t
FUBUSHKD AND DISTRIBUTED UHDBt PERMIT (No. 556)' AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1917, ON FILE AT THE POST OFFICE OF HEW YORK, K. Y. By Orfler of tKe Preset, A. B. Burleson, P. M. Geri.
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 270. — STEV. 270.
NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 17, 1921. — ČETRTEK; 17. NOVEMBRA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
SKRČENJE PREMO CARSKIH PLAČ
COLORADO COAL CO., JE S KB ČILA PLAČE PREMOGAj&JEV ZA TRIDESET ODSTOTKOV IN TO SKRČENJE BO DALO POVOD ZA STAVKO — DOGOVO RI, SKLENJENI AVGUSTA, SO
PRAVOMOČNI.
Denver, Colo., 16. .novembra \ glavnem uradu Colorado Fuel ; nd Iron Company v tukajšnjem liifslu j«* bilo danes nabito obve-f.iilo o splošnem skrčenju plače n.službenev zi približno tridrset odstotkov. To skrčenje plač bo uveljavljena £e jutri v trinajstih mii^ii iestidvcj 'tih premogovnikov te družbe. Skrči nje plač se «'trektno tiče približno li'tiU) mož. raposl jenih v Las Animas in Huerfano okrajih.
Kred Farrar, pen. pravdni zastopnik preinogarskc družbe je ugotovil. da »pričakujejo uradniki stavke, vsled katere bodo za-«*-..sno /uprti vsi priza-b-ti pr«*mo-^i»r«»vi. Pričakovati ji; nadalje, d« bodo ljudj»\ zaposljt-ni v »K*tih premogovnikih v IfAnoni okraju in v dveh premogivnikih Gun ii'son okraja iatotako zastavkali v znak simpatij s pr«*mo»rarji v I.as Animas v Hiiffano okrajih.
Kompanija trdi, da je bilo skrčenje plač uveljavljeno soglasno /. dogovorom, ki je bil sklenjen s premogarji prizadetimi od skrčenja t'*korn preteklega avgusta. Kompanijski uradniki izjavljajo, d.-; so v oneir> času krožili možje prošnje, v kati-rih se je glasilo, naj st skrči rijih plače v namenu, «la se ]todaljša njih delavni čas. Izvršilo se jo torej skrčenje pra-vomočno dne 1. septembra ter se ustanovilo plačilno lestvico kot je bila v veljavi »»d prvega no-vembra 1017 pa do 20. novembra 1!)19.
Industrijalca komisija v državi Colorado je prevzela pravosodje v t»-j zadevi )n uvodnem zasll-šrnju je rar vel javila skrčenje plače ter zopet vstanovila pla-i iino lestvico kot je bila pred 1. septembrom, uo končnega zaslišanja pred industrijah)«) komisijo.
Na končnem zaslišanju pa je industrijalna komisija objavila sklep, s kater'm je odobrila predlagano skrčenje plač ter proglasila, da so dogovori, ki so bili s-klen jeni z uslužbenci preteklega avgusta, pravomočni in obvezni.
V kompanijskem uradu so izja-
jvili danes, da ni kompanija odredila ničesar, da izpolne mesta stavkarjev. Kompanijski uradniki pravijo, da je skrčenje pla" postalo potrebno, ker potrebuje-j' jeklarske naprave v Pueblu velike mn )žine cenejšega premoga v namenu, da lahko tekmujejo */. iztočnimi jeklarskimi napravami. ~~
Nadalje potrebujejo pa tudi železnice javne naprave in privatni konsumenti ^ cenejšega premoga. Kaditegu je premogarska kompa-n ja sklenila skrčiti plače "služ-I » neev za približno trideset odstotkov.
ODLOČITEV GLEDE STAVKE V KANSAS
Premogarji, ki se zavzemajo za prejšnjega distriktnega predsed-r:ka H?wat&. :iaj gredo na delo.
JUGOSLOVANI POZVANI PRED LIGO NARODOV
Jugoslovanska vlada je baje prekršila določbe Lige narodov. — Kdo in kaj je albanska vlada?
- « Wisp m
f+šm^mm -S -
v •: - i,	'
V t
Z RAZOROŽEVALNE KONFERENCE
SE PRED BOŽIČEM JE PRIČAKOVATI BAJE POZITIVNIH USPEHOV V PRIZADEVANJU KONFERENCE. — VSPRIČO JAVNEGA MNENJA V AMERIKI MORATA TUDI ANGLIJA IN JAPONSKA DATI GO TOVE KONCESIJE.
3f ..	-. /j. ta-
V\?V X \1< M
Pariz, Francija. 16 novembra. Panes se je tukaj sestal svet Lipe narodov v namenu, da sklepa O Jugoslaviji, ki je baje prekršila določbe Lige s tem, da je po-s?ala svoje čete v albansko ozemlje.
Sem je dospel zastopnik Jugoslavije. Mato Bokovič. v namenu, da brani stališč? belgrnjske vlade.
Zadeva je vsled miriditske republike, ki je bila* zadnje poletje vstanovljena v s« verni Albaniji. precej zapletena.
Jugoslovanska delegacija iz-ji.vlja. da je potrebno ugotoviti, katero vlado je smatrati kot dejansko vlado dežele — ono v Tirani ali mirid:tsko republiko.
Jugoslavija se ni zadovoljila z zadnjo odločitvijo poslaniškega | sveta glede jvigoslo* ansko-alban-ske meje.
NEMŠKI ADMIR AL VON SCEEER. Slika nam kaže nemškega admirala von Scliecra, ia je baje ne-prekosljiv v svojem poslu. On pr e.vi, da bo< imsla -razoroževalna konferenca v Washingtonu dobre posledice za vs? človecanstvo. Za časa vojne ie povelieval nem ^kemu brodoviu pri Jutlandu.
MORILEC- LANDRU NI HOTEL ODGOVORITI
Obtožen je umora deklice, ker je razkrila njegove zločine. — Njegov zagovor negotov.
ROJAKL NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNKV-Krc V ZDR DRŽAVAH

Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m pele* nMšt bmko btriujej« p# ibti ccal, zasciljiTO In hltn. VtenJ m bile nate eene iMetc: Jo^ocUrtja:
lUzpoAflJa M	p«ice in Isplačaje "Kr. poital tekom! urad"
la "JmiwmmmkM L 'n* r
300 kron.....$ 1.45 1,000 kron ______ $ 4.50
400 kron.....$ 1.95 5,000 kron.....$22.00
500 kron.....$ 2.40 10,000 kron ...... $43.00
■rinistrrtr* u pdšt« in brzoj&v	v Jugoslaviji
am nakuo7td zneske potom pošte	edinoie v di-
itlri krone ko Izplačan en dinar;	razmerje med —tnn teraj aeizpraaenieno.
Italija h ni »dano osem! je:
In kplkoje "Jaaraoika
G
I i« »-daj
njkrjih: ca vaafce I dinarjem ha
50 lir ... . $ 2.60
100 lir ..... $ 4.70
300 lir ..... $13.50
Nemiha Avstrija: IToiprfilt« m lalaji pušU in izpla^ijo Dunaja.
1,000 nem avitr. kron $ 0.99 10,000 nesi -avstr. kron $6.00 5,000 nem.-av»tr. kron $ 3.50 50,000 nem -avstr. kron $25.00
■J« a
500 lir ..... $22.00
1,000 lir ____ $44.00
"AJrtallsehe Bank" na
ee Tetkrat neprttako-podati natančne eene vnaprej.
loope f robe.
rlsti
•M. H
Banke" in ajenih podrni-«odtoe pogoje, Id bodo velike ko-poolnieToU nafte banka.
najbolj po Domestic Money Ord«, all pa
po No%r Torti Baad FRANK ****** STATE RANK, 82 Certl&ndt St^ New York
Pariz, Francija. 15. novembra. — Oni presenetljivi človek, llen-i i"y Landru, v.x katerega se zanima cela Francija, je bil pognan
j« rekel, da j » j«' o<ivede! v Pariz ter ji ]>reskrbel n»'!co slnibo. vr-j.ila v (iamb.iis. d;i zahteva nazaj s\ojo lastnino, je Lamlru ne<_ruto-VC odgovoril, da se je z*!tn\H(t to rad i tega. ker mu j • bila deklica dolžna nekaj denarja. Ker sta «ra sodnik in državni pravdn'k ]>u-siila govoriti napre.i. ter mu stavila le brezpomembna vprašanja v toin o/.iru. je domneval, da se je srečno izognil nastavljeni pasti ter si-je t:ik vj zopet nadel u-logo velikodušnega ljubimca. —
iz svoje dosedanje komične uloge i Kekel da ni vprašal deklice za ter predstavljen danes v Versail- 1 naslov. kr.~ se mu zdelo hede-lesu. ko mu je predsedujoči sod- l'ka*no vprašati kaj takega žc.i-
nik nr.enkrat vrgel v zobe obtožbo, da je brutalno umoril neko žensko, ker je razkrila njegove prejšnje zločine ali jim prišla na sled.
Šesta v skrivnostnem seznamu Landrujeve beležuice je neka — Andree Babelay, lepa, a revna, devetnajst !"t stara deklica z dežele, ki je izginila po par dneh bivanja v hiši moža z 283 ljube-
sko, ki mu je dolžna nekaj denarja.
Takrat pa se je Lanriruja naenkrat in neusmiljen) » pomnilo, da n! imela deklica soglasno z njegovim lastnim pričevanjem nika-ke finančne transakcije ž njim in da mu vsl«»d tega ni mogla biti ničesar dolžna.
Jezen radi tega. ker se je njegovo lastno orožje ny tak način
ženskimi aferami. Bilo je vztraj- [ obrnilo proti njemu samemu, je no in dosledno izpraševanje gle- Landru pričel protestirati ter se
de usode, te deklice, ki je pognalo jetnika iz zavarovane postojanke, katero je dosedaj zavzemal.
IJosedaj je okušal pojasniti dej stvo. da so šenske. ki so bile pri njem, izginile s tem. da je bil baje ž njimi v zvezi kot ku]>ec že obrabljenega pohištvu. Mala Andree pa ni imela niti pohištva, niti frankov. To je bil tudi vzrok da je pričel jetnik omahovati in jecljati, ko sta ga sodnik in državni pravdmk obdelovala z — vprašanji. Povtipni odgovori, s katerimi je prejšnje dni pariral vprašanja sodnikov in državnega pravdnika, so r,e umaknili negotovim izgovorom in posebno, ko je sodnik vprašal, kako je prišlo do tega, da so našli priproste listine in ma;i nakit deklice Babelay v njegovi hiši, ko je prišla policija ter pričela razkrivati — njegove skrivnosti.
Landru je rekel, da se mu je te stvari poverilo v oskrbo, a ko t« pojasnilo ni zadostovalo sodnikom in državnemu pravdniku. je Landru obmolknil.
Ker pa ni državni pravdnik miroval, je vzkliknil Landru. da ga dolži drža\a groznih zločinov in da jih mora vsled tega država dokazati, ne da bi se prisililo njega. da dokaže svojo nedolžnost..
Laudru se je za trenutek izognil eni pasti, a je takoj zašel v drugo. Ko so ga vprašali, zakaj se ni deklic« Babelay, o kateri
nato zavil v molk. dočim ga je sodišče ostro napadalo, ker ni hotel dati oblastim nikakega pojasnila.
Celo po tem odloei'nem porazu ni bilo nobenega oddiha za Lan-druja. Madamn Collm, mati šeste domnevan^ žrtve, je nastopila kot priča, oblečena v Žalno obleko ter pričala na zgovoren na-čin, da je njena hčerka mrtva. S solzami v očeh je identificirala ljj?ilnino s\oje bčerke med stvarmi, katere so zaplenili v — Landrujevi h'ši v Gambais. Njej so sledili drugi, ki so pričali, da niso nikdar več videli Andree potem. ko je odola z Landrujem v Gambais. kamor jo je od vedel, kot je dokazano, z mim samim ti-ketom. doeim je kupil sam zase povratni tiket.
Ko so ga vprašali, jrakaj j*1 kupil samo en vozni listek za dekli-eo. je odgovoril, da je bila Andre bolna in otožna in da Je rekla, da bi rada dalj easa živela na deželi.
Versailles, Francija, 15. nov. — Štedilnik, ki je bi! preje v hiši Landru ja v Gambais, je izginil iz dokaziinega materijala. — katerega ima državno pravdništ-vo na razpolago v tem procesu. Landruja namreč doUe. da je sežgal v tem štedilniku enajst svojih žrtev.
Državni pravdnik Godefroi je dovolil nekemu izdelovalcu peči, da vzame štedilnik ter napravi dva lažja vzorca, katera naj bi
Pittsburgh, K an s.. 16. nov. —
Odlo itev z ozirom na stavko v premogovn h poljih Kansasa je l'il<> pričakovati. ko je postalo jthvoi:io»"no j):»vel j.> zastopnikov "International Mine Workers l*i en", s katerim je pozvalo vs>* stavkar je v premogar&kem >'.! i .i. nn j se danes vr» e « v rovih. ('» se ne bodo piemo-ar.ji pokorili temu povelju, bo-lii p;-eklieai>» krajevni Carterji vsi čiani krajevnih organiza-■• j bodo avtomatično suspeiidi-
l);!?i»*s zjutraj ni bilo še mogo-• «!ob»'"iti. kako sphiLno se na-no*ravajo premogarji pokriti te-ii>u povelju, i^iikajšnji zastopniki premogarske organizacije in predstavitelji delodajalcev so izjavili. da se 1 'o večina mr-} vrni-n;> na <l«*lo.
Uradniki administracije Aleksandra Howala, predsednika lcan-saškega distrikta, ki je bil pred kratkim odstavljen na povelje Johna Lewisn, mednarodnega predsednika pa so izjavili, da se bo le nlalo premogarjev pokorilo poveljem.
Približno <lvanajst tisoč premogarjev je prosiovoljno zastavka-lo pred par tedni, ko sta Howat ir August Dorehy, jmmIpredsednik, romala za šest mesecev v je-č<, ker sta kršila postavo glede industrijalnega razsodišča. 0<l onega časa naprej se je precej premogarjev vrnilo na delo, vendar pa se glasi, da je ostala večina še vedno doma.
Par dni po tem, ko sta odšla Howat in Dorehy v ječo. je izdal pr 'dsednik Lewis povelje, s katerim je bila suspendirana cela Ilowatova administracija. Su-spenzaeijsko povelje je ustvarilo tudi provizorično administracijo. ki je stopila na mesto stare. A. Biitner iz Fittsburgna, Pa. je prišel pozneje semkaj kot posebni z. stopTiik United Mine Workers ter izdal povelje, naj se premogarji vrnejo na delo.
V nekem ugotovila, katero je i/dal danes Bittner, je izjavil siednji, da no bo akcija konvencije premogarjev v lllinoisu. ki je sklenila podpirati kansaško organizacijo, na noben način napo-
Washington, D. O. 16. novembra. — Zastopniki obeh ostalih največjih sil razen Amerike, — namreč Anglije in Japonske, so se včeraj, petem ko so navidez z navdušenjem odobrili razorože-val ni program Amerikancev, izgubili T zelo zavitih izjavah, ko-Jili glavna vsebina je bila, da ie treba razor ože von j"e zelo pre vid-jo na de- no zauživati- Kljub temu pa jifi je javno mnenje Amerike, ki zahteva. da rodi konferenca uspehe napravilo zelo zamišljenim in ra-ditega kažejo sedaj vse. znamenja da se bo do Božiča doseglo gotove pozitivne uspehe. Ti pozitivni uspehi ne bodo sicec segali tako daleč, kot bi domneval človek na temelju predlogov državnega tajnika Ilughesa, vendar pa bodo predstavljali pričetek razo rože-nja in s tem se bodo zadovoljil; predsednik Harding In njegovi svetovalci.
Vprašanje je še, ee se ho tudi pričelo razpravljati o razorože-r.ju na kopn -m. Franoski ministrski predsednik Briand bo gotovo predočil zbranim nemško nevarnost z zelo živahnimi barvami ter pričel z dolgotrajnimi pogajanji, če se bo zahtevalo tudi razoroženje na kopnem. Vsled te-«ra je mogoče, da bo dobila konferenca svojo prvotno obliko, ka
meniti nič drugega, kot počasno, a jrotovo znižanje davkov.
Washington, D. C. 16 . nov. — Vprašanje svetovnega razorože-nja ter bodočnosti Daljnega Vzhoda bodo končiio vendar uravnava za zaprtimi durmi. Množina tajnosti, katero se zahteva, nt v nikakem soglasju z izrazi dobre volje in zaupanja, katero je bilo čuti na ^beh plenarnih sejah razoroževalne konference.
Precej dvoma obstoja tukaj glede jxtlneg.i pomena ugotovil, katere sta včeraj izustila Balfour in admiral Kato, govoreča v imenu zastopnikov Anglije in Japonske.
Opazilo se je. da vključuje glavna kritika ameriških predlogov druge predloge, potom katerih naj bi -se izločilo velike podmorske čolne ter zmanjšalo tudi tonažo drugih bojnih vozil te vrste. To pa žalibog r.e vključuje razpoloženja, da bi šli Anglija in Japonska dalje kot Amerika z ozirom na razoroženje.
To pomenja čisto enostavno, da je pdmorski Čoln eni tip orož-j- na morju, pred katerim imata Japonska in Anglija največji strah. Anglija se namreč preveč dobro spominja, kako so nemški podmorski čolni tekom vojne sko-ro ]M>polnoma odrezali njeno do-
kor si jo že!e senator Borah lir bavo živil-
drugi, da bo namreč postala konferenca treh mornariških sil za omejitev oboroževanja na morju.
Washington, I>. C. 16. novembra. — Konsvesnik Britton iz 11-linoisa. republikanec ter član mornariškega komiteja, v» vloži! včeraj v kongresu resolucijo, ko-je sprejem bi napoti! mornariškega tajnika, da ustavi vse delo ir, vse izdatke za nove bojne lari-.ie ter šest bojnih križark. katere se gradi sedaj v različnih privatnih in državnih ladjedelnicah. Bojne ladje so Colorado, Washington, West Virgin«*. South Dakota. Indiana, Montana, North Carolina. Iowa in Massachussets. Bojne križarke so Lexington, — Constelattion, Saratoga. Hanger. Constitution in United States.-
V resoluciji se glasi nadalje, da bo spričo dejstva, dn se bo mo-
Vsled tega noče Anglija opustiti svojih velikih bojnih ladij, ne da bi dobila kompenzacijo za to, ki naj bi obstojala v odpravlje-nju velikih podmorskih čolnov. Dejstvo, da ni admiral Kato omenil velikih podmorskih čolnov izrecno. nima dosti pomena. Treba se je namreč spomniti, da še vedno obstoja angleške - japonska zveza in da so japonski in angleški mornariški izvedenci dolga leta skupno izdelovali mornariške načrte.
Xi pa lahko vprašanje podmorskih čolnov in tudi r.e to, kar se je reklo o njih vzroku, da so številni ljudje vpraševali, če ne bosta morda Japonska in Anglija zahtevali resnih izprememb v a-meriškem načrtu.
Bilo je šele takrat, ko je pričel govoriti Balfour o zmanjšanju tonaže, ko se je pojavil dvom
rala razoroževalna konferenca pe i fc bo desetletni mornariški praz-cati še s številnimi nadaljnimi stvar ni, potel lo več mesecev, — predno bo mogoče priti do zadovoljivega sporazuma glede razo-roževanja.
Washington, D. C. 16. nov. —
tila centralne mednarodne unije, »Kot se glasi, je predsednik Har-
da bi odobrila anarhijo ter zapostavila postavo in red.
— Mednarodna organizacija — je rekel — ne namerava pustiti položaja v Kansasu s preklicali jem čarterjev. To je le pričetek raše kampanje za postavo in red in mednarodna organizacija bo še nadalje ohranila v svojih rokah vse zadeve okraja 14. dokler se ne bo zopet vstanovilo reda.
Mednarodna organizacija bo tudi ohranila v svojih rokah štirinajsti okraj, dokler se ne iz-baene postave o indnstrijalnem sodišču iz zakonika te države ter fcG prevzela popolno odgovornost
se predočilo porotnikom. Ko pa jc bil danes pozvan, naj vrne štedilnik. ga ni mogel najti.
Landru je pokazal danes precej nestrpnosti radi važnosti, katero posvečujeta časopisje in javnost njegovemu slučaju.
— V Washingtonu se vrši konferenca glede razoroženja, ki jf\ veliko bolj Aažna kot pa slučaj Landruja, — je rekel sodniktt Gilbertu tekom zaslišanja.
Njegov zagovooik je danes rekel, da bo pledirai za svojega klijenta blaznost. Rekel j*., da se bo izjavo Landruja gfedc wash-ingtonske konferenco predložilo sodišču v dokaz, da trpi Landru na megalomaniji.
ding zelo zadovoljen z napredkom. katerega ima dosedaj zaznamovati razoroževalna konferenca. Prav posebno ga veseli — sprejem predlogov državnega ta j nika Ilughesa od strani Anglije in Japonske, čeprav je bil ta sprejem le pogojen. On čuti, da se je storilo velik korak naprej v smeri, katero je imel v mislih, ko je sklical konferenco. Kljub temu pa smatra predsednik za pri merno. da ostane v ozadju ter pomaga ameriški delegaciji le s svojimi nasveti, kadar se mu zdi, da so potrebni in na mestu.
Lakewood, N. J. 16. nov. — Senator Edge je izjavil včrraj ^ečer»na zborovanju narodnih oglaševalcev, da bo po njegovem mnenju ameriški načrt "mornariškega praznina" kot je bil pred ložen razoroževalni konferenci, v slučaju sprejema od strani konference predstavljal zdravilno sredstvo tako za trgovino dežele v kateri je opaziti sedaj veilko mrtvilo, kot za industrijo dežele in da bo nadalje preprečil bodoče možne vojpe. Senator je izjavil nadalje, da ni opaziti v celi zgodo vini nobene primere take nesebičnosti kot je v načrtu ameriškega državnega tajnika. Največje breme, ki teži danes ameriško trgovino in industrijo, so visoki davki in počasno izločevanje oboroževanja na, morju ne more po-
nik ta,r.o popolna stvaritev kot si jo želi Amerika.
V Angleškem glavnem stanu so bila stavljena tozadevna vprašanja delegatom, ki so prostodušno odgovorili, da se Anglija boji ustaviti delo v svojih ladjedelnicah, ker je nezaposlenost v drugih s t rok a i; že itak velika.
T OŠTNI URADNIK RAZOROŽIL BANDIT A.
Phcenix, Aiizona, 16. nov. — Neki maskiran bandit, ki je stopil tekom pretekle noci v poštno karo Santa Fee vlaka, ko je stal na tukajšnji postaji, ter pritisnil revolver na prsa poštnega uradnika, je doživel veliko presenečenje. Poštni uradnik, neki Herman Inderlied iz tukajšnjega mesta, ki je 6 čevljev^ in dve in-ei visok ter tehta 215 funtov, je pretepel, razorožil in izročil policiji bandita.
Dva mornariška vojaka, ki sta stražila pošto nekega Southern Pacific vlaka, par sto čevljev vstran, nista ničesar vedela o napadu, dokler se ni pojavil poštni uradnik s svojim jetnikom.
*
POPRAVEK
Včerajšnjo notico, da je bil rojak Jože Ambrožič izvoljen mirovnim sodnikom, moramo v toliko popraviti, da ni bil izvoljen v Johnstownn, pač pa v Cannons-burgu.

QTjAS NARODA, IT. nw. 1921
"GLAS NAROD AL"
FRANK lAKSIR,
»loveniau daily
Publish«! toy	...
PUBLISHING COMPANY _ (A corporation}
LOUIS MNEDIK.
TrMwrar
PIM« Of
m Cortlandt Mratt,
Um Corporation and Addraaaoa af Above Offlcters: eerough at Manhattan, Nev* York City, N. Y.
"Olaa Naroda* tsfcaj« vsaki San lanrzomil nadalj In praznikov.
Za rtlo lato valja list la Canada
Za pol Ma Za totrt lata
aa AmarUca	Za Nsw York u calo tat«
NJI	za pol tata
ixoeza mcMtnitvo za c«4o lata rua	za pal lata
HBO I74Q •3Ja
LAS N A * O P i (Valcr- 5T IM Paopia) Day	tesdaya aa
•u^arr ptlan raarty (MC
Adactlaawenta on Agraamant.
w w prloWayjo.
ibl kraja narotefkov
da httrajn
OLA« N A n O O A Cortlandt Kraat, BoroufD af Manhattan, Naw York, N. Y.
Ttlophene: Cortlandt 1*7®
VELIKA ZMAGA.
precej daleč stanujejo, se bo tudi skrbelo., da se po sv. masi v base-raentu okrepčajo. Serviralo se bo gorko kavo in clcnpce- pecivo. za :*ar bodo skrbele dobre članice.
V teku 15 let se veliko izpre-lueiii v človeškem življenju. Iz-premenilo se je veliko tudi pri leni društvu, < "e pogledamo nazaj v imenik, je najti le še 6 čla«iic ustanovnie. To sn: Marv Zevnrk, Ivana Kancler. Matilda Zobec, Mary Derčar, Agues Cešark in Kan v Bu-rgar. Kaj se je zgodilo /. ostalimi, bi brla prevelika pripovedka. pa naj to zadostuje.
ti gospodje delodajalci še tako dobri, da nam vzamejo še 20 odstotkov. potem bo pa še pomanjkanje delavcev.
Leta 191M. smo stavkali. Kateri so opravljali delo stavkokaza. se tudi gotovo spominjajo na zlate "•ase. ki so tako hitro minuli. Nam je zdaj že vseeno, ker smo že vajeni. Mi smo hoteli dobro, aLi premalo nas je bilo. To je le malo pojasnilo tistim, ki so se smejali si a v kar jeni. Sedaj tisti smeh mogoče že tudi nje nekoliko vznemirja. Ko bi bili nastopili vsi kot en mož, bi gotovo ne bilo danes
Torej. Slovenci v New Yorku.Itako slaJxi kot je. vsi v slov. cerkev dne 27. nov.! j Drugega posebnega nimam po-
K	j ročat i. kar se tree delavstva. Dru-
go je vse ponavadi. Začeli smo Johnstown, Pa. j zopet prirejati dramatične pred-Ker žf* dolgo časa ni bilo nobe-jstave. V soboto 19. novembra se nejja glasu iz naselbine Moxham-Johnstovvn, »<eni se jaz namenil popisati nekoliko tukajšnje razmere.
Kolesa so se začela nekoliko lii-ircjše sukati, to se pravi, da je več dela kot poprej. Ker so nam plačo skrajšali za 12 odstotkov, je precej več dela. Zares čudno, da'
Peter Zgaga
» . - i . •
Iz Slovenije.
daleč. Tudi naše gorenjske vode Sava, Šora, Kokra in ostale manjše vedno upadajo. Če bo ta suša tako trdovratno trajala še mesec dni, bo treba tudi z ljubljanskim vodovodom pričeti štediti, tako po
• , . , ____- • V zaščito naše železne industrije.
Lianes je v naseindistu zanimiv	J
dopis iz New Yorka. V dopisu Zastopniki železne industrije iz
je pa najbolj zanimiv stavek o C?1Ja in 2 Jesenk' predložili
- „ , • ...	ministru trgovine m industrije dr.
ženski molčečnosti.	i . , ° ,	.
. , .	, . i Learned u ^»pahu spomenico v za-
Kot neko skrivno razodetie se ...	. .	. . . .. r.
?	.	hcito nase zelezne industrije. Za-
cita tam: Ženske, kot pri gospo- ^^ ^ ^ m intervencijo mi. hišah kot pri škropljenju cest.
omjstvu. tako so tur!. pri drn- . Mra Z3 soeialllo polit;ko dr. Ku-' stvu molčeče...	[t;ovca. Naša železna industrija
* • *	(predlaga uvedbo obrambnega u-
število bolnikov v Milwaukee j voznega carinskega tarifa -proti se j.- mahom-! strahovito zvi- j -Inozemski konkurenci, šalo.	i
bo igrala veseloigra ** Idealna tašča" v enem dejanju. Ta igra je jako zanimiva. Vprizorjen bo tu-• li en jako smešen prizor 4 * Kmet in fotograf" Zabave in smeha nam ne bo manjkalo, kakor vselej. IVm potom vabim vse rojaka iti rojakinj«', da se vdeležite te predstave. Xa svidenje v soboto V>.
so bile ravno delavske plače kri-j novembra na Moxham! ve, da ni bilo dela Mogoče Kodo
Anton Dimi«-
Beograd pred polstoletjem.
rale oddati .srbski me»4ni iprefek-t uri.
fe abnormalne razmere so pri-do velikega konflikta v ju-
I'nvsod prevladuje praznično razpoloženje. Napočila ji* doba miru. splošnega sporazuma, doba splošne razorožitve.
Združenim državam .je bilo treba le predlagati, naj se skrči mornarica, naj se v priliodujih desetih letih ne zaradi nobene bojne ladje več — iti Japonci in Angleži zaploskali, da je bilo veselje.
Kar je vsakdo smatral za nekaj nemogoč nega je |»ostalo mahoma dejstvo.
In naš državni tajnik Evans Hughes je veliki zmagovalce. . .
< V pa človek natančno premisli, je vse to čisto navaden humbug.
Vlada Združenih držav bi ur stavila takega predloga. če bi ne bila prepričana, da ji liosta pritrdila Japonska in Velika Britanija. To je jasno in tega ni mogoč«« ovreči.
Kdor hoče pa kaj Več vedeti, lallko tudi več izve. j neba razširiti na onsegu.
Henry Wales, pariški korešpondent "Chicago Tri-1	in Ujubljana sta
Ituiie". ki se mudi kot atašej francoske delegacije v Washington!!, je v svojem listu pred kratkim povedal.
da so bili francoski in japonski razorožit veni predlogi j>(> zadnjem štetju le še 3.3 odstot-'v.
:e veliko boli radikalni kot je ameriški predlog in daii-a Nemcev. Toda kakor imela " * " 1	• na.sit
, ,	.	ill',--	I • 11- - ij, i	no razburjenj
ravno vsledtcga niso zagledali luei sveta.	ijublqaaia se pred dobro pob.vieo v.
— Ameriški načrt. — je rečeno v tem poroči hi —/Mletja i*>vsem i^mško liee s sa-,	-	, ' i — ,	•	-...	moneinškimi napisi, nemškim ob-
le za \ eliko Bntanno se boljši kot pa ,ie načrt, katere- . . . h . .
• , , , , v. . , • , -r^	ce valu lin jezikom m se leta 186R.	• , , , .. ,.v ,
ga je izdelal angleški admiral Beattv.	Llo 41 iH^otkov	(ali 1 lus]o <]o ^ra«iih pot,W,mh b<u
Anglija ne mere več tlolgo časa konkurirati z bo- nemškutarskim i prebivalstvom. '^^ -. 11 o Ameriko. Morala je dobiti nek izhod, da omeji to Itako je bil Beograd <> isti dobi še
Beograd in Ljubljnna imatii v»*č potez skupnih. Kakor Ljubljana, je Beograd Š4« nedograjeno mesto, k jf*r je v <redini povsod še obilo prostora za nunlerne stavbe. Tudi v najživahnejših ulicah se še ti-š«'ijo poleg vitkih zgrad male pritlične ali kve-'jemu tiiionad-stropne koč ice, ki pač ne sodijo v presto!ieo. V obeli primerah ^e
mesto lahko p^mmoži še za mnogo aretirala ubijalce.
Pet lekarn Je namreč dobilo
dovoljenje za prodajo piva.
4 • * '
('e j«* slučajno v vaši naselbini kak človek, kateremu ne poznati- niti preteklosti, niti sedanjosti. «ra postavite za kandidata.
Izvedeli boste vse. Se celo za grehe njegovega starega očeta.
O tihotapski aferi na Rakeku
poročajo sedaj sledeče: Milan Ma-tjašič, ki je zapleten v afero z na-poleondori. ni polu-ijski ktMuisar, !:akor s«^ ga je v listifi označevalo, marveč je navadni začasni policijski pisar, ki je prišel na Rakek j šele pred poldrugim mesecem, j Takisto tudi ni res, da bi bile zlo-jčinu prišle na sleti kake tuje oblasti, marveč .j" res. da je stvar izsledil obmejni koniisarijat na
Poročil se je
na Brezjah Josip l!e. absolvirani jurist in uradnik davčnega okrajnega («blastva v "Kočevju, z gdč. Ivanko Kajferevn iz obče ajiošto-vane r.xlbiue veletrgovea g. Kaj-leža v Kočevju.
1 'mrl n ik. trtrove«
Smrtna kosa.
,'e Ivan (iregorui. p«>scst-in gostiljiičar v
v"nanjih goricah pri Ljubljani v visoki s,rari>sti 70 let.
Umrli so v Ljubljani:
Ivan Molk. zasebnik. 7ti let. Mihael Zidan, čevljar in posest-
d»*-:ett isfH«e\
ljluli, ne da bi
bilo
vedle
ni ju leta 1862 Vsled neznartnega jx»voda so se sprli pri .nekem vod-j njaku tmšlri vojaki in <rbski fan-ije, ki s«» j »riši i jmi vodo. Turki soj ^ v prepiru ubili srbskega mladeni-j sest-•'■a. Sibska policija j»* prihilela in T«»«la z dru-yvj
Nek, rojak me vprašuje, poeem. RaMu ki ^ je hila "krivda	«»
se spozna, če ^ desetdolarski!0RUin,jencev dognana. zadevo ta-j	Ahijzij Aleš. posestnik, 24 let.
bankovec pristen al. ponarejen, j koj- 17rnči] policijskemu ravna-J	'h»ipina K!emenčW\ žena višje-
To je kaj lahko j>oznati. Sež- jtel.is.rvu v Ljubljani. odno<aio so-'	sodnega ofieiala, 50 let.
•j;jte bankovec. Pepel mora biti^jšču. Končno je treba še ugoto-	-barija Kt^.elj. nadučitelj.^va
»"•isto bel ter ne sni- tehtati več; viri. da od druirth uradnikov na	77 let.
k«»t dva miligrama. ' e podrgne-\ Rakeku ni nihče prizadet v tej	Marija Piiš. občinska uboga. 7S te s tem ]>epelom i»i> belem pn-I aferi. Kar se tiče^ vt»dje bančn«* (-
pirju. s«' n«* sme nič poznati. j podružnice na Rakeku, njegova J	I^naeij Mlinar, vojni invalid.
Tak bankovec jc pristen in ga - krivda š»> ni ugotovljena. Obre- ~	'
h h ko brez skrbi izmenjate. I men juje t>a. samo natakar, ki je,	-hirija Žagar, posest nikova že-* 4 • | nI v zvezi z Matja.ši«'eni, toda na-!lia* :>,M
Danes čitam v starokrajskili!takarjeva izpov.il ni taka, da bij	^^ -^rma, oskrbnik, 56 let.
listih, da s«, nekje n;. Belokranj- [^ /l absolutno zaupatiJ	^I^pov^. rudarje žena. 28
'Dejstvo je namreč, da pri hišni
skem blagoslovili zvonove. In vj"^1/"	-P"
...	, ,	,, pr«nskavi v banki niso našli baje
poroi-ilu se nekako ponosno lile-	. .	.	;
, , -v	, -,	tamkaj izmenjanih cekinov, kar!
ste besede- Žrtev >e bilo samo,-. . , .	.
ru kazalo na to. da je neresnu-na ■
V Indiji bilo ustreljenih s«»-
lična
tudi slede narodnosti jirebival-vtva. Prvi povsem srbsko, druga ."-!«,veških /\ povsem slovensko mesto, saj ima
strani ,j<- prihitela turška «V.,a are-j	° usta.šev.
""	"	Indiji se bliža na angleški kri
p-aneem na pomo*-, nakar se azvil mini '»b^nia stražama na

trditev natakarja, da je zlato za-1 menjal v bančni podružniei. Si-' eer tinii <lragače še ni afera d<>-v.-»'la |X>jasn.jena
t
et.
Stanisiav Rejc, rejeiiec. 1«» b-t.
Milan Ilabjan. rejei»«*c. 7 m^<«-•ev.
Anton Štrukelj. posest ni ko v m. 4 leta
Izidor Wider, siu tovamtškeea b'l.ivea. S mesecev.
SJanU't Zori«", invalidov ^in. 1
r-t žarki v. aleški princ
jut boj.
ki •v.
je zahteval ve.
je raznese I glas o tem kr-i la.stalo straš-J We je zgrabilo] za orožje, v turških kot srbskih delili mesta, ki so se bili v zadnjih d veli desetletjih močno povečali.
Kneeinja Windischoratzova oško-,
dovana za 168,400 K.	| ''v,,tko Žul.jan, narednikov sin,
'poldrugo leto. 1 Titiana Stanislava Sb
v katerih so se naskakovab
mošeje. stražuiee. To se je
Dobro so 'iiu začeli streljati na'
cast-	■ Pri knezu dr. Hugonu Win
* * *	dischgratzu na Planini štev. 1 je1
Nekoč smo razpravljali o skriv- bila kot komomiea kneginje Loti liostni stvari — o morju. Kakšna ' Windiseligriitzove zaposlena b-ta
!889. v Opavi rojena Ana Zim-
i
nermann, katera je bila 29. sef»t.'
je ta silno voda, zakaj ne nara-! ste. ko se vendar vs? reke izte- (
kajo v njo? To nam ni šlo v gla- |<"lpu**na iz	službe in je odpolo-
vo. Velika uiranka je bila pa re-kvaln nato v	Se<Iaj je
zgodilo dne l.">. junija 1862. Xa-
\;ila. da dobi Ameriko v tem oziru na svojo stran.
.Vngliji je že začela pojemati sapa. Neprestano ob-roževanje bi jo pahnilo v prepad.
Hugliesov iiretliog je vsledtega njena velika zmaga.
I'a tiali Jajionska bo imela od tega dobiček. Kolikor se
vatija temelj it ejši, kot ]ia ameriški.
.Japonska zahteva, naj se odstrani vse mornariške bazi* s Pacifika, naj Tihega oceana. In neazijatske bojne hidije
Mi smo ]>ripravljeni na vse žrtve, — je rekel i111 jeva ali pa v skoplju. Na uli- . admiral Kato nekemu častnikarskemu poročevalcu —Sfah ^ govori!« turški in le po- j« ™iv,p0v,nwrjl lfM
, -	- ,	,	t . 1 . . . . . ,kvar eno srbski, no proda jalnah,!1Je nezavarovanega mesta
vse lioeemo žrtvovati, samo da se Evropejci 111 Amen-' . . .. .	1 J 1 1 -
Karol pravi, da bo znova za-
Knegniia ugotovila. <la ji je Zim-niermannova poneverila dragoee-;:io<ti in obleke v vre«lnosti 1US ti-s«jč kron. Predno je ZLmmerman-|nova odpotovala, j«' ukradla kne-
sena. ko je rekel najpametnejši med nami: Ribe jo popijejo
blazno obroževanie ter si je že dve leti resno prizade- pretežno orijentalsko mes^o s po-	"'j'( ,VV ^"»'V^ ' • !
'	1	- . -i •	i • i .	i • i"^sie«! no (lomi! Mv»| i>remfN- lil so
vtH im turškim prebivali&voni. ki	..	r. .	. u-
, . . ,t , oblegali turško policijsko ikk!(mi-; Kh1' je napravijalo vtis mesta iz MaJe - , ^	1 ... 1 1 i , , , . . A i • ^ ♦ ,, ;......
VzJ. ■	je, v katero so spravili ubijalce.I ""dal Avstro-Ogrski. O tem je;glllM še druge dragocenosti v
Ob času srbskega vstauka 1804 ]><>1-° so Tllaai' konzuli zaman | ha je trdno prepričan.	j vrednosti :i7.000 K. 1 tiso čl irski
do 1815 se je nahajalo v Beo^ra-'!rU(ii1i <la	( H<lon niožiček. ta Kari.	jin 1 bankovec; za 1U00 mark, kar
du sploh skoro 'izključno turškoiStn,"kj'	turkofil-j Reva je bil neumen rojen. Ni-j je kneginja še pred njenim odho-
11 x j- ~ >,,,. 'p,,,-j.^ i,»u ,»™u konzulu se je posrečilo, <lo- česar	se ni naučil, pa še to po-j lom zapazila in j«- Zimmernianno-
lc izvedelo, SO tlldl llieill liacrtl glede razoroze- • prebivaLst\o. Jurske hi-se, znacil- .. ; • i , ,	1 ' - I 1 • .
'no ozke. Vijugaste turške ulice s ^ l]J™nje, po katerem se tur- zabil.	I>nsila, da ji je te rcei vrnila.
sl:e čete umaknejo v trdnjavo,]	* * * »Druge stvari v vrednosti 16S.4imj.
Del i;ll:l < s.ebi>i
turškim čaršijskiin življenjem,
eva. nai se odstrani vse mornariške! . ^ ..... .	' p-roti garancijam za varnost tur-1 t i-	- -i	-'kron na ie
J	.	v. (nešteto džamij in minaretov (v , .. .. . .	uii- jz Cadiza se je vrnilo včeraj"1 t'1' n
ia.l se poruši vse trnjave na otočju xvn Poletju baie do JOG!), Skegra Zlvljen'ia m imetJa-	! triinosemdeset mladih Amerikan-1
s Tihega oceana naj izginejo tudi vse».kratka isto, kar vidimo še danes1 r>i0.Ia?°;1,a i'*	"HI* med; cev Meseca septembra so stopili;	Pozž
ladije.	'	v gotovi meri v starem delu
pripravljeni na vse žrtve, — je rekel tjeva ali pa v Skopiju. Na ek.cn m r-ast ni karskemu poročevalcu	^ je govorilo turški in h
lOKar. re-jenka. 2."> ur
Stanislava Košeninskv delav-••eva ln'*>. },i«»secev.
Roparski umer v gozdu.
.Miha Dolganoč je nevaren tat in razbojnik. Delo mu smrdi, klati se najraje okrog in i/, zasede nabada ljudi. Miha Dolganoč j«* bil vojak, na friMiti j«- naučit ~=izbojništva. StJtr -JS bit, sivih < .*i. oborožen ^ samokresom ropa. V iT z<lu star«»slavII"ga Žičk.-jfa samostana je 12. oktobra fKmoei umoril in on pal srozdarja I^ovro Sevei-ja. 1'ohral mu j.- vso imovino. iJno je izvršil na grozen način.
Posledice sobotne mezde.
Iz Rajhenburga porfvajo: V so-
v gotovi meri v starem delu Sa- ^»valstvo, ko začne nenadoma
|dne 17. junija zjutraj ob devetih!
,]a ve strasuo
špansko legijo tujcev, da i bore za narodno čas1 Španske
Požar v Železnikih.
se ' o-ret i j- pričelo v drvarnici : ]>oxestnice Marije Špiček v Želez-
1 bot
boniuardLrii-.	. ... . . ... , m.vih .st. 47. Ogeiij. ki ie izbruh-
, I za profit španskih velekapitali- 1 -, , brez ' __ . _	..*	i ml
' stov v Maroku. Sprva so jim po-
«»f> s, zvečer, je pjesk"čil z dr-
kauei ne ImkIo vmešavali v naše razmere.
S tem se je dotaknil zviti Japonec ranljive točke cele vvashingtonske konference — kitajskega vprašanja.
Kljub vsemu, kar se je dosedaj pisalo o washing-tonski konferenci, kljub vsem i*azpiavam in razpravljanjem. je < ela star varno zavita v mistično temo. Skrivnost je pa ta, da gre v tem slučaju edinole za neko trgovsko zadevo.
Ako odstranimo vso eifrarijo. v^e lepe besede, naši-mljenje, vidimo resnieo.
Pravi se ji Kitajska. Vprašanje Kitajske je vse prevladujoče.
(iospoda v Wasliingtonu se hoče spoi-azumeti, kako bi bilo mogoče to mogočno deželo razkosati ter jo pogoltniti. ne da bi pri tem pokali topovi.
Rešite to nalogo, pa bo konec razoroževalne konference v Wasliingtonu.
na i več »-rški _ trgovski iezik je I vsakršnega vuanjega povoda. lli-.r>l".v ' t""",'"1 "f4*" "" J '""Ivartiice na streho špičkove hiše.
bil Po evropski in V'-ski Turči ji - - "^ile, padale so žrtve.] nujah sestdeset centov na dan. Ker je ,,ilo v JMHfcitr(jftju v,liU(> novogrški - -elo v cerkvi in šoU ! >	zavetja; ženske in (Amenkanci pa niso bdi s tem za-: na in slame jp v krutk<.!u ceJa hi.
več -rški nego srbski. Način živ-!°,rocI Savo v Zomnn, a moški j do vol jm. Morija m poz;? se mo-;;a Zg(>reia. l><ržarna hramba iz Že-ljenja. običaji, vse javno dejanje |so hiteli f»'ož.ie. Pet ur je tra-jiata izplačati — so reRIi španski .leznikov je pridno gasila in se je
in nehanje je bil tipičen orijent. -5al° tisjli«obstreljevanje iz vladi ter hoteli izsiliti od nje po (posrečilo preprečiti, da se požar Le v malih pred mestih, zlasti v trihijavskih topov; Srbi so m- pri-1 tri dolarje na dan. Ker jim Span-jni razširO. Marija Spiček ima 80 ravnini ob Savi so biv»ii Srbi. vse PravUah na naskok na trdnjavo, ska ni hotela toliko plačati, se j tisoč kron škode, zavarovana je
gorenje me«to in donavska stran
Tedaj je intervencija avstrijske-
je bilo povsem turško.	konzula dosegla premirje.
Ko je moral leta 1830. sultan Sedaj s«, se zganile velele ter slovesno priznati avtonomijo Sr- tl'^gl«*, da je Turčija dovolila iz-
navdušeni junaki vračajo domov.jpa bila le za 1-100 kron. Prav imajo ti plemeniti mladeniči. da s«* vračajo. Posebno sedaj. ko se odpira serija stavko-1 r*ri tvrdki lialkan v Ljubljani,
Preprečena velika nesreča.
oktobra po izplačilu mezde je rudar Urili ranil nastav-Ijenea Špiecrja. — Kukovičev iaut iz I t—.kovca pa je v Semičevi gostilni na ('e>-ti irrozil, da bo /a\-klal prvega gosta, ki pride v gostilno. Svojo grožnjo je tudi izvršil. Žrtev je postal delavec Vičič. >:i s: je nakupil razno blago Ln s*» poceni ustavil v gostilni, da se odpočije. Kukovičev fant ga je brez poviHia napadel in ga dvakrat sunil z nožem. — Oblasti na-mera vajo radi tega v Rajheubur-j^u v Senovem in Armešku ob j plačilnih dnevih za 72 ur zapreti vse go^iln«'.
Dopisi
bije in morali vsi Turki zapu- praznjenje mesta in.se umaknila j kokazor. Ktiti osvobojeno deželo,, no gla- ,ia gind. Pa I udi za tega jej	» ^ •
som mirovnih določb ostala le knez Mihael leta 1SG7. dosegel, daj prvi zakotl je p,)naVadi vsled glavna utrjena mesta, med temi ga je sultan prepustd »v ču-; Ijubeznit dru^ Vsled denarja, tre-lieograd; tu so <*stale tui-ške gar- vanje . leda j je izginila tudi nizije in tui^ko civilno prebival- iurška garnizija iz Beograda, stvo. Toda ix) rt a. dvolična in zvi-	turško prebivalstvo se je
ia, kakor je bila vedno, je izjavi- izselilo; turške mestne dele so po (
da smatra za trdnjavo ne le drli ter na njih prostoru zgradili: 1:<-r
New York, N. Y.
V New Yorku je veliko število društev, približno IS. To so dekliška materino, glasbeno. fH'Vsko.
podporna in Ae več drugrh. V-sa
se živahno gibljejo in se odliku- prepotrebno društvo sv. Ane je jejo po svojem delovanju. Vendar /e pomagalo veliko članicam v je pa eno. od katerega se prav ole-zni. križih in težavah in tudi
štrazvijalo vedno in vedno. Veliko članic se je preselilo v stari kraj in v različna mesta Združenih držav, malo število tudi unirlo ui veliko novih pristopilo. Žensko
tji vsled navade, i Možki in ženska

pravo trdnjavo ali grad v IJeo- l{OVt* stavbe. Od vseh gara iz i j jeis;irn{l s seboj počela.
malo čuje, MtslH bi skoraj človek, da 7.9 spi nekje v grobu, ali pa tla ga je jes*»nska slana pomorila, ali vendar se je to društvo v zdramilo in gleda nazaj na celih 15 let svojega obstanka. To je Slovensko žensko podporno društvo sv. Ane št. 105 KSKJ. Ženske kot pri gospodinjstvu, tako »o tudi pri društvu molčeče in neutrudne delavke. Dne 27. ncvemlbra 1906 so se bile zbrale na prvo redno mesečno sejo. Od tega časa se je drn-'
se je vedno odzvalo vsaki drugi prušaji. kolikor je bilo -mogoče in po moči društvene blagajne.
Društvo šteje 68 dabrostoječ«ih članic. Vzlic slabemu vremenu so, Hvala IVogu. zdrave vse in zato so tudi sklenile, da se pokažejo na dan 151etnice in pridejo k slovesni sv. masi 27. novembra, katera »e bo brala na ča*>t tega društva ob 9. uri v slovenski cerkvi sv.
gradu (to je med Kalemegdanoin <>stala le ena sama še...
ler otočjem Save in Donave), --- ■ ■
marveč tudi gorenje mesto, ki je__ADVEETISEMENTS.
bilo obdano le s starim nasipom in razpadajočimi utrdbami vse-
POZOR, SLOVENCI!
kakor komaj še senca "trdnja- , Proda takoi ^ priprava v
ve". Zaradi takega tolmačenja so kamiM za 15	V<ie v "^jh^lj-
se vneli spori s Srbijo, la je zalite-	sta,ni- Kdor knP- lahko os,ta"
vala evakuacijo (izpraznitev) me- ,,e	ker je dela za osem
sta	oseb in v kratkem času tutli za
To različno naziranje je bilo	Gozd Je za deIati' zraven vzrok nenavadnemu upravnemu Btate R D- in blizu ni est a. Vzrok
jMiložaju r mestu. Obe oblasti sta	P«>dajc je, ker nimam gospodi-
ljuboTumno gledali na to, da va-	Le resni kupec naj se oglasi,
r ujet a svojo avtoriteto. Poleg srb-	najboljše pa je, da osebno. — An-
skega policijskega urada le nekaj	!on -™arčič, P. O. Box 22, Kel-
korak >v proč se je nahajal turški,	lettville. Pa. (16-17 -11)
poleg turških straž na mestiuh	~ " ""
vratih so »tali srbski -Žandarji.	ŽENITNA PONUDBA.
Turške- patrulje so korakale po-	Jugoslovan k a, ki hoče moža in
noči po mestn hi mimgokrat brez je pri volji živeti v Floridi ter potrebe aretirale človeka, ka se ni biti i»oštena, naj piše in pošlje sli-f'irila in Metoda na-62 St. Mark's'mogel primerno legitimirati, dasi ko na: P. O. Box 127, Brooks-Place. Ker pa nekatere članice so ga »veda prihodnji dan mo- ville. l«Ta.
Možki. ki no zna pridobiti ženska zase s poljubom je tudi z
udarcem ne bo pridobil.
# • •
Cirilica je nekaj krasnega. Ah veste, kako s.' piše v cirilici Sarajevo ?
(.'isto priprosto: Capajebo.
O ti presneta eapa ti! * * *
Amerika je suha. prijatelj — j" nekdo pisal znancu v stari kraj. Popolnoma suha. In naša grla so suha in naši jeziki. Kma-lc bo napočil čas, ko bomo morali štempse s pinami pripenjali na pisma ...
sta
L . i M <davni pretlor, ki spaja kuhal:, dva kleparja katran.' ;i,liril	.......i
rudnik
Ker sta nalila v kotel preveč ka-: ^^ " dni V ^ ^
trana. je začel kipeti terse je zlil j Komanda pograniške orožniške v ogenj, vsled eesar se je ves ka-	čgte
tran vnel. Plamen je švigal v,-č j, biIa ustanovljena v Celju. Čete metrov visoko Le hladnokrvnost, (^tojiljo iz ^^	ki jim
inženirja Hugona Breme, gre za- poveljuje naš podoolkovnik
se poro<«ita, hvala, da se je ogenj takoj poga-ze ne vesta več. kaj naj bi Nesr^a bi bila lahko p,stala' Novillar Ivar Mračič ^^
Katastrofalna, ker se je katran
ROJAKI. NA&OOAJTK SB M "GLAS NABODA" NAJ« VEČJI SU)TCK8XZ; DNSV-Mi-Vm DltATAffi
. . , ,	, . ,	| Ljubljanskemu <4 Jutru" poro-
Ie rnetniV 0(1 skladišča, t*.aju. Dunajska policija je areti-v katerem je več vagonov petro- ,,lly jn^slovanskega novinarja leja. bencina m drugega olja. 'ivana Mračiča, ki je bil zapleten
- t	,v Oagliardijevo zaroto. Mračič,
Žalostna posledica prepira. [i:; j,. „jepr	najaktivnejših
Delavca Jakob Pintar in Ferdi. jugoslovat-skih komunistov na nami Liehtenegger sta se prunx-i Dunaju in organizator znanih ko-na Savi sprla. 3Ietl prepirom je iminističnih komplotov na medi-Pintar ustrelil na Ijic-htenesRerja/cinaki fakulteti v Gradcu (on je ga zadel v stegno in težko ranil.'organizira! kurirsko službo med
•dunajsko in beograjsko komuni-Potoki in studenci se suše. stično cenlralo), je aretiran zara-Letošnje poletje in jesen vlada di svoje zveze z Moskvo. O priliki kvarna in čutna si_ša vsepovsod, hišne preiskave v njegovem gra-Poslediea temu je: slaba letina na škem stanovanju se je našlo iimo-polju in pomanjkanje krme. Po-'go dokumentov in spisov, ki ga toki in studenci vedno sahnejo. kompromitirajo ne samo kot ne-Kraji kakor naša Suha Kraj*ma,'varnega zarotn.ika proti .Tugosla-naš notranjski Kras in gorske va-'viji, marveč tudi proti današnje->i v naši pokrajini nimajo niti mu režimu v Avstriji. Našel se je pitne vode niti vode za napajanje pri njem tudi" seznamek boljševi-iivine. Vodnjaki so prazni in tu škili agentov, ki so bili določeni kot tam si morajo ljudje dovažati za izvršilne organe komunističnih potrebno vodo v .vnlih po več ur sovjetov v Jugoslaviji,
Ot3W NATtOBX 17. KOV. 1921
ilMI JUHI
IIIILIIIE JEDHOTE
VSTANOVLJENA LETA 1898.
GLAVNI URAD ELT MINN.
INKORPORIRANA LETA 1900.
Glavni
PredjMdnlk: RtDOLT P££DaN, 833 EL 185th St. C&ereten*, C. Podpredsednik: LODU BAUlNT. 9ar 1M. Pearl Ave^ Lorain. O. Tajnik: JOSEPH Pi^HLKfi, Fly, Mina. Blagajnik: GEO. L BVOft^O,	Mimo.
Blagajnik »wd.pi-*—«* nuuili: JOHN MOVEHN, B24 PL 2nd Ava, W. Dolotm Mta,
TrtwrH a4ravnft{
Dr. JCS. V. G&ABSK, 848 EL Otuo St. N.S., nttibvgh, Pa.
MOHOR MLADIČ, 2608 So. La»ndala A**., flihap, HL FAANK S K RAB EC, 4821 WaBhlngtoa St. Desw, O**.
Pwitod iA^f ^
IttOXARD 8LASODNIK. Box 480. Ely. Mina GREGOR J. PO RENT A. Bos 170, Blaflk Dlnnw«, WiA FRANK ZOBICH. «217 St. Clair Ave, Cleralaati, O.
ZdraievalaA odt>cr:
VALENTIN P IRC, 619 Metoiow Are.. Rockdale, JoUet, IU. PAI'UN« ERMENC, 63» - 8rd Street, La Salte. ML JOSIP .STERLE. 404 E. lfem Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 700 Market Street, Waukegaa, I1L - Jedaotino mailno glasUo: **Glaa Naroda". *■
Xm> stvari, tikajo«* se uradnik zadev kakor tudi Jeoaro* poffllja-tvo naj m* poAilJtjo na javnega tajnika. Vse prl^stfbe naj ae pufiilja na predsednika porotnega odbora. Pru&nje za sprejem noria članor in bolniška spričevala naj se pofiilja n« vrhovnega zdravnika.
Jugualovunaka KatoUAka Jedniita ae priporoča vsem J ugoeiovanona za obilen nrlatop. Kdor teli postati flao U organizacije, naj ae sglaal tajniku blJUteesa druKva J. S. K. J. Za ustanovitev novlk druitev ss r« obrnit« us (L tajnika. Novo društvo se lakko v stanovi s 8 člani ali Wsslraad
Stari časi se vračajo v Evropi.
POTNIK, KI POTUJE PO EVROPI, SE VPRA&UJE KAJ JE PO STALO IZ PROROKOVANJ UČENJAKOV, KI SO GOVORILI O IZPREMENJENI' EVROPI. KO VIDI, DA JE VSE PRI STAREM IN DA DOBI ZA AMERIŠKI DOLAR ŠE VEDNO POLNO VREDNOST V BLAGU.
Poroča Karl Kitchen.
Tekom štirih let svetovne voj- Prva stvar, na katero postane ne je bila običajna stvar slišati, člove pozoren, če hoč? oditi v ino-ljudi govoriti, da bo radi velike j zemstvo. brez ozira na potrebni katastrofe, k* je prišla nad svet.; denar, je potreba preskrbeti si civilizaveijs potisnjena nazaj za potne listine ter dokaze, da je celih petdeset let. Številni, poseb-1 človek v resniei plačal svoj do-no oni z dolgimi belimi bradami, t hodninski davek. Potni list je še so napo»edovali, da bo poteklo j vedno potreben, a večina prej-
najmanj petdeset lt-1, predno se bc mogla E\ropa cdpomoči od uničujočih učinkov vojne. Par
šnifc nadlog v zveri z vizeji. je bila odpravljena in tudi ni več I treba dovoljenja za edpotovanje,
potnih listov olajšane ter je mogoče dobiti blanket a izeje za eno leto, na temelju katerih pride lahko človek v dežele ali odhaja i' njih tako pogosto kot se mu
Iz Rock Springsa smo dobili poročilo, da Maksa Kerzi.šnika ni več.
Smrti, ki je zadela njega, zre precejšen odstotek Slovencev v tej deželi vsak dan v oči. V jami ga je pobilo.
Te besede pomenijo Golgato našega izseljenca. Jama, iz katere je spravljal za druge bogastvo, je postaIm njegov grob. Kot tisočeri drugi v tej deželi se je tudi ou odpravil na križev pot. Žal, da je prehirto
dospel do Kalvarije.	__
Slovenija je izgubila žnjim dobrega sina, Amerika dobrega državljana — njegova izguba je pa tudi britko prizadela Jugoslovansko Katoliško Jednote, katere navdušen član, dober delavec in vesten odbornik je bil dolgo vrsto let.	___
Dobremu človeku je težko dobiti boljšega namestnika. Ponavadi se mu niti enakega ne dobi.
Najboljše moči se poslavljajo iz naše srede. Ali bo potomstvo dovolj močno, da se bo zavedlo silne in odgovorne naloge, ki si jo je stavila naša Jugoslovanska Katoliška Jednota ?
Ta žalostna misel naj bo vsem v bodrilo. _
Pozdravljen sobrat! Solza, povzročena vsled tvoje nagle ločitve v očeh vsakega, ki je poznal tebe in tvoje delovanje, naj ti bo dokaz, da smo te ljubili in da nam bo to težko izgubo le težko preboleti.
Uredništvo.
verskih voditeljev pa je celo za- j katero je bilo preje mogoče do-gotovilo, da bo sledilo katastrofi biti le na temelju i/kazila urada veliko versko oživi jen je.	! za notranjo earino. V Angliji in
Potekla so tri leti izza časa, ko Franciji so bile formalnosti glede je bilo sklenjeno premirje. Sedaj se že lahko vprašamo, če so imeli ti proroki prav. Kakšna so dejstva? Kaj nem razkrije obisk v' Evropi, posebno s stališča ameriškega turista ? Sklepi teoretikov} ljubi. Nič več ni treba prijaviti predstavljajo eno stvar. — oseb-i se policijskim oblastim dežel in no izkušnje pn drugo.	potem ko je dobil človek svoj
V naslednj« m hočemo navesti i potni list in vizeje zastopnikov par osebnih i/.kušerij pisca, Ki je , dežel, katere hoče obiskati, ni-poznal evropske razmere ne le ma nikakih n "daljnih sitnosti. V pred vojno, temveč tudi med voj-1 Ježelah, kjer je treba kolekovati no ter izza sklenitve miru.	1 p~tni list. opravije ta posel ho-
Prvi in največji utis, katerega j tefcki uslužbenci, kajti nikjer ni dobi ameriški potnih v Evropi, treba osebno zglzsiti se. Tiran-je .da so se skoro vsa napovedo- j «tvo potnih listov se je izpremeni-vanja tekom vojne izkazala kot! lo v majhen graft ter je treba le lažnjiva in n-resnična. Če pusti- [ pečati, s čemur je stvar oprav-
taile. likerje in vino in sicer za isti denar, katerega mora plačati v New Yorku za obed brez teh dobrot. Pijača je naravnost sramotno počen«, če s«1 vzame upo-štev butlegarske eene. katere se
zahteva v Ne\r Torku za pijačo neizmerno slabejše kakovosti. —• Pijača je dejanski velika pri\laP-ra sila, ki žene marsikaterega preko morja :n za mask i pričnejo pokati kmalu pote.n, ko je prišel človek mimo kipa Svobode. Medvojne omejitve glede kupovanja opojnih pijač v Angliji so bile odpravljene ir. vodilna francoska kopališča ne poznajo nikakih o-mejitev v tem oziru. Glede pijače je Evropa na predvojni podlagi. z izjemo dejstva, da j*- žganje v Angliji precej razredčeno.
Nota Valike antante Mali antanti.
Jugoslovanski odgovor. Vpoklic treh novih letnikov.
mo Rusijo na strani, je ni niti ene stvari, ki bi kazala, da je bila civilizacija v Evropi potisnjena nazaj za deset, pet ali celo lo za dve leti radi vojne. Kar pa se ti-t€ prorokovasj, da bo tix,ba celih petdeset let, predno si bodo evropske dežel" opomogle od uničujočih učinkov vojne, pa je ni stvari na svetu, Ic\ bi bila bolj
ljena. Čeprav ne bodo potni listi šf dolgo časa odpravljeni, ne po-
*'Jutro" z dne 29. oktobra poroča: Na seji minerskega sveta v Belpradu, se je v glavnem razpeljalo o zunanjepolitični situaciji. Med sejo so prišli zastopnici Anglije. Francije in Italije na jugoslovanskem dvoru in pr»*:lali zastopniku ministrskega predsednika. Trifkoviču noto velike antante, kateri je bit pri'.oien tudi prepis note. ki jo je i?.n.eila velika antanta madžarski vladi v Budimpešti. V tej noti na madžarsko vlado izraža velika antanta svoje zadovoljstvo, da je madžarska vlada preprečila poskus restavracije Tlabsburgoveev na Madžarskem ter zahteva, da se izroči Kari llab-sourg antanti. ki ga bo internirala na mestu, ki se bo še določilo. Od nas pa zahteva antanta, ravnotako kakor od Češkoslovaške, da ne podvzamemo nohtnih korakov proti Madžarski, ker je madžarska vlada na zahtevo velike antante storila sama vse. kar je potrebno. Naša vlada ni mogla odobriti tega stališča velike antante ter je sklenila, da sporazumno z Češkoslovaško m Romunijo preda v* liki antanti noto, v kateri se zahteva popolno likvidacijo hab-Voznina na železnicah, avtomo- sbarškega vprašanja na Madžarskem, kakor tudi popolno razorožitev na Madžarskeir in odškodnino :.a naše vojaške ukrepe. V isti neti izjavlja mala antanta. da odklanja v nasprotnem slučaju odgovornost za bodočnost, če bi bila prisiljena k nadaljnemu ^»stopanju. Še predno je bila predana rota velike antante. ie vlada ukle-nila, da se pokličejo n aorožno vajo isti letniki druge in tretje ar-mije, kakor so bili preje pozvani iz 1. in 4. arinije. Vpoklic novih rekrutov pa je odložen za pozneje.
Vlada je obvestila kralja Aleksandra in ministrskega predsednika Pašiča o dogodkih, ki so se zadnje dni odigrali in n:i osnovi tega poročila prosila za direktivo o izročitvi projektiranega ultimata Madžarski.
Uradno se poroča da napovedana nota Male antante ni bila izročena. Splošno prevladuje mnenje, da je to preprečila Italija, ki
bilih, vstopnine za gledališče in sploh vse, kar pride vpoštev. ee izdaja ameriški tur:st svoj denar, je veliko cenejše, sorazmerno govorjeno, kot pa v Ameriki. Posebno vožnja ^ taksijem je presenetljivo poceni. Bivanje v Londonu ali Parizu v sedanjem času bo y>repričalo vsakega Newyorčana, da je njegovo rodno mesto najdražje mesto na svetu. Nikjer niso hoteli, restavracije, taksiji in druge stvari tako drage kot v New Yorku. Treba pa je pomi-
in tudi sicer noče
je interesirana na izvedbi beneškega sporazuma
sliti. da sta London in Pariz naj-	Evrope mali antanti. Za slučaj, da bi bil
»zroeen kaki ultima* je splosno izkljue-eno. di bi g«, madžarska
dražja prostora, katera obišče a-meriški turist.
Kadar pa pride ameriški turist v Nemčijo, kjer lahko dobi 300 mark za svoj ameriški dolar, mu je skoro nemogoče izdati kako večjo svoto. 'Sobo. več sob v najboljših hotelih, stanejo dva ali tri dolarje na dan. V najboljši restavraciji pe lahko obeduje kot l-ralj za mani kot en dolar. Se bol i presenetljiva pa je, da lahko
vlada sprejela, ker bi pomenjalo to pričetek notranjih bojev. Ire-denta'. ki je bila oborožena v svrlir karlističnega prevratnega ]>oiz-kusa. bi potem obrni1 a kopje in nastopila proti vsaki vladi, ki bi sprejela pogoje, kakor jih nameiava staviti mala antanta.
vzročajo potniku in turistu takih dobi človek vsepovsod v Nemčiji
sitnosti kot preje, neposredno jk» zaključku vojne.
Nadaljna stvar, ki pride vpoštev, je prostor na parniku. Prostora najde lahko vsakdo, ki ima z.a to potrebni denar. Do naslednjega junija lx) komaj odplul kak
oddaljena od resnice. Kar pa se parnik v Evropo, kojega kabi-
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J.
Poročilo o umrlih članih in članic, katerih smrtnine so bile nakazane tekom mescca oktobra 1921.
1'mrli brat Anton Burgar. cert 14558, član društva sv. Petra Št. HO, Brooklyn. N. Y. Umrl dne 7. juliju, 1921. Vzrok smrti; — srčna kap Zavarovan je bi! /a $1000. Pristopil k Jednoti dne 4. oktobra 1911.
Umrla sestra Marv Martinšek, cert. 8929, članica društva sv. Alojzija, št. r>7. Export Pa Umrla dne 16. septembra 1921. Vzrok »=mrti: rak v želodfcu Zavarovana je bila za jK>00. Pristopila k Jednoti dne 1. jantarja 190f>.
Umrli brat Josip Turk ceit. 6976. član društva sv. Petra in Pavla št. 66. Joliet. 111. Umrl dn^ 1. avgusta 1921. Vzrok smrti; — r;:k v želodcu. Zavarovan za .flOOC. Pristopil k Jednoti dne 18. maji 1907.
Umrli brat Fran Jančar, cert 3205, član društva sv. Jožefa, št. 21. Denver. Colo. Uinrl dne 27. septembra 1921. Vzrok smrti; — pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti dne 11. januarji 1905.
Umrli brat .lohn Šinkovec, cert. 304, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 1. Ellv, Minn. Umrl dne 25. septembra 1921. Vzrok smrti: vnetje mehurja Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k JeInoti dne 18. julija 1898.
Umrla sestra Jr.sipina Koncil ja, cert. 17963, Članica društva sv. Štefana, št. 26. Pittsburg. Pa Umrla dne 5. oktobra 1921. — Vzrok smrti: pljučn;ea in sr«"na bolezen. Zavarovana je bila za — $1000. Pristopila k Jednoti dne 12. februarja, 1915.
Umrli brat Mile Barieevie, cert 7134, član društva sv. Barba-re, »t. 39, Itoslyn. Wash. Umrl dne 24. septembra 192L. Vzrok smrti: mrtvoud. Zavar van za $'000 Pristopil k J ;dnoti dne 1. julija 1907.	*
Tekom meseca oktobra se je izplačalo kakor sledi: Za smrtn:no čir nov in članic	$ 6.500.00
Za bolniško podporo, operacije in odškodnino $ 5.693.98 Za izredno pod[>oro iz sklada onemoglih	$ 350.00
Skupa;:	$12.543.98
Z^bratakim pozdravom,
Joseph Pischler, glavni tajnik.	__
tiče verskega oživljcnja, o katerem se je toliko govorilo, pa ga ni zapaziti nikjer, vsaj ne s prostim očesom.
Seveda niso razmere v Evropi « stališča ameriškega turista še take kot so bile v časih pred vojno. Vrednosti »vsake stvari po celem svetu sv> se korenito izpre-menile. Če pa vzamemo vpoštev tudi izpremenjene razmere v Ameriki, moramo reči, da se bližajo razmere v Evropi hitro njih stanju kot je obstajalo pred vojno. Če se bodo razmere izboljševale tako hitro v naslednjih šestih mesecih kot so se v preteklih šestih, bodo našli Amerikanci v prihodnjem poietju v Evropi isto staro Evropo, ki pa bo 5e bolj evropska kot je bila preje. Čeprav so cene v Evropi poskočile, so sorazmerno še vedno nižje kot pa v Ameriki.
Naznanile,
Baggalej, Pa.
Društvo sv. Alojzija štev. 13 •JSkJ. v Baggalev je na redni seji 16. oktobra 1921 sklenilo, da vsak enakopr£.r<*n član plača 50^
ne bi bile zasedene \eČ kot tri-četrt. Seveda stane prostor v med krovu toliko l*ot je stal pred vojno prvi razred, a pristojbine niso bile bolj povišane kot cena vseh drugih stvari. Čeprav pričakujejo stev/ardi dvakrat tako veliko napitnino kot v časih pred vojno, ni vendar treba obžalovati starih časov. kajti zmanjšana kupna sila dolarja je kriva vsega tega in 11 >bena druga stvar.
Ko dospe človek v Evropo, je pivo dejstvo, katero opazi, da je namreč vsaka stvar nekoliko cenejša kot pa v Ameriki. Visoke Cfne v Evropi najdejo več kot navadno nadomestilo v premiji, katero se plačuje za ameriški dolar. V najboljših hotelih v Lon-cšonu in Parizu je dobiti sobe za ceno, ki je nekoliko nižja kot pa ona dobrih ameriških hotelov.
Hotelske pristojbine vsepovsod v inozemstvu so poskočile Lzza izbi uha vojne in Amerikanei, ki gredo v inozemstvo \ pričakova-r.Ju, da bodo deležni finančnega praznika, bodo žalostno razočaranj V splošnem govorjeno pa niso cene v Evropi bolj poskočile kot pa v Ameriki. Tako dciri lahko človek v najboljšem hotelu v Parizu sobo s kopeljo za 80 fran-
v društveno blagajne meseca no- kov na dan, kar predstavlja v
vembra za pokritje društvenih stroškov. Opozarja se vse člane, kateri niste tili na seji 16. oktobra, da vpoštevate ta sklep, oso-bito pa člani izven društvenega sedeža in člani s potnimi listi.
Dalje"opominjam članstvo, da bi se bolj redno v deležev a lo društvenih sej in obenem pomagalo agitirati med Slovenci in Hrvaiti za obilen pristop k našemu društvu oziroma JSKJ. Kateri še ni uri nobeini organizaciji, ima priliko pristopiti v tem letu vstopnine prosto. Za vse informacije sej. blagovolite obrniti na spodaj podpisanega.
S sob rat ski m pozdravom
J. Žabkar, tajnik.
ameriškem denarju $6.40. V najboljših hotelih na Peti Ave. v New Yorku znaša za isto postrežbo pristojbina $8. Dva funta, to je $7.50 v ameriškem denarju nudita najboljšo akouiodacijo v najboljšem londonskem hotelu. Govorim tukaj le o hotelih prve vrste. Hoteli druge vrste so povsod izdatno cenejši.
• * •
Kar se tiče cen v rastavracijah, namreč onih prve vrste, dobi lahko človek v Londor.o in Parizu moker" obed za denar, katerega mora odšteti v New Yorku
dober cocktaU »n sieer za staro predvojno ceno dveh za en kvo-
Ameriški slavist v diplomatični službi.
Z imenovanjem profesorja .T. j ro pod pokojnim profesorjem Dvneley Prinee-a. profesorja za Boyesen, odlično avtoriteto na slovanske jezike 11a Columbia vse'tem polju.
učilišču. na mesto poslanika Ze- J Takoj po graduaciji je odšel dinjenih držav na Danskem, je j profesor Prince kot pomočnik dr. der. Razmer? v Nemčiji, v koli- 'predsednik Harding sledil svoji 1 Petersa v Babilcnijo. kjer so iz-kor pridejo v poštev za ameri- 1 politiki, katero je sprejel izza ča- kopavali babilonsk * starožitno-škega turista, so ceio boljše, kot sa nastopa svojega urada z ozi- sti. Tehom to dobe se je naučil so bile v časih pred vojno. Nem- j rom na inozemsko službo, da na j ' turškega in bolgarskega jezika čija je, vsaj na površju, bolj nor- diplomatična mesta zasedejo lju- j in ko je bil na ekspediciji. je po-
dje. ki so prav posebno usposob-j veljeval oddeikti 25 turških kaljeni, pečati se z velikimi med-1 aleristov, ki so stražili karava-narodnimi vprašanji vsled tega, j no preko puščave iz A lepa v Bag-'.najo značilne poteze in > dad.
malna kot katerakoli druga evropska dežela.
Če gre človek na Češkoslovaško, v Avstri jo ali na Ogrsko. — rajde življenje smešno poceni. A' Avstriji, kjer dobi človek tisoče kron za en dolar, živi lahko A merikanec kot prine skoro popolnoma zastonj. Na Dunaju lahko obeduje človek tako razkošno kot kjerkoli na svetu, — in s tem mislim obed. pri katerem se ser-vira najfinejša vina^in likerje in najboljše delikatese.
Ameriški turist ne zadene na nikake težkoče. če hoče potovati po evropskem kontinentu. Vsi stari luksuriozni vlaki s spalnimi in obednimi vagoni so pričeli obratovati. Človek pride lahko iz Pariza v Rig.i ali Carigrad, ne da bi mu bilo treba presesti. —
Kaj pa opustošeni kraji Francije in Belgije? Gotovo ste že pohabili nanje. Pogled na te kraje seveda žalosten, kajti ti kra-ii predstavljajo spomin na to, — kar se je zgodilo. So pa tako maj-Ini in neznatni ter se jih snravlja v prejšnji red s takr naglico, da sr lastniki avtomobilov, ki spravljajo turiste na lice mesta, že pritožujejo, da ne bo kmalu nie več biznesa zanje. V Belgiji so vsi opustošeni okraji že obdelani. Celo Vpres se nanovo gradi s presenetljivo naglico. Ne bo dol-go, ko ho le še tamošnia*katedrala spominiala na strašna boie. ki sr se vršili v-f m ozemlju. Kestav-mcija opustošenih delov Francije napreduje bolj poPac, — ta-l-o nočasi. da izjaviiaio Nemci, da oblasti nniašč za via en ie jo po-pr*"'o opustošenega oremlia.
Tol:ko glede zunanjega izgleda ter točk stika, ki pridejo vpoštev zr. ameriške turiste. Kaj misli Evropejec, je pa seveda druga stvar Resnica je. da niso Amerikanci n'kier preveč priljubljeni, razen glede denarja, katerega je mogoče iztisnit« iz njih. N»vzaničuje-io nas sicer, pač pa se ozirajo na nas z zavistjo. Nadkriljevanje vsemogočnega dolarja je tako o-č i vidno, da s a ne more prezreti
ker poznajo
če mogoče tudi jezik dežele, v ka-j Da se špecijaJizira v semitskih
teri opravljajo svoje posle.
jezikih, je odšel na berlinsko vse-
Profesor Prince jf; več kot v učil išče, kjer je ostal dva some-navadnem smislu usposobljen za 'stra- Prince je bil imenovan tudi s\ojo nalogo, da zastopa Zdru- j profesorjem s«.mitskiii jezikov na žene države 11a danskem dvoru, newyorskem vseučilišču leta — On ne govori le skandinavskih ' 1Š93, katero mesto jc zavzemal jezikov, temveč tudi jezike skoro j do leta 1902.
vseh elrugih evpropskih dežel* j Nato je bil pozvan na Colum-Vsakemu je gotovo še v svežem vseučilišče kot profesor semit spominu, kako je zrcalil Kodanj !*kih jezikov in med tem čjisom tekom svetovne vojne vse dogod-' dejanski stopil v politiko ter ke v Evropi. Tekom sedanje re-1J - ^ tudi poslujoči governer dr-konštrukcijske dobe igra Kodanj j žave New Jersey tekom predsed-skoro prav tako važno ulogo —' niške kampanje profesorja Wil-kot središče za informacije.	i sona. Tekom te dobe pa je nada-
—	Prav posebno se veselim 'jeval brez prekinjenja z delom svojega imenovanja za Dansko, j na Columbia vseučilišču.
— je rekel profesor Prince, ko je ' Leta 1915 je profesor Prince razpravljal •> novih nalogah, kij1-? prigovarjanje predsednika — ge čakajo. — kajti vse svoje ži- j Butlerja resigniral kot profesor vi jen je sem bi! prijatelj skandi- semitskih jezikov ter ustanovil ravskega severa. Vedno sem se slovanski department na Colum-zanimal za jezike ter stališče teh *>m vseučilišču pod naslovom pro-kremenitih narodov r.apram sve-1 fesorja za slovanske jezike. \z tovni politiki.	j majhnega razreda kakega pol du-
—	Imam še nadaljni sentimen-i « ata dijakov v ruščini se je pro-talni vzrok zi veselje, da so me , fesorju Princeju posrečilo razši-poslali na Dansko, kajti del moje j riti delo tako, da je obsegalo lastne družine je prišel prvotno ne le ruski jezik in literaturo, — v Ameriko iz onega dela Angli- temveč tudi poljski, češki, slova-je, kjer so se nastanili Datci kra-! srbski in v zadnjem času tu-Ija Kanuta.	j di bolgarski je/ik. s približno 200
Profesor Prince ie "raduirat'300 dijaki v vseh razredih. —
na Columbia vseučilišču ieta 1888 kjer je zadnji dve leti proučeval skandinavske jezike in literatu-
Slovanski department je v zadnjem častt priredil (udi kurze v kitajskem in japonskem jeziku,
dokler se ne bo tega dela organi-
naš denar. Na nekaterih mestih ziral° v posebne departmente.
se vrši to skubljenje tako uljud-! Profesor Prince pa se je razen
no, da mislijo Amerikanci, da so
v resnici priljubljen*
za "suh'* obed. To se pravi, da|noben Evropejec. To pa seveda dobi človek poleg jedi tudi cock-1 nikogar ne preprečuje, da bi vzel mL
Ne verujte onemu, ki vam pripoveduje, da se je Evropa žalostno izpremenila. To je še vedno ista stara Evropa in človek jo še vedno lahko uživa. V veffni cen-tralno-evropskih dr/a v pa bo Amerikanec celo lahko spoznal, da je delala Vojna njemu v prid. Oni čemenryki ,v Ameriki, ki se pritožujejo nad izpremenjeno Evropo, so v večji meri potrebni sočutja kot pa evropeki narodi sa-
t tega tudi z -vnemo pečal z raznimi indijanskimi narečji ter priobčil številne članke o njih.
Izprememba posesti.
Gostilničar Fran Perger je prodal svojo hišo v Celju Grešniku iz Vranskega, sam pa se Ihj preselil v Maribor.
Nesreča v zagorskem rudniku.
Hermana Andreja iz Lok so rudarski vozički stisnili s tako silo, da so mu pretlačili trebuh
r
OT/A8 XABOgA, 17. spy. 1921
Naš italijans ki cicerone.
i ei
Rad
Mark Twain.

spregovorim besedico o j kanci radi občudujejo in imajo Michelangelu Buonorottiju — o- toliko čustev za Kolumbove relik-božujein namreč mogočni Michel-1 vije.
angelov genij — o možu, ki je fcil enako velik v pesništvu. stavbarstvu, slikarstvu in kiparstvu.
Naš cicerone se je smukal okoli nas. kakor da bi požrl celo pernico. Bil je nadvse navdušen —
Velik v vsem. česar se je lotil. — nadvse nestrpen. Začel je:
Pri zajtrku, pri kavi, pri obedu, pri čaju. pri večerji in pri vseh malicah pa nočem imeti ž njimi nič opravka. O priliki imuni nam-r«č tudi rad izpremembo. Toda v Genoi je Micharlangelo zasnoval vse, tudi v Milanu je zasnoval vse, ali pi vsaj njegovi učen-
— Pojdite 7 menoj. gospodje! Pokažem vam pismo, ki ga je napisal Krištof Kolumb! Sam ga j«» napisal, lastnoročno: — Pojdite!
Peljal nas je v mestno hišo. Po dolgem, važnem motoviljenju s ključi in ki jučavnieami, je razgrnil pred nami povaljano oru-
ei Celo <'omako jezero je osnul.! menelo listino. Ciceronove oči so
žarele. Skakal je okoli nas in se dotaknil dokumenta s kazalcem.
— Kaj sem vam rekel, gospodje! Ali ni tako? Poglejte vendar! Rokopis Krištofa Kolumba! Sam lat je napisal!';
Gledali smo malomarno in dol-U* časno. Doktor je preiskoval listino zelo previdno in nastal je odmor. Potem je doktor, ne da bi pokazal količkaj zanimanja.
dejal:
V Padovi. Veroni. Benetkah, Bo-logni nismo čuli od vodnikov dru jiega kakor " Michelangelo*\ V Flo renči je vse naslikal in skoro vse zasnoval. ( rsar pa ni zasnoval. je imel navado opazovati s kamna, ki mu je bij priljubljen sedež, in ta kamen so nam potem karali. V Pizi je zasnoval vse, razen starega trdnjav*kega stolpa, pa tudi zasnutek tega stolpa bt mu pripisovali, ako bi ne bil ta stolp tako grozovito pošev. Na- — Kako Ferguson — kako ste pravil je načrte za livornske na-J dejali, da je bilo ime osebi, ki je sijs- in carinarnice v Civita Vec-1 to pisala?
ehia. Toda tu šele, tu v Rimu, J	Krištof Kolumb, veliki Kri-
ta j** grozno! Zasnoval j«' sv. Pe-ištof Kolumb! ira, papeža, pantheon, uniformo. I>ruga obširna preiskava, papeževih vojakov, Tiebro. Vati- Ah. res. res je sai.i pisal, toda kan, kolizej, kapitol. tarpejsko j— toda kdo/
skalo, barbeiinsko palačo, lati-- i — On sam! Krištof Kolumb! ranskega Janeza. Kampanjo. Vio Njegov lasten rokopis, sam ga Appio, sedem gričev, Karakelske | jt- napisal!
toplice, Klavdijev vodovod. Ma-j Potem je doktor odložil listino kvimovu kb.ako: ta večni dol go- in menil;
časni človek je osnoval večno me-j —	videl sem jedva šiiri-
sto in je tudi vse naslikal, kar je najstletne dečke v Ameriki, ki so \ njem, ako n- la/ vsi ljudje j ynali mnogo bol je pisati.
Na dan premirja, 11. novembra so pokopali z velikimi častmi na Arlington pokopališču truplo ameriškega "neznanega vojaka".
Slika nam kaže krsto na parniku, ki jo je pripeljal v Ameriko.
in vse knjige!
Nedavno j* dejal Dante našemu vodniku :
Sedaj j>' pa dovolj, preveč in mnogo preveč! N«: pripovedujte nam njčesa." več! vzemite vse naenkrat in izjavite. <ta je ustvaril Vsemogočni Ital'j«» po Michel-angelovih načrtih.
Nikoli v svojem življenju se še nisem čutil tako iskreno hvaležnega, tako potopljenega, pomirjenega, navdanega s takim 1 lažen»;n pokojem, kakor včeraj ko sem izvedel, da J« Michelangelo mrtev.
Toda zabelili smo jo temu našemu <'iceronu! Silil nas je. daj smo tekali cele milje po neskončnih vatikanskih slikami iti kipi -
Toda to je veliki Krištof. , .
—	Vseeno, kdo je! To je nekako najslabša pisava, kar sem jih kdaj videl. Ne mislite, da nas lah r.c potegnete, ker smo tujci. Mf nikakor nismo nore:' Ako imate 17vode lepega, zaslužnega lepopisa. sem ž njimi! Ako ne. potrudimo se dalje!
Krenili smo dalje. Vodnik je bil precej srdit, a tvegal je še tako fn |K«kus. Ime! je nekaj "in petto". n čemer je mislil, da bo silovito na nas vplivalo. Dejal je:
—	No. gospodje, le pojdimo dalje; Pokažem val lep. krasen kip Krištofa Kolumba. Prekrasno. —-imenitno. — čudovito f
Privedel nas je do lepega kipa hodnikih medl— l,iI > v resnici lep _ odsko-
ilo ime temu go-
mil je med'''' ->e in Postavil preden j. slikami in kipi v dvajsetih pala-i — A,i vidi1<*- P»spodje! Kras-čah. Pokazal nam Je velikansko !m ~ imenitno __ kip Krištofa si,ko v Sikstinski kapeli in toli- Kolumba — krasen kip. prav tako fresk, da bi jih lahko nalepil J ko krasen podnožnik! na vsa nebesa s ker o vse so bi-! doktor je nataknil na nos šči-l Mir) lang.dove. Tako smo um palnik. ki si ga je nabavil posebej zaigrali nekaj, kar i. odgnalo od Jxa ,akf* priliki: nas že toliko vodnikov. Pretvar-j	Kako je bi
jali suio se, oh smo slaboumni in ! sPodu ' stuvljali trapasta vprašanja. To-1 — KriStof Kolumb! Veliki Ko-
ilumb!
imeli niti t — Krištof Kolumb! — Velik!
Krištof Kolumb? Kaj pa .ie pravzaprav storil *
—	Odkril je Ameriko! Odkril Ameriko — za vraga vendar!
—	Odkril Ameriko* No. to pripovedujte drugim! Mi smo namreč sami iz Amerike, a o tem se nismo nikdar slišali. Krištof Kolumb — prav lepo ime. ali še — ali še živi T
—	Strela božja! ['mrl je pred tristo leti.
—	Kaj pa mu je bilo?
—	Ne vem. ne morem povedati!
—	Mogoče koze T
—	Ne vem, gospodje! Res ne vem, kaka bolezen ga je vzela.
—	Morda ošpice f
—	Moproče, mogoče, toda jaz ne vem. si je že nakopal bolezen.
—	Ali njegovi starši še Žive T
—	Nemogoče!
—	Kaj pa j-* pravzaprav kip in kaj podnožek 1
—	Sveta mati! — To je kip! — it to-le je podzidek!
—	Aha. vidim — izborna sestava — zelo posrečena sestava v resnici. Ali p — ali je to prvič, dr je gospod izklesan?
Tujec dovtipa ni razumel, vodniki navadno niso dovolj globo-
vpra sanja «ia naši vodniki ni-o razumeli o sarkazmu pojma.	«
Tako nam je pokazal naš vodnik neki kip in dejal: "Statuo bronzo. Malomarno smo «ra ogledovali in doktor je vprašal: —-Michelangelov? — Ne. ne vem čigav. — Pot ni nam Je pvkazal stari Forum Romanuni. Doktor jt- vprašal: — Michelangelo? — Vodniku'je skoro sapo zaprlo: —-Ne, tisoč let pred njegovim rojstvom. Prišli >mo do egiptovskega obeliska, /ojn-t : — Michelangelo? O. »Jezus Kristus, gos-jndje! (>i- k je bil |»>stavljen dvutisoč let pred njegovim roj-
stroiu !
Kaše neprestano vprašanje: — Michelangelo.' — j«' \odniku ]>o-stalo končno tako s tno, da se je v resnici hal, nam sploh še kaj jiokuzati. Nesrečno človeče nam je poskušalo na vse mogočne načine pojasniti, da je Michelangelo odgovoren le za del stvaritve sveta. Ni se niti posrečilo. — Oči in možgani s<> nam morejo odpo-čiti od neprestanega opazovanja in ogledovan4a, sice«- postanemo iaijotje. /sHto moramo našega vodnika dalj? mučiti. Ako nas ne zojft ceniti, tem kl*beje zanj, —— tako smo govorili.
Skoro noge si ie izbrusil. da bi I . 1 tiašel kako izredno priložnost in !
je izčrpal vs> svoje znanje, a ni
mu uspelo. Pokazali nismo niti
najmanjšega zanimanja. Prihra-
Zelenci.
Kulturna giosa.
"Reclams U?uversuin.
nil je za konec to. k;.r se mu jc	t .	, "
zdelo največje Čudo — e-iptov-j lz "stolet-ia otrokovega se j .sle le smesne miške, nestvori — sko kraljevsko mumijo. mogoče | £J*"M;no ,azvila <-epoha zelen-! brez sposobnosti za življenje, eno izmed najbolj ohranjenih na svetu. K tej :ias je vlekel. Sedaj si je bil tak ogotov svojega uspeha, da se je vrnilo vanj neka j nje-
govega prejšnjega navdušenja.
—	Ali vidite, gospodje? Mumija — mumi-ja !
Sčipalnik je romal na svoje mesto prav tako mirno in hladno kakor vedno.
—	Ah, Ferguson, nisem prav dobro razumel gospodovega imena. kako se že glasi .'
—	Ime? — Nima imena! Mumije! — Egiptovska mumija!
—	Teko. tako! 'lakaj rojena?
—	Ne! Egiptovska mumija!
—	A. tako. tako! Prejkone — I* rancoz!
—	Ne! Niti Francoz, niti Rin-Ijan ! V Egipta rojena:
—	V Egiptu rojena? Se nikoli
cev . Z Nj. Veličanstvom otro- , Nehote se človek spomni bese-kom smo uganjali tako pretiran, <le iz KelPrjevih Zlorabljenih naravnost bizantinski kult. da se . zaljubljenih pisem: — Ker sta ne smemo čuditi, če zdaj, dospev- j bila mladca povsem prepuščena ši v s«*oja paglavsk't leta. ne po-! samima sebi \ se čita ondi. —-namo nobene meje v svoji doml- j V.ta se prevzela in sta počenjala šliavosti ter noče svojim zahte- 1 najrazličnejše neumnosti. Oitala vam stavi jati nikakih ograj. —; sta najtežje knjige ter zmedeno
Raznoterosti
o njih razpravljala; prirejala sta težavne koncerte in si čitala strahovite sestavke, skratka: ničesar ni bilo, česar bi se ne bila
Ona grška beseda, k: jo je posta-' vil Goethe ki>t geslo na čelo svoje Walirheil und Dichtung" — ; skriva globoko učenost in mo-jdrost izkušenea : — Lc kdor je v i upala lotiti."
borbi s motivnimi silami vzra- | Duševni nivo 4 ekspresioniz-Jstel. "e odgojen! — Borba za ob-j na" je docela otroški; tudi ot-stanek je jeklen naravni zakon, rok vidi v kosu lesa ali kamena [ki zahteva izpolnitve ter se ne punčko, konja, voziček ali hišo.
človeška zahteva j Ko sem čitnl prvič takozvano
"<bi odbiti kako
Preveč solne.i zažge, preveč do-I nemščino iz stilske vaje naših ze-
V karakterizacijo avstrijskih klerikalcev,
tako piše ljubljanski "Naprej". — podajamo naslednji članek du najske "Reiclispost"* . glavnega glasila omenjenih ljudi; — V ža-loigri, ki jo sedaj zremo na ogrski pozorniei. odseva od mrklega ozadja političnih strasti zagonetna podoba moža, ki je državo strmoglavil v meščansko vojno. — Državni upravnik Nikolas pl. Ilorthy stopa pred vrata prestolnice nasproti svojemu zakonitemu kralju, v či^r imenu je imel upravljati državo, on vojak in o-ficir, vodi armado proti najvišjemu vojskovodji, kateremu je kot bivši admiral nekoč prisegel zvestobo. Kakšni demoni so se naselili v prsih tega moža? Kako
je vedno in vedno zatrjeval, da
se smatra
samo za i da rja.
namestnika ki je vsled
nisem čul ničesar
giptu. de to
gotovo v inozemstvu. Mumija — mumija! Kako tiha je — kako sa moža vest tri ! Ali j«* — no, ali je mrtva ?
—	Za h ud i rja ! Mrtva je" že tri-tisoč let!
Doktor se divji* okrenil k njemu;
—	Cujte, kako se morete na ta način obnašali proti nam! Ravnate z nami kakor s Kitajci, ker smo inozemci in bi re radi dali poučiti; Skušate nas varati s tem nemarnim okostjem, ki ste ga dobili na starin ! Grom in strela — srbi me. da bi — no kratkomalo, ako imate lepega svežega mrliča pri rokah, sem ž njim! Sicer pa, pri vseh svetnikih, vam razbijemo črepinjo!
brote omehkuži. Povrh tega še j ieneev. sem se moral krohotati:; s M,a ,r<)
vojna s svojimi pedagoškimi iz- saj to ni nič drugega nego v re-• * ~ ^ •',-
- . , ,	, ; , ,	. T	^ ^ 11 i razmer prisiljen na odsotnost. —
gubami in zamudami — vsi- to j .most tiavesliram odmev, razse- u ; o--. L	n i +
.... i i	i • i , t 1 ,	....	'	! tvaj ga je danes napotilo k temu.
nam je dalo generacijo, ki boleha v kanega jesdca imenitnega Jingla
telesno, duševno in ne najmanje ! v Dickensovih '•Pidcwickoveih" tudi «»tično. Razvajeni daz enega Ali ne vidite, ne citate, ne čutite se je zdruf"! s prav tako pomeh- ;z vseh produkcij naših zelencev kužen i>n .Jazom drugega v era- da gre tu le za nezavedne šale. fatični ^[i mladine, nezrele, žele-'— za dovtipc, satiro in ironijo ne m\idine, kakršne kulturna 1 rez globljega pomena — prez-zgodovii'V d »slej še ni doživela. godaj iz šole pobeglih.
Ali ni vse to več ali manj neprostovoljen. napol v mačka-stem napol v frenetic nem puber-tetnem občutju ustvarjen humor
ki postaja nevaren, ker ga srna- svojo sodbo o obeh. — traino za resno? — Proti vsej tej zaslepljenosti zelencev je eno samo zanesljivo uspešno zdravilo: glasno, osvobojujoče in ubijajoče krohotanje.
B
»rrja med očeti in sinovi je prastara; to je. kratko izraženo, borba med odmirajočim in nastajajočim svetovnim naziranjem. Vidno ie sledila časom miru in prvnasičenosti viharnost in borba ; toda iz tega se niso vedno porajali le zaprt ki, in težnja po ust valjanju se ni dušila b v neplodnih bolečinah ter v krčevitem spakova.nju.
Kamorkoli se ozremp danes na stvari javnega udejstvovanja, povsod vidimo baliaštvo in pol polno odrekanje, impotenco in sterilnost; povsod velike besede in široke geste, ki naj bi pač zakrile zavestni nedostatek nadarjenosti in znanja.
Tako je na polju Pterature, u-podabl.jajoeih umetnosti, glasbe. — da je li morda v politiki drugače? Mar n'.so ti neprestani pu-či neke vrste potenciranih iger ''razbojnikov in žandarjev"? — Drugače jih ni mogoče oeenjati, le obžalovati je, da so žandar-liom zaradi potrpežljivosti odra slih in zaradi liberalnih zakonov roke vse preveč vezane.
Gospodje komunisti v podjetju Leu so Lili povprečno 16 — f!l let stari; med komunisti z Weissensce sta zna!a, kakor je pokazala razprava, dva za silo
Evropejski riefropi, vodniki za ki, da bi predrli v fjnoee ameri-
tujce so potrebno zlo. 2e marsikdo je občutil srčno željo, da bi fti pomMgal brez vodnika, in v I>repričanju, 'la je to netnogoče
je vsaj poskušal pripraviti si z njeovo pomočjo kar največ zabave. To metodo je naša družba izpopolnila in ako se hočejo drugi z njo okoriščali, naj s« kar po-alozijo.
Genovski vodniki so navdušeni, ako morejo vjeti smerikansko potovalno družbo, zakaj Ameri-
ških šal
Pokazali smo rimskemu vodniku zanimivost njegovega posla.
Včeraj smo prebili zopet tri, štiri ure v Vatikanu, temu prekrasnemu svetu znamenitosti. — Različni smo bili v tem, kazati svoje zanimanje — včasih celo občudovanje — in bilo na m je zelo težko zatajevati ga. Toda post ečilo se nam je, kakor pač po-redkoma v vatikanskih muzejih. Vodnik je bil zbegan, osupel. —
Soproni za Madžarsko izgubljen.
. "Tempo*' piše. d? so sadovi posvetovanja v Benetkah ne le ogroženi, temveč naravnost uni-i čeni. ker je Madžarska sama iz-j igrala simpatije zaveznikov. — | Drugi italijanski listi prinašajo iz Londona poročilo, ki pravi, da je vsled najnovejše Karlove a van ture postalo ljudsko glasovanje za šopronj nemogoče. Razmotri-vajoč vzroke Karlovega poleta na Madžarsko, meni italijanski tisk, da je Karlovo podjetje nedvomno v zvezi z diplomatskimi spletkami neke ugledne evropske velesile — kakor izgleda, najbrž Francije.
Poljski protest proti Karlovi — avanturi.
da je ponev »ril njemu zaupano blago, da je ostrino svojega meča. ki ga je smel vihteti samo v imena svojega kralja, obrni 1 proti le-temu samemu ter s tem svoje ime kot plemič in oficir oskrunil v očeh bodočih generacij z madežem verolomstva"? Pesnik kasnejših časov bo morda napisal pretresljivo dramo o zvestem kralju in njegovem nezvestem upravitelju in zgodovina bo izrekla
V zadevi kartističnega puča v . podpisati svoje ime in tretji je Kopronju je končno zavzgla ja-j^nal narediti vsaj ktižec. sno stališče tudi varšavski vlada J Blazni boji proti duhu in ob-Naložila je svojemu odpravniku liki vse stare umetnosti, boj, po-v Budimpešti, naj opozori tam-'rojen iz popolnega nepoznanja kajšnj' kabinet, da Varšava ne- ! njenega bistva ia razvoja in ne previdno postopanje Karla Hab- j nazadnje iz mržnje učenčeve pro sburškega najostrejš,e obsoja, — . ti nepotrebnemu učenju, je na. ker ga smatra za resno'ogrožen je pravil iz "ustvaritev" teh ze-evropskega miru.	Ieneev najveselejše groteske.
Papež	proti klerikalnim stran-' Teme!jit° 80 ""ičili vse' r1azh!li
, _ -	- , ,. . .	niso le gramatike, nego celo je-
l:am in	izrabljanju cerkvene av-	, , ,	+
4	i- - ^ -iK, zavrgli niso le dela, nego tu-
tontete	v politične svrhe. Papež __„. . - . i t
Benedikt odklania vsak klerika-	°r^Je' ZdeI° Se kak°r bl
I ? , V - kiei?ka	hotele gore poroditi, a bili so le
Iizem v tem smislu, da bi cerkve-	. 1
ne oblasti imele skrbstvo nad po-	klcl Pubertete; nezaslišane geni-
litienimi strankami v čistp poli-	jalnosti, novosti večne vrednosti
iičnih zadevah.	so se obetal?, a na svetlo so pri-
Slavnostni- sprejem pri češko slovaškem konzulatu.
Dne 28. »ktobra dopoldne je bil v Ljubljani svečanostni sprejem in čestitanje povodom tretje obletnice osvobojenja češkoslovaškega naroda v srebrni dvorani hotela Union, t'estitke je sprejemal češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš, navzoči so bili vsi državni uradi po svojih predstab-nikih, na čelu pokrajinski namestnik Ivan Hribar, vojaške in cerkvene oblasti, zastopniki dru-šlev in raznih organizacij. Navzoče je pozdravil generalni konzul dr. Beneš. ki je v svojem nagovoru pozdravljal jugoslovansko - češko vzajemnost, ki je ravne v zadnjih kritičnih momentih dokazala, da predstavljata oba združena naroda nepremagljivo moč. Prečital je pozdravna telegrama na predsednika češkoslovaške republike Masaryka in — kralja Aleksandra. Zahvalil se je na pozdravu, pokrajinski namestnik Ivan Hribar. — Pri slavnostnem sprejemu je bil navzoč kot omenjeno kr. pokrajinski namestnik Ivan Hribar z vsemi načelniki posameznih poverjeništev, škof dr. Jeglič, župan dr. Peric z načelniki riagistratnih uradov, rektor univerze dr,. .Krek, sanitetni šef dr. Krajec, v imenu So-kolskega Savcza dr. Ravnihar, in predstavniki raznih kulturnih ir< stanovskih korporacij.
Iz teh dunajskih krščansko -socialnih krogov veje jasna nezadovoljnost. da se je tako temeljito ponesrečilo kralju; te besede tudi potrjujejo mnenje, da je Ilorthy samodržec ravno najnevarnejši nasprotnik legitimistič-ne restavracije navzlic svo.^m drugačnim besedam in da krščanska internaciouala ne bo še tako kmalu skupaj, dokler jo bodo ze-dinjevali tako nespretni elementi. kakor je horiijanstvp. dunajsko klerikalstvo in se katero drngo.
O italijanski runanji politiki je
priobčil "Pease" e-Ianek, "ki je povzročil burno polemiko z listom "Giornale d* Ttalla". Vsaka taka izjava v prvo imenovanem listu se pripisuje Nittiju. List pravi; Ven iz sedanje zveze! Vzdržujmo pa najboljše odnoSa-je z Anglijo in Francijo! Vsak v svoji hiši, to je najboljši sistem z.- sklepanje sporazumov z vsemi in tako je mogoče opravljati najboljše svoje posle. Nittiju nasprotno časopisje hiti dokazovati, da je baš Delia Toretta dokazal, dii Nit t i nima prav in da je treba voditi zunanjo politiko tako. kakor jo- vodi sedanji zunanji minister, ki je dosegel uspeh imenom antante in imenom Italije. Italija že dolgo n> beležila nobenega posebnega diplomatične-ga uspeha, ^ato pa sedaj italijansko časopisje toliko bolj povzdiguje in pretirava Torettov uspeh napram Avstriji in Ogrski. Nitti je že mnogokrat kaj pametnega povedal, ker mož. pač vidi, kako Italija ne velja prav nič v rvezi z Anglijo in Francijo, ki je samo izkoriščana in ji včasih_pri-pustita kak navidezen uspeh. —
Ameriški Bdeči Križ za Jugoslavijo.
Washington, D. C. ~ Za časa
vojne, kot generalni tajnik ministrstva zunanjih zadev, sem videl osebno in slišal o izvanrednem delu. ki ga je v moji domovini izvršil ameriški Rdeči križ. in s posebnim zadovoljstvom morem zagotavljati. da moja domovina popolnoma priznava to delo in da moji sorojaki čutijo globoko — hvaležnost.
Prva misija ameriškega Ttdo-čega križa, -poslana v Srbijo, Je bila prva inozemska zdravniška misija, ki je prišla tja. Izredno delo. i i ra ie ta m.sija izvršili na sami fronti v l5elgradu, zahtevalo bi mnogo več besed kot j h je mogoče izreči v enem samem pismu, da se pravilno opiše. Isto se more reči «• drugi misiji. ki je kmalu sledila prvi.
Želim spominjati tudi mnogoštevilno misijo, sestavljeno iz zdravnikov in bakteriologov. ki je dospela poleti 191".., in katere neumorno in oduševlji no delovanje je veliko pripomoglo do tega. dr se je zatrla tifusua epidemija ki je tedaj razsajala po Srbiji.
Želim tudi omeniti, da je za časa te strahotj bilo ravno tabo nevarno za zdravnike in bolničarke ki so delovali v okuženih krajih kakor za vojake, ki so se iz vso-jih rovov borili proti sovražniku. in dokaz temu je dejstvo, da jc nekoliko članov vaše misije žrtw>valo svoje življenje v vzvišenem delu, ki so ga izvrševali.
V najbolj črnih dneh srbske tragedije za časa vojne, ko je bila zemlja zasedena po sovražniku in je narod gladoval. ker so bili Nemci. Avstrijci in Bolgari odnesli skoro vse, j.- bil ameriški Rdeči križ edina organizacija, ki je ponovno priskočila na pomoč trpečemu ljudstvu, in vsled aktivnosti in eucrgije te organizacije tekom te strašne dobe je bila velika količina hrane in oblačil poslana v Srbijo in zastopniki ameriškega Rdečega križa so jo sami osebno razdelili.
Delovanje cmeriškega Rdečega križa v Srbiji in obenem dostavljanje velikih količin zialog1 vseh vrst ni prenehalo, ko se je vojna končala, marveč se je nadaljevalo tudi po premirju, ko se j" največja pažnja posvetila — zdravniški oskrbi, prehrani in obiačjenju mnogih tisoče v srbskih sirot; in ko sem bil nedavno v svoji domovini, mi je bilo posebne milo. ko sem srečal nekoliko delavcev ameriškega Rdečega križa in ko sem od svojih lastnih sorojakov slišal o veliki pripomoči, ki jo jim ti delavci še vedno nudijo.
(Podpis) ; S. Y. Crouitch.
poslanik.
Nitti ve, da dere Italija ob strani Anglije in Francije v svojo propast. Zato nasvetuje, naj bi se enkrat poslfivila na svoje noge in pričela s svojo politiko. Toda te-«ia ne bo. ker vodilni državniki v Italiji nimajo razuma za lastno politiko, pa Italija je tudi že tako privezana na svoji zaveznici, da se ne more več ločiti od njiju. Italijo čaka ob francosko - angleškem zavezništvu medla bodočnost.
*
Italija in mala en tent a.
Češki listi so še vedno resno pečajo z vprašanjem Burgenlanda ir posledicami konference v Benetkah. Češki politični krogi ved no bolj uvidevajo, da je mala en-tenta vsled zaključkov konference v Benetkah, ki jc prevrgla temelj trianonske pogodbe, na prizadevanje Italije v živo zadeta in da nima več pr&vih pogojev za svoj nadaljni obstoj.
Zavod sv. Jeronima v Rimu.
Iz Rima se poroča, da je italijanska vlada sklenila dvigniti sekvester nad zavodom sv. Jero-nima. Zavod bo prepustila Vatikanu, ki ga bo potem izročil jugoslovanski vladi kot njeno neomejeno lastnhio. Da se je to vprašanje rešilo tako ugodno, je zasluga jligoslov. vlade, ki se je zavrela z vso energijo za to, da Italija ta stari jugoslovanski zavod izroči svojim pravim lastnikom.
*
Kralj Konstantin odstopi?
Švicarski listi javljajo, da se jc grški ministrski predsednik Gunaris v Franciji zavezal, da se bo kralj Konstantin v kratkem odpovedal prestolu.
nT . AS X A Ron A 17. KOV. 1921
V parku.
Francoski spisal P Valdagne.
Škandal.
Ivina j«* prihitela v sobo z vso naša 1 a. X»*kaj čudnega pa se je živahnostjo svojih «-*mih l^t ter* pripetilo, nekaj, česar n<* morem »e vrgla v n«*r< »«.>♦• svoje matere., razumeti. Medtem. fco so se otro-— Kako vroče je
mama! <.L risala j*»t
—	Jaz sem Zaikin! Ideal mo-i je čutil užaljenega; stegnil je . Iške moči!—	levo j vrat ter zmerjal navzdol:
—	Jaz Gromov! Ljubljenec]-- Pokveka! Še maj. Bik! slavnega občinstva.	; liorba na trotoarja pa se je na-
In že se je vnela rokoborba. —Mdaljevala; mladi gospod je rjul.
3 O
Madama Rebur j< ne čelo svoje hčerke.
_ Ali s.- d<«l»ro zabavala v
parku f
_ Iia. m<nita. Kan.ila in Pavel
-ta bila tam n tudi Andrej in Marija. Igrali smo s«- z žogo ter
rato skakali preko vrvi. Pavel mi je hotel ukrasti žogo in jaz sein ga udarila.
—	1 darila *
Da. mama. Xato pa je s»-del tam na klopi neki gos j* »d. ki je poljubil.
—	Kakšen gospod f
—	Jaz ne vetu, mama gospod, reveli -gosj^id.
lil Zitka.i te je Ta \i-k poljubil *
—	Ne vem. mama.
Ivona se je obrnila na
odhitela proč in zaklicala:
Hočem napravili klobuček zj. svojo punČKo iz traka, katerega »i mi dala.
Boljše storiš. zašije* njene nogavice, l.uknj - imajo.
ei zabavali med seboj. *em sedela j j ^ vztrajna. odločilna. Čisto b.l okoli sebe. fantalina sta kri-jaz na klopi. Poleg mene je sedel j uko bakržno sta vidHa v cirku-j cala. pe* je lajal kakor blazen.
neki možki.
—	I>a. da. — jo je prekinila. — { Ivona mi je ravno k« r povedala. ! da jo je neki možki poljubil.
—	To je res. madama. Zgodilo se je jia naslednji način: Jaz sem j sedela na klopi. nedaleč od te**a j « loveka. katerega sem komaj za- i pazila, kajti nisem se brigala ranj. Ivona pa je bila poleg mene Govorila pa j-' z neko drugo de-klii'ii. katere jaz nisem poznala j
Neki star ubogi elo-
prstih.
N.
• J za
j«
od-
popolnoma brez-
tako malenkostne
vrnila Ivona. brižna spričo
ji es reče.
Madama Rebur r- je nasmehnila. Ko bo delala klobuček za s\ojo punčko, se bo gotovo tudi spomnila na učenje. Razentega pa je bila tam njena vzgojiteljica. gospodična Leger ki je morala paziti na to, da se uči. Tud: gospoda Reb.ir ni bilo dona, da bi jo OŠtel.
(bihpod Rebur je pogosto karal. Karal je svojo /ei:o. gospodie no Leger in Ivono. Najhujše pri tem pa je bilo, da je imel skoro vedno prav. kadar je ošteval in karal svoje ljudi. 1 ;;hko bi celo r< k li. da je imel vedno in v vsakem slučaju prav. Njegova žena j- smatrala to za neznosno.
»lila je zelo živahne narave in š. mlada. Njen duh rad pohitel v kraljestvo fantazije in nepričakovanih stvari.
Ta njena živahnost pa ji je ža-libog prinesla nesrečo, ko je bila še veliko mlajša. Napravila je resno napako v svojem življenju in
bil je gospod Rebur ki jo je pri-
. . _____• ------1.
ir- ki je vprašala Ivono:
—	Kako ti je imel Ivona.
—	Ivona in kaj še?
—	Ivona Nora I.
Ko je izgovorila Ivona ti besedi. se je moški zganil. Z začudenjem s«* j.- ozrl na oba otroka. Sklonil se je naprej v snyem sedežu, se obrnil proti Tvoni ter iztegnil svojo roko. Ora pa je medtem /.' odhitela. Nato se je obrnil p^.ti meni ter me vprašal s tresočim <e giaaom:
—	Gospodu-,la. aH je ime te mlade deklice Ivona Noral ■
Postal je bled ter rekel:
-- Ali mi dovolite, da jo poljubim. gosj»odična? S'ična je m deklici, katero sem izgubil.
Ko j- govorila gospodična Le-«cr. se je v"s izraz t.; licu mada-me Rebur izpremenii.
Vs.- je kazalo, da se bori zvso silo proti mogočnim čustvom.
—	Kakšne vrste človek .ie bil to { — je vprašala .«< strahom. — Ivona pravi, da je bil star.
—	Ne. madama. on ni bil star. Izgledal pa j1 reven ter bil slabo oblečen. Njegova brada dela, da izgleda starejši. Pozneje sem si ga bolj natančno ogledala. I-mel je lepe oči in izražal se je popolnoma pravilno. P.rez dvoma je bil dobro vzgojen človek, mož sveta, ki je d »živel nesrečo.
—	In kdaj je poljubil Ivono, — vprašala madama Rebur.
—	Madama, to je bilo veliko pi esenečenje zame. Prijel je Ivo-r.r. za mko ter ji rrk*^"~nežno:
_ Ali vas smem poljubiti, gospodična Ivona"?
—	In kaki je zrl nanjo! Naj-
su. Čokati Lij»e se je zagnak na — Moj nagelj! — Ta vzklik1 vitkega Lueeta, a Luce je odsko- m je bil začul, ko je zietel lon-čil. se zavrtil na peti ter planil jček navzdol, a. hkr;'tu je gosjio-ru Lip<*ta. Hipoma sta ležala na :nična iztegnila roko za lončkom, tleh. kakor ži\ klopčič, sopihala. I izgubila je ravnotežje, pretreslji-tolkla s pet*imi ob tla. hropela. vo zavriskala. da se je slišalo ka-kričala. . . .	hip nato je gospodična že jezdi-
Po trotoarju je prišel mlad go- Ja vdovcu za vratom, hip nato je spod. — Mir! Nehajta. ali pa po- i udarila starega samca s petami kličem policaja I — je zakričal po pleši, se obrnila okoli svoje j na nju.	i osi ter treskr.ila ''bum!" (ha-
— Kaj vam to mari!	ikrament! — oprostite temu vz-
— Stran se spravite!
Borba se j" nadaljevala, a gospod se je zadri iznova: — Škandal! Sredi mesta —!
Dogovoril ni več. Luce, ideal moške moči. je plan'1 od leve, Li-
ki iku stavca, ki ga je panala ta lepa in logična storija!) na to živo kopico Tik trotoarja.
In takrat je umolknilo vse! — Celo pes je stisnil rep med noge. zbežal na vse pretegč ter zalajal
,>e. ljubljenec slavnega občinstva , milo in obupno šale streljaj da-od desne: — Molči, škrie! — Kaj ■ leč. .
se, hudič, vtikate! — Štiri pesti Na nasprotni strani ceste v pr-v zraku, sredi njih pa visoko dvi- vem nadstropju je s-tanoval mlad gnjena palica.	zdravnik. Z zadovoljstvom je o-
— Sramota! Kak-.r barabe! oaz o v al dogodke od začetka do-
Washington
je sedež Patentn**a C rada Združenih držav in naš. največji slovenski urad. se nahaja samo v Washington n Mini Patentnega Urada. Na ta nar-in nam ie osebno no-jfoTe urediti va^e patentne zadere najbolj točno — najbolj 0oš(i-no — najbolj poceni in najboljše.
[trne A. M. WILSON je znanj] že 30 let.
•Plšitr 5e ilan^s za naSo slovenska brezplačno knjižico gknle| iznajdb in patentov.
4. M. WILSON, Inc.
Registered Patewt Attorneys 320 Victor Bldg., WASHINGTON, D. C.
ga ravnateljstva. liil je bled od razburjenja in oči so mu gorele od tog o te. Toda previdno, oprez no se je ozrl. . nato pa je siknil 1 - sebi samemu slišno: — Škand.-.l!
kega naključja, da ste ravno vi. ki vas je pred 11. K*; i avstrijska birokracija na nasiler način odtrgala s tega župat.skega mesta, zf.dobili pravico, da ko^ pooblaščenec in namestnik vladar.ja —-vstoličite prvega župana ljubljan skega p»» prevratu. Ob tej priliki vas tudi pros i i v imenu ljubijanskeira mest.i in v sv«»jt-m imenu, da me podpirate s svojo izkušenostjo in :-«ei jat ivnost jo pri tlelii za !.la»r»»r občanov. Za-
našam se*iia vešo pomoč, ker vem u;i s«* vaša ljubezen do vaše bele Ljubljane ni zmanjšala.
Zveza Prekmurja s Štajersko.
Kot javlja "Prekmurski til:is-
i m.i«=t ]>ri Dekležovju v dograjen in izn <Vn proti cesta iz Dekležovja do je že -'^or.'j d><lelana. ičin *d..bi Prektnurje kiui-
nik k ra
■'.em u. Ti
\"i ta
n'l.ir zvezo
:ta.i«-rsKo.
ADVERTISEMENTS.
IZKORISTITE SE S TO IZVAMREDNO 30- DNEVNO PONUDBO IS PREDMETOV SAMO ZA 58.95

—	Tresk! — je padlo na levi. tresk na levi. tresk na sredi.
Po trgu je pritekel črn pesek se ustavil pred fkupino pretepa-jočih se ponočnjakom ter zalajal, ''j. legal sem ter tja in lajal, lajal. Gospod je zamahni! po psu, a palica mu je odletela. Zgrabili so se s pestmi.
Trojica se je zaganjala tja in >°m. se oporekala na desno, na levo, se zaletavala v hišo ob trotoarju. pokalo je, odmevalo preko praznega trga. pes pa je lajal, lajal vedno besneje. In že je vrgel gospod i J peta na tla in pokleknil nanj. Luce pa si je od-(tihoval in si gladil lice, na katero mu je bila priletela zaušnica.
Tedaj se odprlo okno v pri-(tličju hiše, ob kateri se je vršil | strašni boj. Star samec z veliko plešo se je .-jklonil nad trotoar in zakričal; — Škandal! Mir! Kje je pa policija:
Luce je si.ekel po gospodovo palico, jo prelomil na kolenu ter jo zalučil v samca v pritličju. —• A vrgel je previsoko in zadel je šipo v prvem nadstropju.
—	Tsin! — je dejala šipa. — Iiaha! — se je zarezal plešasti samec v pritličju škodeželjno, a
prvo jo je pr>l.%ibil na lice. Nato | v muiie(injem bipu so Se mu vsuli
slej in od veselja je poskakoval. jZakaj pacijentov ni imel. zdaj pa se mu je obetala eela tropa, ki jim pohiti na pomoč. Šival bo. obvezoval, naravnaval ude, zapisoval mazila in tinkture — ah! — končno velikanska praksa!
Že je segal po svojem neceser-ju. že je hotel steči na cesto, tedaj pa sta se poavila na koncu trga dva policista., a previdno, le korak za korakom — se zopet ustavila, se pomenkovala, ugibala. . .	I
Prvi ju je opazil gospod samec P'I' -'ikujo« v pritličju. Se zadnji čje zatulil: -- Škandal! — urno zaprl okno in izginil.
Zagledal ju je tudi stari vdo-\ec v prvem nadstropju; še enkrat je zarežal, pljuil na ulico, zaprl okno in upihnU luč. In ta-roj je utihnila tudi papiga.
In zagledala sta ju tudi Zaikin in Gromov, Luce in Lipe. Brez vsake besede sta se spustila kar •>o vseh štirih v beg ter mahoma utonila v temi.
Gospodična je med tem že vsta la ter je skuhala pobegniti. Toda izvirJla si je bila členek na levi
župana.
je rešil vse — njeno premoze-t.je in njeno srečo. Odkar se je poročila ž njim, ktb bi mogel tr-
Ljuhijana, oktobra. ' T)ne 24. oktobra se je v mestni \ dvorani izvršna zaprisega in —j vsfoličenje ljubljanskega župana 1 dr. Ljudevit t Periča.
Točno ob 'iiajsti uri se j,* zbral \ dvorani ee'okupni občinski odbor z novim županom na čelu.
j .i > k raj i usk ega n a me -stnika Ivana Hrib:, rja. v čigar loke je novi župan položil prise-1 go.
G. pokrajinski namestnik je I najprej naznanil uradno j »otrdi- j lo novoizvoljenega župana, nato j pi. je na slavnostni način izvršil , zaprisego. Po izvtršeni zaprisegi j j* v daljšem govoru nagovoril j župana in zb»ani občinski odbor, podajajoč približno naslednje — misli in smernice:
— S položitvijo te prisege ste postal župan prestol nega mesta j Ljubljane. K temu dogodku sprej j mite najprej moje rti* j iskrene jše j
Eg lici2"
Jfe-
I>ragi vilatelj: Ali luu"»-le dobiti t>>. k:ir vjtm pnnujamo? i*V hočete, pre-■"iiajtfc i<» nazno, «!.• nreprifate sat- c^a. s.-be, <la l ihko prihranite «lemn. i"«- knr'»ij«-le '«1 nas.
1) Ž»-l»-znišlai nra izvanreilne vr»-«lnosti. z iiajnitiCru-jšiin kobsjua in z <liapulji: izboren C-asomer. «ib«'<1 j*' eozlafen. krasno »-nKraviian. k«>i \ talit«-na sliki. Namenjena delavcem. Vsakdo bo z;idovlJen ::njo ninr.(fi> U-t.	l"«>-
zlat-ena verižic.	Prvovrstna, biiit-v. <t> Jermen < ">) Milo za liritj«-.
(C) <"'opi»" 7.a liritje. i7> KrtaOicu za las«. iS) Aniis»-t»tk"nl kamen, tla zastavi kri v »lučaju. «la se vrežite pri liritjil. »'jtShranilui za britev. »1<M Skodelica 7X milo. HI) P.irvske škarje. >12) Stroj za striženje. il3» «»brisača. 1141 Škatja pudra za po-britju. 11S1 Ugledalo.
Vsak teii predmetov	moški-nm neobhodno potreben. «"•- ji>i :nat-,
bflsfe pristedili mnoRo denarja. Vsak predmet. »'•« ea kupile j.osamič. vas bi stiil najmanj petkrat toliko, danen pa lahko kupit.- vseh ti»-t najst jir«-d-metov za SAM<> SS.I-r,, ZAt'(»MNlTE si. da ho ta » oraidba trajala samo trid^^t dni. Vsledtep;t n»- odlagajte z dneva v	kajli v k atkem fasn
b<> na^i zaloga izt-rpana. Tzrežite ta <.«la.s ter	j.oAljit*- nam. z »-iiim do-
larjem kot deposit. Ostane* boso- phuali. ko b<»t. dobili tth predmetov na dom. Oni. ki naročajo izven Irtiženih ilriav, r.aj j o.šljej«. vso r.voto. CONTINENTAL £ A LES CO.. Dept. -40. ?219 W Walton Street. Chicago. III.
BREZPLAČNA POJASNILA
Na tisoče rojakov se obrača na mene vsake It io za razne informacije. Vsakemu dam pojasnila zastonj. Izdelujem tudi KITNE POGODBE, POOBLASTILA, OBVEZNICE in DOLŽNA PIS74A.
POBOTNICE. OPOROKE in razne dnipe notarske dokumente. Moja dolgoletna praksa jan»či vsakemu dobro delo. Pišite ali pridite osebno.
Anton Zbašnik
SLOVENSKI JAVNI NOTAH Comer 48th and Butler Sts., Telefon: Fisk 20S3 Pittsbursh, Pa,
nogi. Hotela se je torej skakajoč !^itke. Nastopate to važno me-j po desni nogi umakniti policaje- |st« P° svojem nepris-ednem pred-.
je bil v vseh in vedno rakuni bil nepreviden.
«1 i t i. da ni bila sre'na? Iuifla je zavidanja vreden dom. solidne zveze in dovršenega moža. Tako dovršenega, /ares ? lSil ji je zvest in to je vendar za žensko prvi pogoj sreče. Natančen svojih navadah
pik'dai^'/bt'gai' " Vsako "stvar jej*nosti sem zapustil njeno mater, pretehtal na telitniei svoje bi-jOd takrat napre., MBM ne-stroumnosti m smotrnosti. V I»reeno življenj njegovih rokah se je eutila madama Rebur jH>i>oln«.ma Ničesar vznemirljivega moglo pripetiti. Življenje bi po t, kalo 11 rt-/ i>osebnih dogodkov | misli. Bil sem umetnik. pre,ej sa-
a 1 i presenečenj.	i	in	teV .''Udak. _
Res, po vs,h viharjih njene l jubil sem svojo z-no m svojega
r god nje mladosti je imela pravi-
lu k:ij je rekl i Ivona ?	jpetu, pes je lajal, samec se je drl
— Videt i j1 bila zelo presene- j besno. Luce pa je planil Lipetu ' jo
sS9
ma. a že je vstal tudi mladi go-|n,k" dl" Ivar'u ravearju, možu spod, urno pobral svoj klobnk, n.arkantne osebnosti tako na kul-jo prijel pod pazduho ^er jo na. | turnem polu.enem m gospodar-
mera val kavalirsko rešiti.	| skein P01^	kl sl -»e *rido'
. »i i	i »	I b!I nevenliiviu zaslug predvsem
A elenek 10 ie bolel preveč. . .	•	v. , . 1 .
•r» - - i-i	*	, i ■ se za mestno občino ljubljansko.
Preveč je bila razburjena, da bi	„	•■
t _i.„.- .	+ f^ + „„ !\ i. gosp. zap in. — dovolite, da
mogla skakati do vrat. Zato pa <	1 .
st tako izrazim — nastopate se-
bala. Ko je bilo j na pomoč, ki je klical ves čas? e ie vrnila k ig-, — Pomagaj: Uda*-i ga!
In takrat se je odprlo razbito okno v prvem nadstropju in nad
čena. Ni pa -a vsega konec, ram. Nato pa je rekci mož ]»rott meni :
(iosjKxliena. izgubil sem malo tleklieo. katero sem r.elo ljubil. Ona ni mrtva, izgubil pa sem jo kljub temu. kajti v trenutku bla-
je mladi gospod dvignil, sti-1 v	,
. . it" - „ daj župansko mesto kot bel ne-1 naročje ter stekel z njo v .	\
j.j^q	j popisan list. Sloves, ki gre o vas '
.	, +	„„ | je najboljši. Hvalijo se vn^V iz-
Policaja sta med tem na	vso ,	, .
. . .. , ,	t. i- i + redne st>osohnosti. znana ie vasa
mu« hitela dalje. Prodirala	staj	1	.	*
Zapustil sem de Želo. Trpel sem pomanjkanje ter varno, i r-adel zelo nizko. Ckrivam se sebi se ne'tla j. SkrKjin . se it zadnjih pet i let. Bil sem slaboten človek, brez
trotoar se j* sklonil star vdovec, bližje in bližje — hrabro, brez gospod kuštrave grive iu preroš- j prestanka — a previdno seveda, ke brade, ter je kričal: — Skan- oprezno, kakor je predpisano — dal! Škandal: Nezaslišno! Raz- j h korale za korakom. . . i»ojniki! Tolovaji! Kje p<r je po- ! Ko sta prišla hrabra varuha 1,clJa ^	javnega miru in reda pred do-
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postrežem.
Čiste sobe z eno nli dvema posteljima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
AUGUST BACH, 63 Greenwich St., New York
A hkratu se je prebudila njegova papiga ter je vreščala: — harba. Barbu! — v. slabo je izgovarjala, da se je lazumelo bolj
tično h!oo, so se jinie vrata pred nosom zaprla. Po kratkem bojnem posvetu sta oba stražnika odšla na lov za kalilci nočnega
- baraba! baraba! — Morda je I miru. mladi gospod pa je gori v
to če* t it at i si, da je prišla v tako mirno in |«H-itka polno pristali išee.
(lovenuntd je prišla v sobo. Preje je šla v prvo nadstropje, da odloži svoj klobnk
Bita je to mlada ženska, stara nekako petindvajset let. ne lepa. a čedne postave ir. inteligentnih oči.
Madama R*bur jo je imela zelo rj da. ( eprav nista ^e nikdar izmenjali med seboj zaupnih stvari, je vendar vedela, d ajo je go-s pod i ena Leger ve" kot enkrat pomilovala, da se je poročila s človekom, ki jr tako godrnjav in 1 obenem tako površen.
Gospodična Leger si je mislila:
—	To ne nore biti vedno pri-jftno. Najbolj strašna stvar na t< m pa je, da ni mogoče najti ničesar. kar bi se lahko očitalo temu godrnj&vemu medvedu. Celo kadar kritizira tnene, sem prisiljena priznati, da sem to zaslužila. To je Ftrašnot Knkn boljši bt bil mož. ki napravi sempatam kaka napako aii ki stori celo veliko neumnost!
—	No, — je rekla madama Rebur. _ kako pa se je obnašala
Ivona dane« v parku f
Zelo dobro, madama. Dosti
ctroha, a neko podlo bitje me je zavleklo stran. Sedaj plačujem zr to. in plačujem drago. Danes pa plačujem na naravnost nezaslišan način.
—	Ali ste razum. 1 i. gospodična t — je vprašala madama Rebur. ki je postala bleda kot zid.
Gospodični Leger je sklonila glavo.
_ I)a, madama. Ta človek je
bil vaš prvi mož. On je oče Ivo-ne. Razumela sem vse to, ko mi ji povedal >vojo povest ter tudi razumela, zakaj je poljubil Ivono tako strastno, s tako nežnostjo in žalostjo obenem.
—	In potem f
—	Potem j3 vstal ter odšel brez vsake nadaljne besede. Izgledal jc kot v resiv.ci zlomljen človek. Želela bi. . .
Madama Rebur si jc na vse načine prizadevala, da zatre krik. Končno se je nekoliko umirila in rekla :
—	Ne, boljše je tako! Kar je končano, je končano. Bil je ubog človek, tako slab, ko i je priznal. Bil je otrok, ko je bilo treba lotiti se problemov življenja. Bil pa ir občudovanja vreden umetnik. Vse to je sedaj uničeno. Bil je zelo očarljiv, ah, kako očarljiv je bil, poln domišljij in. sanji —
klicala gospodovo blagopokojno ženo ali pa njegovo kuharico.
In borba na trotoarju se je nadaljevala; mladi gospod je klel. premetaval fantalina, ki sta kri-tala in hropela, pes je skakal in lajal, samec je tulil, stari vdovec je divjal, a papiga je vreščala:
—	Bar - a ba! Bar - a- ba! —
Tedaj se ja odprlo okno tudi v
drugem nadstropju. Pojavilo se je mtado dekle in se sklonilo nad trotoar. V svoji naglici pa je de-J"le sunilo v lonček s cvetočimi naglji. Lonček se je zvrnil in panel vdovcu na glavo. Tresk! se jc lonček razbil, prst se je razsula po kuštravi grivi, nagelj pa je zdrknil navzdol ter se — čof!
—	obesil staremu semen preko pleše kakor mogočna alonžna lasulja.
—	Škandal! — je tulil vdovec ter se otepal prsti, ki se mu je vsula za srajco, v ušesa, v oči; —< škandal! — je hropcl stari samec in zalučil cvetoči nagelj na pretepače. Potem pa je samec okre-nil glavo navzgor ter pričel zmer jati vdovca: — Ti osel stari! Ti papiga bedasta! — Vdovee pa se
daj ne čutim nobene trpkosti proti njemu.
Po kratkem molku je dostavila: .
—	Če ga zopet vidite v parku.
velika uljudnost in skromnost. Dičijo vas poteg tega vse lepe la- ! stnosti mlade energije, ki bodo. | združene s prvimi, popisali ta 1 beli list r vrsticami vašega delo-\anja v korist občar ov in občini.
—	O. pokrajinski namestnik daje nato novemu županu razne ineijathe in nasvete glede potreb ljubljanskega mesta, nakar konča. svoj govor nekako tako-le:
—	Za dosego vseh teh in dru-
... ^ , . t ji ill ciljev pa ie treba složnega dete leke je potreboval j f . * „. .
.	. . - lovanja občinskega odbora. —
poved«, a imel je ..	. . ^ , . . .
*	' pam. da se bo to složno delova-
kamriei lečil nožico svoji varovanki. Kakšri tega viri ne
opravka prav do jutra. . .	. . , . ,	. .	.
„ 1 . t	i v I nje doseglo, ker v občinskem od-
Ko pa sta končno zavzela bo- *'	71	.	i
____ : ...	. . v. I boru ne bo mesta za politične bo
jisee. je bilo prazno. . . niti žive I .	.	. ,
..... 1 T	. , i je. temveč gre vam vsem za bla-
duse nikjer. . . Le par skimier	. ^	7 .	.
J	. .	igostaaie tega mesta, in ako se ob
upe. . . par erepmj cvet ličnega C .. , ..	.__
*	r o	r. cinKki svet spusea v politiko, —
! FRANK SAKSER STATE BANK '
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA *
Beograd, Celje. Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Marlo^r, Metkovl£. Sarajevo, Split, Šibenlk, Zagreb.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRUA
Trst, Opatija, Zadar.	Dunaj.
gospodična, ga pustit« poljubiti igrala ter ae tudi lepo ob- Pozneje sem morala trpeti, a se- Ivono, kadarkoli se mu zljubi.
lončka in tik ob steni na tleh nagelj s peterimi krasnimi, bujnimi, rdečimi cveti.
Ozrla sta se po oknih, a povsod tema. Poskusila sta odpretr vežna vrata, bila so zaklenjena Začudena sta majala glavi.
A takrat sr je nagloma odprlo okno v prvem nadstropju na nasprotni strani ceste. In začul se je od silne ogorčenosti skora.> hripav glas. ki je ktieal:
— Škandal! Zato so policaji tako debeli, ker so povsod prepozni! In. zato so zmerom prepoz ni ker so tako debeii J Škandal; Sramota!
To je bilo razžaljenje straže. A žalivec je bil mladi zdravnik. Na glavi je imel klobuk, v roki je držal neseesr. . . c pacijenta nikjer nobenega. A samo zaradi te proklete policije, kajpada. . .
Ničesar nista rekla policaja. 3d en pa jc vzel svoj notes in zapisal zdravnikovo ime. stanovanje ter njegove žaliVke.
Nato sta odšla. . . Ura je bila št triindvajset. . .
Par dni nato je prihajal mladi zdravnik iz poslopja policijUke-
naj se odraža to v en edini točki namreč da r.rfimir«; edinstvo te naše drža,ve, za katero ste se v svetovni vojni tudi vi, gospod župan borili kot jugoslovanski dobrovoljee. —
Žnpan dr. Pcrič »zvaja nato v svojem odgovoru in ogovorit med 'drugim tudi nasldenjo misli: Gospod pokrajin, namestnik! Gospodje občinski svetniki! Zahvaljujem se vam, velece-njeni gospod namestnik, za prijazne pozdrave, nasvete in želje, s katerimi ste počastili mene in občino. Ne morem si kaj, da ne bi ob tej priliki omenil tndi red-
- IMPORTIRANE
BRINJEVE JAGODE
Vreča 192 fnntov $10.20
Pri večjem naročilu vprašajte
za posebno rano. K naročilu prilotlte Mot>*y Orto«-
MATH. PEZDIR B0x 777, City HaH 8U. Ydrk» m Ti
J
IZVRŠUJEMO hitro tn poceni ccnarna izplačila v Jugoslaviji, kcslgl. In Nemški AvstrijL
IZDAJAMO čeke v kronah, lirah 3r» dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah.
PRODAJAMO parobro4ne in železniške vozno liste na vse kraje in za vse črte.
IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljivo v efektivnem zlato pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da s« izplačajo r napoleonih ali angleških šterRngib, Siko ni na razpolago ameriikih
dolarjev 7 zlat«.
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo rstanovili nanovo na željo mnogih rojakov širom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo v loin o knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis na daljnih vlog aii za dvig denarja je potrebno, da ae nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Ossler aH pa po New York Bank Draft.
KADAR STB NA POTU v stare domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zgiasite glede vreditre Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira n* to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali sl* ga mogoče ie kupili drugje.
Zajamcnčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ngodnl pogeji,
ki bodo velike koristi za vse one, ki se že aii se bodo posluževali
naše banke. .
Slovenci, prijatelji in poznavalci naša banke so vljudno na-1 prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --. in čhmegore.	--
Frank Sakser State Bank
GTLAS ^TMOTEC, vrmv
Vdova T /eni ž. *** E-Gaboria^
C<3
Prevedel za "CIaa Narod*" G. P. Francoski detektivski roman.
m——i
(Nadaljevanje.)
To ni bil več- sodnik, ki je govoril, temveč oče, poln sočutja s avojim sinom.
Daburon pe nadaljeval, govoril dolgo časa ter si izbral take stvari, ki so bile p., njegovem mnenju najbolj primerne, da omeh-. aj<. sree zločinca. Vedno pa je dospel do istega zaključka, — da je namreč pametno priznati. Trosil pa je vso svojo zgovornost., kot jo je preje oče Tabaiet. Na Albetta ni vse to prav nič uplivalo. Njegovi odgovori so bili kratki. Pričel je in končal z zatrdilom, da je nedolžen.
Istega dne, v s boto, so odvedli Alberta k truplu vdove Len:ž. Bil je »rinjen vsj>ričo žalostnega pogleda, a ne bolj ko; bi bil vsak drugi človek, če bi bil nrisiljen ozreti fe na žrtev zavratnega umo-la štiri dni po završenem umoru Eden izmed v bližini stoječih je vzkliknil:	.,^
—	Ah. če bi m.>:rln govoriti!
—	To bi bila največja sreča rame, — je lekel Albert povsem mirno. *
Izza jutrz naprej ni Daburon prsv nič napredoval v svojem delu. Priznati si je moral, da se je njegov načrt izjalovil. Neomajna mirnost in hladnost mladega moža 'je napolnila s srdom tega vodnika, ki si je bit tako sv-_-st svoje stvari. Kmalu nato je dal povelje. naj odvedejo jetnika nazaj v ječo.
—	Prisilil ga bom, da prizna, — je zamrmral.
Mogoče je obž^Iovfd '»ne lepe priprave i/ Srednjega veka, s pomočjo kfiterih so piisilili jetnika, da je izpovedal vse, kar so hoteli sodniki. .Mislil si je, da 111 imel še nikdar noben sodnik pred se-b« j takega jetnika. Kaj upa poč doseči s tem sistemom ustrajnega zatikanja *. Ta odpor, ii'-umer vspričo absolutnih dokazov, je napolnil sodnika s srdom Oe bi \lber! priznal svoj > krivdo, bi bil Daburon usmiljen. Ker pr. se mu je upiral, je pos'.al njegov sovražnik.
Bila je lažnjivos* polož/ja. Iti je zaslepila tega sodnika, po svoji naravi tako mehkega in velikodušnega. Preje je želel, da bi i«il Albert nedolžen, a sedaj je hotel na vsak način dokazati, da je krivec in to iz sto lazlegov. katerih ni mogel analizirati. Spomnil se je tudi, da je bi! Albert nekoč l.jegov tekmrc in da ga je nameraval ustreliti. Ali n1 obžaloval, da je podpisal zaporno povelje in da je sprejel dolžrosti preiskovalnega sodnika V Vznemirjala ga je tudi nerazumljiva izprememba, k se je završ;!a v očetu Tabaret
Vsa ta čustva so navdajala Daburona z mrzličnim sovraštvom, ii ga je gnalo naprej po poti. katero si je bil irbral. V bodočnosti 1 odo prišli manj vpoštev dokazi Albertove krivde kot pa opravičila njegovega lastnega postopanja v nlogi preiskovalnega sodnika. ('eli» zadevo je smatral za svojo osebno zadevo.
Če bi bil jetnik nedolžen, bi smatral sodnik samega sebe neopravičljivim. Čim bolj pa je razmišljal o vsem tem, tem trdnejši je postajal tudi v svoj-m sklepu, da premaga lega svojega starega tekmeca, tudi če bi moral pri tem zlorabiti svojo moč. Logika dogodkov jra je jusililu k temu. Zdelo se mu je kot da je njegova last-r>a čast na tehtnici. Vsled tega je bil strašno zaposlen v zadevo in niiemoren, kot ni bil še nikdar preje pri nobeni preiskavi.
Celo nedeljo je prežival "Daburon s tem, da je poslušal poročila ■»vojih agentov v Bu/ivalu. Ti so izjavili, da so si na vse načine prizadevali, da pa ne mo jeo poročat; o "ikakih rovih razvojih.
Vsi so čuli govoCti o neki žel ski, ki je trdila, da ji videla mo-lilca. ko je zapuščal hišo vdove Leruž. Nikdo pa ni mogel pokazati te ženske ali navesti njenega imena.
Vsi agenti pa so smatrali za svojo dolžnost obvestiti preisko-volnega sodnika, d* se vrši neka nada'jna preiskava poleg njih lastne. Ta preiskave se vrši pod vodstvom očeta Tabarei, ki se vozi sam po deželi v majhnem vozičku, katerega vleče, dober in hiter konj. .Mural je nastopiti z \c-lik<> naglico, kajti povsod, kamor so prišli agenti, je bil oče Tab .ret >e j »reje tam. Vse je kazalo, da je •mel pod svojim powljst vor.» en ducat ljudi in štirje med temi so gotovo pripadali itolVijskemu detektivskemu uradu. Vsi agenti so e sestali z očetom T*b-.retoni in slednji je govoril z vsemi. Enemu med njimi je rekel.
—	Kaj za vraga kažet" to sliko naokrog? Takoj boste našli človeka, ki vam bo za tri rranke opisal človeka, ki je bolj sličen sliki kot pa slika sama
—	Ti si tepec, mu je rekel, — da loviš po glavni cesti človeka, ki se skriva. Ozri s«* nekoliko vstran in mogoče ga boš našel.
Konečno se je sestal Tabaret z dvema nadaljnimi agentoma v neki kavarni v Buž.va'u ter ju p. klical na stran:
—	Jaz ga iinai?i — je rekel. -- To je prebrisan dečko. Sel je preko Satoa. Tri je ljudje so ga videli; dva železniška uslužbenca in tretja oseba, ko je pričevanje bo odločilno. Ona je namreč govorila žnjim. Kadil je
Daburon je bil rad i tega tako jt zon na očrta Tabaret. da se je takoj naiMitil v Iiu2iv.il. s t**dnin .-kJepom. da spravi tega preveč unetega starca nazaj v Pariz ter mu da delo. ki bo bolj v interesu pravice. To potovanje je bilo zaman. Tabaret, voz, hitri konj, njegovih dvanjast mož. — vse t \ je izginilo kot kafra.
Ko se je vrnil d-unt.v, zelo izmučen in jezin, je našel preiskovalni sodnik nasledrjo brzojavko od načelnika detektivske sile. Bila je kratka ter sj glasila:
Rout-n, nedelja.
—	Moža seni našel. Danes zvečer odpotujeva v Pariz. Zelo važna priča.	Gevrol.
Petnajsto poglavje.
V ponedeljek zjutraj, ob devetih, se je pripravlja1 Daburon, da odide v justično pfdačo. jer se je hotel sestati z Gevrolom in njegovim možem ter »nogeče tudi z očetom Tabaretom.
Njegove pripravi -o bil- skoro končane, ko je njegov služabnik objavil mlado dame ki je prišla v spremstvu neke starejše in ki želi govoriti z njim " •
Ni hotela navesti svcjeg\ imena, a je rekla, da bo storila to, če bo absolutno potrebno v namenu da jo sprejme sodnik.
—	Spustite jo nvter, — je rekel sodnik.
Mislil si je, da jc mogoče sorodniea katerega izmed jetnikov, s katerimi je imel pu'la pred afero v Žonšer, Sklenil je biti kratek ter jo takoj odsloviti. Stal je pred kaminom ter iskal neki naslov na krožniku, polnem vizitnic. Ko so se odprla vrata ter zašumela svila, ni obrnil glave ter se zadovoljil s tem, da je vrgel brezbrižen pogled v ogledalo.	* y
Takoj pa se je stresel ter napravil kretnjo, kot da vidi duha. V svoji zmedi jc spustil krožnik na tla, kjer se je razbil na tisoč koščkov.
—	Klara — js zajecal, — Klnra,,.
Kot da se boji, da vidi prikazen one, koje ime je izgovoril, se je počasi obrnil.
Bi!a je v resnici gospodična de Arlanž.
Ta mlada deklica, ponavad" tako ponosna in reservirana, je »mola pogum priti v njegovo hišo sama, ali skoro sama. Njena go-vernanta, katero je pustila v predsobi, ni štela nič. P«, korila se je ..ilnemu -čustvu in to je preinairalo njeno običajno boječnost.
Nikdar, eek> v času, ko je bil pogled nanjo njegova največja srečo se mu ni še zdela tako očarljiva.
Njena lepota, ponavadi zastrta s sladko otožnostjo, je blestela ,er na popolnoma omamila. Njeiivj poteze so kazale ogonj kot ga ni so nikdar preje zapazil na njih V njenih oč-h, ki so postale še bolj blesteče radi solz, prelitih \ zadnjem času, bilo opaziti najtrdnejši sklep. Človek je lahko videl ttkoj, da se zaveda, da mora izpiti veliko nalogo in da jo bo lahko izvršila, če ne že z veseljem vsaj z 0110 priprostostjo, ki je pomenjala pri njej heroizem.
Mirno je stopila naprej ter iztegnila sodniku svojo roko z ono angleško kretnjo, katero znajo nekatere ženske tako dobro oponašati.
—- Midva sva bila vedno prijatelja, kaj ne? — je rekla z žalostnim usmevom
Sodnik si ni upal prijeti za roko, katero mu je ponujala. Bal ne je n.imreč, da iio postal preveč ginjen.
— Da. — je odvrnil neodločno. — Vedno sem vam bil udan.
Gospodična de Arlanž je sedle na stol, v katerem je dve noči nazrj oče Tabaret zapoČel aretacijo Alberta.
(Dalje prihodujič.)
ADVERTISEMENTS.
Knjige!
POUČNE KNJIGE.
Knjige!
Severova zdravila vzdržujejo zdravi« v dru<inati.
Kašelj in prehlad.
V tem letnem času vlada kašelj in prenlad pri odrastiih in pri otrocih, Ce se zanemari, se razvijejo iz nje-ga komphltacije, ki s« lahko nevarna. Izegnite se zlim posledicam prehlada z vzetjem Ssvtra'a Cold and Grip Tablets (Severjevih Tableto v zoper prehlad in gripo). Cena SO centov.— Hitro od pomoč proti kašiju dobita, de vzamete
ADVERTISEMENTS.
S
evera s
- Cough Balsam
(Severjev Balzam zoper kašelj). Pomirjuje razdraženost. omehča Izločevanje, ustavi kašelj, povzroča laglje č. h an je in pomaga priredi povrniti normalne stanje. Vefje steklenic« 50 centov, manj« 2£c. Pri lekarjih.
kretanje parnikov
Kedaj približno odplujejo iz New Yorka.
LA SAVOIE	1*	nov.	— Havrs		COLOMBO	10	dec.		Genoa
ZEELAND	1»	nev.	—	Cherbourg j	LA TOURAINE	10	dec,		Havre
POT O M AC	19	nov.		Rreman I	SAXONIA	13	dec,	—	Cherbouifl
RYNDAM	19	nov.	—	Boulogno 1	AQL'ITANIA	18	»*ec.	—	Cherbourg
CANOPIC	22	nov.		Genoa	PARIS	14	dec,	— Havre	
MANCHURIA	23	nov.	—	Himburn	CEK TEN.STATE	15	cec.	—	Boulogne
	25	nov.	—	Cherbourg	M'NNI'KAHOA	1&	a«!c.	—	Hair i>urg
ARGENTINA	26	nov.		— TMI	LA SAVOIE	23	dec.		Havre
K ROONLANO	26	nov.	--Havre		ZTELA SD	Z4	d-c.	.—	C><t.j>or9
OROPESA	26	nov.	—	Hamburg	ORBITA	24	de-.	—	Hamburg
PANHANDLE S.	26	nov.	—	Boulogne	PANHANDLE S.	27	aec.	—	Boulogne
N. AMSTERDAM	«	nov.	—	Boulcjnc	ADRIATIC	28	cJo-c.		Cherbourg
AMERICA	»9	nov.	— Btmcn		RYNDAba	29	dec.	—	Boulogne
ADFIATIC	30	ncv.	—	Chernov g	CARMANIA	31	dec.	—	Cherbourg
MONGCL1A	1	dec.	—	Hamubarg	P^.OMAC		dec.	—	Bretren
LAPLAND	3	dec.	—	Cherbourg	LA LORRAINE	31	dor.		Hrvra
CARMANIA	3	dee.	—	Cherbourg	OLYMP";	31	dec.	—	Cherbourg
PRES. WILSON	a	MC		— Trni	I AMERICA	3	Ja.».	__	Bremen
LA LORRAINE	3	dec.		- Havre	N. AMCTFRDAM	4	Jan.	—	Bor'ogne
HUBSON	3	dec.		Bremen	LA TOUT.AINE		Jan.		Havre
.JOCRDAM	3	dec.	—	Boulogne	OROPESA	4	Jan..	—	K'lmhurd
wRETIC	4	dec,	— Genoa		ARGENTINA	12	lan.		— rrsa
ARABIC	6	dec	— G en or		»3.WASHINGTON	17	Jen.	—	Bremen
6. WASH-TON	8	dec.		Bremen	ROCHAMBEAU	17	Jan.		— Havre
SAXONIA	8	dec.	—	Haitidurg	PARIS	18	jan.		- Havre
FINLAND	10	dec.	—	Che. bou.'j	| ORDUNA	21	J?n.	—	Hamburg
PR. k?ATO1 KA	10	d-c		Bremen	SAXONIA	21	J-n.	—	Hamburg
OLYMPIC	10	lec.	—	CKerbouro	INOORDAM	21	jan.	—	Boulogne
ROTTPHDAM	10	dec.	—	Boulogne	, PRES. WILSON	24	Jan.		— Trst
ORDUNA	«0	dec.	—	KAmburg	LA LORRAINE	28	Jan.	— Havre	
Glede cen za vozne listke ln 7» drogu pvjasn***, obrnite se da tvrdke: FRANK SAKSE& STATE BAN »i,	83 Cortlardt St. New iorfc
1.50
<«.•0

Slovensko angleški slovar Angleško-»ioven*fct Besednjak —
Ur. F. J. Kern ..............5.<M»
Nt*aški abcednik. ............... '35
Nemško angleški tohnri .. .... JO
Pravilo dostojnosti ............ .30
Slovensko-oemškl alerar — (Janežič Bartol)
Angleščina brez učitelja ........
Cirilica. Navodilu za či trnje ln ribanje srbščine v cirilici .-.. uekletora. Spiral Anton B Jegl»C JW oospodinstvo — Purgaj. Praktična knjiga za naše gospTii-
nje.(Trdo vezacn.) ..........1-39
Hitri računar. Priročne velikosti .50
j Praktični računar ............
.Knjiga o lepem vedenja Urbanus,
(Trdo vezano) ..............J.00
Mladeničem, An t. B. Jeglič
II. cvezek^' . T^J " jr "IIJ "I M*™™**™ POVESTI. Np sveti za bišo in dom. Kor atna
knjiga za vsako luSo ........1.00
Pravila ta olike. Dr. J. Dostojen .«5 Varčna kuharica, za slabe in dobre ča:« ..............................1.09
i z*. Malo i!vUe»Je, povest .... A. rf.: Zadnja kmečka vojska,
zgodov.uska povest ..........
G. zv. Gozdarjev sin — Fložgar,
povest .......................
7. zv.: Prihajat. Zanimiva povest .........................
O. zv.: ttrencelj: K«ko sem se jaz likal, 1. zvezek
10.	zv.: Breucelj: Kak« jaa likal, 2. zvezek
11.	zv.: Breucelj : Kako Jaz likal, S. zv ezek
14.	ar.: Breucelj: ljubljanske sli-k»e. (Po-'obe IjuDljanskega me-
) •««••••««•••« »oevo«*****«
15.	sr.: P. Coloma: Juan Mlseria. gg. P o rest* ia .š-panskega življenja
j 16. zv. Ne v Ameriki. Po resničnih dogodbaL. .....
sem se
mbci se
>..«.■i
.6} M 30
M LOO 1.00 1.00
.75 .75 .76
VABILO
na pečlarsko plesno veselico, katero. priredi ''Pečlarski Klub Export* dne 26. novembra zvečer v
prostorih F. Sedlarja pri znan i b | pečlarjih v "kavarni" v Exportn. Pa. Vljudno vabimo rojake ii rojakinje, posebno peči ar,je obojega spola, da se te veselice vde-leže. Da ne bodo kršeni principi peclarjev, bo strogo zastraženo Za dobro pastrežbo, kavo, klobase, sendviče, potice, cvrtje, kolače, ta kratkega itd. bo skrbel za io izvoljeni	Odbor.
(16-17—11)
Naznanilo.
.35
RAZNE POVESTI IN ROMANI.
i
«Jos. Jurčič, 4. zv.: Cvet in sad. | Hči mestuCcOi sodnika itd. .. Jw. Jurčič, 5. zv: Sosedov sin. Sin 1 kmetske^a cesarja itd. .. ..... Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober, j roman. — Tugoner, tragedija
In e sliki — Ksavei Mef-ko......
Hud« bre^tno. Ni vf3 zlato, kar se
Patria, povest lz irske junaške do-i bs	«30
Pod svobodnim $olneem, z^jdovln-
ska jh»/est, 1. zv............. 1.25
od svobodnim ^oln-em, zgodovinska povest, 2. zv.............L25
Povest« slovenskemu Ijcdstvu v poduk in zabavo, Kalan ...... JU
F omarica, povest ............. .60
Si sto e Šesto, povest iz Abraeev J30 ■»like k> povesti, Ksaver M^Sko Sr^dent naj bc, — Naš vsakdanji
kruh ........................ .31
Vesele povesti: Za možem, — V pustiv je šla. — Pravda med
bratca, d ..................... JS5
Vojntanir ali poganstvo in krst,
povest ....................... iS
Kvanarjeva bčL Zanimiva povest
............. «50
J50
Z zv.: Maron, kršanski deček iz
Libanon-* ....................
3. zv.: Marijina otroka, pr.vcst b
kavkaskih nora ..........•____
-1. zv.: Praški Judek, povest, SJ. natis ..".'».....................
8. zv. 3 indijske povesti......
!). iv.; Kraljičin nečak. Zgodotln-poveš' iz Japonskega .... 110. av. :Zve^(i sin, povest Iz r'ade
; Akbarja Velikega ............
}U. *v.: R'leča in bela vrtnica, po-
.25
^^ i •••• •••••ooo«oo«aoo*ooeoooo
"40 i 12. zv.; Korejska brata. Črtica la
nrisijonov v Koreji ............
13. zv.: P.j in zmaga, povest iz
Amana .......................
11 zv.: Prisega huroznkega glavarja, i*ivest Iz zgoiovtne ka*
nadske ......................
15. zv.: Angelj sužijev — Brazilska iKjve^t ..................
1(1. zv.: Zlat okopi, novert ......
17.	zv.: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ..........
18.	zv.: Preganjanj« indijskih misijonarjev ...................
9. zv.: Mladb mornarja, povest
SPISI ZA MLADINO.
Bcb za mladi cob, pesmice......
Dedek J« pravil, pravljice ......
Iz dežele eter Zgaga .............
Doli m orožjem ...........
Knjige družbe Sv. Mohorja
Duhovni boj (394 str.) .
Mesija (1. zv.) .........
Mesija <2. zv.) .........
Jt5 M
J*
J£5
JM>
M
M
2D
JS5 .30
.30
.3C .M
.30 JV
SI OVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešarek
70 — 9th AVE., NEW YORK, N.Y
(med 15. in 16. cesto)
pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo Ita; — prodaja vozna listke za vse važnejše črte; — izvršuje notarske posle, kisovzvezl s starim krajem. — Cent vedno med najnižjimi. — Telefon Watkins 752?
Brezplačne hlače bo dobil vsakdo
Pridenite štiri •tznamke po 1 cent ter pišite po pojasnila takoj.
O-K TAILORING
CO.. Dept. A. 1206 N.Irving Ave Chicago, III.
Poiljit* nam ssmo EN DCLAR In poalaU vain bomo popoln Ženitnnzki Intalof s Mlan4 • aim opisom, SLIKAMI, imonl ia naslovi mnogih dsklet in nekoliko odo*, ki išCejo dobrsgs ni poitenes* mota. Lahko sami piftets in »klana te srečen zakon. Mi smo unoCnl storiti polteno in dovoljeno posredovanje, sato ne ftte-dite dolarja, ki j« posredi med vami ln ZAKONSKO SREČO, piftite 6e danes ns:
RELIADCK F. 0LU1
BH	Im	>al
MOLITVENIH!.
Skrbi za dušo:
v usnje vezano ..............1.80
v platno vezano ......-...... .90
30
II
J30
Podobe Iz narave ............ Jfc
Svetloba in &enca .......... 29
Slov. vetrnice, povesti ar. kratek &a .........................20
TrOjkft oaoooaoooo* ■•••oasss««
Zgodovina slov. naroda (5. zv.) JM Zgodovina slov. naroda (6. zv.) JM Mladim srcem (2. zv.)
Spisal K. MeSko M Knjiga za lahkomiselne ljudi,
Spisal I. Cankar..............t.75
3et tedtf.v v zrakoplovu ........2.00
«aierika Ia Amerikanei..........5.0»
Dve ialoigri, "arlljeva ženitev,
THje ženini .................. J»
Mala saniska knjige	. .. .. _
s podooaml .................. . j* Bo^UtH Evropi ..............
Nova velika sanjska knjiga "	[Velika stenska tospa ..........
podobami ................. . 1.00 >*rfiljevid^: New lork, Illinoir, Colorado, Kansas, Metana, Mlnae-
JIDSKA KNJIŽICA — POVESIT.
Kajaki glasovi:
v platno vezan3 ...........
v kost vezaco ............
v usnje vezano ...........
Sveta ura:
v p? it»o rezano ...........
Marija varbinja:
t n&aje vezano ...........
Pot t nebesc:
s* zlata obreza, platno vezano Dm neoe Testament .......
ZEMLJEVIDI.
Združenih držav Kranjske dežela
1.	zv Znamenje Štirih. Povest de tek t h a Sherlock Holmes .... JO
2.	zv. Darovana. Zgodovinska po-povest iz dobe slovanskih apoo-tolo?. ........................ M
3.	zv.: Jernač Zmago\ ač, povest.
— Med Plazovi, tiroLska povest. .M
so ta, Wyomins in Alaske. — vsaki po
Pennslyvalila .................
West Virjrlnija ..............
Razglednice:
Panorama mesta Celje, 21 palcev dolge ................
30 1.70 1.80
1.00
1.80 .90
ut Ji
15*
.25 .40
25«
Gpomba:
Naročilom Je prfloiitl v gotovini, money order all znamke po 1 ali 2 trata če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih al ▼ co> nikn. Knjige ulillj—> poštnine prosta.
Slcvenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York
Josip Rems
JAVNI NOTAR
2327 Putnam Ave.,
Ridgewood, L. L, K. Y. Forest Ave Ststion
ZAČIMBE, ŽELITA IN NAJ- *' RAZNOVRSTNEJŠA
Pišite po brezplačni cenik.
domača zdravila!
4 katera priporoča magr. Knefpp,; Imam vedno v zalogi.
MATH. PEZDIR j
•P. O. Box 772, City BaU Station!
New York City ...................
Brezplačno onimf ki trpe vsled mrzlice in naduhe.
Brezplačna poskuftnja metod«, katero more vsak rabiti b.ez ncprlllk« In Izoube £asa
Imamo način, kako kontrolirati naduho in želimo, da poskusite na naS raCun. Nif-ne de, ako je to 2e dolga bolezen, ali pa se je pojavila še-le pred kratkim,alto je senena mrzlica ali pa kronična aaduh^ naročiti morate brezplačno poskušnjo nagega načina. Na to se ne gleda, v kaki klimi živite, ne sleda se na vafto starost ali opravilo, ako vas muči naduha ali mrzlica, naš način vam bo takoj pomagal.
Posebno želimo poslati onim. ki se nahajajo navidez v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi, patentirano kajenje itd., ielimo pokazati vsakomur. da je ta novi način določen, da vstavi vsako težko dihanje, vse hropenje in vse strašne napade takoj in za vse č.->ae.
Ta brezplačna ponudba je prevaina, da bi jo zanemarili. Pišite sedaj ter jo takoj pričnite. Ne poSIJlte denarja. Pošljite kupon dane3. Niti poštnino ne plačate.
BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON.
FRONTI ER ASTHMA CO., Room 3«90 Mlamim od Hodno Sta.' Buffalo. N. T. Pošljite i
Jugoriovacski generalni kon zulat r New York*: obvešča vso prizadete, da je postava o taksali z dne 27. junija tejja leta stopila v veljaro 1. tega laeseca.
Izza prvega ok#obra so teke oziroma prutojbine sledb^e: za prošnje 40 centov;
za priloge, tikajoče so prtšenj. vsaka 10 celi tov; ca izdai*nj«, podaljšaa^e ali obnovitev potnega lista; za sest mesecev 2 dolarja; za eno leto 4 dolarje: za potno knjižico 1 dolar. OPOMBA.
Pri izdajanju rli obnavljanju potnih liatov je t.-eba plaScti pr*3tijbino tudi ze eas, ko ni bil potni list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet.
Vsled tega morajo: državl«aii prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih šest mesecev izza prihoda v Ameriko du danes po dvi dolarja in dva dolarja za bcdc^iX Sest meseccv. Državljan* Jrž*.« Srbi j« plačajo takso kot Srbi'incv, toda t> ta^si se jim raenru od 1. januarja 1913. Osebe iz vaeh drugih pokraj.o, *&tc?e Uanec dvorijo sestavni del kriljevine Slo^en-iev, Srbov hn HrvatoT i^arjo ^la^ati od 1. januarja 1919 pa do danta zn vsakih sest meaeccv po dva do larja in dva dolarja za prihodnjih šest lat.iecev. Cue oK^be ki imajo potne liste prejšnje kraljevine Srbije tli kraljev "te Blove jcev, S^-bov in Hi ^atov, na jim je rok potekal, morajo pUčati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih listov, dntva, ko je potni Hst izgubil veljavo, pa do d^iies, za vsaiit. šeot ta«6ecjv po d"rG dolarja in dva dolarja za niihodnjih Šest mesecev. Proetovo/jcem se takca računa od dneva vrnitve v Ameriko.
Pri iskanju potnega lista mora vsak plačat/ razen takce za isda-vanje ali obnavljanje še takso za prošnjo, vizum in kamilico. Vai oni držav-jani današrje kraljevine, ni niso bili jyvianiki prejinje kraljevine Srbije, marajo plačati za potili list: takso z& potni list 12 dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takso za vifcum 60 ctrtov in takso za knjižico en dolar. Vsee:& skupaj torej štirinajst dolaijev. Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo želi in^tl potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati *>& vizum 60 centov.
COSliLIGH ČRTA
Direktno potovanje ▼ brovmk (Cravjsa) in Tist.
ARGENTINA .. PRES. WILSON
26. fiov. S. des.
Cene za Trat In Reka a*: Pre«. Wilson «115 In day!**. Ar^sntlr.a In Belve^tr« »103 In
IS davka.
Potom listkov Izdanih sa kraje V Jugoslaviji »n BrMJI. Razkošne ugodnosti prvt^a. tfrn-
gega ln tretjeg* razreda. Potniki tretjega razreda dobivajo
bresptadno vino.
PHELPS BB0THEZ13 ft Co.
Paaaanoer Oaparti.ient
2 West Street New York
FRENCH LINE:
I COMPAGMIE GENERALE Tbakshtlak^OOE ■_
Expnu Ho*t.1 Strvi«	■■
Direktna slniha v
Jugoslavijo
preko Havre
z velikimi parnlki »i 2 !n S vijake
SAVOIE .............. 19. nov.
PARIS ........ ........ £5. nov.
CHICAGO..............29. nov.
TOl RAINE......... .... 3. dee.
Za družino trudimo lrborne ugodnosti tretjega. rc\zr*da — toba« s dvema. Štirimi, leatlml ln oemlml pnateUuml- Vsi taki potniki feo4c
deležni lat« iiborne aiuibe !n hta-ne, vsled katera je znana FranooMa črta.
Za. nadalje 4n formsclis vpraSaJt* pri lokalnih agentih FRENCH LINK.
ie sedaj čas poslati svojcem v staro domovino ali jugoslo-•	= vanske krone, dinarje, ita-
ljanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pn:
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York
DOCTOR LORENZ
EDINI 8J-OVEN8KO OOVOAKČI ZDRAVNIK ftp EC UAL. 1ST MCŠKIH BOLEZNI.
644 Penn Ave Pittsburgh, i-a.
Moja stmka je zdravljenje akutnih ta kronlCalh boleztJL Jaa nun Se zdravim nacl 2b let ter Imam skutnje v vaeb boleailn tu ker anam alovenako, sato vas morem popolnima razameti ln spoznati vaflo bolezen, da vaa ozdravim la vrneaa moč ln zdravje. B~ozl 23 let sem pridoVJ posebne sknfinjo i»rl ozdravljenju moških bolezni Zato se morete popolnoma zaneati na mene, moja sLrb pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlaSajte, ampak pridite dm preje.
Jaz ozdravim zaatrupljano kri, maaulja In llaa »o talsau. bolsznl v oHu. Is. padanje laa, bolečina v kostUi. star« rana, živčne bolacnl, oslabelost, b^laznl v mahurlu. ladlcah. latrsh ln taloucu. notnlcoi ravmatlzam. katar, zlate tlla. naduha Itd.
Uratfn« ur« so: V ponds!Jak. sredah la Rtttlh od S. zjutraj do S. popoldne. V torkih, ietrtklh m sobcti.i od 9. ur« zjutral do a ur j zv*£«r. Ob n«dailah pa do ur« popoldn«. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE (ME IN
NASLOV.
Dr. LORENZ «44 p«» at« Pittsburgh, pa.
Nekateri drugI zdravniki rabile tMmafs. da vaa razumel«. Jez anam b«-vat-ako te la ataraoa kraja, zate vaa tat!« zdravim. k«r vaa razumem.
_