72. številka. JC (Večerno Izdnnjc») ""3MB V Trstu, v soboto dne 16. junija 1894. Tečaj XIX. hKDI N08T" iihajA pn trikrat na teden v šostiii i*-lUnjih ob torkih, četrtkih in BObOtoh. /.jutranje ud.inje ii-kajit ob H. uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri večer. — Obojno izdanje stana : zajedati men«! . f. —.»I, izven Avalri.t« f. 1.40 i* tri . . , Mu , . 4,— M pol Inta , , „ ft,— . , . V»<" leto . . „ IU.— ... lfi.— Na naročbe brez -i tožene naročnin« •• rt jemlje Mir. Posamično &tf vilke s« dobi »njo v pro-dajaliticah tobaka v lrutu po fl nvć., V Gorici po S nv-novć Onim, ki ne dopoiljejo zastale naročnine Iz tega in lz 1853. leta do prvega Jnllja 11., bodemo primorani brez obzira ustavili fišt tir predati jih odvetniku. Da bode pa vsak anal« koliko dolguje, priložimo prihodnje dni listke z naznačenim sastankom, nastalim do 1. Julija t. L Nadejamo »s, da nas rodoljubno«! nailh in razsodnost nailh naročnikov ne bode prisilila do neljubih nam korakov. UPRAVNIŠTVO „ZSZN08TZ.1 XX. redni občni zbor poll«16na^a druitv« „Hdlaeat1 (Dalje.) Na to je sbor prešel k IV. točki dnevnega reda! .Posamični predlogi in interpelacije." Prvi ae oglati g. ini. Živio proseč navzoče gg. poslance, da bi poročali o »vojen delovanja. Oglasi ae sa besedo g. posl. 8 p i n č i č, kojega je sbor pozdravil burnimi iivio-klici. Gosp. posl. S p i n č i č je epregovoril približno tako-!e: Slavni občni sbor 1 Dve leti zaporedoma sem van poročal a tega mesta o svojem in avojega tovariša dr. L a g i n j e delovanju. Letos je prišla vrsta na dre. Laginjo. Ker ae pa isti, žal, slučajno nabija v nepovoljnih okolnoatih in ker mu je mati nevarno bolna (Laginjeva mati je bila v iaten trenotku ie nrtva. Op. ur.), tudi letoa ne more atopiti pred vaa moj apoitovani tovarii. Moral sem torej tudi letoa jas prevzeti njegovo nalogo. Leto dnij je tega, odkar amo bili tukaj sbrani. V tej dobi ae je apremenilo marsikaj, toda sistem naie vlade ae ni spremenil. A tudi mi niemo spremenili svojega ataliiča nasproti temu s i e t e m u. Povdarjam pa, da iajavljsm to le v svojem in svojega tovarila imenu ter da bodem poročal o evojem in o svojih to-varišov delovanju v deželnem zboru istrskem, ker ni moja nalogi poročati o deželnem zboru tržaškem ; že zato ne, ker so tu nav-toči trije ali štirje tržaški poslane?, kateri utegnejo porcčati o svojem delovanju. Omenil bi iz poslednjo imenovanega dežolnega sbora le to, kar no ju sicer že naglašalo danes, da tržaški slovenski potdaiici niti v jeiiku svojih PODLISTEK. v korist drnibe sv. Cirila in Metoda (vriivSi se v soboto dne 9. junija 18P4). Zabilježiti nam je zopot lep uspeh v narodnem našem živenji; toli težko pričakovani koncert— termometer naie narodne navdušenosti in narodne požrtvovalnosti — vspel je popolnoma. Koliko zaprok je premoatiti prirediteljem vaakoršnega narodnega pojava tu v Trstu, je zuaoo. Nedostaje nam časa, moči — morda tudi delavnosti!! — in sto drugih malenkostij, ki le prepogosto odločilno posesajo v uspeh ali neuspeh kakega podjetja. Velike težave je bilo prebiti osobito za ta koncert, ker njegn dispozicija je bila v velikem Stilu in mu je bito tako rekoč re-prezentovati slovenski živelj v Trstu — saj družba Sv, Cirila in Metoda naj druži vse nasprotnikov ne smejo več zagovarjati pravic tržaških Slovencev, ker jim to zabranjuje nnjeta druha), koja — ned tem, ko govore oni — ropoče in kriči med drugim : „Fuora i ačavi I* Da, gospoda moja, na tržaški zemlji, kjer Slovenci žive že tisoč in več let; na tei zemlji, kojo branijo že stoletja in stoletja za-se in dinastijo, na tej zemlji, v koje obrambo je obstajal do nedavno poseben bataljon, na tej zemlji kričo poslancem »loven »kega ljudstva: Fora i šoavi! Da »e kaj tacega prigodi kje drugje (Jakič: Razpustili bi sbor t) (Ker je posl, Sptnčič na t<*m mestu prilično ostro napal vladnega zastopnika v mestnem zboru tržaškem, naprosil ga je predsednik Mandic, — na poziv vladnega komisarja —, naj se nekoliko umiri. Glasovi: Naj le govori dalje t Predsednik i Prosim, kakov dobiček bi imeli, ako nam razpustijo zborovanj«.) Spinčič nadaljuje : Naj počenjajo naii naaprotniki — bodisi is jednega ali drugega tabor« —, kar jim drago, (povzdignenim glasom) mi vendar ne spremenimo »voje taktike am> pak nadaljevali bodemo pooni poti, katero eno aposnali kot jedino pravo. Kdor noče s nami, ali pa saostaja, naj stori, kakor mu je drago. Ako bi tako atorila večina, bilo bi nam žal, jako žal, saradi naroda, kojemu posvečujemo v»e »voje sile ; osebno bi pa bili mi manj obteženi. Mi ne tešimo po ničener, kar bi bilo nedoselno. Mi hočeno jednakopravnost in pravico (Dobrot Dobro 1), nič drugega, kakor jednakopravnost in pravico. Med drugim zahtevamo tudi to, da ae nai jesik razlega po zbornicah; in to moramo hoteti in tudi doseči sčasoma, da ne bi naši nasprotniki — kakor to delajo uradoa glasila — mogli trditi, da italijanski govoreč priposnavamo sami italijanatvo nažih deželi in da aami dajemo prioriteto italijanskemu jesiku pred nai i m. (Dobro t Dobro t) Kar ae dostaje našega postopanja v deželnem sboru istrskem, zmno vam je, da v istem od letoa ne delujemo več ustmeno, ampak le pismeno. Dovelj bodi že danes omenjeni slučaj, da je bil moj drug Mandič obtožen saradi jednega govora, izrečenega v deželnem zboru. Po takem amo »e morali odreči govorom in se omejiti na pisane predloge in interpelacije. In ker ne vemo, kako ae poroča s naiib krasnih obal gori na modro Donavo, pošiljali smo avojo predloge in interpelacije v prepisih posamičnim gospodom ministrom. Prosili in prosjačili nismo, kakor morda iniali gospod Jakič, ampak obveščali smo le o tem, kar amo storili, da damo tako osrednji vladi priliko, da more ukreniti, kar je potrebno. Postopanje oblasti prisililo nas je do tega koraka, da v deželnem zboru iBtrakem ne nastopamo več ustmeno, ampak nas, ne glede na atan ali poklic. In tako je bilo na častnem večeru tržaških Slovanov! Zbrana je bila v prostorni dvorani gledišč* Fenioe tržaška inteligenca do malega polno-številna, prisotni so bili veljaki okoličanski in opazili smo premnogo gospodo od blizu in duleč. Priprosti narod pa je zasedel navdušen obstranske prostore in galerijo. Srce nam je plulo veselo, gledajočim to vrvenje v razaež* nem prostoru t — Radoat in vesolje aije rodoljubu raz lica in navduSen je sa smoter, kojega sta mu sastavila že blagovestnika naša Sv. Ciril in Metod ! Juduo ložo savzeli so deželni poslanci gg. D o 11 e n z, O o r i'u p, Dr. S a n c i n in Vatovec in državna poslanca prof. S p inči ć in Iv. Naborgoj; opazili smo oba Dra. T r i n a j s t i ca, Dr. Treo in mnogo drugih odliČnjakov, ki »o prihiteli v našo sredo. V jedni loži bila jo čast. rodbina deželnega pismeno. Zaradi slučaja Mandičevega storili smo znani predlog — izjavo. In kako je bilo to potrebno, razvidno je is okolnosti, da bi bili o Mandiču — da se ni pobotal privatno — sodili trŽAški porotniki, ali je re» isuatil dotični govor, ali ne; gospoda moja, oni tržaški porotniki, ki niti niso bili v Poreču, ko je govoril, ki tudi ne razumejo našega jezika in ki »o vrhu tega še principijelni naii nasprotniki. Tako daleč smo torej prišli v slavni dobi jednakopravnosti t Vso naie predloge, resolucije in interpelacije poiiljnli amo, kakor reče.io, njegovi prejasnosti, gosp. tninisterskemu predsedniku knesu Windischgr&tiu in njih ekscelencam, drugim gonpodom ministrom. Pismenega odgovora sicer n;smo dobili, toda neksj se je dogodilo menda vendar-le, ker deželnozbor-ski predsednik sedsj vsaj vsprejema hrvatske in slovenske uloge ter skrbi »an, da se isti prevajajo na italijanski jesik. In ie to je nekaj strašnega v očeh našib nasprotnikov, ie to imenujejo oni akoncesijea, kričeč na na», da smo — »iutransigenti14. Tako je pisala „L1 Istria", — ki je glasilo avtonomne italijanake stranke „smernih", s kojo prijateljujejo c. kr. organi — ko nas je hotela očrniti pred c. kr. vlado. A ko se ji je ugovarjalo od atrani radikalnih Italijanov zaradi teh Bkonoeaij', potem je dokazovala, da je predaednik da! prevesti nekatere interpe-lacije le na pritisek od sgoraj, da pa atranka ni privolila v to, da ni dala nikakih ,k o n-cesij", in da sploh koncesij nikjer ni. Govoričenje o .koncesijah" nam v prilog in o nsii intransingenciji je torej sgolj humbug in nič drusega nego humbugf Doadeva se pa, da so w poslednji čas na Dunaju jelš uvidevati naie odnošaje, do-sdeva se, da se ta temota, ki je vladala glede naših odnošajov, nekoliko razsvetljuje. Jas in dr. Luginja sva se trudila — kakor nama je bila dolžnost — da osvetliva te odnošaje, v prvi vrsti kar se dostsje najine ožje domovine Istre. To sva atorila, kjer-koli sva le mogla: toliko v govorih, kolikor v interpelacijah in osebnih predočivanjih pri rasličnih činiteljih. Jas sem imel priliko spregovoriti o naših odnošajih pri raspravi o pro-visoriju dne 13. in 15. decembra n. I. Gospod Jakič utegne mi očitati ravno ob tej priliki, da sem raaobeial na svonec grehe naiih nasprotnikov. Tu mi je izjaviti glaano in jasno, da nisem iznašal na beli dan grehov naiib nasprotnikov zato, da jih ovadim na katero-koli stran, ampak sato, kur je njih počenjanje naperjeno v prvi vrsti proti našemu narodu in ker smatran kot sastopnik naroda sa svojo »veto dulžnot, upirati se vsem onim, k »ji bi hoteli uničiti naš narod. Dolgo, cela tri leta som molčal o dotičnih naših nasprotnikih, misleč, da ukroite vlada suma proti njim, kar je neobhodno potrebno v intereau monarhije. Ko so pa rekli za«top- nadzornika vitezj Klodiča-Subladoskegn. — Tudi častniški zbor bil je mnogobrojno zastopan. — Pozornoat vsega občinstva konoentrovala se je na tretjo točko izbranega programa, ko je naatopil cenjeni gost, g. operni pevec I. K. Tertnik, Burni aplavz ga je pozdravil, ki pa je na mah utihnil, ko »o zadoneli prvi glaai glasovitoga pevet. „Mornar* je skladba, ki daje pevcu priliko rnzviti vse bvoje vrline :— in teh ima gosp. Tertnik v polni meril — Občinstvo je bilo kar očarano in smelo trdimo, da ni bilo mirne roke v prostranem gledišči, ko je oddonel zadnji tvonk fenomenalnega glasu. Tako poje po-vec, ki čuti — on poje iz duše r dušo! Nebrojnokrat izvabil je navdušeni narod svojega pevca na oder, dokler mu ni pridodal cvetko za cvetko iz vrlo obdelanega umetniškega svojega vrta! Kakor je vedol g. pe- niki iste, da dotičnih sovražnikov niti ni, ko je vlada proglasila izjemne naredbe sa Prago in okolico, ko se je potem razpravljalo o teh naredbah, ko sem videl dejstva, s kojini je hotela vlada utemeljiti te naredbe, in ko sem slednjič videl, da je na Primorskem veliko več takih dejstev, radi katerih bi »e s veliko večjo pravico mogle uvesti izjemne naredbe — ko sem vse to videl, prišel je tudi sa me čas, da izprasnin svojo vrečo, v kojo »em nabiral dlje čaaa. S tem sem hotel dokasati, kako »e v naii državi rabi dvojna mera ter ■ tem raskril tako naie nasprotnike kolikor poetopsnje rasnih činiteljev nssproti njim. (Veselost in odobravanje.) Na omenjene moje govore z decembra n. 1. je goap. minister sa notranje posle odgovoril v aprilu t. 1. Govoril je isti dan (12. sprila), ko »em jas vnovič pojainjeval naše razmere. Ker je govoril sa monoj, nisem ■u mogel odgovoriti, kakor bi bil želel in »em se moral sa trenotok omejiti na htvarne po« pravke. Pride ie čas, ko se bodem mogel obširneje baviti s isto zadevo. Raspravljali amo tudi o naš h šolskih rasmerah; o ljudskih šolah, srednjih šolah in vseučiliščih. Glede ljudskih šol predložil sem že lani resolucijo, v kateri »em zahteval alovenskih šol sa slovensko prebivalstvo v vseh alpinskih deželsh, posebno pa v Primorju, osiroma hrvatskih sa Istro. Zahteval sem, da se osnovne iole uatroje povsod tam, kjer jih Še ni, da jim bodi materni jezik poučni jezik. To mojo resolucijo si je osvojil posl. Beer — odličen Člsn nemške levice — v kolikor se je doti-ksla Primorske, ter je predlagal v proračunskem odseku, da •e v Primorju ustanove osnovne šole povsod tam, kjor jih še ui, in da bodi v istih materini jesik poučni jesik. Ta predlog je bil vsprejet v odseku in v dr-iavnem sboru. S tem ao dobile obla itmje — ako jim je res kaj do tega, da »u ustanove potrebne šole iu da ae pouk prav uredi — na roko ne le pedagogiška načela in positivne sakone, ampak tudi odlok državnega sborain »ioer sedanjega — koalicijskega! (Dalje prih.) Politiške vesti. Katoliški shod za dežele čefike krone. Ker je klerikalni praSo ,Čeoha te dni hudo napal stranko Staročehov na Moravskom in ao ti poslednji vsled tega nameravali nasvotovati svujicu somišljenikom, da naj se ne udeleže katoliškega »hoda, ju osno-valui odbor namerovanega shoda dopualal glavnemu glasilu Staročehov izjavo, da se ne »trinja z omonjenimi n up adi ter da odklanja vsakoršno odgovornost sa to, kar je pisal „Čcch". Isvršuvalui odbor »taročoške stranke se bode bavil s to izjavo v bodoči svoji seji, veo v .Mornarji* in v sledeči veliki ariji Mo-hulove opere „Jožef v Egiptu" pokazati vse sile avojega obsežnega glasu — uvel nas je a zadnjimi točkami : z Rubisteinovo pesenco „Asra", z dodano glasovito pesenco nemškega izvora, in Vilharjevo .Mrtva ljubav* v strogo lirični oddel, kjer naa je osvedočil, da umeje prikrojiti orjaški svoj glas tudi šegavim in šepelajočitn glasom ljubezni. Vendar bi menili, da te vrate skladbo ne sodijo v tako prostrani in poleg tega se neakustičui prostor — pač pa v koncertno dvorano, »,jer je moči naslajati se, kjer po-sluSalcu ne odide nobena lepota takovih kabinetnih umotvorov. Pri nepopisnem navdušenji poklonil se je cenjenemu umetniku krasen -lovorov ve-neo s trakovi. — Da je goap. Mac&k, ki je zadovoljno poliitol iz Beča, da spremlja na glasoviru svojega prijatelja, rešil svojo ulogo Ta vidimo sopet, kako posamični aaatrpneii U Škodujejo dobri »tvari. Allsuscharf macht schartg — to noj si sapomnijo .gorečneži" ▼ Pragi — in kje drugje tudi. Stipendiji u učiteljske pripravnike V Galiciji. Subvencija ia Štipendije učitelj-•ki« pripravnikom v Galiciji ae je poviiala na 90.000 gld. Zajedno je minister nauka prijavil deželnemu odboru, da ae s letom 1895. zdatno povila tudi državna subvencija aa iati smoter. 8 pomnoionjem stipendijev hočejo priti v okom velikemu pomanjkanju učiteljev v Galiciji. Kriz« na Ogrskem. Morda nam poraće kdo: Ćemu govorite ie vedno o krisi, ko je ie davno reiena; aaj sta ae ie povrnila gg. \Vek«rlo in Ssilagyi v svojem aijaju k vladnemu krmilu. Da, formalno je rea rešena ograka krita, v svojem bitatvu pa ne. Kajti ministerstvo VVekerlo je dauea ravno na iatcm mestu, kjer je bilo, predno je podalo avojo ostavko. lati vsroki, ki ao isavali kriao, ob-stoje le danea in razburjajo javno iivljenje na Ograkem. Se tvojim odstopom — ali bulje rečene: a to dobro upritorjeno komedijo — ni g. Wekerlu doaegel drugega, nego da je oesar imenoval troje novih članov v magnetsko zbornico, a ie teh na po predlogu Wekerlevem, ampak po avoji proavitljeni volji. Torej ie ta vapeh ae nam pokaie, ako •i ga ogledamo od bližje, kot — poras. Sicer pa ne bi ae bil g. Wekerle nikdar več povrnil do oblaati, da imajo na Ograkem dobro organisovano tanesljivo konservativno •tranko. Nemarnost in bresbriinoat ogrskih konaarvativnih vodij je torej tama kriva, da je dobil g. Wekerle vnovič priliko boriti te ■a civilno poroko. Graja, kojo je isrekel dopisnik .Reichsposte" na adreso ogrskih iko-fov je torej povaem opravičena. — Krita ni ie reiena, smo torej rekli; temu pridodamo ie, da .ogrski liberalci sami si niso gotovi zmagi vilic vsej malomarnosti konservativnih krogov. Zato so se jeli — pogajati. Na povabilo grofa Aladarja Audrasajja abralo se je dne 15. t. m. 17 magnatov v posvetovanje, kako bi te dalo doseči tporatumljenje med obema strankama gospodske iborniee. Kon-servativni magnatje so baje predlagali, da naj bi tgolj civilna poroka le veljala aa tiste poročence, kjer so verski poroki na poti verski vsroki. V slučajih ps, kjer ni takih verskih taprek, naj bi dotični uradnik lel v sakristijo, da po cerkvenem blagoslovu iavrđi tudi cerkveno poroko. Nadalje tahtevajo klerikalni magnatje, da naj cerkvena matioe tudi v bodoče ostanejo v rokah svečenikov dotič-nega veroitpovedanja. Le matice nepripoana-nih veroiipovedanj naj bi prevsela driava. Navzoča ministra sta pa odbila vse te nasvete in je tako to prvo pogajanje ostalo bresvspeino. Posvetovanja se bodo nadaljevalo. Raaki car ipa luterani. Ruska sodiiča bo nedoviio obsodila nekega luteranskoga pastorja v teiko ječo, ker je poročil nekega Rusa t luteranko. Car pa je — kar ae ni dogodilo ie nikoli — popolnoma pomilostil obsojenega ter mu odpustil vso kasen. Ia tega pomiloičenja sodijo, da šoli car, da se iboljiajo tudi odnoiaji med pravoslavjem in luterani po pokrajinah ob baltiikem morju. Iz Srbije. Sedanje ministerstvo po volji — pustolovca Milana je sestavljeno ia na-prednjakov in liberaloev, toda ta koalicija se je jela ie majati. Liberalci slutijo namreč, da raskralj Milan nima injimi poltenih namenov, ampak da hoče spraviti vso oblast v roke njegovih ljubljenoev, naprednjakov. Vodja a snano predanostjo in vestnostjo, nam je komaj treba omenjati; omeniti pa moramo, da smo mu it dna duie hvaležni, da nam je on omogočil, ds smo sploh čuli goap. Tert-nika 1 — Nehvateino bi ae morali svati, da ne omenimo koj na drugem meatu, drugega gosta: cenjene ikedenjako pevce .Velesi- 1 e". Premnogokrat amo jih ie čuli, a nikoli nam niso tako imponovali, kot ta večer. Svojo prvo točko .Spletu" od Vilharja peli bo toli preciano in a toliko ognjevitostjo, da smo se morali čuditi in smo nehote primerjali njihov tbor s sbori na glasu, koje čuti uno imeli čeoto priliko. Le tako naprej vrli okoltfanski pevci — niste si raman iz-brali pomembnega društvenega imona — ker ta večer »te dokazali nedvojno, da ote res pevska — velesilu ! Častuo ste debutovali na po-sornici v mestu — osvetlili sle si ime pred Kbetaleev AvakamoviČ aa je pritoiil pri kra lju samemu, ker se podpirajo naprednjaki sa ikodo liberalcev in gladilo poslednjih .Srpska Zastava" prijavlja jako oster članek, v katerem trdi, da vladna politika dela na to, da ae aopet uvede naprednjaike nad v ladje. Romanska In Rusija. Vplivna narodno-liberalna atraoka je sklenila baje iskati pri Rusiji sopet prejinjega prijateljstva, slasti •e trudi v tem pogledu nji vodja Demeter Sturdza. Ker utegnejo ti pojavi vplivati na dosedanjo trosveti prijazno vnanjo politiko Romunske, pripoanati jim treba kolikor toliko važnosti. Finančno pololenje Italije. Skupni primanjkljaj tnaia 171 milijonov. Ako odbijemo od te svoto stroike sa ieletniike in druge ie dovriene tgradbe v suesku 44.5 milijonov, ostane ie vedno diferenca med dohodki in stroški v snesLu 126*5 milijonov. Ta gorostasni primanjkljaj mora pokriti Cri-spijeva vlada. Ali kako? Stroikov sa vojsko nočejo izdatno skrčiti, na nove davke pa je teiko mialiti, ker niti dosedanjih ne more smagovati issnjsna država. Giovanni Nicotera. O tem ravnokar umrlem državniku italijanskem smo domali nastopne podatke. Kot čisto mlad Človek se je v letu 1847 udeleiil ustaje v Reggio in se je v letu 1848 bojeval v Neapelju. Naslednje loto je služil pod Garibaldijem v Rimu in jo bil teiko ranjen v bitki Porta San Pancrasio. V bitki pri Sapri je ptejel četero ran, peto pa mu je sadala neka fana-tična kmetic«, ko so ga gnali kot ujetnik«, zabodivsi mu seneno vile v telo. Pri Aspro-monte (1862) in v letu 1866, ko je »pove-doval brigadi garibaldincev, udriih na Tirolsko, nosil je istotako rudcČo srajco. Homatye t Maroku. Deiela se je ras* cepila na dva tabora: jedna polovica je sa mladega Abdel-Asita, proglašenoga ie sultanom maročanakim, draga polovica pa je sa njega atrica Mu!ey - Mahomeds. Sicer pa javljn telegraf, da ao tako maročansko oblasti, kolikor sastopniki evropskih vlast ie pri-poznali Abdel-Aiisa; le sastopnik Italije je ugovarjal. Različne vosti. N« Kontovolju je umrl nngloms 61 letni posnani posestnik in trgovec, g. Miha I p s-v e c. Naj počiva v miru I Dr. Aato Starftovlć slavil je dne 18. t. m, svoj imendan. Tem povodom mu je doilo nad 200 brsojavnih čestitek. Med čestilce se radosto uvričamo tudi mi, israisjoč zajedno iskreno ieljo, da se v interesu vsega avstrijskega Slovanstva skoro poravnajo nesrečne diferencije med odličnjaki obeh opo sicijonalnih strank. Ksm pridemo, ako nismo jedini med seboj. In je-li res tako teiko doseči sporatumljonjo, ko vendar vemo, da tako med „Obzoraii* kolikor med .pravaii* bi-jejo plemenita, sa blagor domovine vneta srca P 1 Mi Slovenci, ki amo Hrvatom naj-bliiji po krvi in rodu, imamo pač pravico saklieati hrvatskim prvoboriteljem: Sporazu-mite se, zjedinite se, kajti domovina treba Vas — vseh! ZapItRB. Denainja itovilka lista ,11 Pen-siero Slavo" jo bila saplenjuna radi p>tar> člankov : 1. .Vittoria italiana in lstria* ; 2. ,Sequestri a pa late» ; 3. .Uit po' di luce aulle uit ime eletioni di Piaino" * 4. .L' adunansa generale della aocielk politica .Edinost*41; 5. .La rivinoita d'un ministro." Menda je dovelj kaj f svetom. Da vas čujemo zopet kmalu t Drugi zbor .Himna G u n d u I i č u* — zopet Vilharjovu; skoro bi smeli jnazivati ta večer .Vilharjev večer*, ker nič manj kot štiri povsko točke so bile njegove — pač častno sa vrlega glasbenika — pevala je »Velesila" v družbi s pevci .Slov. pevskega druitva* tržaškega. Nad 80 pevcev — imposanten pogled ! — pod vodstvom ikedenj-skega pevovodja goap. Pižons pelo je izborno in a pravim povdarkom. Frenetićen rokoplosk pretresal je glediiče in ponavljati se je morala i ta točka. A nekaj nas je motilo, motreči vrlo te povce I Kako da .Slov. pevsko društvo" ni nastopilo samostojno P Pa pač ni temu kriva malomarnost in ne-brižnost, ki se zadnji čas tako bahato ko-šatita med slov. narodnimi društvi v Trstu P Videant consules t Igrica .Zapirajte vrata" zaključila je Ker «o vsi ti članki savaali dve polni strani, ni bilo uredništvu mogoče prirediti drutHga izdanja. Izlot „Tr/oiksga Sokola- v Devin je dovolila slavna c. kr. vlada. Ker je pričakovati lepega vremena, nadejamo ae obile udeležbe od strani Triaikih rodoljubov. Poleg krasote vožnje po morju je vsem isletnikom zagotovljena isborns sabava na vrtu g. in-pana Plesa: telovadba, tamburanje in ume-taljni ognji. Tudi is Gorice pričakujemo gostov. Vosni listki se dobivajo v kavarnah »Tedesco* in „Cotnmercio" in v Dolenčevi tiskarni ter ae bodo dobivali tndi na parniku pred odhodom. Vožnja stane 60 nvč. tja in nassj. Slovanska Čitalnica javlja p. n. gg. članom in alavnemu občinstvu, da napravi v kratkem i 11 e C v NabreŽino. Sodelovalo bode it prijaznosti tamošnje slavnoznano pevsko drultvo. Dan izleta in natančnejši program objavi sa prihodnjič. „Kmotljoka in vrtnarska družba ia Trot in okolico* V Trotu imela bode svoj prvi občni sbor Jutri v nedeljo dne 17 t. m. v dvorani Mally, ulica Torrente It. 16. Na to sborovanjo oposarjamo ie jeden-krat naŠB občinatvo. Isto ae prične ob 9>/t uri predpoludne. Upati je, da pokažejo posestniki, da jim je res na srcu ustanovitev te prepotrebna družbe. Od meatnih rodoljubov pa je pričakovati, da se v lepem številu upiiejo v to druitvo, ter da bodo podpirali isto v korist nsiega kmeta. Rodoljubom is mesta in okolice pa je dolžnost skrbeti sa to, da so snido jutri na določenem meatu prav mnogo naiih ljudij ter da se upiie lepo itevilo udov. Lop nnprodok. .Triaška posojilnica in hranilnica, regiatrovana zadruga s omejenim poroitvom", prekoračila je v tekočem letu ie avoto 100,000 gld, v svojom novčnem prometu. Dne 15. t m. snsial je namreč Isti gld. 106f739*491 — Ako pomislimo, da je imela ta nnia posojilnica in hranilnica prvo leto svojega obstoja 76.000 gld., drugo leto (t. j. lani) 116.000 gld. prometa, v prvih patih in pol meseca tekočega leta pa ie čes 105.000 gld. novčnega prometa, vidimo, kako lepo se razvija ta nsi jedini narodni savod v Trstu 1 Širnemu našemu občinstvu pa je klicati sopet v tem obziru: „Svoji k svojimi* ,C. kr. kmetijska druibo kranjska* imela je letošnji redni ebčni sbor dnč 15. t. m. Zborovanja se je vdelciilo nad 100 članov Is vseh krajev deiele Kranjske, med katerimi je bilo lepo itevilo graftčskov s Dolenjske. Predsednik druibe, ces, svetovalec Murnik je naprosil v 'svojem nagovoru deželnega glavarja in navsočegs vladinega zastopnika, da bi se vlada in deiela sanimali sa rssvoj kmetijstva na Kranjskem in tudi v prihodnje krepko podpirali delovanje druibe V svojem obrisu o stanju kmetijstva v letošnjem letu je omenil predsednik, da se smejo kmetovalci letos nadejati dobre letine, kar je posebne vainosti aa domačo iivinorejo kojo utegne postati kmalu glavna panoga domačega kmetijstva, ker aunanja konkurenca niti ne kaie več kmetu, da se bavi s pridelovanjem lita. Predsednik konststuje tudi s vesoljem, da raste zanimanje si druibo, kajti ista šteje sedaj ie okolo 67 podruinie s blizo 800 članovi. Vladni zastopnik vitcs Laschan in deželni glavar Detela sta obljubila krepko podporo druibi. — Zatem je prečital društveni tajnik g. Piro svoje poročilo. Glavne točko istega objavili smo bili nedavno že v našem listu, satorej dodajemo danes le ie nekoliko bližjih podatkov. vroUno prekrasni večer. Po dolgem prestanku videli in čuli smo sopet na odru vrlo dramatiko moč gosp. Ščuko-Kobalovo. Svojo ulogo je izvela s finim in pravim pa-topotu in upamo, da jo čujemo kmalu v kaki večji ulogi. Gosp. Borovščakov — obupani Pan-ciutetli — ne pride niti raz pozornice — svojo partijo pogodil je vrlo in naše občinstvo mu bode gotovo ie dolgo hranilo prijazen spomin na ta večer. Gosp. Jak. Ščuka, dobro doili znanec, bil je povsem na mestu in gosp. spominjal nas je po govoru in kre-tanji na znanega slov. igralca, in reči moramo, da ga je dobro kopiral. Ako no pozabi mi orkestra, ki je svoje točke prav dobro izvel — in zabilježimo, da je društveni blagajnik kamra! čež 1000 tire-bernih kron, smemo priznati, da ata odbora rnoika in ienake podružnice sv. Cirila in Metodu častno rešila stavljeuo si nalugo. Is družbene drevesnice oddalo aa )• la - tos nad 14.000 visokodebelnih dreves. Vspeh je bil pri vsrh nasadih povsem ugoden. — Ribje valiiče in vsgojevaliiče na Studencu je sedaj ie dovrieno. Predelalo se je tako, da se sedaj isvali hkrati lahko 150.000 ik*r. V zavodu se je vsgojilo skupno nad 170.000 ribic, med katerimi je bilo okolo 30.000 po strvi. — Družbeno uradno glasilo, ilustrovani „Kmetovalec", katerega dobivajo druŠtveniki saatonj, razpošiljal se je v 3500 istisih. — V povspeševanje kmetijstva je preskrbe! od bor svujim članom različnega semenja in več vagonov aemenskega krompirja ter oddal 15 vagonov umetnih gnojil. Tajnikovo poročilo je vzel zbor odobraje na znanje in vaprejel nasvet, da se izreče iskrena sahvala c. kr. miniaterstvu sa poljedelstvo, deielni vladi, deielnemu sastopu in kranjski hranilnici, ki so podpirali druibo v nje delovanju. G. F. L e n s r č i č je poročal o računu za prošlo in prorsčunn sa tekočo leto. Skupni dohodki so znašsli 1893. leta 79.302 gld. 54 nvč. ter je ostalo konoem leta v blagajni 128 gld. 54 nvč. Druib« je imela koueem leta 38.694 gld. 51 nvč. aktivnega imetka. Zbor je odobril obračun in proračun ia leto 1894.. kateri kaie 13.750 gld. dohodkov, koji, primerjajoči se s proračunjenimi atroiki. dajo šo 500 gld, probitka. — O vriivii ae dopolnilni volitvi v glavni odbor je bil sopet is-voljen knesoškofijski tajnik g. Š i i k a. — Zbor je potem potrdil definitivno ustanovitev nekaterih podruinie, rasprarljal o dolgi vrsti poročil in predlogov rasnih podruinie in odlikoval, p» predlogu Vipavskega nsdučitelja g. Skale, društvenega tajnika g. Pire* s naslovom .ravnatelj*. Zbor je še isrekel svojemu predsedniku gospodu Murniku svoje sožalje na isgubi soproge. Povsko drultvo .Slavo" pri sv. Mariji Mag. spodnji priredi dne 24. t. m. svojo prvo veselica s plesom. Veselica se bode vriila pod milim nebom, na primerno oklnčanem dvoriiču posestnika g, Iv. Vouka. — Vspored veselice: 1. Jenko: •Naprej*4, godba. 2. Po-zdrav predaedniks. 3. Fr. 8. Vilhar: .Bojna pjesma", sbor. 4. „Jeftova prisega", de. klamacija. 5. Fr. S. Vilhar; »Pozdrav Samoboru*, zbor. 6. Fr. S. Vilhar: ,8lovo*f četvero *pov. 7. .Kateri bo*, šaloigra v dvcli dejanjih. 8. .Himna pevskega druitva Slava*. 9. Ples. — Začetek ob 6. pop., ko-nec plesa pa ob 2. uri po polunoči. — Vstopnina k veselici 30, k plesu 40 kr.; sedoži po 10 kr. Ker je nsmen veselice velevaien in kar je druitvo prisiljeno, prirediti jo pod milim nebom radi pomanjkanja primarnega proatora, nadejati se je mnogobrojne udeležbe, poaebno pa od strani tržaških rodoljubov. Odbor. Povsko druitvo .Hajdrih" na Proooku imelo bode jutri dne 17. t. m. ob 4. uri po-poludne svoj redni občni sbor. To Jo ŽO dolirlf 1 Is naiega poročila o občnem zboru italijanskega politiškega društva za Istru (koje poročilo smo objavili v večer, nem izdanju od minolega četrtks) j« ras-vidno, da se je fanatisem italijanske gospOde razvil ie do jako npvarne meje — ne toliko nevarne za nas, ampak za njih same. Go-»»poda se nahajajo menda ie v takem duševnem stanju, da sami ne vedo, kaj govore in zahtevajo. Kako drugače naj sodimo, ako hočejo vsprejeti v svoj program tudi točko, da v deielnem zboru istrskem ne le ni smeti vsprejemati predlogov in interpelaoij, ako niso sestavljene v italijanskem jesika, ampak da se (udi govoriti ne sme drugače nego italijanski. Nočemo sopet nsglašati, kako krivična ju ta zahteva s ozirom na okolnost, da itelijani sestavljajo le manjiino probivalstvs v deželi, ampak izraziti bi hoteli svojo radovednost, kako hočejo goapAda izvesti ta svoj sklep? Ali hočejo morda slovenskim in hrvatskim poslancem obesiti — torbe ali jim morda se silo maiiti usta P Vidi se, da so gospdda postali besni, a besuost je menda najalabii svetovalec na svetu. Isvajati take sklepe, to ni .ipas*; in sedaj se ne čudimo ni najmanje, da jo dosedanji predsednik društvo, dr. Vfcnier, odklonil zopetno izvoli-tev. Gosp. dr. Venier je sioer velik italijansk radikaleo, ali pri tem je menda vendar toliko pameten, da noče biti voditelj — beaneČim. Moitnl svet trloikl bode imel avojo le-toiojo XV. javno sejo v ponedeljek, 18. t. m. Dnevui red: 1.) Čitaojo zapisnika XIV, sejo. — 3.) Prijate. — 3.) Predlog sa m* katere preosnove pravil triaike hranilnice. (Caasa di Risparmio Triestina). — 4.) Predlog iolakega odbora ta osnovanje praktičnega tečaja na navtiiki šoli v Trat«. (Po namest-niitveni naredbi). — 5.) Predlog iolakega odbora gledč »porabe kratic t iolah sa sasna-movanje novega denarja. (Po nameatniitveni naredbi). — 6.) Predlog mestne delegacije gledč preoanove zapahov na oknih v pritličja meatnega muzeja Revoltella. — 7.) Predlog gledč nameičenja aaiatenta pri mestnem sta-rinarskeas museju. Svoto 7 gld. 50 iV*., kojo je nabrala v Seiani gospodičina Maša Dolenčeva aa uboiega Simona Čopiča, je fte doila nafti npravi in se je oddala na priatojno mesto. Toliko na znanje gg. darovalcem. Stareovliov dom t Dne 26. t. m. poloii ■e temeljni kamen Starčevičevemu domu. Istega dne bode imela etranka prava avoje letno sborovanje in potem banket. Dan 26. junija sh je lato določil aa to slavnost, ker je Ante Starčevič iatega dne pred 33 leti ae svojim govorom v tabora poloiil temeljni kamen stranki prava I Sto tO) je ie ustanovilo čeiko ioleko druitvo .Uetredni Matice Školska" — a le sa otroke Seske narodnosti. To druitvo je res pravi blagoslov boiji sa narod češki. stanji setve v Avstriji. Poročilo s dnč 10. t. m. o stanju setve v tostranski driavni polovici pravi, da mlada pienies, r!, ječmen in oves ksiejo Jako lepo in da obečajo mnogo. Tudi kornta da sploh kale lepo. Neorofta v premogirnl. V danainjen »jutranjem isdanju prijavili smo med najno-vejiimi veatmi nesrečo, ki se je pripetila včeruj vslod eakploplosij v rudnikih grofa La-rischa poleg Opave. Danainja poročila pravijo, da jo bilo o tej priliki ubitih okolo 180 mdsjev, 20 njih pa teiko, ismed kate-rib 4 smrtno ranjenih. 14 arličev spravili so doslej na daa; do mrličev pa, ki so v spodnjih jamah, niso mogli ie prodreti, ker se iiri ogenj po rovih. Pri delu v reiitev ponesrečenih bilo je ubitih 10 mAi. Prva eksplosija Je bila predvčerajinjem ob 9V» ari a večer, sadnja včersj ob 10 V. uri sju-traj. Vseh eksploaij je bilo pet. Na liee mesta priili so ie rasni veftčaki in radniiki uradniki. Protop mod slovenskimi In laftkiml do- ItVOl. Glasom neke brsojavke, doile listu •N. F. Prease* in Smrti aa Koroikem, napadlo je 41 slovenskih delavcev, ki ao na delu pri gradnji tiljake iclesnioe, 10 Italijanov in so baje prvi hudo nabili poslednje. Dva kolovodji slovenskih delaveev da so is-ročili deielnemu eodiičo v Celovcu. Vzrok pretepu da je bil ta, ker slovenski delavci nočejo, da bi injissi delsll Italijani. Odgovornost sa to vest prepuičoamo seveda omenjenemu lista. SrofiiR lovec. Te dni je ustrelil iumarski čuvaj Martin Ribič v Thurn-Taxisevem gosdu pri Medluiuijaku (na alavonako-hrvatak« meji) 260 kilogramov teikega medveda. Ta orjaiki kosmatinec prebival je nekaj časa v velikem votlem javorju. Visoka starost. Peterburike „Novoje Vremja" prinaiajo v svoji itevilki od miuole sobote podobo in iivotopis v Sarutovu živečega franooaa N. Savina, kateri je bil nedavno, popolnoma sdrsv, slavil avoje 127. rojstveno leto I Savia se je porodil dnč 17. aprila leta 1766. v Parisu; njegov oče je bil polkovnik v gardi takratnjega franooskega kralja Ljudevita XV. Savia se je bil udele-iil kot čaatnik v Napoleonovi vojaki vojne proti Rusiji; leta 1812. ujeli ao ga kosaki na Beresini. Savin se je po končani vojni naselil v Saratovom kot učitelj francoskega jesika in tam iivi danei ie čil in sdrav. Nesreča v italijanski mornarnlcl. Is Spesije javljajo, da je duć U. t. m. pred pristaniščem trčila torpedovka it. 87 v oklop-nioo tTerribile\ Torpedovka se je potopila, ljudij so reiili. Proti poveljnika torpedovke, Viglionu, pričela je preiskava. — Par let ie le je tega, od kar je bilo isgubilo italijansko vojno brodovje jedno torpedovko vsled nesposobnosti dotičnega poveljnika. Netrefia na Donavi. Včeraj je trčil na Donavi bliso Mohača velik plav, na kojem je bilo mnogo ljudij, več vozov in konj, ob železen parnik. Silni sunek je treičil ljudij v vodo; 30 oseb je utonilo. 2rtev loterijo. Pred porotnim aodiičem v Lvovu je pričela včeraj razprava proti biv- ieaaa finančnemu komisarja Kijanakemn, obtoženem poneverjenjrt. K>jan*ki je bil pone-veril velike avote denarja pri zalogi soli, kjer je bil v alužbi. Obtoženi je priznal svoj zločin, pripomnovfti, da je poneverjeoi denar večinom saigral na loteriji. V igri na Dunaj je isgubil okolo 10.000 gld., na Lvov okolo 5.000 gld. Pookuioo samomor 36letna baronica Plotser, stanujoča v ulici Stadion hit. 11. se je včeraj hotela zastrupiti s nekim zdravilom sa čišč-nje želode*. Pribitevši zdrsvnik is sdravniike poetaje je konstatoval, da ni baronica v nevarnosti, ampak da je le grosno rssburjenih iivcev. V svoji rssburjenosti je bila ispila dotično sdravilo. Gensrsl — ubijalec Is Pariza poročajo: Dnč 14. t. m. nadsoroval je general Edon utrbe pri Charetonn. General, skoraj popolnoma gluh starček, posvsl je pred se poročnika Sehiffmscherja, katerega opravo je kritikoval. Vzel je poročnikov nabit revolver, kojega si je ogledaval; poročnik je oposoril generala, da je revolver nabit. General ni sliial tega evarila in obračal revolver dalje. Poročnik je sekričal ie glasneje, da je oroije nabito, tudi polkovnik in sapovednik bataljona oposorjala sta generala na nevarnost, a gluhi general jih ni čul, ampak napčl je petelina. Poročnik je priskočil, da bi odbil eev v stran, v istem trenotku pa poči strel in kroglja prodrl trbuh neerečnemu poročniku, ki se je sgrudil smrtno ranjen na tis. General se je sicer jako prestraiil, vendsr pa je nadaljeval nadsorovanje. Javna drafba sa popravek svonika v Ku-bedu, občina Dekani, bode dnč 25. t. m., ne dne 15., kakor je bilo objavljeno po pomoti v oglasu v 71 it. vEd.*, Policijsko. Bliso gledaliiča „Feniee« pre-tepal so je sinoči 27 letni pissr Rudolf Ro-saro s dvema neposnanima ponočnjakoma. Poslednja sta vrgla pijanega Rosara ob tla in ga obdelovala s pestmi, da je bilo joj. Prihitevii straiarji reiili so nesrečnega pisarja, ostala ponočnjaka pa sta pobegnils. Ker je bil Rosaro nekoliko okrvavljen, spremil ga je stralar na zdravniško postajo, kjer je konstatoval sdravnik, da je Rosaro le lahko ranjen pod desnim očeeom in da ee je vgrisnil sam v jesik. Nehvaležni pijanec pa je pričal, da so ga ranili straiarji, da jih bode toiil in k temu je dodal ie rasne psovke. No, konec lamentaciji je bil ta, da ao stražarji, katori so Rosara prej osvobodili ispod pestij neusmiljenih ponočnjakov, spremili istega Rosara na policijski inspetorat v ulici Chiossa in ga deli pod ključ, — Včeraj o sori so prijeli stražarji v ulici Ponterosso 38letno Franjico Z. is Naklega pri Kranju, ker igra ista kljubu svojim 38letom ie uloge „ponočne device* in ker je bila saradi ne-nravnega življenja ie isgnana is Trsta. Spremili so jo v sapor v ulici Tigor, da se odpočije. Sodnljiko. 40 letni čevljar Jurij Ascanio, vratar hifte it. 11 v ulici Valdirivo, je dobil včeraj aaradi težke. a telesnega poškodovanja 2 moseca ječe. Aacanio je bil dnč 5. moja t. 1. v prepiru ranil s nožem vratarja Frauja Komarja na liou. — 48letni bivši trgoveo Karol NaepHin is Švice je bil obsojen zaradi poneverjanja na 6 tednov ječe. Naepfl n je bil poneveril agentu Franju Stravignaniju 100 gld. kavcije. Najnovejše vesti. Dunaj 16. Tu so je danes v nekem hotelu isvršils Ijnbovna tragikomedija. Pred par dnevi došla je tu sem dvojica ljubovnikov. Kar nenadoma ju iznrnadita očo devojke in nje pravi zaročeuec. V svoji jezi je zaročenec zgrabil ljubimca avojo zaročnioe za grlo in bi ga bil zadavil, da niso posegli vmes postrežniki. Zapeljivec je moral istočiti listnico a 13 000 gold., koje je bila devojka ukradla svojemu očetu. Zapeljivca bo odvedli v sspor, devojka pa aa je morala v družbi očeta in zaročenoa vrniti domov. Budlmpoita 16. Liberalni krogi zatrjujejo, da vlada nikukor no privoli v kakoršno si bodi spremembo zakona o civilni poroki, ker ve, da bi vsaka sprememba provzročila razpor v liberalni stranki in bi skrčila vgled Wekerlev. — Klerikalni .Mndjar Allatu" vatraja pri svoji trditvi, da magnatska zbornica tudi v drugič odkloni zakon o civilni poroki s 20 do 30 glasovi večine. Beilgrad 16. Raiikalai krogi ao prepričani, da doživi »tedanji »istem groaovit fiasko. Radikalni klub je naložil svojim somišljenikom, da ae ne vdeleže občinskih volitev. Vsled tega so smagali večinoma, naprednjaki liberalci pa besne, ker je vlada vplivala v prid ne prednjakom. Ostrova 16. Napori, da bi se spravila na dan trupla ponesrečenih rudokopov, se ne morejo nadaljevati, ker so jamo vedno še v plamenu. Ogenj utegne trajati več tednov. Materijaloa škoda ae ne da proračuuati. Od 18 najdenih mrtvih trupel, prepuatili so 2 dotičnim rodbinam; 4 njih ležijo v Jlerma-novi* jami, ki je ostala nepoškodovana, ostalih 12 leži na nekom odru bliso jam, in so ie umita iu oblečeua. Vsa trupla ao močno opečena. Danes ie ni mogoče določiti števila mrtvih in ranjenih, ker so oni delavci ki so se rešili, pobegnili domov Skoraj gotovo pa je, da je mrtvih in ranjenih bliso 300. Verona 16. K razkritju spominska plošče došlo je tu sem več avstrijskih častnikov različnega orožja. Rim 16. Položaj ministerstva se slobša. Temu so vzrok Žalostne vesti, prihajajoče is Sicilije, kjer postaja paložaj skoraj slabši, kakor je bil v decembru minolega leta. Te žalostne vesti so napravile globok atis na vse kroge in uteguejo provzročiti hude boje proti Crispiju. Poterburg 16. Cesarjevič je odpotoval danes na Angleško, da obišče svojo zaroč-nieo, princesa Alico Saaonsko. BratJ« Solsolftt Jutrajšuji izlet v Devin dozvoljen je od alavne c. kr. vlade v društveni obleki in se zastavo s edinim pogojem, da Sokoli v društveni lopravi anamejo pero v mestu ter da grojo posamezno na parobrod in iz parobroda v mestu tržaškem in i*oblečeno surko. O prihodu v Devin imamo popolno avobodo gibanja ter smemo rasviti zastavo. Naproieni so vsi oni, ki se uJeleie izleta kakor talovadei ali pa v upravi, da se zberejo danes svečer ob «/i9 u r i v društveni telovadnici, a jutri pred odhodom ob ^2 uri jpop. v prostorih »Delniškega podp. društva*, da ae [organizti-jemo. — V nadeji, da ae bratje Sokoli častuo vdeležite ialeta iu dokaiote, da pojmite važnosti Sokolstva, kliče Vum bratski: Na zdar 1 Odbor tržaškega Sokola. Trgovlnakl tovzajavl. Budimpešta. Pšenica za juni 7 00-7 01, za ju-en 7-12 -713 Koruza za juli-avguat 4 85 do 4-87 Ovna za jesen 578-5 80. Ri 5 40-i.-45. PAooica nova od 77 kil. f. 7-25—7*30, od 78 kil. f. 7 8H-7-40. od 79 kit. f. 7 45—7-50. od 80 kil. f. 7 50-7 60, od 81 kil. lor. 7-80—7 65. -lečman - •—• — j proso 8-80—l-25. Ponudbe pšenice srednje, popraševanja omejena. Prodalo se je 24.000 met. stot., nespremenjeno. — Otrobi mlačni. Vreme mrzlo. Praga. Nerafinirani sladkor za junij f. 16.40, nova roba za september f. 15-17'/,. stalno. Havrs- Kava Rantos good average sa juni 97-50, za oktober 9050, mlačno. Hamburg. Santos good average za juni 77 60, september 75'—.december 69-—, mirno. Hsw Tork 15. juuija. Rdeča pšenico 61'/ (proti BO1/« dna S junija), koruia 45'., (proti 411/,) bushel. Dunajska bovsal Driavni dolg v papirju „ „v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „v kronah Kreditna akcije . . . . London 10 Lst..... Napoleoni...... 100 mark...... loO italj. lir..... Trgovina z lomom. Cene Kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor Trstu. (To so cene, po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom). Jelove deske 26 mm 8/14" f. 50—56 za 1900" danes včeraj 98-35 98-2o 98-20 »8-20 130 85 120-80 »795 97-95 864 75 350-75 125 20 125-20 9-96 9 97 61-32 'A , 61-32'/, 41-86 44-92'/, ■ n 19X20 „ 7 14" „ 37-41 „ skurete 13X14 „ 7/14" , 28-30 n * n n 14X15 „ 7 14" „ 30-32 n • „ remeljni (morali) 70X70mm „ 25 27 ■ n 36X70 . n 13-14'; I H H » n 80X80 „ „ 32—34 H • n n 40X80 „ a 16-17 M • n n »0X90 „ „ 40-42 n n h n 46X»0 „ „ 20-22 n ■ » ■ 100x100 * , 62-64 w m n w iooxtio „ ■ 72-74 n „ Bukove dilc (teBtoni) 20mm 8/10" . 18--24 „ mlinci (tavolette) hrv. 8 10" „ 9—9'/, a n n n . bistr. 8 10" „ 7-8 Po traniičih (flleri) 3 3, 3 4. 4/4, od 26 do 30. M a MISI s -»/ u, M/ VI, K9J t | U/O, r J WU *J- I mi III* ov-OU Al . ShUM» „ 8/10 in 9/11 C—12 tn. 34—36 „ „ Bordonuli 10/12 in naprej f»r. 13—15 kub. meter. Pri lesni trgovini ni bilo v zadnjih 14 dneh nikake spremembe. Promet je bil vedno še precej iivahen, ceno stalne. T rami so prodajajo prav lahko, ekr primanjkuje nekaterih dimenzij. Kava Mocca...... Cejlon Plant. fina . . Perl..... Java Malang . . . Portorleco ..... Guatemala .... Ban Domingo • . . Halabar Plant. . . . a native. . . Laguavra Plant. . . n native. . . Santos najfini.il ■ • • srednje fini . < . srednji . . . • ordinar . . . Rio oprani .... „ najfiniji . . n srednji .... Sladkor Centrilugal T. vrste Concassć .... v glavah .... razkosani .... tli italijanski fini ... , srednji . , Japan fini AAA , . , . srednji .... Raugoon eztra .... II (Csss s« razumejo aa Ssksls la s carino vred) t >n» ud for. Jo for. 100 K. 181.- 183,- . 180,- 182,— 189 - 190,— 182- 184- . 173,- ns,- „ 159,- 161.— „ 153,- .55,- . 170. - 170. - H 160 - 162,— , 168. — 1«».— , 157.— 15»,- , 156.- 162.- „ 150,- 134,- „ 144.- 146,- „ 131.- 134- „ 182,- 166 - 155,- 15G. — . 117.- 149. - 100 K. 33." 4 32.'/« „ 36,— 36.', 36.»/, 36.'/« 35.- 85.', 100 K. 19.- 19..r0 „ 17 75 18.50 18.'/« - u 15,- 13 25 -.- , 12.25 -.— -....... . 10- -.- PstrslsJ miki v sodih ... „ 18.&A -.- v zabojih od 29 kil 5.85 —.— Olj s italijansko najfineji . . 100 K. 58 - 81. . »rednjefino . , 4».— 51. - bombažno, amerlk. ... n 34.— 38.— dalmatinsko...... . 85- - - .— Limeni Mestnski .....zaboj 4.— 6.- ............... . —.— —.— Kandsljnl Dalmatinski ... 100 K. 85.- 59.— , Bari...... B 62.- 64,- Pl^loll......................80.— 82.- leftlit Dalmatinski..... . -. -- , Puljeiki....... 7.25 8.- ImokVS Puljeike..... „ —.- — .— , O riko v vencih , , „ 12.75 13,— SolUnias .................22.-28.- Vampsrll......... , 91,- 23- OlvsD«....................24.— 26- PelSBOVkS srednje velikosti . . 36.— —.- „ velike............33.- -.- . malo..............37 — — Ilanlkl v velikih sodih . . -.- . v V,..........»-50 Somail pridelki- riiol: Koka.........100 K. 9.35 -.— Mandolonl...... m 8.25 — .— ivetlorudefi...... . 8.50 — teinnorudeči..... „ —.— — .— kanarček....... „ —. - — ,— bohinjski ....... . U.2r> —.— beli veliki...... n 8.50 — .- . mali....... N 0.25 zeleni, dolgi..... „ —.— —.— „ okrogli..........6.25 -.-- ineianl, hrvatski .... „ 5.40 —.— B štajerski .... „ 5.60 —.- Ksslo fino štajersko............84.— 90.— Jsimsa it. 10........ , »25 , 9........ „ »76 B 8..................11.25 —— Selje kranjsko........ . —,--- ftspa , ................——— Krompir, itajeiski . • , . . „ —.— — — Proso, kranjsko....... „ 9.— -.— ^ŠS, kranjska........ , —.- —.— Sh ogeraki........ ff 4».- 55.50 Ksst ogerska..................54.50 50 50 Kara. V poslednjih 14 dneh padle an cono za 2 ({14. — pri preprostih vrstiti tudi za 3 do 4 gld. — in aicer zato, ker ae vodno bolj pribliiujemu dftbi, ko prifino uvaianjo novega pridelka in ker imamo kljubu primanjkanja velikih nanrfob vendar ie izdatno zalogo (69 000 met, st.), posebno pa preprostih vrst. Sladkor. Ker namerujojo v Amoriki povišati a 1. oktobrom t. 1. uvoiuu carino na nerafinirani aladkor. knr ae edloM te dni v zbornici v Warhing-tonu, podraiile ao se cene nepričakovano za ' 1 gld. — Daljni položaj jo zavisen od toga, du-li so omenjeni predlog vaprejme ali no. — Ceno za cele vagone so prilično te-le: Pilft W Z F f. 33; Aar f. 33; Kzr f. 32'/ : razkosani f. 35 do 35' ,; v gtnvah (Stokih) v sodih f. 37'/« do 87»/«; v vrečah f. 86'/, do 36»/«; Concaasć vsled priinanklji^a po f. M6 d j 30'/«. - Novo blago ostano nespremonjetio toliko v položaju, kolikor v cenah. Rli. Italijansko vriti so stalne, poprašerunje Se prilično dob o. Japonskemu rastejo ceno, drži ie ako stalno, indijskega je mnogo v prometu vsled koncesij na cenah. Olja. Jako mlačno; cene so nespremenjeno pri laikih vrntih, v tem ko so lastniki ameriških, grških in dalmatinskih vr*t popustljivi. Trgovina. Moka ill otrobi. Moka. Koncem minolega in počutkoui tega tedna prodali so rasni ogrski in nekateri domači mlini nekaj svojega izbranega oddelka proti pozni oddaji. Cene so bile za it. 0 od f. 12.00 do f. 13, za št. 1 od f. 12.15 do f. 12 50, za št. 2 od f. 11,10 do f. 11.50 iu za št. 3 od f. 10.30 do f. 10.60. kakor ao bile žo vrsti, kvantiteta in ddba za oddajo. Tudi „Ecnomo* je prodal nekoliko avojega izdelka raznih štovilk. O zaključku ae je podražilo blago povprečno 50 uove. za kvinthl. Neugodno vreme kaie na to, da prihodnja žetov ne bode tako bogata, krkor je bila lani, in, ako bi se to tudi ne zgodilo, vendar ne smejo aodanje cene plašiti kupcev od nakupovanja. Primerimo nekoliko letošnje cene z lanjskimi : Dne 16. junija 1893. I. stala je ograka številka 0 f. 15.85, danos stauo f. 13.; št. 1 jo Btala lani f. 15.25, letoa f. 13.50; št 2 lani f. 14.55, letos f. U.60; št. 3 lani f. 13.40, lotos f. 11,10; št. 4 lani f. 12.85, letos f. 10.60; nt. 5 lani f. 12.10, letos f. 10.30 in tako dalje, torej so letošnjo cene kakih 2 do 3 gld. nižje. Otrobi. Za december so je prodni izdelek mlinu „Miiller & Uačkur" p > f. 3 25 looo, L'uštu, ali f. 4 17 loco železnica Trst. Cena se vtrjujejo, ker ni prodajalcev za puznejio oddajo. Tržišče so je zaključilo no- kaj trdnejše. Lovantivski ao se prodajati kakor je bila ie vrat po f. 2*65 do f. 3*30 kfintal t vrečo vred. Drobni otrobi. Zanemarjeni, bres kupčije. Slanina in mast. Slanina je izdatno padla. Danes ae aahteva 1< co Budimpešta sa 3 komad« na kfintal f. 4» do 50-50; za 4 kom. na k v. od f. 4R'50 do —, katere cene veljajo tudi za blago franco Trat. Na-sprotno pa si je mast nekoliko opomogla in kaie na podraienje. Danes zahtevajo za mast v sodih po 200 kil. f. 5450, v sodih po 100 kil. f. 55 — in v sodih po 80 kilog. f. 55 50 iz triaftke zaloge. Tržišče s« je zaključilo jako trdno. Goved. Od 7. do 13. t. m. prodalo se je v Trstu 361 volov in 122 krav klavne živine in sicer 190 volov iz Kranjske, 127 iz Hrvatske, 12 iz Istre, 2 iz Italije in 30 domačih. Plačevali so ae: voli iz Kranjske po f. 49 50 ; ?o!i iz Hrvatske po f. 48 50 ; iz Istre po f. 4H; ■> po f. 49 50 in domači po f. 49 50; domače m.. < no f. 47'— do 48'— in krave iz Italije po f. 18'— kvintal mrtve vage. Seno in ftlaina. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f, 4.—, II vr. po f. 3.30, slama I. vr. po f. 3.— in II. vr. po f. 250 kvintal. Surovo maslo, jajca in kokofti. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 84 do 86 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 80 do 84 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1 — do f. 1.04 in v part. od 30 do 50 kg. po 96 nvč. du 1'— kilogram. Tolminsko surovo maslo 1. vrati po f. 1.00 do 1.08 kilogram. Jajca na debelo po f. 220 od 2.50 sto komadov. Kokoši po f. 1— do 1-35 komad, piičeta po 80 uć. do f. 1*50 par. Krompir, navadni, na debtlo po 4 .50 do 5 — „R. M.' Valjični mlin v Klanji (Vinko Majdič; zaloga in zastopništvo pri liiccardu Sanzinu v Trstu) poslal nam je sledeči cenik svojih izdelkov : Pšenični zdrob (ures) štev. A f. 13.45. Pšenična moka »t. 0 f. 13.4(1, št. 1 f, 13.15, št. 2 f. »2.55, št. 3 f. 11.55, št. 4 f. 10.80, Št. 5 f. 10.15, Št. 0 f. 9.15, it. 7 f. 7.—. Moka za krmo št. 8 f. 5.—. Pšenični otrobi drobni f. 4.20, debeli 4.70. Ječ-menček f. 0.20. Kaša f. 8.10. Rfteua moka I. f. 10.80, II. f. 10.20. III. f. 8.—. Polentni zdrob (Kres) f. 9.50. Polentna moka I. f. 9—, II. f. 8 10. Koruzna moka f. 7.50. Ajdova moka I. f, 17.20, II. f. 15.70, III. 10.20. Piča za kure f. 4.15. — Čiste cene bres zaveze za 100 kgr. v Trst; brutto za netto z vrečo vred ; frankovano vrnjene vreče plačajo se po vrednost', Kupčija z žitr m postala je bolj iivabna, cene rastejo in uadejati se je, da pojdejo ie bolj kviško. Ko so prišla iz Pešte prva poročila o naraičenju cen, mislilo se je, da je to manever borzijancev, ker so takoj naslednji dan cene zopet padle. Toda vzrok je bil drugi, namreč ta-le : Amerika je podražila svoje žito, Viled tega je poskočila cena moki tudi na Angleškem in Ogrska bode imela slabo žetev v najboljših svojih pokrajinah. To so glavni faktorji, ki so provzrnčili podrnženje. Bilo je pa zares že nemogoče, da bi padla oena pa nici in konsekventno tudi moki ie bolj, ker bi se pri takih cenah niti ne izplačala produkcija žita. ZAHVALA. Podpisani se v imenu Marije B a v d u š zahvaljuje ulavni podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu na obuvalu, podaroviinem njo sinu Silvestru. V Trstu, dne 15. junija 1894. ANTON ZLOBEC. RODOLJUBI!! Podpisani nuienaiijum.il« sem odprl v soboto dno 9 junija svojo krrmo v ulici Vatdirtro št. lit., znano pod imenom „Crore di Malta." Točil bodem vina prvo vrste, kruški teran in izvrstno pivo. Izbornu kuhinja, vene poštene. — Nadejojof s«, da mu bodu Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Fran Kravoi. Gostilna „All'Antico Moro" ulicu Solitario 12, (po domalt pri n frvarkovru"), prodaja črna in bela rimi prve vrste is prvaikih in dornberskih vinogradov, in sicer: domare črno po .Vi?, belo po 30, modru frankinja po 40, trno kratko po 40 in rizlink po 4H ur. liter. Izvrstna kuhinja. — Drieč se gesla: ultojak k rojaku", priporoča s« podpisani za obil obisk. Anton Vodopivec, gostilničar. Ne kupujte kos po 1 gld. in 1 gld. lo nč. ';dovskih rok, kajti trgovec t žoluzuino I. G O* "Alk ~v Beianl in trgovec Jakob Skan v Tomaju prodajat u kose p<> iif> In 75 m'', Ko*, so garantirano in ho tudi zamenjajo, ako niso dobro. Bratje je Ribarić, iIdulovatolji ogljtt v HT- Pi-lru, priporočajo Hvoje zalogo v Trstu: t •ia Foiulareg št. 1, Piazsa delta Volte ti, via Madonnina Itassetta Vordaiuoti ii, /. uhodom tudi v uflrl Tor rente po nnjni^jili cenah. OgU* I- kakovosti karbonina, kok, drva nu metru itd. Narnčbe se »pre-niljejo tudi z dopisnico. Pertot uretrolijeiii, pmnpe (sesalke) za rabo pri hiši in /.a vsako drugo potrebo, cevij i/ železu, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar ne potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva /.miraj v zalogi tvrdke Omenjeno škropilnice ne pošiljajo nn vsako ponlo avstro-ogrske monarhije, franco, po 10 j;ld. komad. Schivitz &. Comp. i (Živic in družb.) v Trstu, ultoa Zonta S. Tinct. capsici compos. (PAlN-£XPELLElt) se prireja 7 Bichterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarno **raxmarer v Trstu, P. Grando) poznano bolečine nbluiujoue ('rgajanje, dobiva se po večini lekarn v stcklcnicali po gld. 1.20, 7() in 40 kr. Pri kupovanji treba biti previdnim in je vsprejeli le take stcklonice kot pristno, ki so previđene z .sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljal niča: Richter s Apolheke z. Goldenen Lowen. Prag.__1-44 K7nhnr in O * izdelovatelj umeteljnili LUUct III U« ognjev priporoča se si. občinstvu, da ga blagovoli ob vsaki priliki počastiti z naročili temveč, ker se naslanja na rek „Svoji te SVOjlzm". Naročila vaprejeniajo »e na cesti Kos se t ti hšt. 1S1 (Camp. Mu^u-go) v Trstu. — Cenika v slovenskem jeziku pOši:jr franko in gratis. DROGERIJA na debela in drobno G. B. ANGELI T II S T Cor.*o, ]'iazz4 popol. via Madonna del Klare 2, II. (V slučaju potrebe tudi po noči). „Tržaška posojilnica in hranilnica" (registrovana zadruga z omejenim poroitvom) Via Moiln Piecolo it. 1. I. naditropje. Daje posojila na menjice in intabulaoije proti •*/« obrestim, na zastavo srečk in vrednostih papirjev pa proti •'/»"/• ubrestim. Od hranilnih ulog plačuje po obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 0. do 12. ure dop., in vsaki ponedeljek, sredo, četrtek in potek od 3, do H. ure popolu-dne. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludno, in vsaki Aotrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži se Inhko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsuki delež 10 gld. 1—25 Zaloga piva pivovarne brator Reininghaus v Stelnfeldo — Gradec pri 15« A. DEJAKU, junior, v TRSTU Via datfll Arttatl it. m, zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant, ponuja p. n. rostilničaijem v Trstu in po okolico staroznano stemfeldsko eksportno (Esport), ožujski (Mfirzen) in uležano (Lager) pivo, tako v sodih ka-kor po steklenicoh, pod ugodnimi pogoji. | Kuizdna protjnova tekočina Mnogo let prenkn^no, bolesti ntešujoče domač« sredstvo. Krep-čs.joče drgn nje prod in po daljših vožnjah. Cena •/, steklenice 1 gl a. v„ '/j steklenice 60 kr. a. v. Oluvn« mlogat Okr. lekarna v Kornouburgu pri Dunaju, G L Dobiva se v v»eh lekarnah. J^azit^jejii^varstven^ Kttizdna protinova tekočina. Jak. Elemoi TRST HC Via S. Antonio fit. t priporoča častitim svojim odjem;iikom in slavnem občinstvu svojo veliko skladišče blaga za prihodnjo spomlad in poletje, to blego za moške in gospe, perkalj, svilnate rute raznih frst s franzami »11 brez njih, srajce za turiste, „Jiigeru-perilo. bombažne in volneno jopice, možke in ženske bele in barvane srajce, možke ovratnike, bogato zalogo znvratnio na izburo, dežmke in snlnčniko. perilo, platno, musolin, koto. nino, bombažne, barvane tkanin , ki se morejo pr iti, bombažno s;:kno za molke, roknvlce iz švedskega sukanca in svile sa možke in go&pe, rokovicu iz sukanca po švid