ZIVUENJE glasila delovne shupnosti tovavne obutve alpizia živi LETNIK 15 ŠTEVILKA 5 2IRI, MAJ 1976 Ш15 4&tmGi Q'laltiila v maju letos praznujemo 15-letnico izdajanja glasila ALPINE. Minilo bo torej 15 let od odločitve, da je tudi v Alpini potreben bilten, ki bo informiral kolektiv, od takrat, ko se je ta odločitev tudi uresničila. V maju leta 1962 je bilo izdano prvo tovarniško glasilo, ki je nadaljevalo svojo pot kot dvomesečnik in po nekaj letih kot mesečnik, in z naslovom DELO ŽIVLJENJE. To glasilo je izdajal tovarniški komite alpin-ske mladinske organizacije, urejal pa ga je uredniški odbor. Od leta 1966 dalje pa je izdajatelj tovarna obutve ALPINA. Vsi uredniški odbori so se trudili, da bi glasilo doseglo svoj namen: obveščati kolektiv o delu in načrtih v DO, kakor tudi v kraju in občini. Vedno je bila prisotna želja, naj bi glasilo napredovalo. Ta želja in prizadevanja so od ciklostirane oblike do leta 1970, preko ofsetne tehnike v letu 1971, pripeljale naše glasilo v letu 1972 v časopisno obliko, ki je vsekakor zanimivejša za bralca. Glasilo se je povečalo tudi po obsegu. Kaj pa vsebina? Trudili smo se, vemo pa, da nismo povsem uspeli. Nismo zadovoljili vseh želja in potreb po informiranju. Podjetje se je razvijalo in vsi smo bili vse bolj obremenjeni. Za časopis smo delali ob svojem rednem delu. Vellkokra t predvidenega sestavka za časopis nismo dobili, ker sodelavec, na katerega smo se obrnili ni imel časa, da bi ga napisal. Premalo je bilo tudi samoiniciative, se pa stanje v tej smeri boljša in uredništvo prejema tudi prispevke, za katere ni bilo potrebno predloga uredništva. V tej smeri nadaljujmo! Zavedajmo se, da je časopis dobra možnost, da informirajo samoupravni organi, izvršilni organi, organizacije in delegacije v podjetju in izven njega. Člani delovne skupnosti pišimo več o svojih vprašanjih, stališčih, mnenjih! Ob uveljavljanju delegatskega sistema imajo delegati možnost informirati svoje sredine tudi preko časopisa; v to smo že zakorakali, vendar stopimo še hitreje. Osnovna organizacija sindikata mora biti pobudnik za hitrejši razvoj informiranja. Nanizala sem nekaj misli, pisali pa bi lahko o tem še mnogo. Ob tem jubileju glasila in ko hkrati predajam uredniške dolžnosti sodelavki, se zahvaljujem vsem dosedanjim sodelavcem v uredniškem odboru in ostalim sodelavcem, ki so sodelovali pri glasilu. želim, da bi glasilo še napredovalo v svoji pomembnosti in zanimivosti! Majda Jesenko Poslovodska konferenca v znamenju sodelovanja v dneh od 7. do 10. aprila je bila v Umagu poslovodska konferenca za izbiro in naro čanje kolekcije za jesensko-zimsko prodajno sezono 1976 —77. Naročanje smo kot doslej organizirali v treh skupinah, ker tako delo bolje poteka, poslovodje imajo boljši pregled nad skupinami obutve in je naročanje kvalitetnejše. Domača kolekcija, zlasti salonk, je bila zelo skromna, primerna kapacitetam, ki jih imamo na razpolago za jesensko sezono. Prav zato smo naročili le dobro tretjino lanskoletnega naročila salonk. Kolekcija ženskih škornjev je bila v fedu in smo tudi naročili kar lepe količine. Ker razen salonk in škoriijev v domači kolekciji nismo imeli na izbiro druge obutve, smo morali izbirati med kolekcijami tujih dobaviteljev, da bo izbor v naših prodajalnah vsestranski, pa čeprav že vnaprej vemo, da bo spet padla prodaja Alpine obutve, hkrati pa . se bo povečal delež tuje obutve. Na splošnem delu poslovod-ske konference smo poslovodje seznanili o uspehih poslovanja v lanskem letu, o rezultatih analize ekonomičnosti poslovanja posameznih prodajaln, o uspehu jesensko-zimske prodajne sezone, pa o proizvodnih problemih, modnih tendencah za prihodnjo jesen in drugem. Kritično smo ocenili poslovanje od zadnje poslovodske konference, v kateri je poudarjeno, da je vse prešibko sodelovanje med temeljno organizacijo. Proizvodnja in TOZD Prodaja, da se proizvodnja vse premalo ozira na potrebe tržišča, (kasnitve prodajnih rokov, nekvalitetni izdelki, da o reklamacijah ne govorimo.) Smatram, da je bilo štiridnevno delo na poslovodski konferenci uspešno. Ce bomo res dosegli boljše sodelovanje med proizvodnjo in prodajo, in ne le iskali napak enega ali drugega, bo tudi skupni uspeh boljši. Anica GOVEKAR Pobuda za združevanje v 125. panogi SR Slovenije Ze takrat, ko smo podpisovali sporazum o Združenju obutvene industrije SRS, je bila dana pobuda, naj razmišljamo o nadaljnjem združevanju, od surovin do finalnega proizvoda in prodaje. Ker še nismo vedeli kako bo delovalo naše združenje, nismo upali, da bi prišlo do na-daljnega združevanja v krajšem času. Vendar nas je družbena orientacija pripeljala do tega, da smo začeli razmišljati tudi o nadaljnjerh združevanju. Zaradi tega smo imeli prvi sestanek na Vrhniki, 2. februarja letos. Na tem sestanku so sodelovali predstavniki delovnih organizacij, katere skrbijo Za surove kože, to je: Koteks-Tobus, Ljubljana; us-njama Vrhnika, predstavniki obutvene industrije: Peko, Planika, Alpina in predstavnik Gospodarske zbornice SRS. Čeprav še nismo dosegli nobenih vidnih rezultatov, smo vendar vsi prepričani, da je sodelovanje take vrste potrebno. Predvsem se moramo med seboj povezovati na osnovi srednjeročnega planiranja proizvodnje Ln prodaje na domačem in zunanjih tržiščih. Ce hočemo to doseči, pa moramo vedeti, kakšne so možnosti in programi posameznih OZD po vrstah uporabe materiala in širjenja proizvodnje. Dogovorili smo se celo, da bomo pri ruski kolekciji za leto 1977 sodelovali in pripravili predlog samoupravnega sporazuma. Nadaljevanje razgovorov bo v prihodnjem mesecu v Planiki Kranj Ivan CAPUDER tielauni§n liMdeim гсс !• шп al ^ p^aaniU dela »fcUtaccrc? Končno - gradili bomo уо|т ig po| Гп cmo en novcmhrn odno> na Ig že finančna konstrukci« W W Ш Ko smo se novembra odpovedali »dobičku« in utemcije. vali, da moramo graditi proizvodno skladiščno iialo, so bile stvari še tako nerazčiščene, da smo komaj upali, da bo to res. Danes pa že lahko rečemo, da gradili bomo. Zna- na je že finančna konstrukcija investiranja in celo izvajalec del. Ce bo vse teklo po predvldevanjili, bomo z gradnjo začeli s prvim junijem, hala pa mora biti odprta ob 30-letnici Alpine, to je 30. aprila 1977. Ivan Capuder Ali bomo pokrili uvoz % izvozom Novi predpisi o pokrivanju uvoza z izvozom so prinesli za našo OZD mnogo dodatniii problemov. Predpis namreč zalitc-va, da ves uvoz sproti pokrivamo s prilivi sredstev ustvarjeni!] z izvozom. Poudariti pa je treba, da se pri priliviii upoštevajo le prilivi izvoza na zahodna tržišča in to tako, da se uvjz krije s sprotnimi mesečnimi prilivi. Ker pa naše podjetje proizvaja za izvoz skoraj izključno smučarsko obutev, ki je strogo sezonskega značaja, smo zaradi tega prišli v zelo velike težave. Ce bi bil uvoz potreben le Za obrat za izdelavo obutve, bi ne imeli nobenih posebnih težav. Proizvodnja plastike pa uporablja v celoti le materiale, ki jih moramo uvažati iz zahodnih tržišč, in mi ne moremo pokrivati z zahodnim izvozom vrednost vseh uvoženih materialov. V primeru, da bi nam upoštevali tudi izvoz na vzhodno tržišče, bi bil naš uvoz lahko sproti pokrit s prilivi iz izvoza. Letos do sedaj z uvozom nismo imeli posebnih težav, ker smo prilive dobivali v prvih mesecih letošnjega leta za izvoz iz zadnjih mesecev lanskega leta. V zadnjem času ni več prilivov in tudi ne kaže, da bi v naslednjih mesecih bili, ker ni izvoza. Zato je v teh dneh nastalo veliko vprašanje, kako bomo v naslednjih mesecih lahko uvažali. V začetku marca smo napravili na pristojne organe v Beogradu vloge, da nas smatrajo kot sezonce in da nam dovolijo dokončen obračun pokrivanje izvoza z uvozom šele ob koncu leta. Kljub temu, da smo že povsod in na vse načine posredovali in priganjali, do danes tega soglasja še nismo prejeli. Vsakič nam le obljubljajo, da bo zadeva rešena v nekaj dneh. V primeru, da v nekaj dneh ne dobimo ustreznega soglasja, bo zanesljivo prišlo do zastoja v proizvodnji, ker nam je banka že sedaj ustavila potrjevanje zaključkov za uvoz raznega repromateriala. Anica COKAN Ugotavljomo s pogledom naprej Kolekcija za sezono pomlad-poletje je ie izdelana Večidel je kolekcija že poslana v naše prodajalne. Sedaj bomo videli, kako bo tržišče sprejelo našo obutev, to se pravi, kakšna bo ocena za naše delo. Po prvih podatkih lahko rečemo, da so se vsi modeli salonk že lepo prodajali, tako da lahko pričakuje, mo ugodne rezultate. Prodaja sandal še ni stekla v polni meri, ob koncu meseca pa bo že znano, kako so uspeli posamezni modeli. V prvem tromesečju letošnjega leta smo prodali vrednostno za 10 % več obutve, Alpina obutve pa 1 % manj kot v istem obdobju lani. Vzrok za zmanjšanje prodaje naše obutve je v tem, da smo iz proizvodnega programa izključili izdelavo moške obutve. Skupne zaloge v prodajni mreži so ob koncu marca večje za 29 % od lanskega leta, od tega naša obutev za Plan kot vodilo in osnova za primerjanje uspešnosti našega dela 2e večkrat smo zapisali, da bomo postavljeni plan za leto 1976 težko dosegli. Težko predvsem zato, ker smo ukinili eno izmeno v montažnem odelku 525. Prvi trije meseci v letu 1976 nam našo domnevo potrjujejo, saj smo v januarju izdelali 75850 parov, od planiranih 91980 in marca 100165, od planiranih 100740. Za prve tri mesece smo v zaostanku za 19870 parov obutve. To količino bomo nadoknadili delno že v mesecu aprilu, predvsem pa v mesecu maju. Takrat bomo ponov- rezultati v začetku meseca maja, ko bomo pričeli s proizvodnjo v montažnem oddelku 527. Na področju smučarske obutve, ki je namenjena za alpsko smučanje pa stanje ni tako, kot si ga želimo in kot ga v končni fazi tudi obvezno rabimo pri organiziranju proizvodnje. Predvidena naročila naj bi bila v velikih količinah. Vendar je do sedaj ta napoved realizirana komaj Za 25 %. Zato še vedno čakamo na nova, dodatna naročila, ki bodo sigurno tudi realizirana, vendar bodo težave z izdobavnimi roki. V šivalnici 520 smo sicer začeli s proizvodnjo te obutve, vendar ne s polno, temveč s polovično kapaciteto. V montažnem oddelku 525 računamo s proizvodnjo tovrstne obutve v prvih dneh junija, nakar bo- 18 %. To zalogo sestavljajo največ modeli od tekoče kolekcije, precej pa je tudi ostankov jesenske kolekcije. Ker vemo, da predstavljajo zaloge težko breme za delovno organizacijo, smo v prodaji že pregledali strukturo in bomo takoj začeli ukrepati. JKot prvo bomo organizirali prodajo obutve iz prejžnjih sezon v posameznih mestih, kjer se je ugotovilo, da je veliko povpraševanje prav po obutvi z nizkimi cenami. Tako se bo v teh centrih zbirala tista obutev, ki je že znižana, pa se zaradi desortiranosti po vseh prodajalnah ni mogla prodati. Sezona pomlad-poletje se je šele pričela, prodaja pa je že dala naročila za sezono jesen-zima. Naročanje te obutve je bilo na poslovodski konferenci in glavna dela pri nas so že usmerjena naprej, na novo sezono. Silva BAJT no organizirali izmeno v montažnem oddelku 525. V tekočem letu je proizvodnja lahke obutve v rahlem upadanju, predvsem v količini, ki so planirane za sezono jesen-zima. V velikem vzponu pa je proizvodnja smučarsko-šport-ne obutve, predvsem pri obutvi namenjeni za smučarje tekače. Za teško smučarsko obutev imamo v maju, juniju, juliju in avgustu rezervirano polovico razpoložljivih zmogljivsoti v oddelku 527, medtem ko šivalnica Col in šivalnica Gorenja vas izdelujeta zgornje dele samo za tekaško obutev. Do sedaj poteka delo normalno, dokončno pa bomo lahko primerjali predvidevanja z dejanskimi Stroški poslovodske konference z organizacijo vsakokratne poslovodske konference seveda nastanejo tudi določeni stroški — potni stroški, dnevnice, stroški prostorov, ki so nam za delo potrebni ipd. Mnogo je bilo že pripomb, da bi poslovodske konference lahko organizirali bliže Zirov, da je organizacija n. pr. v Umagu, Poreču, M. Soboti predaleč od sedeža tovarne. S temi pripombami se povsem strinjam, na žalost niti v Zirch, niti v Skofji Loki ni primernih prostorov za organizacijo dela treh skupin po 20 ljudi. Seveda bi tudi po-slovodska konferenca n. pr. v Žireh ne stala mnogo manj kot kjerkoli drugje. Organizacije naročanja na katerikoli drug način (ne v skupinah) pa si nikakor ne morem zamišljati. Poudariti pa moram še to, da je delo na poslovodski konferenci zelo zahtevno, tako za poslovodje kot za delavce iz prodaje, ki na poslovodski konferenci sodelujejo. Ni enostavno že sedaj naročati tisto najboljše, kar bodo naši potrošniki izbirali čez pol leta. Za orientacijo: zadnja po-slovodska konferenca je stala dobrih 5 starih milijonov (brez potnih stroškov). Mislim, da smo s svojim delom ta strošek opravičili. Anica GOVEKAR mo kapacitete povečali ustrezno z novimi naročili. Predvsem bomo pri izdelavi pancerjev imeli velike težave z organiziranjem dela v oddelku šivalnice in v oddelku plastike. V omenjenih oddelkih se bo občasno pojavljala prezasedba mest kapacitet in bomo prisiljeni iskati rešitve izven naše proizvodnje s kooperacijo. Vsekakor pa bomo v teh proizvodnih oddelkih organizirali tudi nadurno d elo in delo na proste sobote. Ugotovimo lahko, da je na področju smučarske obutve napravljen velik korak in da je sedaj poteza na nas samih da jo uresničimo. Jože Bogataj Odgovor na pripombo Mlinarja Na povabilo sva se z Milko Gladek odzvale »razgovoru za urednikovo mizo« na temo VLOGA 2ENE V ZDRUŽENEM DELU. Zastopale sva šivalnico 2iri, ne pa osebno naju, kakor je obrnil tov. Mlinar v svoji pripombi. S tem je osebno napadel naju, vsem ostalim pa dal vedeti, da se v bodoče pri takih ali podobnih odgovorih na zastavljeno vprašanje ne vtikajo v pereče zadeve, kar pa le zmanjšuje VLOGO 2ENE V ZDRU2ENEM DELU. Ce tov. Mlinar želi zagovarjati najino normo, bi Ual podatke za vse delavke tistih faz, ki jih pretežno delava. Poleg tega ženske iz šivalnice čutimo, da naše delo ni tako cenjeno kot delo v drugih oddelkih. Poleg tega bi želela odgovore na sledeča vprašanja; 1. Koliko je bil doseg norme na strojnem zagi-banju v šivalnici 2iri za prvo tromesečje letos in lani? 2. Ce je podatek iz pri pombe tov. Mlinarja, da sem pri 76 D h dosegla 208 N h, resničen? Po mojem izračunu sem imela 168 D h, in 13 nadur. Marija MLAKAR Intervju z novim direktorjem Odločili smo se, da mu postavimo nekaj vprašanj. Delo-žlvljenje: Kaj ste dosedaj delali, kakšni so vaši občutki ob prihodu v Zlri? Zolol sem, da bi pridobljeno znanje v praksi, tembra 1974 odločil, da zlasti pa da bi delal v gospodarstvu, sem se sep-grem v »Gorenje« TGO v Velenju. Tam sem v slklo-pu službe organizacije in neposredni nadrejenosti pomočnika generalnega direktorja za splošno-orga-nizacigske zadeve postavil koncept in delal na izgradnji informacijskega sistema delovne organizacije, ki bo imel neposredni izraz v reorganizaciji Gorenja, ki je v zaključni fazi prav te dni. V Ziri prihajam z dobrimi občutki. Vem, da Žirovci veljajo za pridne delavce in sem trdno pre-piričan, da se v Alpini dd še mnogo narediti in da ji gre boljše mesto ob Peku in Planiki. Dobro sem seznanjen s poslovnimi rezultati in splošnim stanjem celotne delovne organizacije. Mislim, da se lahiko skupno zedinimo v oceni, da ni tako slabo, da ne bi moglo biti slabše — še zdaleč pa ni dobro. Ob tem, da moramo iti v investicijo v vrednosti več kot tri milijarde Sdin (hala, prodajalni v Banja Luki in Varaždinu) pri 400 milijonih Sdin lastnih sredstev, se moramo zavedati, da nas bo drugo leto ob vsem drugem pestilo vračanje po-so'iil' in da ne bo lahiko. Kljub temu mislim, da ni časa za pesimizem. Nasprotno. Optimist sem in trdim, da le tako lahko hitro splavamo na boljše. Zadovoljen sem, ko vidim, da tudi vi vsi mislite tako — saj se drugače ne bi odpovedali »trinajsti plači«. Delo-žlvlJenJe: Največji problem Alpine. »Zdravilo zanj?« Martin KOPAČ Alp i no sem z zanimanjem opazoval vsa leta, ko sem bil izven 2irov, podrobneje pa sem se seznanil z določenimi stvarmi v razgovorih z nekaterimi od vas pretekli mesec. Kljub temu bi težko V Alplno prihaja novi direktor, magister ekonomije Martin KOPAČ, rojen 1948. Osnovno šolo je obiskoval v Zireh, gimnazijo v Ljubljani, leta 1971 je končal drugo stopnjo ekonomske fakultete. Od leta 1972 do 1974 je bil asistent na fakulteti za predmet informatika. Hkrati pa je končal še tretjo stopnjo ekonomske fakultete — leta 1975. rekel, kaj je največji problem Alpine. V želji, da le odgovorim na vprašanje, bi se odločil za problem organiziranosti. Ker organiziranost ni razčiščena, ima to za posledico kup nejasnosti, nečistih odnosov, nereda, inrevaljevanja odgovornosti itd., kar vse ima za nadaljnjo posledico slabše poslovanje. Na vse to se navezuje še cela vrsta manjših problemov, ki so vsak zase res mogoče nepomembni, v celoti pa znatno pripomorejo k slabemu razpoloženju delavca na deliovnem mestu in s tem k slabšim delovnim rezultatom. »Zdravila« so dobro znana. Na nas je, da se jih bomo v dovolj veliki meri poslužHi. Osnova vsega je izpeljana samoupravna organiziranost — v detajle in v stvarnosti ter ne le na papirju. Pri tem nam bo v veliko pomoč osnutek zakona o združenem dolu, ki zelo jasno ponuja nekatere rešitve. Ko bo nova organiziranost našla odraz v internih aktih, ne bo več problem niti pristojnost niti odgovornost niti funkcionalne sheme niti obračunske itd. Organizacijo je treba izpeljati do ddovnega mesta, s sistematizacijo z vrednotenjem samoupravnih sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke itd. Delo-življenje: Kaj bi morali napraviti za uspeh v poslovnem in organizacijskem smislu? MARTIN KOPAČ Najprej moramo vedeti, kaj hočemo. Videti moramo Alpino in njen program pet in mogoče deset let naprej. Naša strategija mora biti na papirju, da se vidi, ali gremo po začrtani poti aili ne in če ne, zakaj ne ter kdo je odgovoren za to. Ko vemo, kaj so naši ciđji, se moramo vprašati, ka&o jih bomo dosegli. Ključni odgovor je, da se moramo primemo organizirati. O tem sem že govoril v odgovoru na prejšnje vprašanje. Delo-^vljenje: Koliko lahko razvoj samoupravljanja v TOZD vpliva na poslovne rezultate, social- no varnost delavccv? Martin KOP AC: Ogromno — samo sa-mo4pravljanje je potrebno pravilno razumeti. Samoupravljanje ni 'le dviganje rok na zboru delavcev, pri čemer delavca zanima v glavnem njegov in sosedov osebni dohodok. Na žalost je mnogokrat še talko. A če hočemo v organiziranosti napraviti vse tisto, o čemer sem govoril v odgovoru na drugo vprašanje, bomo morali napraviti tudi v razumevanju samoupravljanja korak naprej. Vem, da to ne bo lahko, vem pa tudi, da delavec za stroyem vidi okrog sebe. Ali si dela upa povedati nepravilnosti, Ce bomo znati vzpostaviti tako klimo, da bo kaj taikega mogoče, da bo tudi nekdo, ki nima formalne izobrazbe ali delovnega mesta v pisarni, lahko odkrito povedal svoje mnenje in da se bo mnenje upoštevalo, smo lahko trdno prepričani, da samoupravljanje v Alpini ne bo samo dviganje rok 5n da bo tudi organiziranost, o kateri je toliko govora, res delo nas vseh. Delo-žlvljenje: Kako ocenjujete vlogo DPO sedaj in v bodoče? Martin KOPAČ Premalo poznam podrobnosti v preteklem delu družbeno političnih organizacij v Alpini, da bi ga lahko ocenjeval. Glede vloge in dela družbeno političnih organizacij v naslednjih mesecih pa menim, da bodo morale biti glavni nosilec cele vrste aktivnosti, ki bodo sledile procesu reorganizacije. Na eni strani se bodo morali člani teh organizacij še posebno angažirati v konkretnih nalogah v ^komisijah in delovnih s;kupinah, na drugi strani pa bodo odgovorni za vzpostavitev ustrezne klime med delavci. Moramo doseči tisto, o čemer sem govoril v odgovoru na prejšnje vprašanje. Reorganizacija je naša prva preizkušnja, naša prva skupna naloga, zato mora resnično biti nalaga nas vseh. Delo-žlvljenje: Kaj želite sporočiti sodelavcem v delovni organizaciji? Martin KOPAČ: Vem, da v tem in prihodnjem lotu ne bo lahko, a sem trdno prepričan, da bo šlo. Ce nam bo vsem geslo DELO, v medsebojnih odnosih pa POŠTENOST, lahko brez sikrbi pričakujemo boljše rezultate. Z boljšimi rezultati bomo ustvarili večji dohodeik, več bomo lahico namenili za osebne dohodke, več za družbeni standard v Zireh. To bo nova vzpodbuda za še boljše delo, ki bo rodilo še boljše rezultate. Ali smemo zahtevati še kaj več? Delo-življenje: Hvala lepa za sodelovanje! Ali smo pravilno povečali osebne dohodke Znano nam je, da je delavski svet na svoji seji dne 23. 3.1976 sprejel predlog razširjenega kolegija, da se OD povečajo za 11,15 %. Ta sklep velja od 1. 3.1976 dalje. Na tako povečanje OD je bilo veliko pripomb, češ da bi ne smelo biti povečanje procentualno, pač pa na vsako skupino enaik znesek. Prav je, da v grobem pogledamo, kako sploh pride do takih povečanj. Preden pristopimo k razpravi o povišanju OD, nam mora biti znana masa denarja, s katerim razpolagamo v ta namen. Na osnovi tega lahko pričnemo ugotavljati odstotek, kakšen naj bi bil za povišanje OD. Pri sedanji povečavi OD je bil predlog 10%. Mnenje pa je bilo, da naj bi bil najnižji OD v Alpini 2.000,00 din. Da pa bi to dosegli, je bilo treba dvigniti odstotek na 11,15. Zakaj je SDS zagovarjal procentualno povečanje OD pa pove naslednje: V sporazumu o delitvi sredstev za OD je določeno, da ima OZD ALPINA razmerje med najvišjim in najnižjim OD ena proti štiri (Peko ena proti pet). Ker se je SDS držal sporazuma, je bilo nujno dvigniti OD, da je ostalo razmerje ena proti štiri. V slučaju, da bi imeli vsi enako povišanje npr. 1,000 din na uro, bi se to razmerje porušilo, kar pa ni v skladu s sporazumom. Vzemimo samo primer, da bi se OD dvigali od leta I960 naprej enako v din na vse grupe, bi bilo danes razmerje naslednje: če bi bil leta najnižji OD 20.000 din, najvišji pa 80.000 din, bi bilo razmerje ena proti štiri. Da bi povečavah vse grupe z enako količino, bi bil danes rezultat naslednji: najnižji OD bi bil 200.000 din najvišji pa 260.000 din. Razmerje bi bilo 1 proti 1,3. Res je, da so OD v OZD ALPINA precej nizki, vendar se moramo zavedati, da bi vsak član kolektiva vestno in dosledno opravljal svoje naloge, bi bil za povišanje OD lahko še enkrat višji. Marijan BOGATAJ Direktorji složno Direktorji žirovskih podjetij tvorijo kolegij, ki bo obravnaval tekoče gospodarske in druge probleme v kraju, sodeloval bo s svetom krajevne skupnosti in izvršnim odborom SZDL. Kolegij direktorjev se je že sestal in obravnaval tekoče probleme Zirov: 1. Adaptacija TVD Partizan: Kolegij direktorjev je bil obveščen, da se pripravlja adaptacija in da bi bilo potrebno zbrati sredstva, tako da bi del dale delovne organizacije Zirov, dmgi del sredstev bi zbrali s samoprispevkom občanov, del pa bi dobili od SIS za telesno kulturo Skofja Loka. Kolegij direktorjev soglaša s tem predlogom s tem, da naj se ta objekt obnovi v okviru realnih možnosti. Kolegij direktorjev meni, da se objekt priredi kot te-lesnovzgojni objekt in da prostori, ki so sedaj v Partizanu v rabi DPO in športnih organizacij, ostanejo s tem, da morajo uporabniki poskrbeti Za funkcionalnost in ureje-nostnost teh prostorov. 2. Čiščenje snega: V Zireh naj prevzame čiščenje snega eno samo podjetje, ki naj bo tudi odgovorno za svoje delo. 3. Poenoteno poslovanje: Kolegij direktorjev zadolži kadrovike, sekretarje in druge, ki delajo na področju kadrovske politike, da se sesta-nejo in uredijo vprašanja na- črtovanja kadrovske politike, kadrovanja, štipendiranja in študijskih pogojev enotno in v skladu s predpisi. 4. Problemi so tudi s podpisovanjem samoupravnih sporazumov oz. plačevanjem samoprispevkov: Kolegij direktorjev pooblašča vse računovodje, da se sestanejo in v zvezi s tem sprejmejo določene sklepe o poenostavitvi in reševanju teh problemov. 5. Direktorji ugotavljajo, da se pri samoprispevku za KS oz. za občino, še vedno plačuje za družbene obveznosti, kar pa ne velja za potrebe republike: Direktorji predlagajo, da v občinski skupščini delegati, ki so delegirani v republiško skupščino občine Skofja Loka, terjajo pojasnilo o tem amandmaju. 6. Pri gradnji telovadnice se ugotavlja, da bo zbranih premalo sredstev. Da bi lahko nemoteno nadaljevali z gradnjo še preostalih faz, predlagajo podaljšanje samoprispevka. To stvar bo treba obravnavati širše: Ce bi Tehnik lahko ponovno kreditiral s 160 milijoni, bi marsikaj rešili s podaljšanjem samoprispevka pa bi nadaljevali gradnjo. 7. Poslovno sodelovanje: Kolegij direktorjev meni, da bi se žirovska podjetja dogovarjala o poenotenju poslovanja in nalog, ki so v njihovem skupnem interesu. razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ure na temo KAJ JE Z NOVO ORGANIZIRANOSTJO TEMEUNIH ORGANIZACIJ ZDRU2ENEGA DELA. V razgovoru so sodelovali: Pavel 2AKELJ, predsednik konfe. renče OO ZS, Mirko MRAVLJE iz plastike, Vinko BOGATAJ, predsednik skupnega delavskega sveta, Tomaž KOŠIR, predsednik komisije za Izvajanje ustavnih sprememb, Marinka KOLENC, iz pravne službe, Lojze POLJANSEK, sekretar OO ZK, in Nejko PODOBNIK, član RSZS. Razgovor sta vodila Martina GREGORAC in Vladimir PIVK, stenografske zapiske je pripravila Anuška STARMAN. 1. vprašanje: Na lanskoletni konferenci sindikata smo obravnavali pomanjkljivosti naše samoupravne organiziranosti (prevelike TOZD). Kaj so 00, oziroma konferenca sindikata od takrat napravile, da bi se stanje izboljšalo in da bi samoupravljanje približali res dc-lavcu? Pavel ZAKELJ: Res je, da smo bili kritizirani s strani občinskega sindikalnega sveta in republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne, usnjarske in usnjar-sko-prcdelovalne industrije. Na lanskoletni konferenci sindikata nam je tudi tovariš Sintič svetoval kako se bomo organizirali. Seveda je to popolnoma naša stvar, kako se bomo organizirali, da bomo zadostili tudi ustavi. V tovarni smo se pogovarjali o tem in prišli do zaključka, da za ustanavalja-nje TOZD nimamo ekonomske osnove. Upam, da bo delavec lahko soodločal 6 vsem, kar bomo ustvarili. Največji problem pa bo priti do ustvarjenega. Nova organizacija, ki se zdaj pripravlja, bo to bistveno izboljšala. 2. vprašanje: Ste delavec v neposredni proizvodnji. Kako ocenjujete ali ob sedanji organiziranosti TOZD lahko neposredno soodločate o pogojih in rezultatih svojega dela; delitvi dohodka in OD, varnosti pri delu, družbenem standardu, izobraževanju, odgovornosti? Mirko MRAVLJE Zdi se mi, da soodločati ne moremo. Zunanji vtis je, da se več soodloča kot se v resnici. Npr. če se na sestanku obravnava neka stvar, in predlagatelj da določen predlog, pride tudi do tega, da se izoblikuje protiprecllog. Vendar ponavadi predlagatelj tako vztraja pri svojem predlogu, da običajno to tudi obvelja. Tudi mi, delavci, smo krivi, ker dajemo premalo predlogov, vendar običajno je tako, da delavec nima dovolj smelosti, ne zna oblikovati tistega kar bi hotel povedati, da bi se spuščal v razpravo, pa tudi stvari so mu včasih premalo znane. Na vsak način bi morali biti člani DS in drugi delegati bolje seznanjeni s stvarmi, ki se bodo obravnavale, le na ta način bodo lahko dajali predloge. Veliko je tudi takih ljudi, ki bi dajali predloge in postavljali vprašanja, vendar se počutijo nelagodno, ker ne vedo kakšna bo reakcija vodilnega. Ce pa ne bo dobil odgovora, verjetno na prihodnji seji ne bo več spraševal ali dajal predlogov, enako bo nato še z ostalimi delegati. Pri nas se torej zelo malo predlaga, največ delegati le poslušajo. Ljudje oz. delegati, ki pridejo na sestanek bi morali biti seznanjeni s stvarmi, ki so bodo na DS obravnavale, da bi lahko dajali čimbolj umestne predloge in če bi ugotovili, da so primerni, bi jih bilo umestno upoštevati. Menim pa, da organiziranost sama po sebi ni možna, soodločanje bo šele takrat, ko bodo tudi delavca vprašali za mnenje, šele na ta način se bo samoupravljanje približalo res delavcu. Več TOZD bi na vsak način precej pripomoglo k temu, kajti v manjših skupinah se veliko bolj neposredno pogovorimo in točno o tistem vprašanju, kjer je to potrebno. Ustavna načela moramo podpirati, nikakor pa se ne smemo boriti eden proti drugemu, to je Za nas in za podjetje zelo slabo. Menim, da samo ustanovitev več TOZD ne more bistveno spremeniti medsebojnih odnosov, če se v resnici ne bomo mogli bolj pomeniti in iz tega sprejemati pomembne zaključke. Tov. Zakelj je dejal, da so prišli do zaključka, da za ustanavljanje TOZD ni ekonomske osnove, vendar me vseeno zanima, zakaj se ne splača ustanavljati več TOZD v naši OZD. 3. vprašanje: Pred kratkim ste bili izvoljeni za predsednika skupnega delavskega sveta. Kakšna je vloga (vpliv) delavskega sveta na odločitev v tovarni: Ali se člani delavskega sveta predhodno posvetujejo z delavci? Vinko BOGATAJ Skupni delavski svet v podjetju na jbi bil tisti, kakor tudi je, ki bi vplival pri vseh poslovnih in drugih odločitvah. Strokovni delavci, kot so direktor, vodje in vodstveni delavci, bi morali pripraviti za delavski svet predloge in ekonomske utemeljitve za poslovne odločitve in na osnovi tega bi potem DS vodil razpravo in sprejemal sklepe. Velikokrat se srečujemo s tem, da dajemo neke predloge tudi Za poslovne odločitve in se na delavskem svetu sprašujemo ali je to potrebno ali ne. Problem je tudi v tem, da smo o stvari premalo informirani in premalo vemo o tem, kaj bo prinesla nova odločitev. Tisti strokovni delavci, ki te predloge predlagajo, so potem tudi odgovorni zanje, nikakor pa za to ni odgovoren delavski svet. Zgodi se, da je slab uspeh, potem pa pravijo: »Saj je delavski svet sprejel«. Menim, da mora biti odgovoren tisti, ki je pripravljal predloge in jih posredoval delavskemu svetu. Delegati se po mojem mnenju premalo povsetujejo med seboj in z ostalimi delavci in velikokrat je slišati pripombe, da so delavci premalo informirani o sklepih delavskih svetov. Določeni problemi se pokažejo večkrat šele takrat, ko je delavski svet že zasedal in že sprejel določene odločitve. Zelo važno pa je, da je material, ki je pripravljen za delavski svet vsaj 2 — 3 dni prej posredovan delegatom DS, da bi se ti lahko posvetovali z ostalimi delavci, katerih stališča zastopajo in na seji bolj direktno in laže odločali. 4. vprašanje: Kot predsednik komisije za izvajanje ustavnih sprememb ste gotovo največ konkretno delali na tem področju. Kaj vi menite ali so s sedanjo organizacijo TOZD doseženi ustavni cilji? Tomaž KOŠIR Mislim, da Alpina na noben način še ni organizirana tako kot ustavna določila predvidevajo. Organizirati se moramo tako, da bo zagotovljena čimbolj ša funkcionalnost delovne organizacije. Ce govorimo o izboljšanju organizacije, moramo obravnavati tako organiziranje novih TOZD kot tudi izboljšanje organizranosti strokovnih služb. V tem smislu bi kritiziral dosedanje delo na organizaciji. V končni fazi je prišlo do tega, da niti s funkcionalnega niti samoupravnega vidika organizacija ni bila v redu. Nismo imeli niti analiz o možnostih ustanovitve TOZD. Nihče tudi ni razmišljal o boljši organiziranosti strokovnih služb. Zato so tudi rezultati slabi. Postavlja se vprašanje, kako smo sploh zmožni TOZD organizirati. Zaradi tega bi dejal, da je Alpina v taki situaciji, da moramo z delom začeti kompletno in od začetka. Ko so ustanavljali TOZD, so pri tem povsem pozabili na strokovne službe. Po teh dveh linijah skuša tudi komisija za izvajanje ustavnih sprememb delati. Ce se hočemo lotiti nove organizacije, moramo začeti prav pri vrhu in rešiti vsa sporna vprašanja. Glede na to, je komisija pripravila predlog nove organizacijske sheme OZD Alpina in novo shemo za strokovne službe. Število TOZD je vprašanje, ki ga je potrebno takoj rešiti. Predlog nove organizacijske sheme strokovnih služb je bil obravnavan na širšem kolegiju, posredovan novemu direktorju, vodstvu DPO in bo predložen delavskemu svetu. Na predzadnji seji komisije za izvajanje ustavnih sprememb je bilo rečeno, da je realna varianta za konstituiranje nove TOZD Plastika. Kasneje pa bi prišla v poštev obrata Col in Gorenja vas. Strinjam se s tov. Mravlje-tom, ko sprašuje, kje je vzrok, da te variante kar naenkrat ne pridejo več upo-štev. Pri nas se je približno dve leti nazaj delalo, kot da je TOZD edini problem v organizaciji. Takrat, ko je bila postavljena komisija za izvajanje ustavnih sprememb, se je mislilo samo na to, da je njena edina naloga — konstituirati temeljne organizacije, da ne bi bili kritizirani s političnega stališča. Pri tem pa se je pozabljalo na skupne službe. 5. vprašanje: Kakšni so problemi okrog samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja v OZD. Kakšna je vaša ocena, ali notranja zakonodaja ustreza? Marinka KOLENC To sta dve vprašanji, ki se navezujeta eden na drugega. Ugotovili smo, da smo po izidu ustave in zakona na hitro naredili dve TOZD, da bi s tem zadostili novi zakonodaji in ustavi. Naredili smo dve TOZD. S tem pa se je popolnoma pozabilo na skupne službe, za katere nismo vedeli, kakšno vlogo naj jim damo. Tako je nastala obupna zmešnjava. Ko smo ustanavljali TOZD smo sprejemali različne samoupravne akte: Samouprav, ni sporazum o združevanju, statut delovne organizacije, samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu itd. Samoupravni akti morajo biti 1. Usklajeni z ustavo 2. Ne smejo biti sami sebi namen 3. Treba jih je sprevesti v življenje. Vsi lahko ugotavljamo, da je Za nas naj bol nerealen veljaven samoupravni sporazum o združevanju, s katerim bi morali biti usklajeni vsi drugi samoupravni akti. Ta pa otežkoča delo okrog samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Pristojnosti samoupravnih organov niso točno določene. (Velikokrat smo v dvomih, katere zadeve bo reševal skupni delavski svet in katere delavski svet TOZD Proizvodnja). Pozabili smo tudi na samoupravna jedra, ki imajo zelo pomembno vlogo pri dogovarjanju in odločanju o stvareh, ki jih zadevajo. Do danes pa so delavci odločali samo o tem, o čemer po zakonu morajo. Notranja zakonodaja ne ustreza iz navedenih razlogov. Sedaj bo to težje, ker bodo novi predpisi. Za Alpino bi bilo nujno po-trebno, da bi se organizirali tako, da bi nam z vseh vidikov najbolj ustrezalo. Glede na to pa bo treba dobiti tudi človeka, ki bo to delal, ki bo poznal nove predpise in položaj v Alpini. dnikovo mizo — razgovor za urednikovo mizo 6. vprašanje: Prav gotovo je v prvi vrsti od delavcev Alpine odvisno kako se bomo organizirali. Vendar nas zanima, kako republiški sindikati ocenjuje, jo razvoj samoupravljanja v TOZD nasploh in konkretno v Alpini. Nejko PODOBNIK Treba je vedeti, da je republiški odbor sindikata le tribuna za dogovarjanje TOZD in ne neka politična oblast. NaSa organizranost mora temeljiti na ustavnih načelih. Po teh načelih se vsi temeljni delovni in življenjski interesi in odnosi oblikujejo znotraj TOZD Logično je, da se trije ljudje lažje dogovorijo med seboj kot 300 ljudi. Manjše število ljudi si tudi lažje razdeli delovne naloge in odgovornost je lažje ugotavljati. Prav tako točno vemo, kaj je kdo naredil in kaj m. Vse to moramo upoštevati, ko se pogovarjamo o ustanavljanju TOZD. Tako je tudi nagrajevanje dosti bolj vspodbudno, mnogo teh stvari je možno reševati tudi znotraj samoupravnih jeder. Dobro organizirana . samoupravna jedra pa lahko postanejo tudi TOZD. Zakaj ljudje hodimo v služ. bo? Da si usvtarimo sredstva za življenje, za razvoj tovarne Pa da si z ustvarjenimi sredstvi omogočimo primeren družbeni standard in uredimo še ostale zadeve, ki spremljajo naše življenje. Kako pa do tega priti? Veliko vlogo imajo tudi strokovne službe, ki bodo morale biti take, da bodo lah. ko resnično pomagale temel jnim organizacijam. Menim, da noben vodilni delavec, niti predstavniki samoupravnih organov ali organizacij, ne morejo odločati ali bo TOZD ali ne. Do teh odločitev morajo priti delavci na podlagi analize, ki jo pa morajo pomagati pripraviti tudi skupne službe, z VSo odgovornostjo in tako, da bodo razmere jasne vsem delavcem. 7. vprašanje: ZK je avantgarda naše družbe. Kaj načrtuje OOZK, da bodo ustavna načela o združenem delu res upoštevana? Lojzo POUANSEK Prvo, kar je naloga OOZK pri ustanavljanju TOZD je, da ustvari med delavci prepričanje, da so nova ustavna načela v korist njim samim in podjetju kot celota. Saj moramo dosledno uresničevati 16. člen ustave SRS, da sleherni delavec, ki združuje svoje delo enakopravno z drugimi delavci, odloča o zadevah in sredstvih v vseh od- nosih družbene reprodukcije, ureja medsebojna razmerja in odloča o ustvarjenem dohodku in razdelitvi. Kje bomo pa organizirali TO/D pa mora priti pobuda prav gotovo od delavcev samih. Res je, da imamo komi. si jo za izvajanje ustavnih sprememb, toda ta komisija lahko izoblikuje posredovana stališča in pripravi predloge, kako in kje bomo ustanovili TOZD. Mislim, da bi morale strokovne službe pripraviti ustrezne analize in predloge v več variantah, žal pa vsi vemo, da prav na tem področju nimamo ustrezne službe, niti ljudi, ki bi to pripravili. Dejstvo pa je, da nikakor ne smemo ustanoviti TOZD zaradi tega, da ne bomo kritizirani, ampak le pod pogoji, da bodo za to dani in upravičeni ekonomski samoupravni, tehnološki in drugi vidiki. 8. vprašanje: Vaš predlog za izboljšanje samoupravne organiziranosti. Pavel 2AK£U Ce gledamo na ekonomsko stališče o organiziranosti TOZD, lahko vidimo pozitivne in negativne strani. Ce je podjetje bolj razdrobljeno in organizirano v manjših oddelkih, ne vidiš tako hitro šibkih točk. V konstituiranju novih TOZD vidimo veliko dobrih strani in prednosti, tudi ustava to predvideva. Ce Pa bi bilo ustanavljanje novih TOZD povezano s prevelikimi stroški in od tega ne bi imeli več koristi kot stroškov, se to na noben način ne splača. Mirko MRAVUE Ta problem glede organiza. cije, bi morale rešiti skupne službe. Tudi delavci v proizvodnji imajo norme, zato bi morali tudi v režiji poiskati vse rezerve in izboljšati kvaliteto njihovega dela. Tomaž KOŠIR Ko se je večala tovarna, se je večala tudi režija, vendar se ni večala kvaliteta dela v režiji. Povsod so odpori, ko se začne uvajati nov način dela, ko pa zadeva enkrat steče se to ponavadi uredi. Edina možnost je, da se pri režiji nekaj prihrani, v oddelku se ne da več pridobiti, saj je produktivnost zelo visoka. Izboljšanje samoupravne or. ganiziranosti si lahko predstavljamo samo v okviru organiziranosti v Alpini nasploh. Najnujnejše kar moramo tu storiti je: 1. Vsi se moramo dosledno prizadevati, da ta koncept, ki ga zastavljamo, izpeljemo v življenje in da temeljito izdelamo vse strani organizacije, (funkcionalno organizacijo, samoupravno organizacijo, obračunsko organizacijo in personalno organizacijo). Prvi pogoj je, da to izpeljemo. 2. Ko bomo enkrat to izpeljali, je izredno važno, da postavimo prave ljudi na pravo mesto. To velja tako za vodstvene delavce kot za delegate DS. 3. Za izboljšanje samouprav, ne organiziranosti je izredno pomembno ,da bi našli mejo kaj je samoupravljanje v podjetju in kaj je vodenje podjetja. Ta meja se vedno bolj izgublja. Ko se določajo cilji podjetja npr., ko se sprejema neke plane, so tu izključene samoupravne zadeve. Predlogi mo. rajo biti kvalitetno pripravljeni s strani skupnih služb. Pravica odločanja pa je samoupravna. Ko se pa določijo cilji, postane to obveznost za vse člane kolektiva. Uresničenje teh ciljev pa je v odgovornosti vodstva. Delo bi morali organizirati tako, da bi se rezultat tudi dosegel. Tako se pa na samoupraven način rešujejo določeni problemi, katere bi morali rešiti že vodilni in vodstveni delavci, ki so zanje tudi odgovorni. Treba bo postaviti mejo: 1. Pristojnost in odgovornost samoupravnih organov 2. Pristojnost in odgovornost vodstva. Vinko BOGATAJ Glede teh TOZD bomo morali biti zelo previdni. Moje mnenje je, da je ustanavljanje TOZD kakor razbijanje neko družine. Izboljšave vidim samo npr. če bi se integrirali v TOZD (Alpina, Planika, Peko) imeli pa bi skupne službe, prodajna služba pa bi bila svoja TOZD. Mislim, da bi tukaj veliko pridobili. Nikakor pa nisem za to, da bi našo Alpino še drobili ker se s tem še povečuje dvom o uspešnosti našega podjetja v bodoče. Za boljši uspeh je zelo pomembno, da bi vsak član delovnega kolektiva izpolnjeval tako dolžnosti kot pravice in opravil svoje delo res stoodstotno. Vidim, da bomo konkurenčni samo v kvaliteti dela in kvaliteti poslovanja. Nejko PODOBNIK Kar zadeva število TOZD, bi jih morali ustanavljati le na podlagi neke analize. Ce ta analiza o možnih TOZD predvideva, da se nam učinkovitost v vseh pogledih povečuje, se nam to splača. Kar zadeva problem samoupravne organiziranosti nasploh, bi rekel, da se mi zdi, da je velik problem kako priti do resnične samoupravne Računalnik bo Imel še večjo vlogo Predlog nove organiziranosti bi morali pripraviti v več variantah. Pri nas pa nimamo ustrezne strokovne služ. be in smo odgovornost prene-sli na komisijo za izvajanje ustavnih sprememb. Komisija pa na tem ne more kvalitetno delati, ker ima vsak že dovolj odgovorno delovno mesto. Stalno pa moramo poslušati pripombe. Namesto, da bi šli v to, da bi se menili kaj je z našo organizacijsko službo, smo ustanovili komisijo. Človek, ki ima svoje delovno področje res ne more v redu opravljati še kup drugih funkcij. Ije krepili samoupravne socialistične odnose in ustvarili boljše pogoje dela in večjo storilnost ter dosegli boljši poslovni uspeh. Marinka KOLENC Pod samoupravno organiziranost smatram vse: število TOZD, organizacijo skupnih služb, personalne zadeve itn. To moramo obravnavati povezano. Zdi se mi, da je stvar vseh nas, da se bomo vsi lah. ko odločili kako se bomo organizirali, ko se nam bodo pokazale slabe strani prejšnje organiziranosti. Glede na te zaključke pa morajo skupne službe izdelati elaborat, kje se TOZD splača in kje ne. Zdi se mi, da poslovanje moraš spremljati ne samo eno leto, ampak več. Na pamet se nam ne splača nič ustanavljati. Do sedaj so bile skupne službe brezpravne, nismo znali točno določiti njihovih nalog. To smo razpravljali tudi na DPO in smo dali veliko pripomb na samoupravni spo-razum o združevanju TOZD. Z novo organizacijo bomo to odpravili, tudi kot to določa osnutek zakona o združenem delu, ki pojasnjuje kakšne samoupravne pravice imajo skupne službe. Mnenja so torej dokaj različna. Na vsak način se moramo zavedati, da sta tako Ustava, kakor zakon o združenem de. lu ne samo pravice, temveč tudi dolžnosti delavcev, ki združujejo svoje delo. Očitno je, da se bomo morali še mnogo učili, da bomo razumeli smisel temeljnih organizacij, kajti naša stališča so le prevečkrat rezultat preteklosti, naše vzgoje, razmišljanj, navad ... organiziranosti, ki bo hkrati dovolj uspešna tudi v poslov, nem smislu. Vpliv strokovnjakov v stro-kvonih službah je še zmeraj dosti večji. Organiziranost je predvsem taikrat dobra kadar se ugotavljajo zahteve po delovnih mestih. Ugotovljeno je, da nikjer ni problem preveč samouprave, temveč premalo. Lojze POUANSEK Preden se bomo na novo organizirali pričakujem, da se bomo posvetovali tudi s člani občinskega političnega vodstva in republiškega odbora sindikatov. Organizirali se bomo tako, da bomo še nada- .DELO 2IVUENJE< j« glasilo ALPINE tovarne obutve Zlri, Stara vas 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnja obutve, TOZD Prodaja obutve in Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški od-bon Vladimir Pivk Alfonz Zajec Ivan Capuder Janez Smeh Martina GregoraS Majda Jesenko — (lavni urednik Nejko Podobnik — odgovorni urednik Izhaja mesečno. Naklada 1600 izvodov. Fotografije: Franc Jesenko Tlak: Gorenjski tisk, Kranj Delo - zivlienfe Pisali smo leto 1962, ko je skupina mladih delavcev v sklopu mladinske organizacije snovala glasilo delovnega kolektiva, ki naj bi postala tribuna za izmenjavo mišljenj delavcev In dogovarjanje za ustvarjalno sodelovanje. Prvi člani uredniškega odbora so bili: Peter Suler, odgovorni urednik, Nejko Podobnik, glavni urednik, Majda Trček, Mira Nagllč, Silva Bumik, Anton 2akelj, Konrad Petemelj, Alfonz Zajec, Franci Mlakar. Torej večina neizkušeni ljudje, brez strokovnega znanja. Vendar volje je bilo obilo, zlasti še, ker jo akcijo podprla tudi organizacija Zveze komunistov, tako da so mladi imeli vsaj moralno podporo. Pomembno je bilo tudi to, da so pri tiskanju člani uredniškega odbora imeli veliko podporo In odlične sodelavce. Tako so pri tiskanju, ki je bilo takrat ročno, veliko sodelovali še: Raj ko Vc. har. Tone Mlakar, Andrej Mlakar, Sliva Kavčič in mnogi drugi. Dela nI bilo malo, kajti glasilo smo tiskali v 600 — 700 izvodih po 15 strani — vse ročno. Zanimivo je tudi to, da so ljudje pri tem delu, ki so ga opravljali ob svojih delovnih dolžnostih, vztrajali leta in leta. Nekateri so še danes člani uredniškega odbora. .iteiTW -.Чцкого u •:."' j^jWi-K' 1;ш. - 1«=»%] :r wi ZlVlJfNJf... delo ihljettje Pogof* poslovania 1973 8 delo*2ivuenje Wfkw«# KkwfWM* »k««'* «)|»}ма. l MiiMaiMw diptna Ogledate si laliko različne oblike našega glasila skozi 15 let. Od skromnih začetkov ročnega tiska, preko Izboljšane naslovne strani v naslednjih letih, smo kasneje od strojnega clklostira-nja prešli na otset tisk, ki je že omogočal objavljanje fotografij. S tem je glasilo postalo mnogo bolj zanimivo tudi za bralce. Za člane uredniškega odbora pa je bilo manj naporno, kajti ni bilo treba ročnih risb. V letu 1973 pa smo prešli na sedanjo obliko — časopis, ki nam prinaša kolikor je le mogoče sprotno problematiko tovarne, našega življenja in dela v delovni organizaciji In izven nje. Poskušamo ustvariti tak časopis, ki bo pripomogel k smotrnejšemu delu naše delovne organzaclje. UPRAVLJA LAHKO LE TISTI, KI JE OBVEŠČEN! Prav gotovo je srečen slučaj pripomogel, da je v začetnem letu izdajanja časopisa mladinsko organizacijo v tovarni vodil Nejko Podobnik. Tako Je bila zagotovljena širša podpora, najprej mladih, kasneje pa še ostalih članov delovnega kolektiva. Zavest, da je uspešno delo delavcev odvisno od pravočasnega In primernega dogovarjanja. Je bilo vodilo In zagon, ki Je pomagal, da smo prebredll prve ovire, ki so bile bolj tehnične kot organizacijske narave. Po nekaj mesecih Je na krmilo vodstva uredniškega odbora prišla Majda Trček, poročena Jesenko. Prav gotovo gre njej izredna zahvala, kajti delati na tako kočljivem področju 15 let, vztrajati, premagovati odpore in kritike v kolektivu in se obenem zavedati, da brez tega ne gre, to res lahko smatramo kot velik doprinos ne le k rasti in razvoju časopisa, temveč k boljšim delovnim in človešidm odnosom v tovarni. v ' 'w ' ';? , ''■ '' ; 2ВБ Z20 Mnogokrat, ko smo mlajil zašli v težave, ko smo obupavall, nam Je biia dobrodošla spodbuda Alfonza Zajca, ki Je dobro poznal ljudi, odnose, aktivno pa se Je ukvarjal ves čas z zbiranjem gradiva iz žirovske zgodovine in se kot kulturnik razumel na mnoge stvari, na katere Je naletel pri svojem delu uredniški odt>or. Ce se spomnimo nazaj, smo mlajši samokritično spoznali, da moramo Imeti v svojih vrstah nekoga, ki nas bo spodbujal, ko bomo omahovali Janez Smeh, vodja oddelka v montaži. Predstavlja odlično povezavo med posameznimi področji dejavnosti, Ici se po. javljajo v tovarni. Ker zlasti pozna problematiko proizvodnje, je osvetljeval zlasti to, in pripomogel k vključitvi ne-katerili delavcev v proizvodnji v delo pri časopisu. Tu naj omenim rubriko Govorijo vam. Upamo, da se bo sproti ustrezno rekreiral, da bo še naprej dovolj delaven. Martina GregoraC pozna zlasti probleme v šivalnici. Pa tudi probleme delavk, ki tu delajo. Čeprav neizkušena v tem delu, se Je hrabro spopadla z dolžnostmi, ki Jo čakajo v uredniškem odboru. Morda ni odveč, da ob tem spomnimo ostale delavce, da čim bolj pomagajo posameznim članom uredniškega odbora, da b očasopls postal res naš. V zadnjih letih Je zelo okrepil delo uredniškega odbora Vladimir Plvk. Njegovo poznavanje proizvodnje In problemov Al- pine, strokovnili služb proizvodnje je blio izredno dobrodošlo. Veste, največji problem je, Itako pisati o proizvodnih problemih in tistih dejavnostih, ki to spremljajo. Redki so delavci, ki bi pisali o tem — pa največ ljudi dela v proizvodnji i— in Imajo prav gotovo tudi največ problemov. Vladimir je dostikrat, v razpravah, ki so se odvijale na uredniškem odboru, razsodno posredoval, da smo lahko zavzeli primerno »tališče do sestavkov, ki smo jih objavljali. 15 let Povem lahko, da je vodstvo delovne organizacije vedno cenilo delo uredniškega odbora. Ivan Capuder se nam Je pridružil kot član uredniškega odbora v zadnjih letih. Njegovo poznavanje podjetja In njegovih problemov, zlasti organizacije In poslovanja Je razkrilo marsikaj, kar so v sestavkih nakazovali drugi delavci. Tako tudi ured- Na krmilu organlzacljsko-tehničnega urejevanja časopisa se pojavlja v zadnjem času novo ime — Anuška Starman. Po začetnih težavah In uvajanju kaže veliko volje, da nadaljuje s tradicijo, ki je časopis pripeljala s pomočjo vztrajnosti, na raven, ki se nam je ni treba sramovati. Seveda, kot že rečeno, časopis ni stvar enega ali dveh. Ce bo naša skupna sTcrb, pravica In dolžnost sodelovati, potem bodo tudi delavci, ki pri tem delajo neposredno, lahko uspešni. nlškemu odboru nI bilo težko oblikovati take članke za objavo. Računamo, da nam bo v prihodnje lahko še bolj pomagal, kajti v zadnjem času so ga odgovorne dolžnosti mnogokrat odtegovale našemu delu. Pogoji poslovanja 1973 ZIVUENJE CftljpiOtA Uri ШШШт Prav Je, da zaključimo. Prav gotovo se boste strinjali, da so čevlji, znak Alpine In Delo-žlv-Ijenje povezani tako, da si ne moremo mlsUtl enega brez drugega. Zelja nas, članov uredniškega odbora je, da tako ostane, da se vezi Se jačajo, da ta povezanost rodi ie več sadov, boljših delovnih rezultatov, več tovarlškega dogovarjanja, več tistega, za kar delamo — osebne sreče nas vseh. Največja zahvala za naše prizadevanje v vseh letih nam je bilo to, če smo čutili, da so ljudje z nami, da delavci razumejo naše prizadevanje in da sodelujejo. Računamo, da bo tako ali ie bolje tudi v bodoče! Ker smo v zadnjem času pri pripravi sprememb v organizaciji OZD prišli do nekaterih pomembnih zaključkov, je prav, da s tem seznanimo člane kolektiva. Razlogi, zakaj smo prav v tem času veliko delali in bomo še delali na izboljšanju organizacije OZD, so predvsem naslednji: 1. Naše organiziranje v TOZD še ne zagotavlja delovnim ljudem uresničevanja vseh po ustavi zagotovljenih pravic. 2. Strokovne službe prav tako niso dobro organizirane, posledica tega pa so nejasne pristojnosti in odgovornosti, skratka slabo funkcioniranje. 3. Smo v času kadrovskih sprememb v samem vrhu OZD, kar mora prav gotovo povzročiti pozitiven premik v smeri boljše organiziranosti. Zato smo v zadnjem času intenzivno delali na pripravi nove organizacijske sheme, tako komisija za izvajanje ustavnih sprememb, kot tudi vsi vodilni delavci. Delo poteka v dveh smereh; a) Reorganizacija strokovnosti služb b) Organizacija TOZD Ker smo prav pri pripravi nove organizacijske sheme strokovnih služb že prišli do bistvenih zaključkov, bomo danes spregovorili predvsem o tem, ne pa o vprašanju organiziranja novih TOZD. Novo organizacijsko shemo moramo pripraviti tako, da bo rešila nejasnosti in probleme, ki se pri sedanji organizaciji pojavljajo. Najpomembnejši problemi so naslednji: 1. Tehnična služba je v sestavu skupnih služb, čeprav dela samo za TOZD Proizvodnja. 2. Nabavna služba je prav tako v skupnih službah, dela pa samo za TOZD Proizvodnjo. 3. V prodajni službi se je doslej kazal problem premajhne koordinacije med izvozom in domačo prodajo. Finančno poteka preko TOZD Prodaja v maloprodajni mreži in angro prodaja obutve in plastike na domačem tržišču, izvoz pa finančno teče na liniji proizvodnja — kupec. Tu se postavi vprašanje, zakaj drugače obravnavati grosistično prodajo kot izvoz. Da bi izvoz finančno potekal preko TOZD Prodaje, pa ni možno iz določenih objektivnih vzrokov v zvezi z deviznim poslovanjem in poslovnimi bankami. ne zagotavlja ustreznega vpliva tega dela na poslovanje. To so osnovni problemi sedanje organiziranosti. Seveda je poleg teh še niz manj perečih problemov. Organizirati se tako, da bodo te stvari razčiščene — to je bil moto pri sestavljanju nove organizacijske sheme. Ko govorimo o organizaciji, moramo upoštevati vse štiri strani; a) funkcionalno shemo b) obračunsko shemo I Kaj bomo vsi skupaj skovali? 4. Skladišča materiala spadajo sedaj v TOZD Proizvodnjo in tako niso v sestavu nabavne službe, kar bi bilo edino logično. 5. Skladišča gotovih izdelkov so finančno v sestavu TOZD Proizvodnja, delavci v skladiščih pa v sestavu TOZD Prodaja. Ce bi vključili skladišča gotovih izdelkov v TOZD Prodaja, bi to povzročilo finančno višje vrednotenje zalog, ki so sedaj vrednotene po variabilnih stroških. Sedanja organizacija in položaj raziskave tržišča c) samoupravno shemo d) personalno shemo Pri tem se mi zdi potrebno poudariti, da v tej začetni fazi govorim le o funkcionalni shemi. Organizacijska shema, ki je bila po obširnih razpravah pripravljena, je razvidna iz priloženega diagrama. Osnovne značilnosti te sheme so: 1. Tiste strokovne službe, ki delajo samo za proizvodnjo, formiramo kot skupne službe proizvodnje. Te službe proizvodnja tudi v celoti financira. 2. V sestavu skupnih služb v dosedanjem smislu ostanejo samo: — splošno-organizacij-ski sektor — finančno-računovod-ski sektor — marketing sektor Splošno-organizacijski sektor vključuje organizacijsko službo, splošno kadrovsko službo, pravno službo in računski center. Flnančno-računovodski sektor združuje po logičnem zaporedju analizo in planiranje poslovanja, raziskavo tržišča, domačo prodajo ter izvoz, ekonomsko propagando in ostalo, kar še spada v področje prodaje. Tako v bistvu uvajamo koncepcijo marketinga, ki ne pomeni le spremembo naziva dosedanje prodajne prodajne službe, kot si to nekateri razlagajo, ampak pomeni združevanje raziskovalnega in operativnega dela na področju prodaje in orientacijo vsega poslovanja na kupce in potrošnike naših izdelkov, katerih potrebe in želje bomo ugotovili z organiziranim raziskovanjem tržišča. Iz tega pa mora izhajati naša poslovna usmeritev ... 3. Naslednja zelo pomembna značilnost je, da bo TOZD Prodaja po novi organizaciji zajemal samo maloprodajno mrežo, tako finančno kot organizacijsko. Grosistič-na prodaja bo finančno podobno kot izvoz potekala direktno na liniji proizvodnja — končni kupec. Šele s tem bomo zagotovili finančno popolno razmejitev TOZD Prodaja od ostalih delov OZD. Ta odločitev implicira naslednjo, da uvrstimo v TOZD Proizvodnja tudi skladišča gotovih izdelkov z odpremo. Potrebno bo še preiti na bolj jasen dohodkovni odnos med proizvodnjo in TOZD Prodajo in če pri dobavah obutve prodajalnam uvedemo še prodajne pogoje fco prodajalna, potem je logični krog zaključen. Taka organizacija razdeli pristojnosti in odgovornosti v poslovnem pro- cesu nekako takole: marketing sektor je dolžan ugotoviti potrebe tržišča in dati smernice za pripravo kolekcije. Na temelju teh so skupne službe proizvodnje dolžne pripraviit kolekcijo in že pri pripravi izvršiti potrebno koordinacijo glede možnosti v proizvodnji in glede možnosti nabave materialov. Kolekcijo dobi marketing, ki je dolžan preskrbeti naročila. Skupne službe proizvodnje in TOZD Proizvodnja pa so dolžni izvršiti vse, od prejema naročil do dobave kupcu. Splošno organizacijski in finančno računovodski sektor opravljata seveda vsak svojo funkcijo v tem procesu. Prav gotovo bi ta problematika rabila še veliko širšo razlago, vendar je prostor omejen. Navedem naj še, da smo v tem konceptu organizacije doslej razpravljali na komisiji za izvajanje ustavnih sprememb, na ožjem in razširjenem kolegiju, in da smo koncept organizacije pripravljali skupaj z direktorjem OZD, tov. Martinom Kopačem. Vsi smo se nesporno prepričali o prednostih tega koncepta. O konceptu so razpravljale še DPO in skupni delavski svet. S tem bo v izboljšanju organiziranosti v Alpini napravljen prvi pomembnejši korak. Tomaž KOŠIR Na sestavek in pripombe v prejšnji številki Zakaj v Zireh lakota po športu? Prosimo vse bralce, da nam sporočijo svoje misli in poznavanje športnega življenja med obema vojnama, da bomo dobili čimbolj stvarne podatke m Rojen 1933. je naš rojak dr. Zdravko Mlinar začet »študirati* ie pred vojno. Med vojno je partizanska šola pomenila skromno nadomestilo in zasilno zaposlenost tedaj doraščajo-čih kratkohlačnikov. nekaj, kar je bito tem problemom najbliie — pravo. Diplomiral sem leta 1958. Takrat sem začel sodelovati z' vodilnim slovenskim sociologm prof. Go-ričarjem, kasneje pa tudi Po vojni je nadaljeval najprej v osnovni šoli, kasneje pa v niiji gimnaziji. Prav tisti čas se je ude-leiil mladinske delovne brigade na Jelovici. Kaie, da ga je gradbeništvo pritegnilo, in s skupino vrstnikov vpisal na srednjo gradbeno šolo. Kmalu se je zaposlil v SGP Primorje in delal na Jesenicah, kjer je imel priliko spoznati, v kakšnih iivljenjskih in delovnih razmerah so gradbeni delavci. Značilnosti, kot sezonsko delo, stanovanja v barakah, delo v večjih skupinah, nestalnost, alkoholizem, vremenske nepri-like kot stalni spremljevalci iivtjenja teh delavcev, so vzpodbudili mladega strokovnjaka, da je začel globlje razmišljati o tem. Verjetno je prav to, in pa moje izkušnje iz domačega kraja, kjer sem opazoval razmere kmečkega prebivalstva, bajtarjev, socialne razlike, odnosi med sloji, vplivalo na moje razmišljanje in na kasnejše strokovno delo.* Začutil sem, da smo našli rdečo nit njegovega iiv-Ijenja in dela. »V tistih časih študija sociologije pri nas še ni bito. Pa sem se odločil za s pokojnim prof. Ziher-tom.. Leta 1958 je odšel v Beograd na prvi podiplomski študij sociologije petro Izpopolnjeval se je v inozemstvu, predavat sociologijo na ViSji pravni oli v Mariboru, Visoki šoli za politične vede v Zagrebu, v Nitri na Češkoslovaškem, Višji Šoli za socialne delavce. Višji agronomski šoli v Mariboru, Biotehni in Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, pariški Sorboni, v ZDA, Sarajevu, Dubrovniku, Beogradu... Bil je asisten za sociologijo na pravni fakulteti, predstojnik III. letnika FSPN, izredni profesor na tej šoli, prodekan, od leta 1975 pa redni profesor na šoli in dekan FSPN do konca leta 1975. Sodeloval je v mnogih domačih in mednarodnih raziskavah, ki so trajate nekatere po več tet. Seznam njegovih snovanj in dejanj na tem področju je tako obširen, da spoznam, kako malo pravzaprav naredimo, in kaj se narediti da ... Je član več kot desetine uredniških odborov časopisov in revij, pisat je čtanke v jugoslovanskih angleškem, poljskem, francoskem, italijanskem, jezikih, poleg tega pa še v madiarskem in češkem jeziku. Je avtor priblilno 100 registriranih citatov, prikazov, referenc. Tudi delo na drtiibeno-političnem področju je sitno obširno. Zares, kar z bojaznijo poprašam, kaj meni o problemih domačega kraja, motnostih razvoja ... »Predvsem,* pravi, »iiv-tjenje boste morali načrtovati v smeri večje kvalitete. Velikost še ni sreča. Dogovoriti se boste morali za selekcijo dejavnosti. Sodim, da bi tudi mi, ki smo zunaj lahko marsikaj pomagali. Skoda je le, da imamo tako malo stikov.* Tekst: Nejko Podobnik Foto: Franc Jesenko v Jugoslaviji na Inštitutu za drulbene vede. Leta 1963 sem diplomirat na III. stopnji in postat magister druibeno-političnih znanosti. Leta 1776 pa Zdravka Mlinarja ie najdemo na Sociološkem institutu v Ljubljani, hkrati pa je obranit doktorsko disertacijo in postal doktor drui-beno-potitičnih znanosti. Njegovo raziskovalno, pedagoško, publicistično in druibenopolitično delo pa je tedaj postalo silno M Samoupravna kronika 19. 3. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v zdruie-nem delu Za predsednika Odbora je še nadalje izbran Stefan Kopač. Odbor je na seji sprejel naslednje sklepe; Bajt Silva je bila imenovana na delovno mesto vodja oddelka za programiranje prodaje, Jesenko Kajetan je razporejen na delovno mesto kontrolor v oddelku plastike, Andrej Mlakar je imenovan na delovno mesto planer proizvodnje in materiala v oddelku plastike. Odločil je o sprejemu delavk na prosta delovna mesta, odločil o izjavah za prenehanje dela, ter razpravljal o pritožbi Ovsenk Helene in Frelih Marte na premestitev v oddelek plastike. Pregledal je tudi predložena spričevala delavcev, ki so bili napoteni na zdravniški pregled, ter sprejel ugotovitve na znanje. Samoupravna kronika od 15. 3. - 15. 4.1976 23. 3. Skupni delavski svet: Novi predsednik SDS je Vinko Bogataj, namestnik pa Tomaž Košir. Sprejet je bil sklep o imenovanju mgr. Martina Kopača, dipl. occ. na delovno mesto direktorja OZD Alpina, sprejet je bil Samoupravni sporazum o sofinanciranju zobnega zdravnika v Zireh; sprejet sklep, da se OD v Alpini poviša za 11,15% s 1.3.1976, sklep o plačilu po pogodbi modelirju Miillerju; tov. Orešnik Maksu se odobri plačilo nadur (100 %);, razpisna komisija bo še delovala, dokler ne bodo zasedena delovna mesta, ki so na razpisu; trem delavcem se ne povrne potnih stroškov za obiskovanje predavanj; osnovni organizaciji sindikata se odobri dotacija 500 N din. Maks Orešnik se kooptira za člana komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti. 23. 3. DS TOZD Proizvodnja: Za predsednika je bil potrjen Rudolf Poljanšek, dosedanji predsednik DS TOZD Proizvodnja, za namestnika pa je bil izvoljen Stefan Glu-hodedov. Odobri se odpis razlik, ki so nastale pri uvozu reprodukcijskega materiala. S 1.3. se delovno mesto manipulant na traku v Šivalnici prerazporedi iz osme v sedmo skupino. 15. 4. Komisija za nagrajevanje Komisija predlaga SDS, da se v režiji oddelka plastike vpiše delovno mesto »mojster v oddelku plastike« in sicer v 7. skupino. Komisija je nato sprejela še naslednje sklepe: — Dobiti kompromis med obema predlogoma, pripraviti dopolnila (% za posamezne artikle itd.), obvestiti o predlogu delavce in tri mesece poskusno uvesti ta način določanja osebnih dohodkov vlivalcev. — Pregledati presegc norm v oddelku plastike in jih spraviti v meje, ki veljajo ža ostale oddelke. — Na novo ovrednotiti delovna mesta v oddelku plastike (barvanje) Komisija predlaga SDS, da se delovno mesto »tolčenje opetja ob modelu« razvrsti v 11. skupino, v 13. skupini pa ostane še nadalje vpisano delovno mesto »strojno po tolčenje opetja«. Komisija je mnenja, da je na kontroli v oddelku plastike manjša zahtevnost dela in zato je pravilno, da je to delovno mesto razvrščeno v nižjo skupino kot ostale kontrole. Med zahtevnostjo delovnih mest »materialni knjigovodja« in »knjigovodja obratov« obstaja razlika, zato ni upravičena zahteva po razvrstitvi delovnega mesta »materialni knjigovodja« v 9. skupino. Ni utemeljitve za razvrstitev delovnega mesta »revizor« iz 5. skupine v 4. skupino. V primerjavi z ostalimi delovnimi mesti zahteva po razvrstitvi delovnega mesta »fak-turist II« v 10. skupino ni upravičena. Za razvrstitev delovnega mesta »tehnični modelir« v 5. skupino ni utemeljitve. Kadrovske novice V preteklem enomesečnem obdobju smo sprejeli samo 2 delavki in sicer v prodajni mreži. Zora Cvijanović je nastopila delo v prodajalni v Travniku, Rom Ivanka pa v prodajalni Sisak. Z delom sta prenehali prav tako dve delavki Tušar Ana, ekonomski tehnik — pripravnik v skupnih službah in Bogdana Puhalo v prodajalni v Koprivnici. Dopisujte v Delo-življenje samoupravljalcev - pogoj uspešnosti Informacije Obveščenost je nujen pogoj samoupravljanja. Neob-voščeni delavci dejansko ne morejo biti dobri samoupravljale!. Delavci lahko resnično samoupravljajo edino pod pogojem, da bodo poznali in vedeli, kaj se okrog njih doga. ja in imeli možnost delovati ter spreminjati razmere tako, da prilagajajo okolje svojim razmeram. Posebej kaže omeniti obveščenost ikot sredstvo kontrole in povečane odgovornosti pri delu. Nikakor pa ni samoupravljanje možno v 'taki obliki, da bi vsi o vsem odločali. To pomeni, da bomo še vedno vezani na medsebojno zaupanje, na podlagi samoupravnega dogovarjanja ter poverjanja določenih pravic manjšiim skupinam. Pri vsem tem pa se pojavi problem,