Preiskovalci našli železno palico in morilčev telefon . V okviru festivala Sergio Amidei so včeraj v Gorici izročili nagrado za življenjsko delo Robertu Guediguianu 13 Sindikat Fiom Cgil opozoril na krčenje pravic delavcev v družbi Fiat s Primorski Fiat: konec stare simbioze Martin Brecelj Fiat je že celo stoletje sinonim za veliko industrijo v Italiji. Med njim in italijansko državo se je kaj kmalu vzpostavila posebna simbioza, ki je dosegla svoj višek v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko je turinskemu podjetju predsedoval odvetnik Gianni Agnelli. Italijanska politika je v najrazličnejših oblikah podpirala in ščitila svojega avtomobilskega proizvajalca, tako da je ta dejansko lahko »privatiziral dobičke in nacionaliziral izgube«, kot so mu kritiki radi očitali. Fiat pa je v zameno Italiji zagotavljal motor industrijskega razvoja in je postal eden izmed nosilnih stebrov italijanske različice socialne države, ki je med drugim odmerjala veliko vlogo delavskim sindikatom. Zdaj je te simbioze konec. Fiat je preživel krizo, v katero je zabredel z globalizacijo avtomobilskega sektorja, tako da je sam prerasel v globalno podjetje oziroma v multinacionalko. V to smer se je razvijal že za časa Gian-nija Agnellija, vendar je odločilen kakovostni skok naredil v zadnjih letih, ko je pod vodstvom pooblaščenega upravitelja Sergia Marchionneja smelo prevzel vodenje Chryslerja, se pravi tretje največje ameriške avtomobilske industrije, ki jo je izbruh svetovne finančne in gospodarske krize leta 2008 spravil na kolena. Fiat zdaj ni več življenjsko vezan na Italijo. Kot prava multi-nacionalka ima možnost, da igra na različnih nacionalnih trgih, in to možnost tudi izkorišča. Tako s pridom trži majhne in sorazmerno malo onesnažujoče italijanske motorje na severnoameriškem avtomobilskem trgu, seli proizvodnjo nove pande iz Poljske v Italijo, pa tudi proizvodnjo novega enoprostorca L0 iz Italije v Srbijo itd. Vse to upoštevajoč primerjalne ekonomske prednosti in z neizprosnim uveljavljanjem tržne logike. Tako danes Fiat večkrat celo narekuje pogoje, pod katerimi bi bil pripravljen delovati v posameznih državah. To vključno v Italiji, do katere ga pod vodstvom kozmopolitskega Marc-hionneja očitno ne veže posebna sinovska hvaležnost. Kakšne posledice bo to imelo za Italijo, je odprto vprašanje. Turinski avtomobilski kolos bi lahko odločilno pripomogel k nadaljnji modernizaciji italijanskega družbeno-go-spodarskega sistema, lahko pa bi mu zadal tudi hud, če že ne smrtonosen udarec. Sicer pa to ne bo odvisno le od Fiata, ampak tudi od njegovih sogovornikov, z delavskimi sindikati in politiki vred. dnevnik ČETRTEK, 29. JULIJA 2010_ Št. 177 (19.884) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Včeraj v poslanski zbornici ob glasovanju finančnega manevra Vlada prejela zaupnico, a vladna večina je načeta Bossi: Berlusconi in Fini se bosta razšla - Bersani za prehodno vlado pakistan - Strmoglavilo je pri Islamabadu v dežju in megli V nesreči potniškega letala mrtvih vseh 152 ljudi na krovu ISLAMABAD - Nesreče pakistanskega potniškega letala s 152 ljudmi na krovu, ki je včeraj strmoglavilo v hribovju na obrobju Islamabada, po navedbah pakistanskih oblasti najverjetneje ni preživel nihče. Reševalci so doslej našli že več kot 90 trupel, oblasti pa so tudi zanikale prejšnje informacije o preživelih. Letalo vrste airbus 320 zasebne pakistanske družbe Air Blue s 146 potniki in šestimi člani posadke je bilo na poti iz Karačija v Islamabad, kjer je skušalo pri- stati v dežju in gosti megli. Hribovje Margala, kamor je strmoglavilo letalo, je okoli 20 kilometrov oddaljeno od mednarodnega letališča Benazir Buto v Isla-mabadu. Na 11. strani RIM - Poslanska zbornica je včeraj z izglasovanjem zaupnice vladi odobrila zakonski odlok z varčevalnimi ukrepi. Za je bilo 329 poslancev, proti 275. Zakonski ukrep bo dokončno odobren danes, potem ko bodo poslanci obravnavali resolucije in stališča, povezane s finančnim manevrom. A če je vlada prejela zaupnico, je vladna večina načeta. Vodja Severne lige Bossi je včeraj dejal, da se bosta premier Berlusconi in predsednik poslanske zbornice Fini v kratkem dokončno razšla. Voditelj Demokratske stranke Bersani pa je predlagal prehodno vlado do predčasnih volitev. Na 4. strani Oktobra spet letalo Ronke-Milan Na 2. strani Študentje tržaške univerze zaključijo študij v rednem roku Na 5. strani Tržaška pokrajina za pomoč L'Aquili Na 7. strani Višja ocena za delniško družbo KB1909 Na 12. strani Jeseni načrt za nov objekt v Stari Gori Na 13. strani ENERGIJA V Ljubljani in Rimu molk o terminalih TRST - V Ljubljani in v Rimu niso še uradno komentirali časopisnih novic o meddržavnem dogovarjanju o tržaških in koprskih uplinjevalnikih. Naravovarstveno združenje WWF poziva obe vladi, naj objavita t.i. dokument "na paper', če seveda sploh obstaja. Spet se je oglasil tudi italijanski vladni podtajnik na okolj-skem ministrstvu Roberto Menia, ki ponavlja, da glede Zavelj italijanska stran ne bo sprejela slovenskega veta. Na 3. strani TRST - Včeraj dopoldne smrtna nesreča v Ulici Commerciale Openca Carla Purija je tragična usoda doletela dan pred poroko TRST - Včeraj dopoldne se je na tržaški Ulici Commerciale, ki povezuje mesto z Opčinami, zgodila huda prometna nesreča, v katero sta bila vpletena tramvaj in skuter. Šofer slednjega, osemdesetletni Carlo Puri (Purič) z Opčin, je kmalu po nesreči podlegel poškodbam. Vse kaže, da se je želel kljub utripajoči luči na semaforju, podati čez tračnice, voznik tramvaja pa se mu kljub zaviranju ni uspel pravočasno izogniti. Carlo Purič bi se moral danes poročiti s svojo dolgoletno življenjsko sopotnico. Na 6. strani 2 Četrtek, 29. julija 2010 ALPE-JADRAN / PROMETNE POVEZAVE - Spodbudna novica Z Ronk ponovno linijska zveza z Milanom Linate V načrtu tudi hitra železniška povezava Ronke-Benetke TRST - Z letošnjim 4. oktobrom bo z ronškega letališča ponovno začela redno delovati letalska linija z milanskim letališčem Linate, vzpostavljena pa bo tudi redna povezava z Genovo. Letalo Canadair (90 sedežev) bo dvakrat na dan vzletelo iz Ronk za Linate in sicer zjutraj ob 6.50 (prihod 7.55) in zvečer 18.15 (19.20), iz Milana bo odletelo ob 9. uri (prihod v Ronke eno uro pozneje) in ob 20.20 (prihod 21.20). Linijo bo vzdrževala italijanska družba Alitalia, ki bo na svoji spletni strani v kratkem začela prodajati karte, kar velja tudi za potovalne agencije. Vzpostavitev letalske zveze z Milanom so včeraj pozdravili predstavniki ronškega letališča in tudi zastopniki Dežele, začenši s predsednikom Renzom Tondom in z odbornikom Riccardom Riccardi-jem. Tondo se je izrecno zahvalil vladnemu podsekretarju Robertu Menii, češ da nosi velike zasluge za Z leve Dressi, Menia, Tondo in Riccardi ponovno zvezo z glavnim mestom Lombardije. Predsednik letališča Sergio Dressi je prepričan, da bo zveza z Milanom spodbudila razvoj deželnega letališča, ki - kot znano. ne preživlja najboljših časov, prej nasprotno. Odbornik za prometnice in prevoze Riccardi je napovedal dodatne investicije za letališče in pri tem omenil šest milijonov evrov za intermodalni center. Glede strateškega partnerja se znova precej konkretno omenja Benetke in družbo Save, ki upravlja tudi letališče v Trevisu. Obe letališči sta v velikem razvojnem vzponu. Med možnimi partnerji se ne govori o Ljubljani, čeprav Dressi ne izključuje drugih možnosti, poleg Benetk in Trevisa. V Ronkah zelo računajo na novo železniško postajo, ki bi povezovala letališče s Trstom in Benetkami. Gre za ambiciozen načrt, ki naj bi ga uresničili že leta 2013, tudi zato, ker so vsi izvršilni plani že zdavnaj pripravljeni. Investicija ima menda tudi proračunsko kritje. Včeraj je bilo slišati tudi napoved, da bo vožnja z novim vlakom iz Ronk do Benetk trajala okoli 40 minut. Voditelji ronškega letališča, ki je sedaj pod izključnim nadzorom Dežele Furla-nije-Julijske krajine, si zelo obetajo tudi od tretjega pasu avtoceste Be-netke-Trst. Skratka kar nekaj dobrih obetov in razvojnih načrtov. SLOVENIJA - HRVAŠKA - V Jesenicah na državni meji včeraj srečanje zunanjih ministrov Pred sobotnim srečanjem Pahor - Kosor teren pripravljala ministra Žbogar in Jandrokovic OBREŽJE - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic sta se včeraj sestala v Jesenicah na Dolenjskem, dobesedno na državni meji. Kot sta napovedala pred srečanjem, sta govorila o vseh stvareh, ki so v interesu obeh držav, predvsem pa o pripravah na sobotno srečanje med premieroma Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor.Ministra sta pred srečanjem izpostavila dobro raven odnosov, ki jih je prinesel predvsem arbitražni sporazum. Izrazila sta tudi zadovoljstvo, ker so njuni stiki pogosti; srečujeta se praktično na tedenski ravni, predvsem v okviru raznih multilateralnih srečanj. »To govori o novem duhu v odnosih med Slovenijo in Hrvaško,« je ocenil hrvaški zunanji minister Jan-drokovic. »Postopoma in vztrajno gradimo zaupanje, spoštovanje, kar je osnova tudi za krepitev sodelovanja in partnerskih odnosov, ki obstajajo med Slovenijo in Hrvaško,« pa je izpostavil Minister Samuel Žbogar slovenski zunanji minister Žbogar. Po drugi strani pa sta opozorila, da so med državama še vedno odprti določeni problemi in vprašanja, s katerimi pa se ukvarja mešana komisija, katere delo sta včeraj pregledala. Sicer pa je bilo njuno srečanje namenjeno predvsem sobotnemu srečanju obeh premierov v Bohinju, da jima, kot je dejal Jandrokovic, »nekoliko olajšata delo«. Ministra sta včeraj govorila tudi o arbitražnem sporazumu, pri čemer Minister Gordan Jandrokovic nista povedala, kdaj bi lahko prišlo do izmenjave diplomatskih not o ratifikaciji sporazuma, s čimer bo sporazum postal tudi mednarodno-pravno obvezujoč za obe državi. Je pa Žbogar zagotovil, da bo arbitražno sodišče delo začelo, kot je predvideno v sporazumu, s podpisom hrvaške pristopne pogodbe k EU. »Do takrat pa se obe državi lahko pripravita na ta dan,« je dejal Žbogar. Prav tako sta ministra nekaj časa namenila tudi dogodkom v regiji, pred- vsem bližajočim se volitvam v Bosni in Hercegovini ter nedavni odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu glede razglasitve neodvisnosti Kosova. Žbogar pa je pri tem izpostavil tudi grško-ma-kedonski spor glede imena in izrazil pričakovanje, da bo to vprašanje rešeno do novembrskega vrha zveze Nato, da bo Makedonija lahko dobila povabilo v zavezništvo. »Hrvaška in Slovenija lahko pomembno pripomoreta k nadaljnji stabilizaciji stanja v prostoru Jugovzhodne Evrope in tudi gospodarskemu razvoju, sodelovanju in k evropski perspektivi vseh držav na tem območju,« je k temu dodal Jandrokovic. Ministra sta se simbolično sestala v gostilni v bližini Obrežja, preko katere dobesedno poteka meja med državama. Srečanje je potekalo na slovenski strani, a pravzaprav le za kak meter ali dva. Medijem sta spregovorila le ob začetku srečanja, po koncu pa izjave niso bile predvidene. (STA) Nov zakon FJK o naftnih derivatih TRST - Deželni svet je odobril nov zakon o naftnih derivatih, ki nadomešča dosedanjo zakonodajo o neobdavčenem bencinu in dizelskem gorivu. Po novem bodo popusti veljali v 140 občinah (doslej v 104 občinah) in to na območju, kjer živi 645 prebivalcev. Popusti bo sprva znašali od osem do šest centov na liter goriva. Dežela bo cene naftnih derivatov sproti objavljala na svoji spletni strani, okrepila pa bo nadzor nad naftnimi družbami, ki so večkrat neupravičeno podražile cene goriv. Zakon je v deželnem parlamentu doživel široko soglasje. Glavni predlagatelj zakona je bil Roberto Asquini iz vrst mešane svetniške skupine. Na Rombonu še niso pogasili požara BOVEC - Na Rombonu še vedno gori. Ogenj je aktiven in se počasi širi proti vzhodu, je za STA včeraj pojasnil poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Bovec Matjaž Černuta. Potem ko je širjenje požara v torek začasno zaustavilo posredovanje helikopterja Slovenske vojske, gasilci zdaj čakajo, če jim bo na pomoč priskočil dež, napovedan za danes. Trenutno gori na nekaj 100 kvadratnih metrov površine. Ogenj gasilci spremljajo, da se ne bi razširil na območje gozda, je pojasnil Černuta. Ker v kratkem pričakujejo padavine, za helikoptersko pomoč še niso zaprosili. Če se bo izkazalo, da dežja ne bo, ali bi se ogenj začel hitreje širiti, bodo ponovno prosili za posredovanje s helikopterjem, je še dejal Černuta. Helikopter Slovenske vojske je pri gašenju požara na Rombonu posredoval v sredo, ko se je požar na južnem robu po suhem travnatem pobočju širil proti smrekovem gozdu. Gašenje je bilo vsaj začasno uspešno, saj so zaustavili širjenje požara na spodnjem robu požarišča. Včeraj po besedah Černute ogenj na pobočju Rombona ponovno počasi napreduje. Požar je na težko dostopnem in strmem pobočju Rombona, poraščenega le s travo in ruševjem, 13. julija zanetila strela. Zaradi nedostopnosti terena in pomanjkanja vode so se dan pozneje v regijskem štabu Civilne zaščite odločili, da požara ne bodo gasili. Odtlej ga nadzorujejo, z gašenjem pa so posredovali še dvakrat. Do zdaj je po ocenah gasilcev pogorelo že več kot 15 hektarjev površine. SEŽANA - V okviru programa čezmejnega sodelovanja Terčon in Comellijeva podpisala pogodbo o izvedbi projekta Kras - Carso SEŽANA - V torek sta sežanski župan, Davorin Terčon in Laura Co-melli, odgovorna pri glavni direkciji Dežele FJK za mednarodne odnose in odnose z EU podpisala pogodbo o dotaciji sofinanciranja projekta Kras - Car-so. Podpis pogodbe o dotaciji sofinanciranja med organom upravljanja programa čezmejnega sodelovanja Slo-venija-Italija 2007-2013 in vodilnim partnerjem projekta s polnim naslovom »Trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialna kohezija«, ki je bil predložen v okviru javnega razpisa za strateške projekte št. 01/2009, pomeni potrditev dodelitve sredstev za izvedbo projekta. Projekt v vrednosti 3.085.000 eur je bil s strani Nadzornega odbora Programa čezmejnega sodelovanja Slove-nija-Italija 2007-2013 odobren v letošnjem aprilu. Iz evropskega sklada za regionalni razvoj bo sofinanciranih do 85% finančnih sredstev od celotne vrednosti projekta. V prihodnje pa priča- Davorin Terčon in Laura Comelli med popisovanjem pogodbe kujejo tudi podpis pogodbe o sofinanciranju s službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki bo prispevala 10% finančnih sredstev. V torek podpisana pogodba občino Sežana kot vodilnega partnerja med drugim zavezuje zastopati vseh šestnajst projektnih partnerjev, ki sodelujejo v tem projektu pri realizaciji številnih aktivnosti, predvidenih do zaključka projekta, ki bo aprila 2013. Preureditev dela pritličja stare občinske stavbe Občine Sežana za ureditev Informacijskega centra Krasa, predstavlja eno od teh aktivnosti in pomeni začetek realizacije projekta Kras - Carso. LJUBLJANA - Branost medijev Najbolj branje brezplačnik Žurnal LJUBLJANA - Trend branosti slovenskih tiskanih izdaj se je obrnil v pozitivno smer, kažejo podatki Nacionalne raziskave branosti (NRB) za prvo polletje 2010. Na prvih dveh mestih sta ostala brezplačnik Žurnal ter priloga Dela in Slovenskih novic Vikend, ki sta hkrati edini ediciji s povprečnim dosegom nad 20 odstotkov populacije v starosti od 10 do 75 let.Žurnal ima 370.000 bralcev na izdajo, Vikend pa 350.000. Doseg nad 300.000 bralcev na izdajo imajo še brezplačnik Dobro jutro, Nedeljski dnevnik, priloga Pilot, priloga Ona, Slovenske novice ter priloga Delo in dom. Najbolj bran dnevnik so Slovenske novice (305.000 bralcev na izdajo), tednik Nedeljski dnevnik (326.000 bralcev), mesečnik pa Ognjišče (225.000 bralcev). Skupna branost je v zadnjem letu za dva odstotka višja kot v predhodnem obdobju. Seštevki dosegov so v primerjavi z letom 2009 višji, in sicer v kategorijah dnevniki za 1,3 odstotka, priloge za 2,6 odstotka, dvotedniki za 3,3 odstotka, mesečniki za 1,9 odstotka in brezplačniki za 5,9 odstotka, so sporočili iz Slovenske oglaševalske zbornice. Pozitivni rezultat dopolnjuje ugotovitev, da je v zadnjem obdobju desetim izdajam branost značilno zrasla, le petim pa značilno padla, kar je pomemben obrat glede na zadnjih nekaj obdobij, ko je bilo to razmerje vedno v prid statistično značilnim padcem branosti, kažejo rezultati NRB, ki jo je pripravila družba Valicon. Raziskava je zabeležila spremembo tudi pri poslušanosti radijskih postaj. Prvemu in drugemu programu Radia Slovenija, ki ju dnevno posluša 183.000 oz. 158.000 poslušalcev, se je približal Radio 1 s 145.000 poslušalci dnevno Naročnik raziskave je Slovenska oglaševalska zbornica s svetom pristopnikov k NRB, izvajalec pa Valicon. Raziskava je potekala med 3. julijem 2009 in 2. julijem 2010 na vzorcu 6918 oseb, starimi od 10 do 75 let. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 29. julija 2010 3 UPLINJEVALNIKI - Zahteva naravovarstvenega združenja WWF »Italija in Slovenija naj objavita dogovor, če seveda sploh obstaja« Molk Rima in Ljubljane - Menia je spet kritičen do Slovenije TRST - V Rimu in v Ljubljani doslej še niso uradno komentirali časopisne novice o meddržavnem dogovarjanju o plinskih terminalih. Novinarski viri navajajo podatek, da Slovenija ne bo nasprotovala uplinjevalniku v Žavljah pod pogojem, da Italija umakne projekt morskega terminala in če pri žaveljskem terminalu uporabi najsodobnejšo in okolju najbolj varno tehnologijo. Slovenija naj bi pod temi pogoji tako ali drugače sprejela žaveljsko napravo tudi ob zagotovilih Rima, da Italija ne bo nasprotovala plinskemu terminalu v Kopru, ki mu sicer na lokalni ravni vsi močno nasprotujejo. Šlo naj bi za tako imenovani "no paper" dogovor (Slovenija naj bi svoja gledanja že izročila Italiji), ki bi ga morala okoljska ministra Roko Žarnic in Stefa-nia Prestigiacomo (na sliki) objaviti, menijo v naravovarstvenem združenju WWF. Gre za zelo pomembno zadevo, o kateri mora javnost biti seznanjena. V igri je prihodnost teh krajev, menijo pri WWF, ki očitajo italijanskemu okoljskemu ministrstvu protislovna stališča in tudi manipuliranje podatkov. Tudi Slovenija je dolžna, da svoji javnosti pojasni stališča o teh vprašanjih. Za naravovarstveni-ke je skrajni čas, da se obe državi odločita za celovito čezmejno presojo vseh načrtovanih energetskih struktur na severnem Jadranu. V zvezi s temi vprašanji se je znova oglasil podtajnik na okoljskem ministrstvu Roberto Menia. Po njegovem je jasno, da Slovenija konkretno razmišlja o koprskem uplinjevalniku, čeprav mu nasprotujejo vsi lokalni dejavniki, začenši z županom Borisom Popovičem. Menia je prepričan, da je slovenski veto na ža-veljski terminal popolnoma neupravičen in neprimeren, saj po eni strani hoče Ljubljana preprečiti italijanske načrte, po drugi pa si na tihem prizadeva za koprski terminal. Gre torej za gospodarsko konkurenčna projekta, o katerih bo težko najti sintezo, je še povedal vladni zastopnik. Menia je tudi ponovil, da bo okoljsko ministrstvo kmalu izdalo potrebna dovoljenja za podmorski plinovod, brez katerega ne morejo zgraditi žaveljske-ga terminala. Tako zastavljenemu plinovodu nasprotuje Slovenija, ki bi raje videla zemeljski plinovod. RIM - Odgovor na pismo predsednika SKGZ Rudija Pavšiča Zavod Istat napoveduje tudi slovenske obrazce za popis kmetijstva in prebivalstva RIM - Osrednji italijanski statistični zavod Istat namerava ob bližnjem splošnem popisu kmetijstva in kmetijskih dejavnosti spoštovati pravice slovenske manjšine. V vseh 32 občinah Furlanije-Julijske krajine, ki jih kot narodno mešane občine priznava odlok predsednika republike, bodo kmetovalci po želji, poleg pole v italijanščini, dobili popisno polo tudi v slovenščini. Pri izpolnjevanju slovenskega obrazca jim bo lahko pomagal popisovalec z znanjem slovenščine. Za to bo poskrbela Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki bo za to priložnost izbrala 10 odst. popisovalcev, ki obvladajo tudi slovenščino. Za podobne ukrepe se bo Istat odločil tudi za splošni popis prebivalstva, ki je napovedan za oktober 2011. Tako se glasi odgovor predsednika zavoda Istat Enrica Giovanninija Predsednik SKGZ Rudi Pavšič na pismo, ki mu ga je naslovil predsednik SKGZ Rudi Pavšič. »V deželi Furlaniji-Julijski krajini, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narod- nostna skupnost, so se pri prejšnjih popisih vedno pojavili problemi v zvezi z dvojezičnimi vprašalniki, ki so jih predvidevali državni in mednarodni zakoni ter razni odloki ustavnega sodišča,« je Giovanniniju napisal Pavšič. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza, ki jo 23. člen deželnega zakona št. 26 z dne 16. novembra 2007 priznava kot krovno organizacijo slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini, opozarja, da tudi novi zakoni, ki so stopili v veljavo tako v letu zadnjega popisa kot tudi kasneje, specifično zakon št. 38 z dne 21. februarja 2001 (Zaščitni zakon za slovensko jezikovno manjšino) in Odlok predsednika republike z dne 12. septembra 2007 (Potrditev seznama občin v deželi Furlaniji-Julijski krajini, v kate- rih se uveljavlja zaščita slovenske manjšine, na osnovi 4. člena zakona št. 38) zagotavljajo občanom s stalnim bivališčem v 32 občinah v deželi FJK (na osnovi odloka z dne 12.9.2007) aktivno in pasivno uporabo slovenskega jezika v odnosih z javnimi upravami in koncesionarji za javne storitve. To pravico zagotavlja osmi člen že omenjenega zakona št. 38, je Giovanniniju napisal predsednik SKGZ. »Glede na zgoraj povedano vljudno prosimo za vaše posredovanje pri pristojnih službah, da bi pravočasno pripravile dvojezične obrazce in na tak način omogočile italijanskim državljanom slovenske narodnosti v deželi FJK, da lahko izpolnijo vprašalnike v svojem jeziku, kot določajo veljavni zakoni,« se zaključuje Pavšičev dopis. SKGZ Digitalni sistem TV ■ • v* nudi večje možnosti TRST - Slovenska kultur-no-gospodarska zveza meni, da lahko odpira prehod na digitalen sistem večje možnosti tudi za slovensko televizijo v sklopu tretje italijanske mreže RAI (Rai3 Bis). Sistem bo pričel v deželi Furlaniji Julijski krajini delovati jeseni in ni razlogov, da ne bi pomenil rešitve za vidnost slovenske televizije v videmski pokrajini in povsod tam, kjer imajo gledalci probleme s sprejemom oddaj. Digitalizacija bi lahko brez dodatnih polemik rešila staro vprašanje in omogočila gledanje slovenskih TV programov Rai na vsem ozemlju, kjer živi slovenska manjšina. Razmisliti bi veljalo tudi na ojačanje dosedanje ponudbe. Ob vprašanju, ki ima staro politično ozadje, a ga lahko nova tehnologija pomaga dokončno rešiti, želi SKGZ opozoriti še na drugi aspekt zadeve. Pravilno bi namreč bilo, da se ob tehničnih spremembah vrne slovenskemu radiu in televiziji nekdanjo avtonomijo. Problem zadeva programski del, ki zaobjema največ časa celokupnih oddaj. Programi slovenskega radia in televizije TS A so že uživali svojo avtonomijo, ki se je konkretizirala v figuri direktorja oziroma vodje (dirigente), ki je lahko v danih okvirih odločal tako o vsebinah kot o notranji porazdelitvi sredstev. Zadnji je to funkcijo opravljal pokojni Filibert Benedetič. Pozneje je funkcijo prevzel generalni direktor deželnega sedeža Rai (danes je to Roberto Collini). Vodja slovenskih oddaj ostaja programer, ne pa funkcionar s samostojnimi pooblastili. Položaj v bistvu podreja slovenske programe Rai gene-ralnermu direktorju, ki ni nujno, da pozna slovenski jezik, kulturo in odjemalce, katerim so slovenski programi namenjeni. Gre za anomalijo, ki bi jo lahko odpravili brez velikih preprek, če izvzamemo finančno pogodbo, ki jo predvideva status »vodje« (dirigente). CELOVEC - Upravni odbor SKS Podpora sodelovanju krovnih organizacij CELOVEC - Na predvčerajšnji večerni seji upravnega odbora Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk je upravni odbor pozdravil trenutno usklajeno sodelovanje vseh treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Na- Bernard Sadovnik dalje je bil soglasno ponovno potrjen predlog Enotne liste-EL za novi skupni KOKS (Koordinacijski odbor koroških Slovencev). S tem se nemudoma in v najkrajšem času brez zakonskih osnov omogoča skupno usklajevanje stališč teh štirih političnih struktur koroških Slovencev in Enotne liste. Skupnost koroških Slovencev tudi pričakuje, da bo čimprej urejen Sosvet pri Uradu zveznega kanclerja. Soglasno je bil potrjen predlog, da naj se vse tri krovne organizacije dogovorijo za letno rotacijo funkcij predsednika in podpredsednika Sosveta. Takšen dogovor bi krepil trenutno dobro sodelovanje organizacij. Glede vprašanja dvojezične topografije in sodelovanja slovenske narodne skupnosti pri 10. oktobrskih proslavah je upravni odbor SKS soglasno izrazil željo, da se v teh vprašanjih uskladijo skupna stališča z ostalima krovnima organizacijama. CELOVEC - Zaključek mandata Generalni konzul Longar se poslavlja od Koroške -■ V; Matjaž Longar in deželni glavar Gerhard Doerfler n CELOVEC - Po štirih letih in pol se vrača v Ljubljano generalni konzul R Slovenije v Celovcu Matjaž Longar. Diplomat se je včeraj uradno poslovil tudi od koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja. Na poslovilnem obisku je tekla beseda tudi o odprtih vprašanjih v zvezi s slovensko narodno skupnostjo na Koroškem, je poročala deželna tiskovna služba, prav tako o potrebi druge cevi cestnega predora skozi Karavanke ter o skupni kandidaturi Kranjske Gore, Trbiža in koroškega Bad Kleinkirchheima za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju leta 2017. \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali mislite, da Slovenija • VI» resno razmišlja o gradnji uplinjevalnika v Kopru? Q Da O Ne O Ne vem O Me ne zanima 4 Četrtek, 29. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR POLITIKA - Zakonski odlok z varčevalnimi ukrepi bo danes dokončno odobren Vlada prejela zaupnico za finančni manever Vladna večina pa je načeta - Bersani predlaga prehodno vlado do volitev Novi prometni predpisi RIM - Poslanska zbornica je včeraj z izglasovanjem zaupnice vladi odobrila zakonski odlok z varčevalnimi ukrepi. Za je bilo 329 poslancev, proti 275. Zakonski ukrep bo dokončno odobren danes, potem ko bodo poslanci obravnavali resolucije in stališča, povezane s finančnim manevrom. Premier Silvio Berlusconi je na tiskovni konferenci, ki jo je takoj po prejemu zaupnice priredil na zunanjem ministrstvu, poudaril, da gre za neprijetne, a potrebne varčevalne ukrepe, ki jih je zahtevala Evropska unija. Premier je tudi poudaril, da je vlada trdna in da je ne bi mogel spraviti v krizo niti morebiten manjši razkol v Ljudstvu svobode oz. v vladni večini. V mislih je seveda imel predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija in njegove privržence. Drugačnega mnenja pa je opozicija. Sekretar Demokratske stranke Pier Lugi Bersani je v nastopu pred glasovanjem zaupnice v poslanski zbornici izrazil prepričanje, da je Berlusconijeva vlada zaplula »onkraj Herkulovih stebrov« in da zdaj pluje na slepo. Po njegovem bi moralo priti do prehodne vlade, ki bi sprejela najnujnejše ukrepe, med temi volilno reformo, tako da bi čim prej prišlo do normalnih volitev. Podobna stališča zagovarjajo sredinci UDC in API, Italija vrednot pa je za takojšnje volitve. Da je vladna večina resno načeta, je včeraj potrdil voditelj Severne lige Umberto Bossi, ki je izrazil prepričanje, da se bosta Berlusconi in Fini v kratkem dokončno razšla. A po njegovem to ne pomeni, da bo takoj prišlo do volitev. »Prej moramo odobriti federalizem,« je ponovil svoj običajni refren. Finija je včeraj ostro napadel tudi Denis Verdini, eden izmed treh koordinatorjev Ljudstva svobode. Na tiskovni konferenci, ki jo je priredil, da bi poudaril, kako je afera P3 »prazen nič« in da je sam vsekakor povsem nedolžen, je Finiju očital, da zahteva njegov odstop, namesto da bi ga branil. Medtem pa je milansko sodišče včeraj obsodilo kratkotrajnega Berlusconijevega ministra Alda Branchera na 2 leti zapora in 4 tisoč evrov globe, ker je s soprogo od Bance Popolare Italiana, ko je ta poskušala prevzeti Banco Antonveneta, nezakonito prejel več kot milijon evrov. i -1 Silvio Berlusconi po prejemu zaupnice AFGANISTAN Italijana včeraj žrtvi atentata KABUL - V atentatu v bližini mesta Herat sta včeraj umrla italijanska vojaka. Po še nepopolnih vesteh, ki prihajajo iz Afganistana, naj bi vojaka med patrulji-ranjem neke ceste ubila bomba. Pred tem naj bi vojaka, ki sta delovala v sklopu mednarodnih enot, že onesposobila bombo, druga pa je bila zanje usodna. V Heratu ima sedež poveljstvo italijanske vojske v Afganistanu. Tragedija pri Heratu je po pričakovanjih boleče odjeknila med političnimi strankami. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je izjavil, da takšni dogodki silijo k razmišljanju, ali je sploh smiselno ostati v Afganistanu. Berlusconi je prepričan, da je smiselno ostati v tej nesrečni državi, dokler se stvari ne bodo uredile. Padlima italijanskima vojakoma se je poklonil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. FIAT - Cgil nezadovoljen s srečanjem Marchionne postavil sindikatom »ultimat« TURIN - »Smo edino podjetje, ki je pripravljeno investirati 20 milijard evrov v Italiji. A moramo imeti jamstva, da bodo tovarne delovale. Obstajata le dve besedici, ki jih je treba izreči. Ena je "da', druga je "ne" "Da" pomeni posodobiti italijansko proizvodno mrežo, "ne" pa pomeni pustiti stvari, kot so. Mi ne grozimo, vendar nismo pripravljeni tvegati preživetja podjetja«. Tako je povedal Fiatov pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne, ko je nastopil na srečanju med vlado, Fiatom, sindikati in krajevnimi upravami, ki ga je včeraj priredil minister za delo Maurizio Sacconi na sedežu deželne uprave Piemonta v Turinu. Minister je sestanek sklical, potem ko se je minuli teden razvedelo, da turinski avtomobilski kolos namerava proizvajati svoj novi enoprostorec v srbskem Kragujevcu, in ne več v Mirafioriju pri Turinu. Marchionne je včeraj pojasnil, da selitev proizvodnje enoprostorca L0 v Srbijo ne kompromitira produktivne prihodnosti Mirafiorija, vztrajal pa je, da Fiat mora imeti jamstva glede delovanja tovarn v Italiji. V tem sklopu ni izključil, da bi Fiat odpove- ansa dal vsedržavno delovno pogodbo kovinarjev, vendar ob njenem izteku konec leta 2012. Voditelja sindikalnih zvez Cisl in Uil Raffaele Bonani in Luigi Angeletti sta na Marchionnejev »ultimat« odgovorila pozitivno, a pod pogojem, da Fiat ostane v mejah dogovora, ki je bil 15. junija sklenjen za Pomigliano in kateremu bo danes posvečen nov sestanek v Turinu. Prvi mož Cgil Gu-glielmo Epifani pa ni bil zadovoljen s srečanjem. Dejal je, da je Cgil pripravljen rešiti vsa odprta vprašanja, vendar »ob spoštovanju pogodb, zakonov in ustave«. RIM - Italija zaostruje boj proti alkoholu in mamilom za volanom. Senat je včeraj dokočno odobril vrsto sprememb v prometni zakonodaji s ciljem izboljšanja varnosti na cesti. Novi predpisi bodo v veljavo stopili že 1. avgusta. Poklicni vozniki in posamezniki, ki imajo vozniško dovoljenje manj kot tri leta, bodo lahko poslej vozili le popolnoma trezni. Poklicni vozniki bodo morali poleg tega ob obnovitvi vozniškega dovoljenja opraviti tudi test glede vsebnosti mamil. V vseh lokalih v Italiji poslej po 3. uri ne bodo več smeli prodajati alkohola. Na počivališčih na avtocestah po 22. uri ne bo več mogoče kupiti žganih pijač, po 2. uri zjutraj pa bo prepovedana tudi prodaja vina in piva. Lastnikom lokalov na avtocestnih počivališčih, ki te prepovedi ne bodo spoštovali, grozi denarna kazen v višini do 10.000 evrov. Vozniki, ki bodo v letu dni pridelali 15 kazenskih točk, ker bodo trikrat zagrešili enak prometni prekršek, bodo morali znova opravljati vozniški izpit. Novi predpisi prinašajo tudi dvig kazni za voznike, ki bodo za volanom telefonirali ali ne bodo upoštevali prehodov za pešce. Mladi vozniki bodo lahko poslej vozili že s sedemnajstim letom, a ob spremstvu odraslih in s posebnim dovoljenjem, da bi si že pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja pridobili izkušnje. V skladu z novimi predpisi bo tudi v t. i. mini avtomobilih, ki jih v mestih lahko vozijo že 14-letniki, obvezna uporaba varnostnega pasu. Prvič preizkusili črne skrinjice za avtomobile, ki bodo beležile podatke o nesreči. Od tega pričakujejo predvsem pedagoški učinek, saj bo že sam obstoj tovrstne naprave povečal odgovornost voznikov, je povedal minister za promet Altero Matteoli. Črne skrinjice naj bi obenem razjasnile vzroke in potek nesreče, tako da ne bi bile več potrebne drage policijske preiskave. Prav tako naj bi s tem privarčevale zavarovalnice in posledično znižale premije. Varnosti v prometu naj bi po novem več pozornosti posvetili tudi v šolah. Z višjimi kaznimi pa naj bi oblasti financirale izboljšanje varnosti. Prav tako naj bi modernizirali prometno signalizacijo. POLITIKA - Anketa Primorskega dnevnika Predsednik Apulije Nichi Vendola naj bi bil pravi kandidat leve sredine za predsednika vlade TRST- Večini sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika se zdi Nichi Vendola pravi kandidat leve sredine za predsednika italijanske vlade. Za njegovo kandidaturo se je opredelilo 48 odst. anketirancev, 39 odstotkov pa jih je bilo proti. To očitno pomeni, da predsednik Apulije ne uživa zelo široke podpore med volivci levosredinskih strank. To se odraža tudi v javnomnenj-ski anketi, ki jo je podjetje Ipr Marketing prav v teh dneh opravilo za rimski dnevnik La Repubblica. V primeru primarnih volitev v levi sredini bi Vendola, čeprav za malo, premagal vse-državnega tajnika Demokratske stranke Pierluigija Bersanija. Vendolo je v an-ketipodprlo 51 odst. vprašanih, Bersa-nija pa 49 odstotkov. Odprto ostaja vprašanje, če bi Vendola premagalpre-mierskega kandidata desne sredine, ki ni nujno, da bo Silvio Berlusconi. Ankete o Vendoli so v tem trenutku odraz občutkov in razpoloženja v levi sredini, ne moremo pa jih tolmačiti lahko marsikaj zgodi. V tem času zna vsekakor priti do vladne krize, razpusta parlamenta in posledično do predčasnih volitev. In v tem primeru bi predsednik Apulije na primarnih volitvah, seveda če bo do njih sploh prišlo, lahko kolikor toliko realno računal na kandidaturo predsednika vlade. Neznank je vsekakor v tem trenutku še kar precej. Pristaši Demokratske stranke so- Se vam zdi Nichi Vendola pravi kandidat leve sredine za predsednika vlade? Predsednik Apulije Nichi Vendola kot verodostojni prikaz realne situacije. Parlamentarne volitve bodo namreč šele spomladi leta 2013 in do takrat se 41 % S9 %o 9 %o S % ll - Da 1S - Ne vem 68 -Ne « 1G - Me ne zanima i < t. www.primorski.eu EVRO 1,2992 $ -G,3 deč po anketi Repubblice podpirajo svojega voditelja Bersanija, a ne s takšno vnemo, kot bi lahko človek pričakoval. Predsednik Apulije uživa več podpore na levici ter med volivci leve sredine, ki niso strankarsko opredeljeni. Bersani je precej bolj priljubljen na severu Italije, Vendola pa na Jugu, čeprav kaže, da se njegova priljubljenost počasi, a postopno širi tudi proti severu države. F EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. julija 2G1G valute evro (povprečni tečaj) 28.7. 27.7. ameriški dolar japonski jen 1,2992 114,01 1,3033 113,79 ruski rubel 8,8060 8,8060 39,2970 8,8345 39,3550 60,8090 danska krona 7,4520 0,83395 7,4530 0,83820 švedska krona 9,4795 9,4615 7,9995 češka krona 24,985 25,090 estonska krona 15,6466 282,24 15,6466 283,74 poljski zlot 4,0070 1,3391 4,0045 1,3382 avstralski dolar 1,4518 1,9558 1,4402 romunski lev 4,2545 3,4528 4,2478 3,4528 latvijski lats 0,7091 2,2957 0,7092 2,2928 islandska krona 290,00 290,00 1,9701 hrvaška kuna 7,2447 7,2470 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 28. julija 2G1G 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,32500 0,48750 0,69769 0,12000 0,15667 0,22667 0,635 0,889 1,137 ZLATO (999,99 %%) za kg 28.763,87 € +37,1g TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. julija 2G1G vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,99 INITEDIII IDr»DA 3 7H +0,76 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,80 1557 -3,65 +0,65 +1 70 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 138,52 -0,35 TELEKOM SLOVENIJE 244,64 90,15 +0,30 +0,16 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 25,04 DELO PRODAJA - ctni +4,33 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDARCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 10,19 +1,80 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 17,90 -0,56 PROBANKA - - CAI 1 K 1 II IDI 1A M A SAVA ' TERME ČATEŽ 161,06 -2,01 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,00 18,22 -1,16 +0,11 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 28. julija 2G1G -G<35 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,15 89,46 15 07 -0,78 -0,16 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,91 -0,07 +0,72 +1 30 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,01 4,06 -0,73 EDISON ENEL ENI 0,91 3,71 15 74 -0,33 -0,20 FIAT FINMECCANICA 9,81 -0,63 +0,05 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,8 15,56 +0,23 -1,46 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,56 1112 -1,25 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,03 -2,03 -0,35 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,04 6,91 1 93 -0,30 +0,51 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,46 13 04 -2,37 +0,18 -1 06 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,27 -0,84 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,55 6,31 +0,99 +0,72 TENARIS TERNA 0,997 15,3 3175 +2,26 +0,86 +1 36 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,11 817 +0,54 UNICREDIT 2,155 -1,27 -0,35 SOD NAFTE (159 litrov) 76,92 $ ^9 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. julija 2G1G indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 817,87 3.283,43 +0,40 +0,10 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.839,00 +0,56 FIRS, Banjaluka - - ralav 1 ç SRX, Beograd BIFX Saraievo 247,78 1.515,23 +1,02 -0,34 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.339,89 -0,43 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.497,88 1.872,62 -0,38 -0,86 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.106,13 1.130,92 6.178,94 -0,69 +0,10 +0,46 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.319,68 3.670,36 2.480,02 -0,86 +0,11 +0 13 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.183,9 2.766,11 -0,46 -0 12 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.753,27 2.985,38 21.091,18 2.633,66 17.957,37 +2,70 +0,20 +0,56 +2,26 -0,67 1 25 Četrtek, 29. julija 2010 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik DELAVSKE PRAVICE - Včeraj na Velikem trgu javna seja vodstva sindikata Fiom Cgil Scenarij iz Pomigliana se lahko ponovi tudi v Trstu S klonitvijo izsiljevanjem bi nazadovali na področju dela, pravic in demokracije - Vprašanje škedenjske železarne Dogodki v avtomobilskem koncernu Fiat v znamenju izsiljevanja in krivičnih odpuščanj predstavljajo prva znamenja tistega, kar se utegne zgoditi po vsej Italiji, se pravi, da bi delavci pod grožnjo podjetij, da bodo proizvodnjo preselila drugam, pristali na krčenje oz. celo ukinjanje pravic v zameno za ohranitev delovnega mesta, pa tudi na odpravo kolektivnih pogodb in posledično odstranitev sindikatov. Če to prodre, potem lahko tudi v Furlaniji-Julijski krajini in Trstu pride do takih situacij, kot je tista, ki je nastala v Fiatovem obratu v Pomiglianu. Tako menijo pri tržaški sekcij sindikata kovinarjev Fiom Cgil, katerega krajevno vodstvo je včeraj dopoldne pred tržaško prefekturo priredilo javno sejo o teh vprašanjih. Šlo je za prvo v vrsti pobud, ki jih Fiom Cgil namerava prirediti na krajevni ravni v pričakovanju velike protestne manifestacije v Rimu, ki bo 16. oktobra. Predstavniki sindikata Fiom na čelu z deželnim in pokrajinskim tajnikom, Gian-paolom Roccasalvo in Štefanom Borinijem, so sicer maloštevilne udeležence opozorili, da če se pristane na izsiljevanje družbe Fiat, se bodo potem podobno obnašala še druga velika podjetja, posledica pa bo splošno nazadovanje na področju pravice do dela, pravic delavcev in navsezadnje demokracije, kar gotovo ne bo prispevalo k izhodu iz gospodarske krize. To se utegne zgoditi tudi na krajevni ravni, kjer industrije skoraj ni več oz. obstajajo transverzalni dogovori za njeno odpravo, vendar doslej brez realne alternative, čeprav bi z zaprtjem škedenjske železarne in z njo povezanih podjetij izgubili okoli tisoč delovnih mest. Če bi se tudi tu ponovil scenarij iz Pomigliana in bi neka družba ponudila rešitev obrata pod enakimi pogoji, kot jih je postavil Fiat, bi posledice ne nosili le delavci, ampak vse mesto, so poudarili sindikalisti, ki so želeli tudi zvedeti, kakšno je stališče politike o teh vprašanjih. Na včerajšnjem shodu so med drugim spregovorili Iztok Fur-lanič (SKP), Giuliana Zagabria (SIK), Fabio Vallon (Levica, ekologija in svoboda), Fabio Omero (Demokratska stranka), Roberto Decarli (Občani za Trst) in predstavnik mreže Beppeja Grilla, ki so delavcem izrazili solidarnost, v nekaterih primerih pa tudi nakazali konkretne pobude za zagotovitev dostojnega življenja in za tako porazdelitev bogastva, ki bi zagotovila izhod iz krize ob sočasni ohranitvi dela in pravic. (iž) Udeležence so nagovorili predstavniki sindikata in politiki kroma Deželna vlada že išče naslednika Boniciollija Deželna vlada je včeraj formalno začela postopek za imenovanje novega predsednika pristaniške uprave. Sedanjemu predsedniku Claudiu Boniciolliju zapade mandat konec tega leta. Dežela bo zaprosila Občini Trst in Milje, Pokrajino in Trgovinsko zbornico, naj ji posredujejo tri kandidature. Kandidata bo vsekakor izbrala deželna uprava, za imenovanje predsednika pa je pristojna rimska vlada. Že nekaj časa se govori, da bo Boniciollijev naslednik sedanji župan Roberto Dipiazza, čigar mandat pa zapade prihodnjo pomlad. V tem primeru bi morali podaljšati mandat Boniciol-liju ali pa imenovati izrednega komisarja, ki bo vodil pristanišče vse do tržaških občinskih volitev. Zadeva je že predmet polemik. Tudi zato, ker se govori o komisarski upravi tudi za projekt »super pristanišča Trst-Tržič« bančnega koncerna Unicredit. Na možnost komisarske uprave za izvedbo tega projekta je včeraj namignil vladni podtajnik Roberto Menia. Predlogu nasprotuje deželna tajnica Demokratske stranke Debora Ser-racchiani. UNIVERZA - Podatki službe Almalaurea s primerjavo med leti 2001 in 2009 Tržaški študentje so redni Povečanje števila diplomirancev, ki so zaključili študij v rednem doku - Zasluge bolonjske reforme - Spletni portal za iskanje stanovanja Diplomiranci Univerze v Trstu so pri študiju očitno bolj redni kot v prejšnjih letih, saj v večji meri zaključijo študij v rednem roku, k čemur verjetno tudi pripomore bolonjski sistem. To so ugotovitve dvanajstega poročila službe Al-malaurea, ki skrbi za vodenje podatkovne baze o diplomirancih italijanskih univerz oz. njihovih profilih ter predstavlja stičišče med diplomiranci, univerzo in gospodarstvom. V poročilu je podana primerjava med lanskimi diplomiranci in diplomi-ranci iz leta 2001: medtem ko je takrat študij v rednem roku končalo le 5,9 odstotka študentov, se je do lani število dvignilo na 41 odstotkov. Lani je diplomiralo 3.200 študentov: od teh jih je 1.736 zaključilo triletni, 963 pa tudi nadaljnji dveletni specialistični študij. Tržaški KONCERT PRIJATELJSTVA - Predlog z dopolnilom stranke UDC Riccardo Muti bo postal častni meščan Trsta Enako priznanje tudi za tri predsednike? Riccardo Muti je po koncertu na Velikem trgu povabil na oder predsednike Italije, Slovenije in Hrvaške Dirigent Riccardo Muti bo jeseni postal častni meščan Trsta. Predlog za priznanje, ki uživa široko politično podporo, je iznesel župan Roberto Dipiazza, sklep pa bo po poletnem premoru potrdil občinski svet. Stranka UDC predlaga, da bi častno meščanstvo Trsta ob tej priložnosti podelili tudi predsednikom Italije, Slovenije in Hrvaške, ki so bili z maestrom Mutijem veliki protagonisti nepozabnih tržaških dogajanj 13. julija. Občinski svetnik UDC Roberto Sasco predlaga, da bi častno meščanstvo Giorgiu Napolitanu, Danilu Turku in Ivu Josipovicu podelili na prireditvah v Rižarni in pri fojbi v Bazovici. To bi pomenilo dokončno spravno dejanje med tremi državami in tremi narodi, je prepričan Sasco. Ne glede na ta predlog pa predstavnik stranke UDC upa, da tudi napovedano priznanje dirigentu Mutiju ne bo povzročilo nepotrebnih političnih ali drugih polemik. univerzitetni diplomiranci prihajajo na splošno iz družin, kjer imajo prvič člana z univerzitetno diplomo, saj v kar sedemdeset odstotkih primerov oba starša ne razpolagata z njo. To pomeni, da je bolonjska reforma omogočila dostop do univerzitetnega študija tudi manj privilegiranim plastem prebivalstva, poleg tega se je z reformo povečalo tudi število praks oz. stažev, saj se je za le-te leta 2001 odločalo le 19 odstotkov diplomi-rancev, lani pa kar 61 odstotkov (od teh 65 odstotkov ljudi s triletno ter 60 odstotkov ljudi s specialistično diplomo). Tudi lani je bila razvidna težnja diplo-mirancev, da nadaljujejo s študijem oz. izpopolnjevanjem: težnja je izrazita predvsem med tistimi, ki so dosegli triletno diplomo, saj se jih je kar 78 odstotkov odločilo za nadaljevanje študija. Študentje, pa tudi raziskovalci in docenti, ki prihajajo od zunaj, pa se morajo večkrat soočiti z vprašanjem iskanja primernega stanovanja. V ta namen na podlagi lani podpisanega dogovora med Univerzo v Trstu, ustanovo za pravico do študija Erdisu in italijansko zvezo posrednikov in poslovnih agentov Fimaa deluje spletni portal www.locazionetraspa-rente.com, ki so ga včeraj predstavili v prostorih tržaške univerze ob navzočnosti rektorja Francesca Peronija, predsednika ustanove Erdisu Marca Vascotta in podpredsednika zveze Fimaa Giorgia Ravalica. Portal nudi informacije o ponudbah agencij, članic zveze Fimaa, za najem kakovostnih stanovanj, ki izpolnjujejo vse zakonske predpise. Portal www.locazionetrasparen-te.com se vključuje v prizadevanja tržaške univerze za krepitev stanovanjske zmogljivosti za sprejem študentov in docentov, ki niso domačini, v luči dejstva, da je mobilnost teh kategorij temeljnega pomena za univerzo, ki želi napredovati na področju odličnosti. Poleg tega zagotavlja portal tudi transparentnost in zakonitost postopkov za najemanje stanovanj, kar je koristno tudi za stanovanjske agente, saj je eden temeljnih pogojev za zdravo tržišče, po drugi strani pa prispeva tudi h krepitvi kulture sprejemanja, kar je pomembno predvsem za Trst, ki želi graditi svoj razvoj in rast na turizmu ter centrih znanstvene in akademske odličnosti, je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi. 6 Četrtek, 29. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR črna kronika - Včeraj dopoldne v Ulici Commerciale Tramvaj do smrti povozil 80-letnega Carla Purija z Opčin Bil je na skuterju, ni se ustavil pred utripajočim semaforjem - Jutri bi se moral poročiti Danes bi se morala na tržaškem županstvu poročiti Graziella Delcaro in Carlo Puri. Kljub temu, da sta skupaj preživela zadnjih šestnajst let, sta želela tudi pred državo potrditi svojo sentimentalno zvezo. Neverjetno kruta usoda pa jima je za vselej prekrižala načrte: Carlo Puri je včeraj dopoldne obležal na cestišču Ulice Commerciale. Usoden mu je bil trenutek, ko se je njegov skuter ustavil na tračnicah openskega tramvaja ... Italijanski mediji so včeraj vztrajno poročali, da je bila žrtev doma v repenta-brski občini, kot nam je pojasnil župan Marko Pisani pa v njihovih občinskih seznamih ni nobenega prebivalca s tem imenom. Naposled se je izkazalo, da je šlo za Carla Pu-rija z Opčin, kjer ga marsikdo pozna s priimkom Purič. Do tragične nesreče je prišlo včeraj nekaj po 11. uri na delu ceste, ki se od športnega igrišča pri Koloniji dviga proti Cesarjem, v neposredni bližini cerkve Maria regina pacis, kjer Ulico Commerciale prečkajo tramvajske tračnice. Gospod Carlo, ki bi septembra slavil osemdeseti rojstni dan, je s svojim skuterjem vozil v smeri proti Opčinam; vračal se je iz Trsta, vreme je bilo prijetno, sončni žarki so ga morda zaslepili. Kot kaže Carlo ni opazil, da je na semaforju, ki voznike opozarja na prihod tramvaja, utripala rdeča luč. Morda pa je to opazil, a je kot številni vozniki mislil, da mu bo pravočasno uspelo prekoračiti tračnice; na Ulici Commerciale namreč ni zapor, prihod tramvaja oznanjajo utripajoče luči, večkrat pa tudi piskanje in žvižganje belo-modrega vozila. Tako naj bi bilo tudi včeraj; tramvajski šoferji so namreč vedeli povedati, da je semafor ustrezno utripal. Ko je voznik tramvaja, ki je privozil z Opčin, na tračnicah zagledal moškega na sku-terju, je pritisnil na hupo. Piskanje je Pu-riča predramilo, obrnil pa se je v nasprotno smer: očitno je pričakoval, da bo tramvaj pripeljal iz Trsta in ne z Opčin. Ko je voznik začel zavirati, je bilo že prepozno: tramvajske zavore ne delujejo tako kot avtomobilske, vozilo drsi kar nekaj metrov, preden se dokončno ustavi. Carlo Purič je bil takrat že na tleh, s svojim skuterjem je ostal ukleščen pod tramvajsko kolesje. Eno nogo je imel povsem razmesarjeno, njegovo zdravstveno stanje je bilo takoj videti izredno kritično. Operaterji službe 118, ki so z gasilci in mestnimi redarji pridrveli na kraj nesreče, so ga skušali oživljati, a njihova prizadevanja so bila neuspešna. Carlo Puri je podlegel poškodbam. Ulica Commerciale je bila nekaj ur za- Ulica Commerciale je bila zaradi prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje Carlo Puri, nekaj ur zaprta kroma prta za promet, saj so morali mestni redarji opraviti potrebne meritve. Danes bi se morala na tržaškem županstvu poročiti Graziella Delcaro in Carlo Puri, njuni priči bi morali biti Silvano Fer-luga in njegova žena. Carlo in Silvano sta namreč dolgoletna prijatelja, skupaj sta odraščala na Opčinah, kjer je Carlov oče deloval kot avtoličar. Družila pa ju je tudi ljubezen do Avstralije. Carlo se je sredi 50. let prejšnjega stoletja izselil v Avstralijo, saj v Trstu ni našel ustrezne zaposlitve. Tu si je z nemško priseljenko ustvaril družino, v kateri sta se rodili dve hčerki, Karmen in Matilda, ki sta kasneje obiskovali tudi slovenske šole v Trstu, saj se je družina preselila na Opčine. Carlo je prevažal gradbeni material in veliko delal: z zasluženim denarjem si je v avstralski Adelajdi kupil hišo. Po ločitvi in srečanju z Graziello je živel med Opčinami in Avstralijo. Ko je bil v domači vasi, je rad zahajal v Prosvetni dom, na njive pri Banih in pod Piščanci. Še raje pa na tekme trebenskega Primorca, saj je bil strasten nogometaš. V Avstraliji je tudi pol-profesionalno igral za Boneghilla Soccer Club. Kljub starosti je bil poln energije in atletskega videza: vsak dan se je sprehodil po Napoleonski cesti, redno je telovadil. Večkrat je dejal, da bi življenje rad zaključil v Avstraliji, kjer je vse »več easy« (lažje). A tudi, da bi rad, da bi njegov pogreb spremljalo domače petje. Za uresničitev prve želje mu je žal zmanjkalo časa. Poljanka Dolhar ZAHODNI KRAS - Vrtanje na območju tržaške občine Geološko sondiranje med Križem in Prosekom sodi najbrž v ekspertize za podzemno železnico Vrtalni stroj za sondiranje terena v gozdu med Križem in Prosekom Bralec iz Križa nas je opozoril, da v teh dneh poteka sondiranje terena v gozdu med Križem in Prosekom na območju Božjega polja. Poslal nam je tudi fotografije, ki pričajo, da je vrtanje, ki se je menda že končalo, naročila družba italijanskih železnic RFI, najbrž v okviru predhodnega projektiranja podzemnih tunelov za novo hitro železnico. Šlo naj bi za geološko ekspertizo, globina vrtanja pa naj bi znašala okoli 80 metrov. Po zelo skopih informacijah, ki nam jih je uspelo zbrati, gre res za geološke ekspertize družbe RFI, ki naj bi jih v tem času izvajali tudi drugod po Krasu. Preverili smo, da dela potekajo na območju tržaške občine, ni jasno pa če gre za zasebno ali jusar-sko lastnino. V tem primeru gre, kot kaže, za območje proseškega jusa. RFI je za dovoljenje zaprosila gozdni inšpektorat, od katerega je očitno dobila zeleno luč. Zadeva je vsekakor še kar nejasna. O podzemni hitri železnici Ronke-Divača je bilo doslej objavljenih kar nekaj načrtov in predlogov za železniško traso, nikjer pa nismo zasledili proge, ki bi prečkala Kras na območju Križa in Proseka. Italija in Slovenija sta se pred kratkim okvirno dogovorili za t.i. severno traso na relaciji Nabrežina-Divača, ostaja pa odprto vprašanje povezave s Trstom in njegovim pristaniščem. Dijakom brezplačne vozovnice za avtobus Družine s stalnim bivališčem v Občini Repentabor in s šoloobveznimi otroki, ki obiskujejo šole v Trstu, (nižja srednja šola ter 1. in 2. razred višje srednje šole) lahko vložijo prošnjo za brezplačno dodelitev letnih dijaških vozovnic za linijske avtobuse. Letna vozovnica bo dodeljena brezplačno na podlagi družinskega bruto dohodka za leto 2009, ki ne sme presegati 25.000,00 z odbitkom 4.000,00 evra za vsakega vzdrževanega otroka. Vzorec prošnje za brezplačno dodelitev letne avtobusne vozovnice, ki je razpoložljiv v tajništvu Občine Repentabor - uradni delovni čas od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure (tel. 040 327335), je treba ustrezno izpolniti in vrniti tajništvu s priloženo kopijo davčnih prijav za leto 2009 družinskih članov najkasneje 20. avgusta letos. Kvartet Prazak drevi v Ferdinandeju V palači Ferdinandej bo drevi ob 21. uri potekal koncert z naslovom Note srednje Evrope, ki ga bo oblikoval sloviti Kvartet Prazak iz Češke republike. Kvartet, ki deluje od leta 1972 in ga sestavljajo Pavel Hula-violina, Vlastimil Holek-violina, Josef Kluson-viola in Michal Kan-ka-čelo, se bo predstavil z deli Josefa Haydna, Wolfganga Amadeu-sa Mozarta in Antonina Dvoržaka. Koncert prireja združenje DOna-REmuSIca v sodelovanju z Občino Trst. Vstop je prost do zasedenosti dvesto mest, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni tržaški sekciji Italijanskega združenja slepih. V Škednju srečanje o pravici do stanovanja Jutri bo v prostorih SKD Ivan Grbec v Škedenjski ulici 124 v Škednju ob 19.30 srečanje na temo Stanovanje je pravica, ki ga prireja kulturni delavec Edoardo Kanzian skupaj z združenjem Il Pane e le Rose in filmskim krožkom Lumière. Govorili bodo redovnik Antonio Santini, predstavnik združenja filmskih krožkov FICC Alessandro Ra-dovini in predstavnik krožka Eugenio Curiel Alessio Chiarotti. Na srečanje so bili vabljeni Skupnost sv. Egidija, skupnost San Martino al Campo ter združenja Sicet, Sunia in Uniat. Ob tej priložnosti bodo predvajali film Francesca Rosija Le mani sulla città. Film o Louisu Kahnu V okviru poletnih pobud v Muzeju Revoltella bo jutri zvečer v avditoriju muzeja ob 20.30 na ogled dokumentarni film Nathaniela Kahna My Architect - A Son's Journey iz leta 2003, ki je posvečen liku znanega ameriškega arhitekta Louisa Kahna (1901-1974). Film bo predstavil tržaški arhitekt Andrea Bat-tistoni z Univerze v Trstu. Shades ob Blues pri Parovelovih V Parovelovi kleti v Boljuncu bo drevi ob 21. uri zaživela literarno-glasbena predstava Shades of Blues oz. Sence bluesa. Gre za projekt Vita Marie Laforgie v sodelovanju s kabaretistom Pupkin Kabaretta Alessandrom Mizzijem, ki povezuje jazz, afro-ameriške, country in hip hop ritme. Nastopili bodo Laforgia na kontrabasu, Flavio Davanzo na trobenti, Riccardo Morpurgo na klavirju, Luca Colussi na tolkalih, Mizzi pa bo recitiral. Discoinferno v Miljah V okviru niza Milje pod zvezdami bo drevi za veselo razpoloženje poskrbela italijanska glasbena skupina Discoinferno, ki bo nastopila na Marconijevem trgu. bend izvaja disko in funky glasbo sedemdesetih let. / TRST Četrtek, 29. julija 2010 7 POKRAJINA TRST - Za sodelovanje pri obnovi L'Aquile V L'Aquili se je življenje ustavilo Združenje Amici della 180 s projektom za pomoč pri obnovi in ponovnem zagonu prestolnice Abrucev • •• Potres, ki je aprila lani hudo prizadel Abruce, je skorajda izginil s strani medijev in iz televizijskih poročil. Kakor, da je tam vse rešeno, da ni več težav in da je življenje spet steklo ... Kje pa, saj se je dela treba šele lotiti. Že res, da je civilna zaščita hitro ukrepala in prebivalcem zagotovila zasilno streho nad glavo, vendar se je danes utrip srca dežele in predvsem njene prestolnice L'Aquile upočasnil, včasih ga še slišati ni in zato tone v pozabo. Na pobudo tržaške sekcije združenja Amici della 180 so včeraj na tržaški pokrajini predstavili socio-zdravstveni projekt LAquila - seconda fase delVemer-genza, ki je nastal z namenom, da podpre prebivalce prestolnice v zdajšnji fazi obnove. Gre predvsem za pomoč otrokom in starejšim, za obnovo zgodovinskega jedra mesta L'Aquila, za ponovno ovrednotenje njenega umetniškega oz. kulturnega in arhitekturnega bogastva ter za več posegov v bližnjih gorskih vasicah. Projekt je podprla tudi Pokrajina Trst, ki si prizadeva, da bi spodbudila solidarnost in sodelovanje tudi ostalih deželnih javnih ustanov. Dežela FJK je sicer že podprla sosede iz Abrucev in jim bila nekako za zgled, saj se je po potresu leta 1976 spet dvignila na noge. »Pri obnovi so takrat sodelovali vsi, od uprav do prebivalcev in tehnikov, tako da je Furlanija po desetih letih spet zaživela. Gumin so na primer obnovili in opeko za opeko, kos za kosom spet dvignili hiše in cerkve, tako kot je bilo prej,« je dejal Mario Reali, ki je novembra skupaj s tehniki iz L'Aqui-le uredil seznam potrebnih posegov. V LAquili se je vse ustavilo, je povedal Reali. Obiskovalec, ki se poda v mesto, se dejansko znajde med ruševinami. Mestno središče je povsem nedostopno - sami prebivalci se lahko do svojega stanovanja približajo le v spremstvu sil javnega reda. »Življenje ne bo nikoli spet steklo, dokler ne obnovimo zgodovinsko mestno jedro. 18 tisoč ljudi potrebuje osnovne zdravstvene in vzgojne strukture.« V primerjavi s potresom v Furlaniji, se članom združenja zdi, da je malokomu mar za dogajanje v L'Aquili oz. Abrucih. Nobenega projekta za razvoj ni, nobenih daljnovidnih perspektiv. Bertolaso je svoje »opravil« in se nemudoma umaknil. Ob vrhu G8 v L'Aquili so si vsi polnili usta z obljubami o denarni podpori, ki sta jih držali v bistvu le Nemčija in Francija, je potožil gospod Bellante, ki v Trstu vodi združenje prebivalcev Abru-cev. Marsikatera ustanova je zbirala denarno pomoč, ki pa se je na poti do cilja neznano kje izgubila. »Okoriščanje s tragedijo res ni pošteno. Vemo za znatno podporo, ki pa ni nikoli dospela do cilja. Tako je, pri širši javnosti smo si zapravili vsakršno zaupanje.« Danes se lažna podoba novega življenja po potresu počasi kruši: hoteli, v katerih prebiva še ogromno ljudi, ne prejemajo več državne podpore in so ljudi spodili na cesto, kdo ve, kam. Na istem so tudi gradbena podjetja, ki so prekinila dela na potresnem območju, saj ne morejo več plačevati delavcev. »Banke ne ponujajo več kreditov. Nobene prihodnosti ne vidim,« je bil pesimističen Bellante. Vsakdo, ki obišče L'Aquilo, se domov vrača z žalostjo v srcu. Pri združenju so si zato zamislili, da bi obiskovalcu ponudili turistični-versko-zgodovinski sprehod po tem prostoru, pravo pot med L'Aquilo in gorskimi vasicami v spoznavanju lepote krajev in ljudi. Morda bo le privabila turiste spet v Abruce ... Kdor bi rad prispeval pri obnovi L'Aquile, se lahko oglasi na elektronskem naslovu progettolaquila180@gmail.com, kjer mu bodo posredovali tudi celoten program in predstavili turistično pot. Drugače je na voljo tudi tekoči račun IT72T0604003601000000165363. Člani združenja zagotavljajo, da je nakazan denar v celoti namenjen obnovi L'Aqui-le - brez nepoštenih posrednikov, seveda. (sas) Prebivalci L'Aquile so ob prvi obletnici potresa priredili protest samokolnic ansa Razstava Trieste e la Sublime Porta Vodena ogleda razstave Trieste e la Sublime Porta da Pio II all'arci-duca Massimiliano d'Asburgo v Petrarkovem in Piccolominijevem muzeju v Ul. Madonna del mare 13 bosta danes ob 17. uri v italijanskem jeziku in v soboto ob 11. uri v angleškem in italijanskem jeziku. Za informacije sta na voljo telefonska številka 040-6758184 (od ponedeljka do sobote med 8. in 14. uro, ob četrtkih tudi med 14. in 19. uro) in naslov elektronske pošte museopetrarchesco@comune.trie-ste.it. Afriški ritmi na Velikem trgu Na Velikem trgu bo drevi ob 21. uri v okviru mednarodnega festivala TriesteLovesJazz nastopil beneški saksofonist Pietro Tonolo. Občinstvu bo postregel s projektom afriških melodij Dajaloo. Program si je izvirno zamislil Tonolo in ga oblikoval na podlagi številnih potovanj po Afriki, kjer je lahko pobliže spoznal tradicije in navade črne glasbe. Ob 20.30 pa bodo ravno tam predstavili pomorko pobudo - jadranje s posebnim katamaranom »Ordegnom« od Trsta do Ista. STARE MILJE - Na območju arheološkega parka Med izkopavanji so arheologi naleteli na dve bivalni zgradbi Izkopavanja je omogočila Fundacija CRTrieste kroma Na griču v Starih Miljah so se decembra lani po šestih letih mirovanja spet začela izkopavanja tam, kjer si je mogoče ogledati miljski arheološki park. Dela je vodilo deželno nadzorništvo za arheološke dobrine s prispevkom Fundacije CRTrieste v znesku milijona evrov za desetletno obdobje. Arheologi so se lotili sektorja D, se pravi dodatnega izkopavanja v že obstoječih jarkih, restavriranja obstoječih arheoloških struktur in njihovega ovrednotenja s postavitvijo didaktičnih panojev z razlago. Med izkopavanjem so arheologi naleteli na bivalni zgradbi iz peščenjaka, ki naj bi bili postavljeni ob večji cesti - datirajo jih v srednji vek. Prvotno naj bi šlo za dve ločeni enodružinski zgradbi, katerih temelji naj bi bili vkopani v starejše arheološke depozite, med katerimi so našli ostanke lesenih struktur in keramike poznoantičnega oz. zgodnje srednjeveškega obdobja (V.-VHL/K. stoletje). Tla v zgradbah se niso ohranila, tako da domnevajo, da so bila lesena in so se s časom porabila, tako da so jih najbrž odstranili. Dela vodi arhitektka Fabiana Pieri, znanstvena vodja pa je Paola Ventura. SESLJANSKI ZALIV - Koristna novost v kopališču Castelreggio Strokovna pomoč kopalcem Poklicni bolničar bo na voljo vsako nedeljo med 8. in 19. uro - Dogovor med občinsko upravo in zdravstvenim podjetjem V sesljanskem kopališču Castel-reggio bo po novem na razpolago struktura za hitro pomoč, ki jo bo kopalcem na tamkajšnji plaži in drugim obiskovalcem zaliva nudil poklicni bolničar. Struktura, ki bo na voljo ob sobotah in nedeljah od 8. do 19. ure, je sad sodelovanja med zdravstveno ustanovo in Občino Devin-Nabrežina. Bolničar ali bolničarka bodo na razpolago za nujno pomoč in za manjše nezgode, struktura pa bo povezana s službo za hitro pomoč 118 in z dežurno zdravniško službo. Adele Maggiore, zdravstveni vodja krajevne zdravstvene ustanove, je prepričana, da bo sesljanska struktura razbremenila službo za hitro pomoč. Bolničarji bodo nudili pomoč in nasvete npr. pri manjših ranah, glavobolih, slabostih itd. V primeru potrebe bo bolničar, ki bo usposobljen tudi za pomoč srčnim bolnikom, prišel na kraj nezgode. Skratka zelo koristna pridobitev za Sesljanski zaliv v upanju, da bo struktura v prihodnosti odprta ves teden. Novo koristno strukturo v Sesljanu si je ogledal domači župan Ret v spremstvu odbornice Pallotta in podžupana Romite kroma 8 Četrtek, 29. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR muzeji zvečer - Včeraj predstavitev Letos bo prizorišče avgustovskih srečanj palača Gopčevic in prostor pred njo Med 3. in 31. avgustom se bodo zvrstili koncerti, konference, vodeni ogledi po muzejski zbirki, delavnice za otroke, razstave Letošnjo pobudo so predstavili včeraj, lanskoletna pa je v muzej Sartorio vsakič priklicala številno občinstvo Kulturno in družabno življenje meseca avgusta že po tradiciji kroji tudi prireditev Musei di Sera - Muzeji zvečer, ki bo letos doživela že sedemnajsto izvedbo. Pomemben družabni prostor bosta ob avgustovskih torkih in sredah zvečer po novem predstavljala palača Gopčevic in ulica Rossini pred njo, med 3. in 31. avgustom pa bo ta poletna prireditev nanizala vrsto koncertov, konferenc, vodenih ogledov po muzejski zbirki, delavnic za otroke, razstav in drugih dogodkov. Bogato ponudbo prireditve, ki jo že od vsega začetka pripravljajo Mestni muzeji za zgodovino in umetnost v sodelovanju z občinskim odborništvom za kulturo, so podrobneje predstavili na včerajšnji novinarski konferenci. Občinski odbornik za kulturo Massimo Greco je uvodoma dejal, da je med prizorišči, na katerih je v zadnjih šestnajstih letih potekal ta kulturni in dru- žabni dogodek, manjkalo prizorišče v neposredni bližini morja. Po gradu sv. Justa, Lapidariju in vili Sartorio se nam je zdela palača Gopčevic odlična izbira, je pojasnil odbornik, ki se je zahvalil tudi vsem javnim in privatnim ustanovam, ki so sodelovale pri realizaciji tega projekta. Direktor Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost Adriano Dugulin se je za finančno pomoč med ostalim zahvalil novodobni mecenki Fulvii Costantinides in ob tem pristavil, da je predlog za letošnje prizorišče dal kurator gledališkega muzeja Carlo Schmidl Stefano Bianchi, ki je v nadaljevanju predstavil bogato ponudbo festivala Musei di Sera - Muzeji zvečer. Zelo artikuliran program je sestavljen iz glasbenega in muzejsko-gledališkega dela, je izpostavil Bianchi in dodal, da letos ne bo mogoče prisostvovati vodenim ogledom po muzejski zbirki palače Gopčevic, v kateri sicer domuje tudi gledališki muzej Carlo Schmidl, ampak bo mogoče prisluhniti različnim predavanjem, v sklopu katerih bo možno izvedeti marsikaj novega. Glasbeni večeri pa bodo, kot je že v navadi, v režiji Doma glasbe - Glasbena šola 55 (Casa della Musica - Scuola di Musica 55), ki nam bo za začetek ponudil koncert pihalnega ansambla FVG Brass Ensamble, ki bo na odru pred palačo Gopčevic nastopil v torek, 3. avgusta, ob 21. uri. Za konec pa je Dom glasbe pripravil koncert orkestra Bandorke-stra.55, ki je znal v preteklih letih navdušiti občinstvo in sprožiti ognjevite ovaci-je. Vmes pa se bo zgodilo še veliko drugih žanrsko različnih koncertov in spek-taklov. Po koncu koncertov bodo na vrsti bralne seanse znotraj muzeja, ki so jih njihovi snovatelji poimenovali Notturni-Nokturni. Zanimivi bodo tudi itinerariji z naslovom Dietro le quinte - V zakuli-sju. V sklopu dvanajstih tematsko različnih srečanj bo tako mogoče spoznati bogato dediščino muzeja Carlo Schmidl. Pestro ponudbo bodo lepo zaokrožili tudi monologi priljubljene Ornelle Serafini, ki se bo na letošnjih muzejskih večerih predstavljala kot pevka s konca 19. stoletja, ki tik pred dvigom gledališkega za-stora s publiko deli svoje dvome, skrbi, želje itd. Za ljubitelje gledaliških kostumov pa bo nedvomno zanimiva razstava z naslovom Vestire la Scena - Milva, Elena Souliotis e Lucia Valentini Terra-ni nelle collezioni del Civico Museo Tea-trale Carlo Schmidl - Oblečena scena . Milva, Elena Soulioutis in Lucia Valentini Terrani v zbirka gledališkega muzeja Carlo Schmidl. Ta razstava bo na ogled vsak dan med 3. in 31. avgustom med 9. in 19. uro, ob torkih in sredah zvečer pa bo njen ogled možen do polnoči. Naj povemo še to, da bo letos festival zadovoljil tudi najmlajšo publiko, saj so njegovi utemeljitelji za otroke med 7. in 11. letom starosti pripravili zanimive delavnice. Pomembna novost sedemnajste izvedbe prireditve Musei di Sera - Muzeji zvečer pa je tudi to, da njegovi organizatorji letos celoten program ponujajo brezplačno. (sč) Note Timave: septembra tudi v Štivanu Note Timave je koncertni niz, ki že 23 let uvaja jesensko sezono, njegova zvesta publika pa bo od letos imela dvojno ponudbo, saj si je društvo Punto musicale zamislilo poletni dodatek. Včeraj se je namreč pričela prva poletna izvedba festivala Tango da pensare - Tango v razmislek, ki se bo nadaljevala do 11. avgusta s koncerti na temo priljubljenega argentinskega plesa. Tradicionalni koncertni niz sesljanskega društva že nekaj let širi svoj programski obseg na jazz in tango, geografsko pa je zaobjel tudi vi-demsko pokrajino s sodelovanjem občinske uprave Colloredo di Montal-bano. Včeraj je bil grad furlanske vasi prizorišče prvega večera poletnega festivala, najprej z otvoritvijo razstave argentinskega slikarja Carlosa Ses-sana, rednega sodelavca pianista in skladatelja Luisa Bacalova, ki je zanj realiziral scenarije in operne librete. Oskarjev nagrajenec je nastopil na večernem koncertu, ko je zaigral tudi skladbo Baires 1 Suite v priredbi za dva klavirja, pri kateri je sodelovala organizatorka festivala, pianistka Carla Agostinello. Naslednja koncerta festivala, ki se bo v celoti odvijal na gradu Colloredo, bosta na sporedu 5. avgusta s koncertom pianista Enrica Pie-ranunzija s sporedom »Tango in blues in the classis- vzporedna zgodba«, 1 l.avgusta ob 21.uri pa s kvartetom Neotango (bandoneon, klavir, violina, kontrabas) in dvema plesalcema, ki bosta nastopila z glasbo Astorja Piazzolle, medtem ko bo re-citator, igralec Vanni De Lucia, prebral poezije Jorgea Luisa Borgesa. Vsi koncerti imajo prost vstop. Po tan-govskem uvodu bo tradicionalni, jesenski niz Not Timave zaživel od 13. septembra med furlanskim gradom in zgodovinsko lokacijo gotske cerkve v Štivanu. (ROP) Opening Band Live Music: drevi finale Na Trgu Straulino e Rode na tržaškem nabrežju bo drevi ob 20. uri veliki finale letošnje izvedbe glasbene pobude Opening Band Live Music 2010, ki ga prirejajo središča za druženje mladih Občine Trst v sodelovanju z združenjema Musica Libera in Grup-po Tetris. Za letošnji naslov se bodo potegovale tržaške skupine Bencaz-zadadiscoparty2, Donnie's Dimension, Growth in Decadence, Metro Madness in Underscore, katerim se bo pridružila še neapeljska skupina Viti diTitanio, ki je zmagala v kategoriji skupin, ki so prihajale izven Furla-nije-Julijske krajine. Kot gost bo nastopila skupina Quintorigo. PEUGEOT 207 MILLESIM 200. OMEJENA IZDAJA. Promocijska cena (IPT izključen) za vozilo 207 X-line 1.4 75 CV 3 vrata, z vozilom za odpad registriranim do 31 .decembra 2002 in vpisanim na lastnika za vsaj 6 mesecev. Več informacij na peugeot.it in pri koncesionarju. Slika je informativnega značaja. Maksimalna poraba goriva pri kombinirani vožnji l/l00 km 6,4; maksimalna emisija C02 g/km 149. Peugeot je dodal novi model svojim športnim vozilom, 207 Millesim 200: motorji Evro 5 zadnje generacije, klima, sistem Bluetooth, priključek USB, HiFi z vodenjem na volanu, ABS, 6 airbagov, VOZILO S07 OD 9.750 € ESP, lita platišča-vsi našteti dodatki so serijski. In še,z ECOSERVICES Peugeot imaš4letamirupo6 € na mesec. 0DKRIJTUDI DRUGE NEVERJETNE PONUDBE. PEUGEOT mqtiqn & emotion fiséñ&Ln,* JÇ» Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič TRST, ul. Flavia 47, tel. 040 827782 GORICA, Majnica 12, tel. 0481 391808 TRŽIČ ul. Timavo 24, tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it MOTORJI EVRO 5, K LI MAŠITA PLATIŠČA, PRIKLJUČEK USB,^ SISTEM BLUETOOTH9 IN SE VELIKO DRUGEGA. Jaz in ti... in Primorski k Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski dnevnik /— Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 29. julija 2010 MARTA Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 14.52 - Luna vzide ob 21.45 in zatone ob 9.09 Jutri, PETEK, 30. julija 2010 JUDITA VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,2 stopinje C. d!] Lekarne Do sobote, 31. julija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. ARISTON - Poletna arena: 21.15 »Soul kitchen«. CINECITY - 16.30, 19.45, 22.00 »Il solista«; 16.30, 19.45, 22.00 »The box; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Predators«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Solomon Kane«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Toy Story 3 - La grande fuga 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Toy Story 3 - La grande fuga«; 16.30, 19.50, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«. FELLINI - 16.45, 21.00 »About Elly«; 18.45 »Il concerto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The box«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il solista«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »Fish tank«; 18.30, 22.15 »Fratellan-za - Brotherhood«. KOPER - KOLOSEJ - 16.10, 18.40, 21.00 »Kot noč in dan«; 16.30 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 19.20, 22.10 »Izvor«; 20.40 »Mora v ulici Brestov«; 18.10 »Mrk«. KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Shrek za vedno 3D«; 21.35 »Mrk«; 17.00, 19.15 »Pisma Juliji«; 16.50, 19.05, 21.10 »Odrasli«; 18.20, 20.30 »Ulični ples 3D«; 20.40 »Izvor«; 16.20, 18.40, 21.00 »Kot noč in dan«; 17.40 »Kapitalizem: ljubezenska zgodba«; 16.40, 19.00, 21.20 »Zadnji gospodar vetra - 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Matrimoni e al-tri disastri«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Toy Story 3«; 18.20, 22.15 »Toy Story 3-3D«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Predators«; 18.20, 20.15 »Solomon Kane«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Losers«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00 »The Twilight saga: Eclipse«; 22.10 »Predators«; Dvorana 2: 18.30, 20.30 »Toy Story 3 (3D)«; Dvorana 3: 20.10, 22.15 »Il solista«; Dvorana 4: 19.50, 22.00 »Solomon Kane«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »The Box«. Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, da so od 26. julija na oglasni Deželnega šolskega urada, Ul. SS. Martiri 3 v Trstu, objavljene začasne pokrajinske lestvice za sklenitev pogodb za nedoločen/določen čas. Omenjene lestvice bodo objavljene tudi na spletnem mestu Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it. Ugovori so možni v roku petih dni od objave lestvic; nasloviti pa jih je treba na Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu v Trstu. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bodo šolski uradi zaprti ob sobotah do 21. avgusta. Redni pouk za šolsko leto 2010/11 se bo začel 13. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. Izleti SPDT organizira od 2. do 11. septembra avtobusni izlet po Črni Gori. Povzpeli se bomo na najvišje vrhove Prokletja in Durmitorja, obiskali bomo tudi nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti. Zainteresirani pohitite z vpisom. Informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). Obvestila 60-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE bomo šli 23. oktobra na izlet v Slovenijo. Kam? Bomo javili v začetku septembra. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Proseku do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131 - tel. 040-212289. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro: sobota, 31. julija, ansambel Venera; nedelja, 1. avgusta, ansambel Souvenir. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Zadnji tečaj se bo vršil 31. julija ter 1. avgusta (sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure). Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yc-cupa.org; www.yccupa.org. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo julija in avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). KRUT nudi individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, posebno ugodne pogoje v Zdravilišču Strunjan, Šmar- H □ Radovan 40 jih slaviš, a nam nič drugačen se ne zdiš! KRACLERJEM plačaj liter vina, zato, da bo danes feštafina! TRST Četrtek, 29. julija 2010 O jeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072 (od 9. do 13. ure). VODSTVO POLETNEGA TABORA SZSO volčičev in volkuljic obvešča starše in prijatelje, da bo dan obiskov v nedeljo, 1. avgusta, od 9.30 do 17.00. Ob 10.00 bo sv. maša, ob 16.00 pa taborni ogenj. Toplo vabljeni. TPK SIRENA prireja tradicionalno Ka-ramalado od 6. do 8. avgusta. V petek, 6., ples z ansamblom »Alter Ego«, v soboto, 7. in nedeljo, 8. avgusta, ples z ansamblom »Old Stars«. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV sporoča udeležencem poletnega pevskega seminarja v Bohinjski Bistrici, da bo v nedeljo, 8. avgusta, avtobus odpeljal ob 14.30 izpred Mari-janišča na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo do 11. avgusta (vključno) odprta ob ponedeljkih in sredah, med 15. in 19. uro. Za dopust bo zaprta od 16. do vključno 25. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do 20. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. NEKDANJI UDELEŽENCI MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuze-nica-Porablje-Koroška-Italija: ob 40-le-tnici kolonije vabimo vse, ki so kadarkoli sodelovali, na jubilejna praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk. Ostale informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah (GO) pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču pri restavraciji Da Tommaso, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne (teorične in praktične) tečaje. Nudita jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Potrebna sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Razred optimist - od 6 do 10 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 23. avgusta do 3. septembra. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Miramar-ski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 0404529907; tpkcntsirena@libero.it. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo do četrtka, 26. avgusta, delovala po novem, poletnem urniku in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teo-rični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3 bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. 0 Prireditve MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pod vodstvom m. Aleksandra Švaba, v sodelovanju z Združenjem za Križ in Pokrajino Trst, v sklopu festivala »Open door. Gledališča v gledališču 2010«, bo uprizorila operno komedijo v treh dejanjih Ermanna Wolf Ferrarija »Il Cam-piello«, po Carlu Goldoniju. Pred-stave:danes, 29. julija, ob 21. uri na dvorišču Devinskega gradu (vstop prost); od 31. julija do 4. avgusta, ob 21. uri na »6. Festivalu morja« v Parku Ljudskega doma v Križu; v četrtek, 5. avgusta, ob 21. uri na trgu pred županstvom v Zgoniku; v soboto, 7. avgusta, ob 21. uri v Gradežu na trgu pred Baziliko; v nedeljo, 8. avgusta, ob 21. uri v Vidmu v Palači Morpur-go in v ponedeljek, 9. avgusta, ob 21. uri v Doberdobu. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na odprtje razstave Klavdij Palčič Prehajanja v petek, 30. julija, ob 18. uri v dvorani del Giubi-leo, Nabrežje III. Novembra 9 v Trstu. O umetniku bo spregovorila Jasna Merku. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst vabi na koncert mednarodnega glasbenega festivala »Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev« v ponedeljek, 2. avgusta, ob 21. uri v vinoteki v Zgoniku. Nastopil bo Duo Jongleurs (Matteo Salerno, flavta in Egidio Col-lini, chitarra). Na sporedu: G. Verdi, G. Puccini, G. Rossini, P. Mascagni, A. Piazzolla idr. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu. KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Ko-vačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. H1 Osmice BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci 14. Tel. 040-229199. DRUŽINA KOŠUTA je odprla osmico, Križ 422. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 040220605. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah št. 42. Vabljeni. Tel. št.: 040-299450. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Vabljeni! LISJAK je odprl osmico na Kontovelu št. 292. Tel. št. 040-225305. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 prvič odprl osmico. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-3934871. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36, tel. št. 040-229198. OSMICO sta odprla Grozdana in Edo v Repnu št. 18. Tel. 040 -327472. PAOLO PERNARČIČ - Medja Vas 21 ima odprto osmico. Tel. 040-208601. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. 040 - 211454. V MEDJI VASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonija. Tel. št. 040 -208987. V SALEŽU n'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših oseb od 15. ure dalje. Tel. 3356445419. LESENA polkna (scuri) in okna v dobrem stanju: če jih rabite, pokličite tel. št.: 347-1407357 (ob uri večerje). ODDAM V NAJEM dvosobno stanovanje na Proseku. Tel. 320-1509155 v večernih urah. PODARIM ČRNO-BELEGA MUCKA -tel. 349-0934409. PRIPOROČENI iščem v najem stanovanje v Bazovici oz. na Opčinah in okolju ali v predelu nad novo univerzo. Mesečno do 400,00 evrov. Klicati ob večernih urah tel. št.: 347-5179383. PRODAM 6 MLADIČEV Jack Russell Terrier, rojeni 26. junija, italijanski starši z dokumenti o rojstvu in redovnikom. Na razpolago od septembra dalje. Klicati za dodatne informacije ter obiske. Tel. št.: 040-228989, 345-5087930. PRODAM belo in črno vino. Tel.št.: 339 - 5811776. REPEN prodaja se novo zgrajeno hišo z vrtom, 175 kv.m., v fazi zaključitve. Tel. št.: 348-1204741. ŠOTOR francoske znamke racle, 3 x 4 m, 2 sobi, kuhinja, dnevna soba v dobrem stanju prodam za 150,00 evrov. Tel. št. 340 - 8640721. S Poslovni oglasi IŠČEMO OSEBJE za čiščenje stavb. Tel.: 040-639540 (urnik urada). KMEČKA ZVEZA IŠČE .izkušenega knjigovodjo/izkušeno knjigovodkinjo, posebej na področju davka na dodano vrednost (IVA). Curriculum na: kztrst@gmail.com Prispevki Namesto cvetja na grob drage Anice Ci-bic - Starc daruje Lidija Starc z družino 50,00 evrov za KD Prosek-Kon-tovel in 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Anico Cibic vd. Starc darujejo Majda, Bruna in Dunja 50,00 evrov za ŠD Kontovel. Rudi Sosič daruje 100,00 evrov Za SKD Tabor - za popravilo električne napeljave Prosvetnega doma. V spomin na Berta Gheza daruje hčerka 150,00 evrov za Slovenski lovski pevski zbor Doberdob. Ob 10. obletnici smrti Edija daruje Zora Živec vd. Klauser 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Anico Cibic vd. Starc darujejo Marija, Vojka, Ervino, Peter in Aleš 150,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na brata Alberta Danielija daruje sestra Laura 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. V spomin na Alberta Danielija darujejo: Dimitrij Danieli 100,00 evrov, Roberto Cataruzza 50,00 evrov, Mili Al-bi 20,00 evrov za Milva 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. / Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. 1 Q Četrtek, 29. julija 2010 KULTURA / OBLETNICA - Ob slikarjevi 70-Ietnici Likovna prehajanja Klavdija Palčiča S to razstavo se v petek začenja niz prireditev Klavdij Palčič je raprezentativen ustvarjalec za tržaški kulturni kotekst, ki ga s svojo specifiko umešča v širše zaobjeto stvarnost razpeto med mediteranom in srednjo Evropo, med refleksivnostjo in komunikativnostjo. Pripada generaciji umetnikov, ki so doraščali ob ustvarjalnem utripu in provokacijah po sledovih avantgarde ter ponotranjili ta pomenljiv preobrat na področju umetnosti, saj je izpovedna avtonomija končno zaživela v drznem raziskovanju novih poti. Klavdij Palčič je stopil na likovno sceno v šestdesetih letih, ki jih upoštevamo kot posebno plodna in ustvarjalno živahna. Praznovanje njegove sedemdesetletnice pomeni obenem presek petdesetih let predanosti likovni umetnosti, ki se začenja prav v krogu tržaške avantgardne skupine Raccordosei - Arte Viva, v okviru katere je deloval. Splet različnih okoliščin kot so odmev Černigojeve izkušnje na Bauhausu, študij v Benetkah, nenazadnje prirojeni talent in vpetost v kulturni ter družbeni prostor dogajanja so prispevali k razvoju bogate umetniške produkcije. Izhodišče je klena risba, ki jo je Palčič vseskozi vztrajno gojil: poglobljeno opazovanje narave pa je vneslo v njegov pristop do ustvarjanja organskost in življenjsko silo. Prvenstveno slikar, se Palčič vseskozi izraža tudi v grafiki in kiparstvu, scenografiji in kostumografiji; izredno pomenljiv pa je tudi njegov doprinos na področju uporabne umetnosti, predvsem grafičnega oblikovanja in knjižne ilustracije. Razčlenjeni niz pobud, ki si bodo sledile, da bi primerno obeležile visok življenjski jubilej in obenem ovrednotile bogat umetnikov opus začenja v petek, ob 18. uri z odprtjem slikarske razstave v dvorani Sala del Giubileo na Nabrežju 3. novembra, 9 v Trstu. Ciklus razstav na temo Prehajanja želi posebej ovrednotiti dejavnost na posameznih likovnih področjih, začenši prav z onim, ki ga umetnik najgloblje doživlja in predstavlja njegovo prvenstveno usmeritev: slikarstvo. Naslov razstave Likovna prehajanja postavlja v ospredje umetnikovo sposobnost hkratnega vzpostavljanja različnih likovnih prvin na platno in v prostor. Tako občutimo v slikarskih delih reliefnost materičnih vložkov in prostorsko razsežnost, ki jo umetnik pričara preko izrazitih perspektiv; ko pa se zazremo v prelepe bronaste kipce podobno doživljamo prostorsko in površinsko razgibanost obdelane površine, zaradi katere so odeti v poseben svetlobni žar. Če je svetloba z barvo nosilka emocij in pripada tankočutni intuitivni umetniški duši, jo dopolnjuje virtuozistična risba, nosilka globlje vsebinske sporočilnosti, ki se navezuje na miselno sfero. Klavdij Palčič je dosledno razvijal osrednjo tematiko soočanja naravnega z umetnim ter vzporedno ostal zvest slikarskim in estetskim vrednotam, kar daje njegovim stvaritvam edinstveni stilni pečat. Osrednji protagonist je človek v eksistencialnem boju, razpet, ujet med kontrasti, v ne- nehnem dvoboju s pošastmi našega časa: s stroji, protezami. Ni naključje, da se tematsko sklicuje na klasično umetnost in mitologijo, ki jo predeluje v sodobnem in osebnem ključu, a ostaja vezana na osnovno človeško potrebo po iskanju odgovorov na vprašanja, v razodevanju resnice, ki jo ustvarjalni proces omogoča in jo umetnik preko svojega dela zasleduje. Na ogled bo izbor tridesetih del, slik in bronastih kipov, kjer bo poudarek na zadnjem desetletju ustvarjanja ob primerkih od začetkov do danes, ki dovoljujejo boljše razumevanje likovnega razvoja. Razstava bo na ogled do 17. avgusta, ob njej je izšel trijezični spremni katalog v založbi ZTT, za katerega sta strokovne tekste napisala Tatjane Pregl Kobe in Daniele An-gerame.u Jasna Merku Mladi levi letos že trinajstič Festival Mladi levi, ki bo v Ljubljani potekal od 20. do 30. avgusta, bo letos posebno pozornost posvetil urbanemu projektu Vrt mimo grede. V urbanem vrtičkarstvu pri Mladih levih vidijo možnost stika aktualnih družbenih in kulturnih tem. Festival bo, kot vsako leto, ponudil tudi številne multidisciplinarne projekte umetnikov iz vsega sveta.Trinajsti festival Mladi levi bo odprla dokumentarna predstava Radio Muezzin raziskovalnega režiserja Stefana Kaegija in njegove skupine Rimini Protokoll. Kaegi je na Mladih levih sodeloval že dvakrat, in sicer s projektoma Cargo Sophia-Ljubljana in Mnemopark. Tokratni Radio Muezzin daje vpogled v življenje egipčanskih muezinov, pevcev muslimanskih molitev, ki jih v sodobnem svetu vedno bolj nadomeščajo zvočniki in radijski sprejemniki. Skozi posamezne zgodbe pevcev je gledalec soočen z izginevanjem dolgoletne islamske tradicije. Ameriški igralec Zachary Oberzan je najbolj znan po vlogah v predstavah skupine Natural Theater of Oklahoma in kolektiva Wooster Group. Na Mladih levih se bo predstavil z avtobiografsko zgodbo o otroštvu »Your Brother, Remember?«, v katero je vpletel celo karatejski opus Jean Clauda Van Damma iz filma »The Kickboxer«. Mladi levi bodo ponudili še številne druge predstave, posebna pozornost bo namenjena Aziji. Prva azijska predstava na letošnjem festivalu bo japonska uspešnica »Hot pepper, Air conditioner and the Farewell speech« skupine Chelfitsh, ki jo podpisuje Tošiki Okada. Tošiki predstave snuje skozi svojstveno metodologijo poskusa in napake, v prelivajočem se polju gledališča in plesnih elementov. Drugi dve predstavi pa sta delo tajskega plesalca in koreografa Picheta Klunchu-na. V predstavi Nijinsky Siam se Pichet ukvarja z legendo ruskega baleta Vacla-vom Nižinskim, ki je pred sto leti plesal siamski ples v pariški Operi. V predstavi »I am a Demon« pa se ukvarja z načinom, kako tradicionalni tajski ples khon predstaviti sodobnemu občinstvu. Britanska vizualna umetnika Dan Harvey in Heather Ackroyd se bosta predstavila s fotografsko instalacijo »On The Field«. Dobitnika mednarodnih nagrad in številnih priznanj se ukvarjata z okoljevar-stvenimi problematikami. Tudi s projektom Vrt mimo grede se letošnji Mladi levi odpirajo razmisleku o večstopenjskih povezavah med umetnostjo, družbenimi in ekološkimi pojavi. Sodobni posameznik se v urbanem okolju sooča z novo kompleksnostjo, zato išče načine, ki bi olajšali in oplemenitili njegov obstoj. Urbano vrtičkarstvo ponuja nov vidik zelenih in družabnih površin s stališča ekologije, avtentičnosti in solidarnosti, ki jih izpodriva komercializacija življenja ter omejuje samozadostnost, so sporočili z zavoda Bunker, ki stoji za Mladimi levi. Z umetniškimi inštalacijami bo ekipa Mladih levov s sodelavci konkretno posegla v ljubljansko mestno četrt Tabor in pokazala na možnosti izboljšanja kakovosti rabe javnih in zasebnih zelenih površin. (STA) Evropski dnevi judovske kulture v Sloveniji Slovenski organizatorji Evropskega dneva judovske kulture so že pripravili program, s katerim bodo 5. septembra v Mariboru, Ljubljani, Kopru, Murski Soboti in Lendavi razširjali vedenje o judovski kulturi. Letošnja nosilna tema dogodkov je Umetnost in judovstvo.Kot je za STA povedal vodja mariborske Sinagoge Marjan Toš, želijo ta dan izkoristiti za predstavitev posameznih elementov judovske kulture, umetnosti in zgodovine ter tako zabrisati »stereotipno razmišljanje«, da prisotnost Judov na Slovenskem ni pomembna. Po besedah Toša je takšno razmišljanje napačno, saj so bili Judi na Slovenskem prisotni že vse od 12. stoletja, v srednjem veku pa so v številnih slovenskih mestih, kot so Maribor, Ljubljana in Celje, predstavljali pomemben del družbe. Po srednjeveških izgonih se je center judovstva preselil v Prekmurje, kjer so vrhunec doživeli konec 19. stoletja, nato pa je tudi tam njihovo število začelo upadati, vse dokler niso v obdobju med obema svetovnima vojnama povsem izginili. V Sloveniji danes živi okoli 300 Judov, je pojasnil Toš. »Tu so bili, pomembno so prispevali k zgodovini, pustili so sledove, zato je prav da se jih spominjamo,« je dodal vodja Sinagoge, ki je lani prevzela vodenje nacionalnega koordinacijskega odbora za izvedbo prireditev v okviru Evropskega dneva judovske kulture. Kot novo prizorišče v Sloveniji se letos prvič predstavlja Murska Sobota, kjer je bilo med obema svetovnima vojnama središče slovenskega judovstva. Dogajanje v tamkajšnjem Pokrajinskem muzeju bo v celoti posvečeno zgodovini prekmurskih Judov. V Kopru bodo v Pokrajinskem arhivu odprli gostujočo razstavo mariborske Sinagoge z naslovom Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem, v Lendavi bo na ogled likovna razstava z degustacijo judovskega peciva, v Ljubljani bo pod naslovom Dr. Horowitz v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti potekala stripovska delavnica za otroke in mladostnike, pri Čevljarskem mostu pa bo Klemen Jelinčič Boeta predstavil zgodovino judovstva na Slovenskem. Na predvečer Evropskega dneva judovske kulture pa se na ljubljanskem Dvornem trgu obeta koncert klezmer glasbe. Zaključna slovesnost bo v mariborski Sinagogi, kjer bo med drugim zvečer na sporedu monodrama Govor malemu človeku v izvedbi Vlada Novaka, že dopoldne pa bodo odprli razstavo o aferi Dreyfus in poskrbeli za vodene oglede. Dogajanje bodo sklenili s sprejemom, ki ga bo v Sinagogi priredil mariborski župan Franc Kangler. Častni pokrovitelj projekta je predsednik republike Danilo Tiirk. (STA) SPILIMBERGO - Folkest Zaključek festivala z večdnevnim (ne samo) glasbenim praznikom Drevi se pričenja zaključni del festivala Folkest. »Folkest in festa« je pravi festival v festivalu, kjer se na raznih odrih, postavljenih v središču Spilimberga odvija glasbeni višek že 32. izvedbe, ki bo trajal do torka, 3. avgusta. Ob glasbi se dogaja še marsikaj, kot npr. razstave, stojnice s starimi ploščami, predstavitve itd. Dre-višnji koncert se bo pričel ob 21.15 z apulijsko skupino I tamburellisti di Otranto, nato s Finci Svang (na sliki), nadaljeval pa se bo še s spontano glasbo v živo in veselico po raznih spi-limberških lokalih. Jutri bo večer posvečen projektu »Drava, sanje reke«, kjer bodo razni izvajalci (italijanska Folketik band in Alberto Grol-lo, Avstrijec Ed Schnabl, madžarski Vujicsics ensemble, slovenska Kurja koža ter hrvaški Miroslav Evačic čardaš blues band) uprizorili glasbeno spojitev držav, ki jih druži reka Drava. V soboto bo na vrsti blues z Američanom Ericom Bibbom, barvita glasba z italjianskim bandom Fabrizio Poggi & Chicken Mambo, novi projekt »Io suono italiano?« ter avtorsko glasbo Claudia Rocchia, predstavili pa se bodo tudi zmagovalci natečaja »Suonare Folkest«. Nedeljski glasbeni praznik bo stekel že od 19.15 ure naprej kjer bodo zazvenele skladbe še ostalih zma- govalcev natečaja »Suonare Folkest«, večer se bo nadaljeval z multietnično Orchextra terrestre, s progressive glasbo Osanna z Davidom Jackso-nom in se zaključil s predstavitvijo knjige Ezia Guaitamacchia »Delitti rock«. V ponedeljek bo na vrsti koncert bretonskega harfista in pozna- nega izvajalca celtic fusiona Alana Stivella, v torek pa se bo niz prireditev zaključil s slovito škotsko skupino Simple Minds. Na vse koncerte, razen Alana Stivella in Simple Minds, je vstop prost. Vsi koncerti razen nedeljskega se pričenjajo ob 21.15 uri. (Pan) / SVET Četrtek, 29. julija 2010 1 1 PAKISTAN - Na airbusu se je vozilo 152 potnikov in članov posadke V nesreči letala pri Islamabadu najverjetneje mrtvi vsi na krovu Vzrok za nesrečo, ki se je zgodila v slabem vremenu z močnim dežjem, še ni znan ISLAMABAD - Nesreče pakistanskega potniškega letala s 152 ljudmi na krovu, ki je včeraj strmoglavilo v hribovju na obrobju Islamaba-da, po navedbah pakistanskih oblasti najverjetneje ni preživel nihče. Reševalci so doslej našli že več kot 90 trupel, oblasti pa so tudi zanikale prejšnje informacije o preživelih. Letalo vrste airbus 320 zasebne pakistanske družbe Air Blue s 146 potniki in šestimi člani posadke je bilo na poti iz Karačija v Islamabad, kjer je skušalo pristati v dežju in gosti megli. Hribovje Margala, kamor je strmoglavilo letalo, je okoli 20 kilometrov oddaljeno od mednarodnega letališča Benazir Buto v Islamabadu. Na kraj nesreče, kjer je zagorelo in se od tam vije gost dim, se sredi močnega dežja prebijajo reševalci, oblasti pa so tja prav tako napotile posebne enote vojske in helikopterje. Po navedbah policije je namreč prizorišče nesreče daleč od edine ceste, ki vodi v hribovje. Pakistanske oblasti so sicer podajale nasprotujoče si informacije o žrtvah oz. preživelih nesreče. Notranji minister Rehman Mali je sprva sporočil, da so reševalci našli pet preživelih, nato pa je obelodanil novico o še enem preživelem. Vodja glavne vladne službe za razvoj, v katere pristojnosti je tudi skupina za izredne razmere, Imtiaz Elahi pa je te informacije zatem zanikal. Kot je dejal, so v nesreči umrli vsi na krovu. Vzrok za nesrečo, ki se je zgodila v slabem vremenu, še ni znan. Ponesrečeni airbus je bil sicer po poročanju francoske tiskovne agencije AFP star le deset let, kar je za tovrstna letala relativno malo, saj je njihova življenjska doba od 30 do 40 let. Izdelan je bil leta 2000, družba Air Blue pa ga je najela leta 2006, je še sporočil proizvajalec letala Airbus. (STA) Dovoljenje za šest vrst gensko spremenjene koruze BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj izdala dovoljenja za pet vrst gensko spremenjene koruze in podaljšala dovoljenje za eno vrsto gensko spremenjene koruze. Dovoljenja, ki so veljavna 10 let, zajemajo uporabo te koruze za prehrano in krmo ter uvoz in predelavo, ne pa njenega gojenja, so sporočili z Evropske komisije. Omenjene vrste koruze je z vidika varnosti pozitivno ocenila Evropska agencija za varnost hrane, na njih pa so bili izvedeni tudi vsi postopki, ki jih zahteva zakonodaja EU na tem področju. Vsi izdelki, narejeni iz gensko spremenjene koruze, bodo morali upoštevati stroga pravila EU o označevanju in sledljivosti izdelkov, opozarjajo. Policija prijela starše osmih mrtvih novorojenčkov PARIZ - Francoska policija je pridržala par, potem ko je včeraj na njunem bivšem posestvu v kraju Villers-sur-Tertre na severu Francije našla trupla osmih novorojenih otrok. Po besedah predstavnika francoskega sodstva so domnevna starša, stara okoli 45 let, prijeli, trupla otrok pa so našli na dveh različnih delih posestva. Kot so povedali sosedi, so novi lastniki posestva o truplih novorojenčkov obvestili policijo. Podrobnejših podatkov še ni, policija pa zadevo preiskuje. (STA) AZIJA - Britanski premier želi dvigniti odnose na višjo raven Cameron z močno gospodarsko delegacijo začel obisk v Indiji BANGALORE - Britanski premier David Cameron je v spremstvu močne gospodarske delegacije včeraj začel tridnevni obisk v Indiji, katerega namen je predvsem okrepiti sodelovanje med državama na področju trgovine in podjetništva, ki bi lahko pripomoglo k okrevanju britanskega gospodarstva. Cameron, ki se na obisku v Indiji mudi v spremstvu močne gospodarske delegacije in več ministrov, je ob obisku na sedežu vodilnega indijskega podjetja na področju informacijske tehnologije Infosys Technologies v mestu Bangalore na jugu Indije poslal jasen signal - Indija je za novo britansko vlado pomemben strateški partner. "Odnose med Indijo in Veliko Britanijo želim dvigniti na višjo raven. Želim jih narediti močnejše in dodatno poglobiti," je dejal britanski premier. Strani sta tako že podpisali sporazum, v skladu s katerim bo Indija od Velike Britanije kupila 57 letal za urjenje hawk. Posel naj bi bil vreden oko- li 800 milijonov dolarjev, je povedal neimenovani britanski predstavnik. Britanski minister za gospodarstvo in trgovino Vince Cable je že pred tem sporočil tudi, da bo London omogočil izvoz civilne jedrske energije v Indijo, kar naj bi britanskim družbam koristilo pri pridobivanju poslov v Indiji. Cameron se bo v New Delhiju danes sicer sestal tudi z indijskim premierom Manmohanom Singhom in drugimi političnimi predstavniki, s katerimi naj bi med drugim spregovoril o sodelovanju na področju trgovine in investicij, varnosti v regiji in razmerah v Afganistanu ter omejitvah pri-siljevanja v Veliko Britanijo. Velika Britanija je bila leta 2005 peti največji izvoznik v Indijo, vendar je nato zdrsnila na 18. mesto. Izvoz v Indijo, eno vodilnih hitro rastočih držav, je s 4,12 milijarde funtov (6,4 milijarde dolarjev) leta 2008 lani upadel na 2,9 milijarde funtov (4,5 milijarde dolarjev). (STA) David Cameron ANSA AZIJA - ZDA in Južna Koreja Vojaške vaje so se končale brez incidentov SEUL - Obsežne vojaške vaje v Japonskem morju, na katerih sta minule dni skupaj sodelovali ameriška in južnokorejska vojska, so se včeraj zaključile. Kljub velikim napetostim na Korejskem polotoku in precejšnji jezi v Severni Koreji, ki so jo spremljale grožnje o oboroženem odgovoru, so minile brez incidentov. Kot sta sporočili zaveznici, ki Pjongjang obtožujeta za smrtonosni napad na južnokorejsko vojaško ladjo, sta želeli z vojaškimi vajami poslati "jasno sporočilo", da kakršnihkoli provokacij s strani Severne Koreje odslej ne bosta več tolerirali. V največjih skupnih vojaških vajah v zadnjih letih je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sodelovalo 20 ladij, med njimi 97.000-tonska letalonosilka USS George Washington, 200 letal, vključno s štirimi "nevidnimi" lovci F-22 raptor, ter 8000 vojakov. "Skupaj smo dobro vadili in (južnoko-rejska) vojska je okrepila zaupanje, da lahko - na temelju svojega zavezništva z ZDA - v vsakem trenutku odvrne in premaga kakršnokoli severnokorejsko agresijo," je ob zaključku vaj sporočil predstavnik centralnega poveljstva južnokorejske vojske v Seulu. Kot je še dodal, so bile vaje "ogromna predstava moči" Pjongjangu. Severna Koreja je včeraj ponovila svojo zahtevo, da morajo ZDA opustiti svojo "sovražno politiko". Skupne vojaške vaje v Japonskem morju so namreč v Pjongjangu razumeli kot dokaz, da Washington pripravlja invazijo na Severno Korejo. ZDA to odločno zanikajo - tako kot tudi Severna Koreja zavrača vsako odgovornost za napad na južnokorejsko ladjo. Kot je zapisal glavni severnokorejski časnik, so bile vojaške vaje nespametne in brezobzirne, saj so skorajda sprožile vojno. Obenem je znova pozval k podpisu mirovne pogodbe, s katero bi se končno tudi formalno zaključila vojna med obema Kore-jama (1950-1953). (STA) NEMČIJA - Na Paradi ljubezni Oblasti za tragedijo krivijo organizatorje DUISBURG - Nemška policija in vlada dežele Severno Porenje-Vestfa-lija sta za tragedijo na sobotni Paradi ljubezni v Duisburgu včeraj okrivila organizatorje festivala. Panika, ki je izbruhnila, ko so tisoči želeli priti na parado skozi predor, je sicer po novih podatkih zahtevala 21 življenj. V noči na sredo je v bolnišnici umrla 25-letna ženska, ki je bila v stam-pedu huje poškodovana. V paniki, ki je izbruhnila, ko so organizatorji ljudi, ki so želeli na prizorišče, po zvočnikih obvestili, da ni več prostora, zato naj območje zapustijo, je sicer bilo poškodovanih več kot 500 ljudi. Preiskovalno poročilo notranjega ministrstva dežele Severno Porenje-Vestfalija je medtem pokazalo, da organizatorji dogodka niso v celoti upoštevali predvidenega varnostnega načrta. Po navedbah poročila organizatorji namreč niso priskrbeli zadostnega števila varnostnega osebja, ki bi nadzorovalo množico, prihajajočo na pri- zorišče. Prav tako niso odprli več vhodov, zaradi česar se je na zahodnem vhodu pred predorom nakopičilo okoli 20.000 ljudi. Organizator dogodka Rainer Schaller je odgovornost za nesrečo že zavrnil in policiji očital, da ni preprečila vrste dogodkov, ki so vodili do katastrofe. Notranji minister dežele Severno Porenje-Vestfalija pa je poudaril, da so organizatorji za dogajanje znotraj prizorišča prevzeli vso odgovornost in dodal, da je policija naredila to, kar je bila naloga organizatorjev. "Organizatorji so imeli ek-skluzivno odgovornost na kraju dogodka," je poudaril. Medtem je policija v nemškem Rostocku že preklicala dovoljenje za tehno zabavo Tehno Tunnel Party v zaprtem avtocestnem predoru, ki je bila načrtovana za 11. september, so včeraj poročali lokalni mediji. Tudi ta predor je bil namreč zaradi varnosti že večkrat predmet polemik. (STA) KOSOVO - Za nova pogajanja Srbija Generalni skupščini ZN predložila resolucijo BEOGRAD - Misija Srbije pri Združenih narodih je včeraj Generalni skupščini ZN predložila predlog resolucije o Kosovu, v kateri poziva k novim pogajanjem, ne omenja pa zahteve po pogovorih o statusu te najmlajše evropske države. V predlogu resolucije, ki naj bi jo GS ZN sprejel na septembrskem zasedanju, Srbija predlaga, da bi bilo zapisano, da glede na to, da med stranema ni dosežen dogovor o posledicah enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova in da "enostranska odcepitev ne more biti sprejemljiv način za reševanje ozemeljskih vprašanj" pozivajo strani, da najdeta vzajemno sprejemljivo rešitev za vsa odprta vprašanja prek mirnega dialoga ter v interesu miru, varnosti in sodelovanja v regiji. GS ZN naj bi v resoluciji zapisal tudi, da sprejema na znanje, da je Meddržavno sodišče v Haagu v svetovalnem mnenju ocenilo, da je enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova v skladu z mednarodnim pravom. Na svoje 66. zasedanje pa naj bi vključilo razpravo o nadaljnjih aktivnostih po sprejemu tega mnenja. V predlogu resolucije pa Beograd ne zahteva pogovorov o statusu Kosova, pri čemer je vztrajal doslej. Beograd je predlog resolucije vložil potem, ko je parlament na izrednem zasedanju v ponedeljek podprl politiko vlade do Kosova, v tem okviru pa tudi predlog resolucije. (STA) MAKEDONIJA - Raziskava Večina Makedoncev proti spremembi imena svoje SKOPJE - Več kot polovica makedonskih državljanov bi se izrekla proti spremembi imena njihove države v zameno za vstop v zvezo Nato in EU, če bi o tem vprašanju odločali na referendumu, kaže javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedel inštitut Pavel Satev. Kot poroča makedonska tiskovna agencija Mia, je 57,4 odstotka vprašanih izjavilo, da bi na referendumu glasovalo proti spremembi imena. 30,7 odstotka vprašanih jih medtem spremembi imena naklonjenih. 11,9 odstotka vprašanih pa se o vprašanju ni izreklo. Mia sicer ne navaja, na kakšnem vzorcu ali kdaj so raziskavo izvedli. V Skopju pa sta včeraj Makedonsko mednarodno gibanje za človekove pravice in Makedonsko združenje začela kampanjo proti spremembi imena z naslovom "Kdo vam je dal pravico, da se pogajate o mojem imenu". Na novinarski konferenci so poudarili, da mora Makedonija končati pogajanja z Grčijo o imenu in tako pokazati, da ni pripravljena na kompromis glede imena in da ga ne namerava spremeniti. Po oceni predstavnikov združenj želi Grčija s spremembo imena Makedonije uničiti identiteto in jezik Makedoncev, poroča Mia. Poudarili so tudi, da za vstop Makedonije v Nato in EU pogoj ne bi smel biti sprememba imena. Makedonija je že skoraj 20 let v sporu glede imena z Grčijo, v katerem Atene med drugim vidijo ozemeljske težnje. Zaradi spora Grčija tudi blokira Makedonijo pri vstopu v Nato in EU. (STA) 1 2 Četrtek, 29. julija 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu KRONIKA - Ramon Berloso včeraj pospremil preiskovalce k mostu pri Tapoglianu Ob Teru našli železno palico, v Aiellu pa morilčev telefon V Vidmu preverjajo vsebino pogovorov med moškim in tridesetimi prostitutkami Ob reki Ter, nedaleč od kraja Ta-pogliano, so včeraj preiskovalci našli železno palico, s katero je po vsej verjetnosti 35-letni Goričan Ramon Berloso udaril svojo prvo žrtev, 28-letno Ilenio Vecchiato, ki jo je nato ubil s samostrelom. Vest so sporočili z vi-demskega sodišča, potem ko se je včeraj dopoldne skupina preiskovalcev skupaj z videmskimi karabinjer-ji in policisti, s samim Berlosom in njegovim odvetnikom Robertom Me-tejem odpravili k reki. Na kraj najdbe železne palice je preiskovalce vodil sam Berloso, sicer pa so pred dnevi le nekaj metrov stran odkrili trupli 28-letne Ilenie Vecchiato iz Mester in 24-letne romunske državljanke Diane Alexiu. Nedaleč od Berlosoje-va bivališča v Aiellu so po drugi strani našli mobilni telefon, s katerim je morilec telefoniral svojim žrtvam. Berloso je mobilni telefon odvrgel le nekaj metrov stran od svojega avtomobila tipa Fiat punto, potem ko je prejšnji ponedeljek le-tega zapustil, da bi svoj beg pred policijo in kara-binjerji nadaljeval peš. »Najdba mobilnega telefona je zelo pomembna; Berloso je namreč z njim klical razne prostitutke, med drugim tudi Furlanko, s katero se je nameraval srečati prejšnji ponedeljek, ko so mu bili preiskovalci za petami,« so pojasnili preiskovalci. Kraj najdbe trupel pod mostom, ki iz Tapogliana vodi proti Vilešu; nedaleč stran so včeraj našli železno palico, s katero je Berloso udaril svoji žrtvi, preden je proti njiju usmeril samostrel Nedaleč od kraja najdbe železne palice so našli še brisačo, na kateri bodo seveda opravili razne analize, da bi ugotovili, ali so na njej krvne sledi. Po vsej verjetnosti je namreč Berloso zavil palico v brisačo, potem pa je z njo udaril svoji žrtvi. Palico in brisačo so našli v precej nedostopnem kraju, zato pa so pri njunem iskanju sodelovali tudi prostovoljci civilne zaščite. Po drugi strani preiskovalci na dvorišču hiše v Ločniku niso našli niti enega indica, ki bi dejansko dokazoval, da Ber-loso je tu 10. marca ubil Ilenio Vecc-hiato. Dež je izbrisal vse morebitne sledi, so pojasnili preiskovalci, potem ko je pred dnevi zgledalo, da so na dvorišču našli sled krvi. V Vidmu se po drugi strani nadaljuje preverjanje telefonskih pogovorov, saj Berloso naj bi kontaktiral kakih trideset prostitutk; preiskoval- ci ugotavljajo, koliko žensk se je odzvalo na njegova vabila. Kot so pojasnili z videmskega poveljstva karabi-njerjev, s preverjanjem telefonskih klicev hočejo ugotoviti, ali so sploh omenjene prostitutke še žive. Zaradi tega bodo preverili vsebino pogovorov med 35-letnim morilcem in prostitutkami, na podlagi njegovih besed pa bodo razumeli kaj več tudi o njegovih namenih in osebnosti. GORICA - Rating Višja ocena za družbo KB1909 Družbe iz skupine KB 1909 so si za lansko poslovno leto prislužile dobre ocene. Njihovo poslovanje je pod drobnogled postavila bonitetna agencija Eu-Ra Europe Rating, ki je finančni delniški družbi KB1909 zvišala boni-tento oceno na AA-. To potrjuje, da je finančna delniška družba soliden gospodarski subjekt in ima trdne temelje. Bonitetena agencija Eu-Ra Europe Rating je izdala kreditni rating - »Corporate Credit Rating 2009« - za družbo KB1909 in še za nekatere večje družbe v skupini. Finančni delniški družbi KB1909 je zvišala bonitetno oceno iz dosedanje »A+ with positive out look« (A+ s pozitivnimi obeti) na višjo stopnjo AA-. Poleg tega je agencija Eu-Ra izdala rating še za družbe Mipot (AA), Distriest (A+), Mark (A-), Cogeco (BBB+), KB Finance (BBB+) in Indules (B). Rating je pomembno sredstvo za ocenjevanje določenega podjetja; pri družbi KB1909 se ga poslužujejo že nekaj let, uporabljajo pa ga tudi za analizo uspešnosti poslovanja. Rating je hkrati pomemben za ocenjevanje drugih podjetij, s katerimi bi radi navezali poslovne stike. VIPAVA - Letošnja letina bo slabša od lanske Zorenje breskev zaustavila ohladitev v zadnjih dneh Že nekaj časa je jasno, da bo letošnja letina breskev v Vipavski dolini slabša od lanske, vzrok za to so neugodne vremenske razmere, ki so se začele že v času oplojevanja cvetov. Te dni že poteka obiranje breskev, zato so že znane prve ocene o kakovosti in količini letošnjega pridelka. »Količine pridelka so različne od parcele do parcele in od sorte do sorte, na splošno pa velja, da je letina slabša od lanske. Nekatere sorte, kot so veteran, red-haven in norman imajo normalen pridelek. Nekatere pa so imele manj nastavka, zato so slabše obrodile,« pojasnjuje Ivo Kodrič, specialist za sadjarstvo pri novogoriškem Kmetijsko gozdarskem zavodu. Sicer pa se na omenjenem območju breskovi nasadi nekako v isti meri krčijo, kolikor se tudi na novo zasa-jajo, zato ostaja njihova količina zaenkrat še enaka: na Vipavskem je bresko-vih nasadov okoli 300 hektarjev. Povprečno pridelajo po 10 do 15 ton breskev na hektarju nasadov, saj je njihova povprečna starost okoli 10 let. Za-staranost je sicer tudi ena največjih težav breskovih nasadov v Vipavski dolini. Za primerjavo: v mladem nasadu, polna rodnost je dosežena pri štiri leta starih zasaditvah, lahko sadjarji pridelajo tudi do 30 ton breskev na hektar. Stanje na področju obnavljanja bresko-vih sadovnjakov se nekoliko izboljšuje v zadnjih letih, ko ajdovsko podjetje Fructal s sofinanciranjem sadik vzpodbuja namensko obnovo sadovnjakov. Tu gre sicer le za breskve, ki so namenjene za industrijsko predelavo. Sicer pa so, po Kodričevih besedah, ljudje v Vipavski dolini začeli sami obnavljati tudi nasade breskev za prodajo na trgu, ker v tem vidijo ugodno tržno nišo. »Kakovost sadja je odvisna od končnega zorenja. Prvi letošnji plodovi so dobri, veliko bo v naslednjih dneh odvisno od vremena, če bo dovolj sončno, da bodo breskve normalno zorele,« pravi Kodrič o kakovosti letošnjih plodov. »Zaradi ohladitve v zadnjih dneh, se je dozorevanje plodov nekoliko usta- vilo oziroma zamaknilo,« dodaja Vasja Juretič, terenski kmetijski svetovalec. V Vipavski dolini je sicer na terenu prisotnih okoli 40 sort breskev, najbolj uveljavljenih jih je med 10 do 20. (km) Z jesenjo bo v Gorici stopila v veljavo nova kartica »Gounicardgo«, ki bo univerzitetnim študentom omogočila koriščenje raznih popustov in olajšav v trgovinah in javnih lokalih. Kartico bodo izročili vsem študentom Tržaške in Videmske univerze, v kratkem pa bodo možnost koriščenja popustov ponudili tudi študentom, vpisanim na Fakulteto za znanost o okolju Univerze v Novi Gorici, ki ima svoj sedež v Križni ulici v Gorici. Novo kartico so včeraj predstavili na goriški občini. Poleg župana Ettoreja Ro-molija sta bila prisotna občinski svetnik Dario Obizzi, ki pobliže sledi problematikam univerzitetnikov, in predstavnik zveze Ascom Gianluca Madriz. Romoli je poudaril, da želijo obogatiti ponudbo, ki jo je mogoče koristiti s kartico, saj hočejo, da bi bilo mesto čim bolj prijazno do univerzitetnih študentov. Župan je tudi poudaril, da želijo študente zadržati v mestu tudi v primeru nakupov, saj se vse več mladih redno odpravlja v komercialna središča na Videmskem. Obizzi je k temu pristavil, da se bodo v kratkem srečali z zvezo Confartigianato, saj želijo ponudbo kartice razširiti še na druge storitve. PRVAČINA - Vikend v znamenju breskev Jubilejni praznik V soboto nastop skupin Users, Maff, Bohem in Zaklonišče prepeva Prihajajoči konec tedna bo popestril jubilejni, 10. praznik breskev v Prvačini. Pri Turističnem društvu Prvačina, ki pripravlja dogodek, so letos zasnovali še bolj pester program, ki bo vključeval zabavo za staro in mlado. »Vsako leto naš praznik obišče vedno več zamejskih Slovencev, lani jih je bilo doslej največ, zato upamo, da se nam bodo v velikem številu pridružili tudi letos,« poudarja predsednik omenjenega turističnega društva Tadej Pišot. Sobotni del programa je namenjen mlajšim obiskovalcem, zanje od 20. ure dalje pripravljajo Breskva fest, na katerem pričakujejo okrog 2.500 obiskovalcev. Ponudili jim bodo koncert dveh mladih primorskih skupin The Users in The Maff, vrhunec večera pa bosta nastopa že uveljavljenih in občinstvu dobro poznanih skupin Bohem in Zaklonišče prepeva. Za vstop na sobotno prizorišče bo treba odšteti 2 evra, medtem ko je nedeljski program obiskovalcem na voljo brezplačno. V nedeljo, 1. avgusta, se bo prireditev pričela ob 15. uri s pozdravnimi nagovori in tradicionalno otvoritvijo razstave breskev, ki jo pripravlja novogoriški Kmetijsko gozdarski zavod. Na ogled bo okrog 30 sort breskev, po besedah Vasje Juretiča, terenskega kmetijskega svetovalca, jih bo letos nekoliko manj. Vztok za to gre iskati v nedavni vremenski ohladitvi, ki je nekoliko zakasnila fazo dozorevanja nekaterih sort. Študentje prvega letnika fotografije na višji strokovni šoli iz Sežane bodo na ogled postavili razstavo fotografij z naslovom trst, Društvo žena pa se bo pridružilo z razstavo peciva. Obiskovalcem bo sicer letos na voljo 26 stojnic z raznimi dobrotami. Kasneje bosta v programu nastopili še združeni prvaški in doberd-obski pihalni godbi in mladi harmonikarji. Občinstvo bosta razveselili še Amadea s psičko Boro in skupina ko-talkaric Mek Stajl, ki sta nastopili v priljubljeni televizijski oddaji Slovenija ima talent. Ob 18. uri sledi nastop Špele Grošelj z ansamblom, nato pa pozdravna nagovora predsednika TD Prvačina Tadeja Pišota in novogoriške podžupanje Darinke Kozinc. Od 20. ure dalje se bo moč zabavati s skupino Primorski fantje. Organizatorji kot zanimivost izpostavljajo še velik balon na vroč zrak, ki bo na prizorišču, s katerim se bo mogoče tudi popeljati. (km) GORICA - Z jesenjo nova kartica Popusti tudi za študente novogoriške univerze Srečanje na županstvu v zvezi z novo kartico za univerzitetne študente bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 25. julija 2010 1 1 GORICA - Na festivalu Amidei izročili nagrado za življenjsko delo Guédiguian, glasnik proletarcev in malih ljudi Pariški partizani tujega rodu so protagonisti njegovega zadnjega filma »L'Armée du crime« GORICA - Amidei Dopoldne dokumentarec o Mussoliniju V okviru festivala Amidei bodo danes ob 11.30 v Hiši filma v Gorici predvajali film »Predappio in Luce«. Utrinki Mussojinijevega rojstnega mesta nekoč in danes so spretno zloženi v dokumentarca in režiserja Marca Bertozzija. Italijanska filmska kritika je v zadnjih mesecih presenetljivo dobro pohvalila dolgometražec mladega režiserja Pietra Marcella, ki danes prihaja v Gorico. Ob 15. uri bo uvedel v film »Il passaggio della linea«, ki je med drugim prejel nekaj nagrad tudi na Beneškem filmskem festivalu in pripoveduje o devetdesetletniku, ki tako ljubi svobodo, da svoje življenje preživi na vlakih. Ob 16.30 bodo predvajali zadnje delo mladega ustvarjalca »La bocca del lupo«, ki je prejelo nagrado za najboljši film na Torino film festivalu, Teddy Award v Berlinu, Donatellovega Davida in Nastro dArgento. Ob 18. uri bo v Hiši filma srečanje s Pietrom Marcellom in Marcom Bertozzijem. Profesor Roy Menarini bo moderi-ral dogodek, v katerem se bodo pogovarjali o dokumentarcih. Ob 21. uri bo v parku Coro-nini celovečerec »Wecome«. Režiser filma Philippe Lioret je podpisal scenarij skupaj z Emmanuelom Courcolom, Olivierom Adamom in Sergejem Frydmanom. Film; s pravljičnim priokusom je poleg Soul Kitchena Faita Akina letos edini tuji celovečerec, ki se poteguje za nagrado za najboljši scenarij. Pred pri-četkom predvajanja bodo zavrteli kratki film »L'imprevedibile destino dei Caugich«. Filmski molji si bodo ob 22. uri v Hiši filma nazadnje lahko ogledali še filma »La visita« iz leta 1963 in »Uccellacci e uccel-lini« iz leta 1966. Robert Guédiguian (v sredini) med včerajšnjim srečanjem v Kinemaxu bumbaca V okviru filmskega festivala Sergio Amidei so včeraj v Gorici izročili nagrado za življenjsko delo Robertu Guedi-guianu, francoskemu scenaristu in režiserju, ki je večino svojih filmov posvetil življenju proletarcev, priseljencev in sploh malih ljudi. Guediguian se je rodil leta 1953 v Marseillu, njegov oče je bil po rodu iz Armenije, mati pa je bila Nemka. Podelitvi priznanja je svoje pokroviteljstvo zagotovilo francosko veleposlaništvo v Italiji, v imenu katerega je bil včeraj v Gorici prisoten Massimo Saide. Pred večerno projekcijo se je Guediguian udeležil javnega srečanja v Kinemaxu, ki ga je vodil Roy Menarini in med katerim francoski režiser je odgovarjal tudi na vprašanja občinstva. V uvodnem delu je pojasnil, da je večino svojih filmov uresničil skupaj z vpeljano skupino igralcev, ki ga spremljajo vse od njegovih režiserskih začetkov. »Smo kot gledališka skupina,« je opozoril in poudaril velik pomen, ki ga ima pri vsakem filmu scenarij. »Med snemanjem filma se držim scenarija, za morebitne spremembe pa se mogoče odločim le med montažo,« je pojasnil Guediguian in poudaril, da v svojih filmih pripoveduje male zgodbe, ki pa imajo univerzalni pomen. V večernih urah so predpremier-no za Italijo predvajali zadnji Guédi-guianov film »LArmée du crime«, katerega protagonisti so francoski partizani tujega rodu. Skupino mladih komunistov in upornikov, večinoma Judov, ki so se v Francijo preselili iz Italije, Poljske, Španije, Romunije, Madžarske in iz drugih evropskih držav, v okupiranem Parizu vodi armenski pesnik Missak Ma-nouchian, ki ga skupaj z enaindvajseti- mi soborci nacisti aretirajo leta 1944. Njihovo eksekucijo Nemci uporabijo v propagandne namene, saj želijo na ta način preprečiti širjenje francoskega osvobodilnega gibanja, sploh pa »čistokrvne« Francoze svarijo pred nevarnimi tujci, ki v državo vnašajo nemir. Guediguian s filmom opozarja gledalce, kako so se priseljenci borili za svobodo Francije, kjer se pa danes širi nestrpnost do vseh novih prišlecev. Folklori posvečajo razstavo V baru Cichetteria v Ulici Petrarca v Gorici bo v torek, 3. avgusta, odprtje fotografske razstave, ki jo prirejajo člani fotografskega krožka BFI. Tokrat bodo glavna tematika razstave folklorne prireditve, ki vsako leto oživijo goriške trge in ulice. Fotografi Angelo Damiano, Idana Medeot, Stefano Sentieri, Luigi Tosoratti, Giovanni Viola in Paola Zavan so namreč s fotografskim aparatom odlično ujeli kulturo, šege in navade bližnjih in bolj oddaljenih narodov. Razstava bo odprta publiki do 29. avgusta. (av) Kovinarji pri prefektinji V Gorici se bodo danes popoldne predstavniki kovinarskih sindikatov Fim, Fiom in Uilm srečali z goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu in ji orisali hudo stisko, ki jo doživlja več stotin delavcev iz tovarn Eaton Automotive in Adriatica iz Tržiča ter številnih drugih podjetij iz goriške pokrajine zaradi gospodarske krize. Istočasno se bodo delavci podjetja Eaton zbrali pred prefekturo, kjer bodo z manifestacijo opozorili na svoj težak položaj. Delavci zato pozivajo prefektu-ro, naj jim priskoči na pomoč in ukrepa, preden bi se njihov položaj še dodatno poslabšal. Več delavcev namreč že štiri mesece ne prejema plače. »Od prefektinje bomo zahtevali, da prevzame vlogo posrednika z italijansko vlado,« pravi pokrajinski tajnik sindikata Fiom Thomas Casotto in pojasnjuje, da delavci kljub dogovoru za izredno dopolnilno blagajno, ki so ga sindikati dosegli pred nekaj meseci, zaradi birokratskih težav že od aprila ne prejemajo plač. O kritičnem položaju delavcev priča tudi dejstvo, da se je v preteklih dneh približno dvajset uslužbencev podjetja Adriatica obrnilo do sindikatov in zahtevalo takojšnje ukrepe. Zaradi pomanjkanja denarja večja skupina delavcev iz Bangladeša ni zmogla vzdrževati svojih družin, ki so se zato morale vrniti v domovino. (av) NOVA GORICA - Oddelek za invalidno mladino Jeseni bo dokončan načrt za nov objekt v Stari Gori VRTOJBA - Jutri zaključni koncert Mladi brez meja Med italijanskimi bendi zmagal Black Pope, med slovenskimi Antioksidanti Prireditev Gas poletje na nekdanjem mejnem prehodu Vrtojba se je med obiskovalci dobro prijela. V juliju je potekal natečaj Mladi brez meja, namenjen promociji mladih, še neuveljavljenih glasbenih skupin, predstavilo se je 18 skupin, devet iz Slovenije, devet iz Italije. Med slednjimi je zmagala skupina Black Pope, med slovenskimi pa Antioksidanti. Obe zmagovalni skupini bosta nastopili na jutrišnjem finalnem večeru, skupaj z uveljavljeno slovensko skupino Dan D. Takrat bo izbran glavni zmagovalec natečaja, ki bo za nagrado prejel možnost brezplačnega snemanja zgoščenke, poleg tega pa udeležence čakajo še druge zanimive nagrade, obljubljajo organizatorji, društvo Gas Vrtejba, ki prireditev prirejajo s podporo slovenskega mi- nistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z občino Šempeter-Vrtoj-ba in številnimi sponzorji. Med nagradami so tudi sodelovanje na enem od večjih festivalov v Italiji, bobni, in nastop kot predskupina na koncertih skupin Dan D, Šank Rock in Scuffy Dogs. Na zaključnem koncertu natečaja se bo zaključil tudi izbor »naj plakata« skupine Scuffy Dogs. Nagrajeni plakat bo obiskovalce vabil na koncert te skupine, ki bo 20. avgusta na prizorišču Gas poletja. Sicer pa se obiskovalci lahko vsak dan, od petka do nedelje preizkusijo v vožnji Go-kartov, igrajo nogomet na odboj, odbojko, gledajo televizijo ali se udeležijo kino večerov, ki potekajo vsako nedeljo med 20.30 in 22.30. Otroci pa se lahko zabavajo na trampolinu. (km) Dotrajani paviljoni v Stari Gori foto km. Bolnišnica v Stari Gori deluje v štirih paviljonih, eden je bil primerno obnovljen, ostali trije pa so skoraj 40 let stari montažni objekti, na katerih so pred leti zasilno obnovili najnujnejše. V zadnjem času se v zvezi z dolgo pričakovano izgradnjo novega objekta, ki bi nadomestil dva stara paviljona, le premika naprej: v jeseni naj bi bil projekt za novo stavbo dokončan, pomoč pri financiranju pa sta obljubila tako predsednik vlade Borut Pahor kot tudi predsednik države Danilo Tiirk. Sicer pa bolnišnico v Stari Gori poznajo tudi Slovenci iz Italije, oddelek za invalidno mladino splošne bolnišnice Franca Derganca v Šempetru pri Gorici, kot je polni naziv ustanove, samo-plačniško obiskujejo tudi malčki iz zamejstva, ki imajo težave pri govoru, saj v Italiji nimajo ustrezne govorne terapije v slovenščini ali pa potrebujejo druge ambulantne storitve. Obiskujejo jo tudi starejši bolniki, ki potrebujejo drugačne pristope fizioterapije, kot so je lahko deležni v domačem okolju. »Prostorska stiska v Stari Gori je trenutno zelo huda, tudi standardi za zdravljenje teh otrok so se zelo spremenili, z novo stavbo bomo pridobili prostora za dva stara paviljona in še nekaj prostora za fizioterapevtske posege,« je povedal direktor šempetrske bolnišnice Silvan Sak-sida. Tudi pediatrinja Sonja Šinigoj Cijan poudarja, da so dotrajani paviljoni polni ter da si novih sprejemov pacientov ne morejo privoščiti. »Otroci vse manj odhajajo domov, ker so težko gibalno in duševno prizadeti, starši nimajo več toliko dopusta ali bolniške, zato jih vedno težje oskrbujejo doma,« poudarja pediatrinja. V sklopu bolnišnice so staršem, ki so doma na različnih koncih Slovenije, na voljo tri sobe, da lahko predvsem ob koncih tedna bivajo pri njih. Ob vročini, ki je v prejšnjih dneh neusmiljeno pritiskala, postane delo v nepri- mernih in natrpanih objektih še težje, pomagajo si s klimatskimi napravami in bazenom. Trenutno imajo v bolnišnični oskrbi 45 otrok in pet odraslih pacientov. »Pri nas potekata zdravljenje in rehabilitacija predvsem za otroke z motnjami gibanja in drugimi, večinoma kombiniranimi motnjami v razvoju. Zadnjih nekaj let imamo nekaj postelj rezerviranih tudi za odrasle bolnike po poškodbah glave in po možganski kapi,« dodaja Šinigoj Cijanova. Korak naprej k uresničitvi izgradnje novega objekta je bil storjen, ko je komisija, ki jo je direktor imenoval, naredila projektno nalogo, na podlagi tega so tudi izbrali projektanta, ki je že pristopil k delu. V jeseni naj bi bil projekt nared. Izgradnja novega objekta bo veljala med 800.000 in milijon evri, investitor bo sicer bolnišnica, računajo pa tudi na pomoč države, saj imajo obljubo o pomoči tako predsednika republike kot tudi premierja. Katja Munih Jaz in ti... in Primorski ^ - Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski dnevnik 14 Četrtek, 29. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR GORICA - Projekt zadruge Maja Klub 1001 kulturo popeljal na obrobje Sredi januarja je stekel kulturni projekt »Klub 1001«, katerega pobudnik je bila kulturna zadruga Maja iz Gorice pod pokroviteljstvom odborništva za kulturo pri deželi FJK. Projekt je že pri svojih prvih korakih izstopal kot novost za kulturno ponudbo na Goriškem, sploh pa je poživil kulturno dogajanje v nekaterih krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost, ki so drugače na obrobju. Razni dogodki so tako potekali v Laškem, Škrljevem in Koprivnem kot tudi v uveljavljenih kulturnih središčih, kot so dvorana Zlati pajek, Kulturni dom in Modra's galerija v Doberdobu. Poleg tega so s projektom želeli nadgraditi posamezne kulturne iniciative drugih ustanov in organizacij iz naše dežele (dokumentarna razstava o Marku Waltritschu in Ljubke Šorli v Kulturnem domu, srečanje z režiserjem Ivanom Saksida) ter ovrednotiti generacijo mlajših likovnih umetnikov (Janina Cotič iz Sovodenj) in glasbenikov iz sosednjih dežel (The Beatles iz Reke, kitarist Chris Proctor, čudežni deček Teofil Milenkovič). Pri vsem tem ne gre prezreti solidarnostnega trenutka pobude, dobrodelnega koncerta »Pomladni cvet dobrote«, na katerem so nastopili Zoran Predin, Gabreilla Ga-brielli in Slavko Ivančič. Poseben dogodek, ki je povezal slovensko narodno skupnost od Laškega do Dolenj, je bilo aprilsko odprtje odprtje razstave likovnega umetnika Oskarja Beccie iz Ronk v restavraciji Sgubin v Skrljevem, katero upravlja Marina Sgubin. Pri pobudi sta sodelo- vali kulturni društvi Jadro in Tržič iz Laškega. Projekt se je zaključil v goriškem Kulturnem domu s srečanjem z 90-let-nikom Silvinom Polettom - partizanom Benvenutom. Za poseben glasbeni utrinek je poskrbela vokalna skupina Sraka iz Štandreža. V okviru projekta »Klub 1001« so vzpostavil sodelovanje z občinama Ko-privno in Krmin, s Koprom (razstava Stojana Ivana Rutarja v navezi z Unijo Italijanov iz Istre), s Kvarnerjem, Novo Gorico in s športnim svetom (film o Petru Brumnu). Izostala pa je - in to iz tehničnih in objektivnih razlogov - zamisel glasbeno-literarne narave srečanje v zaklonišču iz 1. svetovne vojne na Vrhu. ki se ji »Klub 1001« še ni dokončno odpovedal; morda bodo projekt uresničili skupaj s »klapo« skupine Sraka). Pri projektu »Klub 1001« so poleg kulturne zadruge Maja iz Gorice sodelovali še Kulturni dom iz Gorice, galerija Modra's - kulturno društvo Jezero iz Doberdoba, ZSKD, knjižnica Da-mir Feigel, kulturno društvo Jadro iz Ronk, društvo Tržič, restavracija Sgu-bin iz Škrljevega, goriška podjetja Mark in Sic, Zveza Slovencev na Madžarskem, SKGZ, bivši člani kluba Simon Gregorčič iz Gorice, ŠZ Dom, združenje Sardincev iz Gorice, Actrotary Club Nova Gorica, Folkclub Buttrio, televizija Vitel Nova Gorica, ANPI-VZPI Gorica, Unija Italijanov, Sedež Rai - Slovenski program iz Trsta, Združenje Canzoni di confine, združenje In..can-to iz Koprivnega, Glasbena matica iz Gorice, Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič iz Gorice in občina Koprivno. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 20.00 »The Twilight Saga: Eclipse«; 22.10 »Predators«. Dvorana 2: 18.30 - 20.30 »Toy Story 3« (digital 3D). Dvorana 3: 20.10 - 22.15 »Il solista«. Dvorana 4: 19.50 - 22.00 »Solomon Kane«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »The Box«. Razstave GORIŠKI MUZEJ obvešča, da je muzej na gradu Kromberk za obiskovalce ponovno odprt od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 19. uro; informacije po tel. 0038653359811, www.goriskimuzej.si. STALNA RAZSTAVA GLASBIL sodobne izdelave, kakršna so bila razširjena v obdobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum«, je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10. in 19. uro; informacije na www.comune.gorizia.it. V MUZEJU TRETJE ARMADE v Redi-pulji je na ogled razstava na temo bitke pri Verdunu; od torka do nedelje med 8.30 in 12. uro in med 13.30 in 17. uro. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu 74 v Gorici poteka do konca julija prodajna razstava za pomoč Karitasu. V RAZSTAVNI DVORANI PALAČE LO-CATELLI v Krminu bodo v petek, 30. julija, ob 18.30 otvorili razstavo Oltaija Lindenberga (Italo Montiglio). Razstava bo na ogled vse do 15. avgusta vsak dan med 10.00 in 13.30. V OBČINSKI GALERIJI V TRŽIČU sta na ogled razstava »Viaggio nel primo '900« (do 19. septembra) in kolekcija Milvie Stabile (do 1. avgusta). V SKLOPU RAZSTAVNEGA PROJEKTA »IL SEGNO MODIANO« je v prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 v Gorici na ogled razstava »Arte e impresa, dal Liberty al Déco«; do 1. avgusta od torka do petka med 10. in 13. in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (tel. 0481537111, info@fondazionecarigo.it). V Romansu je v občinski sejni dvorani v UL La Centa 6 na ogled razstava »Lo stabi-limento di Romans e la fotografia«; do I. avgusta od ponedeljka do petka med II. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro (tel. 0481966904/903, in-fo@comune.romans.go.it). V Tržiču je v Beneški palači (Palazzetto Veneto) v Ul. Sant'Ambrogio, 12 na ogled razstava »Creatività e promozione in cantiere«; do 1. avgusta od ponedeljka do nedelje med 16. in 20. uro (tel. 0481-494360, gal-leria@comune.monfalcone.go.it). V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava o trgovanju vina goriškega podjetja bratov Abuja; do 15. avgusta ob četrtkih in petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. uro ter med 17. in 20. uro. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Sto let iger in igrač; do 29. avgusta od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter 15. in 20. uro. STAMPANTICA 2010: prodajna razstava grafičnih listov in bibliofilskih izdaj je na ogled v notranjem parku knjigarne LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici; do 9. septembra od torka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (informacije po tel. 0481-33776, leg@leg.it, www.leg.it). ~M Koncerti NOTE V MESTU 2010: v četrtek, 5. avgusta, ob 20.30 bosta v cerkvi Sv. Ivana v Gorici nastopila violinist Stefano Semprini in pianist Corrado Gulin. S Poslovni oglasi KOMERCIALNO PODJETJE V GORICI išče uradnika/uradnico z vozniškim dovoljenjem. Curriculum poslati na imp_exp2010@hotmail.it H Čestitke V Ul. Marconi v Doberdobu ena deklica po imenu NASTASJA stanuje in danes svoj prvi rojstni dan praznuje. Vse najboljšpe ji želijo mama in tata, nonota, noni, pranona, strica, teti, sestrični in vsi, ki jo imajo radi. H Šolske vesti »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS« je intenzivni tečaj angleškega jezika, ki bo potekal na sedežu SLOVIK-a v KBcentru v Gorici v dneh 17., 18., 19. in 24., 25., 26. avgusta od 09.30 do 13. ure za skupnih 24 ur. Tečaj je namenjen dijakom, ki obiskujejo prvi in drugi razred višjih srednjih šol; informacij: www.slo-vik.org, mail info@slovik.org ali tel. 0481-530412. GOVORIMO GRŠKO! je intenzivni poletni tečaj klasične grščine za dijake četrte in pete gimnazije, ki bo potekal na sedežu SLOVIK-a v KBcentru v Gorici ob torkih, sredah in četrtkih od 3. do 26. avgusta od 17. ure do 17.45 (IV. v.g.) ter od 17.45 do 18.30 (V. v.g.), skupaj 12 šolskih ur; informacije: www.slovik.org, mail in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412. GLASBENA MATICA Gorica prireja glasbeno delavnico za otroke in mlade, ki že poznajo osnove igranja na inštrument »Igranje v skupini je zabavno« od 30. avgusta do 10. septembra od 8. do 13. ure v Doberdobu; informacije in vpis po tel. 328-2767893 ali 0481-531508. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da so v teku potrditve in vpisi v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto; informacije in vpis na sedežu Glasbene matice (Korzo Verdi 51, tel. 0481531508). GLASBENA MATICA Gorica vabi otroke od 4. do 11. leta na poletno delavnico »Uvajanje v svet glasbe«, ki bo v Sovodnjah od 30. avgusta do 3. septembra; informacije in vpis na sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481531508. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, da so od 26. julija na oglasni deski pokrajinskega šolskega urada, ul. Rismondo št. 6 v Gorici, objavljene začasne pokrajinske lestvice za sklenitev pogodb za nedoločen/določen čas. Omenjene lestvice bodo objavljene tudi na spletnem mestu Deželnega šolskega urada www.scuo-la.fvg.it. Ugovori so možni v roku petih dni od objave lestvic; nasloviti pa jih je treba na urad za slovenske šole pri Pokrajinskem šolskem uradu v Gorici. & Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo prvi avtobus za piknik in izlet na Koprsko v nedeljo, 1. avgusta, odpeljal ob 8. uri s trga Medaglie d'oro v Gorici, nato postanki pri Pevmskem mostu-vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri cerkvi. Drugi avtobus bo odpeljal ob 8.15 iz Sovodenj pri lekarni in nato pri cerkvi, na Vrhu, Poljanah in v Doberdobu pri cerkvi. Oba avtobusa bosta skupaj odpeljala iz Doberdoba. Priporočamo točnost. 13 Obvestila GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urnik urada za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih in torkih med 8.30 in 13. uro in med 15. in 18. uro za dvig elektronskih dovoljenj za bivanje; ob sredah med 8.30 in 13. ter med 15. in 18. uro pa za druge prošnje. Informacije nudijo po tel. 0481595891, izrecno v zvezi z dovoljenji za bivanje tel. 0481-595810, 0481595814; po tel. 0481-595805 odgovarjajo v angleščini in nemščini. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ bo zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo od 9. avgusta dalje občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo do konca avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecnico@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in So-vodnje ob Soči. OKENCE ZA IZDAJO POTNEGA LISTA je po novem odprto v pritličju kvesture na Trgu Cavour v Gorici. Vhod bo z oširka Sant'Ilario, urniki pa ostajajo nespremenjeni (od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30). Kvestura obenem sporoča, da ne obstajajo več dosedanje knjižice potnih listov. Nadomestili so jih z novim potnim listom (poenoten model) na 48 straneh; traja deset let in občana stane 42,50 evra. Postopek za njegovo pridobitev ostaja trenutno nespremenjen. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v začetku prihodnje sezone potekala lutkovna delavnica namenjena vsem pedagogom in gledališkim ljubiteljem, ki jo bo vodila Breda Varl iz Maribora. Tečaj bo potekal v petek, 1. oktobra, v popoldanskih urah in v soboto, 2. oktobra, cel dan; prijave in informacije od 1. do 15. septembra po tel. 0481 531445 - 534549 (faks), po e-mailu na info@kclbratuz.org ali na spletni strani www.kclbratuz.org pod kategorijo gledališče. ZGODOVINSKI RAZISKOVALNI CENTER LEOPOLDO GASPARINI v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradišču obvešča, da bodo tajništvo, arhiv, fototeka in knjižnica do 15. septembra odprti ob delavnikih med 17.30 in 19.30, za dopust pa bodo zaprti med 19. in 23. julijem in med 2. in 13. avgustom. V centru poteka spet zbirka materiala fašističnega režima na vzhodni meji v obdobju med leti 1920 in 1943; informacije na info@istitutogaspari-ni.it, www.istitutogasparini.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter -/ spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja tekmovanje v briškoli v petek, 30. julija, v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Vpisovanje od 20. do 21. ure. SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje... « od 2. do 13. avgusta med 8. in 14. uro v otroškem vrtcu v Doberdobu; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int zaradi počitnic zaprt od 2. do 31. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, za dopust bo zaprta med 9. in 20. avgustom. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta do srede, 18. avgusta, zgodovinski arhiv in pokrajinska knjižnica odprti ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9. in 13. uro. ZSKD VABI NEKDANJE UDELEŽENCE MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuzenica-Porabje-Koroška-Italija ob 40-letnici kolonije, naj se udeležijo jubilejnega praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk; informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. AŠZ MLADOST v sodelovanju z ZSŠDI organizira za otroke od 6. do 13. leta starosti Nogometni kamp, ki bo potekal od 23. do 28. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo specifični nogometni trenerji. Zadnji dan bomo poskrbeli za presenečenje. Vpisovanje in informacije na tel. št. 339-3853924 (Emanue-la) ali e-mail: erimic65@tiscali.it. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču restavracije pri Tomažu, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. LETNIKI 1960 Z GORIŠKE organiziramo dne 9. oktobra celodnevni izlet. Informacije in prijave do ponedeljka, 30. avgusta, v večernih urah na tel. št. 340-5182969 (Patrizia), 333-8852535 (Alida), 347-5453272 (Livio). FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba odposlati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, euro-pa@provincia.it. MLADINSKI DOM v Gorici bo zaprt zaradi dopusta do 31. avgusta. Od 6. do 10. septembra dopoldne bo v domu potekala priprava petošolcev na vstop v srednjo šolo. Vpisi in informacije na tel. št. 328-3155040 ali 0481-536455. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. Pogrebi DANES IZ GORICE: 9.45, Gastone Marizza iz splošne bolnišnice v cerkev v Šlovrencu in v Spineo za upe-pelitev. DANES V GRDIŠČU: 11.25, Ugo Sa-vorgnani iz mrtvašnice glavnega pokopališča v cerkev Sv. Duha in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Arduino Pa-radisi iz splošne bolnišnice v cerkev Device Marije Marcelliane in v Trst za upepelitev. DANES V VILEŠU: 17.00, Achille Burgnich v cerkvi, nato v Trst za upepelitev. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 29. julija 2010 15 GLOSA Slovenija za mnoge ni socialna država JoZe Pirjevec Poročilo varuhinje človekovih pravic, ki se je vprašala ob situaciji, kakršna se je na tem področju oblikovala leta 2009, ali je Slovenija še socialna država, me je pretreslo. Vse preveč pričevanj se kopiči, da to ni. Naj navedem izkušnjo, s katero sem se moral soočati prejšnji teden. Po mojem nastopu na ljubljanski TV, v katerem sem v zvezi z obiskom predsednika Turka v Trstu govoril o stiskah slovenske manjšine v Italiji, sem dobil e-mail nekega gospoda, v katerem je med drugim pisalo: »Sem starostnik 90 let in od vseh režimov najbolj hinavsko nečloveško mučen ravno v Sloveniji (...) Gospod profesor, marsikaj lepo opisujete, a to zveni tako (...) da vidite, kar želite videti. (... ) Nas je na Primorskem 6 in smo hudo mučeni od najmanjšega 10-letnega otroka do devetdesetletnika, a samo zaradi našega porekla, ki ni slovensko. (...) Slovenski (režim) je za mene, moje telo in družino, najokrutnejši. Prepričajte se, o tem govorijo dejstva, SLO cinizma, hinavstva...skratka z eno besedo zlovenstva!!!« Ta dopis me je kljub močnemu emotiv-nemu naboju ali prav zaradi njega, prepričal, da stopim v stik z avtorjem teksta in ga prosim za več pojasnil o njegovem primeru. Dobil sem pravi plaz papirjev, ki so delno težko razumljivi, ker so pisani z enako prizadetostjo in retorično nabreklostjo kakor zgornji tekst, ki pa v glavnem pripovedujejo naslednjo zgodbo: Gospod Ivan Bago se je rodil leta 1920 v Našicah na Hrvaškem. Njegov oče je bil po narodnosti Madžar, mati pa Čehinja. V Koper je prišel še pred letom 1954, ko je bila še cona B, in se zaposlil kot skladiščnik najprej pri podjetju v Dekanih, nato pa v Luki. Leta 1987 je dobil osebno izkaznico, na kateri je pisalo, da je »trajna«. Tri leta kasneje se je udeležil plebiscita in ko je prišla osamosvojitev, je znance opo- zarjal, naj si uredijo dokumente. Dobival je tudi pokojnino, od katere so mu trgali za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Potem pa mu je nekega dne pri hišnem delu ob prelomu tisočletja na nogo padlo težko orodje ter mu poškodovalo prst. Šel je v bolnišnico, kjer so ga pregledali, mu nogo previli in mu naročili, naj se vrne za nadaljnje zdravljenje. Ko ga je bolniška sestra na koncu prosila za zdravstveno izkaznico, ji je izročil tisto, ki jo je imel. Z njo pa ni bila zadovoljna. Stopila je do drugega pacienta, mu vzela kartico in gospodu Bagu pokazala, kaj potrebuje. Plastično kartico Zavoda za zdravstveno zavarovanje s čipom. »Gospod, kartico potrebujete. Sicer stane vsaka injekcija 4500 SIT.« Tu se je začela kalvarija gospoda Baga. Šel je do koprske enote Zavoda in izvedel, da je bil leta 1992 izbrisan iz spiska zavarovancev, ker je bil obenem izbrisan iz registra stalnih prebivalcev RS. Zadeve so se v naslednjih letih nenavadno zapletle in se še danes, kot trdi gospod Bago, niso uredile. V tem času je imel opraviti z administrativnim osebjem, ki je z njim ravnalo na surov način, in z birokracijo tudi najvišjih državnih institucij, ki je odgovarjala na njegove pritožbe sicer formalno korektno, a tudi brezdušno. Pošiljala ga je tako rekoč od Kaj-feža do Pilateža. Še danes je gospod Bago pod pritiskom, kakor vidim iz njegovega nedavnega dopisa Vrhovnemu sodišču, v katerem se pritožuje proti krivičnemu rubežu, ki ga je pred kratkim prizadel. »Ker sem star 90 let, imam majhno pokojnino in ne morem si privoščiti odvetnike. Višje sodišče naprošam, da pozorno preuči mojo pritožbo in glede na navedeno (... ) sklep delno razveljavi (... ) Usoda človeka. Verjetno je še na tisoče takih. Kar boli, je dejstvo, da naša država, na katero smo tako ponosni, nima, zgleda, instrumentov, da bi take primere človeško reševala. VREME OB KONCU TEDNA Padavine in ohladitev, ob koncu tedna sonce Darko Bradassi Fronta, ki je prešla naše kraje pretekli konec tedna, je po pričakovanjih pustila dolgotrajnejše posledice. Zračni tlak nad širšim evropskim območjem se namreč po spustu hladnejšega severnoatlantskega zraka še ni povsem opomogel, vroč subtropski afriški zrak pa ostaja daleč od naših krajev. Predvsem pa je vijuganje zahodnih višinskih tokov zadobilo v zadnjih dneh pospešek, zato se vremenska stanja spreminjajo. Nad nami in nad večjim delom Evrope se vrstijo hladne višinske doline s poslabšanji in prehodni anticiklonski grebeni z izboljšanji in delnimi otoplitvami. Nova višinska dolina s hladno fronto bo dosegla naše kraje ravno danes in se bo nad nami zadrževala do jutrišnjega dne, ob koncu tedna pa se bo nad našimi kraji prehodno okrepil anticildonski greben. Tako sosledje se bo deloma nadaljevalo še v prihodnjem tednu, ko v ponedeljek pričakujemo novo poslabšanje, nato pa bo predvidoma od srede na vrsti nov anticiklonski greben z izboljšanjem. Daljnoročno pa končno kaže na postopno umirjenje, četudi bo še nekaj spremenljivosti z občasno nestanovitnostjo. Hude vročine verjetno letos ne bo več, poletno vreme z razmeroma visokimi temperaturami pa se bo občasno še nadaljevalo. Višji sloji so se za zadnjo fronto občutno ohladili. Radiosonda iz Campoformida je na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila točno 10 stopinj Celzija, ničta izoterma pa se je spustila do višine 2500 metrov. Zadnjič smo take vrednosti beležili okrog 20. junija. Najhujša vročina je letos v glavnem trajala od 10. do 20. julija, torej približno 10 dni. Kot kaže, letošnje temperature niso presegle dolgoletnih vročinskih rekordov, na obali pa je bila vročina občasno zelo obremenjujoča zaradi rekordne temperature morja, ki je dosegla skoraj 31 stopinj Celzija. Toda preidimo na sedanjo vremensko sliko. Po kalupu osta- lih dveh front, ki sta prešli naše kraje v zadnjih dveh koncih tedna, bo tudi sedanja hladna fronta prinesla podobno poslabšanje. Spremlja jo hladen zrak, ki bo prinesel novo ohladitev. Za razliko od ostalih dveh poslabšanj pa bo tokrat nastal tudi prizemni ciklon nad Ligurskim morjem, ker se bo severnoatlantski zrak spustil proti Sredozemlju nekoliko bolj na zahodu. Zaradi tega bo po vsej verjetnosti povečini več padavin in bo veter nekoliko močnejši. Danes in jutri se bodo pojavljale močne padavine, vmes bodo tudi plohe in nevihte. Količine dežja bodo marsikje lahko velike, ponekod lahko zelo obilne, ek-stremni pojavi, kot so neurja ali toča, pa bodo tokrat nekoliko manj verjetni. Fronta se bo odmikala od naših krajev že v jutrišnjih popoldanskih urah, od severozahoda se bo začelo jasniti. Zapihala bo zmerna do občasno lahko močna burja, hladneje bo. V soboto bo precej jasnine, jutro bo sveže, čez dan bo povečini sončno in prijetno toplo. V nedeljo bo sončno in stanovitno ter topleje. Vreme bo primerno bodisi za morje kot za gore. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 28 stopinj Celzija. Od ponedeljka pričakujemo novo vremensko fronto, ki bo naše kraje predvidoma dosegla v popoldanskih urah ali v noči na torek. Ponovila se bo sedanja vremenska slika. ODPRTA TRIBUNA Za kredibilnost Slovenije gre Stojan Spetič »No paper« je tipično sredstvo, ki se ga poslužuje diplomacija. Je nepodpisan in torej neuraden predlog dogovora, ki stopi v veljavo samo, če se o njem državi sporazumeta, sicer roma v koš in pozabo. Tudi v odnosih med Italijo in Slovenijo je bilo nemalo takih »no paper« in ne spominjam se, da bi obrodili sadove. Tokrat pa je zadeva vsekakor resnejša. Tržaški dnevnik v italijanščini je namreč pred nekaj dnevi objavil vsebino domnevnega predloga, ki zadeva uplinjevalnike v severnem Jadranu ter usodo tržaškega in koprskega pristanišča. Po pisanju omenjenega dnevnika naj bi Slovenija pristala na gradnjo žaveljskega uplinjevalnika pod pogojem, da Italija ne nasprotuje izgradnji podobnega uplinjevalnika za koprsko luko, plinovod pa naj bi ne tekel po dnu tržaškega zaliva, pač pa po kopnem, torej Krasu. Čeprav se sliši neverjetno, pa zadeva ni povsem iz trte izvita in jo je mogoče povezati z nedavnim srečanjem med premierjema Silviom Berlusconijem in Borutom Pahorjem. Po zelo prijateljskem srečanju, ko so fotografi zabeležili s širokimi nasmehi pospremljeni stisk roke, je Pahor izjavil, da sta se z italijanskim prijateljem nekaj dogovorila, vendar o tem ni hotel spregovoriti niti v ljubljanskem parlamentu, ko so obravnavali prav vprašanje stališč Slovenije do načrtovanega uplinjevalnika v Žavljah, kateremu kot znano nasprotujejo okoljevarstveniki iz vseh treh sosednjih držav ter večina upraviteljev prizadetih občin. Objava neuradnega predloga naj bi torej navajala k temu, da je bila to vsebina sporazuma med nasmejanima premierjema, kar je navsezadnje tudi verjetno. Italija je na- mreč navajena, da v meddržavnih odnosih odpre niz problemov, nekatere celo zaostri, nato pa na nekaterih področjih ponudi svojo rešitev v zameno za splošno pomiritev. Gre za preizkušeno in dokaj uspešno taktiko, kateri so najbrž nasedli tudi v Ljubljani. In vendar tu nekaj smrdi. Ne po plinu, pač pa po politični špekulaciji, kajti nenapisano a splošno veljavno pravilo je, da se taki dokumenti s predlogi dajejo v javnost samo tedaj, ko so propadli, nek-tualni ali nesprejemljivi. Ali pa predstavljajo le preizkusni balon za javnost. Dokument je očitno objavila italijanska stran, ki je torej najbolj zainteresirana, da gre zadeva po zlu. Tu so obvezna ugibanja. Po mojem je italijanska stran spoznala, da bi omenjeni dogovor s kupčijo o dveh uplinjevalnikih vzbudil veliko negodovanje v obmejnem pasu, predvsem na slovenski obali, česar pa si Borut Pahor s svojo majavo vlado ne more privoščiti. Zato služi objava kompromisnega predloga predvsem za moralno ponižanje Slovenije z dokazovanjem, da je nekredibilna in oportunistična, saj eno govori in drugo dela. Mar je naključje, da se pod-tajnik Menia hahlja, tržaški župan Dipiazza pa poudarja, da nikoli ni šlo za varstvo okolja in prebivalstva, pač pa za vzajemne koristi in politične kupčije. Koprski župan Popovič, ki si na ta račun utegne zagotoviti zmago na jesenskih upravnih volitvah, trdi, da so v Ljubljani znoreli in da ne bo nikoli dopustil gradnje upli-njevalnika na slovenski obali. Slišati je tudi namigovanje na možnost tretjega kompromisa, ko bi se odpovedali žaveljskemu in koprskemu uplinjevalniku in uresni- čili tistega, ki se je do zdaj zdel neverjeten, a se mu nihče ni odpovedal: tistemu sredi tržaškega zaliva, ki bi se ga posluževali kar vsi trije - Italija, Slovenija in Hrvaška. Res lepa godlja, iz katere se Slovenija in njena vlada lahko rešita samo na en način: da javno in odločno zavrneta objavljeni »no paper« in ponovita dosedanje stališče, ki žaveljskemu uplinjevalniku nasprotuje iz več razlogov, tako zaradi varstva okolja in prebivalcev kakor tudi zaradi nemotene dejavnosti luk severnega Jadrana. Navsezadnje so na razpolago tudi druge možnosti in rešitve. Vse kaže, da je najbolj smotrna rešitev sedanjih in bodočlih energetskih problemov v izgradnji plinovodov (Slovenija in Italija sta sopodpisni-ci projekta plinovoda Južni tok iz Rusije) in morebitnem izkoriščanju najnovejše tehnologije uplinjevanja, ki se je že poslužujejo Amerikanci. To so posebne ladje, ki utekjočinjeni zmrznjeni plin spreminjajo v po-rabni plin že med prevozom po morju. Nakopičeno zalogo nato prečrpajo v hranilnike in terminale plinovodov na kopnem tam pač, kjer ga je zmanjkalo. Pohlep po lahkem zaslužku in deležu »royalties« je porodil nepremišljene predloge o izgradnji uplinjevalnikov v tržaškem zalivu, ki pa niso bili kos resni analizi njihovih možnih posledic in nevarnosti. Na to opozarjajo strokovnjaki in upravitelji, katerim bi morala prisluhniti tudi slovenska vlada. Trditve skesanca Massima Ciancimina, da je mafija svoje kapitale vlagala v načrte uplinjevalni-kov, niso bile še potrjene, vendar bi tudi to moralo prepričati slovensko vlado in našo javnost, naj k vprašanju pristopajo čimbolj previdno in prozorno. SLOVENIJA - Ministrstvo za kulturo Novi zakon o medijih gre v javno razpravo LJUBLJANA - Ministrstvo za kulturo v javno razpravo pošilja predlog osnutka novega zakona o medijih. Glede na poletni čas bo javna razprava potekala do 20. septembra, je na današnji predstavitvi besedila pojasnila ministrica Majda Širca. Osnovno izhodišče pri pripravi zakona je bilo po njenih besedah avtonomija novinarjev. Besedilo novega medijskega zakona po besedah ministrice uvaja bolj jasno definicijo javnega interesa na področju medijev. V tekst so vgradili tudi zahteve novinarskih aktivov, uvajajo absolutno prepoved lastniških povezav med oglaševalci in lastniki medijev, predkupno pravico za novinarje, pa tudi preverjanje koncentracije medijev. Presoja koncentracije medijev bo v pristojnosti Urada za varstvo konkurence. Zakon tudi niža prag za priglasitev koncentracije, v kateri je vsaj eno izmed podjetij izdajatelj medija, je pojasnila Širca. V postopku so predvideli t.i. test javnega interesa, ki ga bo izvedla komisija pri ministrstvu za kulturo, njeno mnenje pa bo po besedah Širce za urad zavezujoče. Osnutek zakona za lastnike medijev uvaja zahtevo po pridobitvi mnenja uredništva pri imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika ter pri spremembah, dopolnitvah ali sprejemu nove vsebinske zasnove medija. Mnenje uredništva bo zavezujoče, kolikšna podpora bo potrebna - 65- ali 75-odstotna, pa naj bi pokazala javna razprava. Odgovorni urednik ne bo smel biti član organov nadzora lastnika medija, novinarski kodeks pa bo del pogodbe o zaposlitvi, je novosti zakona nanizala ministrica za kulturo. Uvajajo tudi sankcije za medije, ki bi kršili prepoved sovražnega govora, in poskušajo zagotoviti boljše varstvo otrok pred zlorabami v komercialne namene. »Uvajamo tudi zelo stroge sankcije in globe, še posebej za primere kršitve načela prepovedi sovražnega govora, zlorab otrok v komercialne namene in temeljnih zapovedi glede oglaševanja, kjer lahko inšpektorat prepove tudi delovanje medija,« je pojasnila Širca. Temeljito so »prevetrili« pravico do popravka; nova definicija popravka bo po besedah ministrice »onemogočila zlorabe te pravice«. Tako bo po novem šlo le še za popravljanje neresničnih ali napačnih navedb v objavljeni vsebini, s katero je kršena pravice neke osebe. Bolj jasno so definirali tudi odgovor, pogoje, kdaj odgovorni urednik objavi odgovor, ki mora biti presojan skozi interes javnosti, je še navedla. Novinar ali urednik bo po novem v primeru, ko bi prišlo do dopolnitev ali sprememb vsebinske zasnove medija, ki so v nasprotju z izražanjem mnenj in stališč prejšnje vsebinske zasnove, lahko brez odpovednega roka prekinil pogodbo z medijem in bo ob tem upravičen do odpravnine v znesku, ki bi jo prejel, če bi pogodbo prekinil delodajalec, je pojasnila Širca. Z novim zakonom o medijih želijo ukiniti svet za radiodifuzijo, njegove pristojnosti v upravnih postopkih bo prevzela Agencija za pošto in elektronske komunikacije, ustanovili pa bi nov Svet za medije. Spreminjajo zahtevani delež slovenske in tuje glasbe v programih ter predpisani delež lastne produkcije. Ukinjajo tudi status programov posebnega pomena. Vprašanje ustanovitve novinarske oz. medijske zbornice pa na ministrstvu prepuščajo novinarjem, ki naj se izrečejo, ali jo želijo, je danes pojasnila Širca. Pripombe na besedilo osnutka zakona bodo zainteresirani lahko posredovali tako preko portala e-demokracija kot tudi direktno na ministrstvo za kulturo. (STA) 16 + Četrtek, 29. julija 2010 RADIO IN TV SPORED / 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Števerjan 2010: Ansambel Korenika s pevci z Šmihela nad Pliberkom Deželni Tv dnevnik Film: Vlomilci delajo poleti. Režija: Roman Končar; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok. odd.: Quark Atlante - Imma- gini dal Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 20.00, 23.35 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 2 (i. T. Hill) 15.00 Nan.: Capri 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Da da da 21.20 Dok.: SuperQuark (v. P. in A. Angela) 23.40 Glasb. odd.: Poti prijateljstva 2010 (Italija - Slovenija - Hrvaška) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce (v. G. Mar-zullo) V^ Rai Due 6.00 6.25 6.40 7.00 10.00 10.30 14.00 14.50 15.35 16.20 17.10 17.50 18.05 20.25 22.00 0.05 1.10 Variete: Ricominciare, sledi Zibal-done... cose a caso 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.50 Aktualno: Tg2 Si viaggiare Risanke: Cartoon Flakes 18.45, 21.05 Šport: Lahka atletika, EP v Španiji 13.00, 18.30, 20.30, 23.50 Dnevnik Nan.: Ghost whisperer - Presenze Nan.: Army wives Nan.: Squadra speciale Colonia Nan.: La signora del West Nan.: Las Vegas Risanka: Tom & Jerry Tales Dnevnik L.I.S. in športne vesti Žrebanje lota Film: Largo Winch (pust., Fr./Belg., '08, r. J. Salle, i. T. Sisley, K.S. Thomas) Dok.: La storia siamo noi Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: L'idolo delle donne (kom., ZDA, '61, r.-i. J. Lewis) 10.35 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 22.55 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre 16.00 Variete: Melevisione 17.15 Nan.: Doc Martin 18.00 Dok. odd.: Geo Magazine 2010 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Seconde chance 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Alice Nevers - Professione giudice (det., Fr., '04, i. M. Delter-me) 23.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 23.35 Nan.: Medium 0.25 Aktualno: Rai Educational - Ma-gazzini Einstein 18.55 19.35 20.30 21.10 23.25 1.15 8.40 9.10 10.05 11.00 13.00 13.40 13.45 14.10 14.45 15.45 17.40 17.45 18.50 20.30 21.10 1.00 Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: T. J. Hooker Nan.: Balko Nan.: Agente speciale Sue Thomas Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Carabinieri 2 Nan.: Distretto di polizia Aktualno: Forum - Il meglio di Nan.: Nikita Nad.: Sentieri Film: I dannati non piangono (dram., ZDA, '50, r. V. Sherman, i. J. Crawford, D. Brian) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Nan.: Robin Hood Film: Il coraggio delle aquile (dram., Fr., '06, r. J.F. Davy, i. J. Sitruk, D. Jouillerot) Nočni dnevnik in Pregled tiska i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Il supermercato Film: La banda Olsen alla ricerca dell'oro nero (pust., Norv., '09, r. A.L. Naess, i. T.M. Aamodt) 16.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Giffoni Festival Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: Rosamunde Pilcher: Sogno di un'estate (dram., Avstr., '04, r. D. Kehler, i. L. Bahr, A. Cleven) Dnevnik - kratke vesti Nan.: Dove sei? Kviz: Uno contro 100 (v. Amadeus) 1.30 Variete: Velone Nan.: Women's murder club Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 6.45 7.30 8.20 9.10 9.45 10.20 11.25 12.20 12.25 13.40 14.05 14.35 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 19.30 20.05 20.30 21.10 0.00 1.05 Nan.: I Robinson Nan.: Beverly Hills 90210 Film: Dibu nello spazio (risanka, Arg., '02, r. R.R. Peila, i. A. Awada, G. Kraus) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Risanke: Scooby-Doo, Duffy Duck Nan.: Raven Nan.: Summer dreams Nan.: Summer crush Aktualno: Giffoni - Il sogno continua 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: Camera Café Risanka: One Piece - Tutti all'ar-rembaggio! Risanka: Futurama Nan.: H2O Nan.: Champs 12 Nan.: Blue water high Nan.: Chante! Dok.: Capogiro Junior Nan.: Tutto in famiglia Risanka: Simpsonovi Kviz: Mercante in fiera Variete: Mitici '80 (v. S. Salerno) Aktualno: Passion (v. R. Restivo) Nan.: Buffy ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 10.55, 12.05, 15.05 Dokumentarci o naravi 10.05 Nan.: Daniel Boone 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.30 Aktualno: Tractor Pulling 12.45 Rotocalco ADNKronos 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Carnia, Terra d'emozio-ni 20.05 Variete: Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Se tu vens 21.20 Variete: 3 + 1 22.10 Dok.: La Grande Storia 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Incontri al Caffe de la Versiliana LA 6.00 7.00 10.10 10.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.05 16.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, Omnibus Life Estate Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Dok.: La7 Doc - Timewatch Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Killer commando - Per un pugno di diamanti (pust., V.B., '75, i. T. Savalas, P. Fonda) Nan.: Star Trek Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. 1.15 Dnevnik 2.45 Aktualno: In Onda Nan.: Medical Investigation (i. N. McDonough, K. Williams) 23.05 Nan.: Leverage 0.00 Variete: Cuork (t Slovenija 1 6.50 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! 9.00 Risanka: Nuki in prijatelji (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Ris. nan.: Marči Hlaček 9.35 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.10 18.40 Risanke 10.15 Otr. nan.: Telebajski (pon.) 10.40 Oddaja za otroke 11.10 Nan.: Berlin, Berlin (pon.) 11.40 Sveto in svet (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Nan.: Danes dol, jutri gor (pon.) 13.55 Nad.: Vrtičkarji (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 16.00 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.15 Kratki dok. film: Nazaj v šolo (pon.) 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Odd. za mlade: (Ne)pomembne stvari (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 19.55 Tednik 21.00 Dok. odd.: Mesto na robu 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 29.07.1992 (pon.) (t Slovenija 2 1.10 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Dok. odd.: V senci dinozavrov (pon.) Brez reza (pon.) Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 29.07.1992 Slovenska jazz scena (pon.) Evropski magazin - oddaja Tv Maribor Med valovi - oddaja Tv Koper Mostovi - Hidak (pon.) Izobraževalna serija: To bo moj poklic (pon.) Barcelona: EP v atletiki, prenos Film: Hudičevke (Francija) Film: Goyeve prikazni (pon.) 6.30 7.00 8.00 12.55 13.45 14.20 14.45 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 21.50 23.15 14.20 Euronews 14.30 Zaigramo si televizijo 15.30 Globus 16.00 Alpe Jadran 16.30 Folkest 2008 17.00 Arhivski posnetki 18.00 22.55 Med valovi 18.35 0.00 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Barcelona: EP v atletiki, neposredni prenos 23.25 Minute za... Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Mavrica pogledov Pravljica 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope Pod drobnogledom Objektiv: C.M.A.K. Videostrani Koper 13.45 Dnevni program 14.00 0.05 Čezmejna Tv - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D: Iz dežele večnih romarjev (prip. K. Kju-der); Potovanja malo drugače; 13.20 Iz domače zakladnice - Najboljši muzikanti: Lojze Hlede, 2. del; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica -Odprta knjiga; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 10.45 Namig za poletni izlet; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve danes, Gremo v kino, Planinski vodnik; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture: Piranski glasbeni večeri; 20.30 Radio Kažin, študentska oddaja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do rapa, hip-hop glasba z Valterapom. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dobro jutro; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Nel paese delle donne; 10.33 New entry; 11.00, 21.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 Pesem tedna; 16.00-18.00 Duša in telo; 18.00RC Lounge Café; 19.00 Glasbeni spored; 20.00-0.00 RC Sera; 20.00 Play list; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In orbita show; 0.00-6.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Delo; 8.15 Dobro jutro;8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30, lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.10 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. w 1 1 Četrtek, 29. julija 2010 KOMENTAR Za vse je kriva NDR Kot kaže, je evropsko prvenstvo prelomnica. Obeta se morda zmaga nove dobe nad konservatizmom, ki izhaja iz zadnjih treh desetletij prejšnjega stoletja. Za preverjanje rezultatov preko spleta je potrebno kar veliko število klikov, ker so organizatorji iz neznanih razlogov (pomanjkljivo) zgradili svoj program, namesto, da bi se poslužili že uveljavljenega iz prejšnjih velikih tekmovanj. Vsekakor je pogled na številke neprijeten, kajti marsikje obstaja vtis, da gre za kakšno nacionalno tekmovanje in ne za zbor vseh evropskih nacij. Če so sive eminence znižale norme za nastop in koristen čas podaljšale kar na eno sezono in pol, se lahko pričakuje, da smo pred novim velikim korakom: zarisati črto pod rekordi do leta 2000 in sestaviti nove liste s kasnejšimi rezultati. Predlog so v mednarodnih ustanovah že predstavili, vendar brez uspeha. Postavlja se vprašanje: kaj si mislijo današnji evropski prvaki, ko na startnih listah ob svojim imenih najdejo tudi podatke o evropskih in svetovnih rekordih, ki so posebno v metih za deset in več metrov boljši od znamk, ki trenutno zagotavljajo stopanje na oder za zmagovalce. Ene in druge številke bi morali enostavno ločiti in s tem bi dali dodatno motivacijo mladim generacijam, ki so letos še posebno številno prisotne. In morda bi se povečala tudi prisotnost na tribunah, ki v Barceloni kažejo bedne praznine. Čar rekorda je vedno velik magnet za ljubitelja atletike. Posebno v televizijskih medijih so razlike s svetovnimi rekordi veli-kol