KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO TISKARNE V POMURJU PREGLED TISKARNI V MURSKI SOBOTI, LENDAVI, GORNJI RADGONI IN V LJUTOMERU NIKICA BRUMEN V Lendavi je delovala že v XVI. stoletju potujoča tiskarna. Sicer pa je dobilo Po- murje v primeri z ostalo Slovenijo tiskarne zelo pozno. Ustanavljali so jih pred\ sem iz gospodarskih iin političnih teženj. Murska Sobota Od Grünbaumove do Prekmurske tiskarne (25. dec. 1884 — 4 dec. 1946) Prvi tiskar (1884—1898) v Murski Soboti je bil Marko Grünbaum. Verjetno se je priselil iz Keszthelva proti koncu 1. 1884. Ohranjena je mamreč knjižica' z nasilovom: PREDGA / 1883-ga leta Octobra 14-toga dneva, / liki na sztotni szpoumeneik / na- sztävlanya / Püczonszkoga Szpraviscisa czer- kevnoga / drzsaina po Czipott Rudolfi / piiczonszkom farari. / I zkratkim dcgpisü- vanyem iprigode / piiczonszke gmajne. / Vodama ina sztroski polbozsnoga gmajnara Kuhar Stevana / Tesanovszkoga. / V Keszt- helyi. / Stampana z piszkmi Grünbaum Marka. / 1884. / 20 str. M. 8». 25. dec. 1884 je izšla v Murski Soboti poskusna številka časnika Muraszombat es Videke, da bi z njim širili madžarizacijo v Prekmurju.2 Natisnjena je bila na pri- mitivnem ročnem tiskarskem sitroju v Grüiibaumovi tiskarni. Marko Grünbaum je imel »tiskarno« v svojem stanovanju v Szeredijevem dvorcu. Te hiše danes ni v^eč. Na njenem mestu stoji poslopje, ki spada h gostilni pri ištajercu (prej FlisaTJeva gostilna), Kooljeva ulica 3. Žid Grünbaum je bil tiskar in uslužbenec^dnevničar okTaj- inega sodišča v Murski Soboti.' Vendar se je bolj poisvetil izidajanju lista Muraszom- bat es Videke, magyar es vend nyehü vegyes tartalmu hetilap [= Mureka Sobota im okolica, madžarski iu prekmuTski tednik Tazne vselbine]. Faksimile poskusne številke je prinesel Muraszombat es Videke = MeV leta 1910. List je izhajal pod raznimi last- niki tisikamie vse do vključno avgusta 1919. Po 7. juliju 1889 je izhajal časaiik samo še v madžarskem jeziku^ in je zato dobil tudi drugačne podnaslove. Septemibra 1891 se je Grünbaumova ti- skarna preselila na Glavno ulico v Fujsovo hišo (prej dekliška šola III—VI),' t. j. v sedanjo Titovo :21. Tukaj je imel Grün- baum tudi svojo papirnico. Bil je tiskar in izdajatelj, 1890—1891 pa celo urednik 82 ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lista MeV. (Dve številki MeV je uredil že leta 1888.) Razen MeV, pravil, cenilkov in podobno v madžarščini in nemščini (glej gradivo v Študijiski knjižnici v MuTski So- boti) je natisnila Griinbaumova tiskarna še nabožne knjige: MALI / KATEKiZMUS / za / katholicsanszke soule / poisztavleno od Luttar Milklos / vuositela / v / Gancsani /. 1888. / Stampano z-piszkmi Grünbaum Marka, v Szoboti. / 30 str. M. 8».« PREDGA / 1888-ga leta oktobra 28-ga dne- va / na den reformatzie / vu Battyaudszikoj (piiozomszkoj) Ev. czerkvi / Drzsana po / Czipott Rudolfi / duhovniki / vu 40-toan leti nyegove fararszke oseszti. / V-Szoboti (Muraszombat) / Stampano z piszkmi Griiin- baum Manka. / 1888. / 15 str. 8».' MALI / KATEKIZMUS / za / tatholicsänszke soule. / V-Saoboti. / Stampano z-piszkmi Grünbaum Marka. /1891. / 32 str. M. zgrüntavanye Düsneve jszti. / (Gondos [: Grünbaum :] Mark, gyorssajtonyomäsa. Muraszoanlbat 1896). (IV) str. M. 8«.'' V začetku leta 1898 je prišel v Mursko Soboto nov tiskar Miksa Ujhaizi,'" prevzel tiskarno in do 13. nov. 1893 nastopal tudi kot izdajatelj MeV, ko ga je prevzela Vemdvideki Magyar Közmüvelödesi Egye- sület [= Madžarsko prosvetno društvo v Vendski krajini]. (Vendska krajina = = Prekmurje.) Na tisikili najdemo ime tiskarja N. Hirschla, kar pa je isti Miksa Ujhazi.'' N. Hirschl je imel tiskarno še vedno na (sedanji) Titovi 21 (1898—1906). Leta 1904 je dopolnil črkovini material. Po- leg ohranjenih iskolai enekek [= Šolske pesmi), ki sta jih sestavila Jožef Pusztai in R. Takaos, izdalo pa spet Madžarsko prosvetno društvo v Vendski krajini 1900 na 32 .straneh,'^ in MeV je ponatisnil Ni- kolaj Hirschl še jkzus moje poželenje ali molitvena kniga ... To je bilo 1898, ker je ,da:na tabla' od 1898 do 1970 (t. j. pregled praznikov). Pod kazalom na zadnji strani piše: ^Natisz Hirschl N., v-Szoboiti.' Let- nice ni.i' Zanimiva je morda še Duhovni aldov ali molitvena kniga . . . Szpravlene po Czipott Gyürji. evangelitsanszke Hodo- ske fare duhovniki. Muraszombat 1901 / V-Szoboti 1901. Stampano z Hirschl N. pis- zkmi.Našteti tiski prav gotovo niso edini iz Hirschlove tiskarne. Dobro bi bilo zbrati v Pomurju vse prekmurske in prleške red- kosti in jih shraniti. Hirschlov naslednik je bil Ernest Balkä- nyi, tiskar v Lendavi. V Murski Soboti je imel podružnico svoje tiskarne (1906- julij 1918). Ta je bila še zmerom na sedanji Ti- tovi 21, -vendar je imela že boljše stroje. O časniku so pisali, češ da ,se tis'ka v Bal- känyijevi tiskarni pod vodstvom Barnabasa Erdössyja, ikjer sta še vajenca IzidoT in Heimi Hahn.''^ Leta 1910 je dzišel MeV za svojo 25-letnico v povečanem obsegu in prinesel zgoidovino tednika MeV od začetka izhajanja. Iz dobe 1906—^1918 je nekaj ponatisov molitvenikov in nabožnih tiskov za Kle- kla,**" ki imajo ime tiskarja Balkänyija in oba kraja tisikarne Alsolendva i Muraszom- bat, čeprav so nekatere stvari natiisnili v slover^kem črkopisu kot Den Marijine za- puščenoisti. Molitve za časa boja. Dar Mari- jinega lista oib priliki desetletnice (1914).'^ Tednik MeV ima v impresumu: Nyomatatt Balkanyi Emö gyorssajtojän, Muraszombat-, ban 1= natisnjeno na E. Balkanyjevem brzo- tisikalnem stroju v Murslki Soboti] vse do 7. jul. 1918. 28. štev. MeV z dne 14. jul. 1918 pa ima že: Nyomatott a Vendvideki Könyv- nyomda gyorssajtojän (tulajdonos: Mura- szombati Talcarekpenztar) Muraszombatban 1= iNatismjeno na brzotiskalnem stroju v Vondskokrajinski tiskarni (lastnik: Mursko- saboška lirandilnica) v Murski Soboti]. Bivša Balkanyije\a tiskarna je torej sre- di julija 1918 postala vendvideki künyynyom- da muraszombatban ]= Vendskokrajinska ti- skarna v Murski Sotboti].'* To tiskarno ima Mali katekizmus iz Griinbaumove tiskarne v Murski Soboti 1888 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Friihjahrs-Verzeichniss . . . der Herrschaft Felsö-Lendva iz Grünbaumove tiskarne v Murski Soboti 1890 MeV do 25. maja 1919 (št. 18). Od št. 19 časnik MeV nima označbe tiskarne, v Mur- ski Soboti je vladal direktorium." V sobo- ški knjižnici je ohranjena še 21.. številka MeV z dne 10. avg. 1919, najbrž je bila to zadnja številka. Naslednji ohranjeni tiski iz leta 1919 so Razglasi,^'' ki jih je izdal Civilni komisar za Prekmurje Berbuč. Spr- va so bili pisani v madžarskem, pozneje pa v slovenskem črkopisu. V impreeumu stoji: slov. KRAJ. TiszKARNA V SZOBOTI. To je namreč bivša Vendvideki könyvnyomda, kar so pre- vedli v slovenščino: Slovenska krajinska ti- skarna v Soboti. Brez naslova tiskarne je izšel koledar: Prvi lejtni tekaj / luther kalendari / Na 1920. presztopno leto. / Za szlovenszki evan- gelicsanszki narod. / Vödani po / Kovats Stevani / evang. duhovniki. / Czejna 5 ko- roun. / Stampani v Mürszkoj Szoboti. / 32 sir. 80.21 V inipresumu Prekmursikega glasinika,^^ neodvisnega političnega lista, ki je izhajal od 6. avg. 1920 v Murski Soboti, piše do vključno 19. št. Tisk: »SLOV. kraj. tiskarna. v murski SOBOTI. Naslednje številke, torej od 12. dec. 1920 dalje, pa imajo že Prekmursko tiskarno. Prekmurska tiskarna d Murski Soboti je bila last Prekmurske banke (prej Muraszom- bati Takarekpenztar [= Murskosoboška hra- nilnica]). Tiskala je še do 1923 na sedanji Titovi 21, potem pa se je preselila v hišo Titova 22 (prej Aleksandrova 19), ki je bila tudi last Prekmurske banke. Izidor Hahn, r. 4. apr. 1893, Budonci; u. 1944 na trans- portu iz Auschwitza, ki se je izučil tiskar- stva pri Balikanyiju v Murski Soboti, je stopil v službo v Prekmursko tiskamo in že leta 1922 prevzel strokovno vodstvo. Na Hahnov predlog je Prekmurska banka nakupila nove stroje in uredila svojo tiskarno na elektriko. Hahn je imel svojo knjigovez- nico in papirnico, tiskarno pa le ves čas v najemu.2' Prekmurska banka je ostala lastnica tiskarne do likvidacije 1946, ko je prevzela ves inventar Prekmurske banke Narodna banka v Murski Soboti in so stroje odpeljali v Ljubljano. Prekmurska tiskarna je dobivala naročila tudi iz tujine. Po netkaj letih je imela štiri stavce, dva pomožna delavca in vajence. Strojnik je bil spočetka Hahn sam.^"* Razen običajnih tiskovin, drobnega tiska, pravil Mali katekizraus iz Grünbaumove tiskarne v Mur.ski Soboti 1891 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA društev, brošur, vodnikov ipd. so tiskali v Prekmurski tiskarni prevode Janeza Fli- sarja v založbi Duševnega lista,^^ prevode Franca Kolenca v samozaložbi, seznam prek- murskih občin leta 1921, izvestja šol, ka- tekizme versikih družin v Murski Soboti, Evangeličanski kalendar 1923—1941, Kalen- dar Srca Jezušovoga za leto 1931 in 1932, Dober Pajdaš Kalendarium 1923, 1930 do 1941, Marijin list od št. 6 1929, do št. 3 1932, Marijikin ogračdk. Duševni list 1923 do 1941, itd., ponatisnili so Mrtvečne pesmi, molitvenike, Sztarisinsztvo i zvacsinstvo v izdaji Izidorja Hahiia itd. V Prekmurski tiskarni so tiskali Prekmurski glasnik. Mor- sko krajino — kasnejši Muravidek, Nep- ujsag 1= LjudiSiki časnik]. Kmečko moč 1927, št. 14-16, Mursko krajino 1922—41, Szabad- sag 1= Svoboda], Murske novine. Novi čas in Mladega Prekmurca. Novi čas, tednik za gospodarstvo in prosveto (2. okt. 1952 do 22. jan. 1933) (št. 2) je bil pisan v knjižnem slo- venskem jeziku in črkopisu. Zaradi napred- nejše vsebine je moral prenehati, čeprav so zadnjo številko natisnili že v Ljubljani v tiskarni J. Blasnik nasi., da bi ušli cenzuri. Mladi Prekmurec28 1936—1940 je postal po nekaj številkah prva prekmurs'ka literarno- politična napredna revija. V Prekmurski tiskarni so bile natisnjene št. 1-4 letnika 1956/37, št. 5-10 letnika 1938/39, št. 1-10 let- nika 1940. Med okupacijo se je Prekmurska tiskarna zopet imenovala Vendvideki könyvnyomda Muraszombaiban. Vodil jo je do aretacije Izidor Hahn, ki je bil žid, vendar je bil po- polnoma pod vplivom Hartnerjevega kroga. Ko so Madžari zasedli MuTsko Soboto, so takoj sp>et začeli izdajati Muraszombat es Videke, in sicer kot 35. letnik, čeprav je MeV iz leta 1919 že 35." MeV je izhajal od 24. maja 1941 do vključno 23. marca 1945 (št. 12)^* le tu in tam v prekmurskem, toda Prekmurska tiskarna v Murski Soboti v letih 1925, ob stroju Izidor Hahn Hiša, kjer je bila Prekmurska tiskarna in Hahnova knjigarna s papirnico in knjigoveznico (ob poplavi leta 1925) zelo popačenem naTečju. Tiskarna je tiska- la poleg izključno madžarskih stvari le še Duševni list 1941, Dober Pajdaš Kalenda- rium za leto 1942 in 1943, Evangeličanski kalendari 1942 in kakšna pravila v prek- murščini, toda v madžarskem črkopisu. Po osvoboditvi leta 1945 je tiskaima tiskala pod imenom Prekmurska tiskarna. Že 15. aprila 1945 je izšel Novi čas v Murski So- boti, kasneje Poročevalec, nato Napredek, Volilni vestnik, Tudosito in razni lepaki in pozivi OF, brošure Osvobodilne fronte Slo- venije itd. Natančneje gl. o tem Slovensko bibliografijo 1945 — in Pregled časnikov, ki so izhajali leta 1945 v Murski Soboti na koncu tega sestavka. Aprila in maja 1945 je Pretkmurska ti- skarna tiskala podnevi in ponoči: ,... Stavci ... so prostovoljno vzdržaH pri strojih 14 ur. Rotdajč, Škodnik, Hegeduš, Stankovič, Ve- ras, Celeč, Džuban in Jerič so vzdržali 24 ur. Ključavničarski mojster Zalik je vestno skrbel za motor. Tovarišem in tovarišicam iskreno čestitamo. Uredništvo.'^* Z likvidacijo Prekmurske banke je bila liikvidirana tudi Prekmurska tiskarna v Murski Soboti 4. decembra 1946. Tiskarna Panonija (14. avg. 1926 — 12. sept. 1929). Prekmurska tiskarna je imela po letu 1920 mnogo naročil. Zato so se dogovorili nekateri z odvetnikom dr. Slavkom Ves- nikom, da bodo ustanovili še eno tiskarno v Murski Soboti. Do ustanovitve je prišlo šele 1926 na zadružni podlagi.^" Predsednik zadruge je bil dr. Slavko Vesnik, podpred- sednik dr. Albin Gregore, zdravnik v Len- davi, člani pa: Franc Čeh, trgovec v Murski Soboti, Miklavž Rajbar, krojač v Nemčav- cih, in Franc Talanyi, gostilničar pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Tiskarna je bila najprej na Ivanoczyjevi ulici 51 (prej Šolska ul. 241), danes Kidri- 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO čeva. Nelkaj strojev so o>dkupili od Pano- nije iz Gornje Radgone. Po letu 1926 je bila preseljena tiskarna na Slomškovo c. 5 (prej Cerkvena), danes Kerenčičeva cesta. Hdša, v kateri je bila tiskarna vsega v štirih sobah, je danes last Tovarne perila in je preurejena. 21. dec. 1927 je izstopil iz za- druge dr. Slavko Vesnik. Vpisali pa so se: Ludvik Brumen, trgovec, Ivan Peterka, trgovec, Ferid Hirschl, bančni ravnatelj, Anton Koder, notar, vsi v Murski Soboti. Predsednik je postal Franc Čeh. Čeprav je imela tiskarna dobre stroje in dovolj na- ročil, vseeno ni uspevala. Zaradi spletk'' in kot konkurenčno podjetje Prekmurski tiskarni je bil odprt konkurz 12. dec. 1929. Zadružniki, ki so ob vstopu plačali 1000 dinarjev, so izgubili svoj delež. Stroje je odkupila Prekmurska tiskarna. Zanimivejši tiski iz Tiskarne Panonije v Murski Soboti, ki jih ima Študijska knjižnica v Murski Soboti, so: Lipovšek, G.: Prekmurje (sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava v Sloveniji). Seznam občin. 1927. 4". Pravila Skupne obrtne zadruge v Murski Soboti. 1927. M. 8». Kmečka moč, gospodarski, narodni in kulturni tednik. 1927, št. 1-33. Dober Pajdaš Kalendarium za leto 1927, 1928 in 1929. 8». Izvleček letnega poročila ... trgovcev v srezu Murska Sobota ipo občinah. 1928. 8". Glas naroda. Tednik Seljaičko-demokrat- ske koalicije za Prekmurje. Murska Sobota 1928 (od 14. jul. do 11. avg.) (št. 5).^^ 4«. Marijin list za leto 1928, št. 3-12; 1929, št. 1-5. 8». Novine za leto 1929, št. 1-21. F«. Nepujsag [= Ljudski časnik], politikai, tarsadalmi es gazdasagi hetilap ]= politični. Novi čas iz Prekmurslve tiskarne v Murski Soboti leta 1932 , Mladi Prekmurec 1936—1940 socialni in gospodarski tednik] 1929, št. 1 do 21. F«. Tiskarna so. Družine (16. jan. — 6. apr. 1941). Tiskarna sv. Družine v Crensovcih s po- družnico v Murski Soiboti — registrirovana zadruga z omejeno zavezo je bil naslov tiskarne, ki so jo vpisali v register dne 31. oktobra 1929.8» Za koncesijo je zaprosil Jožef Klekl, upok. župnik v Crensovcih, že leta 1924. Naslednje leto se mu je že ponudil Fr. Jerebic (Gl. Gornjo Radgono), da bi stopil v »podjetje, ki bi naj bilo sčasoma za Prek- murje to, kar je Cirilova tiskarna za Mari- bar«.8* Za začetek naj bi pristopil Klekl k podjetju »Slovenska knjigarna«, usta- novljena v Murski Soboti v hiši g. Reicha, Radgonska cesta.^» »Zaenkrat bi bilo treba,« kakor navaja Jerebic, »zneibiti se proda- jalke g. Goršičeve, da bi podjetje zgubilo tisto liberalno lice, ki ga ima sedaj zaradi prodajalke«.. .*« Aprila 1936 sta sklenila pogodbo Alojzij Zajec in Jožef Klekl, da prevzame mesto poslovodje v tiskarni Za- jec, brž ko bo podeljena koncesija. Klekl 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Okupacijski tisk v prekmurščini leta 1945 jo je dobil oktobra 1929. Izdali so statut: Opravilni delež je 1000 din in se mora pla- čati v gotovini. Leta 1932 pa so spremenili delež na 100 dinarjev. Od 1990 do 1940 se' je Klekl pogajal s tovarno Chromos v Za- grebu za nakup tiskarske opreme. Ker je koncesijska listina določala, da moTa tiskarna pričeti z delom najkasneje 9. marca 1933, so ponovno romale prošnje k banu, naj rok podaljša zaradi »težkoč pri finansiranju ter nepripravnosti zimske- ga časa za montiranje strojev« [vendar je tiskarna potrebna], »ker so vsa dosedanja tiskarska podjetja v tujih (židovskih) ro- kah«.'' Tiskarna, ki je bila samo na papir- ju, je dobila odlok, da se ji izjemoma po- daljiša rok za pričetek tiskarskega obrata do 31. okt. 1933. Zato so v ,tiskarno' pri- jjeljali tigel v Kleklovo hišo, Gregorčiče- va 4 (prej Križova ulica). Sredi decembra 1933 je prišel za poslovodjo tiskarne Fr. Korenčin iz Slovenjega Gradca. Iz Misijon- ske tiskarne v Domžalah-Grobljah je poslal J. Godina naslednja navodila Kleklu: »1. Ce je kakšna večja naklada (preko pet tisoč), naj prevzame JKorenčin] in takoj' pošlje meni, da napravim proračun in če bo mogoče, na Vaš račun izgotovim. — 2. Ce ipa bi bilo kakšno manjše naročilo, ali tako, da ga mi ne bi mogli tiskati, pa naj ne prevzame in Teče, da tiska tiskarna za- enkrat samo za g. Klekla, ki ima toliko naročil za ta mesec, da ne more drugih izvršiti.«'^ 9. marca 1934 je zahtevalo Okrožno sodi- šče v Mariboru, naj Tiskarna sv. Družine v Crensovcih s podružnico v Murski Soboti spremeni ime, ker ne ustreza resnici. Klekl je prijavil novo ime: Tiskarna sv. Družine v Murski Soboti. Naslednje leto je hotel ustanoviti ,Katoliško tislcovno društvo v Slovenski krajini'. Izdali so že pravila, vendar tega leta tudi tu ni uspel, ampak šele 1940 (Pravila iz leta 1935 so kar po- rabili in dodali samo člen o sporih.). Leta 1936 je koncesija zapadla. Zato je Klekl 2. febr. 1937 ponovno prosil za kon- cesijo tiskarske obrti. Namen: »širiti v ob- mejnih krajih nacionalno zavest našega na- roda«. Zaradi tega je najbrž dobil koince- sijo. Težave pa so nastale zaradi denarja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru se je izgo- varjala, češ da ne more imeti podružnice v Murski Soboti, raje bo tiskala publika- cije za Mursko Soboto po režijskih cenah. Niti ni hotela sodelovati pri ureditvi in nakupu Kleklove tiskarne, češ: »...težki časi 60, bliža se velika revščina ... [Vendar] zaupamo v božjo pomoč in priprošnjo Slom- šeka.«'^ Klekl pa je za vsako ceno hotel imeti katoliško tiskamo. Zato je nakupil stroje po oktobru 1940 pri Chromosu v Zagirebu za 240.000 din. Črkovni material je prinesel Štefan Klekl iz Isusovsike tiskarne v Zagve- hu.*'> Zadnje dni decembra je tiskarna za poskušnjo že tiskala. Slovesna otvoritev tiskarne pa je bila 6. jan. 1941.^' Natisaiila je le Novine 1941, št. 5-13 (27. marca 1941) in Marijin list 1941, št. 2. Med okupacijo se je tiskarna imenovala Szent C salad Nyomda Muraszombat [= Ti- Novi čas iz Prekmurske tiskarne v Murski Soboti leta 1945 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vhod v Pomursko tiskarno skarna sv. Družine Murska Sobota]. Ker je uživala vso prednost Prekmurska tiskar- na, tedaj Hartnerjeva Vendvideki könyv- nyomda, so hoteli Kleklovo tiskamo zapreti. Sicer s« je obdržala, vendar je natisnila najbrž le Kalendar Srca Jezušovoga za leto 1942, 1943 in 1944, ki je izšel v prekmur- ščini, toda v madžarskem črkopisu. Po osvoboditvi je tiskarna spet začela tiskati, deloma skupaj s Prekmursko ti- skamo, deloma sama kot splošna ljudska last. Svojemu nečaku Štefanu je pisal Jožef Klekl, naj tiskarna iiska pod imenom Slo- venska tiskarna sv. Dražine v Murski So- boti.*2 Vendar tiskarna sploh ni podpiso- vala svojega imena, le na enem tisku naj- demo: Tisk Slovenske tiskarne M. Sobota.*^ Tiskarna sv. Družine v Murski Soboti je imela v 17-letnem ustanavljanju mnogo finančnih in uradniških težav, ki jih Klekl ni zmogel. Tiskarna ni - prinesla nobenega posebnega deleža k napredku prekmurske- ga ali slovenskega tiska. Po osvoboditvi je služila ljudstvu. Natisnili so nekaj del OF itd. (Gl. SBibl. 1945—1947.) 4. dec. 1946 je bila tiskarna nacionalizi- rana, stroje pa so odpeljali v Ljubljano. Od Obmurske do Pomurske tiskarne (1. maj 1954 —). V Pomurju smo imeli od 18. febr. 1949 svoj časnik: Ljudski glas, glasilo Osvobo- dilne fronte obmurskih okrajev, ki je začel izhajati 'kot »ljudsko glasilo slovenskega življa ob Muri« v Murski Soboti. Tiskala ga je Mariborska tiskarna v Mariboru. Od 41. št. istega leta je dobil podnaslov: glasilo OF za obmurske okraje. Leta 1952 od št. 34 se je preimenoval v ObmursJd tednik, gla- silo OF za Obmurje, 1953 od 10. št. v glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Obmu r j e. Leta 1953 je začel Okrajni odbor SZDL v Murski Soboti pripravljati tiskarno. V metropoli Pomurja je bila potrebna tiskar- na, saj je izhajal že lokalni list. Sekretar Okrajnega komiteja Komunistične partije je priskrbel dva tiskarska stroja, ki naj bi služila za začetek. Vendar sta bila skoraj leto dni v skladišču. Med tem časom je dobil Okrajni odbor SZDL od Svetovne luteranske zveze preko Štefana Koltaja dolarska sredstva za nakup najnujnejše tisJcarske opreme. V Nemčiji so naročili stroje, ki so prispeli aprila in maja 1955. Obmurska tiskarna pa je začela tiskati že 1. maja 1954 v bivši Tovarni perila Šiftar, Kocljeva 7, kjer si je začasno uredila pro- store. Stroja Amerikanka, ki še stoji v stavnici in Werner, ki je bil v partizanski tiskarni v Kočevskem Rogu, sta natisnila prve številke Obraurskega tednika v Mur- ski Soboti.''* Obmurski tednik ima od št. 19 (14. maj 1954) v impresumu: Tisk Obmur- ske tiskarne v Murski Soboti. Tehnični vodja tiskarne Miloš Velnar si je prizadeval, da bi tiskarna dobro delala, zato so nakupili v Nemčiji še dodatni material.^* Sredi leta 1955 je imela tiskarna še te- žave: prostori niso bili primerni. O osebju so pisali: »... Predvsem ob ustanovitvi pod- jetja so bile velike težkoče zaradi pomanj- kanja strokovnega kadra. Čutiti je bilo pomanjkanje delovne discipline. Glede kva- lifikacije pa tole: še danes imamo primere, da delajo na delovnih mestih delavci, ki si še niso pridobili ustrezne kvalifikacije«.*' Prostore v tiskarni so konec leta 1955 preuredili in opremili z najmodernejšimi stroji na elektriko. Časopisno in založniško tiskarsko podjet- je Pomurski tisk je bilo ustanovljeno dne 22. jun. 1955.*' Ustanovil ga je kot tiskarno Okrajni odbor SZDL v Murski Soboti.** Ravnatelj podjetja je Jože Vild (od 28. jan. 1957 do 6. sept. 1958 pa Dragan Flisar). Obmurski tednik se je preimenoval v Pomurski vestnik 7. jul. 1955 (št. 27), gla- silo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Pomurje, tiisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti. Časopisno založniško podjetje CZP Po- murski tisk se je zelo razmahnilo. O izda- jah Pomurske založbe (prej Obmurske) gl. Slovensko bibliografijo 1945-47 —. V Pomur- ski tiskami dela 37 ljudi. Soboška lista sta Pomurski vestnik in Nepujsag. Škoda, da ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ne izhaja več Svet ob Muri. Poleg tiskarne ima podjetje kartonažni oddelek s 66 ose- bami in knjigoveznico s 17 ljudmi (ter po- družnico v Ljutomeru). Knjigarna in pa- pirnica v Murski Soboti ima podružnice v Ljutomeru, Lendavi in v Gornji Radgoni. Kolektiv CZP Pomurski tisk ima skupaj 177 delovnih članov (po statistiki 1%1).« Lendava V XVL stoletju je bilo na teritoriju Ma- džarske 23 tiskam, med njimi tiskarna v Lendavi. Tu je limel potujočo tiskarno Ru- dolf Hofhaiter, po rodu Poljak Srzetusky, rojen v Ziirichu Rafaelu Hofhalterju, ki je bil prej na Dunaju tiskar. Rudolfa je ver- jetno poklical Jurij Kultsar, dolnjelendav- ski predrkant. Natisnil mu je tri stvari v času od 7. okt. 1573 do 12. maja 1574.^' Kasneje je bil Hofhalter v Nedelišcu. O tiskarni v Lendavi je pisal Muraszom- bat es Videke leta 1890. Med novicami be- remo: ...S prvim aprilom je odstopil od tednika Also-Lendvai Hirado [= Dölnje- lendavski glasnik] Kaiman Pataky, ki je bil urednik tega lista.'' O isti tiskarni go- vori še en zapisek.'^ Da je bila že leta 1890 v Lendavi tiskarna, dokazuje popolnoma^ Lendava Ernest Balkanyi, tiskar v Lendavi in Murski Soboti tale zapisek: ... Dolnjelendavska tiskarna se je ipreselila 18. t. m. zaradi nepodpira- nja v Keszthely, kjer se bo odslej tiskal tudi Also-Lendvai Hirado.^' Vendar iz teh zapisov ne izvemo, (kdo je imel tiskarno v Lendavi in kako se je ta imenovala. V Len- davi je bila tiskarna do 18. avgusta 1890 in morda že leta 1889! Od Bogdanove do Balkänyijeve tiskarne (18%—1947). Kasnejša poročila o lendavskih tiskarnah govore šele o letu 18%. Jožef Bogdan, ti- skar, je namestil svojo tiskarno v hišici nasproti sodišča'* (kasneje Laubheimerjeva vila). Izdajal je list Delzala [= Južna Zala]. 1898 je tiskarno odkupil tiskairnar Ernest Balkanyi, ki se je priselil iz Budimpešte. Rojen je bil v Berkiju (Ceškosloveaisko) leta 1870,55 umrl pa v Lendavi 1. febr. 1939.5* V Lendavi mu je pri nakupu strojev in opreme tiskarne svetoval in finančno po- magal lendavski lekarnar Nandor Fuss. Po E. Balkänyijevi smrti je prevzel tiskamo sin Elek (r. 1902 v Lendavi, ustreljen od nyilasev5^'' v Tišinskem logu 31. marca 1945). Po osvoboditvi je upravljala tiskamo do likvidacije Elekova vdova Elizabeta Bal- kanyi. Balkänyijeva tiskarna v Lendavi (1898 do 1947) je bila sprva v pritlični hišici v Par- tizanski ulici 64. V febr. 1899 je Balkanyi premestil tiskarno v hišo Kalmana Marto- na,'' t. j. v Partizansko ulico 71 (sedaj to- varna dežnikov). V letu 1907 pa se je konč- no preselila v lastne prostore na Partizanski 77, kjer je ostala do likvidacije.'^ Tiskarna je imela več strojev, ki jih je E. Balkanyi kupil skupaj s črkovnim materialom v Bu- dimpešti. Povprečno je imel v tiskarni dva kvalificirana in dva ipomožna delavca. Strojnik je bil sam. ^ KRONIKA C A SOP I; S ŽA SL;OVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Po prevzemu tiskarne je E. Balkänyi ti- skal še 15. jan. 1899 tednik Delzala.^" Teden dni kasneje pa je začel ponovno izhajati v Lendavi Also^Lendvai Hirado, verjetno zato, ker je v Veliki Kaniži = Nagykanizsa izhajala Zala in Balkänyi ni hotel imeti podoibnega naslova. Also-Lendvai Hirado je izšel 1899 kot četrti letnik, kar pa spet na- kazuje, da je izhajal list že pred letom 1899.»» Balkänyijevi tiskarni v Murski Soboti in Lendavi sta bili do leta 1918 edini tiskarni v Pomurju po letu 1906. Ves arhiv lendav- ske tiskarne se je žal izgubil v letih 1944 in 1945." Balkanyijeva tiskarna je tiskala sprva madžarska tednika, že omenjena Delzala in Also-Lendvai Hirado, ponatise madžarskih, slovenskih in hrvatskih molitvenikov in cer- kvenih pesmi, pozneje pa predvsem Kleklo- ve izdaje, kot Novine, Marijin list, Mariji- kin ograček, Kalendar Srca Jezušovoga, Ma- tije Balažica: Na križopotji živlenja (1939), Slovensko krajino itd., od časnikov: Nepuj- sag, SzaJbadsag [= Svoboda], Naše novine. Rdeče novine 1. 1919,»2 št. 5-9 letnika 1936/37 in št. 1-10 letnika 1937/38 Mladega Prek- murca in Ljudsko pravico, tednik za gospo- darstvo in prosveto (od 19. okt. 1934 do za- plenjene 17. št. 1955).»' (Kasneje je bila ti- skana v tiskarni J. Blasnik v Lj.) Ob dvajsetletnici Ljudske pravice so od- krili v Lendavi spominsko ploščo na hiši, kjer je bila natisnjena prva številka Ljud- ske pravice. Zanimivo je, da prav E. Bal- känyi ni odklonil prevzeti Ljudske pravice v tisk.»* Balkanyijeva tiskarna v Lendavi je bila likvidirana leta 1947.»'' " Spominska plošča v Lendavi Gornja Radgona Tiskarna Panonija (16. jan. i92ß do 1941 in 15. maj 1945 do 6. dec. 1946). Franc Jerebic, poslovodja gospodapske za- druge v Gornji Radgoni, je v začetku leta 1920 pridobil Alojzija Neudauerja, tajnika posojilnice v G. Radgoni in Milana Slajeta, kaplana pri Sv. Petru v G. Radgoni, da ustanove tiskarno. Komanditno pogodbo so sklenili že 16. jan. 1920. Tiskarna se je ime- novala Tiskarna iPanonija F. Jerebic in tov., komanditna družba. Gornja Radgona.»» Leta 1920 je dala tiskarna oglas, da sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.»' Ti- skarna Panionija je že eno leto delala, če- prav je bila vpisana šele 25. jan. 19121.»^ 19. jan. 1922 se je tiskarna preimenovala v Tiskarno Panonijo J. Sušeč s tov., kom. družba.*' Tedaj sta izstopila družabnika Mi- lan Slaje in Franc Jerebic. Janko Suišec (r. 17. okt. 1886, Zenkovci, okraj G. Radgona; u. 17. marca 1946, Gornja Radgona) je pre- vzel tiskarno, saj je bil po poklicu faktor. Izučil se je v tiskarni F. Semlitšch v Rad- goni. 3. febr. 1933 je dobila tiskarna ime Tiskarna Panonija, I. Sušeč kom. družba, Gornja Radgona. Odslej je zastopal družbo Janko iSušec sam.'" Tiskarna je bila najprej na Kerenčičevi 5 (prej Spodnji Gris št. 8). 13. maja 1933 se je preselila na Prešernovo 4 (prej Hercegov- ščak 4). Ko je v Ljutomeru prenehala ti- skati Tiskarna Panonija, so prenesli stroje v Gornjo Radgono in vse skupaj namestili na Spodnjem Grisu 8.'' Do vdora Nemcev v Gornjo Radgono je tiskarna Panonija tiskala na Spodnjem Gri- su 8, potem pa so se Suščevi preselili s ti- skarno vred na Prešernovo 2 (prej Herce- govščak 2). Med okupacijo je imela vso prednost tiskarna iz Radgone F. Semlitscha, saj so kasneje Suščevo družino tudi izselili. Po oisvoboditvi je tiskarna tiskala do smrti Janka Sušca 1946 pod njegovim vodstvom, nato pa pod vodstvom Antona Krampača do 6. dec. 1946, ko so stroje odpeljali v Ljub- ljano na Srednjo tehnično šolo.'' Tiski, natisnjeni v Tiskarni Panoniji v Gornji Radgoni, ki so zanimivejši za Po- murje, so: Murska straža od '26. novembra 1920 do 5. januarja 1924. f. Bande, Roman: Pohojena greda. Zbirka pesmi. (Gornja Radgona) 1923, % str. 8". Slovenski obmejni koledar. Izdala in za- ložila Tiskarna Panonija v Gornji Radgo- ni. 1923. 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGO DO VINO KRONIKA Ljudska pravica iz Balkänyijeve tiskarne v Lendavi 1. 19"54 Szaibadsag naptara [= koledar svobode] za leto 1924. Dober Pajdaš Kalendarium za leto 1924. Naš dom od 12. marca 1925 do 50. janu- arja 1925 (št. 2). Lovski in ribiški zakon, veljaven v Prek- murju (1927). Prlekija vas vaibi. 1935. ]brošura]. Ljutomer GoTnjeradgonski tiskar Janko Sušeč se je dogovoril z Anico Sert, trgovko v Ljuto- meru, da ustano\'ita tiskarno v Ljutomeru. Franc Sert, posestnik iz Šratovec, je vložil 5.000 din in tako je nastala Tiskarna Pano- nija J. Sušeč in A. Sert, kom. družba, Lju- tomer. Vpisana je bila šele 5. jul. 1928,'* čeprav sta se družabnika menila o tiskarni že 1923. leta. Koncesijo je dobila tiskarna šele 10. jan. 1929.'' Tiskarna je bila v Ljutomeru na hišni številki 65/66, Glavni trg 12, kjer je sedaj brivnica. Tiskarna je imela tigel na nožni pogon, stroj za perforiranje in rezanje pa- pirja s štirimi regali za črke. Kasneje je Anica Sert kupila motor in so tiskarno ure- dili smotrneje, vendar razen drobnega tiska ni natisnila nič posebnega: le sporede za dirke, kataloge oib vinskih razstavaih ipyd." Poslovodja tiskarne je bil Janko Sušeč. Ti- skarna je bila zelo majhna, saj je imela le eno sobo. Prenehala je obratovati 29. jun. 1933 in .stroje so odpeljali k Janku Sušcu v Gornjo Radgono.''' Partizanska tehnika Čeprav v Pomurju niso bile partizan- ske tiskarne, so partizani vendarle imeli ciklostilne tehnike, šapirografe ali vsaj pi- salne stroje. Pomemljnejša tehnika je bila vsekakor v Trnju, ki so jo imeli v parmi'* pri Glavačevih (Hancovih) leta 1941. Upo- rabljali so svoj pečat.'* To tehniko večjega formata so prenesli iz Rankovec, kjer je bila pri Lini Flisarjevi.^" Pri FUsarjevih so natisnili letake, plakate CK za Pomurje in letak za vojsko. OPOMBE /. Studijska knjižnica v Murski Soboti, trezor: sign. 54. — 2. Muraszombat es Videke = MeV 1910 št. 1 str. 3. — 3. Gl. idem 2. — 4. MeV 1910 št. 1 str. 2. — 5. MeV 1891 št. 34 str. 4. — 6. Študijska knjižnica v Murski Soboti, trezor: sign. 55. — ?. Hrani Adam Lutar v Puconcih. — 8. Študijska knjižnica v Murski Soboti, trezor: sign. 53. — 9. Študijska knjižnica v Murski Soboti, trezor: sing. 136. — 10. Gl. idem 4! — 11. Kokolj Miroslav (Ob izvirih prekmurskega tiska. Ljud- ski glas 1951, št. 40-44) pravi, da si je N. Hirschl pomadžaril ime v Miksa Ujhazija. — 72. Študij- ska knjižnica v Murski Soboti, trezor: sign. 131. — 13. Študijska knjižnica v M. Soboti, trezor: sign. 26. oz. 69. — 14. Hrani Ernest Štivan v M. Soboti, kar je že tretji ponatis. — 13. MeV 1910, št. 1, str. 4. — 16. Gl. Tiskarno sv. Družine in SBL. — 17. Hrani Študijska knjižnica v M. Soboti. — iS. Treba je ločiti vendsko in prekmursko samo v idejnem smislu: Madžari so govorili Vendska krajina. ~ 19. Direktorium je bila republiška vlada v Prekmurju. Več o tem gl. Kokolj, M.: Prekmurje v prevratni dobi 1918—1919, Svet ob Muri 1957. — 20. Hrani Pokrajinski muzej v Murski Soboti. 21. Gl. idem 7! — 22. Gl. idem 17! — 23. Načrt za pogodbo med Prekmursko banko in Izidorjem Hahnom mi je dal Franc Čeh v M. Soboti. — 24. Po izjavi Marije Terjan, Murska Sobota, ki je kot Hahnova uslužbenka pomagala tudi v tiskarni. — 25. Gl. Duševni list 1938 št. 12 str. 141—142! — 26. Komplet Mladega Prekmurca imata le Studijska knjižnica v Mur- ski Soboti in NUK v Ljubljani. — 27. Hoteli so ignorirati MeV, ki jo je imel pod vplivom direk- torij, češ nadaljujmo tam, kjer smo nehali 1919. — 28. Gl. idem 17. — 29. Novi čas 1945 št. 19. — 30. Zadružni register Okrožnega sodišča v Mariboru. Reg IV str. 207, pod št. 53. — 31. Iz- java. Helene Györy-Flegar, bivše uslužbenke v Tiskarni Panoniji v Murski Soboti. — 32. Raz- stava slovenskega novinarstva. V Ljubljani 1937. (Slebinger, Janko: Slovenski časniki in časopisi. Bibliografski pregled od 1797 do 1936. V soboški knjižnici manjka št. 5. — 33. Zadružni register Okrožnega sodišča v Mariboru. Reg IV, str. 249, št. 65. — 34. Pismo Fr. Jerebica Kleklu 20. nov. 1925. Arhiv Studijske knjižnice v Murski Soboti. — 35. Novine 1923 št. 36 str. 4. 36. Gl. idem 34! — 37. Arhiv Studijske knjižinice v Murski So- boti. — 38. Gl. idem 37! — 39. Gl. idem 37! — 40. Izjava Štefana Klekla, tiskarja v Murski So- boti. — 41. Novine 1941 št. 4, str. 3. Marijin list 1941, št. 2 str. 42, 45; s si. str. 42, 43 in (48). — 42. Pismo Jožefa Klekla Štefanu Kleklu 3. julija 1945. Arhiv Študijske knjižnice v Murski Soboti. — 43. Volilni vestnik 1945 št. 4. — 44. Pomurski vestnik 1959 št. 7 str. 2. — 43. Izjava Miloša Velnarja, tehničnega vodje v Obmurski tiskarni, sedaj pri Tomosu v Kopru. — 46. Pomurski vest- nik 1959 št. 7 str. 3. — 47. Priglasitev podjetja ČZP. Fi št. 1063/55, dan vpisa 6. dec. 1955. Od- ločba o ustanovitvi podjetja 144/55, dne 17. maja 1955. — 48. Gospodarsko sodišče v Mariboru. Reg. gospodarskih organizacij za okraj Murska So- bota, št. 130 na str. 240. — 49. Pomurski tisk 1961 št. 1 str. 10. — 50. Gulyäs Pal: A könyv- nyomtatäs Magyarorszägon a XV. es XVI. szä- 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zadban. Budapest 1931, str. 131—150. A Pallas nagy lexikona 1895, zv. 10 str. 909—910. — 51. MeV 1890 št. 16 str 2. — 52. MeV 1890 št. 32 str. 3. — 53. MeV 1890 št. 34 str. 3. — 54. Spominski zbornik Slovenije 1935 in Kokolj M.: Ob izvirih prekmurskega tiska. Ljudski glas 1951, št. 40— 44. — 55. Izjava Franca Skodnika in Elizabete Balkänyi, oba iz Lendave. — 56. Novine 1939 št. 7, str. 4. — 56a. Nyilaskeresztes pärtok (= stran- ke, partije puščičastega križa) so bile politične stranke na Madžarskem, ki so si zadale podobne naloge v državnem madžarskem smislu, kakor nacionalsocialistična nemška in italijanska faši- stična stranka. Nyilasko gibanje je pričelo na Madžarskem 1936. leta. Svoje prve zastopnike so dobili v vladi v letih 1935—1940, toda stranke so želele sploh prevzeti vlado. Vse nyilaske par- tije (bilo jih je več) so se združile v skupno »A Nyilaskeresztes Part« imenovano stranko leta 1940, ki ji je postal voditelj Ferenc Szalasi. Pod Szalasijevim vodstvom je postala stranka ostra nasproti vsakemu naprednemu gibanju. V Prek- murju je prav ta stranka nyilasev ostro nasto- pala proti Židom in Slovencem, posebno pa proti partizanskemu gibanju. Njihov znak je bil podo- ben kljukastemu križu. — 57. Also-Lendvai Hirado 1899, št. 2, str. 3. — 58. Gl. idem 55. — 59. Delzala 1899 (Studijska knjižnica v Murski Soboti). — 60. Also-Lendvai Hirado 1899 in 1912 (Študij, knjižnica v M. Soboti). — 61. GI. idem 55! — 62. Fotok opije ima Študijska knjižnica v Mur- ski Soboti. — 65. Gl. idem 17. — 64. Gl. idem 55! — 65. Gl. idem 55! — 66. Trgovski register Okrožnega sodišča v Mariboru. Reg A pod št. 24. — 67. Prekmurski glasnik 1920 št. 20 str. 4. — 68. Gl. idem 66! — 69. Gl. idem 66! —70. Iz- java Janka Sušca (sina Janka, tiskarja) iz Gor- nje Radgone, ki mi je odstopil listine iz očetove tiskarne. — 71. Gl. idem 70. — 72. Gl. idem 70! — 73. Gl. idem 70! — 74. Trgovski register Okrožnega sodišča v Mariboru. Reg A 111 pod št. 96. — 75. O. br. 1949/2. — 76. Izjava Anice Sert, poročena Supe, trgovke v Ljutomeru. — 77. GI. idem 70! — 78. Pomurski vestnik 1959 št. 26 str. 2. 79. Gl. idem 20. — 80. Izjava Mira Štubla v Murski Soboti. Pregled časnikov, ki so izhajali v Murski Soboti leta 1945 novi CAS. Glasilo Osvobodilne fronte za Štajersko in Prekmurje. M. Sobota. Leto I, 1945. Od 15. aprila do 12. maja (št. 19).2». [4000—5000 izv.] Odgovorni urednik Ferdo Godina. Tiska Prekmurska tiskarna. Novi čas se tiska vsak drugi dan. [Od 23. do 26. in od 28. do 29. apr. ter od 4. do 6. in od 9. do 10. maja je izšel vsak dan.] poročevalec. V MuTski Soboti. [Od št. 17] V Soboti. Leto I, 1945. Od 14. maja do 10. avgusta (št. 70). 4". [2000 izv.] Izdaja Okrožni odbor Osvobodilne fronte v Ljutomeru. [Od št. 4]: Izdaja Okrajni od- bor Osvobodilne fronte v Murski Soboti. [Od št. 12]: Izdajata Okrajni odbor OF v M. Soboti in D. Lendavi. Tiska Prekmurska ti- skarna v M. Soboti. [Od št. 12 b. t. Natisnila bivša Tiskarna sv. Družine v Mursikd Soboti.] Dnevnik. [Ni izšel: 20., 21., 25., 27. maja; 3., 6., 10., 17., 24., 27., 29. junija; L, 8., 15., 22., 29. ju- lija in 5., 6. avgusta.] napredek. Tekmovalni vestnik ZMS za so- boški okraj. Št. 5.: Tekmovalni vestnik de- lavne mladine soboškega okraja. V Soboti. Leto I, 1945. Od 21. junija do 29. julija (št. 5). 4". [500 izv.] Tiska Prekmurska tiskarna v M. Soboti. volilni vestnik. Za soboški in lendavski okraj. V Soboti. Leto I, 1945. Od 18. avgusta do 1. septembra (št. 4). 4» [1200 izv.] [B. t. Natisnila bivša Tiskarna sv. Družine v Murski Soboti.] Št. 4: Tisk Slovenske ti- skarne M. Sobota 1= Bivša Tiskarna sv. Družine v Murski Soboti]. tudosito. Magyar hetilap, megjelenik min^ den szombatoin [= Poročevalec. Madžarski tednik, izide vsako soboto]. Murska Sobota. I. evfolyam ]= letnik] 1945. Od 13. do 20. oktobra (2. szam" ]= št.] 4». [1700 izv.] A kiadasert felelös a szerkesztöbizottsag [= Za izdajo odgovoren uredniški odbor]. Nyomda: [= tiskarna] Prekmurska tiskar- na. Murska Sobota. Opomba: Naklada časnikov po izjavi Ja- neza Rotdajča, tiskarja v Prekmurski ti- skarni oz. Pomurski tiskarni. Vse navedene časnike hrani Študijska knjižnica v Murski Soboti. (Okupacijski list Muraszombat es Videke je izhajal v Murski Soboti do 23. marca 1945.) 92