PHIHOBSKI DMEVHIK t GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE . Štev. 105 (2724) Poštnina plaCana v gotovim Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 5. maja 1954 Cena 20 lir *^dn?jueaa konrircsa 50 tfmž. ■ venci v Italiji, li si0?*_v Socialistični fron ttlj v*nce” napravili korak tinskih'1 !Wt'' reševanja slo-|(| narodnih vprašanj ^oi'v'Ue,Sli k ustvarjanju borbo ’ Se vključijo v en r,ihnn?rednega delavske-driave- s tem t£„tK oro-kom s0 se slo- Ndli S.oci?listi še bolj pri-Ustim najnaprednej- on U-/II.J fVfc OU sPoznale nadvse resnic- Ro'*a^ianskim silam, ki so ‘e spo vd, da bo moyoče 0 deht Kke Ul itn ar„ julijanske družbene »ih - Polne vsakovrst- priVit°traniifl protislovij, od- ig ..1 samo z najodločnej- revo lUl ,cm etonarna borbo de- ll'oje ljudi, ki so -zaradi ilj jj n°Prednosti in važno-:kljenBOspoc,arsko-političnem Uje lu Poklicani nositi za-Ha _ ne°dvisnetja socializ- lri»;/astav° napredka in , !cPosti se bo Socia- ‘“•ičn^ borbi fronta Slovencev 111,^ ’ da najprej ustvari ,ttoni0jri1 slovenskim Ijud-it je ^orbeno enotnost, ki kovala v času ljudske tlcj^ .Ci3e med vsem sloven-hti2i1Ufstvom, ki pa so jo in izdajo kom-i» re2Stlčni voditelji KPl ci°narni voditelji SDZ enotnosti ne bomo '»lil: Pini Priložnostnim pred- *i0 vV5ako ceno, ampak sa-l0!pO(j VSakodnevni borbi za t,miir~rske ’n narodnostne k Pce ■lii. vseh Slovencev i t It u eni se ne bomo ozira-jWstt> °^tkc SDZ-jevskcga l|, j;j a tn njegovega glasi->ifi 3e Že ob predkongresni Jankih bruhal ^0: °tanju o proti zaciji in njenemu najrazličnejše laži, tOppf litjih Pripravljamo pot \fa-l vdajanja slovenskih •ti j. interesov)). S taki-%ci. ‘ so hoteli doseči hlff 0 slovenskega prebi-Ktttj v flaliji in ga pre-jsnarodoval ni in go-fej ®"° izkoriščevalski po-WLhernokmtjanske in vali 'e •'fukcijc, 3 katero so L^i klerikalci trt pro-stuMi nialomeščeni na ^•thuTi. družili pri zadnjih ‘’°°rskih volitvah in SkrBlasov°H za prekrižan 'I oe ičit, samo da '* 'hi razredne intere-enlla?skePa kapitala in ^*jvtisk* vp^v na splošno Ne. „2ir, politično doga- Kn^nje italijanskih in !ll, Jl-11 Protisocialističnih Ni j!"ova skupna gonja N taJt°resU' k‘ se fe ka' N* v «Demokraciji», Sij d * Po kongresu v .'«ta, str“Pencm članku v % ^ °'fašističnem eliior- iahto'I'riesteri' ki vai~ .Ve kongresa po so-M .narodnostnih pra-ri>kih in beneških k ” ,,skwšal pobijati z k narnrf ateniem veličast-f t). n°osvobodilne bor-Šibo CSt° da bl priznal '*"fce Jlovenskih šol za ■(^j lovence, ta združe-a reakcije je mora• la dovesti do enotnosti na liniji socializma, enotnosti v borbi za ustvaritev tekih družbenih odnosov, ki bodo skupno z odpravo izkoriščanja delovnega človeka odpravili tudi narodnostno nestrpnost in zapostavljanje. Ko pristopamo k delu za ostvaritev enotnosti delovnega ljudstva naših vokrajin, pa se globoko zavedamo, da bomo imeli v našem delovanju proti sebi tudi ljudi, iz kominformističnega vodstva KPl in PSI, ki se skrivajo za «socialističnimi» gesli. Proti njim bomo morali v še hujši boj, da sprostimo potencialne socialistične sile v vrstah KPJ in PSJ in jih o-svobodimo hlapčevanja interesom Kominforma in napravimo iz njih borce za resnično neodvisni socializem m za narodno enakopravnost. Da bo Socialistična fronta Slovencev v Italiji v še več-nji meri dokazala, da je resnična nositeljica prapora socializma, bo morala v še večji meri vsakodnevnem boju imeti neprestano pred očmi interese našega delavsko-kmečkega prebivalstva, morala bo imeti z njim najtesnejše zveze po tovarnah in vaseh, morala ga bo organizirati v konkretni vsakodnevni borbi proti gospodarski krizi, ki grozi ogromnemu številu delavcev z odpusti, proti izgonu slovenskih najemnikov z njihove zemlje, ki jo že tolik o let obdelujejo, proti zapostavljanju slovenskih intelektualcev, ki nimajo v primeri z Italijani pravice do sorazmernega števila službenih mest v javnih uradih in ustanovah itd. Skratka, SFS mora delovnim ljudem goričke in videmske pokrajine pomagati na poti k socialni osvoboditvi delovnega ljudstva' obeh narodnosti, hkrati pa še posebej k nacionalni enakopravnosti Slovencev. Pri tem naj še pran posebej poudarimo, da je na nedeljskem kongresu napravilo na našo javnost, najgloblji vtis poročilo predstavnika beneških Slovencev. Mislimo, da upravičeno smatramo za nemogoče da bi voditelji italijanskega delavskega gibanja mogli še nadalje trpeti v mejah svoje države sramoto, kakršno predstavlja dejstvo, da okrog 60.000 Slovencev ne uživa niti najmanjše drobtinice tistih o-snovnih pravic, ki so mu zajamčene po mirovni pogodbi in po italijanski ustavi kakor tudi po vseh mednarodnih obveznostih o osnovnih človeških pravicah. S tem sramotnim dejstvom pa hkrati odgovarjamo vsem poniglavim napadom klerikalnega in fašističnega tiska, ki se je po kongresu tako strupeno zaletaval že v samo dejstvo, da so napredni Slovenci v Gorici svoj kongres sploh sklicali, potem ko je zaman pred kongresom hujskal vesoljno goriško šovinistično drhal, naj sklicanje kongresa prepreči. Poročilo K. Popoviča o zunanli politiki pred skupščinskim odborom za zun. zadeve V zvezi z italijanskimi napadi na ankarske razgovore je državni tajnik dejal, da bi v Italiji lahko potegnili potrebne zaključke iz številnih znakov dobre volfe, ki jo je vedno nudila »Jugoslavija Ugotovitev novega popuščanja mednarodne napetosti (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Danes dopoldne je bila tretja seja odbora za zunanje zadeve jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Sejo je otvoril predsednik odbora Vladimir Popovič. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je nato poročal o rezultatih obiska maršala Tita v Turčiji ter o drugih aktualnih vprašanjih jugoslovanske zunanje politike. «Obisk jugoslovanskega predsednika v prijateljski Turčiji. ki mu bo kmalu sledil obisk v drugi prijateljski državi Grčiji, je poudaril Popovič, je bil v času važnih mednarodnih dogodkov. Razgovori turškimi državniki so potrdili istovetnost njihovega in našega mišljenja o vseh vprašanjih, ki so bistvene važnosti za odnose med Turčijo in Jugoslavijo in za njuno sodelovanje v okviru ankarskega sporazuma. Kakor mi tako so tudi naši turški prijatelji mnenja, da se mora grško-turško-jugoslovansko sodelovanje še nadalje razvijati, ker gre za trajne in bistvene interese vseh treh držav. Prepričali smo se. da ima tako v Turčiji kot pri nas takšna politika močno in gotovo podporo v razpoloženju najširših slojev ljudstva in v naših močnih armadah. Zadnja leta se je to sodelovanje zelo u-pešno razvijalo in je spo-polnjevalo s svojo bogato vsebino vsa področja. Zato se je tudi postavilo vprašanje, da se ta vsebina izrazi z novo odgovarjajočo obliko. Strinjali smo se glede spremembe ankarskega sporazuma v zvezo. Razumljivo je, da dokončne odločitve o tem nismo mogli sprejeti, ker Grčija kot tretji partner ni bila prisotna. Toda prepričani smo. da se bo prav tako strinjala s turškimi in našimi ocenami«. Koča Popovič je nadalje dejal, da so v Turčiji med drugim govorili o odnosu Jugoslavije do atlantskega pakta. »Razumemo obveznosti, ki izhajajo za Grčijo in Turčijo iz članstva v tem paktu. Prav tako pa so turški državniki pokazali popolno razumevanje za razloge, zaradi katerih ne moremo pristopiti k atlantskemu paktu in ki izhajajo iz našega posebnega položaja. Turški državniki so izrazili svoje prepričanje, ki je popolnoma skladno z našim, da ta okoliščina ne more vplivati na pripravljenost Jugoslavije, da sodeluje v obrambi pred napadom«, je pripomnil Koča Popovič. Ko je govoril nato o reakciji v Italiji na turško-jugo-slovanske razgovore, je Koča Popovič dejal: «Zdi se mi, da bi že lahko pričakovali, da bi nekateri italijanski politiki in državniki potegnili potrebne zaključke iz številnih znakov dobre volje, ki smo jo pokazali, in ki predstavlja prispevek za zagotovitev miru in za mednarodno sodelovanje. Mi smo z ogromnimi napori in žrtvami zgradili obrambno sposobnost naše države. Medsebojno sodelovanje evropskih držav je najboljša pot za reši- tev vseh evropskih vprašanj. To je edina uspešna pot za usmeritev dinamizma posameznih evropskih narodov, dinamizma. ki jih je v preteklosti privedel do ekspanzije in napada. Razne oblike sedanjega sodelovanja in združevanja zahodnoevropskih držav ocenjujemo in določamo svoje stališče do njih na osnovi tega, koliko te oblike prispe in plodno samo, če bo zasnovano na načelih listine Združenih narodov. Kot veste, je tako našt stališče do evropskih držav izzvalo pozitivno reakcijo in pravilno tolmačenje v svetovnem javnem mnenju«. Koča Popovič je nato izjavil, da so se s turškimi državniki razgovarjali tudi o splošnem položaju v svetu. vajo k varnosti Evrope, kako j «Ni nobenega dvoma, je de-vplivajo na reševanje spornih! jal, da je v zadnjih dneh pri-vprašanj in v kakšni meri j šlo do velikih sprememb v predstavljajo element bodoče- mednarodnih odnosih Grobo ^letminšba delegacija j^ispela v Ženevo javljanje o Koreji na plenarnih sejah odložili do petha- „l\lew/ Yorh e8'Priznava, da se vse zahodne delegacije ne strinjajo z llullesom a it VTr«i u-4- ~ Danes so na vi, da je njegova delegacija konferenci sklenili, pripravljena z vsemi silami erenci so na sklenili, k V Plenazpravlianie 0 Ko-sejah odložili V deleeliisre1° ,n četrtek % 'Pornp , skusali razči- >CSl!mkih "a nCUrad' - POg; tori h* -se bodo najbrž to^ania 0 Indokini, i, !i o v-fJ VzPOredna z raz- hS' rp,u Je • neki francoski H da napre- Wtif.riPrav filede tehnič- konferenco o li)k . bo t„0(|no- Dvorana, v k 1 - konferenca zase- !Veter?:ripra^vi jena. V njej miz I deu v kr°eu, za po-in. descta konference. Ih ^rancoski delegat 'C^hit bos,f ~1U-4 J"“ 'Nat* 'zm 'kbčno , fer«‘nci o Indoki' &-,»!» kiL,lzmeriično pred*- najbrž dva l". Predsedujejo luVf* PolitičlIci zasedaniu zjiit! 0 konference, v je prispela z (Na ’ia lPrievo vietminška K1 Jo vodi mim-in zu- ^L.>distreed"ednik zu' >At« liŠČu Pr Phamvandong. «-6Prejel° v>etminške de-zni l?amestnik so, JbJi - .0.* aniena ministri jega ministra -dist«.^' kitajski zu-JS>kl TS Cuenlai, aever-'b tl ‘d dr,nanil minister tu PnJ« Vietminha, C a« Ka Vietminha, ‘itNu ii Š,aSa v Svicl. i„;_Je Phamvandong v kateri pra- sodelovati pri mirnem reševanju indokitajskega vprašanja na osnovi priznanja narodnih pravic ljudstva Vietmana, Kambodže in Laosa. Phamvandong, k> ima za sabo buren življenjepis revolucionarja, je sin mandarina, ki je bil ‘načelnik vlade nekdanjega cesarja Duistama; že od leta 1925 spada med bližnje Hoši-minhove sodelavce. Bil je tudi minister v Hočiminhovi koalicijski vietnamski vladi pred začetkom državljanske vojne. V Ženevo je odpotoval tudi veleposlanik Kambodže v ZDA Nog-Kimi, ki bo vodil delegacijo svoje države na konferenci o Indoki»i Današnji «New York Times« priznava obstoj nesoglasij med zahodnimi državami v Ženevi in pravi, da je namen sovjetske in kitajske delegacije, odkriti in povečati te šibke točke v zahodni fronti. Vendar, poudarja list, se ta nasprotja »omejujejo na značaj ukrepov med ženevsko konferenco«, medtem ko bi zahodne države, če v Ženevi ne bi bil dosežen sporazum, ((solidarno nastopile po že določenem programu«, ki predvideva sistem kolektivne varnosti za južno vzhodno Azijo in Pacifik. Foster Dulles, pravi list, «si še nadalje prizadeva za to rešitev, čeprav se zaveda da bo _ potreben čas za njeno uresničenje«. Demokratični senator Know- land pa je izjavil, da po njegovem Dullesov nastop v Ženevi ni pomenil neuspeha, temveč da je bil «zelo uspešen ker je pokazal, na katere zaveznike lahko ZDA računajo« Knowland je se obtožil Francijo in Anglijo, da se pripravljata «na pogajanja za novo Monakovo« in da »popuščata komunističnemu pritisku« in dejal, da bo podprl Eisenhovverja. ce bi predlagal, naj se ameriške cete pošljejo v Indokino. , , Senator Ralph Flanders, član senatne komisije za oborožene sile, pa je po razgovoru z Eisenhowerjem izjavil, da ZDA ne bodo podvzele vojaških operacij v Indokini, ce ine bodo pri tem imele podpore ljudstva tega področja. Flanders je dejal, da je izrazil predsedniku prepričanje, da ZDA same ne bi smele podvzeti nobene akcije v Indokini in da se pri tem strinja s to tezo. Zatrdil je tudi, da Eisenhoiver nima namena zahtevati od kongresa, naj se ameriške čete pošljejo v Indokino. ___________ WASHINGTON, 4 — Ameriški državni tajnik Dulles je danes prispel na washing-tonsko letališče kjer so ga sprejeli podpredsednik Nixon in druge osebnosti Jutri ga bo sprejel EisenhoVer, kateremu bo poročal o prvi fazi ženevske konference, pozneje pa se bo sestal z voditelji kongresa, katerim bo poročal o istem vprašanju. ga splošnega evropskega sodelovanja. Prav s tega konstruktivnega kriterija, zavzemamo pozitivno stališče do evropske obrambne skupnosti. Imamo pa tudi določene rezerve, ki jih je tov. predsednik jasno in odkrito povedal. Skupno z Grčijo in Turčijo smo sklenili ankarski sporazum. ki je velik prispevek k stabilizaciji razmer in miru v tem delu sveta predstavlja resno oviro in opozorilo za vsakega morebitnega napadalca. Poleg tega smo izrazili svojo pripravljenost, da sodelujemo z vsemi tistimi, ki jim je cilj preprečevati napade. Mi smo končno pokazali največjo aktivnost v Združenih narodih in se s svojim ravnanjem temeljito držali načel ustanovne listine. Jugoslavija je globoko zainteresirana na zagotovitvi miru v Evropi«. «Zdi se nam, da bi upanje za uresničitev evropske o-brambne skupnosti in za njeno uspešno funkcioniranje bilo mnogo bolje, če bi evropske države v oblikah sodelovanja na najrazličnejših področjih in ob najrazličnejših vprašanjih vzpostavile najprej medsebojno zaupanje in zavest o skupnosti interesov. Čeprav smo kot evropska država povezani z Evropo in moramo dati svoj prispevek vsemu tistemu, kar utrjuje varnost, vendar je treba ve-dgji. da se bo Evropa lahko razvijala v varnosti in blaginji samo v tesnem sodelovanju z azijskimi državami in državami drugih kontinentov. To sodelovanje pa bo uspešno rečeno, prišlo je do določenega popuščanja v mednarodni napetosti, nevarnost vojne se je zmanjšala, upanje za trajen mir pa se je povečalo. O tem najbolj jasno priča dejstvo, da so dogodki iz nedavne preteklosti. kot n. pr. vojna na Koreji, blokada Berlina ali pa n. pr. vojaške demonstracije na jugoslovanskih mejah prepustili mesto vrsti mednarodnih konferenc. Glede ženevske konference je Popovič dejal, da je še prezgodaj, da bi napovedovali. kako se bo končala. Za Ko- rejo je važno, da se ohrani premirje in najdejo ugodni pogoji za sporazum. Drugo vprašanje pa je problem Indokine, ki je bistveno različno od korejskega vprašanja. V Indokini gre za spor. ki je nastal kot državljanska vojna in ki ima nesporne elemente osvobodilne protikolonialne vojne. Čeprav ne moremo trditi, da se v to vojno ne vmešavajo v tej ali drugi obliki tujci, je vendar v interesu samega miru nujno, da se v prvi vrsti, če že ne bi bilo mogoče doseči ustavitve prelivanja krvi, prepreči, da to vmešavanje ne dobi oblike odkrite intervencije tujih čet in velikih količin voajškega materiala. Koča Popovič je nato omenil, da so tudi drugi znaki, ki kažejo na popuščanje napetosti v svetu. Delo komisije za razorožitev Združenih narodov, ameriško - sovjetski razgovori o uporabi atomske energije v miroljubne namene, delo evropske gospodarske komisije za proučitev možno- sti povečanja trgovine med Vzhodom in Zahodom, proces normalizacije jugoslovanskih odnosov z nekaterimi vzhodnoevropskimi državami. Glede tega je Popovič dejal, da je sicer res, da se ta proces razvija zelo počasi, vendar je stanje na jugoslovanskih mejah bolj znosno, kot je bilo pred kratkim. »Na naši strani ni nobenih ovir za nadaljnji razvoj normalizacije odnosov s temi državami, je dejal Popovič. Mi ne izključujemo niti možnosti in koristnosti medsebojnih gospodarskih odnosov. Toda počasnost, s katero se razvija normalizacija teh donosov, kaže na to. da bo verjetno preteklo še precej časa. preden bodo naši odnosi z njimi dosegli tisto stopnjo, do katere smo mi pripravljeni iti. to je do popolnoma normalnih in korektnih medsebojnih odnosov«. Koča Popovič je zatem poudaril, da bi bila nevarna u-tvara misliti, da je na drugi strani vsaka možnost napada za nami. NOVI DOKAZI Izvršni ravnatelj Ustanove za industrijsko pristanišče v Trstu dr. Giro Rachelio je obrazložil podpredsedniku OF in občinskemu svetovalcu dr. J. Deklevi načrte v zvezi z razlastitvijo zemljišč za stanovanjsko področje industrijskega pristanišča, ki naj bi ga zgradili na okrog 500.000 kv. metrov površine med Domjom in Ricmanji. Gre za nove razlastitve zemlje slovenskih kmetov na omenjenem področju, proti katerim so se prizadeti in vsi tržaški Slovenci že odločno uprli. Dr. Giro Rachello je izjavil med drugim; 1. da zemljišča, ki jih nameravajo sedaj razlastiti, niso primerna za zgraditev industrijskih objektov zaradi prevelike strmine, kjei se lahko zidajo samo stanovanjske hiše; 2. da bo Ustanova za industrijsko pristanišče zgradila na razlaščenem področju ceste, uredila kanalizacijo, napeljala plin, vodo, električno napeljavo itd.; 3. da bo razlaščeno zemljišče služilo izključno za stav-bišča bodočega naselja; 4. da bo Ustanova za industrijsko pristanišče razlaščeno zemljo pustila dosedanjim lastnikom v zakup, dokler ga ne bo ustanova rabila za določene namene; 5. da bo Ustanova po izvršeni razdelitvi razlaščenih zemljišč (parcelaciji) prodajala posamezne parcele posameznim kupcem, in po cenah, v katere bodo vračunali izdatke za izvršena javna dela in razne naprave. Razlaščena zemljišča bo Ustanova za industrijsko pristanišče prodala vsakemu zasebniku, ki bo hotel na tem področju zidati stanovanjsko hišo, čeprav nima nobene zveze z delom v industrijskem pristanišču. (Na ta način bo vodstvo industrijskega jiristanišča, ki bo lastnik razlaščenega ozemlja, lahko prodalo zemljo »vsakemu interesentu«. Ce pa pomislimo, da je Ustanova industrijskega pristanišča v rokah italijanskega kapitala, smo že zdaj upravičeni sumiti, da bodo ta zemljišča prodajali sa- Klavrni komentarji v Italiji o razgovoru Dulies-Scelba Sceiba zanikuje, da bi z Dullesom razpravljal o točnih načrtih za Trst - Za „Corriere della Sera" je glavni rezultat sestanka „poglo-bitev prisrčnih odnosov" • Komentarji angleškega tiska o Trstu (Od našega dopisnika) RIM, 4. — Italijanski ministrski predsednik Sceiba je prišel danes zjutraj na rimsko postajo Termini iz Milana, kjer sc jt včeraj sestal z ameriškim državnim tajnikom Fo-sterjem Dullesom, S Scelbo je prispel tudi zunanji minister Piccioni z ostalim spremstvom. Scelbo so takoj obkrožili novinarji, ki pa so dobili samo LAMIEC ZAHTEVAL »lasni/anje o zaupnici Glasovanje bo jutri in je v zvezi z zahtevo vlade, naj se debata o Indokini odloži na čas po ženevski konferenci PARIZ. 4. — Francoska vlada je danes po peturni sej» sporočila, da odobrava sporazum, ki je bil sklenjen v Ženevi glede konference o Indokini ob udeležbi predstavnikov Hošiminha in pridruženih držav. P.oročilo dodaja, da vlada pričakuje nadaljnje korake od nasprotne strani. Popoldne pa je nadaljevala z delom narodna skupščina in razpravljala o določitvi dneva, ko naj se razpravlja o interpelacijah glede Indokine. Ministrski predsednik Laniel je v kratkem govoru izjavil, da vlada ne misli opustiti nobenega poizkusa, da pride do častnega miru v Indokini. in da hoče hkrati preprečiti, da bi do večje debate o tem prišlo prav v trenutku, ko se v Ženevi išče rešitev za in-dokitajsko vprašanje. Dalje je Laniel dejal, da je vlada napravila do sedaj vse mogoče, da pomaga četam, ki se borijo v Indokini, Izjavil je tudi, da, uporablja nasprotnik v boju kitajske topniške edinice in da dobiva pomoč z onstran kitajske meje. Glede možnosti rešitve spora je Laniel izjavil, da ni bila dana Hošiminhu ' nobena pretveza, da bi preprečil uspeh bližnjih pogajanj. Dodal je, da bo prišel dan, ko bo mogoče vse povedati o tej zadevi, danes pa vlada meni, da ne more objaviti nekaterih podrobnosti, zato da jih nasprotnik ne bi izkoristil. ((Francija hoče mir«, je dodal Laniel. «Napravila je vse, da pospeši prenehanje sovražnosti in ni nikoli zavrnila možnosti pogajanj s Hošimin-hov. Sporočil sem že, na kakšni podlagi sprejemamo razgovore, toda čakamo še na nasprotnikove predloge; sedaj mora Hošiminh napraviti korak, da se to upanje spremeni v stvarnost«. Kar se tiče dela francoske delegacije v Ženevi, je Laniel izjavil, da je za sedaj potrebna rezerviranost, in je pozval skupščino, naj izbere za nadaljevanje debate čas po zaključku konference. Govorili so zatem poslanci, ki so predložili interpelacije Radikali so vztrajali, naj se debata začne 14, maja, a Laniel je zahteval, naj sc ta odloži na čas po ženevski konferenci, in debata je bila •odložena na 22. uro. Medtem je imela vlada izredno sejo, na kateri je bil Laniel pooblaščen, da postavi vprašanje zaupnice, in to je Laniel tudi storil, ko se je seja skupščine nadaljevala. Pri tem je izjavil, da se bo diskusija začela, ko bo razvoj po- gajanj v 2enevi to dopustil. Glasovanje o zaupnici bo v četrtek ob 15. uri Francozi zgubili še en položaj pri Dien Bien Fu HANOI, 4. — Hošiminhove sile so danes zavzele še en utrjen položaj na zahodnem sektorju obrambnega sistema okoli Dien Bien Fu. To je potrdilo tudi francosko poveljstvo v Hanoiu. Napad Hoši-minhovih sil se je začel v zgodnjih jutranjih urah z močnim topniškim ognjem, kateremu so sledili napadi v skupinah z ročnimi bombami in na nož. Ob štirih zjutraj je bil položaj zavzet. Ob sedmih zjutraj je general De Ca-stries ukazal protinapad, zato da bi se polastili izgubljenega položaja, ki predstavlja v rokah nasprotnika važno razpoko v francoskem obrambnem sistemu. dva izmikajoča odgovora. Na prvo vprašanje, ali je Foster Dulles res zagotovil odobritev izrednih kontingentov za' italijansko izseljevanje v ZDA, je Sceiba samo odgovoril, da so o tem govorili, in dodal: »Storili bodo, kar morejo, da bi nam pomagali«. Drugo vprašanje se je tikalo Trsta, točneje, vesti, ki so jo danes objavili nekateri listi in po kateri sta Sceiba in Dulles razpravljala o nekem načrtu za razdelitev STO. Predsednik rimske vlade je na to vprašanje odvrnil: ((Vesti o natančnih načrtih glede Trsta je treba imeti za netočne«. O včerajšnjem sestanku se je danes na široko razpisal ves italijanski tisk, katerega komentarji gredo od tolažilnih fraz v vladnih listih do jedke ironije v kominformovski «Unita», ki ve med drugim povedati, da sta Sceiba in Dulles pri odhodu iz vile Car-minati. kjer je bil razgovor, pozabila vzeti s seboj veleposlanico Claro Luce. Iz vsega pisanja — pa tudi iz Scelbo-vih današnjih kratkih izjav — je mogoče sklepati, da rimska diplomacija v razgovorih ni dosegla nobenega konkretnega rezultata. Prostor, ki ga pri tem časopisje posveča tržaškemu vprašanju, in ton. s katerim o njem govori, daje sklepati o neki vznemirjenosti. Milanski «11 Corriere della Sera«, ki ima običajno dobre zveze s palačo Chigi, pravi o razgovoru v vili Carminati: «če vse seštejemo, je treba verjeti, da je glavni rezultat sestanka v poglobitvi tiste prisrčnosti, ki vzvišena nad posebne zadeve, prevladuje v odnosih med Italijo in ZDA«. Enake malo konkretne rezultate pripisuje razgovoru tudi turinska «Stampa», ki piše, da je «sestanek Sceiba - Dulles imel značaj navezovanja stikov med dvema osebnostima, ki se doslej nista nikoli sre' na dogodek ((gledati v tej perspektivi«. O tržaškem vprašanju pravi «11 Corriere della Sera«, da je treba v sedanjem položaju »čisto posebne interese ne ravno zapustit,, pač pa videti iz širše prespektive: s stališča sodelovanja med vsemi svobodnimi narodi«: obenem pa izraža prepričanje, da je bilo Dullesu »odkrito povedano, da to še ne pomeni, da je treba zato potrebne žrtve vedno naprtiti eni sami strani«. List nadaljuje, da želita angleška in ameriška vlada najti formulo, ki bi zadovoljila obe strani: ker pa doslej taka formula še ni bila najdena in »ker je Tito brutalno zavrnil celo začasno in nikakor popolno rešitev od 8. oktobra«, je «treba misliti, da smo že daleč od rešitve«. Sicer pa priznava list. da »Trst logično ni mogla biti prevladujoča tema razgovora v Crenni«. Florentinska «Nazione» sodi. da so o Trstu govorili na dolgo in da «so bile prikazane nekatere ureditve, ki po italijanskem mnenju ne morejo biti slabše kot izjava od 8. oktobra 1953». List dodaja: «Dobro vemo, da bi se mnogi Italijani zadovoljili, če bi se v Italijo vrnil samo Trst z neposredno okolico, drugim pa bi se ta rešitev zdela nepravična, kar bi deiansko tudi bila. Toda če upoštevamo bla-godati rešitve tega dramatičnega vprašanja, se nam bo žrtev zdela manjša in po o-pravljenem računu, razumna«. Milansko glasilo Katoliške akcije «Italia» pa izraža mnenje, da je hotel Dulles sondirati italijansKO stališče glede na pogajanja med zahodnimi velesilami in Jugoslavijo o STO. Na žalost, dodaja list, ni bilo mogoče izvedeti, ali gre za ameriško pobudo v tem smislu, in pravi, da se je doslej s tržaškim vprašanjem ukvarjal predvsem Foreign , Office, da pa so se vsa ta po-čali«, in poudarja, da je treba‘gajanja «končala s slovesnimi Zaradi eksplozije v rudniku 14 rudarjev mrtvih in 28 pogrešanih V rudniku lignita Ribolla v pokrajini Grossetto je eksplodiral jamski plin iz še ueznanih vzrokov - Delo reševalnih skupin je trajalo ves dan in se je nadaljevalo vso noč - Ni še znano dokončno število žrtev GROSSETTO. 4. — Danes zjutraj se je dogodila v rudniku Ribolla, ki je last družbe «Montecatini», huda nesreča. Iz še neznanih vzrokov je v enem izmed rovov ob 8.30 eksplodiral jamski plin. V podzemskih^ rovih je ostalo zasutih večje število rudarjev. Ni še ugotovljeno, koliko rudarjev je bilo v rovih v trenutku nesreče. Ravnateljstvo družbe «Montecatini» je pozneje javilo, da vzroki nesreče še niso ugotovljeni in da reševalno akcijo, ki se je takoj začela, zelo ovira naravni sestav rudnika kjer se usipajo posamezne plasti lignita in onemogočajo delo reševalnih skupin. Zvečer je neki predstavnik družbe dal sledeča pojasnila: Rudarski bazen na področju Grossetta sestavlja pet rudnikov. Nesreča se je dogodila v rudniku Ribolla. kjer ss kcplje lignit. Rudnik je razdeljen na vec rovov in eksplo- zija je nastala v rovu štev. 8, ki se imenuje «Camorra». V rudniškem kompleksu Ribolla dela normalno v treh izmenah okoli 1.500 delavcev. V rovu «Camorra» dela normalno 70-80 delavcev. Ker ima rudnik dva izhoda, ni mogoče točno vedeti, koliko delavcev je postalo žrtev nesreče. Ce bi bila izmena popolna, bi šlo za 7Q do 80 delavcev, toda do sedaj niso še znani točni podatki. V rovu «Camorra» so rudarji delali v globini 260 m. Takoj po eksploziji so na kraj nesreče prišli predstavniki oblasti in tudi minister za delo Vigorelli. Tehniki družbe Montecat.ini so na kraj nesreče prišli z vsemi prevoznimi in sanitarnimi sredstvi in takoj se je začelo delo reševalnih skupin. Okoli 18.30 so javili, da so do takrat potegnili iz rovov trupla 12 mrtvih rudarjev, šest ranjenih pa so odpeljali v bolnišnico. Od teh je den pozneje umrl, proti večeru pa še eden. Delo reševalnih skupin se nadaljuje tudi ponoči ob svetlobi bakel. Ob 22. uri je bilo stanje sledeče: 14 mrtvih, 4 ranjeni v bolnišnici, 5 ranjenih, ki so jih poslali domov, 7 zastrupljenih. ki so jih tudi poslali domov, in 24 do 28 rudarjev, ki so še zasuti v rovu. Delo reševalnih skupin se bo nadaljevalo vso noč. V znak žalovanja so v vsem bazenu ustavili delo. Razen že omenjenih 14 mrtvih in štirih ranjenih pogrešajo še dve skupini rudarjev (približno 30-35 mož) in dvomijo, da jih bodo lahko se rešili. Ti dve skupini sta bili v krilih, ki jih je na obeh straneh rovov «Camorra» in «Raffo» zasulo. Medtem ko se je y omenjena dva rova posrečilo pošiljati zrak. ni bilo mogoče to storiti za stranska krila, ki jih je zasulo. in neizvedljivimi izjavami«. List končuje z vprašanjem, ali ni morda zdaj ameriško državno tajništvo prevzelo pobude, dc bi se dosegel sporazum. Nennijevo glasilo «Avanti» pa izraža mnenje — ki ga je zanikal danes zjutraj tudi Sceiba — da je Dulles .predložil italijanski vladi načrt o razdelitvi STO. ki da je bil dogovorjen z Jugoslavijo. Najvažnejše določilo tega načrta, pravi «Avanti», bi bila ((internacionalizacija južnega dela tržaškega pristanišča«. Obenem opažajo v Rimu. da se je angleški tisk začel spet ukvarjati s tržaškim vprašanjem. Tako so nekako tolažilno vplivale besede angleškega liberalnega lista »Manchester Guardian«, da je »Sceiba seveda potreben moralne podpore«. Londonski «Daily Tele-graph« pa piše: «Samo tržaški spor preprečuje Italiji in Jugoslaviji, da si sežeta v roke in izpopolnita obrambno verigo. Toda kompromisa ni mogoče izsiliti, pa če je še tako potreben... Pozabiti pa tudi ne bi smeli, da zahtevamo od Italije, naj se v interesu evropske stabilnosti odpove o-zemlju. glede katerega so ji zahodne velesile, res da brez realističnega čuta, vzbujale upanje, da ga bo dobila«. Vse to povezujejo v Rimu s trditvijo v včerajšnjem komentarju poluradne agencije »Ansa«. ki je bil presenetljiv samo za nepoučene, da bi namreč Italija bila pripravljena pristati na začasno rešitev tržaškega vprašanja, če bi kazalo. da z dokončno rešitvijo ne bi dobila dovolj. Pri tem nekateri namigujejo, toda brez velikega prepričanja, na izvedbo diktata od 8. oktobra: zdi se, da bi Rim zaenkrat rad dobil vsaj nekaj od tega, kar so mu «brez čuta za realizem« (kot pravi «Daily Telegraph«) obljubili. O raznih oblikah te začasne rešitve, pa tudi dokončne ureditve, kroži cela vrsta verzij, vendar ni nobenih elementov, ki bi dovoljevali presojo o njihovi resničnosti. Za izpolnitev teh komentarjev, poročil in govoric bi dodali še, da je videmski »Mes-saggero Veneto« objavil «in-dislcrecije«. ki jih je baje dobil neki bivši tržaški partizan v Opatiji od nekega neimenovanega jugoslovanskega ministra, in po katerih je bil baje sporazum o Trstu že sklenjen, vendar z dogovorom, da bo objavljen, ko se bo zdelo italijanski vladi najprimerneje. Po teh trditvah bi Italija dobila skoraj vso cono A, razen Hrvatinov in Bazovice, pa tudi »na področju Sesljana bi se meja približala za 1 km morju«; Jugoslavija bi dobila prosto cono v tržaškem pristanišču. Slovenci pa poseben statut, medtem ko bi Amerika pomagala zgraditi, nekje med Koprom in Piranom, pristanišče z novi Trst«. Kot smo že omenili, je Sceiba danes zanikal, da bi bilo govora o točnih načrtih za rešitev tržaškega vprašanja. A. P. LONDON, 4. — Danes so javili, da je bila za petek sklicana na Dunaju seja sveta Socialistične internacionale. Razpravljali bodo o položaju v Južnovzhodni Aziji v zvezi z zadnjim razvojem ženevske konference. Zasedanje bo trajalo tri dni in predsedoval mu bo britanski laburist Morgan Phillips. mo svojim ljudem, to_ je takšnim Italijanom, ki naj bi na tem področju slovenske okolice ustanovili novo italijansko kolonijo); 6. dr. Ciro Rachello je izrecno izjavil, da Ustanova industrijskega pristanišča sama ne namerava zidati stanovanjskih hiš. Izvršni ravnatelj ni zanikal ugotovitve prizadetih kmetov in drugih, da omenjene razlastitve, glede na stopnjo razvoja industrijskega pristanišča. niso nujne. Skliceval s« je le na to, da mora izvajati sklepe Ustanove za industrijsko pristanišče, kt je sklenila, da se omenjena zemljiSča razlastijo. V. našem listu smo že večkrat poudarili, da te razlastitve nimajo danes noben« zakonite utemeljitve in tudi ne predstavljajo nujnosti za zidanje tolikih stanovanj za delavce zaposlene v industrijskem pristanišču, kjer dane* dela komaj 600 delavcev. Najbolj važna pa Je ugotovitev, da so razlastitve Ustanove za industrijsko pristanišče za zasebno zidanje stanovanj protizakonite. To nam potrjuje člen 3 ukaza št. SS od 18.4.1953 (Uradni list št. 12 od 1.5.1953), ki pravi, da Je namen ustanove ta. «da pospešuje ustanavljanje tehnično opremljenih industrijskih obratov na področju industrijskega pristanišča«. V nobenem zakonskem predpisu ni omenjeno, da ima Ustanova za industrijsko pristanišče pravico razlaščati zemljišča za zidanje privatnih stanovanjskih hiš. Tem manj pa ima ta ustanova pravico razlastiti slovenskim kmetom vrtove in vinograde z namenom, da jih potem proda zasebnikom po cenah. ki jih sama določa. Se posebno pa je treba preprečiti, da Ustanova industrijskega pristanišča zlorablja zakonske predpise za razlašče-vanje slovenske zemlje m za poitalijančevanje slovenske tržaške okolice. Da hoče omenjena ustanova protizakonito razlastiti okrog 500.000 kv. metrov slovenske zemlje med Domjom in Ricmanji, nam potrjuje tudi člen 13 navedenega ukaza, ki pravi, da se lahko proglasijo za javno koristne le oni tereni, ki so potrebni za zgraditev in o-bratovanje industrijskih objektov, za socialno zaščitne ustanove ter na splošno za dela, ki služijo javni upravi. Hkrati pa agencija »Astra« poroča, da je ZVU sprejela nekatere predloge demokrščan-ske Delavske zbornice za zidanje delavskih stanovanj in da »oddelek za finance in gospodarstvo ZVU končuje priprave načrta, ki predvideva zidanje več kot 1000 novih stanovanj, ki naj bi jih sezidali na stanovanjskem področju industrijskega pristanišča. Ta stanovanja bodo zidali do najbolj sodobnih urbanističnih dognanjih m se bedo izogibali gradnji velikih stanovanjskih blokov. Gradnja teh novih stanovanjskih hiš naj bi bila zelo sirčka, z vrtovi in zelenimi ploskvami. Za izvedbo tega načrta predvidevajo, da bodo dobili denarna sredstva iz sklada ERP. Delavci bodo u-živali posebne ugodnosti pri odplačevanju stanovanj in stanovanjske opreme, kar bo hkrati tudi izboljšalo stanje krajevne lesne industrije, ki preživlja težke dneve«. Iz gornjega poročila sledi, da je zemljišče, ki ga namerava razlastiti Ustanova za industrijsko pristanišče med Domjom in Ricmanji, namenjeno gradnji stanovanj po načrtih oddelka za jtospodar-stvo in finance ZVU. Komu bodo dodelili ta stanovanja, v poročilu ni rečeno. Pravijo samo, da bodo za delavce. Tiskovni urad ZVU. na katerega smo se obrnili v zvezi s temi vestmi, nam je odgovoril, da je vest »Astre« v glavnem točna. Hkrati pa nam je predstavnik tiskovnega urada povedal, da je Ustanova za industrijsko pristanišče že dobila 100 milijonov lir za nakup razlaščenih zemljišč, da so načrti za zidanje stanovanj na teh razlaščenih zemljiščih šele v proučevanju, da bodo verjetno izvedljivi šele čez kakih 5 let ter da bodo sezidana stanovanja služila delavcem, zaposlenim v obratih industrijskega pristanišča. Kaj sledi iz vseh teh izjav in poročil? 1. Ponovno je potrjeno, da se izvajanje načrta za razlastitev nadaljuje ne glede na proteste razlaščenih. 2. Razlaščevanje je *e nepotrebno, ker sami odgovorni predstavniki ZVU govorijo o petih letih, kar se realno po dosedanjih izkušnjah lahko podaljša na najmanj deset ali pa še več let. 3. Italijanskim oblastnikom se zelo mudi, kar je dokaz, da hočejo pač čim prej spraviti slovenskega človeka ob njegovo zemljo ob obali, 4. Vse to razlaščevanje je protizakonito. 5. Razlaščevanje se vrši s pomočjo denarja, ki izvira iz ameriške pomoči, kar ameriški in angleški predstavniki odobravajo in s tem omogočajo italijanskemu cunjaste-mu imperializmu raznarodovanje naše obale, kar pomeni v še hujši meri nadaljevati Mussolinijevo kriminalno genocidno fašistično politiko. Ponavljamo pa še enkrat: tržaški Slovenci nismo bili in tudi ne bomo nasprotovali industrijskemu napredku našega mesta! Se manj pa zidanju delavskih stanovanj! Toda tisto, česar ne moremo in ne bomo nikoli dovolili, pa je nasilno poitalijančevanje naše zemlje ob naši slovenski obali, najmanj pa pod pretvezo napredka industrializacije, ki je v tem primeru zgolj perfidna krinka za raznarodovanje. Sele tedaj, ko bo obstoječa industrija obratovala s polno kapaciteto, ne pa kot je sedaj po zasluge istih raznarodovalnih oblastnikov zaposlena komaj z 10 do 50 odstotki, šele tedaj bo naš človek mogel verjeti, da gre res ^ zg nadaljnjo industrializacijo našega ozemlja. SPOMHSKI l)l»EVI Na današnji dan je bila leta 1945 v Ajdovščini sestavljena prva narodna vlada Slovenije. DANES, sreda 5. m»i> Irenej, Desirad -Sonce vzide ob 4.48 in za*m 19.16. Dolžina dneva H-28- ,2U53 vzide ob 6.25 in zatone ob JUTRI, četrtek 6. mala Janez, Zdetmir Resnični i prvomajskih PREDLOGI ZA JAVNA DELA V DRUGEM ŠESTMESEČJU Za 35.800.000 lir javnih del proslav p|.e(||aga repentaborska občina Prvi maj je za nami in sedaj lahko že napravimo nekak obračun proslav ter potegnemo iz njihovega poteka tudi določene zaključke. Pri tem ni naš namen, da bi z lekarniško tehtnico tehtali udeležbo na raznih proslavah ter dlakocepili z večjimi ali manjšimi številkami, ki se dajo napihovati ali krčiti. Vse to ni bistveno za praznovanje tega velikega delavskega praznika, čeprav smo videli, da je dalo kom-informovsko časopisje glavni poudarek prav številkam in da je s prikrojenimi slikami skušalo dokazati, da je bila recimo na stadionu «Prvi maj« popolna praznina. Kakor druga leta je bila tudi letos za prvomajsko proslavo bistvena razcepljenost delavstva, ki je na raznih krajih praznovalo svoj praznik. Iz tega pa je izvirala tudi velika pasivnost delavstva, ki se je vsaj polovica popolnoma vzdržala vsakih proslav, čeprav ima prvi maj v Trstu stare in globoke tradicije. «,L'Unitd» in «La-voratores lahko nategujeta številke kakor hočeta, lahko objavljata še tako spretne fotomontaže, velike praznine, ki je nastala v borbenih delavskih vrstah v glavnem zaradi sektaške politike kom-informovskih sindikatov, ne moreta prikriti, ker je jasno vidna vsem delavcem. Razcepljenost delavstva ni mogla nikoli biti spodbudna niti za praznovanja delavskih praznikov, kaj šele za borbo. Tržaško delavstvo je letos zaradi hude gospodarske krize, posebno pa zaradi krize ladjedelniške industrije še izredno čutilo potrebo po enotnem nastopu. To težnjo in željo vsega delavstva je tolmačil iniciativni odbor za enotno proslavo prvega maja, ki pa je zaman pozval vse sindikalne organizacije in tovarniške odbore na enoten nastop. Posledice takega ravnanja vodstev ES in Delavske zbornice niso mogle izostati in so se otipljivo pokazale prav 1. maja. Rekli smo že, da ni važno, ali je bilo nekaj sto delavcev več ali manj na kakem zborovanju. Tudi če bi se jih zbralo desettisoč, (kar se pa ni niti zdaleč zgodilo), bi bilo še vedno malo. Ce bi prišlo do enotnega nastopa vsaj na dan 1. maja, bi se delavci lahko zopet zbrali na Velikem trgu ter bi ga lahko napolnili. Tako pa so mnogi delavci, malodušni in se ne zmenijo niti za sindikalno delovanje niti za proslave. Govorniki Enotnih sindikatov so sicer zopet govorili o enotnosti, toda to so le besede, kajti delavci dobro vedo, kaj vodstvo teh sindikatov pod besedo enotnost pojmuje. Za to vodstvo pomeni enotnost samo popolno podreditev. Omenjeni tisk skuša dokazati, da je bilo praznovanje prvega maja tudi dokaz velike moči delavstva in sindikalnega gibanja sploh. Toda moč se ne meri po votlih besedah niti po geslih in demagogiji. Ta moč se meri po uspehih. Enotni sindikati naj bj bili močni, toda doslej jim ni uspelo spraviti v ladjedelnico niti suspendiranih delavcev, kaj šele, da bi s svojim pritiskom prisilili oblasti, da bi ladjedelnicam zagotovile dovolj naročil. Ravno akcija glede suspendiranih delavcev, ki bi bila za sindikate najboljši izpit, je popolnoma propadla in zaspala, kar je poleg razcepljenosti še nov vzrok, zakaj je ob praznovanju prvega maja stal tako velik del proletariata ob strani. Delavstvo je namreč že sito demagog ije in hoče dejanj in dejstev. Teh pa vodstvo ES, da o vodstvu Delavske zbornice niti ne govorimo, ni moglo prav nič pokazati. Prav zato velja za vse kominformovsko pisanje o 1. maju in za vse poveličevanje pač slovenski pregovor, ki pravi, «da vsak berač svojo malho hvališ, pa naj je še tako prazna. Ker pa že govore tudi o naukih 1, maja, moramo ugotoviti, da je prav ta prvi maj pokazal, da je skrajni čas, da pride do enotnosti vsega delavstva, sicer bo popolnoma prepuščeno na milost m nemilost raznim delodajalcem, ki že sedaj samotioljno sprejemajo usodne odločitve, kakor je bila na primer suspenzija nad tisoč delavcev CRDA. Trlašhi kmetnvalci na razstavi vin v Ljubljani Izleta na razstavo jugoslovanskih vin v Ljubljani, ki ga je v nedeljo organizirala za svoje člane Kmečka zveza, se je udeležilo nad sto kmetov iz Bazovice, Proseka, Doline, Flavij, Sv. Križa, Lo-njerja in Iz tržaške okolice. Vsi so bili zelo zadovoljni, ker so na razstavi videl: marsikaj zanimivega in poučnega. Pokusili so razna vina, od primorskih in štajerskih do dalmatinskih in srbskih ter si z velikim zanimanjem o-gledali razne stroje in naprave za napredno vinogradništvo in kletarstvo. Ob povratku je bil v avtobusih pogovot največ okoli razstave, strojev, kakovosti raznih vin in o skrbi, ki jo oblesti v Jugoslaviji posveča- jo razvoju in napredku vinogradništva. Vsi so poudarjali, da bi tudi pri nas morali začeti misliti na hpizira-nje vin, da bi bil; lahko kos tuji konkurenci in bi lahko tudi računali na možnost izvoza domače kapljice na trge v tujini. Seveda bi morale v tem pogledu pomagati našim vinogradnikom pristojne oblasti, jim omogočiti, da bi dobili primerne podlage, da bi zboljšali svoje kleti in priprave za kletarstvo. Prav tako je marsikdo omenil, kako bi bilo koristno, da bi vinogradniki ustanovili svoje vinarske zadruge. Prav bi bilo, da bi naši vinogradniki o tem dobro premislili in se lotili dela v tem smislu. Kdor je obiskal razstavo je lahko videl marsikaj in se je lahko na lastne oči prepričal, da naše vinogradništvo ni še na taki višini, da bi lahko kljubovalo trdim časom, ki se nam obetajo z naraščajočo splošno krizo. Naše vino je ir.vrstno. tla za vinogradništvo najbolj primerna, odvisno pa .e predvsem od naših vinogradnikov, če se bodo znali uveljaviti. Zakaj ni Kmetijsko nadzorni čtvo, ki ob vsaki priliki organizira izlete v Italijo, organiziralo izlet kmetov na razstavo jugoslovanskih vin v Ljubljani? Izlet na tako zanimivo in poučno razstavo bi bil zelo koristen in umesten. Vpisovanje otrok za kolonije v Sloveniji Opozarjamo starše na vpisovanje otrok v starosti od 6. do 14. leta v otroške kolonije v Sloveniji. Zaradi čim boljše organizacije letošnjih kolonij in ker je število mest omejeno, pozivamo starše, da z vpisom pohitijo. Vpisovanje vsak dan med 9. in 12. uro na sedežu Podpornega društva v Ul. R. Manna št. 29. kjer lahko dobite tudi vsa natančnejša pojasnila. PODPORNO DRUŠTVO ZA STO odsek za počitniške kolonije Seznam pristojbin lekarnarjev in zdravnikov 2upanstvo sporoča, da so od d. do 8- maja vsak dan od 9 do 12. ure pri IV. odseku za davke in pristojbine v občinski palači, Ul. Rettori 2-1X1. na vpogled seznami prispevkov, ki jih dolgujejo lekarnarji, vpisani v Zbornici lekarnarjev (Albo). Pristojbino bodo morali lekarnarji plačati v enem semem obroku, in sicer 10. junija. Prav tako bo te dni na vpogled seznam prispevkov, ki jih morajo plačati zdravniki, vpisani v Zdravniško zbornico. 14. gospodarski načrt predvideva med drugim 7 milijonov lir za gradnjo ljudske hiše na Fernetičih, 1,500.000 lir za opremo javnega kopališča ter 12 milijonov lir za ureditev poti proti zgoniški občini Zvedeli smo, da je tudi re-pentaborska občina izdelala osnutek 14. gospod, načrta za drugo šestmesečje tega leta in ga poslala v odobritev pristojnim oblastem. Načrt obsega razna gradbena in cestna dela v skupni vrednosti 35 milijonov 800.000 lir, ki so bila zapopadena že v prejšnjih gospodarskih načrtih, a so zaradi vedno hujšega rezanja kreditov doslej izpadla. Med gradbenimi deli je na prvem mestu postavka o vzdrževanju občinskih poslopij, ki terjajo nujnega popravila in so zato zanje predvideli 2 milijona lir izdatkov. Ker kopališče v Velikem Repnu vidno raste in bo kmalu pokrito, letos pa dokončano, so v gospodarskem načrtu predvideli 1,500.000 lir izdatkov za notranjo opremo, predvsem dvorane, ki bo na razpolago mladini v večernih urah. Zaradi opazk domačinov in številnih turistov, ki posečajo Repentabor so vnesli tudi 600.000 lir za postavitev nove ure v repentaborsko cerkev, ki je že več let pokvarjena in se ne da popraviti. Nadalje predvidevajo pol milijona lir stroškov za popravilo zidu ob pokopališču, ki je že močno nagnjen in obstaja nevarnost, da se zruši. Največji strošek med gradbenimi deli pa je predviden za zidavo nove ljudske hiše na Fernetičih. Tam je namreč več družin še sedaj brez stanovanja in so zaradi tega že večkrat naprosili Ustanovo za gradnjo ljudskih hiš, da bi sezidali eno šeststanovanjsko hišo, ki bi veljala 7 milijonov lir. Baje gre le za vprašanje zemljišča, ki ga mora občina kupiti, potem pa bi začeli z gradnjo. V načrtu je še predlog za zgraditev štirih avtobusnih čakalnic iz cementa, zgraditev javnega stranišča na Repen-taboru ki bi ga napravili delavci pod okriljem SELAD ter nabava cevi, ki bi jih napeljali od glavnega voda proti hišam, ki so še danes brez vode. Za ta dela oz. nabave predvidevajo 3.100,000 lir stro-j škov. Med cestnimi deli so največja tista, ki bi jih terjala ureditev in razširitev poti, ki vodi iz Velikega Repna proti meji z zgoniško občino. Del te poti je bil že urejen, za dokončanje pa bi potrebovali še 12 milijonov. V Velikem Repnu bi bilo treba še dokončati asfaltiranje, za kar bi porabili približno 1 milijon lir. V gospodarskem načrtu je še postavka v višini o milijonov lir za popravilo obeh cest, ki vodita k repentabor-ski cerkvi. Zaradi tankov sta bili obe poškodovani in bi bilo treba na več mestih na- praviti nove podporne zidove, Končno predvideva načrt še 2 milijona lir za redno vzdrževanje občinskih cest ter 500.000 lir za popravilo obcestnih zidov. Obvestilo pomorščakom bivše avstroogr. mornarice Odbor bivših avstroogrskih pomorščakov poziva vse pomorščake, ki jim niso bila za pokojnino priznana leta plovbe na trgovskih ladjah bivše avstroogrske mornarice al; na rekviriranih, militari-ziranih ali vojnih ladjah za časa prve svetovne vojne, naj se zglase na sedežu odbora v prostorih Razrednih sindikatov v Ul. sv. Frančiška 20-1. ter naj prinesejo s seboj naslednje podatke: 1. Ce so že upokojeni: številko pokojninske knjižice Zavoda za socialno pomorsko zavarovanje ali Zavoda za socialno zavarovanje na Tržaškem. Dvorana je bila med vsemi predstavami nabito polna gledalcev, posebno pa po 20. uri, ko je pred njo stala dolga vrsta najrazličnejših motornih vozil, s katerimi so prišli k predstavi poleg domačinov tudi mnogi gledalci iz Trsta, iz vseh bližnjih vasi ter celo z Brega. Vesna je bila, kot v vsej Sloveniji in Jugoslaviji, tudi včeraj na Opčinah zelo dobro sprejeta. Posamezni prizori so izvabljali salve smeha, drugi zanimanje, tretji napeto pričakovanje. In ko so gledalci zapuščali dvorano, so odhajali zadovoljni in veseli, poleg tega pa tudi ponosni na uspeh mlade slovenske kinematografije, ki se vedno bolj uveljavlja v svetu. Po tem kar smo včeraj videli na Opčinah, lahko mirne duše zapišemo, da bo vsa slovenska tržaška javnost film «Vesna» nadvse prisrčno sprejela. Os vobodihia. fronta Tajništvo OF dolinskega okraja vabi vse člane širšega okrajnega odbora na sestanek, ki bo v petek 7. t. m. ob 20. url na sedežu v Dolini. Prosimo za točnost. Tajništvo Ljudsh a prosveta Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev sklicuje za danes 5. maja ob 18. uri redno odborovo sejo. Prosimo za točnost. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes običajni sestanek samo od 18. do 20. ure. Seja upravnega odbora odpade in se bo vršila kakor običajno prihodnji teden. Občni zbor Kmetijskega konzorcija Kmetijski konzorcij v Trstu sklicuje redni občni zbor svojih članov, ki bo 16, maja t. 11 ob 9. ur; oz. ob 10 (če bo potrebno drugo sklicanje) na tržaški trgovski zbornici v Ul. della Borsa 2. Predsednik dr. Leone Brumner Aretacija skuoine avtomobilskih tatov Ker je zadnje čase izginilo v našem mestu več avtomobilov, je kriminalistični preiskovalni oddelek začel zasledovati in oprezovati nekatere osebe ki so se že prekršile zaradi tatvin avtomobilov. Tako so prišli na sled organizirani skupini, katere glavni organizator je bil 43-letni Giacomo Bottali iz Ul. Revoltella, ostali člani pa 28-letni Carlo Cibic iz Ul. Media, 32-letni Antonio Martini od Sv. Sobote in 42-letni prevoznik Dino Redivo iz Ul. Molin a Vento. Ti so avtomobile kradli, jih razstavljali in posamezne dele prodajali. V tej zvezi je policija aretirala še starinarja Oresta Morselija iz Larga Baiamonti lastnika garaže v Ul. della Guardia Giorgia Zorzeta in Martinijevo sestrično Giusep-pino Lubiano, vendar je vse tri izpustila na začasno svobodo. Preiskava še traja. Šofer stisnjen med tovornik in prikolico Ob 8. uri so pripeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na I. kirurškem oddelku, 40-letnega šoferja Domenica Me-landrija iz Bologne, kateremu so zdravniki ugotovili zlom reber in praske na licu. Mož, ki bo okreval v 30 dneh, je pojasnil, da je hotel priklopiti prikolico k tovorniku, ko se je vozilo premaknilo in ga stisnilo k drugemu delu tovornika. Prsti v stroju Med čiščenjem stroja za mletje mesa v neki mesnici Ulici Genova se je 15-letni pomočnik Vittorio Comisso iz Ul. Scussa nehote dotaknil električnega stikala in s tem spravil stroj v tek. Smola je hotela, da je držal prste v bližini rezil, ki so mu skoraj popolnoma odrezale prst GLASBENA MATICA TRST Danes 5. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU Večer slovenske narodne in vedre glasbe ter narodnih plesov S p or e d : 1. Gorenjski plesi (Tuhinjska šuštarska, Mrzu-lin, Koutre šivajo, Potrkana, Žaklji, Metva - Izvaja folklorna skupina »France Marolt«); 2. Venček slovenskih narodnih (Vaški kvintet in narodni duet); 3. Dve Rezijan-ki (Folklorna skupina «F. Marolt«); 4. Venček slovenskih narodnih (kvintet in duet); 5. Balet iz opere «Ero iz onega sveta« (Plesna skupina z Opčin). Odmor. 6. Slovenska vedra glasba (Zabavni orkester radia Ljubljana s solisti, dirigent B. Adamič); 7. Ježkov humor (Fran Milčinski); 8. Slovenska vedra glasba. Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15 (SHPZ) od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH priredi v petek 7. maja 1954 v dvorani AVDITORIJA Sodelujejo: sopranistka Maruška Patik-Smrkolje-va in baritonist Samo Smrkolj, člana ljubljanske Opere ter harfistka Jelica Pertot-Portogran-dijeva, profesorica glasbene akademije v Ljubljani. Na klavirju spremlja Marijan Vodopivec. Vstopnice po 150 lir dobite na sedežu SHPZ, Ul. Roma št. 15/11. od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure. GLASBENA MATICA TRST Šola Glasbene Matice priredi javno produkcijo svojih gojencev v petek 7. maja ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Nastopijo gojenci na klavir, violino in harmoniko, harmonikarski zbor in šolski orkester. Prijatelji naše mladine vljudno vabljeni. ( GLEDALIŠČE VERDI) Jutri ob 21. uri bo v gledališču Verdi tretji koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Celibidacha. Program obsega: Bartokove Romunske plese, Ravelovo suito «Le Tombeau du Couperin«, in Dvorakovo 5. simfonijo «Iz novega sveta«. Rossetti. 16.30: «Mreža», R. Podesta, A, Silvestre. Excelsior. 15.30: ((Tramvaj - poželenje«, V. Leigh, M. Brando. Fenice. 16.00: ((Nevihta pod morji«, R. Wagner, T. Moore. Nazionale. 16.00: ((Revščina in noblesa«, Toto, S. Loren. Filodrammattco. 16.00: «Na smrt prestrašeni«, D. Martin, J. Le-wis. Arcobaleno. 16.00: «Bela Indjan-ka». T. Madison. F. Lovejov. Auditorium, 16.00: ((Tretji letnik liceja«. J. Reti, A. M. Sandri. Astra Rojan. 16.30: ((Bleski v džungli«, J. Sheffield, M. Lord. Cristalio. (Trg Perugino) 16.00: «Naši časi«, V. De Sica. E. De Filippo. Grattacielo. 16.00: «Okoli nas morje«, A. Mirror. Alabarda. 16.00: «Na vzhodu Sumatre«, J. Chandier. Ariston. 16.00: «Vražja rjavolaska«, S. Pampandmi, U. Tognazzi Armonia. 15.00: ((Prepovedani mož«, B. Davie, J. Pal ge. Aurora, 16.00: ((Nimfa antipodov« E. Wi.lliams. Garibaldi. 15.30: «Vedno sem te ljubila«, A. Nazzari. Ideale. 16.00: ((Marija Malibran«, J. Cotten. Mladoletnim prepovedano. Impero. 16.00: «Sto let ljubezni«, V. De Sica Italia. 16.00: ((Plesala je samo eno poletje«, U. Jacobson, F. Sunq-vist. Mladoletnim prepovedano. Viale. 16.00: «Mož za Ano Zae-cheo«, S. Pamipanini. Kino ob morju. 16.00: ((Neukročena meja«. J. Cotten. Mladoletnim prepovedano. Massimo. 16.00: ((Vojaka svetov«, G. Barry. Moderno. 16.00: «Salto mortale«, F. March. Savona. 15.00: ((Samota«, R. Mil-laud. Sv, Marko. 16.00: ((Bleski na Vzhodu«, A. Ladd. Vittorio Veneto. 16.00: «Vedno sem te ljubila« A Nazzari. Azzurro. 16.00: »Tajni sokrivec«, J. Me Crea. Belvedere. 16.00: «Brodwayska uspavanke«, D. Day. Marconi. 16.00: ((Blagoglasno mesto«, M. Fiore. Novo cine. 16.00: ((Telički«, L. Ruffo. Odeoo. 16.00: ((Pustolovka«, G. Garson. ob priliki nogometne ^ v Jugoslavijo B in AnglU u £ bo v Ljubljani. jo danes na sedežu od (j0 ure. Izleta se lahko udele vozila s karnetom. ,j|et * Klub organizira tudi w0ljjtt Ljubljano - Kranj za “L- W in avtomobiliste s kari*®1^ sovanje na sedežu še “» Motoklub »Mladost« - Radia. 16.00: »Ranč Notorius«, M. j organizira izlet Vit G ZA TRŽAŠKO OZEMLJjj bo uprizorilo: Danes 5. maja 193* ob 20. uri v LJUDSKEM GLEDALIŠČU v KOPRU Zemljanovo dramsko reportažo ((ODLOČITEV« V soboto 8. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TR»1U premiero «Ziočin na Kozjem ol# Spisal: Ugo Beth Režiser: Nada Gabrijelčiče« Prevedel: prof. Ivan Savli Scenograf: Jože Osebe: Agata - Ema Starce«'. Silva - Tea sta.f® Pia - Zlata R°dosk°.;’-Jožko Lukes. Fisen Angel Edvard - Josip 1954 N. V nedeljo 9. maja ob 16. in 20.30 uri v AVDITORIJU v TRS*11 ponovit®v (jnjjtf* Slovensko planinsko organizira 16. maja izl*Lne Julijano ob priliki mednarooi terske foto razstave. do 6. maja. 23. maja izlet v Rakov« ^ k Cerkniškemu jezeru, nje do 13. maja. Motoklub »Skedenj« orj-8 gjed tudi izlet v Ljubljano j Dietrich. Venezia. 16.00: ((Ljubezen ugonablja«, W. Chiari. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA Valjai/cc in fiai/arič iibsiijana i/sak na pet let zaporne kazni Sodišče je upoštevalo nekatere olajševalne okoliščine, vendar ju je spoznalo za kriva vseli obtoženih dejanj, predvsem namernega poskusa uboja Cizmiča » OD VČERAJ DO DANES j ROJSTVA, SMRTI IN POROKE POROKE: risar Luclano Be- cher ln gospodinja Ana Mahnič, mehanik Luigi Cozzarln in gospodinja Anna Maria Gava; inženir Giuseppe Lucchi in uraidnlca Antonia Faraguma; uradnik Brun© Bonutto In gospodinja Ada Severi; narednik ameriške vojske E, Jesse Hurst in šivilja Bruna Sanzin; barist Claudio Batttl-st el U ln prodajalka Teresina Ser-ranl; mehanik Giuseppe Pavone in gospodinja Mariagrazia Vuslo; uradnik Benedetto Aceste in uradnica Albina Zuccoll. UMRLI SO: 75-letna Emili* Plsson por. Cozzi; 75-le i n i Antonio Vatli; 53-1 e t ni Francesco Abrami; 50-letna Maria Pregare por. FUIp.pl; 85-letna EmUla To-nut vd. Rade; 45-letna Armida Brainicii por Coasi; 63-letnt Ro. dolfo Nesladek; 57-letna Giusep-pina Scoffl; 86-letna Antonia Pia. cer; 80-letnt Ernesto Škorjanc. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Ravenne prazna Ital. ladja «Mantova», ir. Benetk s 140 t raznega blaga in 3 potniki amer. ladja «HoweU Llkes«, iz Aleksandrije z 2362 t raznega blaga in 3 potniki Jug. ladja »Sarajevo«, iz Norfolka z 9670 t premoga ital. ladja »Airona«, iz Canee z 28 t vina ital. ladja «Bacqo», z Reke z 9 potniki Jug. ladja »Hakar«. ODHODI: pu-otl R »venili s 350 t olja Ital. ladja «Mantova», proti Rek! s 519 t raznega blaga In 2 potnikoma amer. ladja «Howel! Llkes«. Ivan Valjavec in Ljubomir! Po prečitanju Valjavčevega Gavarič sta kriva obtoženih | kazenskega lista, kjer je omenjeno, da je bi.1 obsojen na 6 let zapora ker je ustrelil, medtem ko je streljal proti neki živali, neko osebo v nogo, sta spregovorila odvetnika o preteklosti obtožencev in prosila sodišče za milo obsodbo. Predsednik je po povratku iz sejne dvorane ponovno spregovoril, trdeč, da sodišče ne more razlikovati Valjavca od Gavariča: oba nosita isto krivdo. Zločin je hud. je nadaljeval mr, Curry, premišljeno in hladnokrvno sta izvedla napad na človeka, ki ga nihče od njiju ni poznal. To je treba strogo kaznovati. Sodišče se strinja z odvetnikovimi trditvami, da sta oba obtoženca živela in zrastla v vojnem in kritičnem času. Zaradi tega je sodišče, ki je nameravalo obsoditi obtoženca na 10 let ječe, znižalo kazen na 8 let, Ce bi bila obsojena takoj po izvršenem zločinu, bi jima na podlagi amnestije znižali kazen še za 3 leta. Zaradi tega ju sodišče obsoja na 5 let zapora, Kazen se bo štela z dnem aretacije in sicer za Valjavca od 24 oktobra 1962. leta, za Gavariča pa, ki je bil kasneje aretiran v Avstriji, od 11. marca lanskega leta. Glede druge točke obtožnice velja za oba isto: oba sta enako kriva. Kazen mora biti v tem primeru izredno ostra ker se ne sme dovoliti, da bi na tem ozemlju krožili. oboroženi ljudje brez orožnega lista. Zaradi tega ju sodišče obsoja na 2 leti zapora kar je upoštevano v prejšnji kazni. Valjavca je končno sodišče obsodilo za tretjo točko obtožnice na 14 dni zapora ki je tudi zapopadeno v večji kazni. Skratka; Valjavec m Gavarič bosta morala sedeti vsega skupaj vsak po 5 let Ce odštejemo dobo, ki sta jo že presedela v zaporu, potem jima ostaneta že dobra 3 leta zaporne kazni. Preds, Curry, tož, podpolk. Reinolds, prevajalec Krumi, obramba odv, Borgna in Presti, dejanj, to je sodelovanja pri poskusnem uboju Stefana Cizmiča, posesti orožja in Valjavec še posebej ilegalnega vstopa na naše ozemlje, Do tega zaključka je prišel včeraj zjutraj predsednik zavezniškega vojaškega sodišča mr. Curry. Po mnenju predsednika je zadeva povsem jasna. Oba sta odšla v Cizmičevo stanovanje, vprašala najprej za dolarje in nato šele za neki seznam. Gavarič se vse dokler ni padel strel, ni dvignil s svojega mesta. Dejstvo pa je, da se samokres ne bi sprožil, če ne bi nekdo pritisnil na petelina. Kakršnakoli drugačna obtožnica bi ne odgovarjala resnici, je poudaril predsednik in nato razčlenil Gavaričeve izjave, češ da ni vedel, da ima Valjavec pri sebi samokres. On je to dobro vedel in zato je tudi kriv sodelovanja pri poskusnem uboju. Oba sta priznala posest orožja in sta zaradi tega pravtako kriva, kakor je Valjavec kriv ilegalnega vstopa v cono A STO. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 16.5, najnižja 10.9, ob 17. uri 13.6, zračni tlak 1009,2 stalen, veter 7 km vzhodnik, vlaga 62 odstot., padavine 4,3 mm, nebo 5/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13.8 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN: Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5' Bemissi, Ul. Cavana 11; Al Gaie-no, Ul. S. Cidtno 36 (Sv Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg della Liberta 6; Harabaglia v Barkovljah in Ni-coli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ ]G6 - 60 Gasilci 2-22 Policija 2-23 SREDA, 5. maja 1954. JUGONLUVA5.NKA CONA T It » 'I' A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.15 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 11.00 Šolska ura: Kako je nastala opera; 11.30 Uverture znanih oper; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Skladbe slovenskih skladateljev; 17.00 Glasba iz operet in filmov; 17.30 S pesmijo in plesom med našimi narodi; 18.00 Poročila.v htvaščU ni; 18.15 Za vsakogar nekaj; 21.00 S knjižne police: Bromfield: Noč v Bom.bayu; 21.30 Johannes Brahms: Klavirski trio v c-molu op. 101 izvaja Tržaški trio: 21.53 Operetne melodije; 22.30 Domači in tuji ansambli vabijo na ples; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. T K IS *’ il. 306,1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahka glasba; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Melodije iz filmov in revij; 13.30 Romance; 14.15 Kulturni obzornik; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Glazunov: Simfonija št. 4; 18.23 Liszt: Ma- džarska rapsodija; 19.00 Zdravniški vedež; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šport: 20.05 Operni večer - sodelujejo solisti ljubljanske Opere ter orkester Slovenske filharmonije; 21.00 Aktualnosti; 21.15 Wieniawski: Koncert za violino in orkester št. 2; 22.00 Književnost in umetnost; 23.00 Chopinovi nokturni. M I. o V f. M J I 327.1 m. 202.1 m, 212.4 m Poročila ob 5.35, 6.00. 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 Lahka glasba; 12.20 Nasveti za dom; 12.30 L. M. Škerjanc: Concertlno za klavir in orkester, Zoltan Kodal.v: Plesi iz Galante; 14.05 Za vsakogar nekaj; 17.10 Slovenske narodne pesmi poje vokalni kvintet Niko Štritof; 18.00 Melodije za razvedrilo; 18.25 Glasbeni razgledi; 18.40 Koncert pianista Marijana priliki mednarodne te7^jSoV*llr slavija B Anglija B. vv na običajnih mestih. pji- Akademski klub pravlja za mednarodno ^ no tekmo Jugoslavija B ja B, ki bo 16. t. m. en°£je | izlet v Ljubljano. Infom vpisovanje med 19. in 2 ■ sedežu 6. in 7. t. m. gftf Motoklub »Jadran« " „0meta priredi 16. t. m. ob n ,)ji* tekmi Jugoslavija B - n «* 'ostoi1'® v Ljubljani izlet v Ljubljano, Vpisovanje no - ^ Motoklub »Adrija« j^et ** lina priredi enodnevni t. m. v Ljubljano ob PrdatieS tornih dirk. Vpisovanj* j/T 'jutri od 20. do 21. ure . žu v Dolini. Motoklub »Amatori« ,uj,iji*r; motociklistični izlet v LJ ^jj* Kranj - Bled 15. in j mednarodni tekmi JUS0-", lK Anglija B. Vpisovanje ufjv vsak dan med 17. in 6. t. m. Lipovška; 20.00 Radijska igra -' han van Drutten: Spominjam se mame, P. I. Čajkovski: Uver- Spominjam . i.—. i, ^, . x, x. i« j ko vsk i. Uvertura 1812-E. Grieg: Sigurd Jor-salfar . M. Bravničar: Kurent -A. Hačaturjan: Maškerada. IZLET U BtOBBfiD Osvobodilna fronta pri. redi ob priliki nogometne tekme Jugoslavija • Anglija dne 16. maja v Beogradu dvodnevni izlet 15. in 16. maja. — Cena: prevoz z avtopul-manom, vstopnica na centralno tribuno in prenočišče 8.000 lir. Vpisovanje vsak dan na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 do vključno 10. maja (tel. 29582). ADEX 1ZL 15. in 16. maja izlet v NOVO GORICO v0 MATERIJO-OBR IDRUO „,j0 CRNI VRH nad D" POREČ VIZINJAN KASTELIR 16. maja 1954 izlet v HERPELJE-KOZI^ na nogometno x v A"vTumu%° „ j K fl1aJ Vpi.sovanje do 1954 Diet V_„lN0 22. in 23. maja v f" VIPAVO-AJDOVSC BUZET 23. maja l®5* izlet V tE TOMAJ-DUTOVLe in na otok R Vpisovanje do 1)1' pri ((Adria-Expre ji F. Severo 5-b - te ' IZGUBLJENE stadionu »Prvi najditelj izroči na —,c0 *- j lista v Ul. S. Fr»^V 0 DANES 5. MAJA v kinu na Opčin«**1 slovenski film VESNA 0 o o Prosvetni krožek na Opčinah zaradi velikega zanimanja za to 'zr. lepo slovensko filmsko komedijOi prvih predstav. obl .«* dri1» #VESNA» bo predvajana tudi v kinematografih na našem ozem'Ju’ « (»F /(AMUDlTi; ItUDIiU 2nano je> da je v Benetkah (San „cer*?:ev, ki se imenuje l8 . Uiorgio degli Schiavon.i», . e Prastara cerkev iz dobe, D»ii° ®an®tke gospodovale v ‘ilidsb^1 S0 imenovali lc Pokrajine za tvo te Ta cerkev v Be- an je bila za tiste Dal- ^ Tlce, ki so prihajali tja tiV,,r?ovslt!h poslih ali pa so lj: * v Benetkah na šolanju tidi v Po nazivu se t; n ine narodnosti so bili v, „ »atinci. Poleg te cerk-j ““staja od leta 1415 tako i,j “vana «Scuola dalmata In J , Giorg'° e Trifone*. To h bratovščina. lat=«nes se ta cerkev ln ta Ct^0izkorUčata za ire- tfcj.:. propagando. V o-IjjjN®.1 «scuoli» se zbirajo itlu katerim stoji na t»tovPv-t0me.c 'ošinjskih rene-C0su.._7ozulicev, ing. Federico jjj. "J**1 k' nosi naslov «Guar-p, prande della Scuctla«. hira' ^ratkwn je bila tam tt,j . a neka svečanost, ka-Prisostvoval tudi be-cajji. ®*d»kof kardinal Ron-jdtp-v teJ stvari bi ne bilo hlij “t pisat>. če ne bi v tisku opazili pri-^"De. da ta kardinal ni pri-t8ljj, a svečanost samo kot „ ®' Benetk, ampak tudi •Rta /StvU Primasa Dalma-jl, ■ (»Nella sua aualita di j i* di Dalmazia*). naslov je v cekveni hie- rarhiji v preteklosti obstajal in so dalmatinski škofje smatrali beneškega škofa za nekakega predpostavljenega. Toda stvar je že preživela in nima nikakega praktičnega po. mena. Toda vse kaže, da je danes aktualno, da se poudari, kako je beneški nadškof poslednji izraz neke oblasti ali suverenitete Benetk, torej Italije nad Dalmacijo. V reportaži o tej svečanosti je naglašeno, da jta tista cerkev v Benetkah in tudi tista «scuola» bili vedno na nekaki straži — «na vzhodnih obalah velikega beneškega jezera*. Vse Jadransko morje bi moralo biti to beneško jezero in kardinal Ronoalli nekak duhovni dož ali admiral nad njim. Kot razbiramo iz časopisnih poročil, je kardinal imel govor «zbranim Dalmatincem*, jim želel uresničitev iredentističnih idealov in jih končno blagoslovil. Cemu pa bi beneški kardinal ne storil tega, ko je kak teden prej napravil nekaj podobnega sam «sveti oče* Papež Pij XII., ki je, čeprav še bolan, vstal in dobro zavit z okna blagoslovil 50.000 italijanskih alpinov, ki so korakali pod njegovimi okni in nosili transparente z obljubami, da bodo osvobodili ne samo Trst, ampak tudi Dalmacijo, Vedeli smo, da so bile 16. marca v raznih italijanskih mestih proslave 30. obletnice priključitve Reke k Italiji (na temelju »rimskega pakta med Mussolinijem in Pašičevo vlado iz leta 1924). Iredentistični list «Difesa A-driatica* je objavil nekaj podrobnosti in med temi tudi nekaj brzojavk, ki so bile ob tej priložnosti poslane predsedniku italijanske republike Einaudiju. Tako bombastično brzojavko je poslal Einaudiju tudi Andrea Ossoi-nack, ki se prikazuje kot »edini legalni poslanec Reke*, zato ker je do leta 1917 zastopal Reko v budimpeštan-skem parlamentu kot izrazit — madžarofil! Predsednik italijanske re- publike Einaudi je prejel brzojavko o Reki tudi od predsednika milanske «Lega Humana* Venuttija. V tej brzojavki je rečeno, da se Rečani sklicujejo na neko svojo »plebiscitarno prisego od 3Q. oktobra 1918», torej, da Reka pripada Italiji. In tudi na to brzojavko je Einaudi odgovoril, in sicer z brzojavko, v kateri je govora o »senzibilnem izrazu vere* in o njegovi hvaležnosti Rečanom. Na vsak način bi ne škodilo nekoliko več diplomatske »senzibilnosti*. Najbolj odgovorni činitelji neke države bi morali voditi računa o tem, katera mesta so v mejah njihove kompetence in katera ne mmmtf Dva simfonična koncerta v gledališča «6. Verdi« Drevi bomo mogli poslušati v Avditoriju slovensko narodno in vedro glasbo in ponovno videti jugoslovanske narodne plese. TRGOVSKE LADJE BODDGMOSTI Velike spremembe i/ sestavu trgovske mornarice od leta 1939 do danes ' Za gradnjo ladje je po• trebna izredno dolga doba, 3 do 4 leta - Irenutno je v gradnji več kot 6 milijonov ton trgovskih ladij; polovica te tonaže odpade na petrolejske ladje - Prednost imajo velike ladje s turbinskimi motorji , W;MwW: 'mm folklornih plesov na prvomajski proslavi na stadionu aPrvi maj» pri Sv. Ivanu. V sestavi trgovskih mornaric so se od leta 1939 do danes dogodile velike spremembe. Na to so vlipale razne okoliščine, med drugim hude izgube med vojno in nadomeščanje potopljenih ladij s standardiziranimi vrstami in s petrolejskimi ladjami, ki so jih gradili v glavnem za vojne potrebe in ne po gospodarskih vidikih. Razmerje tonaže brodovij raznih držav se je tudi precej spremenilo, zmanjšalo se je brodovje bivših sovražnih držav, povečalo pa brodovje držav, ki bi rade nasledile pomorsko tradicijo teh držav, tako na primer Argentine in Indije; pojavile so se zastave Paname, Liberije in Hondurasa, katerih se poslužujejo razne ladijske družbe iz različnih razlogov; končno je zaznamovati znaten porast odstotka petrolejskih ladij proti skupni tona-ži, pojav, ki ga je opaziti pri trgovskih mornaricah vseh dežel. Ne more se točno reči, če bo ta položaj trajen, vendar je zanimivo ogledati si tipe velikega števila ladij, ki jih zdaj gradiio. Za gradnjo ladje Je danes treba mnogo časa še več časa pa preteče od’ sklenitve pogodbe do stvarne izročitve nove ladje; danes naročene ladje ni mogoče dograditi pred letom 1957 ali tudi 1958, vendar je pregled naročil že sam zani- ■ wm. i1 \ S prvomajske vojaške parade Jugoslovanske ljudske armade. miv. Trenutno so položeni v ladjedelnicah vsega sveta gredlji za veg kot 6 milijonov ton trgovskih ladij, od tega odpade po zadnji statistiki Lloydovega registra na Anglijo in Severno Irsko 35 odstotkov; ve£ kot polovica te tonaže odpade na petrolejske ladje (po najnovejših podatkih 54,4 odst.), ta odstotek pa je še višji v Angliji, kjer je dosegel 57,7 odst.; če pa upoštevamo še le naročene ladje, za katere pa še niso položili gredlja, se dvigne skupni odstotek celo na 60 odst. Mnogi vprašujejo, če je ta ogromen program gradnje petrolejskih ladii v skladu s svetovnimi potrebami in zlasti tudi upravičen zaradi zmanjšanja ladijskih prevoznin. Na vsem svetu je danes na razpolago 33 milijonov ton petrolejskih ladij, ki jih že gradijo ali pa so že naročene. Petrolejske družbe same, ki že imajo večino sedanje tonaže, naročujejo vedno nove ladje in mislimo si pač lahko, da nihče ne more bolje preceniti obsega bodočih naročil kot ravno one same. Od petrolejskih ladij, ki jih gradijo zdaj, odpade na naročila Anglije okoli 900.000 ton, na naročila Norveške, Paname in Združenih držav po 400.000 ton in na Italijo 300 tisoč ton. Angleške ladjedelnice gradijo poleg petrolejskih ladij več kot milijon ton tovornih ladij. Ladijske družbe morajo naravno nadomestiti svoje zastarele ladje, če hočejo biti kos tuji konkurenci, ki narašča vedno bolj; zlasti se vedno bolj uveljavljata Nemčija in Japonska. Tovornih ladij gradijo sorazmerno malo, tako da ladje starega tipa daleč prekašajo moderne; tudi glede tega je težko napovedovati bodočnost, vendar je ta sektor zelo občutljiv in vsak znak stabilizacije v povečanju tovormin lahko povzroči ploho novih naročil. Približno šestina angleških tovornih ladij je stara najmanj 20 let, približno polovica tonaže odpade na standardne med vojno zgrajene ladje, ki pač niso kos kokurenci. Poleg količine in narodnosti trgovskih ladij, ki jih zdaj gradijo, je treba upoštevati tudi druge zanimive posameznosti, tako nove konstrukcijske oblike in nove načine pogona. Glede petrolejskih ladij se nadaljuje težnja gradnje velikih ladij, ki se je pojavila po koncu vojne: pred vojno povprečna tonaža ni presegala 12.000 ton, prevladoval je pogon z Dieslovimi motorji; danes pa je družba Shell naročila 50 petrolejskih ladij, od katerih ima prva že splovljena 18.000 ton in turbinske motorje. Vendar gradijo v Angliji, na Švedskem in v Združenih državah tudi petrolejske ladje s 26.000 tonami, v Franciji in Agliji pa so že dogradili več drugih po 32.000 ton, tako na primer angleško «British Sailor*, ki je bila prva od 13 enakih naročenih. Pa tudi ta tonaža ne pomeni kake meje, kajti na Japonskem so dogradili dve petrolejski ladji po 38.000 ton, v Nemčiji in Združenih državah pa gradijo zdaj celo petrolejske ladje po 45.000 ton. Trenutno je v gradnji tudi mnogo ladij za prevoz rudnin, potrebe jeklarske in aluminijeve industrije na obeh obalah Atlantika namreč stalno naraščajo. Gre za ladje različnih dimenzij, pri čemer gledajo tudi na različne možnosti pristajanja in razkladanja v raznih lukah; neka japonska ladjedelnica je pred kratkim dobila naročilo za tri transportne ladje po 60.000 ton: te ladje bodo dolge več kot 200 metrov, katerih dolžino presegajo samo transportna ladja «Cunard Express» in nekatere potniške prekooceanske ladje. Francija in Italija bogta kmalu izvršili sedanja naročila potniških ladij; med redkimi, ki jih zdaj gradijo, bi bilo omeniti kot najbolj pomembno potniško ladjo, katero gradijo v neki ladjedelnici v Belfastu, ki je določena za progo med Anglijo in Avstralijo ter Novo Zelandijo; ta ladja bč imela 20 tisoč ton in pogon na turbinske motorje, ki bodo v sprednjem delu ladje. Ladja je določena izključno za potniški promet in bo najsodobneje opremljena. Turbinski motorji predstavljajo še vedno edini način pogona za hitre ladjp . velikega obsega, vendar so se tudi možnosti eksplozijskega motorja v najnovejšem času znatno povečale, ker so se pojavili novi taki motorji, ki so za 30 odst. lažji in za 20 odst. manjši kot enako močni normalni, kar pomeni za tovorne ladje seveda veliko prednost. Do zdaj so tak motor uporabili šele samo pri eni sami danski ladji, vendar bodo z enakimi motorji opremili tudi nekaj angleških ladij, katere zdaj gradijo. RADIOAKTIVNI IZOTOPI V INDUSTRIJI Britanska industrija se v vedno večji meri poslužuje radioaktivnih kemikalij. Te snovi uporabljajo, da z njimi na primer ugotavljajo nepravilnosti notranje strukture odlitkov, za določanje toka tekočin v petrolejskih vodih in ceveh ter za razne druge namene. Tako na primer je neki tehnik britanskega atomskega centra v Harwellu nedavno z radioaktivnim sodijem v 48 urah odkril natančno mesto okvare pri nekem vodovodu. V glavni zbiralnik vodovoda je spustil paličico radioaktivnega sodija približno enake velikosti kot je aspirin, nakar je z Gaigerjevim števcem preiskal cevovod, v bližini. kjer se mu je zdelo, da je okvara. Ker je učinek radioaktivnega sodija kratkotrajen, so tudj vodovodne naprave, ki jih preiskujejo po tem novem sistemu, izven obrata le malo časa. KANADA BO POSPEŠILA RAZISKAVE ZA MIROLJUBNO UPORABO ATOMSKE SILE Kanada bo pospešila raziskave za miroljubno uporabo atomske energije, posebno v industriji. Obnovljeni reaktor NRX. ki obratuje v Chalk Riverju v pokrajini Ontario že od februarja, proizvaja sedaj 35 odst. sile več kot 1952. tt M ; sgsišse® ■ .• ^ ' J v , - 29. aprila t. 1. Je maršal Tito sprejel člane etiopske vojaške delegacije. biv tak* ?.v°ie usode, toda 7stPr®d *maio dramati- tM u*1 1® lani tako nena-»Poznala sva se ®. arJa 1942. leta v Ri- 1. khjf‘°*ov°r pravi, da ima- I) > ^ SVOlP llcnrln TniJ o m®noj na mizi leži f 8m ntcLii. , v* t__ _ • SPOMIN NA UGA BETTIJA , J U*I*1 1C/.1 *ttil„ ran»atskih del Uga -s u^’ i® lani taki HfUa r.k Spoznala fa^h*-sem se umaknil t t,cno Policijo. Dan liis PrveRa srečanja je j, p®sveti!®avo skuPaj s top-Hi Šibo napisal v svo- k io ; <spodarica», ki s;« takrat poklonil v >. ranami me je z njim se je in Dr. BRATKO KREFT L. j (Ob premieri njegove drame: < kak' “Sosin,, IKsno simpatijo - ■■ SH* 1° ■ **tih ysai nekaj ita- VlStov-profesoripv tiste, ki svojih nas niso zatajili, profesorjev, ki so človeku tudi priskočili na pomoč, kolikor so seveda mogli. Ta «slavistična linija* ja povezala tudi Bettija in mene. Po vojni se je poznanstvo po isti liniji obnovilo. Ugo Betti, ki še menda doslej ni našel v svoji domovini tistega priznanja, ki mu kot pisatelju po vsej pravici gre, si je želel, da bi bil uprizorjen na slovenskem (ali pa sploh na kakšnem jugoslovanskem) o-dru. Spričo političnih razmer v Italiji in odnosa do nas, ki ga ima oficialna politika, to vsekakor ni bila konjunkturi-stična želja, še manj pa kakšna druga preračunljiva, kajti Betti je doživljal priznanja v Nemčiji in Franciji najlepšega pa mu je dal znani angleški vseučiliški profesor Ni- coli gledališki in dramaturški domačem repertoarju m znanstvenik svetovnega slove-| popularen kakor razni bulvar ko mu je v svoji knjigi i ski igrepisci, ki znajo laskati drama* (World- I občinstvu in zvezdnikom 'raznih gledaliških kompanij. Nedvomno bo Ugo Betti tudi doma dožive kmalu tisto priznanje, ki mu po vsej pravici gre in za katerega se je moral vse življenje boriti z vsem svojim literarnim delom. Vse življenje je neumorno ustvarjal ter napisal celo vrsto dramatskih del, dram in komedij, ki pa zahtevajo subtilnih igralcev in prav take izbrano občinstvo. Pred menoj na mizi leži list iz neke revije, v kateri je napisal članek o njem Giorgio Prospero. List mi je poleg lista iz tednika «La fiera let-teraria* poslal pred leti pokojnik na mojo prošnjo, ker sem se hotel temeljiteje seznaniti z njegovim delom, hkrati pa sem mu obljubil, da ga bom takrat, ko bo katero sa «Svetovna Drama) posvetil odlično mesto in oceno. Trudil sem se, da bi mu izpolnil srčno željo, toda žal nisem imel sreče. Neko slovensko gledališče se je sicer pred dvema letoma brez moje pobude samo odločilo za uprizoritev njegove i6re «Skandal v justičm palači*, s katero je dosegel lep uspeh tudi v Nemčiji, toda do uprizoritve še ni prišlo. Zdaj bo tržaško SNG uprizorilo njegovo dramo »Zločin na Kozjem otoku* ter tako mrtvemu pesniku in dramatiku izpolnilo vsaj del njegovih zelja. Pr, tem ne gre za kakšno pietetno gesto, kajti Ugo Betti je po Pirandellu umetniško najpomembnejši in najgloblji italijanski dramatik, čeprav v domačem repertoarju m tako jugoslovansko gledališče upri. zorilo njegovo delo, predstavil s člankdm o njegovem delu Danes že pišem po njegovi smrti in moj članek je skromna osmrtnica na pisatelja Evropejca in svetovljana. Na listu iz revije je celostranska njegova podoba. Izrezana je iz fotografije in ga kaže v koraku. Reporter ga je moral ujeti v razgovoru z nekom, kajti usta so na pol odprta, glava visoko vzravnana, pogled oči oster in napet, desna noga Pa stopa v odločnem koraku. Celo je visoko, lasje na straneh že osiveli. Kaj neki je mogel govoriti v hipu, ko ga je ujel reporter v svoj fotografski aparat? Slika odgovarja tudi na to; z obema rokama drži odprto knjigo dramatskih del A. P. Čehova v italijanskem prevodu. Natančno se vidi naslov knjige: (cCechov Teatro*. Slika pova več, kaikor bi kdo na prvi pogled mislil. Izpričuje njegovo ljubezen do Čehova, s čigar knjigo se je dal morda po naključju, morda pa vendarle hote fotografirati, saj slika vpliva demonstrativno in manifestativno. Iz tega ali onega njegovega dela se da sklepati, da mu je moral biti Cehov zelo pri srcu, da je moral čutiti do njega neko sorodnost, kajti tudi v Bettije-vi dramatiki je precej humorja, lirike in občutij. Iz njegovega dela veje topli humanizem s precej pesimistično noto. V Čehovu je več optimizma. Cehov je bil ljudski zdravnik, Betti pa sodnik, ki je iz mnogih sodnih aktov mogel spoznavati strahotne zločine in tragične človeške usode, ki so mu mogle velikokrat izpodkopavati vero v družbo in ljudi. Vse življenje je z vsem svojim literarnim delom stal nekje ob strani, sam zase kot nepoboljšljiv individualist, ki ga niti fašistična era, v kateri se je Pi-randello spretno znašel, ni mogla počrediti, kakor bi dejal Nietzsche. Hodil je svoja pota in pisal, kakor je občutil, pisal «brez usmiljenja, ker mu je ugajalo biti nepopularen*, trditev, ki jo je zapisal Prosperi kot naslov svojemu članku. Ne brez usmiljenja, to ni res, ker je bilo v njem bridko, a globoko sočutje do nesrečne človeške kreature, ki pa jo je risal in oblikoval v svojih delih ne glede na levo in desno, kolikor mu je pač to bilo v danih okoliščinah mogoče. Ugo Betti je bil rojen 4. februarja 1892. 1, v Camerinu. Oče je bil zdravnik, stari oče »cavalier Leopardo* prav tako, poleg tega pa celo dolga leta rektor na tamošnjem vseučilišču. Osemleten je šel v Pau-solo, od tam pa v Parmo, kjer je oče postal ravnatelj bolnišnice. Desetletnik se je Bodoči sodnik prvič srečal z zakonom; neki trgovec ga je obdolžil, da mu je z diamantom prerezal šipo in oče je moral plačati štirideset lir kazni. Ugledno meščansko družino je ta «sramota» zelo zadela. Morda je že ta mladostni dogodek odločilno vplival nanj, da pozneje kot mož po še bridkejših spoznanjih sodne prakse ni veroval več v pravičnost. (Nadaljevanje sledij Prvi pomladanski sim/onič-vi koncert v gledališču Verdi je dirigiral Mario Rossi, ki je znan stalen dirigent italijanskih radijskih postaj. Izvajano je bilo nagrajeno simfonično delo (nagrada mesta Trst) čigar avtor je profesor konservatorija v Turinu, a kot solistka je nastopila pianistka Maria Tipo iz Neaplja. Na odprtem odru je nagrajenca prof. Fugo nagovoril Župan Bartoli, a to priložnost so izkoristili tisti, ki ne morejo mimo tega, da ne b: metali na oder rože in trakove v barvi italijanske trobojnice... Ce izvzamemo Stravoinskcga balet eOgnjeni ptič*, so spored sestavljala iz. ključno dela italijanskih avtorjev. Tako s sporedom, kakor z izvajalci so prireditelji lepo poudarili italijanski — nc tržaški — značaj gledališča in otvoritvenega koncerta. Skoraj ni potrebno omenjati, da ni v repertoar letošnje simfonične sezone «za-šlo» nobeno delo jugoslovanskega avtorja, da o jugoslovanskem dirigentu sploh ne govorimo. Namesto da bi vladala prav na tem področju v Trstu, kot stični točki raznih kulturnih vplivov, najširša demokracija, se zastopniki «dvatisočletne kulturen z vsemi sredstvi borijo proti temu, da se Slovencem, ki jim je Trst prav tako domovina, priznala enaka pravica kulturnega izživljanja. Morda se bodo zdele komu gornje besede kot neprimeren uvod h koncertnemu poročilu, vendar smatramo, da je naša dolžnost tudi ob tej priložnosti javno ožigosati skrajno nestrpnost odgovornih italijanskih krogov, kadar gre za vprašanje dodelitve občinskega gledališča slovenskim kulturnim ustanovam. Prvi simfonični koncert je skrbno pripravil dirigent Mario Rossi, ki ga že poznamo kot mojstra, ki odlično obvlada partituro ter uspe z orkestrom ustvariti tisti kontakt, ki je nujen, če naj izvedba zares posreduje dirigentovo koncepcijo, pri čemer pa se interpretacija posameznih del ne oddalji od zamisli avtorja. Rossi je izvrsten tehnik, a uspe izluščiti tudi muzikalne posebnosti izvajanih del. Težišče sporeda je predstavljal «Magnificat» velikega italijanskega mojstra 17. stol. Claudia Monteverdija. «Magni-ficatn je vokalno-instrumen talno delo, komponirano na liturgični tekst, a kot baza mu služijo gregorijanski napevi. Monteverdi jeva glasba predstavlja zanimiv prehod iz p olifonske glasbe k enostavnejši melodiki in k močnejši uporabi instrumentalne spremljave, katera pa ima mestoma že docela samostojen značaj, saj se od gregorijanskega napeva že povsem oddaljuje. eMagnificats je zahtevam modernega orkestra približal skladatelj Ghedini. Poleg revizije posameznih skupin instrumentov je moral nadomestiti številne manjkajoče o-značbe za tempo, dinamiko itd. Zbor, ki ga je uvežbal Pino Trost, solisti ter orkester, so odlično izvedli to mojstrsko delo italijanskega predklasika. eToccata za klavir in orkester» A. Fuge ne vsebuje kvalitet, ki bi to delo upravičevale za nagraditev. Situacijo je nekako rešila pianistka Maria Tipo, ki je z odlično tehniko in muzikalno občuteno klavirsko igro izvedla solistični part. Poleg Cherubinijeve uverture k operi »Medea* smo slišali še lepo izvedbo Straivinskega suite »Ognjeni ptič*. To delo je prva samostojnejša stvaritev velikega mojstra prvotno napisana kot baletna glasba za znano skupino S. Diagile-va. Pri Rossinijevi interpretaciji, ki je pravilno poudarila bogastvo orkestranih barv in zanimivih ritmov, bi si želeli morda še nekoliko več poglobljenega muzikalnega izraza. * * * Pravi umetniški užitek je nudil drugi koncert, ki ga je dirigiral Dean Dixon, a kot solist je sodeloval Walter Gie-seking. Spored je poleg treh del tdunajske klasikes: Beethov- nove uverture eLeonoras št. 3, Mozartovega klavirskega koncerta v C-duru ter Beethovnovega klavirskega koncerta v Es-duru navajal še Gershioinovo suito «Amerika-nec v Parizu*. Teža celotnega sporeda je bila nedvomno na obeh klavirskih koncertih. Solist Wal-ter Gieseking je danes eden najboljših pianistov sveta. Njegova klavirska igra je tako dognana, tako do potankosti izdelana, njegova izvedba stilno tako popolna, da mora zadovoljiti tudi najbolj rafiniranega poslušalca. Ce smo pri Beethovnu občudovali silen zagon, ki ga zahteva izvedba tega klavirsko-simfoničnega dela, katerega zadnji stavek nas že spominja na kasnejše Lisztove akrobacije, nas je pianist pri Mozartu očaral s čudovito izdelanim fraziranjem ter do potankosti izdelanimi dinamični, mi niansami. Pri obeh koncertih sta se solist in orkester lepo ujemala. Burni aplavzi so prisilili pianista, da je izven sporeda dodal ie prvo Debussgjevo Arabesko. Ce $mo pri Dixonu z neko skepso pričakovali izvedbo »Leonore*, nas je črnski dirigent že po prvih taktih prepričal s svojo globoko mu-zikalnostjo, ki mu omogoča dostojno interpretacijo del največjega skladatelja vseh časov. Kljub pomanjkljivim vajam je bil orkester zlit in čutili smo, da je močna muzikalna osebnost dirigenta tista, ki jamči kljub svojskemu načinu dirigentovega podajanja (močno ritmično na-glaševanje), da ne pride do pomanjkljivosti v stilnem pogledu. Neprekosljiva je bila bizonova izvedba Gershtvino-vega »Amerikanca v Parizu*. Dirigent se je naravnost razživel v originalnih ritmih in blestečih instrumentalnih bar. vah ter sijajno podal glasbene vtise zastopnika «Novega sveta*, ko se sprehaja po evropskem Babilonu -— Parizu. Drugi simfonični koncert je privabil številno množico, tako da se je moralo dosti ljudi vrniti domov, ker niso dobili vstopnic — dokaz, da še vedno najbolj vleče slavno ime — seveda pri tem koncertu tudi upravičeno. — r VZAGI ODLOMEK fijljjiS Spisal: Ciril Kosmač 5. (Nadaljevanje in konec) «0, upognili so ga, hudiči! Zlomili pa ga niso!* Kmalu se je popravil in se lotil dela. V cementarno ga seveda niso več marali, zato je šel k drvarjem A prav kmalu so pobrali vseh dvajset fantov, ki so delali z njim v Trnovskem gozdu. Sam pa jo je komaj še o pravem času potegnil čez mejo... A tudi tam ni imel sreče. Saj veš... Po dveh letih je prišla novica, da so ga prijeli in obsodili kar na osem let... O, to je bil hud udarec!... A ne samo za Obrekarjeve. Za nas vse! Saj nismo mogli razumeti in ne verjeti, da bi v Jugoslaviji preganjali in zapirali Slovence! Nas! Primorce!... A razlaga je bila takoj pri rokah*, je jezno zagodrnjal Travni-karjev stric. «Modrijanov Lojz, ki je bil takrat v Ljubljani proglašen za odvetnika, za doktorja, je prišel domov in razloži^ da tam ne zapirajo Slovencev, temveč da zapirajo komuniste, kakor jih pač zapirajo po vsem svetu... Mmmm da!... Hudo je bilo! Vsi smo gledali Obrekarjeve izpod čela... Ubogi ljudje! Milana so imeli zaprtega v Rimu. Petra nekje na Srbskem... mi pa smo se jih ogibali, kakor bi bili garjavi... Modrijan pa se je kar naravnost zagrizel v Obrekarja; ,Veš, Jernejček, taka sramota, taka sramota za našega Lojze-ka! Ta tvoj Peter — Joj! Joj! — bog mu greh odpusti... ampak samo pomisli, v kakšno sramoto je spravil našega doktorčka! Ves praznik mu je zagrenil.. Joj, joj! Tvoj Peter, vaščan našega Lojzeka, pa ti rovari zoper domovino, zoper svoj lastni narod! ...Naš Lojzek, na; doktor, si ni upal niti povedati, da je Primorec...’* »Zdaj pa si niti ne upa povedati, da je Slovenec!* se je zaničljivo obregnil Venček. Zaga je zasikala v prazno in utihnila Venček in Justin sta naglo skočila na noge. Ustavila sta žago, molče položila odžagano desko na tla, zaklinila orehovo korenino, pognala žago in se vrnila k Travnikarjevemu stricu, ki je bil še vedno mrk in hudo zamišljen. »No, odsedel je tam svojih osem let, ki niso nič krajša kakor tu!» je rekel trdo. «Ko so ga, siromaka, dobro premleli in polomili, so ga vrgli nazaj čez mejo, čeprav so vedeli, da ga bodo Lahi zaprli. In to je bila najgrša svinjarija!... Peter se je privlekel domov — samo senca nekdanjega Petra — a ni bil doma teden dni, ko so ga že pobrali, ga odvlekli v Rim in ga obsodili na deset let... In zdaj... zdaj je tukaj...* je mračno zaključil in s kazalcem pokazal zavitek na skla-danici svežih desk. «Jaz sem ga aretiral in odgnal v Tolmin.,.* je izdavil Justin. Potegnil si je z rokavom preko oči in kakor v opravičilo zahlipal; »Takrat sem bil še karabinjer...* Travnikarjev stric in Venček sta se spogledala, Zavladala je tišina, ki je z v?o težo sedla Justinu na tilnik. Venček se je prvi zganil in mu položil roko na rame. Justin pa je zmajal z glavo kakor otrok, ki je zagrešil neodpustljivo dejanje. Jok ga je začel daviti, zato je skočil na noge in naglo stopil k žagi. Pograbil je leseno kladivo in nekajkrat jezno udaril po klinih, nato pa se je nagnil skozi lino in se zastrmel v razpenjeno Idrijoo, TRST, sreda 5. utaja 1954 ■*T~" «nrq \Io VillpriSril nri StAVPrianif IAvslroogrshi državni uDohoienci Po deževju hlad ValCII3tU H11 jailU , j ^ sil(lB|ljRl po dolgih deževnih dneh i odprli blok za dvolastnike nosljli vladi siiouiiiio v Vprašanje ureditve pokoj- toda pihal je tudi precej mo- Med jugoslovanskimi in italijanskimi obmejnimi oblastmi se je razvil tudi prijateljski razgovor V ponedeljek 3. maja je bil na Valerišču v Stever-janu svečano odprt blok na meji za dvolastnike iz Ste-verjana in Cerovega. Otvoritvi bloka so prisostvovali funkcionarji obmejne službe Jugoslavije in Italije. Po odstranitvi bodeče žice so predstavniki obeh držav nazdravili drug drugemu,' in razvil se je prijateljski razgovor, v katerem so bile poudarjene tudi nekatere točke videmskega sporazuma, ki se nanašajo na promet dvolastnikov. Z otvoritvijo novega dvo-lastniškega bloka na Valerišču je v mnogočem olajšano delo slovenskih dvolastnikov tostran in onstran meje, ki so se morali do sedaj posluževati precej oddaljenih blokov. Z včerajšnjim prisrčnim razgovorom pa je bilo dokazano, da je med dvema državama možno prijateljsko sožitje, če se obe stranki držita sprejetih obveznosti in skušata skupno rešiti nerešena vprašanja. Ob otvoritvi novega dvo-lastniškega bloka na Valerišču se postavlja tudi vprašanje drugega obmejnega bloka za naše dvolastnike, in sicer v Gorici. Mednarodni blok pri Rdeči hiši je skrajno neprikladen za istočasni promet navadnih potnikov in blaga ter dvolastnikov. Nujno bi bilo odpreti dvolastniški blok v Šempetru do katerega bi imeli mnogi dvolastniki tostran meje krajši in lepši dohod kot pa do Rdeče hiše. Obenem pa bi potniki na mednarodnem bloku izgubljali dosti manj časa kot sedaj zaradi velikega navala dvolastnikov, iste olajšave bi bili deležni prevozniki, ki zaradi številnih kmečkih vozil mnogokrat izgubljajo čas po nepotrebnem. Razdeljevanje pokojnin Socialnega skrbstva Da bi olajšala delo na poštnih uradih ob razdeljevanju pokojnin Socialnega skrbstva, je pokrajinska poštna uprava določila, da se bo, začenši z mesecem majem razdeljevanje podpor vršilo po sledečem abecednem redu: 13. maja od črke A do črke C; 14. od črke D do črke G; 15. od črke H do črke M; 16. od črke N do črke R; 17. od črke s do črke Z. Za vse tiste, ki ne bodo prejeli po- kojnin na določeni dan bo izplačevanje od 18. do 21. maja. Sprejemni izpit za nižjo gimnazijo Obveščajo se starši ljudsko-šolskih učencev, ki nameravajo delati sprejemni izpit za nižjo srednjo šolo (nižjo gimnazijo), da je rok za vlaganje prošenj za pripustitev k temu izpitu samo do 15. maja t. 1. Prošnja na kolkovanem papirju za 100 lir, ki jo je treba nasloviti na ravnateljstvo nižje srednje šole, mora vsebovati: ime in priimek učenca, očetovstvo in materinstvo, rojstni dan in kraj, bivališče, navedbo šole in razreda, ki ga je dokončal, podpis učenca in njegovega očeta ali matere ali zakonitega namestnika ter datum. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: 1. rojstni list na kolkovanem papirju za 100 lir izdan od županstva; 2. potrdilo 0 cepljenju proti kozam na nekolkovanem papirju, izdano od občinskega zdravnika in overovljeno od županstva: 3. odreže^ poštne položnice, ki dokazuje plačilo izpitne takse, (ali pa prošnjo na nekolkovanem papirju za oprostitev takse, če ima učenec pravico do oprostitve; v tem primeru je treba tej prošnji priložiti potrebe listine); 4. program predelane snovi iz slovenščine, italijanščine, zgodovine, zemljepisa in računstva. Tajništvo nižje srednje Šole je vse delavnike od 8. do 13. ure na razpolago za morebitna pojasnila. Izlet mladine v Ljubljano Zveza slovenske mladine v Gorici vabi vse ljubitelje športa, ki imajo potni list, da st udeležijo izleta, ki ga prireja 16. maja v Ljubljano. 16. maja bo v Ljubljani nogometna tekma med B reprezentancama Jugoslavije in Anglije, poleg tega pa bodo gledalci lahko gledali izbran atletski spored. V raznih lahkoatletskih disciplinah bodo nastopili najboljši slovenski in hrvaški atleti in atletinje. Cena je zelo ugodna. Vsak udeleženec izleta bo plačal za vizum, vozovnico in vstopnico na nogometno igrišče 1.300 lir. Ostale informacije interesenti lahko dobijo na sedežu ZSPD v Ulici A-scoli 1, telefon 24-95. Prijave vključno do 5. maja. Odhod iz Gorice 16. maja zgodaj zjutraj, povratek isti večer. nin bivšim državnim uradnikom Avstro-Ogrske, ki zahtevajo od italijanske vlade enak ekonomski, moralni in pravni odnos, kakršnega so deležni italijanski državni upokojenci se vleče v nedogled. Pred dnevi se je po navodilih skupščine upokojencev bivše Avstro-Ogrske ponovno sestala komisija, ki je izdelala posebno spomenico, katero je odposlala poslancem goriške pokrajine in pa državnemu poslancu Morelliju, ki je pred časom predložil vladi načrt zakona za ureditev pokojnin zgoraj omenjenih u-pokojencev. V spomenici je med drugim poudarjena zahteva, da bi bil skrajni čas, da z ljudmi, ki že 33 let živijo v Italiji in ki so njeni polnopravni državljani, ravnajo kot z italijanskimi upokojenci, obenem pa od vlade zahtevajo čimprejšnjo odobritev zakonskega osnutka dr. Morellija, s katerim bi bilo to tudi uzakonjeno. čan veter in vreme je bilo zelo hladno. Vsekakor tako muhastega vremena in zapoznelega hlada nismo doživeli že dolga leta. Upati je, da bo skopo pomladansko sonce v prihodnjih dneh le ogrelo naše kraje in pospešilo rast rastlin in sadja. Cosulich pri prefektu Goriški prefekt je v ponedeljek sprejel na razgovor člana generalnega ravnateljstva ladjedelnic Cosulich, ki je poročal prefektu o problemih zaradi nastale krize v tržiških ladjedelnicah. Od nedelje Tržačan Mitri zavel evropski prvak srednje kategorije Obrambno ministrstvo je odredilo naj se v prihodnji sezoni kmečkih del dovolijo vojakom posebni kmetijski dopusti. Ti dopusti bodo trajali 10 dni brez vožnje in jih bodo deležni vojaki kmečkih družin, katerim je pomoč nujno potrebna. IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA | Trije tržaški potepuhi z ukradenim avtom po Italiji Ko jim je zmanjkalo bencina in denarja, so ukradli kovček z obleko in ga prodali • 2U letni .šofer" brez dovoljenja za vožnjo • Prejeli so zasluženo kazen Včeraj dopoldne je bila na goriškem kazenskem sodišču dolga sodna razprava proti trem Tržačanom, ki so januarja letos nezakonito prišli do avtomobila ter stvari drugih oseb. Pred sodniki so se morali zagovarjati 26-letni Mario Frausin iz Trsta, Ul. Ponzani-no 4. 20-letni Stellio Smilo-vich iz Trsta, Ul. Bergamasco 9 in 21-letni Claudio Tesse-rini iz Trsta, Ul. Officina 6. Tesserini Claudio je 4. januarja 1954 odšel na zabavo v Tržič ter si mimogrede v mestu, izposodil brez dovoljenja lastnika avtomobil «Lancia Ardea» GO 8727. Avtomobil je bil v neki ulici in je imel zaklenjen samo motor, katerega je Tesserini odprl z majhnim ključem znamke «Fiat». Po brezplačnem vozarjenju je Tesserini sklenil oditi v Trst, toda pred postajo je srečal svoja tovariša Smilovicha in Frausina in ju meni nič tebi nič povabil na izlet «s stričevim avtomobilom«. Tički so se nekaj dni vozarili po severnih pokrajinah Italije, končno pa so ostali brez denarja in sklenili, da se vrne- bello, last trgovca Nerina De-iurija iz Tržiča, ki je že pred petimi dnevi prijavil tatvino. 9. januarja so bili Smilovich, Tesserini in Frausin pripeljani v goriške zapore, kjer jih ,io domov. Toda ker niso imeli j je čakalo podrobno sodnijsko denarja niti za bencin, so se ustavili v Pordenonu v neki gostilni in tu sta Frausin in Smilovich vzela kovček, v katerem je bilo nekaj moških oblek in perila. Čudni potniki so tujo lastnino prodali in si za izkupiček nabavili bencin, nato si privoščili še izlet v Padovo. Toda tudi tukaj jim je kmalu zmanjkal denar in znašli so se v vasi Montebello brez vinarja v žepu. Ker jim ni kazalo drugega, so začeli prodajati zapestne ure in oblačila. Pri tem nenavadnem poslu so jih opazili domači orožniki, ki so jih končno odvedli v zapore. Tu se je izkazalo, da je avto, s katerim so se Tržačani pripeljali v Monte- DVA PRIZORA S KONGRESA DESNO: Delovno predsedstvo II. kongresa DFS: od leve proti desni: Vojmir Te-doldi, Malka Mikluš, Andrej Tomšič, Viljem Nanut in Mi-ladin Černe. SPODAJ: Delegati so z velikim zanimanjem sledili delu kongresa in z veseljem sprejeli odločitev, da se napredni Slovenci vključijo v notranjepolitični boj Italije za socialno in narodno svobodo in da se s tem v zvezi da organizaciji tudi ustrezno ime: Socialistična fronta Slovencev. izpraševanje. Obtožnica je dolžila vse tri obtožence kraje avtomobila »Lancia Ardea«, Frausina in Smilovicha kraje tujega kovčka in posebej še Smilovicha vožnje z avtomobilom brez dovoljenja. Pred sodnikom sta se najbolj branila Smilovich in Frausin, ki o kraji avtomobila nista hotela nič slišati, toda sodisče je kljub vsemu obsodilo Tes-serinija na dve leti zapora in 14 tisoč lir kazni, Frausina na 4 leta, 10 mesecev in 15 dni zapora ter 36 tisoč lir kazni, Smilovicha pa na 4 leta, 10 mesecev in 15 dni zapora, 36 tisoč lir kazni in še posebej na 9 mesecev zapora in 15 tisoč lir globe zaradi nedovoljene vožnje z avtomobilom. Poleg kazni, ki jo bodo morali vsi tiije prestajati v go-rikih zaporih, bodo morali plačati tudi sodne stroške. Predsednik sodišča: dr. Suich: državni pravdnik: De Marši; zapisnikar: Omeri. Tovarišica ERNESTA BOLTAR je včeraj rodila v bolnišnici Brigata Pavia sinčka. Mati in otrok sta pri najboljšem zdravju. Srečni mamici naše najtoplejše čestitke. Kolesar v vespo Včeraj ob 8. uri zjutraj se je pripetila v bližini pevm-skega mosta prometna nesreča, pri kateri je bil najbolj poškodovan 20-letni Pino Gi-gliotti s Korna štev. 20. Gi-gliotti se je vozil z vespo proti pevmskemu mostu, ko mu je z nasprotne strani privozil kolesar z dvema koša-roma polnima jajc. Slednji je nenadoma spremenil smer vožnje in vozili sta te trčili. Tako kolesar kakor motociklist sta padla na tla, toda hujše posledice ima le Gi-gliotti, ki si je izbil en zob in udaril v desno nogo. Odpeljali so ga v bolnico Brigata Pavia, kjer se bo zdravil nekaj dni. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. 'Giusto, Kor-zo Italia 106 - tel. 31-52. kino CORSO. 16.30: «Plenilci sonca«, P. Medina in G. Ford. VERDI. 16: Variete in film: «Gospoda, v kočijo!« CENTRALE. 17: «DiVja dežela«, barvni film, R- Taylor in B. Donlevy. V1TTORIA. 17.15: ((Prizna- vam«. MODERNO. 17: »Francis pri akademiji«, D. 0’Connor. Komaj dobro minuto je traja! dvoboj med Mitrijem m R;ndyjem Turpinom zadnjo nedeljo v Rimu in že je Tur-pin izgubil naslov evropskega prvaka, s katerim se od tistega trenutka dalje zopet ponaša Tržačan Tiberio Mitri. Čeprav se je vedelo, da se Mitri resno pripravlja in je pred tem že beležil nekaj uspehov, je bil vendar še vedno favorit Turpin. Toda način, kako hitro je Mitri zmagal, potrjuje mnenje — ki ga je povedal tudi zmagovalec sam — da se je Mitri vadil prav za udarec, ki mu je prinesel zmago. Nasprotnika sta bila na ringu šele 65 sekund, ko se je Turpin pod močnim Mitri-jevim udarcem z levico zgrudil. Obležal je na tleh. da je sodnik preštel od sedem. Tedaj se je dvignil, vendar pa se je kar opotekal in zopet padel na vrvi. Sodnik je preprečil Mitriju nadaljnji napad ter mu dvignil roko v znamenje, da ga proglaša za zmagovalca. Gledalci so za hip presenečeno ostrmeli, ker takega konca dvoboja niso pričakovali, potem pa so navdušeno zaploskali. Dvoboj je trajal pač premalo, da bi se lahko go vorilo kaj več o obeh nasprotnikih. Gotovo je pač, da se je Turpin za trenutek razkril, ne računajoč, da je Mitri pripravil in na treningih izdelal prav udarec, za katerega je računal, da bo mogoč prav tedaj, če se Turpin razkrije. Sicer pa Mitrija čakajo že nadaljnje naloge, ki ne bodo lahke, kajti braniti bo moral visoki naslov evropskega prvaka. Včeraj so se iz Londona razširile vesti o boksarski prireditvi 1. junija na tamkajšnjem White City Stadiumu, na kateri bi naj nastopil tudi Mitri in sicer proti Johnnyju Sulli-vanu iz Frestona ali pa proti Gordonu Hazellu iz Bristola. Ta dvoboj ne bi veljal za naslov prvaka temveč bi bil le posebna točka na sporedu, med katerim bo nastopil tudi Don Cockell proti Harrvju Mat-thewsu. # * * Avstralec Jimmy Carru-thers je ohranil naslov svetovnega prvaka kategorije bantam z zmago nad Cham-rotnom Songkitratom po točkah v 12 rundah. Goriški šport POSTELEGRAFONICI — JU-VENTINA 21 (0-1) Juventina je zopet izgubila in je že z matematično gotovostjo obsojena na izpad. Štiri ekipe bodo izpadle; Slo-vrenc, Ronke, Juventina in Aquila iz Trsta. Pred nedeljsko tekmo je imela Juventina všaj teoretično možnost rešitve, seveda če bi zmagala v vseh štirih tekmah, ki so ji še preostajale, sedaj pa še te možosti nima več. V nedeljo smo sicer videli juventince, da so skušali z vsemi silami zmagati. V prvem polčasu so bili v stalnem napadanju, ki je prineslo tudi uspeh z Za-nuttinijevim golom. A ekipa poštarjev iz Trsta se obupno bori za dosego prvega mesta v prvenstvu in izguba vsake točke bi ji bila nevarna. Zato smo videli v drugem polčasu popoln preporod gostov, ki so z odličnimi akcijami pripravili napadalce, da so zabili kar dva gola in si tako priborili tudi obe točki. Vratar Donda tudi ni mogel ubraniti golov, ker je imel ranjeno roko. Tako bo Juventina prešla v nižjo kategorijo, v kategorijo prve divizije, iz katere se je povzpela pred dvema letoma. prihodnjo nedeljo bo igrala zopet v Sovodnjah proti moštvu Marianese. ki je na petem mestu v lestvici. KOLESARSKA TEKMA V GORICI Kot vsako leto se je tudi letos bila v Gorici na dan 1. maja tradicionalna kolesarska tekma za pokal Treh industrij, ki jo prireja klub Cral iz Strašic. Tekmovalci so morali napraviti deset kro-kov čez oba goriška mostova čez Sočo in enkratni krog skozi Oslavje v Steverjan in Grojno za gorsko nagrado. Sodelovalo je 31 tekmovalcev. Zmaga bi pripadla prav gotovo dirkaču Azzanu iz Tarčenta, a ta je napravil krog manj zaradi napačne organizacije goriških prirediteljev. Isto se je zgodilo drugemu tekmovalcu, prav tako iz Tarčenta. Zmagala sta dva druga tekmovalca iz Tarčenta. Končna lestvica je naslednja: Glorea-ni (Tarčent), De Luisa (Tar-čent), Del Neri (Cral-Straši-ce), Benci (Cral CRDA, Trst). Sedmi pokal Treh industrij si je priboril delavski krožek 'z Tarčenta. AŠK doživel drugi poraz Košarkarsko moštvo AŠK iz Ljubljane je moralo v torek odigrati svojo drugo tekmo za prvenstvo I. zvezne lige. Nastopilo je v Zagrebu proti eki. pi Montažno. Tekma je bila zelo napeta in sta se moštvi ves čas menjavali v vodstvu, dokler niso le domačini v zadnjem hipu dosegli odločilnega koša in zasluženo zmagali s 68:67, medtem ko se je prvi polčas končal z zmago gostov (42:35). West Bromwich Albion je zmagal v finalni tekmi za britanski pokal s 3:2 (1:1). Drugi finalist je bil Preston North-end. Jugoslovanski namiznoteniški igralec Vilim Harangozo pojde na trimesečno turnejo po Cilu. Dobro razpoložen se je Turpin pripeljal s svojo z ,„yj Rim. Toda to pot se je vrnil v domovino brez n evropskega prvaka. BRUNO MONTI JE ZMAGAL na dirki Rim ■ Neapelj - Rim Na kolesarski dirki Rim — Neapelj — Rim je v petek v drugi etapi od Aquile do Ca-serte zmagal junak prvega dne Lruno Monti. Tudi ta etapa je bila razdeljena na dva odseka, najprej do Avezzana in nato do Caserte. V drugem delu je bilo treba od 197 km prevoziti 37 km za motorji. In prav ta del vožnje je zopet odločil v korist Montiju. V soboto, na dan 1. maja, so tekmovalci vozili iz Caserte v Neapelj. Ko so dirkači privozili do Neaplja, so morali prevoziti še okrog 50 km po krožni progi za motorji. To pot sta prva prispela do motorjev Koblet in De Santi, toda v vožnji za motorji sta zaostala in je zmagal Magni. Vendar pa je Koblet ohranil prvo mesto kot zmagovalec celotne etape, De Santi pa se je celo povzpel na čelo splošne klasifikacije. V nedeljo je pot vodila najprej iz Neaplja do Latine (173 km, od teh 42 za motorji) in nato do Rima (119 km in 40 km). Končno je tudi Coppi povedal svojo besedo in v nedeljo obakrat zmagal, v Latini in v Rimu na krožni progi. Toda v splošni klasifikaciji pa je vendar prvi Monti, kar je gotovo doslej njegov največji uspeh, saj je imel zelo močne nasprotnike, med katerimi so bili celo nekateri specialisti za take vrste dirke. Nekaj rezultatov s posameznih etap: II. etapa: AQUILA-CASERTA I. del L’Aquila-Avezzano, 62,600 km: 1. Coletto 2.16’45”; 2. Coppi 2.16’45”; 3. Van Steenbergen; 4. Albani; 5. Nencini; 6. Magni: 7. Petrucci; 8. Monti; 9. Koblet; vsi ostali s časom Coppija. II. del Avezzano • Caserta, 197 km in 37 km za motorji: 1. Monti Bruno (Arbos) v 7.12’14”1 (za motorji povprečno 554.461 km); 2. Magni 7.13'30”5; 3. Ockers 7.13’36”7; 4 Coppi 7.13’48"3; 5. Impanis 7.13’59”2; 6. Albani 7.14-26”1: 7. De Santi 7.14’29”9: 8. Cian-cola 7.14’43"2. Splošna klasifikacija : 1. Monti 15.36'48"8; 2. Magni presledek 1’30”1; 3. Coppi 1’35”9. Z avtopulmanom na nogometno tekmo Juucsluviju - Ani>liju 16. maja 195*1 v BEOGRADU Pojasnila in vpisovanje od 3. do 7. utajo dnovuo od 17. do 19. ure v UL. ROMA 15 - tel. 31-119 III. etapa: CASERTA - NEAPELJ 101.600 km: 1. Koblet 2.17T8”, povprečno 44,173 km; 2. De Santi 33”; 3. Albani 1’49”; 4. Magni 2’45”; 5. Van Steenbergen 2’53"; 6. Messina 3’39”; 7. Gismondi 3'42”; 8. Poblet 3'55”; 9. Monti 438”; 10. Coppi 4'50”. Krožna proga za motorji: 1. Magni, 50,760 km, 5045”, povprečno 60.011; 2. Albani 51’50”; 3. Monti 52’38”; 4. Coppi 52'50”. Splošna klasifikacija: 1. De Santi 17.57T2”; 2. Koblet presledek 37”; 3. Albani 57”; 4. Magni 1'9”; 5. Monti 1’32”; 6. Coppi 3T9”. IV. etapa: NEAPELJ - RIM I. del 1. Coppi 4.44’25”; 2. Monti presledek 1’9”; 3. Van Steenbergen 2'4”; 4. Magni 2’37”; 5. Impanis 3'46”; 11. De Santi 4.49’57”; 16. Koblet 4. 50’52”. II. del 1. Coppi 3.18’26"; 2. Monti 3,18’55’; 3. Van Steenbergen 3.19’8”; 4. Koblet 3.19'34”. Krožna proga v Rimu: 1. Coppi 40 km v 41T7”, povprečno 58,134; 2. Monti presledek 3"; 3. Van Steenbergen 42”; 4. Koblet 1'8”; 5. Impanis ITI". Končna klasifikacija: 1. Monti Bruno (Arbos). ki je prevozil 880 km v 26.3T3", povprečno 33.780 km na uro; 2. Coppi (Bianchi) v 26.3’22", presledek 9”; 3. Van Steenbergen 26.6’22”, 3’9”; 4. Albani ?0.6'47", 3'34"; 5. Magni 3'58"; 6. De Santi 4’48"; 7. Koblet 5'; 8. Impanis 6’36"; 9. Poblet 8 58”; 10. Ciancola 10’25”; 11. Defilippis: 12. Fornara; 13. Messina; 14. Coletto; 15. Isotti; 16. Filippi: 17. Gismondi; 18. Martini; 19. Minardi; 20. Zu-lian; 21. Dall'Agata. ij: >|( s J. V kolesarski dirki po Holandiji je zmagal Van Est pred Schultejem, Gentom Voortin-gom itd. <: :'t Na dirkališču v Kouenu je na dirki omnium zmagal Bo-tet pred AnquetiIom. Corrieri in Bartali sta bila peti in šesti. Ascari prvi na «Tisoč milj» ^ Letošnja XXI. avtoO»<£ fJ, dirka «Tisoč milj«, kl. dila dirkače iz Bresci®^^ do Vicenzo, Ferraro do in nato skozi Aquil° ^ ma in zopet uavzg°r 0iJ Florenco, Bologno, F'aC cj0 ;• Mantovo nazaj v 3»** prinesla zmago slavne^122 avtomobilskemu s °e ic®“ prvaku, ki pa mu 1 njegovimi neštevilnih1^ ^ jami manjkala še Pz* {0 j< ga na dirki «Tisoč ni-J’ ^ j« Ascariju. Dirkač Asc011^«11 do nedavnega vozil n.e c,e vozila Ferrari, sedaj ;» kaj časa dirka z jpO je tudi to pot vozil s ^ j» nim vozilom te znam.K • p« je tokrat prvič uve'j8 fli prvem mestu v absolu sifikaciji. ^ Zaradi neugodnega ^ zmagovalec na letošnJ ^j„e. Brazilska nogometna kluba Portugese in Flamengo sta gostovala 1. in 2. maja v Berlinu ter Ludivigshafenu. Portugese je premagal kombinirano moštvo Tenis Borusie in Victorie 1:0; Flamengo pa je igral neodločeno s kombiniranim moštvom Ludvvigshafena in Manheima 2:2. Olimpijski zmagovalec Dan Smith je izenačil svetovni rekord v teku na 100 yardov s časom 9.3. Svetovni rekord v tej disciplini je dosegel Pat-ton (ZDA). ni dosegel rekordne , Slabo vreme je v krivilo nekaj nesreč. ,e c? rih so se nekatere ed£# lo s smrtjo. Ubil se I n te izmed tekmovalcev, r ,j dV* ga pa sta našla smrt pt* gledalca. Znani dirk3 na pa je moral tudi s zara® valne proge v bolnic® nesreče, ki se mu je avtel“ ko je hotel nenadoma ^ th nepremišljeni gledale'^ namreč prišli ' prebliz mobila. _ zvtS*1 Tekmovalci so s® na prvih mestih ta .... Splošna klasifikacijo1; 1. Ascari (Lancia) pf* povprečno 139.645 km,{.err*L 2. Marzotto Vitt- ,aser8 . 12.01"; 3. Musso 12.10"; 4. Biondetti < 12.15'36": 5. Veneztai rati) 12.27-43”; «• ? S* j ni (Alfa) 12.51’32"- 'Cat/ (Zagato) 12.P2'38": ' ra (Osca) 12.59'08 • ^ 't V posameznih ,aZ ^ zmagali: V). Turistični - do (Renault), povprc® km no uro (Porsche) 12.35’44 (Lancia) 12.47T- Športni . do 759. * " i,.*!, (Fanhard) 106.081 q. 0 rPi i_ do ' diini (Fiat) Veleturistični • r Franchenibers i to 040 kg-, a; eri)5 ^ e) 114,915 km-uristični - (;ez 1500: sebe T„, (Alfa) 124.140 km- f}eri<' Športni - l'r’o0:- T-orsche) Športni „z:z\ torto (Ferrari) ,>o0o: ^ .>000: ktn- Športni - čeZ (Lancia) 139.645 Veleturistični ser‘ja) 1*’’ 1500: Serafini (l'aD km- - Mt 1-eP‘V Moška telovadna pfein^ tanca Jugoslavije la v Sarajevu 'fteK * švicarske delavsk yr zveze 328,55 : 326,50-ekipa pa ustrezn . jdO. carske zveze 13tf' difl' ———— 1 1 "" 1 i'" ii ii i..............in....■■■■..»m i ■■■ | ii ■ M ii. | „ .............. £\0 ^ NAROČNINA: Con* A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavije: irvod 10, Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.537* — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska. Drž. zal” 02 • > ulje, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun prt Narodni banki v Ljubljani 608 . % 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tisk* O- Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTBCCHI St. « UL nad. — Telelon številka 93-808 In t*-638. — Poštni predal 502, — UPRAVA: ULICA SV, FRANČIŠKA it. 30 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 19-18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak min višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni tOO, osmrtnice 90 Ur - Za FLRJ za vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov po 29y- din. — Tiska Tiskarski zavod 7.TT — Podruin. Gorica Ul. S. Pellico l-II. Tei. 33-82 - Rokopisi se n- vračajo. % M 8^2 ITI Vremenska napoved za danes; AJ-*- ■-« Napovedujejo pretežno oblačno vreme z manjšimi razjasnitvami. — Včerajšnja na j vis ja temperatura v Trstu je bila 16.5 stopinje; najnižja 13.6 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40: Skladbe slovenskih skladateljev. Trst II.: 20.05: OP® ni večer . sodelujejo solisti ljubljanske Opere ter or' ster Slov. filharmonije. Trst I.: 12.15: Igra godba * pihala. Slovenija: 18.40: Koncert pianista M. LipoVS