Sozd zahteva več
Že celo leto poslušamo, ka-ko je potrebno razbremeniti gospodarstvo. Prvi uspehi so sedaj že vidni. V Sloveniji je uspelo gospodarstvu prihraniti 4,6 milijarde dinarjev oziroma 13,9 milljarde, kolikor so nara-čunali po zvezni metodologiji. Razlika   njed   republiškim   in
zveznijn izračunom nastajaza-radl tega, ker v republiki nismo upoštevali prihrankov za skup-no in splošno porabo, saj se nam je zde!o, da je to že dovolj jasno opredeljeno v resoluciji. Kako pa v proizvodnji in delov-nih organizacijah občutijo zni-žanje raznih prispevnih sto-penj in sploh ukrepe za razbre-menitev gospodarstva, smo vprašali v UNIS TOS, drugi naj-uspešnejši slovenski delovni organizaciji ob polletju, ki se je na listi najuspešnejših povzpe-la celo pred razvpiti kranjski IBI. Pogovarjali smo se z Bo-gdanom Jezo, vodjem komer-cialnega sektorja, Jasno Cim-perman, vodjo oddelka za eko-nomiko in poslovno informati-ko ter Janče Gartnerjem, vodjo finančne enote.
V UNIS TOS ugotavljajo, da so se posamezne prispevne stopnje zmanjšale, istočasno pa so se nekatere tudi poveča-le tako, da pri njih praktično zaradi tega ne beležijo kaj dru-gačnega dohodka. Zmanjšala se je tudi članarina za Gospo-darsko zbornico za deset od-stotkov, a kaj ko je celotna čla-narina delovne organizacije za Gospodarsko zbomico z njeni-mi splošnimi združenji vred pi-člih 233.000 dinarjev, kar ne predstavlja omembe vrednega izdatka. Največje breme pred-stavljajo obresti, za prvih osem mesecev so za njih porabrti 27,2 milijona dinarjev, medtem ko so v istem času lani porabili za isti namen le 8,7 milijona dinarjev. Za davek iz dohodka izdvoje skoraj 10 milijonov di-narjev, le nekaj manj pa pri-spevajo za SIS za izobraževa-nje, medtem ko prispevajo iz dohodka DO zdravstvu 6,5 mi-lijona dinarjev.
In če na eni strani ugotavlja-jo, da v globalu le nekaj privar-čujejo in da so se v prvem pol-letju prispevne stopnje zman\-šale za 0,132 odstotka, pa ugo-tavljajo, da ob pošastnem na-
raščanju obresti naraščajo še prispevki za SOZD UNIS in to procentualno z dohodkom. V okviru SOZDA morajo pokriva-ti iz svojega dohodka izgube drugih delovnih organizacij. Tako naj bi letos za te namene izvojili 7 milijonov dinarjev, a so se odločili, da bodo sred-
stva dali le tistim izgubarjem, ki imajo perspektivne progra-me oziroma so na območju, ki ga je prizadel potres.
V UNIS TOS ugotavljajo, da so v preteklem letu povečali tudi ekonomičnost od 1,79 na
2,59, uspelo pa jim je tudi zmanjšati stroške poslovanja in porabljena sredstva. To jim je uspelo predvsem zato, ker tretjino celotnega prihodka ustvarjajo z izvozom, pri čemer so dosegli novo kvaliteto in v svoje izvozne programe vlože več dela ter znanja ter manj materiala, kar še kako vpliva na ekonomičnost poslovanja. Žal pa se srečujejo s kopico težav, kot so denimo tran-sportni stroški, medfazna od-laganja in tako dalje. Zavedajo se, da so tu še velike notranje rezerve, ki pa ostajajo neizko-riščene zaradi pomanjkanja prostora. Če se bodo hoteli ra-zvijati in racionalizirati proiz-vodnjo, bodo verjetno morali poiskati ustreznejšo lokacijo od sedanje ter vlagati več sredstev tudi v »zidove«.
Prav v racionalizaciji poslo-vanja pa vidijo dejanske mož-nosti za razbremenjevanje go-spodarstva, kajti z zmanjševa-njem stopenj za desetinko ali stotinko odstotka, ne bomo dosegli željenih rezultatov.
A. DVORŠAK
Za pospeševanje konvertibilnega izvoza morajo del sredstev združevati tudi prevozniki. Ti ta sredstva prefak-turirajo špediterju, ta pa izvozniku. A tudi izvoznik jih ne plača, ampak napiše novo fakturo proizvajalcu. ki rtiora na koncu plačati prispevke vseh udeležencev v tej verigi in kajpak ludi svoje. To je le droben utrinek nesmislov, ob katerih se v UNIS TOS drže za glavo in razmišljajo o tem, da bi bilo pametneje, da bi namesto stalnega spremin/anja zakonov raje zagotovili gospodarskim subjektom stalnost pogojev poslovanja, kar bj nedvomno močno vplivalo na končne rezultate.