IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 30, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 27.000 lir. Za inozem stvo: letna naročnina 32.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1605
TRST, ČETRTEK 9. JULIJA 1987
LET. XXXVII.
Kam sedaj?
Junijske volitve so za nami. Vse politične stranke so že naredile svoje obračune in se sedaj pripravljajo na to, da ponovno uredijo svoje vrste in okrepijo svoje napore za nove naloge, ki jih čakajo. To velja tudi za slovensko politično stranko in za njene bodoče naloge. In teh prav v bližnji bodočnosti ni prav malo!
Slovenska skupnost je že na več srečanjih svojih vodilnih organov obravnavala vse te zadeve. Jasno je, da obravnava povolilne situacije ni bila vedno lahka in neboleča. Velika večina deželne Ssk je sicer jasno in modro razumela položaj in se tudi v volilni kampanji ustrezno angažirala in temu primerno pričakala rezultate. Seveda bi ti nedvomno lahko bili boljši. Če pa gledamo na razne objektivne ovire in težave, ki se pri tem javljajo oziroma so se pojavili v teh za samo stranko nelahkihj trenutkih., se vseeno lahko zamislimo. Za- j to je prav, da sedaj pogledamo nekoliko naprej, saj je bilo za nazaj že veliko zapisanega.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti pntrdiln veljavnost volilne izbire
NI POTI NAZAJ Tako se pravilno glasi naslov u-vodnika v prejšnji številki (z dne 2. t.m.) in ne Na poti nazaj, kot je po pomoti bilo napisano. Za napako se bralcem opravičujemo.	(Ured.)
V sklopu Ssk je bilo v tem volilnem obdobju veliko sloge, pa tudi precej nesloge (vsaj na Goriškem). Delovni odnosi, delovanje v stranki in v samih strankinih organih pa kažejo tudi za naprej nove ne vedno rožnate perspektive. Kakšne pa naj bodo? V katere smeri naj se orientirajo? Treba bo najti nedvomno veliko pobud in drugih tudi daljnoročnih načrtov za uresničitev določenih smotrov in ciljev na tej politični poti. Kako pa?
Odgovor na vsa ta (morda akademsko, a ne preveč) postavljena vprašanja ni lahek. Sama izkušnja nam bo lahko dala prav, to pa seveda le, če bomo skušali najti pravi dialog med raznimi silami. Najprej je treba pomisliti na bližnje, vsekakor odločilne volilne roke prihodnje pomladi. Tedaj bomo v naši deželi predvsem morali obnoviti deželni svet Furlanije - Julijske krajine, obenem pa še v Trstu in Gorici glasovati za nove pokrajinske oziroma občinske svete. In prav zato je treba iskati in najti nove razsežnosti v stranki, ter preveriti in se potem okrepiti, kar zadeva akcijsko pa tudi idejno enotnost. Ni to povsem lahka zadeva, je pa nujna in neodložljiva. Zavedamo se, da je bilo v tej volilni nadaljevanje na 2. strani ■
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na poglobljenih razpravah 24. junija in 2. julija analiziralo izide nedavnih parlamentarnih volitev. Pri tem je soglasno u-gotovilo, da se je položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji poslabšal, ker so bila protislovenska stališča mnogih političnih sil iz časa volilne kampanje, predvsem na Tržaškem, nagrajena na volitvah. V parlament je ob bistveni odgovornosti socialistične stranke in tudi njenih slovenskih volivcev prišel kandidat Liste za Trst, ki zavzema odločno negativno stališče do globalne zaščite. Kot so to že ugotovili pokrajinski organi Ssk v Trstu, zahteva politični trenutek razčiščenje stališč tudi v tržaški občinski koaliciji, katere najvidnejši predstavniki so sodelovali v kampanji proti slovenskim interesom. V odnosih med Slovenci pa bo nastali položaj povzročil velike težave doslednemu skupnemu delovanju ob enotnih pobudah manjšine.
Slovenska skupnost izreka zahvalo vsem volivkam in volivcem, ki so podprli njeno izbiro, da se za parlamentarne volitve po- j veže v koalicijo manjšin. Zahvalo izrekaš seveda tudi kandidatom in aktivistom.
Volilna izbira Ssk, do katere je prišlo v iskreni želji, da bi bila stranka učinko-j vito prisotna na volitvah in da bi z utr j e- i no solidarnostjo med sodelujočimi skupi-i nami koristila boju vse narodne skupnosti!
za dosego golbalnega zaščitnega zakona v novem parlamentu, ni bila lahka. Kratki čas volilne kampanje tudi ni omogočil dovolj šnj e obrazložitve politične izbire, do katere je moralo priti iz tehnično-pravnih razlogov pod tujim volilnim simbolom. Vsekakor jo je po tehtnem preudarku prevzel pristojni strankin organ — deželni svet Slovenske skupnosti. V duhu splošno izražene želje po razčiščenju nesporazumov, ki so nastali v zvezi s parlamentarnimi volitvami, deželno tajništvo soglasno potrjuje odločnost, da se v stranki spoštujejo pristojnosti ob čim širšem sodelovanju vseh strankinih organov. Z zadovoljstvom jemlje na znanje, da so se odprta vprašanja razčistila.
Za Slovensko skupnost volilni izidi med Slovenci ne morejo biti povsem zadovoljivi, čeprav je koalicija kot taka okrepila svoje parlamentarno zastopstvo. Ssk bo z obnovljeno enotnostjo okrepila svoje politično in organizacijsko delo, da bo prihodnje leto potrdila svoja izvoljena zastopstva in delala v korist celotne narodnostne skupnosti, ki mora zdaj na vsedržavni in krajevni ravni znova poudariti naše temeljne življenjske zahteve.
O volilnih izidih in o prihodnjem delu bo v kratkem razpravljal še deželni svet Slovenske skupnosti.
Zanimivi izidi volitev v Benečiji
Ko obravnavata izid državnozborskih volitev v Benečiji, oba beneškoslovenska lista (Dom in Novi Matajur) predvsem poudarjata, da se je prvič v zgodovini političnih volitev zgodilo, da je Krščanska demokracija izgubila absolutno večino, saj je zbrala 48 odstotkov glasov, pri čemer lista jemljeta v poštev izide volitev v sedmih občinah Nadiških dolin, v Bardu, Tipani in Reziji. V teh desetih povsem slovenskih občinah — piše Dom — je Krščanska demokracija nazadovala v primerjavi s političnimi volitvami leta 1983 za 7,9% in za 2,3% v primerjavi s pokrajinskimi volitvami leta 1985. Nazadovala je tudi KPI (za 2,3 oziroma 1,3%). Močan osip glasov je doživela socialdemokratska stranka, ki je nazadovala za 3,1% v primerjavi z letom 1983 in za 5% v primerjavi z letom 1985. Dom nato pristavlja, da je izginilo s prizorišča Furlansko gibanje, ki ga tokrat niso podprle nekatere domače krajevne skupine.
Zmagoslavje pa beležijo socialisti, ki napredujejo za 10% v primerjavi s prejšnjimi političnimi volitvami in za 4% v primerjavi s pokrajinskimi. Pri tem se je o-krepila njihova vloga druge politične sile v Benečiji, kar so postali že na pokrajinskih volitvah leta 1985. Veliko zaslugo za ta uspeh ima kandidat za poslansko zbornico Firmino Marinig, župan v Spetru, ki se je tudi osebno odlično uveljavil, saj je zbral 2305 preferenčnih glasov.
List Dom nato ugotavlja, da izidi državnozborskih volitev ponovno dokazujejo, kako se nadaljuje padec glasov za Krščansko demokracijo, saj je prvič ta stranka na političnih volitvah dobila manj kot 50 odstotkov glasov, zaradi česar bi morala zamenjati tako vodilne ljudi kot tudi slog dela, pokazati večjo odprtost za narodno in kulturno problematiko ter se odločneje angažirati za prenovo in razvoj be-neškoslovenskega ozemlja, ki ga je predol-nadaljevanje na 3. strani ■
0 položaju oa lužnem Tirolskem
»Kakor hitro bomo imeli v Rimu vla-; ma na ravni univerz, pri čemer prihaja v do, ki se bo lahko pogajala, si bomo pri- poštev zlasti vpis južnotirolskih študentov zadevali za vzpostavitev novih stikov med na univerzo v Innsbrucku.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 12. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Rdeči lev«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Radio oddih. Poletni variete; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na počitnice!; 15.00 Na obisku; 16.00 »Glas harmonike«; 17.00 Klasični album; 18.00 Glasbene skice: 19.00 Večerni radiiski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 13. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Osebno;
9.00 Otroški kotiček: Ali jih poznaš? Okno v živalski svet; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Kon cert RAI iz Milana; 12.00 Zapiski s poti; 13.00 O-poldanski radijski dnevnik; 13.20 Mešani zbor »Co-ro polifonico triestino«; 13.35 Glasbene skice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 14. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Povejmo v živo!;
10.00 Poročila in deželna kronika; 10.10 Koncert v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu; 12.00 Pojdite z nami!; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Mladi mladim; 16.00 »Kakor od vetra se trese moje srce«. O ljubezni v književnosti.
17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Lord George Byron: »Parisina«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
H SREDA, 15. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana; dirigent in pianist Tamas Vasary;
12.00 Živozeleno. Oddaja o življenju z naravo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Mešani zbor Tone Tomšič iz Ljubljane v Kulturnem domu v Trstu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10-17.00 Naš popoldan z glasbo in besedo 16.00 S poti po Afriki; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Literarne podo be: Obrazi in utrinki iz slovenske proze; 19.00 Ve černi radijski dnevnik.
H ČETRTEK, 16. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba;
8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Osebno; 9.00 Otroški kotiček: Josip Vandot: »Kekčeve zgodbe«;
10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Violinist Go ran Končar, pianistka Mira Flis-Šimatovič; 12.00 Na obisku; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Diskorama; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Zgodbe vandrovca, orjunaša in narodnega revolucionarja Lipeta Kosca 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 17. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8 00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Ne prezrimo!; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Orkester Haydn Philarmonia vodi Ezio Rojatti. Koncerti Antonia Vivaldija; 12.00 Na počitnice!; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Komorni zbor iz Morona v Argentini; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 18. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček - Narodnozabavna glasba;
8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Helmuth Steinbach, pianista Alenka ter Igor Dekleva, violinistka Monika Skalar, violončelist Ciril Škerjanec; 12.00 »Bom naredu stazice« - oddaja iz Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10-17.00 Naš popoldan z gla"bo in besedo 16.00 Ko se obesi dan. Pesmi za poletni čas; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Radio oddih. Poletni variete; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Italijo in Avstrijo glede položaja na Južnem Tirolskem.« Tako je izjavil predsednik Južnotirolske ljudske stranke Magna-go v Lanzu v Avstriji, kjer se je sestal kontaktni odbor med Severnim in Južnim Tirolom. Gre za odbor, ki skrbi za stike med obema deželama. Južnotirolsko odposlanstvo je vodil predsednik Magnago in so jo sestavljali vodilni strankini predstavniki. Odposlanstvo Severnega Tirola pa je vodil deželni glavar Partl. V odposlanstvu so bili predstavniki vseh treh strank, ki imajo zastopnike v deželnem zboru.
Magnago je v pogovoru s časnikarji naglasil, da je za položaj na Južnem Tirolskem nujno nekaj ukreniti, kajti negibnost je naj slabša rešitev. »Rim mora odigrati svojo vlogo, saj je skrajno nevarno dopuščati mnenje, da so tisti, ki so na Južnem Tirolskem glasovali za misovsko stranko, uspeli preprečiti polno uresničenje južno-tirolskega paketa«.
Kontaktni odbor je proučil splošni politični položaj v Italiji in zlasti položaj v bocenski pokrajini. Predmet razprave je bilo tudi sodelovanje med obema dežela-
Kam sedaj?
■ nadaljevanje s 1. strani
kampanji storjenih več hudih korakov, ki so zlasti na Goriškem delno ohromili strankino enotnost in aktivnost. Kako bo vse to v prihodnosti rešeno, ni povsem gotovo.
' Morda bodo bližnji strankini odločujoči fo-1 rumi (jesenski izredni deželni kongres, verjetno tudi razprava na goriški pokrajinski ravni) dali potrebne indikacije in navodila za kasnejše iniciative. To bo prej ali slej | vsekakor moralo priti, zlasti kar zadeva deželne volitve. Tu je namreč potreben spet skupen jezik obeh pokrajinskih vodstev, da ustvarita novo in nujno ravnovesje v skupnem deželnem političnem življenju, sicer je deželne stranke — konec!
Vse to pa bi bilo zelo žalostno ob že več kot desetletnici uspešno nastale in začrtane deželne Ssk!
V okviru proslav ob Dnevu borca je v Tjentištu spregovoril predsednik jugoslovanske Zvezne skupščine Marjan Rožič, ki je poudaril, da so bili jugoslovanski narodi v svoji zgodovini večkrat pred težkimi izkušnjami, ki pa so jih znali prebroditi. Tako je podčrtal boj proti okupatorju in ugotovil, da bi bila tudi v današnjih težkih trenutkih potrebna tedanja enotnost. Osrednje vprašanje sedanje jugoslovanske družbe je Kosovo, kjer morajo Albanci, Srbi, Črnogorci, Turki in Romi najti način skupnega življenja. Rožič se je v svojem govoru zaustavil tudi pri
V zvezi z volilnim izidom na Južnem Tirolskem je Magnago dejal, da bi morala njegova stranka čimprej globlje proučiti vprašanje množičnega glasovanja za misovsko stranko. To bi morala opraviti ob sodelovanju predstavnikov Krščanske demokracije in socialistične stranke. Sprejeti bi morah čimprejšnje ukrepe, da ne bo novih presenečenj prihodnje leto, ko bodo pokrajinske volitve. Deželni glavar Magnago ni podrobno razčlenil omenjenih ukrepov, a je pri tem naglasil, da se Južni Tirolci ne bodo odpovedali svojim pravicam, ker je misovska stranka dosegla velik u-speh na volitvah.
»Fašistično izzivanje«
Tirolski dnevnik »Tiroler Tageszeitung« je objavil uvodnik z naslovom »Fašistično izzivanje«. List obravnava izjave glavnega tajnika misovske stranke Almiranteja na zasedanju strankinega centralnega komiteja. Almirante je tedaj izjavil tole: »Fašizem je pred nami in ne za nami«. Zanimivo je, ugotavlja tirolski dnevnik, da je ta izjava dejansko šla mimo italijanske javnosti, saj je ni takorekoč nihče zab3-ležil. Na Južnem Tirolskem menijo, da volilni uspeh misovske stranke v Bocnu ni protestniške narave, temveč da gre za nekaj hujšega. Zaskrbljenost vzbuja tudi napoved, da se bo misovsko osrednje vodstvo odslej sestajalo v Bocnu, s čimer se bo še okrepilo fašistično izzivanje. Tudi o tem italijanski krogi molčijo in napoved dejansko omalovažujejo. Na Južnem Tirolskem pa se domačini čudijo, kako je mogoče, da v zadnjem času nihče v Italiji ni obsodil novega hudega fašističnega izzivanja, zaključuje svoj uvodnik Tiroler Tageszeitung.
Strahotna nesreča se je pripetila v torek, 7. t.m., v Herbornu v Zahodni Nemčiji. Zaradi okvare na zavorah je cisterna treščila v obcestno poslopje in eksplodirala. Nastale so verižne eksplozije, ki so uničile tri večja poslopja. Življenje je baje izgubilo 90 ljudi.
V okviru slovesnosti ob Dnevu borca so na področju Vučeva in Zelengore odkrili štiri spomenike v spomin na najpomembnejše dogodke zgodovinske bitke pri Sutjeski.
Na proslavi v Novi vasi pri Blokah, kjer so se spomnili 45-letnice notranjskega partizanskega odreda, pa je spregovoril predsednik predsedstva Slovenije France Popit, ki je poudaril, da je slovenski narod s svojo partizansko vojsko dokončno zavrgel trditve, da Slovenci niso dobri vojaki in poveljniki. Popit je nadalje govoril o mednacionalnih odnosih in pristavil, da so
gospodarskih težavah, inflaciji m spornih pogledih pri realizaciji stabilizacijskega načrta.
lahko zgolj čisti računi jamstvo za trajno sodelovanje in skupno življenje narodov Jugoslavije.
!
a. b.
Božič in Popit ob Dnevu borca
Plačilo dolgov odloženo za dva meseca
POMEMBNO PRIPOROČILO
MINISTRU ZA ŠOLSTVO
Vsedržavni šolski svet v Rimu je na predlog zastopnika slovenskih profesorjev! Sama Pahorja pred dnevi ob vzdržanju ne-! kaj članov izglasoval pomembno priporočilo šolskemu ministru, ki zadeva slovenski pouk na šolah v videmski pokrajini.
V priporočilu je rečeno, da mora bodoči zaščitni zakon, ki ga mora italijanska republika sprejeti na podlagi osimskih sporazumov, izrecno raztegniti na videmsko pokrajino določila zakonov iz leta 1961 in 1973, ki urejajo slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem.
V pričakovanju te raztegnitve pa naj se čimprej uvede pouk katoliškega verskega nauka za šolarje in dijake slovenskega materinega jezika v javnih šolah videmske pokrajine v slovenskem materinem jeziku.
V obrazložitvi je rečeno, da katoliška Cerkev v katehezi in liturgiji priznava rabo slovenščine.
KDO SO SKRUNITELJI?
Argentinska javnost se še vedno sprašuje, kdo so skrunitelji, ki so se spravili nad truplo predsednika Juana Dominga Perona. Kot znano, so za vrnitev rok, ki! so jih odžagali od trupla, zahtevali kar 8 milijonov dolarjev odkupnine. Peron je u-mrl po krajši bolezni leta 1974. Z njim je Južna Amerika izgubila eno najvidnejših političnih osebnosti, čeprav v svojih izbirah nikakor ni bi) dosleden, saj je kolebal med konservativno desnico in populistično levico. V vlado je vstopil že leta 1943, ko je vojska odstavila predsednika Ramona Castillo. Kot minister za delo se je z vrsto reform, približal najrevnejšim slojem. Njegova glavna sila so postali de-scamisados, ki so leta 1946 podprli njegovo izvolitev za predsednika. Na tem mestu je ostal polnih 18 let, dokler ga septembra 1955 niso odstavili, ker mu desnica nikakor ni odpustila nacionalizacije železnic, telefona in elektrarn. Zatekel se je v Španijo, kjer je ostal do leta 1973, ko se je z drugo ženo Isabelito vrnil domov. Septembra istega leta je bil znova izvoljen za predsednika.
Peronistično gibanje je tudi po njegovi smrti ostalo med vodilnimi komponentami argentinskega političnega življenja, čeprav se je razdelilo na več struj.
Kdo je torej oskrunil Peronovo truplo? Levičarski dnevnik »Pagina doce« zatrjuje, da spada skrunitev v serijo terorističnih dejanj, s katerimi desnica skuša sejati negotovost med prebivalstvom. Država, ki še ni razčistila bistvenega vprašanja, kam so izginili desettisoči, ki ni kaznovala zločincev, ki se boji pošteno raz pravi j ati o svoji nedavni zgodovini, v kateri so grožnje vsakdanji običaj, kaj lahko postane žrtev desnice, ki samo čaka ugodnega trenutka, da pod pretvezo miru in reda prevzame oblast.
TELEVIZIJSKA NAROČNINA
Do 31. decembra je treba nakazati dodatnih 11 tisoč 850 lir naročnine za barvno televizijo in 14.165 lir za televizijo v črno-belem. Pristojno ministrstvo je namreč podražilo televizijske naročnine. Dodatno naročnino se lahko nakaže po pošti, kjer je, treba izpolniti poseben obrazec.
Jugoslavija bi morala do 15. julija od-i plačati 240 milijonov dolarjev dolga v tujini. Te dni pa je bil v Beogradu dosežen sporazum, po katerem je bilo plačilo dolga odloženo za dva meseca, tako da bo Jugoslavija že omenjeno vsoto poravnala septembra. Guverner Narodne banke Jugoslavije Vlatkovikč je imel v Beogradu vrsto pogovorov s predstavnikom Mednarodnega koordinacijskega odbora tujih komercialnih bank, upnic Jugoslavije, Fulviom Dobričem, ki je sprejel prošnjo Jugoslavije o odložitvi plačila dolga.
Jugoslavija je doslej odplačevala dolgove in obresti tako, kot je bilo dogovorjeno. Na račun glavnice in obresti je v prvih šestih mesecih letos odplačala milijardo 910 milijonov dolarjev. Fulvio Dobrič je poudaril, da dolgovi zelo obremenjujejo države v razvoju. Jugoslavija pa ni problem, ker se njene obveznosti ne poveču-
KREDITI ZA POLJSKO
Svetovna banka se pripravlja na pode-! litev kreditov Poljski, in do tega utegne priti še pred junijem prihodnjega leta. Tako je izjavil Eugenio Lari, član glavnega vodstva Svetovne banke, ki je prišel pred dnevi v Varšavo, da se udeleži še zadnjih pogovorov mednarodnih bančnih izvedencev, ki na kraju samem analizirajo stanje poljskega gospodarstva. Poročilo o tej analizi bo pripravljeno čez kak teden. Krediti Svetovne banke naj bi Poljski služili predvsem za razmah živilske industrije, za poživitev izvoza in za raziskave o zmanjšanju energetske potrošnje v poljskem industrijskem sektorju.
IZID JUNIJSKIH VOLITEV
V BENEČIJI
■ nadaljevanje s 1. strani
go smatrala samo za rezervoar gotovih glasov. Socialistična stranka, ki je okrepila vlogo druge politične sile v Benečiji, pa bo gotovo postala tudi nevaren tekmec za stranko, ki je mirno uživala sadove čestokrat tudi nezasluženega uspeha.
Novi parlament ima pred seboj dve nalogi, ki od blizu zanimata Benečijo, pravi Dom. Gre za zaščitni zakon za slovensko narodno manjšino in za zakon o gospodarskem in družbenem razvoju obmejnega j področja. Videli bomo, če se bodo in kako se bodo izpolnile velike obljube, ki smo jih slišali v Benečiji med volilno kampanjo. I
jejo tako, kot pri številnih drugih državah. Glede zapadlih 240 milijonov dolarjev ni bilo nobene ovire, je napisalo ljubljansko »Delo«, da ne bi dosegli dogovora, o ugodnejši dinamiki odplačevanja, saj gre za sezonske težave v deviznem prilivu.
Fulvio Dobrič je opozoril, da so komercialne banke, upnice Jugoslavije, dokaj hladno sprejele vest, ki je krožila po svetovnem tisku, češ da Jugoslavija ne more poravnati obveznosti. Dobrič je dejal, da je treba Jugoslaviji omogočati razvoj in višjo stopnjo gospodarske rasti. Zato bo odložitev plačila dolga za dva meseca koristilo prav temu cilju.
—o—
ČEŠKOSLOVAŠKA IN VERA
Kardinal František Tomašek, vodja katoliške Cerkve na Češkoslovaškem, je poslal režimu v Pragi memorandum, v katerem se odločno zavzema za versko svobodo v omenjeni državi. Listina je bila izročena ob koncu aprila, njena vsebina pa je prišla na dan preko gibanja za človekove pravice »Listina 77«. Kardinal Tomašek zahteva konec vsakršnega omejevanja verske svobode, ločitev cerkvene oblasti od državne in korenito revizijo zakonodaje o verstvu na Češkoslovaškem, ki izvira iz že oddaljenega leta 1949.
PREDSTAVNIKI MANJŠIN
PRI VELEPOSLANIKU
Zadnja številka Našega tednika, ki ga izdaja Narodni svet koroških Slovencev, z velikim poudarkom poroča o obisku, ki ga je pred kratkim opravila pri veleposlaniku Velike Britanije na Dunaju 0’Neillu delegacija avstrijskih narodnih manjšin. Delegacijo, v kateri so bili predstavniki vseh narodnih manjšin v Avstriji, je vodil slovenski državni poslanec Karel Smol-le. V pogovoru z veleposlanikom je delegacija poudarila, da še vedno ni izpolnjen sedmi člen avstrijske državne pogodbe, ki ga je podpisala tudi Velika Britanija. Pogovor se je tikal tudi vprašanja dvojezičnega šolstva. Veleposlanik jez zanimanjem poslušal izvajanja odposlanstva narodnih manjšin v Avstriji in obljubil, da bo o tem obisku poročal svoji vladi. V odposlanstvu so bili poleg predstavnikov koroških Slovencev zastopniki gradiščanskih Hrvatov, češke in slovaške manjšine na Dunaju ter zastopnik madžarskega kulturnega društva.
Vsi naj se umaknejo iz Zaliva!
Glavni tajnik Bele hiše Baker je kot prvi vidni predstavnik ameriških oblasti odgovoril na predlog Sovjetske zveze glede Perzijskega zaliva. V Moskvi so predlagali, naj bi se vse tuje vojne ladje u-maknile s tistega področja.
Baker je dejal, da bi moral umik veljati tudi za Sovjete, ki jim Amerikanci ne mislijo prepustiti nadzorstva nad strateško pomembnim področjem. Poleg tega je vojaška prisotnost nujna, dokler divja huda vojna med Iranom in Irakom, ki grozi tudi širši skupnosti.
V Washingtonu so medtem zanikali govorice o tem, da so Iranci že nastavili rakete kitajske izdelave ob obali Hormuške ožine.
Washington Post trdi, da se je Reaganova uprava odločila za precej sporno ponudbo, da lahko enajst kuvajtskih petrolejskih ladij pluje po Perzijskem zalivu z ameriško zastavo in torej pod ameriško zaščito, v skrajni naglici in brez tehtnega razmisleka. Amerikanci so baje zvedeli, da misli Sovjetska zveza ponuditi Kuvajtu tako zaščito za dve petrolejski ladji.
Prihodnost Sesljanskega zaliva
Iz delovanja občinske uprave v Dolini
V dolinski občini so zbrali 787 podpisov proti jedrskim poskusom. Pobudo za ljudsko peticijo je dal Koordinacijski odbor denukleariziranih občin. Dolinski občinski svet je proglasil dolinsko občino za denu-klearizirano področje že decembra 1984.
S ponedeljkom, 6. julija, je postal veljaven sporazum o reorganizaciji služb, ki ga je občinska uprava sklenila s sindikalnimi predstavniki uslužbencev dolinske občine. Sporazum med drugim predvideva popoldansko poslovanje uradov, in sicer poskusno za prvih šest mesecev ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure (za občane bodo uradi odprti od 15.30 do 17.30) ter uvedbo dežurstva tehničnih služb.
Tradicionalne osrednje tržaške kmetijske manifestacije v Boljuncu letos ne bo. Kot znano, je bila občina Dolina pobudnik in edini organizator prvih izvedb Kmetijskih dnevov. Kasneje je na predlog same občine Dolina prevzelo organizacijo manifestacije vseh šest občin na Tržaškem. Pokrovitelji manifestacije pa so bili dežela FJK, tržaška pokrajina in Trgovinska zbornica. Zaradi preobremenjenosti z delom prizadetih občinskih uprav in težavnega finančnega stanja krajevnih financ letošnje izvedbe kmetijskih dnevov ne bo.
Občinska uprava je izvedla javni natečaj za zaposlitev treh čistilk. K natečaju se je javilo 70 oseb, izpit pa je uspešno opravilo 40 kandidatov (39 žensk in 1 moški). Prednostna lestvica velja po zakonu dve leti.
ČESTITAMO!
V soboto, 4. julija, sta si v rojanski cerkvi obljubila večno zvestobo Darja Betocchi in Borut Bajc. Novoporočencema čestitajo in želijo veliko sreče na skupni življenjski poti prijatelji in znanci.
V soboto, 4. t.m., sta se poročila tudi Mirjam Bratina in Adrijan Pahor. Z njima se veseli vsa skavtska družina. Novi družini čestitajo in želijo veliko sreče tudi ostali prijatelji.
Na fakulteti za tuje jezike in književnost je pred dnevi diplomiral g. Nevo Radovič iz Nabrežine. Za uspeh mu iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje Novi list.
Pred dnevi je slavil 80-letnico rojstva g. Lojze Lupine iz Praprota. K visokemu življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo z željami za dobro zdravje.
Čestitkam se pridružuje Novi list.
V dolinski občini znaša cena vode za kmetijsko uporabo Lit. 350 za kub. m. in je nižja od cene za navadno uporabo. V občini je že 10 kmetijskih uporabnikov.
Uprava občine Dolina je razpisala dražbo za izgradnjo IV. odseka kanalizacije, in sicer za 1. tranšo Ricmanje - Domjo (investicija Lit. 200.000.000) in za 2. tranšo Lakotišče - Domjo (investicija Lit. 165 milijonov).
Na zadnji seji je občinski svet med . drugim odobril proračun za finančno leto 1987 z glasovi upravne večine KPI in PSI, vzdržanjem KD in nasprotovanjem Ssk ter obračun za leto 1986.
Proračun za leto 1987 predvideva Lit. j 3.912.685.000 tekočih stroškov, od katerih Lit. 1.738.058.000 za osebje in Lit. 2 milijardi 174.627.000 za ostale stroške ter Lit. 13.278.730.000 za investicije.
—o—
Revija Pionir o Devinu
Pionir, poljudnoznanstvena revija za mladino, objavlja v svoji 9. številki, ki je izšla v maju članek z naslovom »Devin, slovenska vas na Tržaškem«, ki ga je napisala Martina Ožbot. Gre za članek, ki izhaja v rubriki Slovenci onstran meje in je torej namenjen sestavkom, ki seznanja mlade bralce v matični domovini o krajih izven meja Slovenije, kjer živimo Slovenci. Zdi se nam to zelo modra in potrebna pobuda, saj se velikokrat sliši, da posebno mladina, ki živi v središčnih slovenskih deželah, kaj malo ve o tistem delu narodovega telesa, ki živi izven meja domovine.
Članek, ki govori o Devinu, je opremljen z barvnimi slikami, ki jih je delno prispeval Lojze Abram, glavni urednik revije Galeb, in z dvema zemljevidnima izsekoma, od katerih je eden izsek zemljevida slovenskih krajevnih in ledinskih imen na Tržaškem. Članek je predvsem zapis o zgodovini vasi in o sedanjem stanju v Devinu. Avtorici, ki je skrbno napisala članek o tej naši obmorski vasici, se je zapisala tudi mala napaka, saj v Devinu niso imeli svojega samostana jezuiti, ampak serviti. V članku je tudi omenjeno delovanje Jadranskega zavoda združenega sveta in napoved, da bo v naslednji številki Pionirja članek o zavodu in življenju v njem. Pri tem moramo opozoriti na dejstvo, da bo to prvo obsežnejše poročilo o delovanju zavoda v slovenskih mladinskih glasilih, čeprav vemo, da so slovenski dijaki v zavodu dosegli lepe uspehe in bili deležni laskavih ocen.
Na seji devinsko - nabrežinskega občinskega sveta z dne 29. junija, je župan Brezigar prebral izjavo, ki se tiče Sesljanskega zaliva. (Ur.)
»Dne 29. junija je bil na sedežu devinsko-na-brežinske občine sestanek med občinskim odborom in dr. Quirinom Cardarellijem, upraviteljem družbe Finsepol s sedežem v Trstu. Na sestanku je dr. Cardarelli uradno sporočil, da je družba Finsepol prevzela lastništvo družbe Nc-vatur, ki razpolaga z večino delnic družb, ki so lastnice Sesljanskega zaliva.
Med sestankom je dr. Cardarelli tudi prikazal prve posege, ki jih družba Finsepol namerava izvesti v kratkem, to je preureditev Sesljanskega zaliva v turistično središče vsedržavnega in mednarodnega pomena. Zadevni načrti bodo, vključno z načrti za upravljanje novega središča, predstavljeni v kratkem, sedaj pa ostaja v veljavi lotizacijski načrt, ki ga je v prejšnjih mesecih predstavilo prejšnje lastništvo; kasneje bodo te načrte nekoliko spremenili.
Upravitelj družbe Finsepol je poudaril, da bodo te pobude vsekakor v oporo krajevnemu ekonomskemu in zaposlitvenemu stanju. Med strukture, ki jih bodo najprej zgradili, sodita navtično pristanišče in hotel, ki se vključujeta v obsežnejši izvedbeni načrt ureditve celotnega območja. Posebna pozornost bo namenjena vprašanjem okolja in zaščite gozdnih površin.
Kar zadeva letošnjo poletno sezono, bo zaliv na razpolago za parkiranje in za kopanje. Poskrbljeno bo za potrebne higienske strukture. Preučili bodo tudi možnost ponovnega odprtja restavracije po potrebnih popravilih stavbe La Caravella.
Občinski odbor z zadovoljstvom ocenjuje dejstvo, da bo Sesljanski zaliv upravljal tržaški podjetnik, ki bolje pozna značilnosti tega območja. Obenem ima za potrebno, da ponovno poudari, da bo preučevanje načrtov potekalo čim hitreje in da bo v kratkem roku odobril predloge, ki bodo v skladu z razvojnim programom ce- j lotnega občinskega ozemlja, ki določa turizem kot nosilno dejavnost krajevne ekonomije ter načrte, ki bodo v skladu z regulacijskim načrtom, ki predvideva razvoj sesljanskega zaliva v najvišjih možnih mejah, ki jih dopušča dežel- j ni urbanistični načrt. Občinski odbor poudarjaj da je treba pri načrtovanju posvetiti posebno pozornost zaščiti okolja, obenem pa podčrtuje nekatera stališča, ki so jih že prejšnje uprave osvojile — vse od leta 1973 dalje — in sicer jam-1 čiti v Sesljanskem zalivu prostor namenjen ko-' panju krajevnega prebivalstva pa tudi prebivalstvu celotne tržaške pokrajine, ter zagotoviti navtičnima društvoma, ki delujeta v zalivu (Pie-tas Julia in Cupa) stalni društveni sedež. O obeh vprašanjih je uprava naletela na soglasje novega lastništva.
Gre torej za prvo etapo bodočega gospodarskega razvoja občine. Občinski odbor bo z veliko pozornostjo spremljal razvoj načrtov in gospodarskih predlogov za Sesljanski zaliv. Obvezujemo se, da bomo obveščali občinski svet o vseh bodočih dogajanjih v zvezi s predstavitvijo zadevnih načrtov, ki jih bomo seveda posredovali v razpravo občinskemu svetu.«
—O—
Začela se je kazenska obravnava zaradi katastrofe v jedrski elektrarni v Črno-bilu. Obtožnica pravi, da je katastrofa po sledica nespoštovanja osnovnih varnostnih predpisov. Na zatožni klopi je šest ljudi.
Velik uspeh vinske
26. razstava in pokušnja domačih vin v Nabrežini je imela velik uspeh, še posebno v nedeljo popoldne, ko se je zbralo izjemno število prisotnih. Publiko so pritegnili tako vzorci vin izjemne letine kot že tradicionalna tombola, ki je na programu vinskih razstav že dobrih 20 let.
V nedeljo, 5. t.m., je župan Brezigar razglasil imena nagrajencev za najboljša razstavljena vina. Prvo nagrado za belo vino je dobil Danilo Lupine, drugo Stanislav Gruden, tretjo pa Jurij Stubelj.
razstave v Nabrežini
Prvo nagrado za najboljše črno vino je prejel Boris S ker k. drugo Danilo Lupine, tretjo pa Angelo Skerk.
Nagrade sta izročila župan Brezigar in preds. komisije za ocenjevanje dr. Millo; prisotni so bili tudi predstavniki ustanov, ki so prispevale v sklad za nagrade, med temi Kmečka zveza, Zveza neposrednih obdelovalcev, Hranilnica in posojilnica v Nabrežini, Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Tržaška kreditna banka, Tržaška trgovinska zbornica in drugi.
Nagrada »Devinski grad«
Tudi letos bo na devinskem gradu potekalo podeljevanje nagrade za dobroto in človeško solidarnost »Devinski grad«. Nagrada bo od letos dalje nosila nov naslov, in sicer nagrada »Princ Rajmund Thurn und Taxis«. Sprememba naslova je bila sprejeta že leta 1986. Komisija, ki se je sestala na devinskem gradu in kateri je predsedoval princ Karel Aleksander, je potrdila to spremembo. Gre sicer za dolžno izbiro, saj je bil ravno rojstni dan pokojnega princa Rajmunda izhodišče te pobude, ki jo je sam podpiral preko 10 let.
Komisija je na svoji prvi seji določila, da bo podeljevanje nagrad potekalo v nedeljo, 30. avgusta 1987 na tradicionalni manifestaciji v devinskem gradu.
Predlogi za nagrade, naslovljeni na komisijo, ki ima svoj sedež v devinskem gradu ali pa na devinsko-nabrežinsko občino, morajo biti vloženi do 31. julija 1987. Kot običajno je treba predlagati za dobitnike nagrade prebivalce devinsko-natrežinske občine, ki so se posebno izkazali z dobrodelnimi dejanji in človeško solidarnostjo. Vsak predlog morata predstaviti najmanj dve osebi.
Komisija se bo ponovno sestala prve dni avgusta, ko bo pregledala prejete predloge.
PRIJETEN VEČER V KRIŽU
V Domu Alberta Sirka v Križu je bil v petek, 3. t.m., večer, ki ga je priredilo kulturno društvo Vesna v počastitev dolgoletnega pevovodje Frančka Žerjava. Njegovo dediščino, vodenje moškega pevskega zbora Vesna, je prevzel mladi pevovodja Ivo Lešnik. V počastitev Frančka Žerjava sta nastopila oba kriška zbora, moški in dekliški zbor, ki ga vodi Bogdan Kralj. S tem koncertom sta zbora tudi zaključila letošnje delovanje, ki je bilo posebno pozitivno za dekliški zbor Vesna.
Pred začetkom koncerta so v prostorih doma Alberta Sirka odprli razstavo miniaturnih izdelkov domačina Giuliana Košute, ki ga je predstavil časnikar Franc U-dovič.
ZA PRAVICO UPORABE
MATERINŠČINE
Občinski svet devinsko-nabrežinske ob čine je odobril resolucijo o uporabi slovenskega jezika v skupščini Krajevne zdravstvene enote v Trstu. Za resolucijo so glasovali Slovenska skupnost, komunisti, socialisti, krščanski demokrati in en neodvisen svetovalec. Resolucija obvezuje svetovalce devinsko-nabrežinske občine, ki so navzoči v skupščini Krajevne zdravstvene enote, naj si prizadevajo, da bo novi pravilnik potrdil pravico vsakega svetovalca do uporabe materinščine, kot to zahteva demokracija.
RAZSTAVA VINA V REPNU
V Kraški hiši v Repnu bo v soboto, 11. t.m., ob 19. uri otvoritev 25. razstave terana in pokušnje domačih belih vin.
Na tiskovni konferenci, ki je bila v torek, 7. t.m., je deželni tajnik KPI Viezzi s poudarkom poročal o srečanju s predstavniki PSI, s katerimi so komunistični deželni voditelji razpravljali o aktualnih problemih v deželi, ki naj se rešijo do konca sedanje zakonodajne dobe.
Proračun goriške občinske uprave
Nedavno je v goriškem občinskem svetu potekala razprava o proračunu za leto 1987. Ob finančnem poročilu in seveda podrobnih zadevnih postavkah za posamezna področja občinske uprave pa je v glavnem razprava v svetu zadobila politično obeležje. Predstavniki vseh v svetu zastopanih skupin so analizirali politično poročilo župana oz. odbora in v debati orisali stališča svojih skupin.
Veliko je bilo v večdnevni razpravi govora tudi o slovenski problematiki. Šlo je — razumljivo — za različna gledanja političnih skupin, ki so hotele orisati po svojih predstavnikih stališča v zvezi s tem vprašanjem. Če začnemo od negativnih ali ne povsem sprejemljivih stališč italijanskih vsedržavnih strank, naj omenimo nastop socialno demokratskega načelnika skupine Esposita, ki je dopustil zaščito le na ravni šole in kulture. Krščanski demokrat Tuzzi je zagovarjal tradicionalno stališče svoje stranke s svojim zakonskim osnutkom. Odločno nasprotni so seveda bili mi-sovci, ki z bojem proti »bilingvizmu« rešujejo italijansko identiteto Gorice ...
Komunistični senator Battello v svojem nastopu podčrtal, da zaščita ne pomeni privilegijev, da je to stvar kulture in sožitja. Socialist Waltritsch se je tudi pomudil ob nekaterih vprašanjih zaščite, slovenske prisotnosti in pomena novega načrta za slovenski šolski center.
Večji del svojega nastopa je načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosli Paulin namenil slovenskim vprašanjem. Predvsem je svoj nastop začel v slovenskem jeziku in s tem simbolično podčrtal vlogo rabe slovenskega jezika v javnosti (in to brez kakršnega koli nasprotujočega glasu). Omenil je najprej vlogo zaščite, o-menil dosedanjo pot v senatu pri delu za zaščitni zakon in potrebo, da ga novi parlament resnično izglasuje. Zaustavil se je ob slovenskem šolskem centru in poudaril velik pomen te izbire goriške občinske uprave. Paulin se je nadalje zavzel za odločno nadaljevanje obmejnega sodelovanja z Novo Gorico, ki ga Gorica že vrsto let vzdržuje. Na splošno pa je zaželel še večje sodelovanje z republiko Slovenijo. In prav v tem okviru je tudi predlagal pobratenje naše občine s kakim slovenskim mestom. Odločno je tudi zavrnil namige misovske-
ga predstavnika v zvezi z nedavno volilno izbiro Ssk, ki se je avtonomno odločila za manjšinski nastop. Paulin je še govoril o gospodarski in kulturni politiki občine. Ob koncu je v imenu, skupine Ssk predložil dnevni red, s katerim goriški občinski svet zahteva od novega parlamenta in bodoče vlade, da odobrita pravičen zaščitni zakon za Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Zupan Scarano se je v svojem političnem odgovoru tudi dotaknil vprašanja Slovencev in med drugim dejal, da se enako čuti župana italijanske večine in slovenske manjšine in da kot prepričan Italijan lahko še bolj razume narodno zavest pripadnikov drugega naroda.
OBISK V NOVI GORICI
Odposlanstvo goriške pokrajinske uprave je obiskalo Novo Gorico, kjer je imelo pogovore s predsednikom občinske skupščine Bašinom in predsednikom komisije za stike z zamejstvom Lahom. Goriško pokrajinsko odposlanstvo je vodil predsednik Cumpeta. Predmet pogovora so bila vprašanja, ki bodo predmet razprave na srečanju med predstavniki obeh uprav, ki bo konec tega meseca. Gre za gospodarsko sodelovanje ob meji, za vprašanje varstva o-kolja, sodelovanja pri obrambi pred točo, za sodelovanje na področju kulture in za vprašanje zaščite slovenske manjšine v Italiji.
—o—
FRANCIJA IN ZAHODNA NEMČIJA
Delo, katero sta pred četrt stoletja pričela De Gaulle in Adenauer, je treba nadaljevati in razširiti za okrepitev sodelovanja med Francijo in Zahodno Nemčijo.
To je v Reimsu izjavil francoski ministrski predsednik Chirac, ki se je v tem mestu sestal z zahodnonemških kanclerjem Kohlom za proslavo 25. obletnice srečanja med De Gaullom in Adenauerjem. Slednje srečanje je pomenilo temeljni kamen v spravi med obema narodoma.
Za srečanje so izbrali Reims, ker je bila v mestu leta 1945 podpisana nemška vdaja in ker so tamkaj v preteklosti kronali francoske kralje.
Festival narodnozabavne glasbe v Števerjanu
V nedeljo, 5. t.m., se je »med borovci« | v Števerjanu končal 17. festival narodno-j zabavne glasbe, ki sta ga priredila društvo 1 Sedej in ansambel Lojzeta Hledeta.
Kdo so nagrajenci? Nagrado za najboljšo izvedbo in trofejo ansambla Lojzeta Hledeta je prejel Celjski instrumentalni kvintet. 2. nagrado za izvedbo pa je prejel ansambel Marela iz Mengša.
Nagrado za najboljše besedilo je prejela Neža Maurer za besedilo Križem svet, ki ga je izvajal ansambel Bratov Poljanšek iz Kamnika.
Nagrado za najboljšo melodijo je prejela skladba Borisa Roškarja »Bodi z menoj«, ki jo je izvajal ansambel Štajerskih
sedem. Ansambel Štajerskih sedem je prejel tudi nagrado občinstva.
Prireditelji in darovalci pa so s pokali in drugimi priznanji nagradili še ostale finaliste in zaslužne sodelavce ter prijatelje. Med njimi tudi dolgoletnega povezovalca in napovedovalca Marjana Šnebergerja.
V soboto, 4. t.m., je v Števerjanu nastopilo 28 ansamblov od skupno 32 prijavljenih skupin. Strokovna komisija jih je 12 pripustila v finale. Vsi so bili iz matične Slovenije.
Ob festivalu narodnozabavne glasbe je izšla posebna brošura. Občinstva je bilo veliko. Prisotnost zamejskih ansamblov pa je bila spet zelo pomanjkljiva.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Teološka, zgodovinska in druga vprašanja v Znamenju
Letošnja tretja številka Znamenja objavlja, kot je to dobra navada za to revijo, vrsto zanimivih zgodovinskih, teoloških, a tudi družboslovnih člankov, na zadnjih straneh revije pa bralec najde še širok pregled dogajanj v svetu in doma.
Uvodni članek je izpod peresa Janeza Rotarja. V njem natančno in dokumentirano dokazuje, da je prva slovenska knjiga Trubarjev Abe-cedarij in mali katekizem izšel leta 1550 in ne naslednjega leta, kot so to trdili nekateri slovenski strokovnjaki. Do nesporazuma je prišlo zaradi spretno prikrite letnice, ki je gotovo delo samega Trubarja. Na zadnji neoštevilčeni strani Abecedarija je namreč številčni kriptogram, od katerega je zadnja številka 1550, pod njo pa
Zanimiv in pester Celovški zvon
Vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja, Celovški zvon je gotovo ena tistih revij, ki so v zadnjih letih bistveno preoblikovale slovensko publicistiko. Zanimivo je že to, da se ta revija sme ponašati z dejstvom, da stalno širi krog svojih sodelavcev, ki so doma po vsem svetu, saj ni številke, da ne bi na njenih zadnjih straneh prebrali nekaj predstavitev novih sotrudnikov.
Uvodnik zadnje, 15. številke, ki ga podpisuje Anton Stres, je posvečen vprašanju demokracije med Slovneci in na Slovenskem, še posebej pa v odnosu do raznih političnih pojavov, ki so v zadnjih časih vznemirjali Jugoslavijo. Med drugim poudarja misel, da se moramo Slovenci zavzemati za vsestransko kvaliteto. »Vsak padec naše biološke, moralne, kulturne in gospodarske kakovosti je za nas smrtno nevaren,« ugotavlja Anton Stres. Kvaliteta pa je rešitev za »vsak narod Jugoslavije«, prav zato pa ni mogoče govoriti o rešitvi v oživljanju jugoslovanskega unitarizma. »Danes ne dela za Jugoslavijo, kdor bi rad iz panike ali kakršnih koli drugih pobud zasukal njeno krmilo nazaj v površinsko — in s tem površno — mirne centralistične vode, temveč samo, kdor pospešuje plovbo naprej«, trdi avtor uvodnika.
V nadaljevanju objavlja Celovški Zvon vrsto zanimivih prispevkov. Še posebej bi radi o-pozorili na dva dvojezična članka. Hans Kitz-miiller v slovenščini in italijanščini piše o svojem stiku s Slovenci v Brdih. Naslov članka je
nemški pripis »Gedruckt in Sybenbiirgen Durch den Jernei Skuryaniz«. Pri vsem tem je zanimivo, da so nekateri zgodovinarji že v preteklosti opozorili na omenjeni kriptogram, ki postavlja letnico izida v 1550. leto. Prvi je bil nemški zgodovinar Stoki leta 1935, za njim pa je Jaka Žigon leta 1954 v Slavistični reviji objavil članek, ki spet navaja omenjeni kriptogram kot dokaz o izidu prve slovenske knjige. Vprašati se moramo zato, kako je mogoče, da uradno slovensko zgodovinopisje ne sprejema dokazanih popravkov in naprej vztraja pri napakah.
Sledi tehtno pisani teološki esej Iskanje Boga in razodetje, ki ga je napisal Vekoslav Grmič. Izhodišče in rdeča nit članka je misel, da je »sporočilo o Bogu, ki ga najdemo v Sv. pismu, nerazdružno povezano s sporočilom o človeku.« Esej je razdeljen na poglavja, ki razčlenjujejo človekovo »sodelovanje z Bogom v procesu razodetja«. Skozi ves članek je med drugim tudi prisotna misel o tem, da sta »krščansko razodetje in vera, kolikor sta pristna, evangeljska (...), v resnici v službi človeka in njegovega razvoja, v službi iskanja človekove identitete«.
Aktualna vprašanja postavlja Slavko Tina v članku Pota sodobne duhovnosti. Nedvomno se namreč sodobna duhovnost razlikuje od duhovnosti preteklih rodov, saj je sedanja duhovnost pojmovana kot izraz doživetja človeka samega. V članku piše o številnih smereh v katere išče duhovno dimenzijo sodobni človek. Posebno mesto avtor daje duhovnosti osvoboditve, t.j. smeri, ki se je posebno uveljavila v srednje in južnoameriški stvarnosti.
Nadaljuje se v tej številki obsežni in zanimivi prevod članka Rosemarye R. Ruether z naslovom Je krščanstvo sovražno do žensk, v katerem avtorica nadaljuje analizo o vlogi, ki jo ima ženska v zgodovini človeštva. Med drugim
je samo v zatiranju drugega. Nasprotno z moškimi so ženske že od nekdaj razvijale občestve-no osebnost, ki se je zmožna veseliti uspehov drugih ...«
Znamenja objavlja tudi predavanje, ki ga je imel Janko Bohak o Nekaterih principih skupinskega delovanja. Gre za prispevek, ki razčlenjuje psihologijo skupnosti. Jože Bajzek pa piše o Komunikaciji kot človekovi potrebi. Članek je dobro dokumentiran z mednarodno in domačo literaturo, kar ga nedvomno bistveno obogati.
Matevž Grenko objavlja zanimiv zgodovinski članek z naslovom Predvojni slovenski katolicizem in ekonomska teorija marksizma. Gre za članek, ki slovenske bralce seznanja z veliko razgledanjostjo raznih slovenskih katoliških strokovnjakov, ki so med drugim odigrali bistveno vlogo v slovenski politični in gospodarski zgodovini.
Za sklepni članek prvega dela Znamenja so uredniki namenili poročilo o potovanju po Tru-
Slokad (Slovensko karitativno društvo) slavi štiridesetletnico delovanja v prid slovenske mladine s počitnicami v kolonijah. Proslava bo v Dragi v nedeljo, 12. 7., ob 17. uri. Na proslavi bo nastopil ansambel »Krt« iz Stranj pri Kamniku.
Vabljeni vsi, ki so v teh kolonijah delovali ali bili deležni lepih počitnic.
Preskrbljeno bo za jedačo in pijačo.
barjevih sledeh v Kempten, Urach, Tiibingen in druge kraje, ki so vezani na Trubarjevo begunstvo na nemških tleh.
Na zadnjih straneh revije so razni Zapisi. Med temi bi veljalo posebej opozoriti na članek Demografsko gibanje v svetu, s posebnim pogledom na Slovence v Italiji, ki ga je napisal Anton Kramer. Avtor ugotavlja med drugim, da je padanje rojstev med našo manjšino hudo zaskrb-ljiv pojav, saj je zaradi tega »negotovost slovenske manjšine iz dneva v dan večja«. V Razm'š-ljanjih razni avtorji pišejo o aktualnih vprašanjih, kot so praznovanje božiča na Slovenskem, pravi:	»Zenske	morajo	postati	glasnice	novega | vprašanje o pojavu AIDSA in še kaj. Med knji-
človeštva,	ki	se	bo	rodilo	iz	sprave	med	duhom 1 gami in revijami pa razni avtorji predstavljajo
in telesom. (...) Zenske se ne smejo ujeti v mo- j strokovno teološko literaturo, ki lahko zanima ško etiko tekmovalnosti, ki vidi svoje Zmagoslav- širši krog bralcev.
Mariborska gledališka afera
O mariborski gledališki aferi, ki jo je sprožil suspens ravnatelja Drame Vilija Ravnjaka, objavljajo sredstva javnega obveščanja protislovna poročila, iz katerih ni moč povzeti pravih oziroma skritih razlogov za to izjemno odločitev. Razvidno pa je, da so se mariborski gledališčniki razdelili v dva tabora: eden je za Ravnjaka, drugi pa proti njemu. Spor se je po-
globil tudi zavoljo nesporazumov na relaciji »Slovenci z one strani gričevja«, drugi prispevek raVnatelj Drame Ravnjak in upravnik gledališča
pa je izpod peresa Borisa Pahorja. Naslov članka je »Slovensko italijansko sosedstvo ali usoda mojega mesta«. Gre za članek, ki na jasen in poglobljen način predstavlja slovenskemu in italijanskemu bralcu tiste vezi, ki slovenskega človeka tesno vežejo na Trst. Zanimiva se nam zdi Pahorjeva trditev, ko pravi: »Mi se večkrat čutimo prizadete ob poskusu izobčenja iz življenja našega mesta, a nazadnje tega ne jemljemo preveč tragično. V bistvu smo namreč glede slo-
dalje na 8. strani ■
Bačko.
Oglejmo si nekatera dejstva. Ravnjaku med drugim očitajo neodgovorno ravnanje z družbenimi sredstvi in samovoljo pri spreminjanju že sprejetega repertoarja, kakor tudi zanemarjanje domačega ansambla. Po drugi strani pa sta v lanskoletnem programu vsaj dve predstavi — Metastabilni graal in projekt Bertold Brecht — bili zelo uspešni, zlasti pri ocenjevalcih, ki do mariborskih predstav sicer niso bili prizanesljivi.
Kaže, da v naših gledališčih ni mogoče narediti dobre predstave brez tveganja, ki obsega tudi nekatere prijeme, skregane s korektnim ravnanjem. Brez dragih režiserjev od drugod, gostov igralcev, ki že vnaprej zagotavljajo naklonjenost kritika, pompoznih napovedi in podobnih ukan se še tako lep načrt izjalovi. Neurejenost ki se kaže tudi na drugih področjih, sili gledališčnike, da se tudi sami vedejo nekorektno, če hočejo doseči uspeh. Takšni usmerjenosti se nekateri upirajo, čeprav je njihovo upiranje slej ko prej obsojeno na propad. Teater je zrcalo družbe in se mora prilagoditi družbi.
Spor v mariborskem gledališču je samo odmev na podobne spore v gospodarstvu in vsakdanjem življenju. Z administrativnimi ukrepi tega spora ni moč rešiti. Dandanes je uspeh merilo vsega, ne glede na to, kako je bil dosežen. Tako je v umetnosti, pa tudi v gospodarstvu, športu in ne nazadnje v politiki.
Žarko Petan
Socialna in kulturna dejavnost Openske posojilnice
Kako gojimo okrasne vzpenjalke
Nekatere vrste vzpenjalk uporabljamo zaradi obilnega cvetenja. Za dolge ali visoke ograje, posebno železne, uporabimo vzpenjalko zasade brežino v svojem vrtu vzpenjalko zasade brežimo v svojem vrtu in tako preprečijo zapleveljanje težko dostopnega brega.
Marsikje so postavljene posode z rastlinami, kjer rastejo navzgor in prek roba take ali drugačne vejice, katere so poganjki vzpenjalke.
Enoletne vzpenjalke imajo zelnato steblo, ki je slabotno in nujno potrebuje o-poro.
Sejemo ali sadimo jih tam, kjer potrebujemo začasno vizualno pregrado, mejo, senco ali ograditev od širšega prostora, včasih pa tako zakrijemo neprivlačen kot vrta.
Tudi na balkonu v bloku napravimo z enoletno ovijalko zeleno in cvetočo steno. Največkrat uporabimo v ta namen lepotni slak ali dišeči grahor. Ti dve ovijalki sejemo pozno spomladi na stalno mesto. Za balkonske senčnice bomo sejali v podolgovata globlja cvetlična korita. Sejemo v vrsti ali kupčke po tri, štiri zrna v razdalji 10 do 15 cm, kar je prikladno zaradi namestitve opore. Te rastline rastejo dokaj hitro in oporno ogrodje namestimo ta-nadaljevanje na 8. strani ■
Delo Hranilnice in posojilnice na Opčinah se ne omeji na zbiranje vlog, izdajanje raznih vrst posojil in opravljanje vsakovrstnih bančnih poslov, čeprav so to njene bistvene naloge, zaradi katerih je bila ustanovljena. Poleg teh si je po- j stavila še druge naloge za cilje vzajemne pomo- -či. Sem spadajo predvsem pobude gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja, ki koristijo vsej krajevni skupnosti.
Med pobude gospodarske in socialne koristi štejemo pomoč, ki jo posojilnica občasno nudi nekaterim posebno važnim zadrugam in odborom, ali za pripravo raznih razstav.
Med dejavnosti vzgojnega in kulturnega značaja pa spadajo: razna darila šolarjem in dijakom osnovnih in srednjih šol ob različnih prilikah; podpore raznim dobrodelnim, kulturnim in športnim društvom; prispevki za nekatere literarne nagrade, razne publikacije in proslave; izredne podpore za nekatere prireditve in proslave; podaritev pokalov za nagrajevanje na raznih tekmovanjih in razstavah itd.
Upravni svet ima na razpolago za take pobude in podpore nek znesek iz vsakoletnega poslovnega prebitka. Ta znesek določijo člani zadruge na občnem zboru po odobritvi letnega obračuna. Letošnji občni zbor je v ta namen določil 200 milijonov lir.
Upravni svet posojilnice prejema vsepolno prošenj za raznovrstne podpore in prispevke in jih preučuje na posebnih sejah, ki jih v ta namen skliče nekajkrat na leto. Seveda ne more ugoditi vsem, ker mora ostati v mejah, ki jih je določil občni zbor članov zadruge. Pri reše- j
vanju prošenj upošteva predvsem nujnost potrebe, za katero je prošnja vložena, ter pomembnost pobude in njeno koristnost za vso krajevno skupnost. Ne daje pa podpor za tiste potrebe, za katere morajo po zakonu skrbeti država in druge javne ustanove.
V prvi polovici tekočega leta (1987) je Upravni svet posojilnice že odobril 15 prošenj za razna darila (knjižna in drugačna) šolarjem in dijakom osnovnih in srednjih šol ob različnih prilikah, za skupni znesek 5.048.000 lir; 48 prošenj za podpore raznim dobrodelnim, kulturnim in športnim društvom za skupni znesek 65.040.000 lir; izdal kot prispevke k stroškom za nujna popravila raznih kulturnih domov, cerkva, športnih igrišč ipd. 65.000.000 lir; prispevke za nekatere literarne nagrade, razne publikacije in predstave ter potovanja in nastope pevskih zborov za skupni znesek 26.750.000 lir. Za nagrajevanje na raznih tekmovanjih in razstavah je podaril 47 pokalov, katerih skupna vrednost znaša 2.150.000 lir. Posojilnica se je tudi obvezala, da krije stroške za analizo 30 vzorcev zemlje naših kraških kmetov z namenom, da se ugotovijo vrste ustreznih gnojil.
Posebej moramo omeniti ponatis knjige Vekoslava Spangerja »Bazoviški spomenik«, v lepi, moderno opremljeni obliki. Izdajo je založila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, ki je primerno število izvodov poklonila svojim članom ter šolskim in drugim knjižnicam, ostali del naklade pa dala v prodajo, vendar tako, da bo izkupiček šel v dobrodelne namene.
dalje na 8. strani ■
Jack London KRALJ ALKOHOL
Teta in Haydee sta vse prekmalu odšli. Shod me ni več zanimal in po primernem presledku nekoliko minut sva z Louisom odšla. Ko sva zapuščala dvorano, mi je neka ženska v ozadju pomežiknila, vstala in mi sledila. Ne bom je opisoval. Bila je stara znanka z obale. Ko je bil Nelson ustreljen, je umrl v njenem naročju in v meni je spoznala njegovega tovariša. In morala nii je povedati, kako je Nelson umrl, in jaz sem hotel to vedeti; in tako sem šel z njeno povestjo skozi vse življenje, od vzbujajoče se deške ljubezni do rjavolasega dekleta s škotsko čepico pa nazaj do nekdanjega žalostnega divjaštva, v katerem sem živel.
Ko sem izvedel vso zgodbo, sem se podvizal, da poiščem Louisa, boječ se, da sem izgubil svojo prvo ljubezen, ko sem jo bil komaj videl. Toda na Louisa sem se lahko zanesel. Njej je bilo ime Haydee. On je vedel, kje stanuje. Vsak dan je šla, gredoč v šolo ali iz nje, mimo kovačnice, kjer je on delal. Videl jo je ob priliki tudi z Ruto, neko drugo šolarico, in še dalje, Nita, ki nam je v prodajalni bonbonov prodajala vroče klobasice, je bila Rutina prijateljica. Treba je bilo samo stopiti v to prodajalno in ugotoviti ali bi mogli pregovoriti Nito, da bi dala Ruti listek za Haydee. Če bi se
dalo to urediti, mi je bilo samo treba napisati listek.
In tako se je zgodilo. In pri ukradenih polurnih sestankih sem spoznal vso čisto blaznost deške in dekliške ljubezni. Po svojem obsegu sicer ni naj večja ljubezen na svetu, smelo pa trdim, da je naj slajša. O, če se ozrem nanjo nazaj! Nikdar ni dekle imelo bolj nedolžnega ljubimca, kot sem bil jaz, ki sem bil tako brezbožno razumen in čez svoja leta divji. Jaz nisem vedel prav nič o dekletih. Jaz, ki sem slovel kot knez ostrigarjev-gusarjev, ki sem lahko šel kamorkoli na svetu kot možak med možaki, ki sem znal jadrati z vsakim čolnom, biti visoko na jamboru v temi in viharju, ali ki sem lahko stopil v najuma-zanejši lokal v mornarskem delu mesta, znal igrati svojo vlogo v vsaki beznici > kjerkoli in vabiti vse prisotne pit — jaz nisem vedel, kaj bi rekel tej drobni punčki, ki ji je kratko krilce segalo komaj do roba čevljev in ki je tako neskončno malo vedela o življenju, kakor sem ga jaz temeljito poznal, ali si vsaj domišljal, da ga.
Spominjam se, kako sva sedela nekoč ob svetlobi zvezd na klopi. Med nama je bilo za dober čevelj prostora. Skrivaj sva pogledovala drug drugega in najina komolca sta slonela na naslonjalu; in enkrat,
dvakrat sta se najina komolca za hip rahlo dotaknila. In ko sem ji ves čas blazno srečen govoril v naj nežnejših in najizbra-nejših besedah, da ji ne bi žalil občutljivih ušes, sem si belil glavo, da bi zaslutil, kaj pričakuje od mene.
O, bilo je modrejše od mene — sedaj vem — to malo nedolžno dekletce v krilcu do roba čevljev. Vse svoje življenje je poznala fante. Spodbujala me je po dekliškem načinu. Rokavice je imela v roki in spominjam se, kako me je navidezno karajoče zavoljo nekaj, kar sem bil rekel, s temi rokavicami narahlo in smelo udarila po ustnicah. Od sle sem skoraj omedlel. To je bilo naj čudovitejše, kar se mi je bilo kdaj pripetilo. In še vedno mi je v spominu rahli vonj tiste rokavice, ki sem ga vdihnil v trenutku, ko so se dotaknile mojih ustnic.
Nato je prišel boj med bojaznijo in dvomom. Ali naj ujamem v roke tisto malo ročico s snetimi vonjavimi rokavicami, ki so me bile pravkar udarile po ustnicah?
Ne, nisem si upal. Nič nisem storil. Samo še nadalje sem sedel na svojem mestu in ljubil z vso svojo dušo. In ko sva se tisti večer ločila, je nisem poljubil. Se sedaj pomnim, kako sem jo neki drugi večer ob slovesu poljubil — bil je mogočen trenutek, ko sem zbral vso svojo srčnost in se upal. Nikdar nisva šla nikamor, niti k dopoldanski godbi, samo enkrat sva si skupno delila za pet centov vročih klobasic. Vedno pa sem trdno verjel, da me ljubi. Jaz vem, da sem jo ljubil; in sanjal sem o njej še leto in dan
Kako gojimo okrasne vzpenjalke
■ nadaljevanje s 7. strani
koj, ko rastlina vzklije, da ima ob hitrem vzpenjanju oporo.
Najbolj enostavna opora so pokončne palice ob rastlinah. Med rastjo se obe vrsti ovijalk razrasteta s stranskimi poganjki, da bodo tudi vmesni prostori prepredeni z zelenjem. Za balkone si bo vsak sam pripravil opore z domiselnostjo in spretnostjo.
Za balkone na senčni strani uporabimo širša korita, polna zemlje, da se ne izsuši. Na sončnem balkonu pa korita z ovijalkami zalivamo zjutraj in zvečer. Trajne ovijalke so lesnate rastline, ki so iz leta v leto krepkejše in debelejše v deblu. Najbolj običajni in listopadni trajni ovijalki sta popenjalki in divja trta. Slednja ima trojno ali petero razrezane liste po celotnem, tudi olesenelem steblu in vseh poganjkih. Je trdoživa, vztrajna in skromna rastlina. Na steblu in pozneje na mlajših poganjkih zrastejo oprijemalne blazinice, s katerimi se prilega na podlago, ob katerih raste. Značilno za to popenjalko in viniko je, da se zaradi oprijemalnih blazinic ne vrašča ne v les ne v zid in ju brez bojazni pred vlago sadimo ob zgradbi. Stena bo bolj prijazna, ker se obe popenjalki spomladi hitro obraščata, dajeta močno senco in globoko zeleno barvo, jeseni pa se listje iz zelene spremeni do temno rdeče in rožnate.
Obe vzpenjalki razmnožujemo s potikanjem olesenelih poganjkov, ki imajo
Kadar sem bil v družbi z ljudmi, ki niso pili, mi nikdar ni prišlo na misel, da bi pil. Louis ni pil. Sredstva niso dopuščala niti meni niti njemu. Bila sva zdrava, normalna, nealkoholika. Da bi bila alkoholika, bi bila pila, če bi nama sredstva dovoljevala ali ne.
Vsak večer po dnevnem delu sva se u-mila, preoblekla in povečerjala ter se sešla na cestnem voglu ali v mali prodajalni bonbonov. Toda toplo jesensko vreme je minulo in ob neprijetnih mrzlih ali deževnih večerih cestni vogal ni bil ugodno shajališče. In prodajalna bonbonov ni bila zakurjena. Nita ah kdorkoli je stregel, se je mudila, če ni bilo kupcev, v sobi zadaj, ki je bila zakurjena. V to sobo midva nisva smela, v prodajalni pa je bilo mrzlo kot zunaj.
Louis in jaz vsa premotrivala položaj. Rešitev je bila samo ena: krčma, zbirališče možakov, kraj, kjer so se možaki družili s kraljem Alkoholom. Dobro mi je v spominu mokri, vetrovni večer, ko sva si z Louisom, drgetajoča od mraza, ker nisva imela površnikov, ki si jih nisva mogla kupiti, šla izbirat krčmo. V krčmi je vedno toplo in ugodno. Vedeti je treba, da nisva šla v krčmo, ker sva hotela piti. Vedela pa sva, da krčme niso bile dobrodelni zavodi. Človek ni mogel biti v krčmi, ne da bi si kaj naročil.
Denarja sva imela malo. Težko sva pogrešala vsak novec, saj je imel tako moč v sebi, da sva plačala z njim tramvaj zase in za dekle. (Sama se nisva nikdar vozila, šla sva peš.) V krčmi sva torej želela dobiti kar največ za svoj denar. Naročila sva kar-
vsaj tri očesa in to spomladi. Med rastlinami vzpenjalkami so priljubljene vrste, ki se največkrat tudi morajo opirati in ki poleti lepo cvetijo. Med njimi je glicinija s svetlomodrimi grozdastimi cvetovi, ki je na sončnih legah najprimernejša za senčnice, kjer njeni cvetovi najbolj pridejo do izraza. Priporočljiva je za naše kraje, ker hude zime ne prenese.
Požlahtnjen srobot dobro uspeva če njegove korenine niso na sončnem prostoru. Mraz dobro prenaša in zraste do pet metrov, cvete poleti, če ga pomladi močno obrežemo.
Z. T.
—o—
SOCIALNA IN KULTURNA DEJAVNOST
OPENSKE POSOJILNICE ■ nadaljevanje s 7. strani
Za nekatere prireditve (n.pr. novoletni koncert, nekatere predstave Slovenskega gledališča) in publikacije (n.pr. »Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom«) pa je openska posojilnica dala podporo skupaj z drugimi slovenskimi denarnimi zavodi.
V prvi polovici tekočega leta je openska posojilnica že izdala za take prispevke vzgojnega, kulturnega in dobrodelnega značaja vsega skupaj nad 136.476.950 lir. Temu znesku pa bi morali prišteti še prispevke, ki so bili izdani za enake namene, toda v obliki reklame.
—O—
Predsednik republike Cossiga bo v petek, 10. t.m., začel s posveti za sestavo nove vlade.
ZANIMIV IN PESTER CELOVŠKI ZVON ■ nadaljevanje s 6. strani
venske kulture samozadostni«. Trditev je namreč tako resnična, da človeka kar preseneti in nam obenem marsikaj razloži o današnjem družbenem, kulturnem in političnem življenju slovenskega človeka v Trstu.
Ciril Zebot objavlja članek z naslovom »U-sodno leto 1918: zakaj države Slovencev, Hrvatov in Srbov, zakaj ne Slovenija?«. Članek je bogato dokumentiran z opombami, kar mu daje £e dodatno zgodovinsko vrednost. Franc Bučar pod sicer skrivnostnim vprašanjem »Ali ostati ujeta s svojo roko v steklenici?« obravnava primer in vprašanje škofa Rožmana ter pisanje o njem, da razčleni slovensko sodobno zgodovinopisje oziroma politično gledanje na danes že zgodovinsko preteklost. France Papež razmišlja o »Vprašanjih prihodnosti slovenstva«, ob 10-letnici smrti patra Vladimira Truhlarja se tega misleca in pesnika spominja Franc Kejžar, ki objavlja tudi Truhlarjevo glavno bibliografijo. Sledita spominska članka. Taras Kermavner se spominja dramaturga Ivana Mraka, Ciril Zebot pa objavlja članek posvečen spominu Staneta Kavčiča. Danski filozof Soren Kierkegaard postaja posebno zanimiv za slovenske bralce. V tej številki Zvona beremo nekaj odlomkov iz njegovega dela »Bolezen za smrt« ali »Razprava o obupu«. Vilko Čekuta se je za to številko Celovškega zvona pogovarjal s slikarjem in pisateljem Božom Kramolcem, ki živi in ustvarja v Kanadi. Likovno ustvarjalno delo slikarja Mateja Metlikoviča pa predstavlja Ivan Štuhec.
Celovški Zvon tudi tokrat objavlja več literarnih prispevkov, na koncu pa še zanimiv in bogat pregled dogajanja med Slovenci doma in v svetu ter nekaj recenzij knjig, ki so izšle v zadnjih časih.
te, sedla k mizi in kvartala eno uro in ta1 čas je Louis enkrat plačal, enkrat pa jazj in sicer pivo — naj cenejšo pijačo, deset centov za oba. O, razsipnost! Kako težko je šel denar izpod palca!
Opazovala sva ljudi, ki so prišli v krčmo. Vsi so bili videti srednje stari in po-( starni delavci, večinoma Nemci, ki so se kot stari znanci zbirali v gručah sami zase in s katerimi sva mogla imeti samo naj-j rahlejše stike. Odločila sva se zoper to krč-| mo in odšla potrta, v zavesti, da sva izgubila večer in potrošila dvajset centov za pivo, ki ga nisva marala.
Prihodnje večere sva iskala dalje in naposled sva dospela v National, neko krčmo na voglu Desete in Franklinove ulice. Tukaj je bila družba bolj primerna. Louis se je nameril na enega, dva znanca, jaz pa sem našel nekaj fantov, s katerimi sem hodil v šolo, ko sem nosil še kratke hlače. Razgovarjali smo se o nekdanjih časih, kaj se je zgodilo s tem tovarišem in kaj dela sedaj oni sošolec, razgovarjali pa smo se kajpada pri pijači. Oni so plačali in midva sva pila. Po pravilih, veljavnih pri pitju, sva na to morala plačati tudi midva. Bolelo naju je, kajti vsak žvenket kozarcev je veljal štirideset do petdeset centov.
Ko je bil kratki večer pri kraju, sva se počutila prav poživljena, hkrati pa sva bila tudi suha. Ves denar, ki sva ga imela ta teden za male potrebe, je šel. Uganila sva, da je to prava krčma za naju, da pa bova morala biti bolj previdna pri naročanju pijače. Ostali del tedna sva morala skromno živeti. Imela nisva niti za tramvaj. Morala sva odpovedati sestanek z dvema dekleto-
ma iz West Oaklanda, s katerima sva poskušala začeti ljubezen. Dogovorjeno je bilo, da se snidemo drug večer v mestu, a midva nisva imela denarja za tramvaj, da j bi ju odpravila domov. Kakor mnogo dru-! gih v denarnih stiskah sva morala tudi midva za nekaj časa izginiti s poprišča — vsaj do plačilnega dne v soboto zvečer. Tako sva se z Louisom shajala v nekem najemnem hlevu; z zapetimi gumbi in šklepetajočimi zobmi sva kvartala in čakala na konec najinega pregnanstva.
Nato sva se vrnila v krčmo National in nisva izdala več, kot je bilo iz dostojnosti treba izdati za ugodnost in toploto. Tupa-tam naju je doletela nezgoda, kakor n. pr. da je eden od naju dvakrat zapored izgubil, kadar smo v petih kvartali za pijačo. Taka nesreča je veljala nekako od petindvajset do osemdeset centov; višina zneska je bila odvisna od tega, koliko pivcev si je naročilo pijačo po deset centov. Začasno sva se znala izogniti zlim posledicam take nesreče s tem, da sva si pri točilnici odprla račun. To je seveda samo zavleklo dan obračuna in naju zvabilo, da sva potrošila več, kakor bi bila potrošila, ko bi plačala v gotovini. Ko sem v naslednji pomladi nenadoma zapustil Oakland in šel na pustolovščine, se dobro spominjam, da sem ostal krčmarju en dolar in sedemdeset centov na dolgu. Ko sem se čez dolgo časa zopet vrnil, ga ni bilo več. Še vedno sem mu dolžan tisti dolar in sedemdeset centov, in ko bi slučajno bral te vrstice, ga obveščam, da mu jih takoj plačam, čim se zglasi.
(Dalje)