorlti edino še zgodovina slovenske glasbe. Pretresal nas pa le prizor, ko se Je Glasbena Matica, oziroma pevski zbor poklonil navzočemu sivolasemu skladatelju Antonu Foersterju. Pretresel nas je do — solz! Besede, ki mu jih }e govoril g. predsednik Prunk v svojem mogočnem basu, polnem toplega čustva, prevzele so vse In v dnu naših duš se je stresla hvaležnost, Id Je našla v naših solzah vsa) deloma svoj Izraz. Kot mnogo glasbenikov, trpi tudi naš Anton Foerster na večer svojega življenja na sluhu. Nad vse ginljivo Je bilo, ko starček v začetku ni takoj razumel, da veljajo ovacije njemu, kar pa mu je hitro raztolmačila zvesta njegova družica. Ginjen Je sprejel poklonjeni šopek, nakar se je s še nežnim glasom zahvalil, želeč vsem prisotnim zdravja, Glasbeni Matici pa obilo uspeha, kar je zaključil z besedami: »... in kličem Vam naš stari češki Na zdar!« Ginjenje je bilo toliko, da Je bilo na to pač samim pevcem težko oživeti se v naslednjo pesem. Glede občinstva pa nam leže na srcu tri stvari, ki si jih dovolimo tu pribiti: Najprej nam ni ugajalo, da so se mnogi Izmed »težkih« odlikovali s svojo odsotnostjo. Razumemo, človek denarja ni vedno človek idealov. Ne moremo pa razumeti, da v dolenjski metropoli morejo eksistirati narodni premožni krogi, ki pri tako eminentno narodni prireditvi niti svojih hiš ta podjetij ne reprezentiralo! Drugo, kar se nam zdi, je, da naša mladina pač ni bila dovolj zastopana. Za tako prireditev treba mladino navdušiti! Mlado bitje Ima od enega dovršenega koncerta več, kot morda od desetih diletantskih prireditev. Mnogokrat so to v mladi duši mejnlld v njenem razvoju. Glede vstopnine pa se naj karkoli ukrene, da se mladini omogoči dostop. Za tako rlredltev se to mora zgoditi To naj bi vpoštevala vsakokrat tudi korporacija, ki vodi režijo. — V danem slučaju pa Se dostavljamo: Ali si morete misliti boljšega vzgojnega pripomočka, kot Je bil gori opisan prizor? — Exempla trohunt! Mlado bitje vidi, kako se cela dvorana, da — preko Glasbene Matice — cela domovina klanja geniju in njegovemu delu. AH ne vztrepeta mlado srce, ali si ne zaželi da b! tudi ono doseglo kdaj kaj podobnega, ali mu to ne bo dolgo, dolgo ostalo pred očmi? Kot tretje omenjamo našo točnost; Kolkor je domača in patriarhalna, toliko Je nelepa! To — zadnje nosi nevredno razvado — treba na vsak način odpraviti. S hvalevrednim pogumom so začele zadnjič naše narodne dame: zaprle so vrata v dvorano. Prihodnjič pa naj se do prvega odmora zapre sploh pristop v I. nadstropje ob točnem začetku prireditve. In pa: ta prestopek nal se v naprej objavi na reklamnih lepakih in naj se pri tem v bodoče nemoteno vztraja. ___________ S. B. — Ktao »Matica« predvaja od la do 21. t m. nad vse zanimivo dramo v petih dejanjih Purlsirna »Vražje mesto«. V glavni ulogi znana Edith Roberts. Pred dramo se predvaja zabavna ta vesela predigra »Joe do 25. t v nevarnem J Martin-oplca kot junak«. Öd 22, m. »Jmuik pustinje«. — Odbor, Gospodarstvo. Romunska ustava in gospodarstvo. Nova romunska ustava Je napravila — kar se tiče gospodarstva — prav občutno izpremembo dosedanjega položaja. Ta ustava uvaja namreč nekak državni socijalizem v gospodarsko življenje Romunije, socljali-zem, ki bt ga büo prav toplo pozdravi«, dasiravno Imajo opozlcijonalne stranke marsikake pomisleke ta očitke prot njemu. Morda nit! ne brez vzroka; toda v glavnem, kot rečeno, bo vpHval ta preokret na romunsko gospodarstvo prav ugodno. Nova ustava namreč določa, da so vsi zemeljski zakladi v državi, vse rude ta gozdovi, last države. Kar se od tega nahaja sedal še v privatni las«, se eksproprifra. — Ustava s tem določilom sicer ne pravi, da bo edino ona Izkoriščala vsa ta prirodna bogastva, ne, mišljeno Je le. da more in sme edino država razpravljati o njihovem izkoriščanju. In ravno to je za romunsko gospodarstvo silno važno. Že nekajkrat sem Imel priliko omeniti ono zavest romunskega prebivalstva, ki mu je sicer v čast, ki pa je dosedaj onemogo-čevaia gospodarsko obnovitev ta izpopolnitev Romunije. Zavest namreč, da Je Romunija s svojimi neizmernimi prirodniml bogastvi sama sposobna, da si uredi In izpopolni svoj, sedaj ne baš zavidljivi gospodarski položaj. Ta zavest je posledica pretiranega nacljonalizma; ravno radi nje se v Romuniji ni pripuščal tuji kapital, brez njega pa Je bito vsako stopnjevanje produkcije onemogočeno. Vsi naravni zakladi Romuniji niso mogli pomagati, ker Je ležala njena moč neizkoriščena. Sedaj bo razpolagala z vsemi temi bogastvi država. Če si Jih obdrži v svojem lastnem obratu, se celotni položaj najbrž ne bo prav nič Izboljšal, kajti znano Je, da Je država pri vsakem podjetju, k! bi se moralo upravljati ta vodi« po trgovskih načelih, slab gospodar. In da tu tudi Romunija ne dela izjeme, ne dvomi nihče. Zato tega najbrž tudi ne bo storila. Pač pa bo država odslej skrbela, da se bodo tl naravni zakladi izkoriščali, ona bo vodila pogajanja, ona Jih bo dajala v zakup itd. in ona bo imela tudi del dobička. In če ne bo zadostoval domači kapital, bo pritegnila inozemskega ter na ta način dvignila produkcijo, svoje dohodke In blagostanje naroda. X Državna borza dela. Pri vseh podružnicah Državne borze dela v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Sobo« iskazuje promet od I. Jan. do 7. aprila 1923 11.132 strank ta sicer 4581 deodajalcev to 6551 delojemalcev. Dela iščejo: viničarji, kovači stavb, te stroj, ključavničarji, elektromon-terJl mizarji, krojači šMije, peki, mlinarji, mesarji, natakarli, natakarice, slikarji pleskarji, tov. delavci, tov. delavke, dninarji, dninarice, vajene', vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji hlapci, deklo, vrtnaril, zlatarji, zidarji, kleparji, lesni strugarji soboslikar«, črkoslikarji, sodovfčar, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci itd. X »luterreklam« v novih prostorih. Centrala poznanega oglasnega zavoda »In-terrekiara« d. d. v Zagrebu (združene tvrdke I. Blockner, oglasni oddelek mednarodnega prom. nov. ta oglasnega zavoda d. d. fn Rudolf Mosse) se nahaja odslej v Pahno-tlčevj uJJoi 18 v Zagrebu. Z združitvijo teh, dosedaj v Iliči ta v Jurjevski ulici, ločeno vodenih podjetij, se bo znatno povečala delovna sposobnost »InterreJdama« ter se bo moglo njegovo preizkušeno delovanje ua polju reltlame razvijati še popolneje. X Zagrebački Zbor. Velesajamski ured javlja, da Je Ministarstvo Saobraćaja svojim rješenjem br. 10.312 od 2. Iv. o. g. odobrilo povlasticu za putovanje u pola cijene za posjetioce Zagrebačkog Zbora pored putničkih 1 mješevftih vozova još 1 za dnevne brze vozove broj 4 1 5. X UredjaJ stanica aa 11 sajam. Nakon što su razdijeljena Izložbena mjesta za II. veliki sajam, te tvrtke, koje su mjesto dobne o tome obaviještene, potreba je, da se čim prije pobrinu za uredjaj svojih stanica. Za natpisnu ploču kao i čitav uredjaj stanice Ima da se sam izlagač pobrine. Uprava Zagrebčkog Zbora poživlja sve izlagače, da bezodvlačno započnu uređjajem svojih stanica, tako, da najdalje do subote dne 21. o. mj. sve stanice budu potpune uredje-ne I u njima smješteni uzore!. Za Imena tvrtki, koje se bave tapetarskim radnjama dozna« će interesent! u uredu Zbora, a ta-kođjer i za Imena slikara natpisa za natpls-ne ploče. X Brezposelnost naših mornarjev. V zadnjem času Je zgubita službo nađaljnih 14 momarev. Število brezposelnih mornarjev znaša sedaj 522 oseh. Brezposelnost Izhaja iz dejstva, da je večina naših parnikov zaposlena izven trgovskega prometa- X Pravilnik za trgovinske agencije. V ministrstvu za trgovino in industrijo se proučava gradivo za Izdelanje pravilnika za naše pooblaščene trgovinske agencije v inozemstvu. V pravilniku bo predvidena večja stabilnost trgovinskih agentov in gotove olajšave trgovinsko-politične narave. X Tečaj! na novosadski produktni borzi dne 16. aprila 1923. Cene za 100 kg: pšenica bačka 450, Ječmen bački 315, koruza bačka 255, sremska 262.50, fižol beli novi 470, moka št. 0 665, pšenični otrobi 155. X Nov telefonski materijal. Poštno in brzojavno ministrstvo pričakuje, da prispe v kratkem Iz Nemčije večje število vlačilcev s telegrafskim materijalom, ki Je bil v Nemčiji naročen na račun vojne odškodnine. X Brezplačni prevoz trtnih sadik. Trgovska in obrtna zbornica Je obvestila vae interesente, da lahko brezplačno pošiljajo trtne sadike, ako dokažejo, da lih rabijo za obnovo vinogradov. Že plačana vozarina se vsled administrativnih težkoč ne more povrat«. DOBAVE. X Dobava olja ta masti V pisarni uprave »modnlžnice v Kamniku se vrši dne 30. aprila t- 1. ob 11. uri dopoldne ofertalna HcHacfla glede dobave 600 kg strojnega olja, 150 leg strojne mas« ta 50 kg tovofne strojne masti. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpoged. X Dobava modre galice ta salmijaka. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 29. aprila t 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg modre galice in 300 kg salmijaka- Predmetni oglas Je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled- X Dobava gramoza ta peska. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 28. aprila t. 1. pismena ofertalna licitacija glede dobave gramoza ta peska. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. X Dobava gradbenega lesa. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 20. aprila t. L ponovna ofertalna licitacija glede dobave gradbenega lesa Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled X Dobava volnenih mazllnth blazin ta stenjev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 28. aprila t 1. ofertalna licitacija glede dobave 4660 volnenih m azilnih blazin ta 200 kg volnenega stenja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Barzna poročila. Zagreb, 17. aprila. (Priv.) Devize: New York 98.75-99.50, Pariz 6.575—&60, Švica 17.95—18.05, London 461—463, Amsterdam 38.75—39.20, Dunaj 13.90—14.05. Praga. 2.95—2.96, Budimpešta 4.80—0, Italija 4.92—4.94, Berlin 4650—46.90. — Valute: Dolarji 07.25—(V, italijanske lire 4.85 —4.86. Cur!h: 17. aprila. Otvoritev: Berlin 2.60, Holandija 215.15, New York 552.50, London 25.67, Milan 2735, Praga 16.425, Budimpešta 12, Zagreb 5.60, Sofija 4.12, Varšava 1.30, Dunaj 77.50, avstrijske krone 77.50. Curi h, 17. aprila. Zaključek: Berlin 2.60, Holandija 216.20, New York 553, London 25.72, Pariz 36.70, Milan 27.25. Praga 16.42, Budimpešta 12, Zagreb 5.60, Sofija 4.10, Varšava 1.30, Dunaj 77.50, avstrijske krone 77.50. Zagreb. 17. aprila. (Z) Devize: Amsterdam 3875—3920, Dunaj 0.139—0.1408, Berlin 0.468—0.469, Budimpešta 2.15—2.25, Italija 492—494, London 461—463, New York kabel 99-99.75, New York ček 98.75 —99.50, Pariz 657.50—660. Praga 295—296, Sviea 1795—1805. — Valute: dolar« 97—98, avstrijske krone 0.1385—0.1395, češke krone 288—299, angleški funti 0—455, francoski franki 650—0, napoleondori 450 —0. levi 0—47, italijanske lire 485—487.50. Beograd, 17. aprila. Devize: Bukurešt 47-48, Berlin 0.4675—0.4680, Dunaj 0.1385—0.1388, Budimpešta 2.20—2.24, Solun 110—115, Praga 294—296, Ženeva 1795—1800, Amsterdam 3875—3900, Milan 491-494, Pariz 688—660, New York 98-98.25, London 460—462. — Valute: dolarji zaključek 97450—97.75. Berlin, 17. aprila. Dunaj 29.87, Budimpešta 473, Milan 104.338, Praga 63.241. Pariz 140.896, London 98.253.75, New York 21.156.97, Our ih 383.838, Beograd 21.746. Praga, 17. aprila. Dunaj 44535, Berlin 15.75, Rftn 170.25, avstrijske krone 4.575, italijanske Ure 170.25. Budimpešta 76, Pariz 228.50. London 158.75, New York 34L20, Curili 613.75, Beograd 35250. Izlava. Z ozirom na to, da širijo mo« neresni in zaslepljeni politični nasprotniki po Trbovljah o meni lažnjive vesti In govorice v zadevi mojega spora z g. Tonetom, Izjavljam sledeče: L 2e 16. lel delam v interesu proletarijata na ta način, da sem rau šel vedno In povsod na roko z nasveti, intervencijami in dostikrat tudi z borim! soldi, katere sem sl težko prislužil kot delavna 2. Nlkdo ml ne more očitati, da sem kdaj dobil kak denar iz kake organizacijske blagajne niti kot komunist niti kot radikalec, 3. Vstopil rem v NRS s trdnim prepričanjem, da se da edino v tej najmočnejši kmečki stranki v Jugoslaviji doseči kal za bedni proletarijat, ker Je čas pokazal da so hotele do sedaj komunistične In socljallstiČ-ne stranke nasititi delavstvo le s praznimi frazami. Ako hočemo kaj doseči moramo Iti tja, kjer se da kaj doseči ta se tu boriti za dobrobit delavstva. 4. Ker poznam prilike familije, kateri sem do sedaj sam pripadal, dobro, nočem za sedaj iznašati niti imen niti dejstev, katera bi Jim mogla Škodovati, povem pa odkrito, da bom storil tudi to, ako me bodo prisfliH k temu moli nasprotniki In v Interesu proletarijata bo, ako s* bo par plačanih ljudi temeljito pritisnilo. Delavcl-trpim oklenite se naše stranke, da bo «mša moč y tej stranki tem večja In da se bomo lahko borili ta svoje pravice. Do ličnikom pa, ki Vam obljubljajo prazne fraze in vas spravljajo v zapora pokažite odločno svojo voljo, da se ne pustite več vleči za nos. Trbovlje, dne 17. aprila 1021. Radko MedreüM- Novosti Iz Primorske. — Deželni zavod ca gtahoeetne v Gorici Goriški Usti poročajo, da bo na novo vpeljan slovenski oddelek deželne gluhonemnice. Namestiti ga nameravata na fta-Hianskl kmetijski »oH pri Sv. Roku. Sedaj pričakujejo samo še odobritve prefekture v Vidmu. Cndno je, da ne nastanijo slovenskega oddelka v sedanji gluhonemnici, kjer Je gotovo dovolj prostora za obe narodnosti. — Pašteti te vera. Kakor drugod ta običajno, M se morala vršiti tudi letos v TtaJanu velikonočna procesija s petjem. Petje Je bilo seveda od nekdaj hrvatsko, ker Je tudi tamošnje prebivalstvo že od starih časov hrvatsko. Pred praznlld pa Je prišel k tinjanskemu župniku fašist ta mu zagrozi), da bodo lašlsti napadli procesijo z orožjem, ako bi se upali Hrvati pri njei prepevati hrvatske pesmi Razen tega ie odnesel vse cerkvene note, ker »o bile hrvatske. — Na Votoskem. v Opat!« In v Lovrani. ki so po večini naseljene s hrvatskim prebivalstvom, Imajo sedaj župnike, M tarnajo o domačem Jeziku n (kakega pojma. Pri pridigah sl pomagajo s tem, da sl dajo pridige spisati ta «h nato v cerkvi seveda s svojim pristala itaUJustem naglasom prečltato. V61 vofild, U no glasovali za Narodno radikalno strani», oni prOsvOo ▼ organizacijske »vrbe svoje naslove glavnemu tajol&vu NRS, UuMJana, Wolfova ulica U l nad. Krajevnim or* ganizacUam, ki so to že storila, ni treba. GL talnl&vo NSS» IWVOSTL« %*rm 4. Ster. 5^-. .......„i, - ^ Izpred sedišia. ftil? NI KLOBUKA OOU OJAU Med taforc, zoliufe In pretepače se Je j »Trstila kot za izpremembo obravnava proti delavcu Francu Slatnarju Iz Mekinj radi pre-zreška po § 303. — žaljenje v državi pri-£»ane cerkve. — Obtoženec le žalil čut po- ! Oožaostl na cerkvenem koru v Mekinjah, | feler se Se med mašo pokril In vtaknil izzi- r Valno roke v žep. Slatnar, invalid, že osemkrat radi pretepa kaznovan, ima vsied po- ! jikadbc v vojni umetno oko. pravi, da si je posadil klobuk na «lavo le za to, da sl je za-Vejal čevlje in pa obrisal «nojno očesno rotezo. In baš v tem času so ga videle Hče pokritega. Zanikajo pa, da bi si vezal ; «ievUe ali brisa! oko. — Z ozirom na nje-|jovo pohabljenost Je vporabilo sodišče zad-ajikrai Izredno milost in mu dalo zadnjikrat mesto ti mesecev, samo 10 dni strogega za-POTA. «• huda Poškodba. lakot» Studen, mlad čevljarski pomočnik iz SebenJ pri Križah na Gorenjskem. se je sprl v gostilni v Židanivasi s fantom Alojzijem Šparovcem. Srovež Je potegnil med prepirom žepni nož in je «daril Šparovca s tako silo po glavi, da s« Je zadrla klina Šparovcu tri in pot centimetra skozi Čelnico v možgane in se zalomila. Z največjo težavo In to šele v bolnišnici so potegnili Šparovcu zalomljeno klino Iz čelnice. Kljub tako težki poškodbi je fant ozdravel brez bistvenih posledic, vendar pa zdravniki ne izključujejo morebitne kasnejše posedlce. Studen se zagovarja s silobranom in trdi, da je tudi njega «daril Šparovec z zaprtim nožem, kar pa ta odločno zanika. — Studen Je bil obsojen ng 3 mesece težke ječe in mora plačati 201 dinarja stroškov za zdravljenje, za bolečine in izgubo zaslužka pa je napotilo sodišče Šparovca, ki še ni prijava omenjenih zahtev, na civilno sodišče- ŠE ENA SIROVINA. Dne 7. I. na veselici v Zgornji Kokri je po plesu pijan zaspal rano zjutraj pri mizi Tomaž Potrebuješ, delavec nestalnega bivališča, brez premoženja. Tovariš Ciril Gosar ga je pokical, da bi šel domov spat, Sirovež pa je plani pokoncu in zabodel z nožem Gosarja brez vsakega drugega povoda v roko In v desna prsa. Fant Je dobil smrtno nevarno poškodbo in ie takojšnji pomoči in krepki naravi se ima zahvaliti, da ni podlegel poškodbi. Da bi bil Potre-bnješ udaril Gosarja Iz jeze radi neke vožnja, sodišče ni moglo ugotoviti. Obtoženec vsa prizna, pravi pa. da Je bil tako pijan, da sploh ni vedel kaj dela. Usodni nož je vrgel v vodo. Le z ozirom na to je dobil obtoženec samo 8 mesecev težke ječe in mora plačati za zdravljenje 1898 dinarjev, Gosarju pa za bolečine in Izgubljen zaslužek 1500 dinarjev. Po obravnavi sta se fanta zopet prijateljsko poslovila, eden Je jat domov, drugi pa v zapor. SVA »KLINCA*» Anton Ja France, tesar te Čevljar, znana, še večkrat kazttovastft, pretepača na Vegah, sta se zopet seäSa na obtožni klopi. — France Klinc, znan izza porotnih obravnav — bil je pri nekem pretepu v nogo ustreljea in šepa — Je napadel dne 6. januarja 1923. v Do* bračevl gostilni na Vačah orožnika Ignacija Dobnikarja, in mu hotel vzeti puško. Njegov brat pa je drugi dan zabavljal čez orožnike, da ne znajo vršiti službe in da se petih takih ne boji. Obtoženca, ki sta v soseščini na slabem glasu ša se jima ljudje vedno umikajo, kmečki fantje pa se, kot povedo domači, nočejo * njima pretepati, sta biia obsojena in sicer eden na 6 drugi sa 2 »sd-raa strogega zatvara. — ZGODBA O PRSTANU. Dekla Reza Erjavškova je posodilo fantu Joži Golob ličen prstanček, katerega bi bil fant, če bi bil zvest Ijubmec, lahko obdržal. — Cez stekaj časa pa ie opazila Erjavškova, da nos njen prstan ne Jož® marveč njegova sestra Marička. Napadla jo je $ tovarišica Mano Pirčevo in JI vzela prstan. Marija Golobova jo Je zato ovadila in trdila, da Je prstan njen in da ga Je kupila ha Sv- Roka dan pri Jan-kotu na Sutni v Kamniku. Ta prstan je kasneje zgubila in ga je zopet našla. Na njeno nesrečo pa je bil najdeni prstan last Marije Erjavškove. Tal«) Je izpovedala pred sodiščem kot priča. Po dolgem tajenju Je dekle končno vendarle priznalo, da je prvič narobe povedalo. Le z ozirom na njeno končno priznanje, je bila obsojena Marija Golobova radi krivega pričevanja na šest tednov ječe in mora povrniti vse stroške. J Produkcija filmov v Zedinjenih državah zavzema ogromne dimenzije. V letih 1921 in 1922 je znašala skupna dolgost filmskih trakov po 200.000 km letno. S tem trakom bi lahko petkrat ovili zemljo na ekvatorju. Ako bi se tak film odvijal s hitrostjo enega čevlja v sekundi (čevelj — ca. 31 cm), bi trajala kino-predstava celih 180.000 ur ali 20 let in 7 mesecev. Za izdelavo imenovanega filma potrebni materijal bi proizvajal, ako bi ga užgali, tako množino toplote, ako bi v kotlu, ki ima obseg 800 m in odgovarjajočo višino — lahko voda zavrela. Ce izračunamo na dolžino enega čevlja po 16 slik, tedaj vsebuje celi trak 10.400 milijonov posameznih slik. AH ste že obnovili naročnino za jutranje Novosti'? I Iz raznih krajev riale kraljevine* —. Protialkoholni dan a* Hrv s» teke«, Prosveni oddelek js odredil, da s« mora 24. t. m. prirediti v vseh srednjih to njim sorodnih šolah kot protialkoholni dan. Predavanja se po možnosti držijo posebej za nižje to višje razrede. V prvi vrsti naj predavajo šolski zdravniki is nastavljene!, predavati pa morejo tudi druge osebe, k! nastopajo v protialkoholni propagandi. T* proslava se bo obenem mrorabJJ.a zz osnovanje ^Organizacij treznih* r krajih, kjer I dosedaj ne obstojajo. — želeni kader na umiku, V četrtek * je prispel v Spl» oddelek zelenega kadra I iz Zagorja- Kader je sestavljen iz mladih ljudi, ki so *e odtegnili vojaški službi Ker pa niso mogli dalje vzdržati, so se raj še prostovoljno predali. Sprejelo jih je orožni-štvo in predalo vojaškim oblastim. Odslužiti bodo morali predpisani rok, nakar se proti njim uvede stroga preiskava. — Pregled javnih lokalov v Zagrebu. Osnovana je bila zdravstvena komisija s nalogo, da pregleda vse zagrebške Javne lokale, mesnice, pekarne, mlekarne in trgovine z mešanim blagom. Komisija je našla v nekaterih trgovinah velik nered iu nesnago- V tem oziru so se posebno odlikovale nekatere brivnice Ta komisija bo v bodoče pregledovala lokale večkrat sa teden. Pap3ž Pij IV. in moda. Stara poročila pravijo, da sc je znani medicejskl pontifex maximus, poleg drugih posvetnih stvari, brigal tudi za razvrstitev rimskega plemstva. Vsaki plemiški rodbini je določil natančen red .katerega so se morali vsi člani strogo držati. Toda to ni bilo vse. Zapazil je tudi, da se Rimljani preveč dragoceno in razkošno oblačijo. Radi tega je leta 1564. izdal natančne predpise, glege kroja, vrste in kvalitete obleke, nadalje glede barve in oblike pokrivala, nogavic, čevljev, končno celo gumbov. Vsak plemič se je moral , zavezati, da se bo pod denarno kaznijo v bodoče po teh predpisih oblačil. Kazni so bile tako visoke, da bi marsikaterega spravile na boben. Rimljani pa so vzeli te predpise na lahko in sl niso delali mnogo skrbi, ako so jih prekršili Prekršil pa jih je celo papež sam in sicer eno leto pozneje ko se je vnuk poročil z grofico Hortenzijo Borromeo. Tedaj je namreč odredil, da morajo biti vsi gosti oblečeni razkošno, kakor ni bil do tedaj še nihče oblečen na tem svetu. iCako se postane akrobat? Pariški list »Petit Journal« pravi, da se akrobat sploh se more postati, ampak se je treba kot tak roditi, slično kot pri pesniku. Tako Je vsaj zagotovila pariška akrobatska družina Lorch, ki nastopa v najuglednejšem pariškem va-rijeteju. Lorchov je dest in sicer sinovi, vnuki in pravnuki. 2e štirje rodovi te družine ne poznajo dragega kot cirkus la sejme. Nemogoče si ie vtrditi mišice, zadobiti silne moči, ki jo potrebuje akrobat pri svojih vratolomnih predstavah. Za to $e mora vzgajati od mladih nog, $ štirimi leti mora otrok že po znati disciplino in se vaditi za svoj bodoči poklic, S trinajstim Setom se marsikdo že predstavi občinstvu in zakoni mu tega ne zabrani jo. Brez utrujenosti proizvaja družina Lorch svojo umetnost od ranega Jutra do poznega večera. Priporočamo torej vsem onim, ki bi radi postali akrobati, da se pričnejo vaditi fe s četrtim letom svoje starosti Drobtine. * Nadaljevanje dela lorda Canmrvona. Angleški listi poročajo, da bo sin pokojnega Carnarvoaa najbrže odstopi! od nadaljnesa preiskovanja Tuthankamenovega groba. Kairski muzej, ki vodi kontrolo o teh anti-kvitetah, bo najbrže pooblasti! z nadaljevanjem izkopavanja Carterja, Ker pa nima egiptovski muzej na razpolago dovolj denarnih sredstev, se bo najbrže obrnil na muzej v New Yorku, ki želi ta izkopavanja v bodoče voditi. Truplo Carnarvona se bo balzamiralo in poslalo na Angleško. * Svetovno društvo dijakov. Dijaki in dijakinje 45 različnih narodov so se te dni zbrali k skupni seji v Londonu. Prireditev je izšla z vrst angleške »Dijaške zveze«, ki se je ustanovila pred 6 leti v spomin v svetovni vojni padlih tovarišev. Zveza je oddelek svetovne zveze krščanskih dijakov, ki bi pa rada privabila v svoje vrste dijake vseh plemen, narodov in veroizpovedi Pri slavnostnem obedu so stregle dijakinje iz Evrope, Azije, Afrike ta Amerike, v narodnih nošah. * Svetovno zborovanje esperantistov v Norimbergu. Listi poročajo, da se Je priglasilo k svetovnemu zborovanju esperantistov, ki se bo vršilo od 2. do 8. avgusta t L v Norimbergu do sedal 2500 udeležencev iz 35 različnih držav. Glavni urednik: Ivan Podržat Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Mi iiliiliiilllliiil Lepota Seoske je koš f emiadna cvetoča cvetka in kakor se mora cvetka P bujnem- cvetju negovati in varovati rab« nik vremenskih neprilik Ud.,, kakor s* mora tudi lep obraz negovati in čuvati, da cvete in se blišči v naravnem čarat, p čas», ki »a mah opaja. Krema Zoraida najpnijtibnejše mamio za obraz in telo, napravi obraz nežen ist cvetoč, učinek pri prvi porabi presega vse pričakovanje. Poleg kreme Zoraida naj se porablja nenavadno fino dišeče müo Zoraida? one osebe fa, ki imajo zelo občutljivo kozo, naj porabljajo pasta milo 10- ‘I genija. Kolonska voda Louis X1H. v malih, srednjih in velikih steklenicah je nenavadno dišeča tekočina za sveženj e obraza I in telesa. Posebne vrste je „Ruski Eau jj de Cologne“ radi svoje finosti in vdr I nja, ki nadomešča vsak parfum. " Nadalje priporočam: razne vrsle mila tvrdk Kielhauser, Calderara & Bankmann, Roger & Gallet, Pivep, Berlin itd., vsakovrstne brilantine, tekoče in kristalizirane, Amerikanski Harr Petrol *0 rast las, Bay Rum za izpiranje las, razne šampone za pranje las, vsakovrstne parfume, samo fine, prvorazredne od prvovrstnih izdelovalcev. Parfumi na dekagrame v vsakem vonju. Steklenice je treba prinesti s seboj. Priponka m URAN, parfumerija Ljubljana TTlestni trg štev. 11. A Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA jšelenburgova uiica 6/1. L. BARAGA. Emil Gaboriau: Akt štev. 113. Roman. (Nadaljevanje.) Toda sklepi bolnika so kakor sklepi otroka. Drugi dan je bil Gaston popolnoma dragih misli. Trdil je, da ne more in ne more zapustiti Francoske in sklenil je, da se odpelje, čim mu odleže, r Pariz. Tam bi šel k zdravnikom in zopet videl Valentino. Cim bolj dolgotrajna je bila njegova bolezen, tem bolj vznemirjen je bil zaradi Valentine in se je čudil, da ni dobil nobenega poročila iz Beaucalra, da, tako je bil zatopljen v te misli, da je še enkrat pisal nujno in prosil za takojšen odgovor. Tega drugega pisma Lafourcade ni nikdar dobil. Isti večer je bilo Gastonu zopet slabo. Ti dnevi, ko mu je bilo bolje, so bili le odmor v bo-lezđi. Z vso silo ga je bolezen zopet prijela in prvi-knt je izrekel zdravnik dr. C.,, sveje pomisleke. “ Od tega trenutka se je bilo v resnici bati naj-hujšega. Zdelo se je, da popuščajo bolečine. Ga-«ton ni več toliko tožil, toda to je bila le posledica onemoglosti in znamenje bližajočega se konca. Od ure do ure je Dojemalo srce in nogi in roki sta prihajali vedno bolj mrzli. Končno, štirinajsti dan bolezni zjutraj se je zdelo, da je Gaston, ki je ležal vso noč brez prave zavesti, zopet oživel. Dal je poklicati duhovnika, s katerim je ostal nekako pol ure sam in kateremu je izjavil, da bode umreti kot kristjan, kakor njegovi predniki. Potem je,dal odpreti na stežaj vrata svoje sobe ter je ukazal, da naj pridejo delavci. Poslovil se je od njih ter ihn povedal, da Je skrbel zanje. Ko so delavci odšli, tim je moral brat obljubiti, da vzdrži plavž, ga poljubi zadnjikrat, in ko Je IcgeT nazaj v blazine, se je pričela borba s smrtjo. Ob dvanajstih je mirno in tiho izdihnil. Od tega trenutka je bii Louis v resnici marki de Clameran in milijonar. Štirinajst dni pozneje, ko je bil Louis vse uredi! ter se sporazumel z inženirjem, ki je vodil plavž, se je odpeljal. Dan poprej je bil poslal Raoulu pomembno brzojavko: »Pridem.« Devetnajsto poglavje. Kakor mu je bil Louis ukazal, se je trudil Ra-oul, dokler je bil Louis de Clameran v Oloronu, da si zopet pridobi srce gospe Fauvel, da si dobi zopet njeno zaupanje in da jo pomiri. To je bila sicer težavna, toda ne neizvedljiva naloga; gospa Fauvel je bila sicer v strašnem strahu zaradi Raoulove lahkomiselnosti in njegovih zahtev, ni pa prenehala ga ljubiti. V onih štirih tednih, kar Louisa ni bilo v Parizu, jo porabi! goljuf vso svojo umetnost in hinavščino, da je gospo Fauvel zopet omrežil. Ona že ni upala več, da bo še kdaj tako srečna, kakor te dni. Ker je živela na deželi in ker je od jutra naprej presto razpolagala z dnevom, je bila gospa Fauvel ves čas pri Raoulu v Včsinetu. Nikdar se ga ni mogla nagledati in vemo ga je poslušala, če je pripovedoval in pogosto je moral priti k njej na kosilo in na večerjo. Vse njegove prejšnje grehe mu je odpustila, v resnici jih je pripisovala Clameranu, o katerem je vedela, da je odsoten. »Sedaj, ko mu stric ne daje več slabih svetov,« si je rekla, »je zopet tak, kakor izpočetka, plemenit, velikodušen in ljubezniv, kakor njegov oče.« — Raoul se ni naveličal laži in hinavstva. Poglobil se je v svojo vlogo kakor igralec ter se Je popolnoma vživel v to svojo goljufijo, da ni več vedel, ali govori resnico ali igra le podlo komedijo. Zato je imel tudi sijajen uspeh! Kakor je bila Madelaina previdna in nezaupna, je vendar priznala, da se je morda zmotila in da Je bila nepravična. Vendar tudi temu najnovejšemu Raoulovem vedenju ni zaupala. Raoul ni več zahteval denarja. Dobri sin ni rabil skoraj ničesar. Raoul je bil torej gospodar položaja, ko se je Louis, ki je bil med tem svoj načrt dodobra izdelal, vrnil iz Olorona. Dasiravno je bil sedaj zelo bogat, se je vendar zdelo, da noče izpremeniti svojega življenja, ter se je nastanil, kakor prej, v hotelu Louvre. Edino, za kar je potrošil denarja, je bilo, da je imel voz in konje. Gastonov nekdanji služabnik Manuel je bil zadovoljen s tem, da ostane pri njem kot kočijaž, dasiravno mu je legat njegovega go-I spodarja zajamčil udobno življenje. Louis je sanjal sedal o tem, kako bi zavzel mesto med francoskimi veleindustrijalcl To je { podžigalo njegov ponos. PALMA Ksmčttlc potpe t r> iKe i o p o tpl a-t e Oglašujte v „Jutranjih Novostih'*. Mlad zahonsM par, ki je cel dan odsoten, išče za čez dan starejšo žensko» ki bi oskrbovala malega otroka in vodila gospodinjstvo. — Naslov poy« uprava lista. [MILI OGLASI a tena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadeUna beseda 25 para, s davščino vred. lim oiii. «lad, m iell v ivrho »kupnih jtletov la konverzacij» aezna-niii S ravno tako gospodično, popite w proti pod „IZUSTI“ ea v-oito Ljubl-ana. Mopoili i® H. ki potuj» redno po vsej Slo-reniji, itli še kakšna ugodna tastopstva konsuran« vrste. Posudbe na upravo pod „Zastopnik 4“ ____________ is I®. lis i Sremsk. Karlovcev in banat-ko, nekoUko vagonov po to**“ sni za prodati. Povprašati pod Takoj“ na upravo Uata. tri ali štiri «oba in pritiklin« v sredini mesta se U£e. Ponudbe • ceno na upravo pod „Sun“. (besednjaki) za srbsko-hrvaški, italijanski francoski in angleški jezik se iščejo. Ponudbe na upravo pod „Slovar“. II nil z Ul prakso, ki po*.na slovensko, srbsko. nemško, italijansko, francosko. angleško, atnerikansko knjigovodstvo, žrii večernega zaposlenja, ponudbe pod ..Zaposlenje“ na upravo J. N. za čas od 7 ’/» stoiraj do S. pop išče manjšadruzina c« Prulah Plaža po dogovoru. Naslov pri upravi lista. inteligenten a točnim znanjem poleg slovenščine in nemščine tudi francoskega in srbsko-hrva-škega jeaika, se išče za večji zavod. Oferto pod „Uradnik“ na upravo lista. ______ Um i pic® 360 m', na periferiji mesta za malo hišo-enodružinsko stanovanje. Ponudbe pod „mala Ui-sa“ na upravo J. N. POZOR! Sprejemam naročila za kr Bleje kakor tudi vsa popravila! Naslov v upravi lista. Išle se ena & dne sebi mebiovani ali nerceblovam v sredini mesta za boljšega gospoda. Ponudbe na upravo lista pod „Soba“. Žsnlfna ponudila. Pesen in miren mladenič invalid s stalno aluibo in nrkaj premoženja, simpatične narove, veselege značaje s« reli redi pomanjkanje znanje seznaniti * Gospodično od 18-25 let staro, neoporečne preteklosti v svrho ženitve. L« resna ponuib» a »liko. Veter» »e na zebtevo Trne Fon „Mirni dom" ca «mr. t Tajnost zajamčena. Ano- Jadranska banka-Beograd Delniška glavnica: Din 60,000.000. mssssa podružnice: Bled Cavtat Celje Dubrovnik Erceg novi NJe!sa «Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor Metković Rezerva: Din 30,000.000. Prevalje Sarajevo lit ibenik Tržič Zagreb AMEßi’/ANSKI ODDELEK. Naslov za brzojave: JADRANSKA. AfiHrant zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortiandl Street 12, New Ycrk City. BANCO YUGOSLAVO DE C1ILE: Valparaiso, Antcfojasta, Puma Arena», Natales, Porvenlr. izdate ta dika ^vi v UAUM»