Stev. 264.
nircv loreKTmoinrBfflDni na. ftamezm m s^ne rs«F dri leio lu.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... „ 120
celo leto .... „ 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 t inozemstvu. ... „ 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta muli oglasi po Din 1-5U in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 5 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri vačjem naročilu popust
Izhaja vsak don izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
V
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi ae ne vračajo: neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list m slovenski mm
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni rnčun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (zu ins^rale) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,7l>7.
Drglji.
Poturica je hujši od Turka. Komaj se je brez ljudskega mandata imenovani minister Žerjav še dobro segrel na svoji sto-lici, že je začel preganjati svoje rojake. Žerjav hoče na vsak način slovenskemu narodu dokazati, da ga je Pašič sprejel v svoj kabinet zato, da kot Slovenec pomaga velesrbski vladi ubijati Slovenijo. Oškodoval jo je že za cenejšo hrano, po Pribiče-viču izvršil atentat na slovensko šolstvo, da ga potisne na kolikormogoče nizko na-učno in moralno stopnjo, zdaj pa je zavihtel svoj bič nad slovenskim učiteljstvom. Celo vrsto jih je ali predčasno upokojil ali premestil in jih tako z družinami vred oškodoval. In to je samo preludij k nadaljnjim preganjanjem in šikanam, ki jih Žerjav pripravlja za slovensko uradništvo, kateremu je obljubil kot svoj božični dar »generalni ukaz« o vpokojitvah in premestitvah ter prerazvrstitvah. Možu se strašno mudi, kakor da bi čutil, da tudi topot ne bo dolgo tlačil ministrskega fotela.
Po preteku komaj enega meseca so ljudje, ki so bili od kralja po predpisih zakona čisto pravilno kompetenčnim potom imenovani na definitivna mesta, deloma vpokojeni deloma premeščeni. Očitno sta se pogazila člena 224 in 71 uradniškega zakona, ki vsakomur jamčita definitiv-nost, ki je pravilno imenovan in se ni zoper zakone pregrešil, oziroma ni bil po disciplinarni preiskavi spoznan za krivega in kazensko prestavljen. P. P. vlada, oziroma njen slovenski Mefisto, je načelo definitivnosti pogazila in meče zdaj stalno nastavljene uradnike sem in tja kakor repo po polju. Da pri tem ne jemije nobenega človeškega ozira na žene in otroke in da se ne meni za kvalifikacijo, službena leta in šolsko delovanje dotičnikov, se pri tem sistemu razume samo po sebi. Čisto vseeno je temu režimu, kakšen vpliv mora imeti tako samovoljno, protizakonito in od golega maščevanja narekovano postopanje z javnimi uslužbenci na javno moralo, na upravo in njeno funkcioniranje. Kajti P. P. vladi ni itak ničesar na tem, da bi se naše javne razmere izboljšale, ustalile in moralno dvignile. Nasprotno — ona dela sistematično na to, da zavlada splošna brezpravnost, nesigurnost in moralna potlačenost, ker je to najboljše tlo za despoiijo, v katero hoče klika korupcionistov izpre-meniti našo državo.
P. P. režim ne bi mogel tega sistema v naših krajih tako uspešno izvajati, da ne bi dobil pomoči pri slovenskih poturicah, ki za gmotni in strankarski dobiček izdajajo koristi slovenskega naroda. »Srbski državniki so storili usodno napako s tem, da niso po prevratu z energično potezo uveljavili državne avtoritete v prečanskih krajih, da niso izsilili respekta pred novo državo in njenimi temelji tudi pri Slovencih in Hrvatih, ki še danes pretakajo solze za pokojno avstroogrsko »monarhijo« — piše danes Žerjavov »Slovenski narod«! Ti izrodki slovenskega naroda torej niso še zadovoljni s tem, da nas velesrbski centralizem čezdalje hujše tlači, marveč obžalujejo, da srbski državniki niso že takoj izpočetka Slovencev s kruto silo potlačili! Tako naši slovenski izrodki sami hujskajo na Slovence ne samo velesrbske politike, ampak srbske državnike in srbski narod sploh, kateremu slikajo celokupno slovensko ljudstvo kot »avstrofilskoc. Kdo temu peklenskemu delu načeljuje, pa je itak znano. V »Jutru« pa ta Mefisto oznanja nadaljnja preganjanja, obžaluje, da imamo tiskovno svobodo in žuga z železno pestjo.
Železna pest pa ne bo med Slovenci nič opravila. Politika železne pesti se je klavrno končala za Viljema in za Nikolaja, klavrno sc bo končala tudi za Mussolinija in P.ivero in klavrno se bo končala za trojico Pašič—Pribičevič—Žerjav. Preganjanje našega naroda ne bo omehčalo, ampak utrdilo. Posledica vsega tega ne bo nič drugega kakor da bo klic po popolni suverenosti slovenskega, hrvatskega in srbskega ljudstva kakor vihar pomedel samo-silnike. Mefisto pa ne bo dolgo čakal, ko bo le/al strt pod kolesi zmagujoče demokracije, in bo obžaloval, da je igral vlogo Judeža Iškarjota nad slovenskim narodom. Toda zgodovina ne pozna pardona. Že pri teh volitvah se bo cula njena sodba I ____
Dva shoda v Belgradu.
TRIFKOVIČ ZA VELESRBSKO NADVLADO PROTI SLOVENCEM IN HRVATOM. DAVIDOVIČ ZA ENAKOPRAVNOST IN SPORAZUM.
Belgrad, 17. nov. (Izv.) Včeraj sta bila v Belgradu dva značilna shoda: javno zborovanje radikalne stranke in seja glavnega odbora dem. stranke. Na obeli zborovanjih so vodje obeh najmočnejših strank podali smernice za agitacijo v notranjosti države. Demokrati bodo imeli še en javen sestanek v Belgradu po uspeli seji glavnega odbora. Pri radikalih je izostala obl jubljena senzacija govora Pašiča, ki je ponovno obolel. Drugi mislijo, da ni prišel radi tega, ker ne smatra za koristno, dajati pri sedanjem razpoloženju smernice za volivni boj, ki bi mogel končati s popolnim porazom. Hotel je odvrniti odgovornost za neuspeh. Njegov program ie jasen in jasno očrtan v Bjelinskem govoru, ki je rekel, da ako se Slovenci in Hrvati ne uklonijo hegemoniji, da sc bo proti njim uporabila sila, ako pa niti to ne pomaga, naj gredo.
To ie njegov program in ta program je razvil Marko Trifkovič in iz njegovih besed se je dalo spoznati, da zahteva vele-srbsko hegemonijo in da Slovencem in Hrvatom ne pripozna nobenih pravic. Tega od M. Trifkoviča ni nobeden pričakoval, vendar pa je dobro, da je tako odkrito pokazal svoje karte. Njegovo stališče se popolnoma ujema s Pašičevim. To je prava
beseda režima narodne sramote. Pribičevič in Žerjav se od sedaj ne bosta mogla več izmotavati.
Na shodu je bilo razpoloženje zelo različno. Navzoči so bili pristaši raznih strank. Ko je nekdo govoril proti korupciji, se je nekdo iz njega ponorčeval in zaklical: »Vuk vuče magarca.t Padale so tudi opazke proti režimu. Na drugi strani so pa padali klici za veliko Srbijo in amputacijo.
Po teh govorih je jasno, da so oni agenti Pašičevi v prečanskih krajih, da morajo postopati po njegovem programu.
Stališče Davidoviča, ki ga je razvil v glavnem odboru, ie v glavnem isto, kot je bilo stališče bivše "lade narodnega sporazuma in poštenja. Zahteval je enakopravnost v javnem življenju in iskren ter pošten sporazum med SHS. Država, ki je zgrajena na teh iskrenih principih, mora počivati na pravi demokraciji.
Razvit ie znani program o narodnem sporazumu. Na koncu govora ie deial, da mora biti ljudska volja najvišje načelo, in da ljudstvo še ni zgubilo pravde, katero je vodilo s svojimi zastopniki. Ljudstvo mora pravdo dobiti. To je potrdila zgodovina vsakega naroda.
Belgrad, 17. nov. (Izv.) V hotelu Slavija je bila seja glavnega odbora demokratske stranke, kateri je predsedoval dr. Krstelj. Glavni govor je imel Lj. Davidovič. Govoril je o demokraciji in o dosedanjem delu za sporazum. Naglašal je:
>Hočemo sporazum, ki vzklije iz ljudske duše, ljudskega srca in pameti, ne pa takega, ki je dekretiran. Naši nasprotniki hočejo napraviti sporazum z naredbami. Naše delo tekom dveh mesecev je imelo pozitivne uspehe. Med Hrvati je bila Radi-čeva stranka glavni nositeli sporazumne ideje. Hrvati niso nikdar bili Srbom bolj naklonjeni kot sedaj, kar pomeni, da se zopet vzbuja bratska ljubezen, ki bo temelj našega sporazuma.
Radič je s svojimi iz?avami storil marsikaj nepotrebnega, vendar je priznal troje stvari: državno edinstvo, ureditev naše države po vzorcih angleškega parlamentarizma in etniško edinstvo našega naroda.
Nato je obširno govoril o enakopravnosti in ozirajoč se na Pašiča, je dejal:
»Obtožujem največjega ljudskega pro-tivnika in samega nosilca današnjega režima Pašiča. To ni prva obtožba in tudi ne prazna. Radi tega hočem, da zveste nekoliko momentov. Nekega dne me je pozval
. Belgrad, 17. nov. (Izv.) Srbski zemljoradniki so imeli včeraj in danes sejo glavnega odbora. Kot znano, jc v tej stranki zastopana tudi SKS po Puclju. Ta stranka je bila na tej seji zastopana po prvem tajniku Bukovcu. Danes so sklenili postavili kandidate po vseh volivnih okrožjih in da nikjer nc bodo delali kompromisov. Oba sklepa sla značilna in sta v radikalno korist, posebno v Bosni in Hercegovini. Pri prejšnjih volitvah so zemljoradniki dobili mnogo glasov, ki pa vsled volivne geometrije niso prišli v poštev in so vsled tega bili v korist radikalom. S tem zemljoradniki neposredno pomagajo režimu. Značilno jc, da so demokrati v nekaterih okrožjih v Srbiji ponudili zcmljoradnikom volivno sodelovanje. Če bi oni to sprejeli, bi bilo samo njim v korist, ker bi dobili mandate tam, kjer jih sedaj niso imeli in to na škodo samo radikalom.
Zemljoradniki prej v večini okrožjih na Hrvatskem niso kandidirali, sedaj bodo tudi tam, čeprav nc morejo računati na uspeh. Na ta način pomagajo razbiti enotno fronto hrvatskega naroda. Čeprav se je o zemljoradnikih mislilo, da celo podpirajo homogeno radikalno vlado, vendar ni
l.a razgovor. Vabil je našo stranko, da vstopi v vlado. Vprašal sem ga, kaj misli o Hrvatih. Odgovoril je: »Poskušam s silo vladati to državo. Ako ne bodo hoteli, naj gredo.« To znači, da pristaja na razbitje te države.
Na koncu govora ie rekel Davidovič: »Sporazum pa moramo ohraniti nedotaknjen, ker se moramo boriti proti reakciji in zavarovati nedotakljivost poslancev, ker se je sedaj prvič proglasilo, da narodni poslanci nimajo ne mandata ne imunitete. Začelo se je z Radičem, končati se pa more z demokrati. Mislim, da je ta namera, ako jo vlada izvrši, usodna za domovino, da je katastrofa za državno edinstvo. Morebiti se bo vlada tako daleč spozabila, da to namero izvede, ker je meni ta lopa mlada naša država tako zelo pri srcu kakor gotovo tudi vam. Zato želim, da ta namera ne upropasti našega ljudstva. Naša vlada hoče dobiti pravdo proti ljudstvu, toda ljudstvo ne bo izgubilo pravde, katero vodi z zastopniki, pravdo mora dobiti! To je ugotovila zgodovina vsakega naroda, še enkrat vas pozivam na delo in na boj za naše ideje.
Po govoru se je razvila debata, ki se je končala z resolucijo o volivni akciji.
viti, da kandidirajo radikali v Bosni samo korupcijoniste: Pašiča, Srskiča, Kobasico in Markoviča.
PRVA SEJA DRŽAVNEGA ODBORA.
Belgrad, 17. nov. (Izv.) Jutri ob 10. se po določbi volivnega zakona sestane državni odbor na prvi seji. Danes je prispel sem dr. Hohnjec, jutri prispe dr. Maček in vsi predsedniki vrhovnih scd:šč. Odbor bo ugotovil, koliko narodnih poslancev pride na posamezna okrožja, dalje dolrči volišča v vsakem okrožju in predsednice na glavnih krajevnih voliščih. Odbor bo delal en mesec in ta čas bedo vsi člani odbora zbrani v Belgradu.
DR. MAČEK V EELORADU.
Zagreb, 17. ncv. ('Zv.) Nocoj je odpotoval v Be'gracl dr. Maček, da rc ude eži sej glavnega volivnega odbora. Ob tej pri-I liki se bo dr. Maček razgovarjal z voditelji ožjega bloka o volivneni nastopu,
KOSUTIČ O-DTLA.VEL.
Zagreb, 17. nov. (Izv.) Nocoj se je pripeljal iz Splita inž. Gustav Košuiič. Policija je vsak sprejem na kolodvoru prepovedala.
SPOPAD S ZAGREBŠKO POLICIJO.
Zagreb, 17. nov. (Izv.) Sem je prispel ing. Košutič. Pričakovalo ga :o okroo ti oč ljudi. Ob tej priliki je policija napodila čakajoče občinstvo in narodne; a poslanca dr. Buča, ki je mirno čakal. Nek policaj ga je dvakrat sunil v prsa. Nato je prišlo med dr. Bučem, kateremu sta prišla na pomoč dr. Pernar in dr. Basaričck, in policijo do ostrega spopada. Policija je čakalce raz-gnala in deset ljudi zaprla.
KOMEDIJA Z REKO.
Reka, 17. nov. (Izv.) Danes doprld^e je prišel na Reko vojvoda d'Aosta, ki je pripel na reško zastavo zlato svetinjo, s katero je italijanski kralj odlikoval Reko,
Dr. Seipel vrnil mandat m
nihče verjel, da bodo v sedanjem položaju tako postopali. Njih sklepi vzbujajo sum, kakor da bi bili diktirani od Pašiča.
BALTIO V BELGRADU.
Belgrad, 17. nov. (Izv.) Veliki župan ljubljanski dr. Baltič je prišel v Belgrad in je bil danes sprejet od notranjega ministra Boža Maksimoviča.
KANDIDATURE RADIKALNIH PRVAKOV.
Belgrad, 17. nov. (Izv.) Izvrsevalni odbor radikalne stranke je izdelal predpol-dne program za kandidature v Bosni in Hercegovini. V Bihaču bo kandidiral Vasa Jovanovič, v Travniku in Sarajevu Milan Srskič, v Mosiaru Laza Markovič, v Tuzli Mitija Popovič, v Banjaluki Nikola Pašič. Za Mostar je po trditvah radikalov dosežen sporazum med Markovičem in njegovim nasprotnikom Pero Ivaniševičem. Listi bosta zvezani; tako da bo Markovič nosilec liste, Ivaniševič pa bo kandidiral v dveh najmočnejših okrajih. Sporazum jc dosežen tudi v Tuzli med radikali in velesrb-sko stranko. Nosilec liste je pop Popovič, Aca Stanojevič pa kandidira v dveh najmočnejših okrajih. Bosanski radikali so trdili, da razširijo svojo akcijo na Hrvate in muslimane, da bodo postavili kandidate v čisto hrvatskih krajih. O tem so razpravljali na seji pri Pašiču. Zanimivo je ugoto-
im
P i J,
Marek njegov naslednik.
Dunaj, 17. nov. (Izv.) Zvezni kancler dr. Seipel je predsedniku glavnega odbora narodnega sveta Miklasu poslal pismo, v katerem mu sporoča, da vrača mandat za sestavo nove vlade.
Dunaj, 17. nov. (Izv.) Dr. Seipel je za svojega naslednika priporočil bivšega ministra Mareka. Dr. Seipel bo zopet prevzel posle načelnika krščansko socialne stranke. Sedanji minister Kienbeck ne bo več v vladi.
Mussolinijav imperializem.
Rim, 17. novembra. (Izv.) Zbornica je danes končala razpravo o proračunu vnanjega ministrstva. V svojem odgovoru na razne očitke prodgovornikov je Mussolini izjavil: »Glavni cilj italijanske diplomacije je ohranitev miru. Razmerje Italije do Rusije in do Nemčije in do zveznih držav je zelo dobro. Danes iščejo skoro vse države prijateljstvo z Italijo. Italija se za-I vzema za to, da postane Nemčija član ; Društva narodov.:: Mussolini jc končal svoj govor s pozivom na italijanske induslrijal-I ce, naj ne nastopajo v inozemstvu kot med-> sebojni konkurenti, ampak kot enotna sku-\ pina, ki služi samo interesom italijanskega naroda. Enotna industrijska italijanska fronta bo pomagala tudi enotni italijanski oboroženi fronti. Nato jc zbornica izreki« Mussoliniju zaupnico.
Prijateljstvo vM Nemčijo in Rusijo.
Moskva, 17. nov. (Izv.) Danes so se pričela pogajanja za sklep rusko-nemške trgovske pogodbe. Nemški poslanik grof Brockdorff-Rantzau je rekel pri tej priliki: 1 »Nemški narod ve, da mu jo odprla pred-' vsem pot na vzhod in se zaveda pomena toga pota. Nemški narod bo nastopil to pot kot prijatelj Rusije, če bo Nemčija podpi-I rala Rusijo, Rusija pa Nemčijo, bo s tem i dana za svetovni mir najtrdnejša podlaga.«
Senzacionalna razkritja.
Pariz, 17. nov. (Izv.) »Oeuvre« objavlja dnevnik bivšega francoskega diplomata George Louisa. V dnevniku so zabeleženi tudi razgovori Louisa z bivšim francoskim poslanikom v Pctrogradu Cambonom in ministrom Pielionom. Iz teh razgovorov bi Rledilo, da je Poincare eden glavnih kriv-cenv svetovne vojne. Angleški listi obširno poročajo o teh razkritjih.
POIIIRLJIV GOVOR TIERRTOTOV.
Luxenibnrg, 17. nov. (Izv.) Včeraj so odkrili v Luxemburgu spomenik prvemu iuksemburškemu prostovoljcu, ki se je bojeval v francoskih vrstah. Ministrski predsednik Herriot je v svojem govoru izvajal, da ni dovolj sklepati papirnate pogodbe, ampak te mora oživljati duh prave človečnosti in miroljubnosti. To je danes glavni cilj, za katerim stremi Francija.
IZJAVA LORDA GREVA.
London, 17. nov. (Izv.) V Newcastle-u je imel lord Grey govor, v katerem je rekel, da bo Anglija zasledovala vztrajno politiko Društva narodov. Svetovno vojno je povzročilo v prvi vrsti neprestano oboroževanje, ki se je moralo končati s konfliktom. Zato je on za razorožitev, je pa proti temu, da bi angleško brodovje služilo ciljem kakega tujega tribunata.
MIR MED ANGLIJO IN TURČIJO.
Pariz, 17. nov. (Izv.) Turške čete v Mezopotamiji so se umaknile na demarka-cijsko črto.
PROMETNA POGODBA MED ČEŠKO IN ITALIJO.
Rim, 17. nov. (Izv.) Včeraj sta podpisala Mussolini in češki poslanik Kybal že-lezniško-prometno pogodbo med obema državama.
ŽRTVE POTRESA NA JAVI.
Bata m, 17. nov. (Izv.) Število žrtev, ki jih je zahteval zadnji potres na otoku Javi, znaša nad 500.
V naši slovenski učiteljski zgodovini se je zgodilo nekaj, česar slovenski učitelj ne pomni, nekaj, kar seka kot strašen udarec v učiteljsko zgodovino: proti vsakemu zakonu, proti vsakemu običaju, proti vsakemu čutu človečnosti so brez vsake disciplinarne preiskave, brez vsakega vzroka — razen strankarske pripadnosti 1 — začeli prestavljati in odstavljati nameščene nadučitelje in učitelje, oddajati stalna mesta brez vsakega razpisa, kakor je bila dosedaj navada in tudi naredba! Teh vrst ne pišemo zato, da bi recimo , ovrli zločinske tipe, ki so to povzročili, pri njihovem delu, te vrste, ki nam jih narekuje samo naš užaljeni čut za pravico in dostojnost, pišemo kot memento vsem poštenim učiteljem, pišemo kot resno opozorilo našemu poštenemu ljudstvu, oni razbe-sneli kliki pa, ki vse to vodi, ki kliče tako nepopisno gorje na slovenske učiteljske vrste, ko uničuje brezobzirno, protizakonito in samovoljno stalnost učiteljstva v Sloveniji, tej kliki pa povemo, da je če pravica na svetu, da je duh nad silo, da mučeništvo koplje grob mučitelju in tudi za kronike, za klečeplazne rablje slovenskega učiteljstva pride strašen obračun.
Vprašamo javno: ali ve g. Gangl za vse to, kar se zdaj godi pod njegovo upravo, ali se to godi z njegovo vednostjo, tisti Gangl, ki je starosta Jug. Sokola? Ali se protizakonitost, brutalnost, ostudno maščevanje krije s sokolskimi načeli, g. Ganfd? Čemu vprašujemo? Kako naj bi ta gospod ščitil zakon, ko je sam v konfliktu s kazenskim zakonom! Nad 35.000 Din je Učiteljska tiskarna oškodovala z zlorabo uradnih štampiljk poštni erar in bi ga bila še za več, da ni prejšnja vlada za to zazna-la.Sokrivec, če ne inicijator za ta zločin, je zasedel mesto Pribičevičevega prosvetnega šefa za Slovenijo, namesto da bi sedel v ječo! In tako »kvalificirani pedagogi naj vodijo našo prosveto, vzgojo .ia-ših otrok, raj nameščajo in premeščajo naše učiteljstvo? Pred sodišče, gospodje, pred poroto, gospodje, ne pa uničevati eksistence našega slovenskega učiteljstva! Našemu ljudstvu pa povemo: če hoče, da ga bodo bili, pohujševali mladino, trgali našim otrokom vero in slovenstvo iz duš Pribi-čevičevi valpti, potem naj 8. februarja glasuje za Žerjava.
Ozrimo se nekoliko na dogodke: Pod prvim P.-P. režimom, pod tistim, ko je svobodomiselno slovensko učiteljstvo, da tudi učiteljstvo, prirejalo strelne vaje po Trbovljah in Podnartu v večjem stilu in male strelne vaje po naših vaseh, so bila razpisana učiteljska službena mesta v stalno oddajo. UJUjevsld generali so bili pripravili predloge za svoje samo >zane-sljivct ljudi brez ozira na službena leta, na oceno, brez ozira na to, ali je bila učiteljica notorična ničvrednica, ali kompe-tent notoričen pijanec, pretepač in nasilnež
— samo da je bil pri >Orjunk in pa zvest pripadnik klike! Službe pa je oddajal — dr. Korošec! Jelenčeva klika je zagnala strašen krik, da dr. Korošec učiteljstvo preganja, da vlada v Sloveniji nad učiteljstvom klerikalen teror. Ugotavljamo, da so bila vsa ta stalno oddana mesta oddana po pravilnem razpisu na pravilne prošnje in oddaje nihče ne more izpodbijati po zakonu in nihče tega niti poizkusil ni.
Gg. Gangl, Flere, Jelene, Dimnik in upravni odbor Učiteljske tiskarne — kaj ne prelepa družba! — so se spravili najprej na to, da so uničili te stalne .namestitve brez vsake disciplinarne preiskave kar tako na debelo! Ali se svobodomiselno slovensko učiteljstvo ne zaveda, da njihovi voditelji s temi svojimi čini pod-kopujejo tla eksistenci slovenskega učiteljstva, ali se ne zaveda, da je s takimi brutalnimi, nečloveškimi ukrepi potisnjena potna palica v roko vsemu učiteljstvu? Ali je katera vlada večna, ko še niti države niso večne? Ali naj prihodnja vlada te protizakonitosti pusti večno? Ne, pravica je večna, ta je samo ena in ta pravica bo dosegla tudi vse zločinske tipe, ki uganjajo svoje orgije nad slovenskim učiteljstvom! Slovensko učiteljstvo, ki odobrava te čine, naj se ne čudi, če bo zaradi te bolj strahopetne nego načelne solidarnosti tudi samo trpelo! Za upravni akt je isto, če nekoga pošlješ iz Ljubljane na Dobrovo ali pa v Debar in v Debru je večja potreba po učiteljstvu! Mi pa uparco, da bo državni svet branil slovensko učiteljstvo pred nasiljem zločincev, ki imajo zdaj legitimno in nelegitimno oblast nad slovensko šolo! Tudi napovedujemo zdaj odprto in javno naj-ostrejši boj našega ljudstva proti svobodomiselnemu slovenskemu nčiteljstvu, ki odobrava te divjaške čine svojih generalov! Mi boroo zahtevali, ko pride naš čas in ta bo prišel kmalu, od vsakega posameznega Ganglovca točno izj'avo, mi bomo pri vsakem posamezniku preiskali, koliko je storil da se te neznosne barbarske sa-mopašnosti ujeujevskih generalov obsodijo! Mi zahtevamo, da slovensko svobodomiselno učiteljstvo vrže to gnilo družbo, da ga ne doleti roka pravice in naroda!
t n
t; f
holltike.
*	Boumergae o po!itiki nasilja. Te dni je imel predsednik francoske republike Gaston Doumergue znamenit političen govor, v katerem smo našli sledeče velezna-čilno mesto: »Dolgotrajna izkušnja me je izučila, da idejam nikakor ni v korist, a^,o se jih z nasiljem brani ali propagira. Sila nikakor ne stopnjuje moči te ali one ideje, lahko pa prikrije njih privlačni značaj in ovira njih razširjenje. Ideje, ki rabijo za svoje uveljavljen je silo, ne morejo privesti ve v srečo, ne v svobodo, ne morejo biti podlaga trajnemu miru, najmanj pa služijo izgradbi vicolce in človečanske civilizacije.«
—	Znani francoski senator Henri Beren-ger, ki je svojčas obiskal tudi naše kraje, je pristavil modrim besedam prvega uradnika v francoski republiki sledeče: »Sila je pa dra.f*o sredstvo za vzdrževanje vladavine. Kdor napoveduje silo, napoveduje uničevanje, in vsakdo ve, da se mora uničevanje poravnati. Človek lažje uničuje kakor gradi, in njegovo rušenje stane mnogo več kakor njegove zgradbe. Sredstva svobode so morda bolj počasna, in njih učinkovitost se nam dozdeva malenkostna. Toda to je le senca, ki vara ljudi povprečnega duha. Pravi naoredek je zasiguran Ie v svobodnem raziskovanju in toleranci. Vsako nasilje pomeni korak nazaj, vsak dokaz tolerantnosti je socialni napredek.«
—	Tako govorijo francoski državniki. Znano je, da iščejo naši »d^žavotvorci« svoje vzore »u Francuskoj«. Kako lepo bi bilo pri nas, da bi se ravnali tudi po političnih naukih takih Francozov, kakor sta Gaston Doumergue in Henri Berengsr. Potem ne bi nikdo niti v sanjah ne razmišljal o razpuščanju političnih strank. Toda mi imamo svoje balkanske posebnosti.
*	Napovedane razorožitvene koriteren-ce. Kakor znano, se je vršila nedavno med vladama Zedinjenih držav in Anglije ne-oficielna izmenjava misli glede razorožit-vene konference. Eno konferenco je projektiralo Društvo narodov, drugo pa Amerika. Sedaj je verjetno, da se bosta obe konferenci vršili. Konferenca Društva narodov se bo bavila predvsem z oboroževanjem na kopnem, dočim bo po ameriški iniciiativi sklicana konferenca predvsem služila pretresu dodatnih predlogov k was1nin.fftonski konvenciji. Na slednji bodo napravili poizkus, vključiti v omejitveno klavzulo tudi lažje vojne ladje in letala. Anglija je mnenja, da bo morala sprejeti omejitvene poboje zlasti Francija, in sicer glede podmorskih čolnov, češ, da se je svetovni položaj že zboljšal.
*	Težave japonske vlade. Ministrski predsednik baron Kato ima v tekoči proračunski debati zelo težavno stališče, ker rabi postavko 50 miljonov jenov za izboljšanje sistema japonskih železnic. Vlada bo le s težavo dobila večino, ker gre tudi za večie izdatke za mornarico. Parlament sc bo sestal 24. decembra in bo začel prav-
zaprav delovati šele v sredini januarja. Če Kato ne bi odnehal s svojim proračunom, je pričakovati ostrih borb in nove vladne kombinacije.
Vprašan le Južnih Slovanov pred 10 leti in danes.
(Dopis.)
Šele sedaj polagoma izvemo, kaj jo dalo neposredni povod za vojno napoved Avstrije Srbiji meseca julija 1914, ki je v naslednih dneh zanetila svetoven požar. Spomini, ki jih je obelodanil feldmaršal Conrad (Aus meiner Dienstzeit, dosedaj štirje zvezki 1921-23), nam dokazujejo, da je generalštabni šef bivše monarhije pridigal potrebo preventivne vojske proti Srbiji kot edini spas habsburške velesile že od 1. 1908. V pismu 12. decembra 1912 piše prestolonasledniku Francu Ferdinandu: Ujedinjenje jugoslovanske rase je narodnostni pojav, ki se no da tajiti in tudi ne umetno zabraniti. Gre le za to, ali se naj to zedinjenje izvrši v območju monarhije, torej na stroške samostojne Srbije, ali pa se izvede pod egido Srbije na stroške monarhije. Ti stroški bi bili za nas: izguba jugoslovanskih dežel in z njimi skoraj vsega Primerja. Izguba na teritoriju in ugledu bi ponižala monarhijo v malo državo.«
_ Conrad je opazoval, kako je ideja zedinjenja za prve balkanske vojske rasla in se jačila in kako je prestiž monarhije v istem razmerju padal. Umor nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove žene 28. junija 1914 v Sarajevu mu je dal dobrodošel povod, da je skušal s svojo tezo pri starem cesarju in pri vodilnih državnikih na Dunaju prodreti. Sarajevski dogodek mu je služil tem boljše, ker se je nadejal, da bodo tudi slovanski Avstrijci prepričani, da je vojska izbruhnila radi njega in se vsled čuta pravičnosti ne bodo upirali pozivu pod zastave. Tako pa se bo doseglo, kar je neizogibno: Avstrija bo zavojevala Srbijo in jo anektirala. Tako bodo združeni pod njenim okriljem vsi Južni Slovani. Nemci bi se potolažili s tem, da bi se uvedel v celi povečani državi njihov jezik kot >Geschaftssprache«. Conrad je sicer mislil tudi na možnost neuspeha, a računal ni z njim. Ako bi nastopil, je modroval, bi sicer bilo konec monarhije, ki mora neizbežno nastopiti prej ali slej tudi brez vojske, če se jugoslovansko vprašanje ne reši v njenem smislu.
Umorjeni prestolonaslednik je zastopal napram Conradu drug način rešitve, ki je znan pod imenom t r i a 1 i z e m. Hotel je združiti južne Slovane v Hrvatski in Slavoniji, v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini, morebiti tudi v enem delu Istre in Slovenije v posebni jugoslovanski državi, v kateri bi prevladoval katoliški element s približno štirimi milijoni napram pravoslavnemu v številu enega milijona. Skupna država bi bila katoliške Jugoslovane v njihovem stremljenju po zedinjenju in nacionalni samostojnosti zadovoljila, Srbija bi bila izgubila svojo privlačno silo, pravoslavni živelj bi se bil moral kot manjšina celo v Bosni in Hercegovini napram složnim katolikom in muslimanom danim razmeram prilagoditi. Prestolonaslednik je vedel, da so najhujši nasprotniki njegovega načrta Ogri, zato je hotel, čim pride do vlade, dobojevati z njimi boj do konca in svoj program uresničiti. Krogle zarotnikov so uresničenje tega načrta preprečile, s prestolonaslednikom je legel tudi trializem v grob.
Ogri so se oddahnili in grof Tisza je imel v Conradu in njegovi stranki manj nevarne nasprotnike. Bil je proti vojski, na vsak način pa proti aneksiji Srbije, ker se je krčevito branil vsake pomnožitve slovanskega življa v monarhiji. Bil je pripravljen, dati Hrvatom nekaj nebistvenih koncesij, odločno pa zavračal trializem, sicer pa zastopal stališče, da napadalna vojska ni v interesu monarhije. Jugoslovanske nevarnosti ni zanikal ali omalovaževal, ni pa bil prepričan, da preti neposredno. Odločno je pobijal Conradov nazor o potrebi napadalne vojske in opozarjal na to, da nudi taka vojska monarhiji slabe izglede, dočim bi defensivna vojska smela računati na uspeh in na meddržavne simpatije. To sicer ne pomeni rešitve jugoslovanskega vprašanja, pač pa njeno odgoditev in kar je glavno, nevarnost vojske z Rusijo bi ne bila neposredna.
Kakor znano, jo prodrla Ccnradova zahteva po takojšnji napadalni vojski, so-sebno ker je znal dunajske in berlinske kroge prepričati, da bi postali izgledi na zmago z vsakim odlašanjem slabši, da pa je vojska prej ali slej neizogibna. Nemci delajo sedaj kratkovidnost in nesposobnost Bethmann-Holhvega in cesarja Viljema odgovorna za to, da sta nasedla argumentom Conradovim, ki so bili ob modri preudarnosti nevzdržljivi (glej Fritz Kern, Dir> stidslavvische Frage u. die Wiencr Kriegspartei 1918-14 v Schmollers Jahr-buch fiir Reich 48. letnik) in ki pomenijo samomor stare monarhije in neskončno nesrečo Nemčije. Tako so reševali j
vansko vprašanje pred 10. leti!
jugoslo-
In kako ga rešujemo danes? Navzlic ugodni odločbi, ki jo je svetovna vojna prinesla južnim Slovanom, je ostala ta odločba samo zunanjepolitična, formalna. Na znotraj pa je zazijalo staro nasprotstvo med Srbi in Hrvati skoraj v brezdanji prepad in nam ustvarja neizmerno zlo, ki ovira razvoj naše državne celote in pali v političnih bojih strasti do vročične nepreudar-nosti, tako da skoraj jedra vprašanja ne vidimo.
Brez dvoma predstavlja združenje Slovencev Hrvatov in Srbov v skupni državi zgodovinsko dejstvo, po višji previdnosti ustvarjeno razvojno fazo nas vseh, v katero se moramo uživeti in z njo računati kakor s pojavom naravnega zakona. O tem nas lahko prepriča naša geografična lega, o tem nas pa lahko prepričajo tudi notranji nagibi za izbruh svetovne vojne, ki je zrasla ravno iz problema našega zedinjenja. Tega dejstva se pa zavedajo vse politične stranke neizvzemši HRSS. Da ima tudi ta stranka voljo sodelovati pri izgraditvi našega skupnega doma, je nele ope-tovano jasno izjavila, ampak s svojim prihodom v narodno skupščino dejansko po-svedočila. Obstoj skupne države je s tem vsestransko priznan kot nesporna točka in poštena posledica poštene politike bi morala biti, da očitki o protidržavnosti enkrat za vselej prenehajo. Vprašanje državnega edinstva sploh ne obstoja in je za nas vse dokončno rešeno. Kdor govori o nasprotnikih jedinstvene države, zasleduje s tem samo temne strankarske cilje, ki se križajo z interesi celokupnosti.
Ob obče priznanem državnem edin-stvu, pa je nar »dno edinstvo postranskega ali sploh brez pomena. Ali smo en narod ali smo trije narodi, to ni odvisno od naše volje, ampak od činjenic, ki so v prošlosti brez našega sodelovanja nastale ter nas prisilile v različne smerj kulturnega razvoja in naziranja. Naj bo stokrat istina, da smo Slovenci in Hrvati s Srbi iste rase, istega polcolenja, Hrvatje in Srbi tudi istega jezika, vendar to nikdar ne izbriše dejstva, da smo Slovenci in Hrvati kulturno orientirani na zapad, Srbi pa tiče še vedno v vzhodnih upravnih metodah. Naši notranjepolitični pretresljaji so samo živ in ne-pobiten dokaz za to, da se dveh različnih kulturnih svetov in pojmovanj ne da od danes do jutri zliti v enoto. Ni treba nikomur očitati kulturne zaostalosti, ker ne gre za kulturne nedostatke, ampak za razliko o kulturnem pojmovanju, ki se more še le s časom pod vplivom druge kulture spremeniti.	.j
Že duševni očetje naše ustave bi se bili morali zavedati, da je treba ustvariti najprej most med vzhodom in zapadom in pri tem upoštevati razpoloženje pri Hrvatih in Slovencih. A oni so ga prezirali. Ustava je zakon, ki je bil sprejet skoraj samo s srbskimi glasovi, od katerih slovenski in hrvatski številčno niso prišli v poštev. Z njo je bil užaljen hrvatski narodni ponos, ker je s kruto potezo pokopala njegovo večstoletno politično samostojnost. Naravno je, da ustava v Hrvatih in Slovencih nima prijateljev in da se ti upirajo dik-tatu iz Belgrada. Ali so radi tega proti-državni, ako branijo svoje naravne in historične pravice? Njih boj je boj za ohranitev kulturnih pridobitev, boj za čisto in zakonito upravo, in ta boj je vse mase naroda čudovito složil. Danes je celemu svetu jasno, da se Hrvati in Slovenci bore proti belgrajskemu, žalibog v ustavi zasidranemu nasilju.
Niso Hrvatje in Slovenci protidržavni, ampak slabi dobrotniki države so tisti, ki so njih boj izzvali in ga vsak dan netijo na novo. Namesto, da bi svojo napako uvideli, jo še vsak dan povečujejo. Zadnji meseci našega parlamentarnega življenja, ki so ločili celokupno prebivalstvo države v bistvu na dva tabora, bodo postali za naš razvoj načelnega pomena. Vlada Davidovičeve parlamentarne večine in P P. vlada pomenita dva diametralno nasprotna načina rešitve našega notranjepolitičnega problema: ali po željah celotnega naroda, po pojmih zapadne demokracije, ali po dikta-tu srbske hegemonije proti volji širokih ljudskih mas. Da more dovesti do zadovoljivega cilja samo prva pot, ne more biti sporno in zato bo opredelitev volilcev lahka, tem bolj, ker ne bo šlo toliko za število poslancev posameznih strank kakor za število poslancev enega ali drugega tabora. Volivci naj izvrše plebiscit, za katerega izmed označenih dveh potov so se odločili. Načelna rešitev glavnega vprašanja bo sama odprla pot do sporazuma v podrobnostih. Zato se zavedajmo, da pomenijo skupščinske volitve 8. februarja osnovo za dokončno likvidacijo jugoslovanskega problema.
Konstatiramo, da so ljudje, ki so med vojno pisali in izdajali najbolj bizantinske pisarije, v imenu državotvornosti pognali protizakonito z definitivnega mesta očeta 7 otrok, njegov osmi jc pa — padel 1. 1919 na Koroškem za Jugoslavijo.
Si ulio iutiunt iuCm ., .5 »Jutrovo < uredništvo v svoji nedeljski številki vali vso krivdo
radi opustitve navedbe odgovor, urednika, tiskarja in založnika na listovega meterja. Utegne imeti prav; toda prepričani smo, da bi bil pokoncu ves Izrael, ko bi sc taka nezgo-slica pripetila kakemu — našemu listu!
Vsak dan nekaj novega. Pred kratkim je »Slovenski narod« proglasil, da je parola v sedanjem volivnem boju: Za ali proti kralju! Včeraj pa so iznašli ata novo parolo. Treba se bo namreč odločiti za srbski narod ali pa proli njomu za avstrofllske prečane. Čez nekaj časa se bo treba odločiti ali za gospoda, ki so sedaj za Topolavca ali pa za Mačka, den \veltberiihmlen, tam za vodo
Nova zadruga. Ker se zadnje dni silno množe učiteljske in uradniške premestitve, in je to, kakor vse kaže, šele skromen začetek, so nekateri prizadeti izprožili gospodarsko velikopotezno misel. Ustanoviti nameravajo uradniško ekspedicijsko za drugo pod imenom »MARŠ«. Prvi čisti dobiček bi porabila zadruga zato, da bi dala tiskati — samopesebi je razumljivo, da v Učiteljski tiskarni — enotno zaupnico, katero bi poslal na dan volitev vsak posamezen či^n tistemu visokemu gospodu, ki je — kake dve leti bo od tega — uradništvo prosjačil za zaupnice. Kdor se za »Marš« zanima, naj se obrne na g. Agro Merkur, Ljubljana, Judežev grad, parter.
St. Vid r.ad Ljubljeno. Z ozirom na nasilno upokojitev g. nadučitelja Bajca in g. učitelja Poberaja izjavljamo, da ne priznamo imenovanja novega šolskega upravitelja. Opozarjamo oovoimenovanega voditelja, da bomo porabili prvo priliko, da ga odstranimo. Naj se torej zaveda, da je štirim petinam občanov vsiljen in da se mu ne bo zgodila krivica, ko bo moral odtod. — To in nič več kot naš odgovor na najnovejši akt nasilja. — Krajevni odbor SLS v Št. Vidu n. Ljubljano.
Z Vaj. Ker sv. Andrej pade na nedeljo, se vrši sejem na Vačah pri Litiji v pondeljek dne 1. decembra 1924.
Prepoved Mari «11.
Vaš list je sicer političen, a upam, da sprejmete vkljub temu te besede, napisane v britki uri. Saj zadeva, označena v naslovu, je javna.
Britka je bila ura, ko sem izvedel; Kongregacije prepovedane! Res, mnogo iela da skrb za kongregacijo, a to delo je lepo in *vzvišeno. V šoli imaš pred seboj pri verouku učence, katerih mnogi očitno kažejo verouku in veroučitelju svoje zaničevanje; rekrutirajo se ti učenci skoraj izključno iz sokolskih vrst in sokolskih družin. A pri shodu kongregacije imaš pred seboj prostovoljce, nobena sila in nobena vaba ne vpliva nanje, ampak srčna potreba po verski poglobitvi in hrepenenje po močnem Marijinem varstvu jih je privedla pred Marijino podobo. Kako vse drugače se govori takim fantom, ko si prepričan: radi poslušajo! Res niso med njimi sami vzorniki, a vsi — dobre volje postati boljši ter v to pridno rabiti od Cerkve ponujana sredstva^ Kolikega vzgojnega pomena je ta samoodločitev v tako važnih vprašanjih kot je versko! In res tudi napredujejo, da najdeš med njimi idealnih duš in res zlatih src, ali pa — odpadejo in potem propadejo. Izkušnja dolgih let pri vodstvu kongregacije me to uči: iz kongregacije pridejo naši najboljši delavci, a tudi naši najhujši nasprotniki. Hočete imen? Raji ne! Tako je kongregacija pripomogla mnogo k jasnim verskim pojmom in k toli potrebni ločitvi duhov.
In vse to naj naenkrat mine! Nisem verjel, čital in čital, a je res! Žal, preresl
Komu je bila kongregacija na potu? Vsem tistim, ki žele nejasnosti v verskih pojmih in neorijentiranosti v najvažnejših življenjskih vprašanjih. Ti klonijo tudi v politiki navadno pod silo in korupcijo. Mi pa moramo biti korurnpirani in se dati korumpirati. Tako hoče politični koncept gotovih ljudi, da poštenosti ni treba! Oh, če bi bil Salust poznal Jugoslavijo, bržkone bi tudi o njej zapisal »Corrumpere et corrumpi saeculum vocatur«. Peščica poštenih pa je vedni in živi očitek vsaki korupciji. Zato: proč s poštenimi!
Kongregacija je na poti vsem onim, ki sovražijo Marijo, Cerkev, vero. Pa da bi ti ljudje saj priznali to sovraštvo! Za t o nimajo poguma, ampak zakrivajo to satanovo kopito v fraze, ki smo jih do grla siti. Pravijo, da kongregacije vzgajajo versko nestrpnost, češ, smo med pravoslavnimi! Čakajte; kaj ne, to pa ni verska nestrpnost, Če se srbski profesor pred izključno katoliškimi dijaki norčuje iz sv. Alojzija, katerega podobo vidi v razredu? Tako se je zgodilo na neki slovenski gimnaziji. Kako malo poguma imajo ti pristaši slaboznane klike: napravijo škodo in krivico, namenoma in vedoma, a se boje priznati ta namen, zato ga skrivajo v fraze. Se vidi, sram jih je nepoštenosti. Nič sc nikar ne ženirajie in recite: mi vas svoje rojake Slovence "ovražimo radi vašega premoženja, iz-
obrazbe in vere, Kajti le Slovenec-izdajalec i je mogel biti toliko podel, da jc sugeriral j ministru prosvete ta odlok, ki naj stopi i takoj v veljavo, kakor da gre za kako i roparsko bando. Lepo se postavimo Slovenci, da imamo toliko judežev med seboj, ki bi nas čimprej radi videli beraške, neumne in brezbožne.1
Kongreganisti bodo tudi v bodoče hodili k sv. zakramentom in častili prebl. Devico, kakor so bili poučeni in navajeni. Tega menda vendar nc bodo še prepovedali ne njim ne staršem, na katere pade sedaj dobršen del verske vzgoje njih mla-rMne, ki smo jo doslej nosili mi, voditelji kongrcgacij.
Pomilovanja vredni reveži, ki dvigate roko, polno lažnive nepoštenosti in srce polno sovraštva proti Brezmadežni! »Tpsa conteret caput tuum«, tako je rekel Gospod in zgodilo se bo!
1 Vse smejo dijaki pod nadzorstvom učiteljev, samo — versko se ne smejo izobraževati! Potem se pa bo čez par let ta ali oni čudil, odkod toliko mladih jntcligentiv samomorilcev, defravdantov itd. Le praznite cerkve, polnile se bodo ječe!
Politične vesti.
r-\- Piicclj zboruje v Ljubljani. Včeraj dopoldne je bilo videti okrog Mestnega doma nekaj več ljudi ko ob navadnih dneh. Poleg ljubljanskih in podeželskih mesarjev in gostilničarjev ic bilo videti še nekaj drugih takih »kmetov«. Gospod minister na razpoloženju Ivan Pucelj je svojim samostojnim »držal« shod. Bilo je to volivno zborovanje samostojnežev. Kor pa so prireditelji vedeli, da pod firmo volivnega shoda te stranke ne bo dosti ljudi, so razglasili, da bo protestni shod proti dohodninskemu davku. Smisel govora g. ministra Puclja je bil, da bi so bil dohodninski davek že davno lahko spremenil, da pa za to nobena vlada ni imela smisla. Radovednež ki je stal med poslušalci, je pristavil: »Tedaj tudi tista vlada ne, v kateri je dve leti sedel g. minister Pucelj.c Pucelj pa io nadaljeval, da bi on to že naredil, ko bi imel več poslancev. Radovednež: »Zakaj ni tega storil takrat, ko je imel več poslancev in bil sam tudi minister?« Rejeni ministrovi »kmetje« so zabode.no gledali vprašajo-čega radovedneža. Eden je zagodrnjal: »Ta je pa gvišno klerikalec. Prav je, da so prejšnji vladi vzeli vlado in jo dali Pašiču in Pribičeviču. Od klerikalcev se ne bom dal vladati.« Radovednež pa je dejal: »In vendar je bila Davidovičeva-Koroščsva vlada prva in edina, ki je že pripravila načrt, da se dohodninski davek spremeni ter krivice odpravijo. Predno jih jc odpravila, jo morala iti. In sedaj Vi pravite, da je prav tako. Ali je krivica dohodninskim davkom prav?« Samostojnež: »Tisto je vse glihl Klerikalcev ne maram, pa jo amen, četudi odpravijo ves davek.« Drugi samostojnež pa jc zastokal: >Le poglejte, kako malo nas je, dva tisoč smo jih pričakovali, pa nas je prišlo le sto!«: — Ta je povedal ua glas, kar jo g. Puceij nosil v srcu: razočaranje nad uspehom tega volivnega manevra.
+ Lažnivi »Slovenski rarod«, ki kaj rad očita drugim, da se bore z »zastrupljenim orožjem«, je v svojem včerajšnjem uvodniku med drugim zapisal: »Dočim vidimo pri srbskih državnikih napake, ki jih je mogoče oprostiti, ker izvirajo iz površnega ali pa sploh nobenega potrebnega zanimanja za razmere v prečanskih krajih, moramo glede napak naše prečanske politike ugotoviti, da so neodpustljive, ker izvirajo is zlobnosii in mrčnjo do Srbov.« — Mefistofelska politika »samostalnih« liberalnih raladinov namenoma istoveti državnike, ki po nesreči vladajo nad Srbi, Hrvati in Slovenci, s srbskim narodom sploh, da bi mogel prečane, ki so v opoziciji proti njihovi tiraniji, očrniti kot sovražnike Srbov. Toda srbski narod dobro ve, da tvorijo prečani danes eno fronto z demokratično mislečimi poštenimi Srbi proti Pašiču in njegovimi pajdaši, ki so Srbi samo po jeziku, po duhu pa vse kaj drugega nego to. Pašič — sin paše — niti po imenu ni Srb, ravnotako mnogi izmed njegovih prijateljev, po svojih delih so pa tla-čitelji srbskega ljudstva prav tako kakor hrvatskega in slovenskega. V vladi S r b a Davidoviča so bili zastopani Slovenci, Hrvati so jo pa podpirali, ker je bila to vlada odkritega sporazuma in bratske vzajemnosti med vsemi poštenimi elementi srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. Težnje te vlade po sporazumu pa imenuje »Narod« — »politični zločin prve vrste' in pravi, da »imajo Srhi popolno pravico, da se tej tendenci odločno upirajo«. Žerjavovemu konsorciju prodani j »Narod« torej meni nič tebi nič istoveti ; Srbe s — Pašičem in Lazo Markovičem. ki nočeta sporazuma. Po »Narodovi« logiki ! bi biii torej vsi Srbi, ki podpirajo poliliko Davidoviča, tudi — sovražniki Srbov in [ avstrijakanti ali pa — popolni bcbci. Nam in poštenim demokratičnim Srbom na sc \ zli ravno — narobe! In tako tudi jc!
+ Žandar prosvetni minister. Pod j tem naslovom piše sobotni »Hrvat« v najnovejših ukazih prosvetnega ministra Pri-
bičeviča: »V Belgradu pri vsaki priliki postavljajo na stolico ministra prosvete poznanega stražmojstra s Korduna Svetozara Pribičeviča. Našli so nedovršenega študenta ter ga proglasili za šolskega strokovnjaka. V stvari pa postavljajo za ministra prosvete žandarja, ki bo s sabljo in kundakom tolkel po prosvetnih ustanovah ... In la žandar vrši svoj f>osel. Včeraj so prišla iz Belgrada 4 njegova dnevna povelja, štirje udarci s sabljo na šole.« Nato razpravlja list o teh 4 naredbah: o spremembi učnega načrta, o razdelitvi šolskega lota, o Solcolstvu ter nazadnje o kongre-gacijah. List pravi: »Nazadnje je bila udarjena verska organizacija Marijinih kongrcgacij. Dijaki so no smejo združiti, da bi skupno opravljali versko pobožnost. Kako bodo igrali nogomet, za to se smejo združevati. Nismo zagovorniki Mar. kongrcgacij, toda dokaz najbolj črne reakcije je, braniti nekomu, združevati se z namenom, da vrši svojo pobožnost.c Primera z žan-darji ee nam za naše slovenske orožnike zdi razžaljiva. Pri nas ima vsak žandar več kulturnega smisla ko gn ima sedanji prosvetni minister.
+ Režimsko volivno gibanje na Hrvatskem. »Večer« prinaša sledeče informacije o kandidaturah radikalov in samostojnih demokratov. Pribičevic je zahteval od radikalov, da se mu v sremski županiji zagotovijo 3 mandati na skupni radikal-sko-demokratski listi. Radikali so to zahtevo v celoti odbili. V modruško-reški županiji je dosežen sporazum, da bo nosilec i iste Danilo Dimovič, srezki kandidat pa dr. Milovan Grba, bivši radikalni kandidat. V tej županiji bo najbrže postavljena še posebna radikalska lista. Dr. Budisav-ljevič bo dobil kandidaturo v požeški županiji. Eventualne kandidature dr. Kriz-mana v varažclinski županiji samostojna demokratska stranka ne bo podpirala, ker mu nc zaupa več. V zagrebški županiji bo nosilec liste Valerijan Pribičevic, okrajni kandidat pa dr. Pcleš. Če bo HRSS v tej županiji postavila dve listi, bo vložila dve listi tudi radikalsko-demokratska koalicija in bo na eni listi nosilec Valerijan Pribičevic, na drugi pa dr. Edo Luki-nič. V liški županiji bo nosilec liste Sve-tozar Pribičevic, okrajni kandidat pa dr, Zeč iz Gospica,
Samo Ui glasno zahfevaimo »T JYCir"m čokolado!
—	Tisoč ljudi po nedolžnem na smrt obsojenih. Kdaj in kje?! Te dni, v prosvitljcnem, demokratičnem dvajsetem stoletju v Hotc-dršici na Notranjskem. Razmejitvena komisija je te dni določila definitivno mejo med Jugoslavijo in Italijo pri Kotcdršici. Občina jc bila žc s provizorično mejo razkosana in jc spadala k Jugoslaviji v glavnem le vas sama in neznaten del posestev. Vsi občani smo se trudili, da pri definilivni razmejitvi dosežemo kale.slralno mejo. Hodili smo okrog, prosili, moledovali ia rotili na vseh koncih in krajih, pri vseh oblastih in predstavnikih naše države, žrtvovali dragoceni čas in težko prislu-ženi denar, toda vse zaman. Naše prošnje niso našle razumevanja in ves naš trud ni naletel na človeka, ki bi bil mogel preprečiti to gorje in lo sramoto, ki sta zadela nas in državo. Gorje jc za nas v tem, ker poteka meja brez vsakega prometnega načrta kar poljubno preko naših travnikov, polj in gozdov ter nas tako r.a milost in nemilost izroča laškim kapricam in šikanam, ki smo jih žc doslej občutili toliko, da vemo, da pomenijo za nas gospodarsko smrt. Sramoto bo občutil vsak bravcc brez našega pojasnila. Gospodje, ki odločate, kaj jc sedaj? Ali ste tako neusmiljeni, ali tako slabotni, da niste mogli ničesar ukreniti za trpeče ljudstvo, čegar interese bi naj bili zastopali? Eno kakor drugo vam pravi: »Dajte mesta boljšim, jačjim ljudem ali pa nas rešite vsaj v zadnjih sekundah!« — Jugoslavija, kdaj boš slišala naš klic?!
—	Uradna izjava. Z ozirom na dopisa iz Bevk pri Vrhniki v »Jutru« z dne 14. 10. t. 1. in zadrji številki »Domovine se uradno izjavlja, da vodstvo osn. šole ni moglo okrasili grobov v vojni padlih vojakov iz enostavnega razloga, ker takih grobov na tukajšnjem pokopališču sploh ni. Dopisnik jc, hoteč oblatiti tuk. učno osebje, s svojim podlim dopisom oblatil samega sebe in dokumentiral, da jc navaden — dcntincijant. — Vodstvo šole v Bevkah dne 15. 11. 1924. Šolski upravitelj: S. F. Kristan.
—	»Ljubljanska dijaška in ljudska kuhi* nh« in sv. Miklavž. V Šolskem letu 1924-25 dobiva hrano pri dijaških mizah ljudske kuhinje okrog 60 dijakov, večinoma srednješolcev. Plačujejo komaj polovico tega, kar jedi stanejo kuhinjo. Zato tudi lulos prosimo, da n.im stari dobrotniki in podoomiki ostanejo zvesti in sc jim pridruži Sc kaj novih. Ker se bliža sv. Miklavž, ki dijakom vsako 1 to prinese skromen pribolj'*ek, sc priporočamo v tem času zlasti posestnikom iz ljubljanske okolice, dc ludi letos pošljejo dijaški in ljudski kuhinji kaj domačih, vrtnih ir. poljskih pridelkov. V imenu odbora: dr. Iv. Svetina, t. č. načelnik.
—	Županstvo ▼ Polhovemgradcn sc za«
hvnljuje Moriji Novak, mešč. učiteljici za to. liko poslane obleke za ponesrečence. — Mat. Gerjol, župan.
—	Smrtna kosa. V petek 14. t. m. )e umrl v Karlovcu na Hrvatskem Slovence Emanuel Ludvigcr, kleparski podjetnik in trgovec, znan borec za naš Korotan, kjer je dobil tudi kal bolezni, ki mu je pretrgala nit življenja v 28. letu starosti. Bil je mož poštenjak, ki ga je v dobi 4 let vzljubil ves Karlo-vcc v bratski Hrvatski. Bil je nečak župnikov Ivana, Franca in Valentina Zcga. Zapušč* ženo in 2 leti starega sinčka. Blag mu spomin!
—	Mezdno gibanje ▼ tiskarski stroki. V
nedeljo so se pričela v Osijcku mezdna pogajanja med lastniki tiskaren in med zastopniki tiskarskega delavstva. Pogajanj se udeležujejo tiskarski zastopniki iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane, Splita, Sarajeva, Novega Sada, Su-bolicc in Velikega Bečkercka. Pogajanja se vrše, ker so lastniki tiskaren odpovedali tarif, ki poteče z 31. dec. 1924. Računajo, da se bodo pogajanja vlekla nekaj tednov.
—	Vojvodinski katoličani v Rimn. Katoličani subotiške škofije bodo poromali v Rim za sveto leto 1925 dne 26. maja. .V Rimu ostanejo do 2. junija.
—	Pozor! Za novo leto 1925 se dobo žepni koledarji, ki so v korist nam najbednejšim slepim in se prodajajo v sledečih trgovinah: v Ljubljani: L. Schwentner, Narodna knjigarna, Tiskovna zadruga. Nova založba, Matična knjigarna, Učiteljska knjigarna, Kleinmeyer in Bamberg, Jugoslovanska knjigarna, Škulj, Bo-nač Iv., Tičar M., šelenburgova ulica in Sv. Petra cesta, Zvezna tiskarna in knjigarna, Ti 11 K., Janežič Ant., Sv. Florjana ulica 14, Gajšek Iv. in Pleško Ant, trafikant, Sv. Petra cesta. V Celju: Goričar in Leskovšek. V Novem mestu: Horvat Urban. V Kočevju: Majce-nič, traf. v Kamniku: Filipič, traf., Vel. ul. Naroča se tudi v pisarni založništva »Podporno društvo slepih« v Ljubljani, \Volfova ul. 12. Prosimo, da seže vsakdor po našem Koledarju, da s tem delno olajšamo neizmerno bedo našim sotrpinom — bednim slepim.
—	Iz.prcineir.ba v sarajevski mestni opravi. Novi sarajevski mestni komisar je odstranil dosedanje svetovalce, ki so bili izvo^ Ijeni po strankarskem ključu in bo imenoval nove po konfesionalncm ključu.
—	Velika stanovanjska akcija v Zagreba. Dne 12. t. m. se jc vršil v Zagrebu sestanek strokovnjakov in zastopnikov raznih organizacij, na katerem so pretresali vprašanje, kako bi se končno dejansko odpomoglo stanovanjski stiski. Sestanek jc sklicala organizacija »Nastan«« Navzoči so bili med drugimi častni predsednik AIcxander, vseučiliški profesor dr. čačkovič, inžener Strašni, predsednik delavske zbornice Pfeifcr, ravnatelj dr. M ovus kot zastopnik društva najemnikov, zastopnik Hrv. delavske zveze Kurelac, dalje zastopniki hišnih posestnikov, bančnih uradnikov itd. Vsi govorniki so naglašali, da je resnična cclpomoč pomanjkanja stanovanj le v zgradbi novih hiš z malimi stanovanji. Isto« tako so bili vsi soglasni v tem, da mora iniciativo prevzeti samopomoč. Zanimivo je bilo poročilo dr. Sterna v razmerju med šievilom prebivalstva in str.novanj v Zagrebu. L. 1910. ej bilo v Zagrebu 79.000 ljudi in 33.000 sob s 14.COO kuhinjami; na osebo je tedaj odpadlo 2.37 sobe. L. 1920. jc bilo 108.000 oseb, a le 38.000 sob. Nadaljna statistika kaže, kako se pri novih zgradbah zanemarjajo mala stanovanja; 1. 1921. je še odpadlo na eno kuhinjo 3.13 seb, koncem leta 1923. pa žc 3.63 sob. L. 1921. ja manjkalo v Zagrebu 8300 sob. konccm tek. leta znaša primanjkljaj šc 6560 sob. Potem jc Stern govoril o potrebi samor pomoči. Ob dobri organizaciji bi najmanjša' enodružinska hišica s 100 kvadratnih metrov za zgradbo in 200 kvadratnih metrov za vrt stala 50.000 Din. Večje in lepše zgradbe bi stale 120.000—125.000 Din. Država in mestna občina naj pomagata vsaj s prepustitvijo zemljišč po nizki ceni, z zni:ranjem prevoznih ceni za gradbeni material, z lesom iz državnih šum itd. Dr. Mo\uš je poročal o dveletnih pogajanjih za zgredbo železničarskih stanovanj z neko belgijsko družbo. Družba je bila pripravljena zgraditi stanovanja za 60 milijonov dinarjev, Ako bi bila država takoj na to pristala in bi bilo 800 vagonov, ki služijo za stanovanja, v prometu, bi imela država od njih 115 milijonov dinarjev letnih dohodkov. Govornik jc naglasi!, da se moj-ajo pri razpisu natečajev za zgradbo malih stanovanj na vsak način pritegniti v tekmo tudi velike moderne inozemske c!ru?be. Po obsežni razpravi so sk!cni1i, da sc nemudoma osnuje akcijski odbor, ki naj izdela pravila za veliko gradbeno organizacijo. V 14 dneh sc sklene nov sestanek.
—	»Franz Joscf« sc jc znova potopil. V
Boki Kotorski potopljena križarka »Franz Joscf", ki so jo po celoletnem trudu dvignili iz dna na površino, sc jc zopet potopila. Vseh 40 debelih verig, s katerimi je bila privezana na plovcfi dok, sc jc rotrgalo, kakor da so tenka nit in ladja sc je pogrcznila na dno. Vsa dvigalna dela bo treba začeti iznova.
—	Požar jc uničil v nedc'jo zvečer okolu 8. ure v Notranjih Goricah pri Brezovici več kozolcev in par podov z veliko mnoSino krme. Došlc požarne brambe so preprečile, da sc ogenj ni razširil do vasi. Kako jc ogenj nastal sc šc ne da dotfnnti
—	Samomor lepotice-mnsUmanke. V nekem gozdu blizu Kumanova se je obesila lSletna deklica Ncdžida ALibegovič, ker so jI starši branili zakon z nekim Bolgarom, katerega je silno vzljubila. Nedžida jc bila daleč naokrog znana kot krasotica.
—	Bogat lov sardel. V bližini Korčule sc je v zadnjem času pojavilo veliko število sardel, čeprav sedaj ni njihov čas. Ribarji so jih vlovili v enem tednu 16 vagonov. Ribice so takoj prevzele razne tovarne za konservira-nje.
—	Cerkven, steklen lestenec (luster) kupi >Naša sloga«, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10. Lestenec se rabi za cerkev srednje veličine, za 12 sveč, pa tudi več.
Elepntni damskl svet
te opozarja, da se pcluches (pliS) v vseh barvah in kvalitetah dobi odslej pri tvrdki
DRAGO SCHWAB — Ljubljana.
Ljubljanske novice.
lj Protestiramo! Katoliški Slovenci si ne bomo dali od kakega Pribičeviča ali Žerjava kar takole zlahka pristrizati svojih verskih pravic. Posebno ne bomo dali molče kratiti naši mladini verske vzgoje, ki jo dobivajo v marijanskih kongregacijah! V kratkem se bo vršil v veliki dvorani Uniona protestni shod zoper Pribičevičevo prepoved dijaških kongregacij, na kar že danes opozarjamo. Govorili bodo zlasti starši, očetje in matere. Dijakom samim pa tudi ne bo upadel pogum. Pribičevič bo s svojimi fermani verski stvari nehote samo koristil. Pričela se bo vesela kampanja.
lj V Križankah ima v četrtek zvečer ob 8. uri ondotna Moška in mladeuiška Marijina družba v družbeni dvorani izvencerkven sestanek za mesec november. Društveniki se vab;jo, da se polnoštevilno udeleže tega sestanka, obenom pa pripeljejo seboj tudi katoliške očete-nečlane, ki jim je mar vzgoja njihovih šoloobiskujočih otrok.
lj Mestni šolski svet je imel snoči vendar enkrat zopet sejo, seveda v stari sestavi, ker ministrstvo svoječasno izvoljenih novih zastopnikov mestne občine ni potrdilo, češ da velja funkcija posameznih članov mest. šol. sveta za šest let. O tem je poročal predsedujoči magistralni ravnatelj dr. M. Zarnik. Doba te funkcije poteče 1L febr. 1925. — Seja sama je bila malo mikavna, ker osebne zadeve, ki so bile doslej najbolj privlačna točka, 119 spadajo več v delokrog okr. šolskih svetov. Govorilo in sklepalo se je le o stvarnih šolskih potrebščinah in o uravnavi šolskega vrta in osrednjega šolskega igrišča.
lj Čudno postopanje mestnega magistrata proti družinskim očetom. Te dni so bili do- ( stavljeni družinskim očetom- kazenski nalogi, ker niso bili njihovi novorojenčki letos cep- | ljeni zoper koze. Naložila se jim je visoka glo- i ba v znesku 30 Din, vrliutega še kolkovina za ' kazenski nalog v znesku 20 Din, skupaj torej 50 Din ali pa petdnevni zapor. Večinoma so to zaradi slabe hrane bolshni in slabotni otroci revnih slojev, kateri še niso ali so koda] prekoračili starost 6 mesecev in iih ni bilo mogoče zaradi tega prinesti letošnjo pomlad k cepljenju. Obenem se je še zagrozilo, da se bodo starši ponovno občutno kaznovali, ako se otroci ne prinesejo k takojšnjemu cepljenju. Pripomniti se mora še, da se zahteva pri mestnem fizikatu od vsakega otroka za cepljenje še takojšnje plačilo v znesku 10 dinarjev. Priporočamo mestnemu magistratu malo več previdnosti in nobenega sovraštva do družinskih očetov v teh slabih časih, kakor tudi ne tako kruto postopanje.
lj Olika. Nek gospod in neka dama sta te dni v > Zvezdi« opazila na tleli ličen ovoj z rdečim trakom in ga seveda pobrala, misleč ua g;: je kdo izgubil. Ko sla odvoj odvila, sta našla v njem neko jako neblagodišečo tvarino. Isti auhoviteži najbrž, ki so napravili to šalo, so nedavno ponižali kljuke pri nekaterih hišah okoli >Zvezde« z isto tvarino. Najlepše pa je, da se s temi lepimi čini ponašajo — obiskovalci visoke šole, doma iz neke južne slovanske dežele ob morju. Baje so navdušeni pristaši —- nacije.
lj Ljublj rxske ceste, Odkar jc Ljubljana izgubila svojo staro občinsko upravo, so ceste in ulico tako zanemarjene kot kakšna stranska pot v zadnji hribovski vasi, Na tlakovani Sv, Petra cesti pozdravljajo ljudi 5e ob 10- uri dopoldne lepi kupčki konjskih fig, po r. c tlakovanih ulicah pa človeku burja zapira cci s celimi valovi cestnega prahu, kakor da v I jubljani ne bi bilo niti kaplje vode več za polivanje cest. Ob Ljubljanici se nihče več nc prikaže, da bi popravljal zanemarjene ali podrt.«'- ogreje, tako da človek pri belem dnevu lahko zdrkne v netzavarovano strugo Ljubljanico. To so posledice trojnega županovanja, ker so menda en »žuDan« izgovarja in zanaša na drugega, nc naredi pa nobened nič,
lj Poskusni vlom. Gjuro Hutinec, čevljarski pomočnik, doma iz Sten'evice na Hrvatskem je hotel vlomiti v stojnico branjevke Friškovic, pa je bil sredi dela prepoden. Malo poprej pa je bil prepoden, ko js nameraval v trgovino De' ljak. Fanta čaka za oba čina zaai zono plačilo.
lj Ne^reCa. Maks Skočlr se je vračal po Dunajski cesti proti domu Iz ColariČeve hiše
na Dunajski cesti je pa isti trenotek odletel 3 kg težak zidni okrasek, padel ua 141etnega Skočirja ter ga v toliko poškodoval, da so ga morali odpeljati z rešilnim vozom v bolnišnico.
lj Priporočljiv obrtnik. Ferdo Lotrič je izročil krojaču Antonu K. blago za jopič. Dogovorila sta se, kdaj bo jopič izgotovljen. Lotrič jopiča ni dočakal, krojač je namreč blago zastavil in se bo moral radi tega zagovarjati pred sodiščem.
lj Tatvina kolesa. Jakob RemŠkar se je zadržaval v gostilni »Amerikanec« in pri tem popolnoma pozabil na svoje kolo v veži. šele, ko se je do dobra okrepčal, je zapazil, da mu je med tem nekdo ukral kolo, vredno 2250 dinarjev.
lj Saje so se vnele. 15. novembra so se vnele v vojašnici kralja Petra saje. Čuvaj na Gradu je opozoril na preteči požar poklicno gasilstvo. Preden so pa gasilci prišli do vojašnice, so vojaki že pogasili.
lj Tatvine. Žeparji in žeparice nočejo in ne morejo z Vodnikovega trga. Po kratkem
presledku so zopet odnesli nekaterim gospodinjam denarnice. Med temi je Adela Gruden. Izmaknili so ji denarnico z vsebino 200 Din. Mariji Krel so pa izmuznili iz cekarja 98 Din. V stanovanje trgovca Josipa Kobija na Ižanski cesti se je zatekel neznan tat ter odnesel iz sobe 2 stola, vredna 200 Din.
lj Samomor. Današnja socialna beda zahteva skoro vsak dan svojih žrtev. Obesil se je družinski oče Anton Krušič, doma iz Šmart-nega prui Kamniku. Dobila sta ga njegova sinova, ki sta o dogodku takoj tudi obvestila policijo. Krušič se je v popolnem treznem stanju obesil na žeblju v stanovanju na Tržaški cesti 4. Bil je drugič poročen. Vzrok samomora so družinske zakonske razmere in obup.
lj Policijska kronika. V zadnjih 24 urah so bile dostavljene sledeče ovadbe: Radi tatvine 4, radi poškodbe tuje lastnine t, radi samomora 1, radi izgreda 2, radi prireditve plesa brez dovoljenja S, radi prekoračenja policijske ure 3, radi prestopiva cestno policijskega reda 1.
Dr. Joža Glonar:
tee m svetu.
E. S p a r n, španski knjižničar in tajnik akademije znanosti v Cordovi, je se.-,ta-vil statistiko vseh onih knjižnic po celem svetu, ki štejejo nad 50.000 zvezkov; o tej njegovi knjigi je prinesla obširno poročilo pred nedavnim «K81nlscbe Volkszeltnng«, odkoder so posneti sledeči podatki, ki bodo zanimali pač tudi našo javnost.
Za 1. 1922 je E. S p a r n naStol ua celem svetu 1038 knjižnic, ki štejejo nad 50.000 zvezkov in vse skupaj okroglo 181 milijonov zvozkov; 66?« teh knjig so nahaja v Evropi, 80% pa v Severni Ameriki. Da je ravno knjižništvo v Severni Ameriki razmeroma tako zelo razvito, dasi je samo po sebi mlado, se razlaga iz velikih darov, ki so jih dobile tamošnje knjižnice v zadnjih desetletjih; saj je n. pr. edini Carnegie v ta namen v predvojnih letih daroval nad 57 milijonov dolarjev, ž njim pa so na tem polju tekmovali zasebniki, mesta in države. Tako je Severna Amerika, ki je 1.1C83 imela komaj 23 večjih javnih knjižnic, jih L 1910 šteje že 258, dočim se je to število v istem razdobju n. pr. v Nemčiji dvignilo od 72 samo na 128.
Na svetu je 10 knjižnic, ki štojejo do dva milijona zvezkov, in 5, katerih štovilo zvezkov presega 2 milijona- Izmed teh petnajst blblijotek jih je celih 6 v Severni Ameriki, med njimi največja kongresna v Wa-shingtonu z 2,300.000 zvezki; v Nemčiji sta 2, berlinska Ln monakovska, na Francoskem 2, namreč nacijonalna v Parizu s 3,700.000 zvezki in vseučiliška v Strasbourgu z 1,200.000 zvezki, v Avstriji 2, nacionalna (prej dvorna) in vseuelllška na Dunaju, na Angleškem ena, britanskega muzeja z 2,300.000 zvezki, v Rusiji ena, ^publičnaja« v Leningradu z nad 2 milijona, in ra Španskem 1, nacijonalna v Madridu. Na'večja ta po tem ta':am bila «Bibliotheque Natio-nale-* v Parizu, dasi velja pa splošnem mnenju biblioteka britanskega muzeja v Londonu za največjo. Sicer pa so ts številke bolj ali manj približne in ne dajejo pravega razmerja med posameznimi knjižnicami. Sistem, po katerem sa knjige štejejo, jc namreč po raznih knjižnicah precej različen, povrh pa imajo knjižničarji povsodi več podrobnejšega in mikavnejyega dela, ko določiti natanko število del in zvezkov, ki so poverjena njihovi oskrbi. Pri starih biblijotekah je povrh vsega sistem katalogizacije (in s tem vred sistem Štetja) bil v raznih dobah različen, tako da se posamezne številke iz raznih dob ne dajo kratkomalo sešteti, ali seštete nc dajejo prave slike. Piscu teh vrstic je vicadirektor biblijoteko britanskega muzeja na vprašanje, koliko knjig šteje njegova biblljoteka, mirno odgovoril: <-Eni pravijo da 3 milijone, drugi pa, da 13.« Kak trgovec ali bančni direktor bi nad takšnim odgovorom osupnil, knjižničar ni mogel in ni smeL Seveda velja to samo za stare knjižnice z dolgo tradicijo, kakor je na drugi strani tudi res, da število samo pri vrednosti kakšne knjižnico še ne odločuje: najlepši dokaz je v tem oziru vatikanska knjižnica, ki šteje «komajt pol milijona knjig
Glede števila velikih knjižnic stoji Evropa še vedno na prvem mestu: Ima jih 669, severna Amerika -314, Azija 23, srednja in južna Amerika 22, Avstralija 7, Afrika pu samo 3. V Evropi sami pa prednjači Nemčija, ki ima sama 160 velikih knjižnic,
sledi ji Francoska s 111, tej Anglija s 101 ln Italija s 85. Velikih javnih knjižnic ima Evropa 296, in izmed njih jih na samo Nem čijo odpade celih 70, sledi ji Francoska s 63. Severna Amerika jih ima 131. Knjižnic, ki imajo visokošolski značaj, šteje Nemčija 37, Angleška 29, Francoska 25, Italija pa 12; same nemške vseučiliške knjižnice imajo skupno skoro toliko knjig, kakor angleške, francoske in italijanske (11 : 12 milijonov!)
Špocijalnih knjižnic ima Nemčija 53 in zaostaja s tem za Severuo Ameriko (55), prekosi pa Britanijo (28) ln Francosko (23). Največja specijalna medicinska knjižnica na svetu je v Washlngtonu «Army Medical Library« z 235.000 zvezkL
Po versaillski pogodbi je Nemčija izgubila 11 velikih knjižnic s skoro 2,500.000 zvezki. Med temi knjižnicami sta bili dve posebno eksponirani in zaradi svojega političnega namena izredno dobro dotirani: vse-učiliška knjižnica je ob prehodu v francoske roke štela 1.200.000 zvezkov, «Kalser Wil-helm-Bibliothek« v Poznanju pa nad 200.000! Razen toga so morali Nemci iz svojih knjižnic dati precej knjig za vzpostavitev porušene knjižnice v Louvainu. Vkljub temu pa ima Nemčija danes še nad četrtino vseh bi-blijotek, kar se jih nahaja v Evropi.
Kako pa je s to rečjo pri nas? Na to je danes težavno dati precizen odgovor, ker na"e blblljoteke ne tiskajo javnih poroeil o svojem stanju in spremembah. Kar je dosegljivih podatkov, izhajajo vsi šo iz predvojne dobe, v vojnem času in poznejših letih pa se je marsikaj spremenilo. Študijska (li-cejska) knjižnica v Ljubljani je iz provin-cljalne biblijoteke postala velika državna biblljoteka, ki ima pravico do dolžnih iz-vo lov vseh tiskov v naši kraljevini, poleg tega pa vrši še funkcije univerzitetno knjižnice. V Skoplju se je osnovala nova vseuči-liška knjižnica za tamošnjo filozofsko fakulteto; enako knjižnico Ima menda pač tudi juridična fakulteta v Subotici, katere obstoj pa je ogrožen, ker se r.a njej, kakor ji Vojvodinci očitajo, ne uči to, kar bi so moralo v prvi vrsti, namreč pravo, ki je veljavno v Vojvodini. Rc'ativi:o manj funda-mentalnlh sprememb so doživele znanstvene knjižnice v Zagrebu in Eeogradu, ki so se s povečanjem števila visokih šol seveda sorazmerno povečale. Vsi ti znanstveni zavodi niso v or.ih intimr.ih zvezah me;l seboj, ld bi jim omogoči'e, da bi s skupnim nastopom lahko uveljavili skupne intere.;e: medsebojno izmeno dublet, med obojni promet v posojanju, pra."anja enotne katalogizacije, izdaja bibliografskih poročil, etc. etc. etc. V uobl, ko sestavljači državnih proračunov no mislijo na investicije na postojankah, ki niso direktuo rentabilne, biblijoteke kot izrazita cinstrumenta pacis« ne morejo pričakovati posebne pomoči od države. Vendar pa se brez škode za kulturni napredek naše države ne bodo več smele tako zanemarjati, kakor so so dosedaj. To ne velja samo za. naše znanstveno biblijoteke, v enaki meri velja tudi za vso knjižnice (vaške, vojaške etc.) kot uspešna sredstva kulturnega napredka. Mlada Čelioslovaska bi nam in našim državnikom v tej reči lahko biV ' 'ajeu zgled!
pr »Vtstrik Dejasja sv. Deticsivc.« (1. 45.} gre v tisk. Urednik prosi gg. poverjenike, ki šo niso poslali letošnjih nabirk, pa žele, da bodo objavljene šc v tem poročilu, naj nemudoma naznanijo visočino nabrane miloščine. Denar
poSljejo lahko pozneje. — Decembra bodo knjižice (in sprejemne podobice) na razpolago v trgovini K. T. D. (Ničman) v Ljubljani, kjer naj jih blagovolijo gg. poverjeniki sami ali po zanesljivih osebah sprejeti. Na ta način prihranijo znatne poštne pristojbine, ki ostanejo mi-sijonstvu. (Za lavantinsko škofijo bo prevzel ondotni škofijski voditelj primerno število Vestnika.) Kdor vsekako želi prejeti knjižica po pošti, naj sporoči škofijskemu voditelju D. sv. D.: Antonu Čadežu, Semeniška ul. 2. Isto naj store gg., ki nameravajo nanovo uvesti ali poživiti to koristno mladinsko misijonstvo.
Narodno gieefališče v Ljubljani.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Torek, 18. nov.: Sumljiva oseba, slavnostna predstava ob 60 leinlci rojstva književnika Branislava Nušiča. Izven. Sreda, 19. nov.: Zaprto. Četrtek, 20. nov.: Zora, dan, noč. Red H Petek, 21. nov.: Pri Hrastovih. Red A. Sobota, 22. nov.: Šestero oseb išče avtorja. C. Nedelja, 23. nov.: Sumljiva oseba. Izven. Pondeljek, 24. nov.: Paglavka. Red R.
OPERA.
Začetek od pol 8. uri zvečei Torek, 18. nov.: Zaprto. Sreda, 19. nov.: Rigolelto. Red B. Četrtek, 20. nov.: Cavalleria rusticana. V vodnjaku. Red D. Petek, 21 nov.: Trubadur. Gostovanje tenorista
Jana Mesteka lz Plzna. Red F. Sobota,'22. nov.: Rusalka. Red E. Pondeljek, 24. nov.: Zaprlo. Nedelja, 23. nov.: Prodana nevesta. Gostovanje tenorista Jana Mesteka iz Plzna. Izv. Slavnostna predstava v drami, Drevi proslavi Narodno gledališče v Ljubljani 601etnico rojstva in 40ietnico književnega delovanja književnika Branislava Nušiča s slavnostno predstavo, na kateri bo imel g. slavljenec pred vprizoritvijo njegove veseloigre »Sumljiva oseba« kratko Konferenco. Veseloigra je polna naravnega in zdravega humorja, ter nam v njej slika g. avtor življenje in delovanje malega srezkega policijskega urada v obmejnem mestu za časa kralja Milana. Začetek predstave je točno ob pol 8, uri zvečer.
Uprava Narodnega gledališka v Ljubljani vljudno obvešča p. n. občinstvo, da se za slavnostno predstavo v torek, dne 18. t. m. brez izrecnega naročila posestnika nikomur ne rezervirajo sedeži v dramskem gledališču. Vstopnice so v predpredaji pri dnevni blagajni v operi od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure popoldne. Na večer predstave pa od 7. ure dalje v dramskem gledališču."'Začetek predstave je izjemoma ob pol 8. uri zvečer. Uprava vabi občinstvo, da se v obilnem številu udeleži predstave ter tako počasti avtorja, ki bo prisostvoval predstavi in imel tudi kratko konferenco.
Gledališki Ust Izšla jc peta številka gledališkega lista, ki prinaša poleg običajne vse-line členek o Branislavu Nušiču in njegovem delu, spis slavljenca: Geneza Ntšičeve ljubezni do gledališea, črtico izza časa Nušiče-vega delovanja kot dramaturg in upravnik Narodnega gledališea v Belgradu. Naposled nekej imeresentnih dreblin iz Nušidevih komedij. Gledr.liški list se dobiva pri dnevni, Llagc,jni in pri liljeterjih ter v traliki Sever v Šelcnburgovi ulici. Stane 4 Din.
Ljutfskl £lQ? v L jul
Nede-ja, 23. nov. ob pel 4. uri popoldne >Rn-iarslia vojna«, (noviteta), veseloigra v treh dejanjih. Predprodaja vstopnic od četrtka napre j vsnk pr poldan od 5. do 7. ura v pisarni Ljudskega odra. Dvorana bo toplo zakurjena.
i*
11»
Roko r? oliki dom v Ljubljani. Pevska sicul-nja bo danes zvečer ob 8. urL Priglase se lahko tudi pevci, ko doslej še niso sodelovali v pevskem zboru Rokodelskega doma.
Predavanje v »Pravniku«. Tudi letošnjo zimo priredi društvo »Pravnik« več predavanj. Pred Božičem so določena tri predavanja in sicer na dni 19. novembra, 10. decembra in 18. decembra. Dne 19. novembra bo predaval g. univ. prof. dr. Djordjc Tasič: Kad sud ima prava da ceni ustavnost za. k o n a. Predavanje se bo vršilo v dvorani številka 79, I. nadstropje deželnega sodišča in se prične točno ob pol petih popoldne. Društveniki se vabijo k obilni udeležbi, prijatelji dobrodošli.
Feri'alci Savez. Vsled tehničnih ovir je proslava petletnice odpovedana. — J. S„ uni-yerza.
Sdticht
je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst pralnega mila. Pravo samo s „S«iiiShlu imenom in znamko „!e!en"!
CSs&sp o dlarstvo.
V dobi trgovskih pogajanj.
V letu 1924. se je začela za Evropo doba čiščenja trgovskopolitičnih odnošajev med posameznimi državami. V povojnih letih so se obdale skoro vse evropske države z visokimi zaščitnimi carinami in delne ali popolne prepovedi so otežkočale uvoz kako izvoz. Sedaj pa skušajo odpraviti vse omejitve, ki ovirajo razvoj boljših zunanjetrgovskih odnošajev me posameznimi državami.
Najvažnejši je pač datum 10. januarja prihodnjega leta, ko pride za Nemčijo dan gospodarske osvoboditve, saj v kolikor se tiče sklepanja trgovskih pogodb. S tem dnem namreč poteče obveza Nemčije po verzajski pogodbi dajati ugodnosti trgovini zavezniških držav in Nemčija si mora, kakor zavezniške države regulirati s pogodbami svoje zunanje trgovske odnošaje.
Ravnokar se vršijo pogajanja med Francijo in Nemčijo glede sklenitve trgovske po godbe. Pojavljajo se pa težkoče, ker hoče Francija na vsak način ločiti vprašanje repa-racijskih dobav od ostalih trgovskih problemov. Ker pa imata obe državi nujen interes na sklenitvi pogodbe, je po mnenju dobro poučenih francoskih in nemških listov pričakovati še do konca t. 1. sklenitve pogodbe.
Ravnokar hoče urediti tudi Belgija natančno svoje odnošaje s Francijo. Kakor poroča >Berliner Tagblatt«, bo tudi Nemčija v kratkem zopet začela pogajanja z Rusijo.
Tudi naša država ima interes na sklenitvi trgovske pogodbe z Nemčijo. Po Avstriji, Češkoslovaški in Italiji, ki zavzemajo najvažnejša mesta v naši zunanji trgovini, mora priti na vrsto Nemčija. Saj stoji Nemčija v naši zunanji trgovini na 4. mestu takoj za ravnokar omenjenimi državami. Posebne važnosti bi bila trgovska pogodba za izvoz sliv v Nemčijo. Posebno bo treba paziti pri trgovskih pogajanjih z Nemčijo, da ne bo preprečevala naših produktov, ker mora predvsem gledati na to, da kolikor mogoče omeji uvoz, ker more z visoko aktivno bilanco zunanje trgovine plačevati reparacije.
Tudi naša trgovska pogajanja z Avstrijo napredujejo. Po vesteh, z Dunaja je pričakovati zaključka že koncem tega meseca.
g Mariborski sejem 1. t. m. 1924. Prignalo se je: 7 konjev, 2 bika, 76 volov, 306 krav, 2 teleti, skupaj 393 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 11.75 do Din i3.25; poldebeli voli 10.50—11, plemenski voli 10.25—11.25, biki za klanje —, klavne krave debele 11.25—13.50, plemenske krave 9.50—11.25, krave za klobasarje 6.25—7.50, molzne krave 8—11.25, breje krave 8—11.25, mlada živina 11—13. — Mesne cene: Volov-sko meso I. vrste 1 kg Din 25—27, volovsko meso II. 22—24, meso od bikov, krav, telic 20—21.50, telečje meso I. 27—30 telečje meso 2 21—25, svinjsko meso sveže 25—35.
g Kodifikacija deviznih predpisov. Kakor poročajo iz Belgrada, pripravlja finančno ministrstvo novo izdajo pravilnika o trgovanju z devizami in valutami, v kateri bodo kodificirani vsi predpisi in naredbe, ki dosedaj veljajo. Vest o novem pravilniku mi-
nistrstvo demantira. Edina novost bo znižanje takse 2 in pol °/00 na pooblaščene denarne zavode za poslovanje z devizami in valutami. Podpisan je že tozadevni odlok od ministrstva, s katerim se taksa 2 in pol °/00 na vplačani kapital pooblaščenih zavodov v korist kontrolnega fonda zmanjšuje na 1 °f00 letno. Vendar pa ne sme ta taksa 1 °/00 presegati v nobenem slučaju svote 50.000 Din brez ozira na višino kapitala poedinih bank.
g Carinski dohodki. V tretji desetini meseca oktobra t. 1. so znašali carinski dohodki 61.432.991 dinarjev napram 50.256.185 dinarjev v drugi desetini omenjenega meseca. Skupno so znašali carinski dohodki v mesecu oktobru t. 1. 169.762.553 dinarjev, v mesecu septembru t L pa 164.954.034 dinarjev. — Od 1. aprila t 1. pa do 31. oktobra t. 1. so dosegli carinski dohodki višino 1005.500.239 dinarjev napram 1021.474.301 dinarjev i istem razdobju lanskega leta.
g Naše državne financ«. V teku meseca julija t. 1. so znašali državni dohodki 912 milijonov 337.425 dinarjev, izdatki pa 848 milijonov 534.965 dinarjev. Potemtakem poka-zuje proračun za omenjeni mesec presežek dohodkov nad izdatki v znesku 63.802.460 dinarjev.
g Bernska konferenca maj - junij 1924. Načrte, ki so bili na tej konferenci izdelani glede novosestavljene pogodbe o železniškem tovornem prometu, so dne 23. oktobra t. 1. podpisali poleg drugih tudi zastopniki naše države. Nove pogodbe bi postale veljavne šele v drugi polovici prihodnjega leta.
g Ratifikacija pogodbo o poštnih hranilnicah. Kakor poroča »Ceps«, bo ratificirana kmalu definitivno pogodba o poštnih hranilnicah med Češkoslovaško, Jugoslavijo, Romunijo, Avstrijo in Madžarsko. Poljska zaenkrat še ni pristopila. Pogodba bo stopila v veljavo najbrže v sredi meseca decembra t. 1.
g Bolgarska produkcija sladkorja. — Iz Slova posnemamo, da je dala letina sladkorne pese v Bolgariji na 25.500 ha 408.000 ton pese. Računa se na produkcijo sladkorja v tekoči kampanji v višini 42.700 ton. Ker znaša uporaba v Bolgariji samo okoli 24.000 ton, bo preostalo za izvoz ca. 19.000 ton.
g Produkcija sladkorja v Češkoslovaški. V oktobru t. 1. je Češkoslovaška producirala 2500.370 ton sladkorja, izvozila pa 131.054 ton. Napram mesecu oktobru t. I. izkazujeta tako produkcija kakor izvoz velik prirastek.
g Nova ccnitov svetovne produkcije sladkorja. Dne 15. t. m. je objavila znana new-yorška tvrdka Willet & Gray svojo novo cenitev produkcije sladkorja v tekoči kampanji, ki javlja mesto prejšnjih 21.689.000 sedaj 22.083.000. Z ozirom na zadnjo cenitev bi bila produkcija sladkorja na celem svetu v tekoči kampanji višja za 2383.000 ton napram končnemu rezultatu kampanje 1923—1924.
g Znižanjo diskonta na Poljskem. Ker se je pojavila znatna razlika med privatno in uradno obrestno mero, je poljski emisijski zavod >Bank Polski« znižal diskont od 12 na 10 odstotkov.
♦aBSBBBBaBBBBJBBBBBEBBBBEBSSBRn« ■	B
a V zalogi prvovrstni ogljen papir pri ■ 9	A
" Franc Dar, Ljubljana, Cankarlevc naSrslls S ^
aR	R
V BBflaBBBaBBBHBSOSBSBSBflBSaBBBSa*
Borze.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj.
(Dalje.)
24
Vstala je in mu pomolila žezlo, ki ga je Rames v znak zvestega podložništva poljubil. Nato si je z naglo kretnjo snela zlati kraljevslki obroč s čela in mu ga za trenotek dela na glavo, kronajoč ga tako za kralja; ko je tako stal pred njo, je egipčanska kraljica pokleknila in se mu poklonila. Nato je odložila krono in žezlo ln se vrgla kot žensika ljubimcu na prsi in Sijajni žarki jutra, ki so se nenadoma usuli skozi vzhodna okna krasne dvorane, so ju obsijali ter ju odeli s plaščem veličja in ognja.
Vse je kmalu, zelo kmalu minilo in Tua je sedela v svetlobi ter gledala, kako odhaja Rames v fcnco tam zunaj, in je razmišljala, kdaj gn bo zopet videla. Srce ji je bilo težko in celo v tej uri zmagoslavne ljubezni se je zelo bala bodočnosti in njenih naključij.
VII. poglavje.
TUA V MEMFIDI.
Rames je torej istega dne odpotoval pToti Takensitu z brodovjem in moštvom, kar ga je bilo mogoče v naglici zbrati. Tamkaj, na obmejni postojanki, je čakal, dokler niso dospeli ostali vojaki z naglo bal-zamiranim truplom princa Amathela, ki ga je bil umoril, in s kraljevskimi darili za kralja v Kešu. Potem se ni več obotavljal niti trenotek, marveč jo odjadral s svojo malo armado proti jugu na dolgo pot, ker so je bal, da bi ga utegnilo dohiteti povelje, naj se vrne v Tliebe, če bi se zadrževal.
Želel je tudi, da prispe v Napato, preden pridejo tjakaj žalostne novice o kraljevičevi smrti in preden bi tam opazili bližanje egipčanskega poslanstva.
S Tuo ni več govoril, toda ko je njegova ladja veslala pod zidovjera palače,," je ob oknu kraljevskih sob opazil postavo v beli obleki, ki je glodala, kako odhajajo. Stala je v senci, tako da. ni mogel spoznali obraza, toda srce mu je pravilo, da je to kraljica sama, ki je prišla, da mu zaželi srečno pot, in nihče drugi.
Tedaj je Rames vstal s stola, na kale-"Tem je sedel zaradi rane na nogi, in jc pozdravil z mečem ter ukazal moštvu, naj v pozdrav dvignejo vesla. Vitka postava se jim je v odgovor priklonila in on je odšel, da izpolni svojo usodo, ter je zapustil Ne-ter-Tuo, Amenovo Jutranjo zvezdo, da izpolni svojo.
Preden je odjadral, sta ga obidkala Mermes, njegov oče, in Asti, njegova mati.
»Pod čudno zvezdo si se rodil, moj sin,c je rekel Mermes, »in jaz ne vem, kam le bo vodila;' »bogove prosim, naj bi ne bila meteor, ki nenadoma vzblesti na nebu in potem izgine, da se ne vrne nikoli več. Vse ljudstvo govori o naklonjenosti, ki ti jo je kraljica pokazala, namesto da bi te obsodila na smrt za.dejanje, b katerim si ji vzel soproga; postavila te je na čelo armade, ter be, mladeniča, in te je sprejela v tajni avdienci, s čimer kralj le malokoga odlikuje. Usoda, ki je meni vzela kodke, jih je dela v tvojo mlado roko, toda kako bodo padle, ne vem in menda tudi ne bom doživel, da bi videl.«
»Nikar ne govori tako zloslutnih besed, oče,« je odgovoril Rames nežno, zakaj oče in sin sta se ljubila. »Zdi se mi, da smrt sega le po meni, zakaj prevzel sem čudno in obupno nalogo: sporočiti grem mogočnemu kralju novico, da sem z lastno roko umoril
17. novembra 1924.
DENAR.
Zagreb, Italija 298—301 (299.75 do 302.75), London 318.35—321.35 (320.20 do 323.20), Newyork 68.40-69.40 (68.70-69.70), Pariz 3.6035 — 3.8535 (3.85 — 3.70), Praga 2.0495-2.0795 (2.06-2.09), Dunaj 0.0965 do 0.09&r> (0.0967 — 0.0988), Curih 13.28-13.33 (18.35-13.45), ef. dolarji 68-68.20. Tendenca slaba, blaga dosti; po borzi nekaj čvrsteje.
Curih. Belgrad 7.50 (7.50), Budimpešta 0.006950 (0.00695), Berlin 1.2350, Italija 22.45 (22.50), London 24.03 (23.75), Neivvork 518.70 (519), Pariz 27,10 (27.50), Praga 15.4550 (15.45), Dunaj 0/073, Bukarešt 2:80 (2.85), Sofija 3.75 (3,75).
Dunaj. Devize: Belgrad 1026, Kodanj 12.480, London 328.500, Milan 3064, Newyork 70.935, Pariz 3742, Varšava 13.600. Valute: dolarji 70.460, angleški funl 326.700, franc. frank 3705, lira 8035, dinar 1023, češkoslovaška krona 2106.
Praga. D e v i z e : Lira 147.36, Zagreb 49.20, Pariz 180, London 157.675, Newyrk 33.95. .
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 in pol odstot. investicijsko posojilo leta 1921. 6o (blago), 2 in pol odstot. državna renta za vojno škodo 110—113, Celjska posojilnica d. d., Celje 210—220, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 125—126 (zaklj. 125, Slavenska banka, Zagreb 90—95, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 180 (denar), Trbov. premogokopna družba, Ljubljana 475 (blago), Združene papirnice Vevče 120, »Split«, anon. družba za cement Portland, Split 1400-1455, Nihag, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 67 (blago), 4 in pol odstot. za-' stavni listi Kranjske deželne banke 17 (blago), 4 in pol odstot. zadolžnice Kranjske deželne banke 90 (blago).
Zagreb. Hrv. Esk. banka, Zagreb 109, Jugoslavenska banka, Zagreb 102, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 217.50—222, Prva hrvalska štedionica, Zagreb 915, Dio-ničko društvo za eksploataciju dna, Zagreb 85 —97, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 830—845, Narodna šumska industrija 55—58, Guttman 715—720, Slavonija 72—73, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 470, 7 odstot. inv. posojilo 63.50—64, Vojna odškodnina 111-113.
Dunaj. Živnostenska banka 806.000, Al-pine 396.000, Greinitz 137.000, Kranjska industrijska družba 735.000, Trboveljska premog. družba 487.000, Hrvatska eskomptna banka 108.000, Leykam 175.000, Jugoslovanska banka 106.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 56.000, Avstrijske tvornico za dušik 190.C00, Gutmann 420.000, Mundus 920.000, Slavonija 73.900.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Slavonski hrast, krlji, 3 m dolžine, od 50 cm prem. naprej, prvovrstni, fco meja 1450—1500; remeljni, 40-80, »Carintia« monle, fco nakladalna postaja 690; bukovi krlji od 3—6 m dolžine, od 25 do 45 cm prem., brez srca in velikih grč, fco meja 1 vag. 400, 410, zaklj. 400; bukovi krlji od 3—6 m dolžine, od 45 do 80 cm prem., brez srca in velikih grč, fco meja 1 vag. 400, 410, zaklj. 400; deske 20, 25, 30 mm, JII., fco meja 520; bukova drva, klana, napolsuha, brez
okrogl., <1 m dolžine, fco nakladalna postaja 25; oglje vilano, Ia, fco meja 118. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 390; pšenica bačka, par. Ljubljana 135; koruza nova, garancija, fco Postojna trans. 235, oves bački, par. Ljubljana 840; laneno seme, fco skladišče Ljubljana 120; otrobi debeli, fco Ljubljana 235; ajda domača, črna, fco Ljubljana 250, ajda domača, siva, fco Ljubljana 235. — Stročnice, sadje? fižol ribničan, orig., foo Ljubljana 450, fižol ribničan, očiščen, b-n, foo Postojna trans. 545, fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 480, fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 580, fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 390, fižol mandolon, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 495, fižol rjavi, orig., fco Ljubljana 410; jabolka za prešanje, fco nakladalna postaja 1 vag. 110, 120, zaklj. 120.
Novi Sad. Pšenica 372, moka bnzis >0< 570, otrobi 165—170, koruza 170—175. Položaj miren.
Misijonski vestnik.
Kdo želi napraviti veselje sebi in misijo^ nom? Mi rečemo namenoma v prvi vrsti si_bi, ker, kdor more osem dinarjev pogrešati ter jih prinese ali pošlje Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljano, Miklošičeva c. 3, dobi zato 1 e p koledar za sv. leto 1925, z zanimivimi pripovedkami in slikami iz misijonov črne Afrike, kjer žive še ljudožrci in prodajajo sta-, riši svoje otroke kot živino. — Nadalje dobite ljubki »M i s i j o n s k i koledarček za m 1 a d i n o«, s katerim morete otroško srce nadvse razveseliti, K sklepu pa podpirate s tem prispevkom tudi misijone, eno najboljših del, katerih Gospod Bog ne pusti nepoplačanih, kot vemo to iz vsakdanje skušnje. — Oba ko-: ledarčka sta jako primerna kot lepo Miklavževo in božično darilo.
Preko groba. Kolikokrat bi radi našim dragim ranjkim napravili še kako ljubav, po-, slali jim še. samo eno znamenje naše hvalež-', nosti tja preko vrat večnosti; kako radi njih bolečine olajšali! Sv. Monika, mati velikega sv. Avguština je ob svoji smrti prosila le eno; »Kam me pokopljete, to je vseeno, samo spominjajte sc me pri oltarju.« Kako lepo priložnost nam nudi zato »Mašna zveza za Afriko«, kanonično potrjena od kardinala Rcspighi. Udje te ->mašne zveze« so deležni 300 sv. maS, katere se berejo v Rimu vsako leto na njih namen. Za enega uda [bodisi živ ali mrtev) zadostuje enkratni prispevek 3 Din, kateri so porabijo v prid zamorskih misijonov. Prijave in udnina naj se blagovoli poslati Družbi sv. Pe« tra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva c. 3.
Turistika in šport.
ŠPORTNI PREGLED.
Hazena. Zagreb : L j u b 1 j a n a (9 ; 2). Tekma hazenskih reprezentanc Zagreba in Ljubljane, ki se je vršila v nedeljo v Ljubljani, je končala s pričakovano visoko zmago Za-grebčank. Prireditev je nudila prijateljem športa lep užitek, posebno Zagrebčanke so nazorno pokazale lepoto te ženske igre, ki je danes udomačena v vseh evropskih državah. Vsled uprav januarskega mraza tekma seveda ni bila obiskana tako, kakor bi bila ob primernejšem letnem času, vendar je še vedno privabila na igrišče do 500 gledalcev. Vkljub znatni razliki v rezultatu igra ni bila enostranska. Ljubljanske napadalke so se morda nahajale več pred
njegovega edinega sina. O mati, ki poznaš dobro knjige modrosti in vidiš reči, ki so našim očem skrite — ali nimaš nobene besede tolažbe za naju?«
»Sin moj,« je odgovoril Asti, »preiskovala sem bodočnost, toda z vso svojo umetnostjo sem mogla le malo pogledati v njene skrivnosti. Nekaj sem pa le videla. Velika usoda te čaka in menim, da se bova midva se scšla. Toda od svojega ljubljenega očeta se poslovi!«
Pri teh besedah se je Rames obrnil, da . skrije solze, teda Mermes ga je prosil, naj so ne žalosti, in je rekel:
»Velike so skrivnosti naše usode, sin moj. Nekateri ljudje pravijo, da smo samo mehurčki, ki jih reka rodi in reka pogoltne, da smo potomci slučaja, kakor zveri ali ptiči, da smo enodnevnice, ki nekaj trenot-kov plešejo v solncu in potem izginejo. Toda jaz tega ne verjamem in sem prepričan, •da so nas bogovi odeli s to obleko mesa v svoje lastne namene in da je duh, ki je v nas, bil od vsega začetka in bo na vekomaj. Zato se ne. bojim življenja in se ne bojim smrti, ker vem, da so to le vrata do večne hiše,, ki nam je pripravljena. Kraljevsko kri, ki se ti pretaka v žilah, si prejel od svoje matere in od mene, toda če je najina usoda bila neznatna, dočim bo tvoja morda .sijajna, te ne zavidam, ker sem morebiti bil zato potreben, da se ti rodiš. Ti odhajaš, da izpolniš svojo usodo, o kuteri mislim, da je mogočna, jaz ostanem tukaj, da izpolnim svojo, ki me vodi v grob. Nikoli te ne bom videl v slavi, če postaneš mogočen, in tvoji zmagoslavni koraki ne bodo motili mojega spanja.
A čeprav boš hodil, Rames, po zlatih preprogah in po tilnikih svojih sovražnikov, čeprav bo ljubezen tvoj tovariš in di-adem tvoja krona, čeprav še bo laskanje dvigalo okrog tebe kakor kadilo Dred oltar-
jem, dokler se ne zazdiš samemu sebi bog, pomni vendar, da ti tvoji koraki vodijo v tisti črni grob in skozenj do sodbe. Bodi mogočen, če moreš, toda bodi prav tako dober kakor mogočen. Nobenemu možu ne jemlji življenja, ker ti je dana moč in ga sovražiš; nobeni ženski ne stori žalega, ker se ne more braniti in jo smeš prodati. Pomni, da bo imel morda beračev otrok, ki so igra v pesku, odličnejšo vlogo nego ti, kadar se vsi zemeljski računi obračunijo. Pomni, da dihaš isti. zrak, kaikor govedo in črv. Pojdi svojo pot, uživaj svojo lepoto in mladost ter darove, ki ti jih bogovi podelijo, toda vedi, Rames, da bom ob koncu vsega jaz, ki čakam v senci Osirisovi, jaz, tvoj oče, zahteval računa o vsem in da stoji za menoj bog pravice in da bo pregledal tkanino, ki si jo stkal. Sedaj sprejmi, inoj sin Rames, moj blagoslov in blagoslov tistega, ki nas je ustvaril, in potuj srečno!«
Nato ga je Mermes poljubil na čelo, se obrnil in odšel iz sobe; videla se nista nikoli več.
Asti pa je stopila k njemu, mu pogledala v oči in rekla:
»Ne žaluj! Slovo ni nič novega, smrt ni nič novega; vse tc bridkosti so bile na svetu milijone let in bodo še milijone let. Izživi svoje življenje, raduj se dnevov, ki so dobri, bodi zadovoljen, če so slabi, ne obžaluj ničesar, razen svojih grehov, ne boj se ničesar, ne pričakuj ničesar, ker je vso usojeno in se ne more spremeniti.«
»Slišim,« jo odgovoril ponižno, »in ne bom pozabil. Naj uspem ali padem, sramovala se me ne boš.«
Sedaj se je tudi mati obrnila, da odide, a je še obstala in rekla:
»Darilo imam zate, Rames, od nekoga, čigar imena no smem imenovati.«
golom Zagreba, toda v njihovih akcijah ni bilo sistema in smotrenosti, medtem ko so bili zasnovani bliskoviti napadi Zagrebčank po vseh pravilih taktike in so običajno zaključili z ostrimi streli na gol. Ljubljanski team je pokazal poleg vzorne požrtvovalnosti in agilnosti tudi lepo tehnično znanje, zaostajal pa je v taktiki, v načinu igre. — Tekmo je vzorno vodi! zagrebški sodnik Schneller.
Nogomet. V L j u b 1 j a n i se smatra lahko nogometno sezono z ozirom na to, da je nastopilo nuzlo zimsko vreme, za zaključeno. —
V	Zagrebu sta se vršili v nedeljo prvenstveni tekmi Gradjanski : Concordija (rezultat 8 : 2) ter HAŠK : Sparta (rezultat 2:1). — Prvenstvene tekme v Beogradu: Jugoslavija : Soko 2:0, BSK : Jedinstvo 4:0. — V Pragi jc zmagala Sparta nad Vienno z 2 : 1, Slavija nad Ilakoah s 7:2. — Dunajski rezultati: Rapid : Admira 3 : 0, Wackcr : Sim-mering 3 : 1, Amateure : Sportklub 2:1. —
V	M o n t c v i d c o je svetovni nogometni prvak Reprezentančni team Uruguaya senzacionalno porazil reprezentanco Argentinije z 6:1; nekaj tednov preje je isti reprezentanci podlegel z 0 : 1.
Avtomobilno mojstrstvo za 1925, Prihodnje leto se bi vršilo tekmovanje za svetovno avtomobilno mojstrstvo. Avtor misli je francoski športni list »Auto«, pritrdili so mu Italijani in so se glede splošnih določb že dogovorili. Za naslov svetovnega mojstrstva se smejo potegovati le oni, ki se bodo udeležili vsaj dveh od petih velikih tekem, razpisanih za 1925. So pa to tele tekme: Veliko darilo Evrope, veliko darilo francoskega avtomcbil-nega kluba, veliko darilo Italije, tekma na dirkališčih Indianopolis v Ameriki in Broclc-land na Angleškem. Obligatorični za 1925 sta tekmi francoskega avtomobilnega kluba in darilo Italije za tekmccc ententinih dežel, za Amerikance Indianopolis in darilo Italije, za
vse druge udeležence Italija in pa ena poljubna od ostalih štirih tekem. Vrednotenje se bo določilo po mestu, ki ga je dosegel ta ali oni avtomobil v tej ali oni tekmi: prvo mesto da eno točko, drugo dve, tretje tri. Manj ko je točk, bližji je dotičnik mojstrstvu, štiri točke pripišejo onemu, ki ni štartal, ali pa, ki ni prišel na cilj. Italijanski avtomobilni klub je določil za svetovno mojstrstvo še posebno darilo (50.000 lir in neko umetnino) za zmagovalno tvrdko 20.000 lir pa za zmagovalnega šoferja. — Ncmci s temi določbami niso zadovoljni in pravijo, da so prikrojene Francozom in Italijanom. Imajo čisto prav, če zahtevajo udeležbo vsakega tekmovalca pri vseh tekmah. Le tedaj se bo spoznala prvo-vrstnost te ali one vrste pred drugimi, če bo dosegla najmanjše število točk z udeležbo na vseh tekmovališčih. Vsekakor bo tekmovanje zelo zanimivo.
Dobri in slaiii nasveti
za zdravje.
Nedavno je imel zdravstveni komisar države Newyork dr. Mathias Nicoll radio-preda-vanje o vrednosti zdravstvenih člankov, pri-občenih v časopisju in revijah.
Med drugim je dr. Nicoll izvajal sledeče: Ko prelistujemo naše revije in časopise, se ne moremo načuditi obsežnosti prostora, ki jo posvečen člankom o zdravstvu in zdravstvenim nasvetom. Mnogo izmed poučnih člankov je znanstveno pravilnih in uspešnih, ako se po njih ravnamo. Na žalost so se mnogi izdelovalci takozvanih ozdravil za vse« oprijeli popularnosti takih člankov iu so začeli pridno posnemati podoben stil.
Kako naj v takih okolnostih občinstvo spozna, kaj je dobro in kaj slabo in kako naj
se zavaruje pred vabljivimi nasveti kakega mazača?
Ako je članek, objavljen v kaki dobro znani reviji, podpisan od kakega zdravnika-strokovnjaka, tedaj se da sklepati, da so informacije pravilne. Resnično dober časopis ali revija ne bo zlepa riskiral svoje reputa-cije in vedno gleda na to, da so njegovi članki pisani v resnici od priznanih strokovnjakov. Paziti je treba zlasti na revije, ki jahajo — kot bi se reklo — svojega posebnega konja, ali ki so organ kake posebne sekte. Ni nikakega pravila ali metode za zdravljenje vseh bolezni po enakem receptu in čimprej človek to spozna, tem težje postane pristaš raznih krivih prorokov.
Še težje je dajati splošne nasvete glede zdravja po časopisih. Mnogi listi prinašajo članke, napisane od priznanih zdravnikov avtoritet; ali zgodilo se je, da je vsaj eden izmed velikih metropolitanskih časopisov redno priobčeval zdravstvene članke pisca, ki niti zdravnik ni bil. Najboljši način, da se zve, je-li zdravstvena kolona spisana od kom-petentne zdravstvene avtoritete, ali dobrega zdravnika, ja ta, da se informirate pri svojem domačem zdravniku ali pri zdravstveni oblasti.
Neka vrsta zdravstvenih člankov je zelo varljiva in škodljiva, ona namreč, ki svetuje, da si lablco pripravimo sami doma neka zdravila na ta način, da zmešamo par znanih snovi, kupljenih v lekarni. Brez dvoma se bo ugotovilo, da ena izmed teh snovi ni dobra in znana sestavina, marveč kak tajen preparat, ki ga izdeluje kakšna gotova tvrdka. Članek, I ki kaj takega priporoča, je le oglas za dotič-no tvrdko, in nič drugega.
Prav tako ni verjeti preveč priznanicam raznih rokoborcev, gledaliških in filmskih favoritov ter drugih obče znaivh oseb, ki dajejo nasvete za zdravje, lepoto in priporočajo raz-
ne leke. Taki ljudje so navadno dobro plačani za svojo pristranost.
Pomniti je še treba, da kar je za enegt zdravilo, je lahko za drugega strup. Kar more enega ozdraviti, lahko drugega usmrti.<
Dr. Nicoll je hotel s svojimi izvajanji opozoriti širšo javnost na tako zvano mazarstvo, ki je tudi pri nas, žal, zlasti po deželi mestoma še zelo razširjeno. Naše preprosto ljudstvo le prerado naseda kakim »zdravnicam«, ki proti dragemu plačilu ponujajo ljudem svoja mazila in zdravila, ki pa navadno ne pomagajo nič. Dosti pa je slučajev, da so ravno take >zdravnice« s svoj;mi leki poslabšale bolnikovo stanje tako, da ga pozneje poklicani zdravnik ni mogel zdraviti. Zato naj se v vsakem resnejšem slučaju bolezni ljudje obrnejo do bližnjega zdravnika, ki bo brez dvoma vedel in znal več, kot kaki mazači. Ministrstvo narodnega zdravja je v novi vladi poskrbelo, da ne bo manjkalo zdravnikov po deželi in je v vsakem večjem kraju po en zdravnik za to, da nudi prebivalstvu svojo pomoč v slučaju potrebo. Na drugi strani je pa tudi res, da ravno od nestrokovnjaškega peresa pisani zdravstveni članki vzgajajo razne laži-zdrav-nike, ki z mešanjem in prodajanjem raznih lekov varajo ljudstvo ter ga na svoj način iz-žemajo.
ivanja.
Neka gespa je izgubila zlat uhan od Frančiškanske ulice do Vodnikove hiše v Šiški. Pošten najditelj naj uhan prinese v upravo »Slovcnca«.
Nai'a sc je ženska zlata zapestnica, Dobi se pri g. Babnik, Maurerjeva ul. 184, Sp. Šiška.
Pozabljen zavitek. V soboto v popoldanskem vlaku proti Rakeku je neznana oseba pozabila zavitek manufakturnega blaga. Dobi sc v trgovini Jos. Bruss, Dol. Logatec.
ti
Vsaka drobna vrsOca Rln 1'50 ali vseka IbesetJ« SO par. Najmanjši 5 £>in. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!

Iščemo mojstra | PEK JE za jarmertik
tGatlermeisier), dobro moč, ki je obenem ključavničar ter se razume na stroje in izkoriščanje lesa. Stanovanje in kurjava brezplačno. — Ostalo po dogovoru. Ponudbe na: Brača Madunič, Bugojno, Bosna.	7235
Javna zalivala!
Podpisana sem bila opasno bolna na nepoznani težki bolezni. Več zdravnikov ni moglo ugotoviti resničnega vzroka bolezni. Po nasvetu gem poiskala zavetje v bolnici v Slovcnjgradcu. Gosp. primarij dr. Železnikar je izvršil težko in komplicirano opcracijo, ki me je rešila za vselej mojih bolečin. Zato sc mu tem potom javno najiskreneje zahvaljujem, v svesti si, da mi je njegova spretnost povrnila zopet zdravje. — Zahvaljujem se tudi upravi bolnice za najboljšo postrežbo. ANGELA ČEPE, Maribor.
KOŽUH
dolg, pripraven za šoferje in izvoščke ali za podežel-' 6ke vožnje v odprtem vozu, naprodaj. Naslov Dri un-avi lista pod »KOŽUH« 7247.
j kokošje, račje, gosjo in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec
resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrs!) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNI-ONE INTERNAZIONALI TRASPORTI, VIA CAGLI-ARI 44, ROMA. 6379
i MLADENIČ
brez sredstev, želi službo vzgojitelja, dom. učitelja ali oskrbnika-dclovodje na večjem posestvu ali župnišču, kjer bi bila hrana in stanovanje in bi se mogel posve-
j titi priv. študijam. Ponudbe j v upravi pod Mladenič 7221.
PEČI
*a žaganje ln navadno kurivo prodaja F. ŠTUPICA,
veletrgovina z železnino v Ljubljani.
HIŠA NAPRODAJ
v sredini mesta Ljubljane. Naslov pri upravi pod 7245
s ol A
« posebnim vhodom v bližini Dunajska ceste sc išče fevent, s hrano) za takoj. Električna luč potrebna, — Sprejme se tudi sostanova-nje. Dopise pod »Solidno« na upravo.	7248
V ATE NEC
za lino krojaško obrt sc sprejme pri F. IGLIČ, krojaški atejja — Kolodvorska ulica 28, Ljubljana. 7244
GLASOVIR-in GOSLI
poceni naprodaj. Naslov v upravi lista pod štev. 7201.
novozidana HIŠA, tri sobe, kuhinja, shramba in klet, s studencem, 4787 m® travnika okoli hiše, v vasi Teharje, pol ure od Celja, za 105.0H0 Din. - Poizve se pri Fr. FRANČF.f.KIN v Celju, Razlagova ulica 9. 7123'
oženjen, 41 let star, brez otrok, absolvent vinorejske šole, z dolgoletnimi in lepimi spričevali, IŠČE stalno službo. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »ZANESLJIV 1 IN POŠTEN« štev. 7150.
^ Iščem za stalno delo DVA
■v -v
nepremičnin!
GOTOV USPEH pri prodaji Vašega porestva dose-žete le, ako oglašate istega z obširnim popisom
v reklamnem listu
»P O S E S T«
ki ga razpošilja vsem javnim lokalom širom Slovenije in države ter v inozemstvo — dalje vsem kupcem
redno in brezplačno
»FOSEST«
re.Vitefna pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24.
Proda se v Sušaku na Luj-zinski cesti dvonadstropna Irjcn tloris 18/8 m. Pri-8liuCI zemlje je pripravno za večjo obrt, garažo ali skladišče. - Dvorišče, vodovod, elektrika. Prizemlje z malim stanovanjem je prazno. - Adresa v upravi »Slovenca« pod štev. 7197.
REDKA PRILIKA-
se nudi lesnemu trgovcu z nakupom lepega posestva, obsegajočega 22 oral. zemlje, gozd, njive, travnike, hišo z gostilno, žago, mit-ninskim mlinom, strojem za drobljenje skorje, ležeče ob državni cesti, 20 minut od postaje. Cena 450.000 Din. Lahki plačilni pogoji! Informacije pri VORSIČ naslednik, MARIBOR, Slomškov trg šiev. 16.	7191
TRGOVINA
Naprodaj
za gozdno veleposestvo. —
steterja
za izdelavo mehan. stolov. VLADIMIR KOBI, lesna industrija, Kozje, Štajersko.
KontorJstinJo
zmožno ameriškega knjigovodstva in blagajniških poslov, sprejme s 15. decembrom Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiču. - Ponudbe s spričevali in opisom dosedanjega službovanja se sprejemajo do 1. dec.	7132
POTNIKA za vino
poštenega in dobro uvedenega, iščem. Ponudbe z zahtevki in referencami pod ■Vestno in pošteno« upravi.
na najpromclnejšem prostoru sredi mesta Maribora
naprodaj
radi družinskih razmer s celo zalogo in opremo vred. K trgovini spada takoj na razpolago stoječe stanovanje v pritličju s 3 sobami, kuhinjo itd., vse električno razsvetljeno. Cena za kupca jako ugodna. - Vprašati pri VORSIcU naslednik, Maribor, Slomškov trg 16.
Drva
trboveljski
premog
n. mm
Ljubljana
Gosposvetska cesta 8 Telefon 343
nesilnost cirka 3000 kg. — Istotam se vame'a v rejo
1-2
čez zimo. - Naslov se poizve pri Aloma Company — Ljubljana, Kongresni trg 3.
Pravi angleški
za industrijo in kovinske obrti,
UMIVALNIK
z marmor, ploščo iu ogledalom, še dobro ohranjen, poceni naprodaj. — Naslov pri upravi lista pod štev. 7159.
UČENCA
z dobrimi spričevali mešč. šole sprejmem. E. Resman, trgovec, Stojnci, PTUJ.
! Pozor, KMETOVALCI,
obrtniki! Prevozni mlini za domače mletje (pogon 3 KS) so na ogled in naprodaj pri: PODBOJ, Sv. Petra cesta št. 95, Ljubljana.	7142
v vsaki množini dobavlja
starejša, samska ali vdova brez otrok, se išče za kuhinjo do 35 oseb za zdravilišče na nekem otoku v severnem Jadranu. Stanovanje in oskrba v hiši. - Ponudbe s spričevali in zahtevo glede plače do najpozneje 25. novembra na upravo »Slovenca« pod naslovom: »JADRAN« šev. 7160.
CTBraaEKssassnasssBMHi
♦ ♦»♦♦»"•♦♦♦»♦♦♦»(►♦t	»! »-»v
jsr- za DAME, GOSPODE in OTROKE J
Radi popolne opustitve trgovine razprodajam po
tovarniških cenah
uu 19S G d
svetovno znane znamke «Tre(orn-Helsingborgs«, tudi posamezne pare. — Naslov ali cventuelna naročila pri reklamnem zavodu
»APOLLO«, Stari trg 19, II. nadstropje.
m

Danes ie umrl na posledicah dolgotrajne, še v vojni dobljene bolezni gospod
ieliiijor RSaraž.
Ž njim smo izgubili neumornega, vestnega uradnika in zvestega, priljubljenega tovariša, kateremu ohranimo časten in trajen spomin.
Rakek, dne 16. novembra 1924.
ŠPEDICIJA LUD. ŠEV AR vd. in URADNIŠTVO.
f BlSauS
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša mama, stara mama, teta in tašča, gospa
Doroteja Košmelj
posestn'ca
včeraj ob 6. zvečer po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne mame bo v torek dne 18. novembra 1924 ob 4. popoldne na župno pokopališče v Železnikih,
Nepozabno mamo priporočamo v molitev in blag spomin.
V Železnikih, dne 17. novembra 1924.
JOŠKO, sin. — MINKA, FRANCKA, ANČKA, STANKA, hčere. - VSI OSTALI ŽALUJOČI SORODNIKI.
Kolporterja
za prodajo »Slovenca« pred Glavno pošto sprejme takoj uprava. — Zglasiti se je v kolportažnem oddelku.
•1.ETNA iAtKNc,»
e ektromotorlev
najboljši fabrikat s 40% popusta I — Ves električni materijal globoko pod dnevnimi cenami
Elelfircc^paitf Ljubljana,
Sv. Petra ces a 25.
KUPIM
moderno karoserijo
dobrem stanju za auto PUCH tipa Vin. Cenjene ponudbe na Poštanski pretinac 267, SARAJEVO.


Em=lll=lllEIIIEmEmEm=IIIEIII~
v .Slovencu imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov mod našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
so tako določene, da se lahko naroči oglas ze za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame sc je izkazal še vedno
EmEljlEIMENlEIllElilE