Št. 140 Izhaja trttrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. nri popoldne tor «rtane po poStj ;,^jeruana ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........15 K •/,......~.....10 » V,...........5 • Posamične Številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob norem letu »Kažipot po Goriškem in GradiSCanskem" in „g.ažipotpo Ijubljani in krairjšStli'mestih"; dalje dva*" trat v letu „Vozni red železnic, parnllcov in poštni* i*ei". ' Naročnino sprejema upravni&tvo v Gosposki uli i $>ev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabri! f i Ki naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi In poslanice se računijo po P^t^vrstau je tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsal a Trsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po proatoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, v torek dno 1. decembra 1908. »Vse za narod, svobodo in napredek 1« Dr K- Lavrii, — Toiifon it. 83. Tečaj XXXVIII. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorioi v I. »sdit Z urednikom je mogoč-* govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TTpravniStvo sent- haja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravnlštvu. „PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče* vsak petek in stano vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici t naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Kreoelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v ig-kopalisčni ulici, I. Matiussi v ulici Formiea, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Casema. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fab&ifi) tiska in zal. 1848 ~ 1908. Šestdesetletnica cesarjeva! Ako listamo po zgodovini, dobimo le malo vladarjev, ki so sedeli toliko časa na prestolu. — V viharnem letu 1848. je prevzel vladarstvo, v viharnem letu r.ioB. obhaja 60-letnico svojega vladanja. Vrelo je v državi slovečega leta 1848., ko je prevzel težko vladarsko žezlo mladi komaj 18 letni Franc Jožef I. Ali tudi v letu 1908. vre; vse je nemirno : narod proti narodu; vse vrvi in drvi, kakor da so ima obračuniti s starimi časi ter da ima nastopiti nova doba v naši državi, nova doba, ki naj prinese narodom toliko zaželjeno zadovoljil ost. Kakor svetel žarek blesti v zgodovini leto 1848. in iz njega prodira svoboda. Tako naj bi dalo po težkih 60 lotih leto 1908. resnično svobodo i n j ed n a k o p r a v n o s t, iz ka-lorih mora vskliti ponosno na dan pro-rojena srečna Avstro-Ograka. Ako bi bilo avstrijske vlade umele položaj in poklic naše monarhije; ako bi se bile stavljale na stališče : zadovoljevati narode ne pa ravnati se po z oglasnem geslu : Divide et impera ! bi bili po 60 letih mogočni in krepki i. t upoštevani vse drugače nego smo Avstrijci v resnici. Velike napake imajo na vesti avstrijske vlade : razdelile so narode med gosposke in tlačanske ter pritisnile državi neniško-ogrski pečat, riasi je ogromna večina slovanska. Ta ogromna slovanska večina je steber države. Po bojnih poljanah na severu in na jugu v Italiji in Bosni počivajo vrli slovanski junaki. Leta 1850. in 1869., 1878. oznanjajo v avstrijski zgodovini hrabrost slovanskih vojakov. Za Hrvate, Srbe in Slovake pa je spleten spominski venec iz leta, ko je Košut na Ogrskem odstavil kralja habsburškega. Slovanski mladeniči in možje so zgrabili za orožje in primarširal je ruski general Paskievič, da je bila ve-šena habsburška dinastija. Slovani so vzdrževatelji monarhije, Slovani držijo trdno na mestu habsburški prestol. Košut je odstavil kralja, njegov sin je dandanašnji minister, hrvatskih junakov potomce po vlada tiran Rauch. Madjar-ski šovinizem zatira Poljake tako, da je slavni Bjornsterne čutil potrebo, naznaniti to celemu svetu. In mi revni Slovenci! Dvignili smo so res iz mrtvila pred 1. 1848., napredovali smo ; za cehi smo najizobraže-nejši slovanski narod v monarhiji — tako trdijo po javnosti veljavni možje, ali kar smo, smo iz lastne moči. Za vsak košček pravice se moramo posebej boriti; vsako slovensko besedo v šolali in uradih smo si priborili s težavnim bojem. Paragraf o jednakopravnosti v temeljnih državnih zakonih sveti, ali njegova luč je tako visoka in tako obrnjena, da se nahajamo mile v njeni sonci, — Še celo ljudske šole nam kra tijo Nemci in Lahi, srednjih šol slo-vonskih nimamo, kaj Še vseučilišče! Našo meje so so skrčile v zadnjih 60 letih, posebno na Štajerskem in Koroškem. Malo pod Gradcem doli so bivali Slovenci, in danes? — Vendar gledamo jasno v bodočnost. Nič nas ni strah. Mi smo navajeni trpljenja. V trpljenju smo se izostrili; trdni smo kakor železo, skovano v ognju. Pritisk je rodil protitisk in sep-temberski dogodki v tekočem letu so dvignili Slovence, da so pričeli nov, od prejšnjega drugačen boj, pred katerim trepetajo s o vragi. — Dva mrliča imamo, katera polagoma pred presto! javnosti. Čudež se jo zgodil. Iz dveh \ trupel klije novo življenje Siovencem. — Naš narod je zdrav v svojem organizmu. Zato napreduje in bo napredoval. Kako šele bi napredoval, ako bi imel pomoč, kakoršno mu je dolžna dati konstitucionelna država; ako bi ga poznali tudi v miru in ne le ob času bojnih tromb , in kanonskih strelov .... Vihar, ki veje v jubilejnem letu po državi, pa je zvel skupaj Slovane, da se združijo; pomagal je omejiti tudi domače razpore, v zlati Pragi pa je vsevetela velika akcija za pravo slovansko vzajemnost na realni podlagi. To nas navdaja z upom za prihodnje čase. — Svečani so ti trenotki! Koliko mislij plove po glavah, koliko je pogledov nazaj in naprej. Poleg takih in jednakih mislij pa stopi nam zopet v ospredje oseba našega cesarja. Pred soboj vidimo častitljivega starčka, ki ima za stjoj trpljenja polno življenje. Smrt sina cosarjeviča, drage mu soproge cesarice, to sta dva strašna udarca, ki sta stisnila srce vladarju. Kdo bi ne sočutstvoval ob takem tre-noikuV — Izgube na severju in v Ita« i ,M -- kot nadomestilo se je izvršila v jubilejnem lotu aneksija slovanske Bosne in Hercegovine. Ne bomo opisovali podrobneje cesarjevega življenja, saj ga poznamo vsi. Povdarjati pa moramo njegov veievažen korak za uvedbo splošne in jednake volilne pravice za državni zbor. Ni še to prava volilna pravica — ali priznati se mora, da je važen korak naprej v moderne čase v Avstriji. In za to ima prav cesar glavne zasluge. — Vzradostiti mora vsako srce tudi njegova izrecna želja, naj se ne praznuje njegove 60 letnice s šumečimi veseiicami, s pompom in bleskom, marveč z dobrodelnostjo. Z u VGdbo splošne in jednake volilne pravice se je približal ljudstvu; tu govori zopet dobro srce v prid ljudstva. Vseh oči so obrnjene proti cesarskemu Dunaju, od koder se ima deliti pravice avstrijskim narodom. V teh resnih trenotkih nas navdajajo razno-tv.e misli, sredi teh najlepša, da se učimo, dragi Slovenci, ljubiti svojo rodno grudo ter jo varovati kot svojo nedotakljivo posest. In brate imamo enih misli j, enega srca. Ljubimo se med seboj, spoznavajmo se; iz tega vscvete prava slovanska vzajemnost in ž njo boljši časi za nas. Trdo delo imamo še pred seboj, ali močan je up, ki nam lajša delo, iz katerega vsklije slovanska bodočnost in ž njo Avstrija slovanskega lica! Italijansko vseučiliščno vprašanje in Slovenci. Z ozirom na demonstracije za laško univerzo in posebno še z ozirom na predlog nemških ustavovercav v gosposki zbornici je šel dr. ltybar nemudoma po seji gospodske zbornice k niinisterskemu predsedniku Bie-nerthu in gn je opozoril, da se italijansko vseučiliščno vprašanje dotika tudi primorskih Slovanov. Kakor Slovenci za-se Zuhtevnjo vseučilišče, tako pripozuavajo v priacipu tudi vsaki drugi narodnosti pravico do vseučilišča. Oni smatrajo pa zahtevano italijansko vseučilišče kakor eminentno povspeševanje in jačenje italijanskega elementa na škodo tamošnje slovenske večine prebivalstva. Ta prednost Italijanom bi bila neopravičena tembolj, ker Italijani povsodi tam, kjer morejo avtonomno odločati o šohikih zahtevah Slovanov — kakor na Goriškem, v Istri in posebno še v Trstu, v kateri mestni občini je radi neobstajanja deželnega šolskega sveta ustanovljenje šol jedino le in izključno odvisno od po pretežni veČini italijanskega občinskega sveta — vsestrajno in z zasmehovanjem odklanjajo zahteve po ustanovitvi celo jednostavnih slovenskih šol. Z ozirom na to bi se mogli Slovenci sprijazniti z ustanovitvijo italijanskega vseučilišča le tedaj, ako se, bodi od poklicanih avtonomnih korporacij, bodi od države, na zadovoljiv način ustreže njihovim povsem opravičenim zahtevam na polju ljudskega, srednjega in strokovnega šolstva. Slovenci pričakujejo torej, da bo vlada pred privoljenjem v italijanske zahteve delovala na Italijane, da oni od svoje strani zadovoljijo Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRB DUMA8. = (Dalje.) — O, o! pravi d'Artagnan, stopaje po stopnicah s svetilko, ki jo je držal z iztegnjeno roko daleč pred seboj; o, o! koliko sodov! človek bi rekel, da se nahaja v brlogu Ali-Babe. »Tisoč in,ena noč« je bila ravnokar prvič prevedena v francoščino in je bila v onem času zeio v modi. ° — Kaj pravite ? ga vpraša kapitan po angleško. D'Artagnan je razumel vprašanje po naglasu, ki je ležal v njem. -— Vedel bi rad, kaj je v teh sodih, ponovi d'Ar-tagnan ter postavi svojo svetilko na enega izmed njih. Kapitan se zgane, kot da se hoče vrniti nazaj po s°Qpnicah, a se vendar premaga ter odgovori: — Porto. — A, portoško vino? pravi d'Artagnan; no, nekaj tolažbe je že v tem, od žeje ne bomo umrli. Nato se obrne proti Groslowii, ki si je brisal s čela debele kaplje potu, t )v nadaljuje: — In so li polni? Gritnand prevede vprašanje na angleško. — Nekaj jih je polnih, drugi so prazni, odvrne Groslow, ki se mu je poznalo vkljub vsem naporom po glasu, da je vznemirjen. D'Artagnan začne trkati po sodih ter se prepriča, da je pet polnih, drugi pa da so prazni, nato posveti — na velik strah Angležu — med sode, in ko se je prepričal, da je prostor med posameznimi sodi prazen, se odpravi proti vratom, ki so vodila v drugi oddelek, rekoč: — Pojdimo dalje! — Počakajte, pravi Anglež, še vedno razburjen od prejšnjega strahu; počakajte, ključ za ta vrata imam jaz. S temi besedami stopi naglo pred d'Artagnana in Grimanda ter vtakne s tresočo roko ključ v kiju čavnico; tako so prišli v drug oddelek, kjer sta se Mousqueton in Blaisois ravno pripravila k večerji. Videlo se je takoj, da v tem oddelku ni ničesar iskati in pregledovati : svetilka je s svojo lučjo svetila na vse kote in vogale. Odšli so torej naglo dalje, v tretji oddelek. To je bila soba za mornarje. Tri ali štiri viseče postelje, ki so bile pritrjene v strop, miza, privezana na vsakem koncu z dvema vrvema, dve piškavi, trhli klopi, to je bila vsa oprava. D'Artagnan je še povzdignil dve ali tri stare preproge, ki so visele ob stenah, in ko ni tudi tu zapazil nič sumljivega, je odšel v zgornje prostore. — In ta soba ? vpraša d Artagnan Groslowa. Grimand raztolmači Angležu mušketirjeve besede. — To je moja soba, odvrne kapitan; ali hočete vstopiti ? — Odprite vrata, pravi d'Artagnan. Anglež uboga: d'Artagnan stegne roko, v kateri je držal svetilko, v sobo, pomoli glavo skozi na pol odprta vrata, in vide\ da je ta soba pravi kotiček miru, pravi: — Prav; če je na krovu kaka armada, potem gotovo ni skrita tukaj. Pojdimo pogledat, če je Port-hos našel kaj za večerjo. — Nato migne kapitanu v zahvalo z glavo ter se vrne v častno sobo, kjer so bili zbrani njegovi prijatelji. Kakor je bilo videti, ni Porthos dobil ničesar, in če je kaj dobil, je utrujenost premagala glad, zakaj ko se je d'Artagnan vrnil, je Portos že trdno spal, zavit v svoj plašč. Athosu in Aramisu, ki ju je zibalo mehko gibanje prvih morskih valov, so tudi že lezle oči skupaj; odprla sta jih zopet pri ropotu, ki je nastal, ko je vstopil d'Artagnan. — No, kako je ? vpraša Aramis. — Vse gre dobro, odvrne d'Artagnan, in lahko mirno spimo. Na to zagotovilo je Aramisu zopet padla glava na prsi; Athos je mogel komaj še zadovoljno poki-mati, in d'Artagnan, ki je l»il, ^akor Porthos, potreben bolj spanja nego jedi, je odslovil Grimanda ter legel na svoj plašč z golim mečem ob strani ravno pred vrata, tako da ni mogel nihče priti v sobo, ne da bi zadel obenj. slovanske someščane glede njihovih zahtevna | šolskem polju. Ministerski predsednik je vzel to izjavo na znanje in je pripomnil, da se italijansko vseučiliščno vprašanje, kakor Je bilo že opelovano naglašeao, reši le y sporazum-Ijenju z dragimi parlamentarnimi strankami. Politično društvo „Edinosta v Trstu je poslalo poslanski zbornici tako-le peticijo: 1. da se tiče to prašauje direktno tudi Slovencev, posebno tržaških, in sploh vseh primorskih Slovanov; 2. da se morajo, pred vsem s pravičnim postopanjem napram slovanskim sodeželanom, posebno na šolskem polju, še le ustvariti predpogoji za mirno razpravljanje in za sporazum o italijanskem vseučiliščnem prašanju; 3. da je prej, nego se dajo Italijanom nove pridobitve na šolskem polju, dati tržaškim Slovencem in primorskim Slovanom one učne naprave, ki jih italijanski sosedje uživajo že od davnaj ; 4. da se v ohranitev ravnotežja in miru med obema narodnostima italijansko in slovensko vseučiliščno prašanje smeta rešiti le istočasno; 5. da se italijansko vseučilišče nikakor ne sme ustanoviti v Trstu, ampak le na izključno italijanskih tleh: če bi se pa ti zahtevi ne moglo ugoditi, in bi torej moralo nastati novo vseučilišče ravno v Trstu, da se tedaj ravno v ohranitev ravnotežja in narodnostnega miru ustanovi vseučilišče le kakor utrakvistično, italijansko-slovensko vseučilišče — kakoršca ustrojitev bi jedino mogla ublažiti škodljive politične posledice vseuči-liščne naprave v Trstu. Pomoči slovenskim visokošolcem pred buršovskim terorizmom! Ni dovolj, da se na dunajskem vseučilišču pobijajo slovanski dijaki, da večkrat polnijo bolnišnice in klinike mesto slušalnih dvoran; ni dovolj, da pod pritiskom pan-germanskih buršev ali iz samonavdahnje-nega šovinizma ukrepajo rektorji na uslugo tem visokošolskim barabam in zapirajo visoke šole na neizmerno škodo znanstvenemu delovanju sploh. Ni jim dovolj! V svojem aka-demiškem barbarizmu so se obrnili tudi proti „meazi akademiki", ki je naravnost življen-skega pomena za slovenske visokošolce na Dunajn. V menzi ne obeduje nič manj kakor tri četrtine vsega slovenskega dijaštva; razmeroma dobra hrana se je dobivala po jako nizki ceni; ugodnosti so bile še večje v abo-nementu za pol ali za cel mesec. Dasi stoji menza na neakademiških tleh in nima ničesar opraviti z zadnjimi nemiri, vendar se je udal kuratorij, ki obstoji večinoma iz vseučiliških profesorjev, grožnjam in demonstracijam buršev, ki so sklenili pogubo nenemškemu dijaštvu na Dunaju. Izdali so celo oklic na meščanstvo, v kojem poživljajo na odpor proti tujim vsiljivcem. Prvi njihov vspeh je zaprtje menze, grozen udarec za slovensko dijaštvoi Posebno hudo so zadeti oni, ki so že vzeli abonement. Preskrbeli so se z obednicami za celi mesec, ali te marke se morejo rabiti le v menzi, drugod treba sredstev, a toh ni, da bi mogel slovenski dijak dvakrat plačati svojo hrano! Slovenci! Pomoč je nujna! Vzgledujmo se na svojih nasprotnikih (Lahih!) in spomnimo se tudi mi stebrov svoje bodočnosti, ki se ne borijo s tem, da odbijajo napade nemškega barbarizma, le za svoje neposredno dobro, ampak tudi za blagor slovenstva, za koje jim je enkrat zastaviti svoj« moči. Slišijo se glasovi, da se zapre menza za vedno, in potem: slovenski dijak, ki si že v teh ugodnih razmerah težko izhajal, plačuj od sedaj naprej dvakrat toliko za hrano, ali pa — stradaj! Če je bilo slovensko dijaštvo kedaj potrebno gmotne podpore iz domovine, je sedaj odvisen „biti ali ne biti" od požrtvovalnosti Slovencev. Pomožno akcijo je prevzelo v tem kritičnem momentu „podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju". Blagonaklonjeoi doneski naj se blagovole pošiljati na naslov: Ivan Luzar, višji revident južne železnice, Dunaj, III. Reisnerstrasse 27. Slovenci! Spomnimo se svoje moči in j ne pustimo, da podležejo naši rojaki german-I skemu navalu; ne zabimo, da je tudi tukaj vsak najmanjši dar položen domu na altar! Kazenski sodnik Govačig in naše ljudstvo. (Konec). Povedali smo, da je bil kazenski sodaik Covačig pred okrajno sodnijo obsojen na globo, ali pred okrožno sodnijo je bil oproščen. Razsodba okrajne sodnije je s 1 o v e n s k a, razsodba okrožne sodnije pa laška. Ta razsodba pravi : Ugodi se p r i z i y u ter se o p r o š č a obtoženca prestopka po § 49! k. z., da je dne 29. maja 1908. med kazensko razpravo apastrofiral privatno tožiteljico z besedami: „naj pride mož notri, morda je on bol j pameten" ter „kaj mislite, ker ste dala kapelin na glavo, da ste bolj pametna, ali ste neumna", ter se ga oprošča plačila troškov. Razlogi. Pri sodbi o tej kazenski reči treba vpoštevati vse okoliščine, ki so spremljale izgovarjanje inkriminovanih besed od strani toženca. Te besede so padle med kazensko razpravo, kateri je predsedoval obtoženec kot sodnik, dočim je stala privatna tožiteljica pred njim v dvojni lastnosti kot tožiteljica in obtoženka. Zraven so bile druge osebe, zapletene v kazenski proces s svojimi zagovorniki. Čeprav inkriminovane besede niso bile deloma uljudne, veudar je moralo biti vsem navzočim jasno, da obtoženec, daleč proč od tega, da bi hotel napasti Čast privatne tožiteljice, s tem da je izrekel one besede, ni imel drugega namena nego pripraviti jo do poravnave ter jo obvarovati s tem obsodbe, ki jo je brez dvoma čakala. Ta jasna svrha obtoženca: dobro storiti tožiteljici s prigovarjanjem k poravnavi, dela inkriminovane besede, ki so morale služiti kot sredstvo za prigovarjanje, objektivno nesposobne, izpostaviti jo javnemu zasmehovanju. Pa tudi če bi se dopustilo, da so tu vsi znaki zasmehovanja v smislu § 491 k. z., se ne more obtoženca delati odgovornega v kazenskem pogledu, ker manjkajo neobhodni subjektivni znaki za prestopek proti varnosti časti. Ne samo da se mora izključiti naravno pri obtožencu vsak namen žaljenja, ne sme se tudi dopustiti, da bi bil vedel, da bi bilo mogoče razžaliti privatno tožiteljico z besedami, katere je rabil. In to se izključuje prav radi razmerja, ki je bilo med obtožencem kot sodnikom in obtoženko kot stranko in z ozi-rom na jasni namen, katerega je imel, namreč dobro storiti tožiteljici. Iz tega sledi, da se je moralo sprejeti priziv ter proglasiti pri-zivnika za oproščenega obtožbe. Podpisana sta deželnosodni svetnik Co-ronini in zapisnikar dr. Dermota. Sodniki so bili: Coronini ter nadsvetnika Kubačevie in Rntar pa tajnik Musina. Prosimo, čitajte pazljivo razsodbo okrajne sodnije in razsodbo okrožne. Slednje mora biti Covačig jako vesel ter se bo brez dvoma ravnal po njej. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Ozeljaoa, 27. nov. — Tukajšnje starešinstvo je v svoji redni seji dne 8. t. m. enoglasno sklenilo: da v proslavo šestdeset-letnice cesarja Franca Jožefa I. prepusti eno občinsko sobo tukajšnjemu bralnemu in pevskemu društvu brezplačno za dobo 5 let. Iz St. Andraža. — Kakor smo že priobčili, priredijo v Š. Andrežu vrle gospe Miklavžev zečer v soboto, 5. t. m. v dvorani g. P. Lut-mana. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Zraven navadnega Miklavževega večera se bo igralo burko-enodejanko „Kuhar za silo". To bo res smeha. Upamo, da ne zamudi nihče te ugodne prilike, zraven pa še zastonj. — Naprošene so vse, posebno štanderške gg. matere, da prinesejo že v petek, t. j. 4. t. m. darilca lepo zavita v papir, na katerem naj bo prav domače zapisano ime in priimek otroka v lj. šolo. Darilca za ubožne otroke sprejema iz uljudnosti g. Furlani, nadučiteljeva soproga. Domače vesti. Za »dijaško kuhinjo" daruje namesto raz-svečave 1. dec. g. profesor MastnaklOK; 10 K pa za božičnico goriških podružnic družbe sv. C. in M. — G. prof. Vazzaz daruje v isti namen za „dijaško kuhinjo" 4 krone. Gosp. Andr. J a k i I, tovarnar v Rupi, kron 10. Gospod prof. dr. Ozvald je poslal io K za slovenske visokošolce v Gradcu kot odkupnino za jubilejno razsvetljavo. Za družbo sv. Cirila In Metoda nabrala g. Kristina Furlani v Št. Andrežu v veseli družbi dne 15. t. m. 3 K. —• Hvala! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. A. J. Vrtovec iz Tolmina 11 K, prispevek iz nabiralnika, in izrekel željo, da bi bilo drugič kaj več. To željo imamo tudi mi, smo pa z lepim darom zadovoljni in hvaležni rodoljubnim darovalcem in č. odpošiljalcu. Živio ! (Pisarna družbe sv. C. in M.) Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala gospica Amalija Faganel na ženitnini gosp. Alojzija in Katarine Gregorič v Prvačini K 3. Hvala! Za družbo sv. Cirila in Metoda daruje trgovec g. Črnetič neko stavo 1 K. Za božičnico podružnic družbe sir. Cirila in Metoda Y GorlCl daruje g. prof. J. Zupančič 10 K, g. dr. B. Piki 10 K, in sicer namesto razsvečave danes zvečer. V dobrodelne namene! — Meščani v Goric! se vprašujejo, kaj storiti drevi, ali razsvetliti okna ali ne. Ker ni nobenega aranžma za kako občno razsvečavo ter je prepuščeno to vsakemu na svojo voljo, priporočamo dobrodelnost namesto razsvečave. Sam cesar želi dobrodelnost, ravnajmo se po njegovi želji! Tako se izogne vsak tudi morebitnim krivim opazkam o lojalnosti, štreberstvu, če razsvetli okna, ko jih drugi ne itd. Meščani, dobrodelnost Vam priporočamo. Dosedanji darovatelji v dobrodelne svrhe jo umejo prav. Na Cesarjevo 60-letlllCO bo hotel marsikdo slediti cesarjevi želji, -naj se proslavi ta dan z dobrodelnostjo. V ta namen smo priložili današnji „Soči" položnice poštne hranilnice v prid — dijaški kuhinji v Gorici. Rodoljubi 1 Do 60 dijakov se hrani v tem zavodu, ki more vstrajati edino le ob pomoči slovenskega rodoljubnega občinstva. — Ta kuhinja je bila neobhodno potrebna. Veliko let so hrepeneli po njej rodoljubi! Zdaj je tu, izborno deluje — torej priskočite na pomoč! Vsak darček bo dobrodošel in se objavi v „Soči". Pouk.V ruskem jeziku. — V soboto 5. decembra bode prva lekcija ruskega jezika v prostorih kolesarskega društva v hotelu pri »zlatem jelenu". — Začetek ob 6. uri zvečer. — Naprošeni so vsi priglašeni, da pridejo. Drevi bo svirala po mestu vojaška godba. Pričetek ob 8. Tačas se bodo vžigali na gradu umetni ognji. Jutri zjutraj bo buinica, na gradu vstrele iz kanonov 24 krat. Ob 10'/.. bo vojaška maša na Rojicah, artilerija odda 24 strelov. Popoludne ob 2. bo banket v hotelu „Sudbahua. V Stolni cerkvi bo ob 9. slovesna maša. Imenovanje. — Poštna oficijala B. Sauli in A. Pelikan v Gorici sta imenovana za višja poštna oficijala; asistenta J. Casteliz in K. Itadica sta imenovana za oficijala. Odlikovanja povodom cesarjevega jubileja. — Cesar je podelil različna odlikovanja: Tržaški namestnik princ Hohenlohe je dobil veliki križ Leopoldovega reda; goriški najškof dr. Fr. Se dej je imenovan tajnim svetnikom; kranjskemu deželnemu glavarju Fr. Š u k 1 j e t u je podeljeno plemstvo; komturski križec Fra XIII. | Portoško vino. Čez deset minut so gospodje spali, niso pa spali lakaji, ki so bili lačni, in še bolj žejni. Blaisois in Mousqueton sta si začela pripravljati posteljo, ki je obstojala iz deske in potne vreče, dočim se je zibal vsled valovanja morja na mizi, ki je visela pod stropom, kakor ona v sosednji sobi, vrč piva in trije kozarci, — Prokleto gibanje! pravi Blaisois. Čutim, da me zopet zgrabi, kakor takrat, ko smo se peljali sem. — In za preganjanje morske bolezni imamo samo ječmenov kruh in hmeljevo vino, br! pravi Mon-squeton. — Toda kje je vaša opletena steklenica, gospod Mousqueton? vpraša Blaisois, ki je ravnokar dokončal priprave za svoje ležišče ter se opotekajo približal mizi ter prisedel k Mousquetonu, ki je že prej sedel tu; kje je vaša opletena steklenica ? Ali ste jo izgubili ? .— Kaj še! odvrne Mousqueton; Parry si jo je obdržal. Ti vražji Škotci so vedno žejni, in vi, Gri-mand, vpraša Mousqueton svojega tovariša, ki se je ravnokar vrnil s pohoda, ki ga je bil naredil skupno z d'Artagnanom, ali ste tudi vi žejni? — Kakor Škotec, odvrne Grimand lakonično. Nato prisede k Blaisoisu in Mousquetonu, potegne iz žepa bilježnico ter začne računati, zakaj vodil je vedno račune cele družbe. — O jej, o jej! začne vzdihovati Blaisois, želodec se mi obrne! — Če je tako, pravi Mousqueton, vzemite si malo živeža. — To imenujete vi živež? odvrne Blaisois ter pokaže zanicljivo s prstom na ječmenov kruh in vrč piva. — Blaisois, nadaljuje Mousqueton, pomnite, da je kruh pristna francoska hrana; in še kruha nima Francoz vselej, le vprašajte Grimanda. — Da, odvrne Blaisois s točnostjo, ki je delala čast njegovemu živahnemu, gibčnemu duhu, da, toda je li tudi pivo pristna francoska pijača ? — Kar se tega tiče, pravi Mousqueton, ki je prišel v zagato ter ni mogel najti pravega odgovora, kar se tega tiče, vam moram priznati, da ne, in da je pivo Francozu tako zoprno kakor Angležu vino. — Kaj, gospod Mouston? pravi Blaisois, ki je to pot dvomil o obsežnem Mousquetonovem znanju, katero pa je v navadnih okoliščinah življenja zelo občudoval; kaj, gospod Mouston ? Angleži da ne marajo za vino? — Sovražijo ga. — Toda videl sem, da so ga pili! — Za pokoro; in dokaz temu je, nadaljuje Mous-queton samozavestno, da je neki angleški prine umrl, ker so ga deli nekega dne v vinski sod ; to sem čul praviti od abbč-ja Herblava. — Tepec! pravi Blaisois, jaz bi hotel pač biti na njegovem mestu! — To lahko storiš, pravi Grimand ter podčrta svoje številke. — Kako to? kako bi mogel? pravi Blaisois. — Da, nadaljuje Grimand ter prenese pri seštevanju ostanek štiri k prihodnji, višji vrsti jednot. — Torej lahko storim to ? Izrazite se jasno, gospod Grimand. Mousqueton je med tem Blaisoisovim izpraševanjem molčal, toda po izrazu njegovega obraza se je videlo, da ne molči iz brezbrižnosti. Grimand je nadaljeval svoj račun ter ga slednjič sklenil. Nato je iztegnil roko proti prvi sobi, ki sta jo z d' Artagnanom v kapitanovi družbi preiskala, rekoč: — Porto. — Kaj ? Ti sodi, ki sem jih videl skozi napol zaprta vrata ? — Porto, ponovi še enkrat Grimand, ki je začel med tem novo aritmetično operacijo. — Slišal sem praviti, nada^uje Blaisois ter se obrne proti Mousquetonu, da je »porto« izborno špansko vino. — Izborno, pritrdi Mousqueton ter si obliže ustnice s koncem jezitca, izborno ! Gospod baron Braciene ga ima v svoji kleti. — Ko bi prosil te Angleže, da nam ga prodajo eno steklenico ? pravi pošteni Blaisois. — Prodali ! pravi Mousqueton, v katerem so se vzbudili stari maroderski intinkti. Vidi se pač, da nimate še skušenj iz življenja, mladi človek. Čemu kupiti, če človek i«hko vzame? — Vzeti! pravi Blaisois, poželeti blago svojega bližnjega! zdi se mi, da je to prepovedano. — Kje? vpraša Mousqueton. (Dalje pride.) Josipovega reda z zvezdo je dobil deželni I glavar dalmatinski dr. I v 6 e v i d in poslanec I Šusteršič, istotako deželni glavar istrski I dr. R i z z i in krminski župan baron L o c a- I t e 111; vitežki križec Leopoldovega r eda : I dvorni svetnik in poslanec dr. P1 o j; kom- I turni križec Fran Josipovega reda: dr. J u r- J tel a in poslanec Pogačnik; red železne j krone tretjega razreda dr. M. L a g i n j a ; j predsednik kranjske trgovske zbornice Le- j n a r č. i č, dež.' šolski nadzornik v'' EjubljanH Fr. Hubad, svetnik pri deželni vladi v Čr- j novicah dr. P. Laharnar; vitežki križec J Fran Josipovega reda namestniški tajnik E. J F a b i a n, državni pravdnik v Gorici Andr, j Jeglič, dekan kobariški Jurij 4*e-tern-el, prof. dr. Josip Tominšek v Ljubljani, iu-dustrialec V Majdič v Kranju, primarni zdravnik v goriški bolnišnici dr. E. Frat- j nik; župan stol f a v Sežani je dobil zlati križec rs krono. — Vitežki križec Fr. Jos. I reda: tajnik poljskega časnikarskega društva dr. K. O s t a s z e w s k i B a r a n s k i; upravni svetnik pri gozdnem ravnatelj stu v Gorici S. J Ottitsch. Elizabetni red druge vrste je dobila gospa Marija baronica Spaun v Gorici. Naslov vladnega svetnika je dobil gimnazijski ravnatelj v Gorici Friderik Simzig. Naslov šolskega svetnika ravnatelj Kos v J Pazinu. Naslov cesarskega svetnika E Bret-t e r, predsednik društva čeških žurnalistov. j Zlati zaslužni križec s krono: tajnik trgovsko-obrtne zbornice v Gorici A. Bizjak, župan v Fiumicelu L. Dean, ravnatelj ,, Glasbene I matice" v Ljubljani M. Hubad. Srebrni I /uslužni križec s krono: učitelj Tomaž Lu-kančič v Gabrijah pri Rubijah, župan v Merskem Anton Manfreda. — Odlikovanih je \* še malo število Slovencev izven naše dežele. — Kakor se vidi, je na Goriško prideževalo malo odlikovanji Opaža se, tla v deželno hišo ni padlo niti jeduo ! | Volilna komisija za prihodnje volitve v »Trgovsko in obrtno zbornico" si je dovolila že za reklamacijsko postopanje celo vrsto — na sil ste v. Na c. kr. davkarijah je razpostavila „ua ogled" imenik volilcev — le dotičnega sodnega okraja. Nezakonito 1 Povsod morajo biti celotni imeniki! — Kako naj pa volilci vedo, kdo sme biti izvoljen, koga morejo voliti V! Na slovenski strani je izpuščala volilce kar na — debelo! Izpustila je iz imenika celo jednega — zborničnega svetnika, ker je Slovenec!! — Poslane so razne pritožbe, tudi v Trst in na Dunaj. — Soodgovoren za vse je tudi predsednik — grof Attems! Goriški deželni Odbor se je z drugimi vred tudi poklonil cesarju za jubilej. Pajer je govoril baje nemško! Vsi diugi deželni odbori pa v jezikih dežel, katere so zastopali. Dr. Tuma In dr. Gregorčič — sodi dolorum. — Za poc't! Dr. Tuma se skriva za široko flajdo Gregorčičevo in pretaka britke solze — deljene žalosti, češ: „poglejte Gregorčiča, kako ga Gabršček napada, ravno tako udriha po meni!" — Torej: voditelja klerikalcev insocijalistov si bratski delita zaušnice. Dober tek! — Klobasa dr. Turne ne zasluži vesnega odgovora. ¦-- Rečemo le toliko: Gabršček je napisal in podpisal vrsto člankov ua naslov dr. Turne; ž njimi je bil Tuma sojen in — obsojen brez apelacije. Kar sta pisala „Edinost" .in „Slov. Narod", ni bilo iz Uabrščekovega peresa. Naj Tuma ne misli, da je edini Gabršček, ki ga — prav sodi! Nemški listi o laških demonstracijah v Gorici. — Kdor nemškim listom kaj verjame, ta misli, kako strašno impozantne so demonstracije Lahov v Gorici. Poročajo, da hodi na tisoče in tisoče ljudstva po ulicah v Gorici ter da demonstrirajo po trgih, cestah itd. Kakšna farbarija! Vse te goriške laške demonstracije so skrajno klaverne; to je divjanje, ne pa dostojno demonstriranjo! In pa tisoči občinstva! Zbere se 100, k večjemu 200 mladih ljudij, pa takih, ki so vodno pripravljeni delati kraval, in ti gredo po mestu ter kričijo in pojejo. Kričijo pa psovke proti Slovencem, celo takrat, ko ho-^jo demonstrirati proti vladi in Nemcem. Razsodne Lahe je s r a m takih demonstracij. •— Pri sedanjih demonstracijah tuli po ulicah ntid 100 laških fantičev — nemški listi pa tarbajo svet z velikimi, impozantnimi demon-str»eijami. Lepi listi, ki se dajo tako nalagali od Lahov! SOGljallStom Y album. — Dokazano je, da Je Wl dr. Tun i buržoa prve vrste. Ko je politično bankrotiral povsod, je postal — s o-cUalni demokrat: ampak takoj — general v stranki, Zakaj niso malo preskusili I njegovega mokraštva na ta uačin, da bi začel J služiti v stranki malo — niže?! Ni voditelja napredne stranke, da ni bolj demokratičnega mišljenja in vedenja uego je dr. Tuma. — Kolikor je socijalnodemokratično gibanje v naši deželi sploh možno, bi to lahko lepo sodelovalo v boju proti klerikalizmu, — ali tako bo služilo sploh edino dr. Turni, dokler naposled Tuma ne zbeži, ako mu — ne bo kazalo . . . ! ^¦"««^Pf«^l§-^-||lWlh-*»,p8trl|0t0l. — I nostri bravi giovani so prijaVili za jutri opoldne, torej na cesarjevo 60-Ietnico, javen shod v proslavo pokojnega — Favettija. Policija je shod prepovedala. Čudno 1 Kje neki je vzela toliko poguma?! Pajacada „ČUkO»". — V ned. opoldne je korakalo 18 fantov po Korsu, jeden spredaj, 16 v vrsti po dva in dva, jeden ob strani; „Četovodja" je vsak hip nekaj „poveljeval". Ljudje so debelo gledali kmečke fante, ki. . . „se igrajo soldate". Krenili so v restavracijo ! »Central", kjer jih je čakala „menaža". — Bili so naročeni „čuki", menda iz Št. Ferjana. — Na tak nesramen način se onečaščuje slovansko — sokolstvo! Ali čuki ostanejo — čuki na palici M Trg 8». Andreja v Gorici je privabil obilo ljti- I dij z vseh stranij dežele, toda nekdanjega j trga sv. Andreja ni več, Kupuje in prodaja j se uiti polovica od nekdaj. Polno jih pride v I Gorico le iz radovednosti. Goriški ISSStnl SVet je daroval laškim viso- | košolcem na Dunaju svoto 300 K v sobotni seji, v kateri se je govorilo o dogodkih na Dunaju. „V znak žalosti in ogorčenosti" so po protestu proti nemški nasilnosti zaključili sejo. — Pred porotniki v Gorici je stal v soboto ogrski cigan Rostas Lajoš, obtožen umora in težke telesne poškodbe. Svoj čas smo poročali, kako so se bili stepli cigani na Rojcah in kako so bili ranjeni. Najhujši je bil obtoženec. To dolgi razpravi je bil obsojen na 5 mesecev zapora. Ustanovni občni zbor telovadnega društva »Sokol" v Št. Audrežu se bo vršil v nedeljo dne 6. t. m. ob 3. in pol pop. v dvorani g. Petra Lutmana. V LoČnlkU pri Gorici se je bil te dni hud boj za občinske volitve. Zmagali so laški liberalci združeni s socialisti; ti sleduji imojo 11 starašin iu 7 namestnikov. Dbbro jO Je pogodil. — Kakor se govori . po mestu, se misli prikupiti goriški župan Bombic i meščanom i drugim deželanom na ta način, da napelje, upoštevajoč pomanjkanje I vode v goriškem mestu in velike množice vina po Brdih in po Vipavskem, dve cevi, po katerih bo prihajalo vino v mesto. Okrog „fontan" napravi mesto mize in klopi. Ne vemo sicer, koliko so vtemeljene te govorice, toda toliko že sedaj lahko pribijemo, da za lepe ideje ni dovzeten goriški mestni svet. Opozarjamo si. občinstvo na iuserat tvrdke ' P. Cotič, s kojim naznanja, da je prevzel zastopstvo najboljšega čistila (krema) za čevlje i in usnje v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Važno. — Opozarjamo ns današnji oglas i tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. Zveza narodnih društev. Posnemanja vredna mladina! — Namesto da ¦ bi zapili, darovali so: Fr. Štokelj, Iv. Fabjan, j Iv. Čebron, Aut. Makovec, Ignac Cink, Jos. j Ličen in Al. Fabjan 5 K 80 vin. bralnemu in I pevskemu društvu v Brjah za pomnožitev j knjižnice. — Prisrčno zahvalo vrli mladini . izreka odbor Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. j 2. decembra praznik na državnih železnicah. — I Vsled odloka c. kr. železniškega ministerstva i od 25. novembra 1908., št. 65180/16, se določa, da vel j 8, povodom 60 letnega vladanja 1 Njegovega ces. in kr. apostolskega Veličan-• stva 2 decembra 1908. kot praznik po zmisiu I§ 66. odst. (3) obratnega pravilnika. Poštni in brzojavni uradi 2. docembrs. — Dne 2. decembra t. I. bodo imeli vsi poštni in brzojavni uradi v Trstu, na Primorskem in Kranjskem jednako službo kakor ob nedeljah, j Ravnateljstvo Južne železnice naznanja, da se bode sprejemalo jutri due 2. decembra le ono blago, ki se mora odposlati brzovozno, drugo se ne bo sprejemalo, ker je ta dan praznik. »Slovenske tvrdke v LJubljani." — »Slov. Narod" je prinesel v soboto celo stran oglasov pod naslovom „Slovenske tvrdke v Ljub Ijani". Oglasi so kratki: Ime, stroka, biva- lišče. — Takih malih oglasov živo pogrešamo I pri nas na Goriškem. Poznamo trgovce in I obrtnike, ki mislijo, da pride kar vse tako samo I po sebi. Ali temu ni tako, marveč zlasti z I deželo se je mogoče seznaniti najbolje potom inseratov. Zadostujejo mali, da ni preveč troškov. Le nekaj slovenskih tvrdk v Gorici poznamo, ki skrbijo res dobro za reklamo, drugi pa ne. Pa imajo škodo. Le en primer : Ni še tako dolgo od tega, ko je prašal nas nekdo iz kanalskih hribov, tam naj gre kupit blago: povedali smo mu ime trgovca. Malce I začuden je rekel: kaj je ta Slovenec ? Saj nisem nikdar čital ne v „Soči" ne v „Pri-morcu" njegovega imena! Ta slučaj govori I dosti jasno. — Imamo dosti dobrih obrtnikov, ali kdo pozna vse? Sami ne skrbijo za to, J da bi se jih poznalo. j Zato hočemo uvesti v „Soči" in „Pri- | morcu" manjše _ oglase po nizki ceni za slovenske trgovce in obrtnike v Gorici; n. pr. j v „SoČi" j«, sobotne številke; od teh morejo imeti prizadeti veliko koristi. '.'. Razstava na reki. — V Sibiriji nameravajo prirediti plavajočo kmečko razstavo. Razstava bode prirejena na ladjah za promet na Jeniseji; od Minusinoka pojde doli po reki, reki v glavnih središčih poljedelskih okrajih jenisejske gubernije se bode ustavila. Tam se bodo pokazali razni izpopolnjeni poljedelski stroji in orodje in potem se bodo prebivalcem prodajali. Velika SUŠa, katere so deležni tudi Slovaki na Ogrskem, je napravila tam neizmerno I škodo. Ozimine so uničene, ker je pritisnil zgodaj mraz, potoki so zamrznjeni, na manjših rekah so morali vstaviti mlini, žage itd. J svoje delo. Bati se je katastrofe, če ne bo dežja. | primerne za izseljevanje družin. Domu se je I vrnilo 32.064 oseb, katerim v Sibiriji ni ugajalo. j V Pnifil danes za jutrišnji cesarjev jubilej ne bo nikake razsvetljave. Mestni zastop je J sklenil darovati več tisoč kron za revne iu i zanemarjene otroke. 30 milijonov v »Mestni hranilnici ljubljanski". —- Pri mestni hranilnici v Ljubljani so hranilne vloge prekoračile v torek višino 30 j milijonov K. Š hranilničnega poslopja je radi tega veselega dogodka vihrala narodna tro-bojnica. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. . t Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, ' ..?p,h na.de-2ell (in ealo v mestu) nihče ne pozna, ker I nikjer no inserirajo. Skoda ni majhna. Mm stanovanje I KTi^ffi}«* * mn-no stranko: mati in hči. Ponudbe je pošiljati nabaše upravništvo. Pmda 8P llifo v koii Je b5Ia 35 Iet trgovina MUUO SC Hlad z meSanim blagom in pekarna. K nisi spada dvorišče, pralnica, velik vrt nasajen s trtami. Zadnjih 5 iet jo bilo v hiši kon-sumno društvo. Proda $e radi onemoglosti gospodarja po jako nizki ceni. — Natančneje se izve pri g. Ivanu Suttner, Via Ponto nuovo 44 v Gorici. Izjaua.*) Podpisani Jožef Školč sedaj stanujoč v Kandersteg (Bera, Švica), izjavljam tem potom, da nisem plačnik za noben dolg svoje žene, ki stanuje v Breginju pod št. 82. Kandersteg, 30. novembra 1908. Politični pregled. Slavnostna seja poslanske zbornice je bila v soboto ob l. pop. Popol. ob 4. pa je imela slavnostno sejo gosposka zbornica. RllSlJa hoče najeti veliko posojilo 450 milijonov rubljev v pokritje državnega proračuna iu starejših dolgov. Podrobnosti se bodo obravnavale v dumi v tajni seji. Spopad na bosansko-srbskl meji. — »Slov. Nar." prinaša vest, da se zatrjujo z vso odločnostjo, da je prišlo do krvavega spopada na bosansko-srbski meji to d n i. Baje je padlo v boju na obeh straneh 33 mož. To vest potrjuje tudi neki potnik, ki je došel v Ljubljano iz Bosne 28. pr. m. Razne vesti. — Slovanska šolska dražba v Rusiji-Eppur si muove! lahko zakličemo danes. Iz Petrograda prihaja namreč vesela vest, da se tamkaj kot vidni uspeh letošnjih slovanskih konferenc v Petro-gradu in v Pragi ter obiska slovanskih gostov v Ljubljani snuje po načinu nemškega » Schulvereina« v Berlinu šolska družba, ki bode — razprostrta po vsej ogromni Rusiji — nabirala prispevke za narodne boje zapadnih in južnih Slovanov v Avstriji. Bratje Rusi se s tem postavljajo na stališče praktične slovanske vzajemnosti in bode ta njihov korak gotovo v obilni meri pripomogel do čimdalje tesnejše vzajemnosti med velikim ruskim in ostalimi slovanskimi narodi. Velik Javni shod je bil v nedeljo v Trstu. Slicalo ga je politično društvo „Edinost". Na tem shodu so brali levite sodrugu dr. Tumi, ki je imenoval delo tržaških voditeljev — švindlarijo. Bil je zanj pravi sodni dan. O tem še spregovorimo. V Sarajevu postavijo jutri temeljni kamen spomeniku cesarja Franca Josipa I. V Trstu je bila v nedeljo velika demonstracija od strani soc. demokratov ter drugih laških strank. Peli so irredentistične pesmi ter kričali Viva Italte! Na redarje so streljali iz revolverjev. Eden jo precej poškodovan. V »Kranjski hranilnici" je dvignil te dni neki postrešček za razne stranke 80.000 K, potem zopet 50 000 K. Ker se je bližal konec meseca, je vložil v hranilnico večjo strto ekscelenca bar. Scinvegel. Tudi od drugod si je »Kranjska hranilnica" naročila večje svote, da ž njimi prikrije taktični položaj, da bi se ne vedelo, koliko denarja je bilo dvignjenega iz zavoda mesec november. Izseljenci V SlbirilO. — Letos se je izselilo iz Rusije v Sibirijo 619.904 oseb in 86.926 oseb, ki so tja šle preiskat razmere, ali so Jožef Školč. •) Za vsebino pod tem naslovom je od govorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Štev. 2775 O. š. sv. Razpis učiteljskih tnnst v sežanskem okraju. V tom okraju razpisujem ta-le učiteljska mesta v definitivno nameščenje: 1) mesto višega učitelja na dvo-razrednioah v Divači in v Sempolaju. 2) mesto učitelja-voditelja na jedno-razrednicah v Branlci, Gabrovici, Kaz-ljah, Mavhinjah, Štjaku in v Veii-kemdolu. 3) mesto učiteljice na dvorazred-nieah v Pliskovici in v šempolaju. Službeni prejemki 10 določeni v deželnem zakonu od dne 14. januvarja 1906. 1. dež. zak. in ukaz. štev. 10. Pravilno opremljene prošnje naj se predlože službenim potom podpisanemu uradu v dobi štirih todnov po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu »Osservatore Triestino«. Nezadostno opremljene prošnje se zavrnejo. C. Kr. okrajni šolski svet Sežana, dne 22. novembra 1909. Predsednik: Rebek. Peter Cotič čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši). PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. I nasproti „Monta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti. Velika zaloga vsakovrstnih izptovljenih čevljev. Cdino zastopstuo najboljšega čistila (krema) za čeulje in USnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Pazite na znamko in zahtevajte izključno le take škatlje, ki nosijo grb st». Cirila in metoda. Vsi drugi izdelki niso pravi. CENE ZMERNE ~WB I Največji dobite!;! I m eno.ooo sreče. (Za dobitke garantira fržava Prvo žrebanje 17. decembra Vabilo k udeležbi = dobitnih šans = pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonou 841.476 ITlark dobilkou. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 prem:ja a 300.000 Mk. I 1 dobitek ;i jo.000 M k. 1 » »2()0.00it »I i - ».'JO.UdO » 1 » » «0.000 » 7 » - -20.000 » 1 > » 50.000 * j 1 » 1:>.000 » 1 » » 4-5.000 » ! t " 10.000 » 1 » » 40.0U0 » -16 » ^ 5.000 v i » * ;-;.'i.ooo » 103 • « a.ooo > 1 > » 30.000 » 163 « 2.000 » 1 dobitek > 100.000 » 339 » » t.000 » 1 » » (50.000 » 693 » » 300 . 1 * » 50.000 » 181 » » 200 » V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srcCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50 000 Mark ter se zviša v 2. razreda na SS.^OO Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v 4. ua 65.000 M., v f>. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.0C0 M. Srečkanjo je postavno določeno na dan 17. decembra. Cene srečkam I. razreda so sledefe: cela orig. srečka M. 6- ali K T--pol „ „ „ 3- „ „ 350 Četrt „ „ „ 1-50 „ , 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih sreCkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovr-srefkanju uradna listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naiocila sp.ojemam pro(.i pavzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti so je torej v svrho naročil predsto-ječega sreekanja takoj, ali pa vsaj do 17. decembra. zaupno na naslov: Šivilje pozor! Vse potrebščine za napravo modnih oblek, okraski, svila, baržun, pliš in podlage vseh vrst kupite od sedaj naprej po izjemno nizki ceni v Trgovskem Domu Prepil & Černelič Gorica. Samuel Heckscher senr. Rankgc <. jpp- Salon Central -*WSi Orand Elektro Bloskop Piazza Ginnastica • Gorso Gius. Verdi - Via delta Ginnastisa. Internacijonalno gledišče živečih, j govorečih, pojočih in igrajoči h i podob. 7. Senzaeijonelni vspored: (Od 29. nov. do 1. decembra.) Otelo. (Velika dramatična predstava v •Ju <>dr-l-kiii.) Rje je moje kosilo. (Komične slike.) Podiranje dimnikov. (Voleinteresnntcn posnetek po naravi). — Kako se ujame pustolovca. (Hnnioi-isti-čna serija). Brzojav, rešitelj življenja. (In-ama, iz vsakdanjega življenja). -- Dvojčka. (Komične slike v več oddelkih.) Legenda o lepi predici. (Krasna predstava v 1"> bnrvnnili podobah:. Kako mora biti človek tako nepošten? Razne vesele slike, i Predstave: ob delavnikih 2 veliki predstavi ob V.,7. in 8. uri I zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob '..j H. uri predp. in pop, ob 2, 3, 4, 5, 6, 7. in 8. uri. Ob sredah in so- ' botah ob 5. uri predstava s posebnim programom za I otroke in dijake, kjer plača vsak otrok le 20 vin v ______________kateremkoli prostoru.______ ____ [ Zi ki I naj nofl pod pol Dsaka predstav;: Iraja čez 1 uro Vsako sredo in nedeljo popolnoma nov vspored. Cenj. dame in gospodje - pozor! Imate že šivalni stroj V Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Origsnai-lictoria stroji pd0e l^ln1 uporabi brezšumao. Ifipai-teona stroji sLnsi;:f za domačo rabo in obrtne nanicne. Ofiginal-VictoHa stroji J^JUfš za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Brieinal-Victeria stroji ^in?& lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Origlnal-Victoria stroje. Edina zaloga »Giginal-Tictoria* strjev ia dragih ii?alnib strojev, dvofeoles % »pueh«, orožja, mumerje ia vseh lovsfcih priprav pri tvrdM KBRSEVANI & CUK GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duorooj Lastna delavnica in popravijaliiica KIVA CASTELLO št. [4. Denar prihrani, kdor kupi izgoievljeno puhišlvo pri Ant Breščak-y v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsaft stan, priprostega in naj- linejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. 1 Cene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa, podobe m šipe in platno, ogledala, žima in platno.