Poštnina plačana v gotovini.
KA SOBOTA. 9. novembra 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1̇50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5% —25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
št. 45.
Glasilo Slovenske krajine
Kralica med betežniki.
Njeg. Vel. kralica je Pohodila v petek Občinsko bolnico v Belgradi. Ogledat si je vse sobe. Te pohod, ki kaže, da je kralicá smilenoga srca, je zbüdo v špitali velko veselje.
20 uradnikov pobitih.
Na Formozi je Preminoči teden vünvdarila revolucija proti japonskoj upravi. Revolucijonari so pobili okoli 200 japonskih uradnikov.
2 metra visiki sneg.
V	nešternih pokrajinaj Tirolske je spadno 2 metra visiki Sneg. Ves promet je bio stavleni.
Prek 2 miljon Din. ponevero.
Z zagrebečkoj davčnoj upravi je blagajnik Petanjek ponevero 2 miljoni 200 jezer Din. Prle kak so prišli tomi na sled, je zbežao i ga nemrejo najti.
Kelko je na sveti slepcov ?
Nemški profesor Erds je zračunao, da je na sveti 2 miljoni 390 jezer slepih lüdi. Na vsakih 100 jezer lüdi pride 136 slepcov.
Fiškališ proso prek 2 miljoni Din.
Fiškališ Radovan Jelenič je proso za trüde, štere je meo z vrejüvanjom trgovine Jürija Janoševiča v Belgradi, ki je prišla v konkurz, kak zaslüžek 2 miljoni 47 jezero 747 Din. Sodišče njemi je prisodilo samo 478 jezer Din, a s tem ne zadovolen.
100.000 dolarov za nos.
Amerikanska igralka A. Christy se je zavolo slabe ceste ponesrečila z avtomobilom i si je pri tom strla čunto v nosi. Proti drüžbi, štera je napravila tak slabo cesto, je vložila tožbo i prosi 100 jezer dolarov (5 miljon 700 jezer Din) oškodnine.
3,ooo.ooo brezposelnih.
V	začetki preminočega tedna je bilo v Nemčiji 3 miljone 164 jezere brezposelnih delavcov. Podporo dobiva 1 miljon 980 jezer brezposelnih.
Ali je to narodno delo?
Žalostno je, da tüdi zdaj, kda živemo že celih 11 let v novoj domovini Jugoslaviji, Štero smo že neštetokrat pripoznali za svojo mater i smo njoj prisegnoli vernost i lübezen, moramo pisati od stvari, štere bi morale biti že davno pozablene.
Med nami žive par lüdi (mogoče kakših deset), ki mislijo, da morajo komanderati celoj Slovenskoj krajini. Tej lüdje potom ljubljanskoga „Jütra“ (i včasih potom šteroga drügoga lista) brez prenehanja kričijo v svet, da v našoj krajini ne narodne Zavednosti i da so tü „napete nacionalne razmere“. Zaganjajo se v nas i nam v oči mečejo Vsefele norosti, sebe pa hvalijo, da so narodni delavci. Kakše je njihovo narodno delo? Naj pokaže par zgodb.
Vsa okroglina okoli Puconec je razburkana za volo grdobije i hüdobije, ki se je tam zgodila. Žena i tašča ednoga vučitela sta prisilili ednoga bivšega dijaka, naj napiše obtožbe proti puconskomi šol. upraviteli (Titani), rekši, ka je on Madžaron i ne ve dece zgajati. Na toj obtožbi so potom ponaredili podpise vseh kotrig šolskoga odbora. Pritožbo so poslali na oblast i sirmak upraviteo je zgübo upravitelsko mesto i je postavlen za navadnoga vučitela, ov vučiteo pa je postao upraviteo. Takše delo je vsega obsojanja vredno i smo osvedočeni, da kaštiga ne izostane.
Ne je še tak dugo tomi, da sta bila med drügimi prestavleniva tüdi šolski upraviteo v Turnišči (g. Kontler) i šolski upraviteo v Dolgivasi (g. 
Peternel). G. Kontler kak dober državlan, ki spoštüje zakone i naredbe višjih oblasti, je brez reči odišo na svoje mesto, drügi gospod, ki šče valati za peldo dobroga državlana, za nacionalista, za državni steber, za nekakšega apoštola pa je še zdaj na svojem mesti. Kakše narodno delo je to, naj zna sam Bog.
Eden vučiteo je napravo te „velki greh“, da se je zavzeo za ednoga
svojega tovariša, šteri je bio premeščeni. Naskori je prišeo k njemi eden izmed tistih, ki se majo za nacionaliste i njemi je zapreto: „Ti, če boš se tak gordržao za ove, boš tüdi ti prestavleni“.
V ednoj jako zavednoj Slovenskoj vesi se je vučiteo razburjao nad tem, da nima vsaka hiša zastave. V njegovoj domačoj vesi je tüdi nima. V drügih pokrajinaj Slovenije i Jugoslavije tüdi ne. Samo naše sirmaško lüdstvo, ki dostakrat tüdi sol, petrolij itd. nese iz trgovine na porgo (račun), bi jo moglo meti i ar je nima, ne narodno zavedno. Se razmi, da je to zbüdilo med lüdstvom velko zburkanje.
Eden gospod se tuče na prsa, da je narodnjak prve vrste i je v ednom ljubljanskom listi s svetov srditostjov nastopo proti vsem tistim, ki so krivi, da pri nas ne narodne Zavednosti. Od toga gospoda smo čüli, da jako rad zahaja v vogrsko hišo i se celo tak daleč spozabi s svoje narodnosti, da popeva vogrske pesmi.
Naj zadostüje to, ar človeka srce boli, kda mora pisati od tak žalostnih zgodb. Na zadnje pitamo vse tiste, za volo šterih smo napisali vse to, ali je to narodno delo ? Ali je tisti pravi narodnjak, ki krivično zatoži svojega tovariša, ki ma nekelko bolše mesto, z namenom, da bi ga Spravo s toga mesta i se sam seo na nje? Ali je narodno delo, če se državlan ne pokori naredbi višje oblasti, nego ostane na svojem mesti i s tem tüdi drugomi davle pohüšanje, rekši, on je ne šo, zakaj bi jaz mogao iti? Ali je narodno delo, pretiti tovariši s premeščenjem, ar brani i zagovarja drügoga, šteri ne to kriv, ka njemi v oči mečejo ? Naj zadoščajo ta pitanja Zdrava pamet nam pravi, da vse to ne
narodno delo. Nasprotno, s takšim postopanjom se kopa grob vsakoj narodnoj zavednosti. Nas bi bilo sram, da bi se skrivali pod plašč narodnosti i bi pri tem delali takše stvari, kak smo jih
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
2
NOVINE
9. novembra 1930.
popisali. Takši narodnjaki mi neščemo biti, ar bi nam düšna vest kričala, da smo hüdodelci. Kakše mora biti po našem mišlenji narodno delo, od šteroga bo mela naša mila domovina Jugoslavija istinsko hasek, povemo pri drügoj priliki.
Kalendar.
november (30 dni) 46. teden.
dnevi
tedna
Rim. kat.
Evang.
10
11
12
13
14
15
16
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
sobota
nedela
Andrej
Martin
Kuno
Stanislav
Bogdan
Leopold
Otmar
Prob
Martin
Jon
Bricet
Levin
Leopold
Otmar
Senje: 10. Puconci, 11. Cankova, Ljutomer, 15. G. Radgona, 16. Bogojina.
Vreme: Celi teden vetrovno, nestalno. Napovedüjejo sneg.
Ka novoga v Belgradi ?
Zvišanje carin za kmetijske pridelke. Da bi se naši domači kmetijski pridelki ležej Odali, se je uvozna carina na nešterne kmetijske pridelke zvišala.
Obisk amer. trg. ministra. V soboto i nedelo se le zadržao v Belgradi amerikanski trgovinski minister Klein. Minister se je živo zanimao za razmere v državi je izrazo nad vsem velko zadovolstvo.
Vmro je v pondelek gledališki igralec Svetozar Pisarevič, ki je bio eden najbolših jugoslovanskih baritonistov.
Svetovna politika.
Koronanje abesinskoga casara. V pondelek je bio v Abebbi med velikimi slovesnostmi koronani abesinski casar Ras Tafarija Koronanje se je vršilo v cerkvi, ki je bila ravno za to priliko zidana.
Vojaška zveza med Italijov i Bolgarskov. Listi poročajo, da obstoja med Italijov i Bolgarskov skrivna vojaška zveza i se sploh dela na to, da bi se ustvaro vojaški blok, v šterom bile Bolgarija, Grčija, Madjarska i Turška.
Boj proti katoličanom v Litvi. Litvanska vlada je razpüstila vse katoličanske mladinske organizacije. Cerkveni dostojanstveniki so proti tomi odločno nastopili.
Občinske volitve na Angleškom. V nedelo so se vršile v glavnih varašaj Anglije občinske volitve. Pri volitvaj je doživela delavska stranka velki poraz. Zgübila je prek 100 mandatov.
Austrijske volitve se vršijo v nedelo (9. t. m.) Med strankami se vrši srdit volilni boj.
Angleški minister za zrakoplovstvo, major Birdwood, ki je komaj pred par tedni nastopo to slüžbo, je v pondelek vmro.
Murska Sobota
Železniška konferenca.
V pondelek se je vršila pod Predsedstvom g. Čeh Franca, železniška konferenca, štero so zezvali vküp Gremij trgovcov, Velika občina M. Sobota i Sküpna Obrtna zadruga. Konference so se vdeležili zastopniki M. Sobote, Ljutomera i G. Radgone i drügi.
1. Najprle se je razpravlalo od voznoga reda. Konferenca je sklenola, naj se ravnatelstvi drž. železnic v Ljubljani predlaga, da bi vozili vlaki na našoj progi v sledečem redi :
Prihod v Soboto: iz Ormoža: pred 8. vürov zajtra, okoli 13. vüre i okoli 21. vüre; iz Hodoša pa : pred 8. vürov zajtra i okoli 18. vüre večer.
Odhod iz Sobote: proti Ormoži: okoli 3. vüre zajtra, okoli 6. vüre, okoli 14 vüre i okoli 20 vüre; proti Hodoši pa: okoli ½ 5 vüre zajtra i okoli 14. vüre.
Te vozni red bi bio velkoga pomena, ar bi meli Potniki lepo zvezo na vse strani.
2.	Konferenca je razpravlala tüdi od toga, da se odpre železniški promet pri Hodoši i Rediči. Na ministerstva železnic, trgovine, zvünašnjih zadev i na ministersko predsedništvo se pošle spomenica, v šteroj se razloži potreba i' velki pomen otvoritve.
Kak prvo tak drügo je jako važno ne samo za našo krajino, nego tüdi ljutomersko i gornjeradgonsko kroglino, zato bomo jako veseli, če se sklepi konference spunijo.
—	„Kreditna banka“. V nedelo, 9. t. m. se vrši ustanovni občni zbor nove „Kreditne banke“.
—Strelo ga je. V Faflikovoj krčmi sta se nekaj posvadila soseda Č. i S., ki sta se že duže časa grdo gledala. Najprle sta se kregala, potem pokala, nazadnje pa je S. zgrabo revolvo i je začno strelati. Nasprotnika je zadeo v roko i v prsi. Ranjenca so spravili špitao.
—	Petletnica poplave. V sredo 12. m. omo meli petletnico tistoga žalostnoga dneva, kda je cela Sobota bila v vodi. Človeka še zdaj obide groza, če se Spomni na tiste hipe. Bog nas Vari več takšega.
—Komisija za novo bolnico. Preminoči tork bi se mela vršiti komisija, štera bi določila vse potrebno s pogledom na Zidanje nove bolnice. Komisija je bila v zadnjem hipi Odpovedana i kak pravijo, se bo vršila 14. t. m.
„Kraljica Estera“, ki shaja v Novinaj je natisnjena tüdi kak kniga. Dobi se v Prekmurskoj tiskarni po 15 Din.
— Fotogravski mašini i fotogravske potrebčine se dobijo po zmernoj ceni v trgovini Izidor Hahn.
Slovenska krajina. Poziv koronskim vpokojencom.
Dravsko finančno ravnatelstvo v Ljubljani razglaša :
Dravsko fin. ravn. v Ljubljani je ugotovilo, da je še precejšnje število po starih zakonih vpokojenoga državnoga nameščenstva, ki še vedno prejema kronske pokojnine, to pa zato, ar Vklub javnim i osebnim pozivom leta 1927. ne vložilo Prošenj za prevedbo kronske pokojnine na dinarsko.
Zato se Pozivajo v smisli razpisa generalne direkcije državnoga računovodstva od 14. julija 1927, D. R. št. 88.808. (Uradni list od 30. jul. 1927, št. 358/81) vsi še neprevedeni Kronski vpokojeni, da vsak zase vloži nekolkovano prošnjo za prevedbo pri svojem resortnom oblastvi, štero njemi je svojčas odmerilo kronsko pokojnino, če toga dozdaj še ne včino.
Prošnji trbe priložiti vpokojitveni dekret (dekret od miloščini Provizije itd.) i vse listine, s šterimi je prosilec svojčas zaproso za določitev osebne ali drüžinske (vdovske) pokojnine.
Vse listine morajo biti sestavine v slovenskom ali srbsko-hrvatskom jeziki ali pa v overjenih povodaj. K vsakoj listini trbe priložiti prepis
*
-Navuk za tretji red se vrši v Črensovcih v nedelo, 16. t. m. ob treh popoldnevi.
—	Ne bi smelo biti. Iz Francije nam pišejo, ka je edna dekla, Slovenka, domačinka vkradnola drügo
9. novembra 1930.
NOVINE
3
dekli, Slovenki, domačini 100 frankov. Na pomoč je mogao priti žandar.
—Kaplanske spremembe. V zadnjoj številki smo poročali, da se Cankovski kaplan g. Safošnik i gornjelendavski kaplan g. Rataj minita z mesti. Sledi smo zvedeli, da ostaneta na svojih dozdašnjih mestaj.
Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.		16
—Novice iz Turnišča. Že od nekda Slavno Turnišče je postalo še bole Slavno. Dobilo je telefonsko postajo, štero so na jako slovesen način otvorili. V Central noj krčmi se je vršo pri toj priliki slavnostni banket. — Zadnjič smo morali malo skritizerati turniške poti i vulice. Zdaj pa z veseljom poročamo, da te dni začnejo voziti od Müre kamen za popravlanje poti i vulic. — 25. oktobra po noči se je zgodilo nekaj žalostnoga. V farovska okna so metali kamenje i celo strelali. Od toga žalostnoga dogodka piše ljubljansko „Jutro“ na dugo i široko i nas napada, rekši, da smo proti „prišlekom“ i „nacionalistom“. „Muravidék“ pa piše od toga sledeče: „25. oktobra je nekak strelao v okno na štoki turniškoga farofa. Streli neso nikoga ranili, nego so pozročili samo malo materijelno škodo. Preiskava je dognala, da je bilo šestkrat streljeno.
Na vsakši način je žalostna istina, da se v Turnišči tüdi takše stvari godijo. I prizadeti itak ne izvajajo posledic, da bi se v turniškoj fari moralo spremeniti to neskladno živlenje.“ Od svoje strani obžalüjemo, da se je to zgodilo i Želemo, da bi se odpravili zroki, šteri delajo te nemire.
—„INKA“ dišeča vinovica odstrani zagotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA**. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
—	Bakovci. V nedelo, 9. t. m. bo Vpišüvanje v kmetijsko nadalüvalno, šolo. Ki so to šolo že dve leti pohajali, radi pripoznajo, da so se navčili posta takšega, ka njim zdaj pri kmetijstvi jako prav pride. Gotovo se tüdi letos vpiše dosta gospodarov v to šolo. Žao nede za to niednomi.
ZA NEDELO.
Po risalaj dvajseta i drüga.
Evang. sv. Mat. vu 22. táli.
Vu onom vremeni: Idoči farizeušje tanáč so držali; ka bi vlovili Jezuša vu reči. I poslali so k-njemi vučenike svoje s-Herodiánci, govoréči : Vučiteo, Známo, ka si pravičen, i pot božo po pravici včiš, i nemaš paske na nikoga: ár ne glédaš na peršono lüdi: povej nam záto, ka se tebi vidi ? Jeli je slobodno dáčo dati casari, ali ne ? Spoznavsi pa Jezuš jálnost njihovo, veli: ka me sküšávate Skažlivci ? pokážte mi dáčni pejnez. Oni so pa prikázali njemi eden sod. I právi njim Jezuš: Čidi je kep ete, i napisek? Právijo njemi: casarov. Teda veli njim: dájte záto, štera so casarova, casari, i štera so boža, Bogi.
Ministri med narodom. Več ministrov, med njimi tüdi minister za šume i rude D. Sernec, potüjejo po hrvaških pokrajinaj. Lüdstvi Vseširom razlagajo velki pomen zdašnjega stanja i spodbüjajo narod, naj se z lübeznostjov oklene jugoslovanske misli.
Vkradjeni venci. Z grobov Štefana i Pavla Radiča ino Jurija Basarička je nekak Skrivoma odneso vence i sveče.
AGRARNE ZADEVE
Ka je skleno občni zbor agrarne zadruge ? V Črensovcih se je 19. okt. vršo občni zbor agrarne zadruge. Bio je prava manifestacija našega kmečkoga lüdstva, ravno jezero i petsto kotrig se je zbralo na njem iz vseh krajov Slovenske Krajine pa ešče i Medjimurja. Oblast je zastopao g. Počkaj Franc, vladni pri-
K. J. gasilec:
Gasilci i njihove veselice.
Od časa kak smo se Slovenci v Slovenskoj krajini zdrüžili z brati Slovenci, Hrvati i Srbi, se je tüdi pri nas dosta spremenilo. Posebno pa se je dosta napravilo v pomoč bližnjemi v nesreči z ustanavlanjom gasilnih drüštev.
Istina je, ka je vogrska vlada prisilila občine, ka so si mogle küpiti brizgalne. Ne pa je bilo lüdi, šteri bi organizerali drüštva, vadili kotrige, ka bi znale ravnati v nesrečnom slučaji hitro i nemoteno. Dostakrat so stale pri ognji tri brizgalne i niti edna ne mogla dobiti vode. Pri tom so bili krivi največ pregledniki, šteri ne so rešili svoje dužnosti.
Do osloboditve Slovenske krajine smo tü meli samo par takših drüštev. Najbolši drüštvi sta bili v Soboti i Lendavi. Z osloboditvijov pa se je tüdi ta miseo širila med nami i dnes mamo že okoli 80 gasilnih drüštev. Lepo število i še lepše je število kotrig, štero presega 1500.
Dnes že gotovo zna vsaki, tüdi najvekši sovražnik teh drüštev — i teh je lepo število — ka so ta drüštva i njihove kotrige v pomoč prija-
teli i sovražniki, če je v nevarnosti njegovo imetje i če so njemi zajeli razburkani plameni z žüli postavleno hišo. Pravi gasilec v takšem dugovanji püsti na njivi plüg, koso na senožati, sekiro v logi, slatko posteo ponoči, kda začüje gasilsko trobento i beži rešavat tisto, ka se rešiti da, če ravno je večkrat v nevarnosti njegovo živlenje.
Dragi tovariši gasilci tüdi mi sami ne smo brezi faling i to ščem tü povedati Prijatelsko i brez zamere. Pravijo, ka je tisti človek pošteni i pameten, šteri sam svoje falinge tüdi pripozna. Naša najvekša falinga i nepravilnost so naše veselice. Pitam Vas dragi tovariši: Smo li v pomoč svojemi bližnjemi? Pitam Vas pa tüdi, ali z veselicami, plesom i pijančüvanjom v istini pomagamo svojemi bližnjemi, ka se kulturno i gospodarsko zdigne ? Na prvo pitanje Vam povem, ka smo na pomoč v nesreči vsakomi.
Drügo pa zanikam ! Veselice, plesi i pijančüvanje so klice vse nesreče, štere morejo zadeti človeka.
Po svojem lastnom opazüvanji po raznih veselicaj vam povem lehko to: Ples na ponočnih veselicaj je za našo mladino najvekši bič i to je tisti, šteri vzeme vnogoj mladenki, mladen-
ci večni mir i ga vniči telovno i düševno. Drügič se mladina odvaja od šparanja i navaja do kraje. Samo edno priliko. Sin bogatoga oče nema zadosta penez za veselico. Rad bi pa špilao kavalera. S svojov düšnov vestjov se vojsküje cele tedne pred veselicov i zadnjo noč zmaga hüdobija. V hiši je vse tiho, mirno i slatko počiva, samo tisti pošteni i dober sin se vleče iz kleti kak tovaj i nese vreče, napunjeno z zrnjom k trgovci ali oštarjaši. Te prle dober sin de tüdi za bodoče krao. Što pa bo za to odgovoren? Oča gvüšno ne ! Sin tüdi ne. Odgovorni so tisti vabeči plakati na stenaj, šteri zovejo na ponočne veselice i tisti do davali račun, šteri veselice prirejajo. Dragi tovariši, to je najhüjši ogen i mi na mesto, ka bi ga gasili, ga sami pomagamo podžigati.
Veselice, plesi i pijančüvanje so že vničile nešterno kmetijo, pred cajtom spravile v grob nešterno mlado živlenje, propastile mogočne narode, drüge pa zasužnile. Le poglejmo našo preteklost, pa se bomo mogoče streznoli. Posebno pa v zdašnjoj gospodarski krizi.
(Dale pride.)
4
NOVINE
9. novembra 1930.
stav iz D. Lendave. Na občnom zbori je vladao najpopolnejši mir i red. Naš narod je pokazao popolno žalost. Je vreden, da bo deležen vseh sadov te najvekše zadruge. Na občnom zbori se je sklenolo sledeče:
1. Vsaki veleposestnik ma pravico, da naznani ceno zadrugi, kakšo šče meti za agrarno zemlo. Zadruga kotrigi pismeno odgovori, da li v ceno privoli ali jo odkloni. Če cene neso pretirano visoke, zadruga dovoli odküp.
2.	Pri beltinskom veleposestvi, ar se cena ne ponüdila, je bilo sklenjeno, da se počaka na agrarni zakon. Če se pa küpi zemla, se küpi samo po cenaj agrarnoga zakona i pod pogoji, štere te določi. Če bi se prle plačala zemla kak to določi zakon, mora dati od cene agrarnoga zakona veleposestvo 10% popüsta.
3.	Isto je sklenjeno gledoč na veleposestvo v Polancih.
4. Za sobočko veleposestvo so poprek z malimi spremembami sprejete tiste cene, Štere je predlagala banka, štera je na prvom mesti gortabulirana na veleposestvo. Kda zadruga dobi do rok izdelatev sprememb, štere so kotrige predlagale, je bo izročila veleposestvi.
5.	Spremenila so se pravila. Pristopnina bo odsehmao 10 Din. delež pa samo 15 Din. Vsaki pa mora v štiraj letaj vložiti 200 Din. vlogo ali naednok ali na rate, ka de te za intereš te vloge meo pravico v slučaji vsake nesreče do podpore i do brezplačne rabe mašinov zadruge.
6. Izvolila se je deputacija, štera bo šla k oblasti, da toj izroči razne pritožbe.
Ka smo zvedili od stalnoga agrarnoga zakona ? Od stalnoga agrarnoga zakona smo zvedili to, ka de podpisani v najkračišem časi. Je že izdelani i izročeni ministerskomi predsedniki gen. Petri Živkoviči. Odtec de izročeni Njeg. Vel. krali na podpis, Tak se glasi, ka bi se to že meseca novembra moglo zgoditi ! Ne moremo pa prisegnoti, ka to tüdi bo, ali mogoče je, ar kleti do 20. julija mora biti gotov. To je najkesnejši termin. Cena za naše kraje bi bila okoli 2000 Din, za najbolšo zemlo ; v Bački i Banati se zna da več. Plačüvalo bi se državi na dugša leta i ta bi dala veleposestvi agrarne bone s 6%, štere bi to za peneze leto za letom menjavalo.
Pošta uredništva.
K. J. gasilec. Za članek Bog plati ! Dobro ste napisali. Drügoč tüdi radi sprejmemo, če kaj pošlete. T. I. Wien. Dopis sem sprijao. Je preobširen, prostora pa mam malo. Materielno smo v krizi, tak da od mesečnoga honorara nemre biti govora.
Pošta upravništva.
Železen Frenc, G. Lendava. Že smo vam poslali kalendar, prle kak je karta sem prišla. Miholič Ivan, Ropoče. Smo vam Prošenih sedem kalendarov že tüdi poslali. Lopert J. Novi Sad. Zdaj je prišo na vas red, pa smo vam ga poslali. Drügi so ga tüdi plačali pa dosta prle kak ví, zato so ga tüdi prle dobili. Na vsakoga pride red, prosimo potrplenje 1 Denša Ivan, Chicago. Vaša pisma, štera meni pošilate, more nekak kradnoti, dajih ne morem v roke dobiti. To, ka je bilo priporočeno, sem zdaj dobo. Ar so kuverti debelejši, misli nekši pokvarjene ka so dolarje notri, pa je zapravi. Zdaj sem popravo naslove. Nove naslove sem zdaj prvikrat dobo kak i Popravek. Od 1. novembra mo vse pošilali tem novim pa se vračuna vse za staro i novo leto. Višek penez obrnjen za 25 letnico Marijinoga Lista. Če što kaj ne bi dobo, samo nam javite i odračunajte, nišče nesme biti kvaren ! V novom leti je samo dva dolara naročnina. Mora se pa naročnina naprej nabrati i januara notri poslati. Prosimo lepo vaše trüde i vseh širitelov, ka se število naročnikov povekša. Časi so slabi, pa Vüpajmo, ka se zbolšajo. Gomboc J. Tešanovci. Mate štampanih 8 komadov i teliko pošilamo. Nekak je more vünjemati, nemogoče ka ne bi znali v štampariji do 8 šteti ! Ve smo pisali v tiskarno, naj vam nadomestijo, ka neste dobili i naj vam pošlejo osem kalendarov. L. J. Genterovci. Poslano z zahvalnostjov sprejeli i odstopili g. uredniki. Ka bo mogoče, bomo v tistoj zadevi napravili. Malačič J. Varaždin. Smo zbrisali dug na Oglas. Halas Ana, Chicago. Pride v božičnoj številki Novin. Prilike so teške, Vüpajmo se, ka nede ta kriza dugo trpela. Hvala lepa za čestitke, ka se vam vidi naš napredek v verskom i narodnom pogledi i ka je posebno naš kalendar vam vsem v veliko dopadenje. Keliko de nam li mogoče, bomo šče bole napredüvali ! A prosimo vas vse, da nas i vi, ki ste li mogoči, podpirate z naročitvijov naših listov. Novine, Marijin List i kalendar koštalo samo dva dolara od novoga leta naprej. Prosimo dosta novih naročnikov. Lazar Kálman Crezancy. Za objavo nikaj ne trbe plačati. Te peneze smo spisali na Dom sv. Frančiška. Hvala lepa. Obema smo vse dali poslati kak želete. Lazar Jožefi znese do novoga leta Novine, Marijin List z kalendarom 22 din. 50 par. Ka je plačao, ide v račun v novom leti.
Gospodarstvo
Sadni izbor za sobočki okraj.
Da bi postala sadjereja kembole dobičkanosna, je bio izdani zakon, šteri predpisüje, da se naj pova v posameznih krajih države tisto drevje, šteromi kraj najbole vgaja. Tak se vršijo za posamezne okraje Sadni izbori. Za sobočki okraj se je vršo Sadni izbor 30. oktobra. Sklenolo se je, da se bodo smele saditi v okraji sledeče vrste sadnoga drevja.
Jabuka t
1. Letna: Charlamovsky. 2. Jesenska: Pisani kardinal i letni mošancger (šteroga so vsi navzoči prekrstili v „Goričanko“, ar raste na Goričkom). 3. Zimska (za višiše Iege): Jonathan, Kanada, Zimski mošancger i Krivopecelj; (za ravnino pa) Londonski peping, Baumanovka, Karmelitarca i Batul.
Grüške:
1, Letna: Viljemovka; 2. Jesenske: Avranška i Boskovka ; 3. Zimska: Pastorovka. — Za mošt pa Tepka (Loška, Kamenščica.)
Črešnje :
Hedelfinska, Dunajka, debela Čarna hrustavka i Lotovka.
Slive.
Domače slive, zelena Ringlota, Našička mirabelka.
Marelice, breskve:
Debela rana, Breda, Ambrožova marelica, Aleksander, Riverova rana, Proskavska breskev, Kralica vrtov.
Za orehe i kostane se ne določilo nikaj posebnoga. Sadita naj se pa najbolši vrsti.
Te sadni izbor je za okraj velke važnosti. Zbrane so vrste, ki po sküšnji naših domačih sadjarov v tom okraji najbolše rodijo. Drüge vrste se za naprej sploh ne bodo smele saditi.
Vinsko senje priredi vinarska za druga Jeruzalemčan v Ivanjkovcih dne 10. decembra t.1. Otvoritev bode ob 8. vüri. Letošnji mošti se prav lepo. rgzvijajo i bodo do tečas zagvüšno že tak daleč, da se bode dala kvaliteta popolnoma presoditi. Pridelek je letos dvakratni od lanskoga. Cene so pa izredno nizke. Pripüščena bodo samo vina iz ljutomersko-ormoškoga vinarskoga okoliša. Ta sejmska prireditev je Šesta tü i je pri producentih, kak pri küpcaj jako prilüblena. Vrši se v restavracijskoj dvorani poleg postaje. Pojasnila dava rade vole zadruga.
Cene:
Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8 (jako debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15̇—, svinje Din. 12—.
Zrnje: pšenica Din. 140; žito Din 120; oves Din. 150, kukorca Din. 150, krumpli Din. 50, ajdina Din. 110, proso Din, 90, lenovo seme 300, novi grah črešnj. Din. 200, mešani Din. 120.
Odaja svinj. 2
Pri veleposestvi v GORNJOJ LENDAVI se celo leto dobijo v plemenske svrhe, dvakrat cepleni 6—8—10 tednov stari zdravi prasci jako dobre fajte.
9. novembra 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
Povest od zvezd.
Ednok je bila edna deklica, ki je ne mela niti oče niti matere. Ne je mela niti hiše, vu šteroj bi stanüvala, niti postele, vu šteroj bi spala, a obleko je mela samo edno, štero je vsigdar na sebi nosila. Niti za jesti ne mela več kak samo eden falat krüha. Ali je zato ta deklica mela dobro srce i je tüdi vsigdar rada molila.
Gda je tak ne znala kam, se je napotila s svojim falatom krüha v roki na njive i se scela vdala v božo volo. Gda je tak Šla na njive, je srečala ednoga siromaka, šteri njoj je etak pravo: „Daj mi, drago dete malo krűha, ar sam jako lačen“. Dala njemi je celi falat krűha i je Šla dale. Malo kesnej je srečala edno dete, štero je jokalo i gučalo: „Ah, kak me zebe v glavo. Daj mi nekaj, da si pekrijem glavo“. Deklica vzeme svojo kapo z glave i jo dene na glavo toga deteta pa pali ide dale. No komaj je Šla naprej pa njoj je proti prišjo drügo dete. štero je melo na sebi samo malo robačo pa je zato drgetalo od zime, jokalo i prosilo :
„Oj kak mi je mrzlo! Daj mi nekaj, ka si oblečem, da ne zmrznem.“ I dobra deklica sleče svojo obleko i obleče z njov siromaško dete pa pali ide dale. Zdaj je mela na sebi samo robačo, vse drügo je razdelila drügim. Tak je prišla v log. Bila pa je že kmična noč. I glej, kak je tak stala v beloj robači na sredi loga, naednok je zagledala pred sebov lepoga angela, šteri njoj je pravo : „Jaz sam, drago dete, tvoj angeo čuvar. Gda sam vido, kak si dobra smilena proti drügim lüdem i drügoj deci, sam zaproso dragoga Boga, da te za to obdan.“ Te čas je angeo premino, a z nebes so kapale okoli deklice kak dež svetle zvezde. Gda je dobra deklica prišla k sebi od te čüde, naednok je opazila na sebi tak lepo obleko, kakše je ne mela ni edna deklica na tom sveti, a tiste zvezde, štere so kapale okoli nje, so se spreobrnile v zlate peneze, štere si je dobra deklica spobrala. Od zdaj je mela za koj si küpiti hišo, posteo i vse drügo, ka je nücala i je živela zadovolna do smrti. — Prestavleno iz srbohrvaščine.
VODNA ZADRUGA
za osüšüvanje lendavske doline v DOLNJOJ LENDAVI 
bo začasno z izgledom na stalnost namestila tajnika z mesečnov plačov do, ,1.500.— Din. Vpoštev pridejo osebe s pisarniškov po mogočnosti tüdi teh-ničnov praksov i znanjom strojepisja. Svojeročno pisane i kolekovane prošnje, curriculum vitae s prilogami i navedbov zahtevkov naj se pošlejo do 15. novembra t. l.
Vapno
je zdaj v jesen za 300 Din. falejše vagon, kak na sprotlike, i po zimi pogašeno za polovico več zaleže. Naročajte pri V. BRATINA Križevci pri Ljutomeri, ki ma za Prekmurje glavno zastopstvo.	2
IZŠLA JE
BUSNIKOVA
V
ELIKA
P
RATIKA
za navadno leto 1931.
ki ma 365 dni.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar; ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevan i je še dnes najbole cenjeni. ...................
V »Velikoj Praški" najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški kalendar z nebeskimi, sunčnimi, mesečnimi vremenskimi i dnevnimi znamenji; — sunčna i mesečna potemnenja; — mesečne spremembe; — kalendar za proslavne i protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijakoj Benečiji; — pregled o konci brejosti živine; — tabelo hektarov v plügaj; — popis vseh važnih domačih i tüjih dogodkov v Preteklom leti; — tabele za računanje intereša; — živlenjepise važnih i odličnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmetovalec i žena v hiši. -r
Cena 5 Dinarov.
„VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki:
tiskarni 3. BESNIM nasl. d. d. v Ljubljani.                6
VGANKE.
Predzadnja številka. Pravilne rešitve ne poslao nihče. Nagrado (Odpoved nesrečne žene) dobi Botjak Matija, Petanci. Zadnja številka. Rešitev:
1.	Smiluj se Bog vsem pokojnim düšicam.
2.	Spomin mrlim naročnikom Novin.
3.	Stanko Vraz, Cerovec.
4.	Rana ura — zlata ura.
5.	Doktor prava.
Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki.
Nove vganke:____________
1.
a, a, a, a, č, g, g, i, i, i, i, i, j, m, m, n, o, p, p, r, r, r, v, z, t.
2.
Trgovski napis,
Vodoravno i vkumes iste reči dobiš
3.
Obe poslao št. Vogrin, Rakičan.
k, u, b, s, in, t, o, o, r, o, v, o, s.
Kam kaže tabla ?
4.
Janez pl Us Janez pl Rot
Skriti pregovor.
Obe poslao Botjak Matija Petanci.
5.Šum šumi, grom grmi, bela lelija vün leti. Ka je to?
6.	Deska se leska, a deska ne, zobov nema, rada je. Ka je to?
Obe poslao J. Grüškovnjak, Beltinci.
Odaja posestva.
V Gederovcih je na odajo posestvo s hišov vred. Hiša je zidana s 6 sobami, leži pri glavnoj cesti i je primerna za trgovino. Posestvo obstoji iz 25 plügov njiv, 8 plügov travnikov i 8 plügov loga, vse v 6 parcelaj. Oda se v celoti ali po parcelaj. Zglasiti se pri KÜHAR JOSIPI v Tešanovci 11., pošta: Martjanci.	3
Küpi se nücani es klarinet. Što oda, se naj zglasi v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti.
Hiša na odajo.
Novozidana, visokopritlična sesto ječa iz 3 sob, kopalni če, kühnje, velke verande z celodnevnim suncom i drügimi k coj spadajočimi pritiklinami.
V hiši je elektrika i vodovod z dobrov pitnov vodov.
Vselitev v hišo je mogoča taki. Naslov pove lastnik hiše
JOS. GASPAR
trgovec v MURSKOJ SOBOTI.
6
NOVINE
9. novembra I930
ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI TRGOVCI i DELAVCI NALAGAJO SVOJE PRIŠPARANE PENEZE VARNO
pri KMEČKOJ POSOJILNICI v MURSKOJ SOBOTI.
CERKVENA CESTA ŠT. 5.	ČEK. RAČ. 15229.	V LASTNOJ HIŠI (PREK OD BIROVIJE.)
KMETJE TA KASA JE VAŠA, ZATO SE JE POSLÜŽÜJTE I JO TÜDI PRIPOROČAJTE DRÜGIM. HRANILNE, VLOGE SPREJEMA OD VSAKOGA NA HRANILNE KNIŽICE ALI TEKOČI RAČUN INO IE OBRESTÜJE NAJBOLŠE. - HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO DOZDAJ PREK
5,500.000 DIN.
ZA TE VLOGE JE PA DOBROGA STAN JA POLEG LASTNE HIŠE DO
50.000.000 DIN.
POSOJILA DAVLE NA POROKE (KEZESE), TABULACIJO I TÜDI NA TEKOČI RAČUN NA VEČ LET, NA DUŽNA PISMA, PO NAJNIŽIŠOJ OBRESTNOJ MERI. — RENTNI DAVEK OD PENEZ PLAČA POSOJILNICA SAMA. - KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI, NE SMETE SE SPOZABITI S TE KASE, ŠTERA PODPIRA V STISKI NAŠE LÜDSTVO. - PRIDITE V SVOJ DOM, KDE TE POSLÜŽENI PO SVOJOJ VOLI.
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje:
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko.
Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno !
Dva nova trgovska lokala
se data v najem v M. Soboti ob glavnoj (Aleksandrovoj) vulici v novoj hiši KARDOŠ TEREZIJA Hiša je na zelo prometnoj točki.
Naznanjam
cenj. občinstvi, da popravlam snežne čevle i galoše ino izdelüjem navadne čevle z gumi podplati
KOLOŠŠA JANEZ, čevlar 3	Cvetna ulica 5.
Penezi (30. oktobra): dolar Din 56—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20.
Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši interes? ? ?
Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo
HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI,
štera, je vpelala dobro; polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 - 9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele, Promet od meseca do meseca raste ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig.	Pridite i se osvedočite !
NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI.
K odaji trgovska hiša
z 2 lokaloma i stanovanjom sposobna za vsako trgovino. Zglasiti se trbe pri lastniki 2
v Beltincih št. 20.
Betege pri svinjaj
zabranite, če jim dodenete konči dvakrat na teden
MASTELIN
Svinje se bodo dobro redile i postanejo debele. Mastelin dobite v vseh trgovinaj i apotekaj.             3
Vse šolske potrebščine i knige se dobijo v trgovini
HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti.
9. novembra 1930.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR:
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
—Mardohej je izgubljen ! Kraljica izgubljena ! Ker sta oba Juda. Pred kraljem bi se s tem branil, da so morali v smislu naredbe vsi Judje umreti in on je izvršil le kraljev ukaz. Bogovi pa so drugače odločili. Kralj neko noč ni mogel spati, dal si je pripovedovati pravljice, potem pa je dal Prinesti kroniko in iz nje je izvedel, da Mardohej ni dobil darila. Takrat je krivični kralj sklenil, da bo pravičen in Mardoheja poplača, kakor zasluži a ni vedel, kako darilo bi naj dal onemu pravičniku.
Aman je zaprl strašne oči, ko da ne živi. Ako bi bil padel, bi gotovo mislili, da je umrl, tako siv je bil.
—Aman ni mogel dočakati trinajstega Adarja. Ono noč je dal postaviti petdeset komolcev visoke vislice, da bi drugo jutro Mardoheja obesil. Zgodaj zjutraj je šel h kralju, da bi prosil za dovoljenje za usmrtitev Žida. Prišel je ravno prav. Kralj ga je vprašal, kako darilo naj da onemu, ki ga hoče v resnici odlikovati. Aman je mislil, da je to on in je želel vse dobro: kraljevi plašč, kraljevega konja, kraljevo krono. Tako se je zgodilo in Mardohejevo slavo je on moral izkričati na trgih. Pravični mož je bil povišan ! To je moja povest. Nič več. Ker konca ne vem . . .
Utihnil je.
—Povem ga jaz !  je dejal Kserkses hripavo. — Ker povest, v kateri ni nravnega nauka, ni dobra. . .
S strašnimi očmi se je ozrl na Amana.
—Agageus Aman, ali je ta povest resnična?
Ljubljenec se je zgrudil.
—Ni resnična ! Nora pravljica . . . Artembares je moj sovražnik !
Artembares je zakričal.
—	Jaz? Da ni resnična. Da sem tvoj sovražnik ? Ti zahrbtnež ! Ti morilec! Ti tat časti ! Kako bi mogel biti tvoj sovražnik, ko te ne spoštujem?
Kserkses je ukazal mir.
—Pripeljem pričo! Tako pričo, katere beseda je sveta, ker ji je dušo posvetila bol ! Kserkses, ali hočeš pričo ?
—	Pripelji jo!
Artembares je skočil k zavesi, za katero so se skrivali godci.
—	Vasti!
Bivša kralica je vstopila s harfo v roki . . .
—	Gospod — kralj!
Kserksove oči je zasenčila žalost.
—	Ti si igrala na harfo . . . ?
Žalost, ki ga je za trenutek Premagala, se je izpremenila na obrazu v temno jezo.
—Ali je res, da se je Aman po noči prikradel v tvojo spalnico ?
—Res, kralj.
Bleda je bila, toda stala je dostojanstveno.
—	Aman, ali slišiš?
—Hammedatov sin ni mogel govoriti. Oči je zakril s plaščem.
—	Človek, ali veš, da se na en moj klic mesta zrušijo v prah ?! Ali veš, da na en moj migljaj države izginejo z zemlje ? ! Aman!
Na kolena je padel celo Artembares, tako surova moč, taka obsodba je grmela v kraljevem glasu!
A pomiril se je.
—	Ali sem to zaslužil od tebe, ko sem ti vedno izkazoval le dobrote ? Govori ! To je. tvoje prijatelstvo? In to tvoja ljubezen, ki si jo tolikokrat naglaša! ? Aman?
Vzdihnil je.
—Vstani. Nočem tvoje smrti. Samo odidi. V to palačo več ne smeš vstopiti. Idi . . . Za vedno si izgubil mojo naklonjenost.
Aman je tiho odšel.
—	Bodi mirna, lepa kraljica Estera in se ne boj za svoje ljudstvo, kajti včeraj, ko si prišla v mojo palačo in si omedlela, sem se te usmilil in sem Amanovo naredbo skrivaj preklical.
V srečni tihoti se je zamišla
—Bog, ali se moram v vsakem prijatelju varati in sem nasproti Vsakemu hudoben, ki mi je dober.
Solzil se je in je z Mardohejem šel iz obednice.
XXIX.
Maliki se rušijo.
—Pojdi, dobri Mardohej in me počakaj v prestoli hiši, dokler se ne izjočem . . .
Izza vrtničnih grmov seje prikazal maršal Abagtor.
—Gospod Mardohej, neka žena te išče !
—Pelji jo v sprejemno sobo 1 — je ukazal Kserkses.
Maršal je odhitel.
—Ali je tvoja žena ?
—Šuah je umrla — je dejal Mardohej žalostno. — Gospod, ali lahko grem ?
Kserkses je ostal sam med vrtnicami. S sklenjeno glavo je hodil in je tugoval nad Amandvim izdajstvom.
Izpod cipres je zadonel vesel otroški glas.
—	To je Pulul — je mislil Kserkses.
Bil je mali knez s srno.
—Očka-kralj?!
—Pulu, kaj delaš?
—Igram se.
Srno je objel krog vratu.
—	Hodi, poljubi gospodu kralju roko . . .
Vlekel jo je tje. Srna je v Kserksa uprla velike,
krotke oči. Kralj se je začudil:
—	Kako Podobne oči imata!
Pobožal ju je.
—Kako kličeš srnico?
—Srnica.
Ali jo imaš rad?
Pulu je prikimal.
—Mama jo je prinesla iz Egipta . . .
Kserkses se je stresel.
Iz Egipta? Ali so tam tako lepe srnice?
Otrok je počepnil in se je smejal prijateljici v oči.
Kakor citre je začel sladko peti; srnica ga je gledala, potem pa je sklonila glavo in je začela ljubke skakljati.
—O, kako je razumna! — se je smejal Kserkses. — Kako razumna!
Srna je odplesala, izginila med terebintami.
—Grem, očka-kralj . . . Skrivalnico igrava!
—	Pojdi, sinček.
Pobožal mu je rjavordeči obrazek. Otrok je v očeta uprl sanjave, mehke oči: videlo se je, da hoče nekaj povedati.
—Pulu, kaj želiš ?
Fantek se je opogumil.
—Ali poznaš pometača?
—	Katerega?	(Dalje prihodnjič.)
8
NOVINE
9. novembra 1930.
POLODELSKI MAŠINI KAK:
MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, — SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na hip i vsaki den pri
ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
Nadale se dobi tüdi tam:
Vse vrste umetnoga gnoja to jeTomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal,
V
Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
ČEH & GÁSPÁR
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJAVAC 16.
NAJKRACI I NAJBOLJI PUT
-	IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
91 —
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF.       Urednik FRANC KOLENC