jmmrmm jgukjm WBMMU mm
SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po poStt prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 g ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani n» dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
.1
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 6. uri popoludne.
î^tev. ISO.
V Ljubljani, v torek i), avgusta 1892
Letnik XX.

V spomin odkritja Amerike.
Med grmenjem topov, v slavnem spremstvu vojnih ladij vseh evropskih držav, odplula je v sredo, 3. avgusta, iz pristanišča ribarske vasi Palos v Andaluziji neznatna, lesena ladija „Santa Maria" po širnem morju v tej smeri, v kateri so odjadrale pred štirimi sto leti štiri slabe karavele pod povelj-ništvom slavnega Krištofa Kolumba na neznano pot, ki je bila završena s pristanjem na novem, neznanem, ogromnem svetu.
Stari svet je priredil celd vrsto prelepih slav-nostij v spomin odkritja Amerike, in ves omikani ljud proslavlja zajedno štiristoletnico tega dogodjaja, v spomin, da je postal mejnik v zgodovini vsega človečabstva In podstava novega razvoja.
Dan, ko je pogumni mojster plovstva, plemeniti humanist in vzvišeni veleum Krištof Kolumb odrinil na potovanje po neznanem oceanu, prinesel je v istini blagoslov; odkritje Amerike prouzročilo je popoln preobrat v vseh strokah človeškega dela, omike in napora.
Takoj po Kolumbovi smrti je nastala prava selitev narodov v zamorske kraje, kar traje i dandanes; tisoč in tisoč tlačenih, nezadovoljnih ljudij iz vseh krajev sveta iskali so in našli ondi zavetišče, in združeni vsled skupnih koristij so ustanovili onkraj morja nov dom, prosto, uezavisno, svobodno domovino.
Na novem svetu je nastal nov red, novo ljudstvo, katero je s čudovito silo prekosilo v domišljiji in izumbi ostali svet, premenilo kakor s čudesom stepe in pustinje v bogate, plodne pokrajine, pričaralo takorekoč čez noč iz tal milijonska mesta ter se postavilo s pravo američansko hitrostjo na čelo obrtnega in gospodarskega napredka.
Dežele evropske, katere so s svojo kulturo, prebivalstvom in svojo krvjo položile novemu svetu
temelj, Imele bi danes pravico z veseljem zreti na razvitek in moč amerikanskih držav, kakor mati na srečo svojega deteta, kojemu je dala življenje in v ljubezni vzgojevala, — toda, žal, radovanje jubilejnih dnij grené tudi čuti trpkosti.
Američani so se vedli in se še do vseh starih dežel neprijateljski ; znebivši se najprej vpliva Španske, katera jim je odprla vhod v njih domovino, in Angleške, katera jim je dala jezik in gmotno eksistenco, postavili so se po robu zoper ves stari svet, in pod geslom : „Ameriko samo Američanom!" ogradili so se proti njemu s kitajskim zidom „varnostnih" zakonov.
Američani zaničujejo „gnilo Evropo" ter se ponašajo, da so jedini bojevniki prave omike, vede, prosvetljenosti in svobode! Poleg tega pa pozabljajo, da je pod solncem njih svobodomiselnosti pro-cvitalo tudi suženjstvo, da odobravajo usmrčenje Indijanov in kitajskih delavcev ter institucijo „sodnika Lyncha", in ne bilo bi danes njih železnic, zračnih mostov. Edisonovih fonografov in mikrofonov, da bi ne bilo naših izumiteljev: Wattov, Reseljev, Galvanijev in Steffensonov.
Kolumb je sicer imel, kakor je bilo v objavljani encikliki Leona XIII. o njem označeno, v mislih idejalni namen : privesti doslej neznane narode k spoznanju pravega Boga, ali ta idejal je grabežljivost človeška takoj v početku tako poteptala, da so se oglašali posamezni človekoljubi : bilo bi bolje, ko bi se bile Kolumbove ladije pogreznile sredi širnega mofja.
Kulturni zgodovinar nahaja na poti v Ameriko in povsod v nji mnogo sledov človeške krvi, zajedno pa najde velikanske, občudovanja vredne čine. Ako se je takoj po odkritju pojavila človeška lakomnost v najtemnejšem svitu, pojavila so se brzo tudi dela junaške, krščanske ljubezni.
Da bi danes hoteli pregledovati bilanco, česa je bilo več, ali teh zločinov iz lakomnosti na ame-ričanski zemlji, ali plemenitih dejanj, priznal bo najčrnejši pesimist plemenitim dejanjem ogromno prevago.
In nijeden pesimist, baje niti samomorilec Schopenhauer, ni se drznil trditi, da bi bilo bolje, ko bi ne bila nikoli odkrita Amerika.
Kar zlasti nas katolike mora navdajati z nemilim zadoščenjem, je ogromni razvitek katoliške cerkve na zemlji, v deželi, kjer nima oblasti ni birokrat v evropskem smislu, na najsvobodnejši zemlji torej, dokaz, da se naši veri vselej bolje godi brez posvetne roke. Cerkev za svoj razvitek ne zahteva nič druzega, nego pravnih odnošajev, in če bi jih, kakor med divjaki, ne našla, vstvarila bi se jih sama. Cerkev je živ organizem, in zbog tega povsod plodi življenje.
Največje zasluge za civilizovanje Amerike imajo misijonarji, kateri so v stoterih slučajih, med njimi v prvi vrsti slovenska misijonarja Baraga in Pire, dokazala, da je divjak, rudečekožec, sposoben za kulturo, vzlic grabežljivosti in krvoločnosti lokavih kristijanov.
Skoro vse materske dežele iz stare Evrope, katere so na američanski zemlji razširile svoje go-spodstvo, zgubile so to gospodstvo. Celo Anglija je zgubila severne države in z največjim naporom vzdržuje še Kanado, toda i ta se bode prej ali slej odtrgala od materske dežele.
Sodba božja izpolnuje se na vseh narodih. Najprej se je izvršila sodba božja nad španskim narodom, kateremu je Bog po Kolumbu podelil novi svet. Španska je deloma po Kolumbu postala država, v koji nikdar ni zatonilo solnce, — dandanes je država tretje vrste, ki se glede na moč skoro ne more primerjati mali Belgiji, in je takorekoč naj-| siromašnejša dežela. Koliko se je iz Amerike zlata
LISTEK,
Zmes.
Truplo ncznanievoi
Prizor iz pribramskega rudnika.
V 26. obzoru v jami sv. Vojteha smo našli sedmi dan po nesreči človeško truplo. Pripeljal nas je do njega le smrad. Ko smo ga našli, je ura bila ravno polnoč; zvon je pel tako milo, kakor bi rajnemu hotel pozvanjati. Ko bližje stopim«, res zagledamo človeško telo. Ali je bilo zares človeško ?
Težko je imenovati človeka to, kar smo pri luči svojih svetilk gledali. Sedem dni je tukaj ležal, strupeni plini so njegovo telo jedli, kamenje, ki je doli padalo, ga je razpraskalo, ogenj ga je na pol sežgal in nekaj cunj ga je pokrivalo. Tako je bil nesrečnež zdelan, da bi v njem nihče ne spoznal mladega, čvrstega rirdokopa, ki je zadnji dan maj-nika šel od svojih starišev, žene, otrok, prijateljev in tu v globini izdihnil svojo dnšo. Delavci so poznali vse tovariše, tega pa niso mogli.
Ko so ga ven potegnili, gledati so ga drugi ljudje, toda spoznati ga niso mogli. Pridejo otroci rn žene. Kolikokrat so bili oni razsodniki, kjer nihče ni mogel razločevati med mrliči. Le-ti so bili, ki so klicali: „Oče, mož!" Vrgli so se na tiste, katerih niso mogli spoznati bratje: „Ta je tujec, tega ne poznamo!" Sirote in vdove so svoje može in očete
spoznavale včasih po koščku obleke, po kruhu, ki so ga v žepih imeli, po podobici. . .
A sedaj, ko so zadnjega mrliča pripeljali, ga nihče ne spozna. Zastonj se je jokala žena ranjkega z otroci: „To niso oče, to ni Tone!"
Ko vidi zdravnik, da ga nihče ne pozna, ukaže ga nesti na pokopališče in pokopati kot neznanca. Nosači pridejo in ga hočejo že odnesti. V tem pa zadoni žalostni klic med množico. Gledalci se raz-stopijo in pride starka, skoraj slepa. Komaj truplo zagleda, že zakliče : „Tonček! Moj sin! Moj zlati otrok!"
Skloni se nad njim, pokriža ga in šepeta molitvico kot spremljevalko v večnost.
Ta starka, uboga in na pol slepa, je spoznala svojega otroka, katerega niso spoznali žena ni otroci. Srce jo je vleklo k njemu, ki je bil njen zaklad, njeno življenje. O zlato materino srce! Da bi tebe tvoji otroci tako ljubili, kakor jih ti ljubiš!
Dobro zdravilo.
V zadnji rusko-turški vojski je imel vojaški zdravnik, sedanji tajni svetnik g. P., posebno veliko opravka. Na dan bitke trudil se je celi dan okolu ranjencev in na večer je bil tako zdelan, da niti stati ni več mogel. Šel je v svoje bomo stanovanje in hotel takoj v posteljo. Čakal ga je že dalje ča3a doma vojak, ki ga prost, naj mu zdere bolni zob, ki ga že ves dan neizrečeno muči.
Vse operacije je naš zdravnik z veseljem opravljal, ali zobe dreti )e bila zanj največja muka. Sedaj na večer, tako truden, naj vrši operacijo, katere se je spočit po dnevu tako strašil?
„Pridite jutri v bolnišnico!" veli vojaku, „sedaj nimam časa."
„Gospod doktor, jaz ne prestojim dolge noči v tolikem trpljenju!"
„Tu imaš rubelj, pojdi k mojemu pomočniku, on ti ga bode izdrl I"
Vojak spravi denar v žep ter molč^ odide.
Kako pa se zdravnik drugi dan začudi, ko, stopivši v bolnišnic«, zagleda kar celo krdelo vojakov. Vsi so se držali za lice ter milo zdihovali, imeli so zobobol. Prosijo od prvega do zadnjega, naj jim g. doktor bolne zobe izdere.
Zdravnik je brž spoznal, od kod je nova bolezen tako nagloma prišla. Hotel jo je pregnati.
„Stopi z mano v sobo!" veli prvemu vojaku, „vrata pusti odprta."
„Tedaj zob te boli? Pokaži! Kateri je? Odpri usta, takoj ga izderem!"
„O gospod doktor, saj še lahko čakam, vi nimate sedaj časa, pa jutri zopet pridem."
„Ne! Celi dan vendar ne boš trpel. Ako časa nimam, je moja dolžnost, da si čas vzamem, da vam pomagam. Pokaži! Vidiš, res je zob bolan 1"
Malo zakrehne, vojak močno divje zavpije in operacija je končana.
in drugih zakladov izvozilo na Špansko, in kaj ima zdaj od tega? Jednaka usoda zadela je Portugalsko, na katero pada Damoklejev meč — državnega ban-
kerota.
Francoska je izgubila skoro vse američanske naselbine, nje moč je bila ondi potrta z najljutejšo revolucijo zamorcev v dôbi, ko so domä obglavljali svojega kralja. Samo Angleška še deloma ondi vzdržuje svojo oblast.
Vse vlade iz Evrope zginile so na ameriških tléh, a samo jedna vlada se je tam vzdržala in se vzdržuje z vedno večjo silo, ta je: katoliška C e r k e v I
Previdnost božja je vse te vlade, katere so na ameriški zemlji krščansko svoje ime oskrunile s kani-balstvom in najgroznejšim mamonstvom, pometla takorekoč z zemeljskega površja ter pustila ondi jedino duhovno vlado. Vsa kraljestva in cesarstva zginola so z ameriške zemlje, ali ostalo je ondi samo: Kristusovo kraljestvo I
Nihče ne bode trdil, da to kraljestvo na ameriških tléh republikanskih morda hira, — ne, ne pbša, temveč vedno vzrašča, procvita in se krepi!
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. avgusta. UTotraiije dežele.
Katoliški shod se je včeraj sešel v Lincu. K temu shodu so prišli nuncij nadškof Galimberti, vojaški škof Belopotoczky, nadškof zadarski Rajčevič, knezonadškof dunajski Gruscha, knezonadskof solno-graški Haller, namestniški škof v Solnogradu Katsch-thaler, škof brnski Bauer. Od visocega plemstva so došli grof Karol Schönborn, princ Eduard Liechtenstein, grof Pergeu, baron Helfert in več druzih. Dalje je došel predarlski deželni glavar Rhomberg, člana nemškega državnega zbora dr. Porsch in Orterer. Zvečer je bilo prvo zborovanje, v katerem so došlece pozdravili predsednik pripravljalnega odbora državni poslanec dr. Ebenhoch, linški škof dr. Doppelbauer, deželni glavar opat Aschleuthner in župan Wimhölzel. Predsednikom shodu je bil voljen grof Silva-Tarouca. Meritorične obravnave začno se danes. Katoliško šolsko društvo je včeraj popoludne imelo v Lincu svoj občni zbor.
Slovenci in Poljaki. „Narod" pogreva stare stvari iz državnega zbora in se, kakor po navadi, zaletuje v g. poslanca Šukljeja in našega dunajskega dopisnika. Pri tem te pa ob jednem iz-podtika ob „praktično politiko" naših poslancev, o kateri trdi, da ne prinaša nobenega sadu. Kdor so spominja razmer pod prejšnjimi vladami, bode gotovo drugače sodil o politiki naših poslancev. Da več ne dosežejo, so vzrok neugodne razmere, ker desnica nema gotove večine. Brez večine se pa v parlamentarnem življenju malo ali nič ne opravi. Sedaj pa preti posebno nevarnost, da pride nemška levičarska večina. Če Plener ne pride na krmilo, za to je zahvaliti le Poljake, ki se še vedno neso odločili za levičarje. Ker pa Mladočehi vedno napadajo Poljake, vsekako se je bati, da jih izrinejo k levičarjem, posebno ker se jim za narodni obstanek ni toliko bati, kakor nam. Kaka névarnost bi pa bila levičarska vlada, tega si pa še danes nikdo prav predstavljati ne more. Težko da bi ne bila
„Je že dobro," veli zdravnik, „sedaj naj pride drugi sem!"
A ni bilo nobenega vojaka z bolnim zobom v bolnišnici.
Sinočni vojak se je za rubelj dobro napil in zjutraj res ni čutil zobobola. Pravil je to svojim tovarišem in marsikateri bi bil tudi rad rubelj prejel. Ali ko so spoznali, da je g. doktor danes za vsako operacijo pripravljen, popihali so je urno brez rublja iz bolnišnice. Le vojak, ki je bil prvi na vrsti, plačal je račun za vse.
S kmetom se ni norčevati.
V francosko mesto Meaux pelje kmet veliko medu. Lepo vrsto posod je naložil, tudi dobro pokril, da kaki nepoklican mrčes ne pride potoma na sladko malico. Pri mestnih vratih stoji strogi mit-ničar. „Kaj imate na vozu?"
„V vseh posodah med," odgovori kmet.
„Bomo videli!"
Odmaši prvo, drugo in tretjo posodo, res povsod polno medu.
„Sedaj bo menda zadosti," misli Bi kmet in hoče zopet vse tri odkrite posode dobro zamašiti.
„Bomo vse pregledali!" ukazuje mitničar. Velikokrat so ga že opeharili, danes ni kaj dobre volje, tudi se mu sumljivo zdi, kje bode reven kmet toliko medu pridelal. Pregleda vse in res se kmet ni lagal, vse posode so polne medu.
jednacega pomena z nemškim državnim jezikom. Pod Auerspergovo vlado Nemci neso jedino zaradi tega trdno določili nemškega državnega jezika, ker so mislili, da se jim nikdar ne izvije vladno krmilo iz rok. Državni jezik bi Nemci uveli z navadno večino, češ, da s tem ne premeni ustave, temveč jo le izvršb. Z uvedenjem nemškega državnega jezika bi pa mi avstrijski Slovani prišli tja, kjer so nemadjarske narodnosti na Ogerskem. Da bi pa Poljaki hoteli privoliti v uvedenje nemškega jezika, napravila bi se za Galiciio izjema, kakeršne izjeme imajo tudi- nekateri drugi zakoni. Da bi Nemci pripravili Poljake, da nas puste na cedilu, njih listi Čehe in Slovence proglašajo za strašne rusoljube, torej nasprotnike Poljakov. Da bi to napačno mnenje popravil, je poslanec Šuklje izrekel znano izjavo, iz katere je razvidno, da so Slovenci zadovoljni s sedanjo vnanjo politiko, da torej nikakor ne hrepene po zvezi z Rusi. Iz Šukljejevega govora je jasno kakor beli dan, da se je njegova izjava tikala le vnanje politike in je pač le zlobne zavijanje, če se obrača na notranjo politiko. Ta izjava bi ne bila ostala brez dobrih nasledkov, da je ni s svojo protiizjavo oslabil dr. Laginja. Odnošaji mej Poljaki in Slovenci bi se bili zboljšali in Poljaki bi ne bili dali nas Nemcem v roke. Poljaki imajo v rokah ključ položaju in bi bili za nas gotovo dobri zazezniki. Če se pa sedaj Nemcem posreči, od nas popolnoma ločiti Poljake, in tako po oviukih uvesti nemški državni jezik, bode to vsekako nekoliko posledica one politike, katero proslavlja „Slov. Narod".
Pražak. Pomenljivo je, kar piše o odstopu barona Pražaka glasilo moravskih levičarjev „Tages-bote". Najprej razpravlja, kako škodljivo je bilo delovanje Pražakovo za moravske Nemce, potem pa pravi, da se češki Nemci morajo veseliti, da je odstopil tako odločen njih nasprotnik. Najvztrajnejši, najzvitejši in zato najnevarnejši nasprotnik nemštva, najdoslednejši in najneutrudljivejši pospešitelj slo-vanstva izstopi iz ministerstva. Nemški Moravci torej proslavljajo ta trenotek, ko je Pražak dal odstavko in so hvaležni tistim, ki so pripravili tega moža. da je odstopil. — Kakor znano, so Mladočehi največ pripomogli, da je Pražak odstopil. In glavno glasilo moravskih Nemcev jim za to javno izreka svojo zahvalo. Ta zahvala je pač prava obsodba mladočeške politike, ker sedaj je jasno, da postopanje Mlado-čehov obrača le vodo na nemški mlin.
Mladočehi. V nedeljo je bil mladočeški shod v Jičinu. Prišla sta bila državna poslanca Vašaty in dr. Šil, ki pa nesta nič posebno novega povedala. Ves shod bi bil popolnoma nezanimiv, da ni neki kmet začel proslavljati Vašatyja in obsojati druge Mladočehe. da neso Vašatyja volili v delegacijo. Vašaty je sedaj imel priložnost, da se je malo po-jezil nad oportunisti v mladočeškem klubu, ki neso hoteli njega voliti v delegacijo, ker je nasprotnik trodržavni zvezi. Koncem se je na tem shodu sklenila resolucija, da naj mladočeški poslanci vzajemno postopajo z drugimi slovanskimi poslanci v državnem zboru. — V Semilu je poslanec Kramaf trdil, da Čehi drugače ne bodo ničesar dosegli, če ne nadaljujejo odločne opozicije. — Državno pravdništvo je pa proti državnim poslancem dr. Eduvardu Gregru, dr. Brzoradu in Spinčiču odredilo preiskavo zaradi motenja javnega reda in miru, katero so baje pro-vzročili v govorih na nekem shodu v Nemškem Brodu.
"Vitanje države.
Francija in Bolgarija. Več francoskih soci-jali.-tov in podobnih elementov je v nedeljo v Pa-
Ni malo jezila kmeta taka natančnost. Kdaj bi bil že lahko prodajal na trgu med, pa mora sitnemu mitničarju odkrivati posode. Površno naglo zakrije in hajdi urno na trg, da ga drugi prodajalci ne prehiti
Muhe pa so kmalu zavohale, kaj je na vozu; cele trope se jih nasede, in ko mož ustavi na trgu, zapazili so že kupci, kdo je prvi pokušal med, in nobeden ne kupi pri njem.
To je bilo našemu poštenjaku že preveč. Naj-prvo se norčuje mitničar z njega, sedaj pa še denarna zguba. Naravnost k županu gre tožit sitnega mitničarja. — Smešna se je zdela tožba županu, zato tudi smeji se razsodi: „Mitničar je storil svojo dolžnost, vso nesrečo pa so zakrivile muhe, nad njimi naj se tedaj zmaščuje, kjer in kakor hoče."
Zbodlo je to moža, vendar mirno odgovori: „Hvala Vam, gospod, za razsodbo, pa rad bi imel pismeno dovoljenje od Vas, da smem vsako muho ubiti, kjer jo dobim."
„Lahko se Vam takoj postreže." Usede se, napiše dovoljenje ter izroči kmetu.
Komaj ima pisanje v rokah, zapazi, da se je ravnokar usedla županu muha na lice. V levi drži pisanje, z desnico pa krepko zamahne in krepko zadene muho, kakor tudi županovo lice.
Neznansko je hud gospod župan, a kmet drži kviško dovoljenje za pobijanje muh, postoji še nekaj časa, potem pa mirno odide.
Par dni je čutil župan na lici neprimerno šalo.
rizu imelo shod, da protestuje proti usmrtenju štirih političnih zločincev v Sofiji. Sešlo se je do 2000 oseb, ki pa neso bili vsi jedhe misli in je vsled tega prišlo do pretepa. Tiste, kateri so zagovarjali bolgarsko vlado, so porinili skozi vrata. Govorili so o zvezi z Rusijo in zabavljali proti Bolgariji. Naposled so izjavili, da obsojajo postopanje bolgarske vlade. Kaki življi so bili na tem shodu, je jasno, če povemo, da je bil znani Rochefort voljeD častnim predsednikom. Političnega pomena pa ta shod ni imel nobenega. Rusija gotovo hi posebno vesela navdušenja teh ljudij. V Peterburgu se za zvezo s Francijo ne bodo posebno ogreli, če bodo vedeli, da so Rochefortovi privrženci največji prijatelji Rusije v Parizu.
Srbija. „Male Novine", ki se pa ne odlikujejo z resnicoljubnostjo, vedo povedati, da se je bil v petek v Beligrad pripeljal bivši kral| Milan in se je na kolodvoru razgovarjal kakih dvajset minut z generalom Bogičevičem, potem se pa peljal dalje z orijentskim brzovlakom Kaj ata govorila, tega list seveda ne v4.
Francija. Govori se, da je Freycinet sam začetnik agitacije mej radikalci, da nikdo ne sme več biti dvakrat zaporedoma voljen predsednikom republike. Freycinet bi rad sam postal predsednik republike, zato pa mora Carnota izpodriniti kar je pa težavno, ker sedanji predsednik je pri narodu jako priliubljen in je poleg tega v dobrih odnošajih s papežem in Rusijo, kakor piše orleanistični „So-leil". Freycinet je pa že prileten in ko bi 1894. I. ne bil volien predsednikom, potem najbrž nikdar ne pride na vrsto. V monarhističnih krogih se pa že veseli tega novega razpora mej republikanci. Nadejajo se, da bi se morda le dalo kaj doseči za njih stranko, če radikalci spravijo premembo ustave na dnevni red. Bonapartisti in pristaši pokojnega generala Boulangerja, pa tudi nekateri skrajni ra-dikalei bi takoj prišli s predlogom, da naj predsednika voli neposredno narod. Pričakovati je pa tudi celo predloga, da se predsedništvo odpravi in nadomesti z direktorijem. Republiki bi gotovo ne bilo v korist, ko bi se tako vprašanje spravilo na dnevni red.
Italija. V Laterzi, v pokrajini Lecce, je pri iztirjanju davkov prišlo do velikih nemirov. Kmetje so kamnjali orožnike in jih več nevarno ranili. Orožniki so morali streljati in so ranili več kmetov. Občinsko hišo so hoteli kmetje zažgati. V krvavem boju je ranjen župan in več kmetov. Dvajset kolovodij so zaprli.
Izvirni dopisi.
Z Vinice, 6. avgusta. Pred nekimi dnevi je nekdo ob kratkem poročal v „Slovencu" o izidu naše nove občiuske volitve. Toda temu poročilu je treba pojasnila: Poročevalec imenuje izvoljenega župana g. Jankota Brkopca, ki je zdaj v drugo izvoljen, in potem našteje šest odbornikov; toda imenovani možje, namreč gg.: Peter Malič, Janko Ka-stelic, Peter Balkovec, Miho Prokšelj, Mate Štefanič, Janko Starašinič niso le odborniki, ampak so občinski svetovalci. Odborniki pa so sledeči gospodje r Jurij Koenig, župnik viniški, Mate Kadunec, župnik preloški, Anton Hribar, kapelan, Jurij Babič, Ivan Balkovec, Mate Gašperič, Jože Gerdun, J. Hudak, Ivan Ivanič, Miko Ivauič; Jurij Jurajevčič, Ivan Ko-betič, Miho Kobe, Janko Pavlakovič, Jurij Sveler, Jurij Šutej, Jurij Trembus.
Pa tudi pri krajnem šolskem svetu je nekaj novega. K starim trem udom, ki so gospod Jurij Koenig, župnik, g. Franjo Lovšin, nadučitelj, in gospod Janko Starašinič, izvoljeno sta še gosp. Anton Hribar, kapelan, in g. Ivan Moravec. In krajni šolski svet je zopet izvolil izmed sebe g. župnika Jurija Koeniga za predsednika in g. kapelana Antona Hribarja za podpredsednika. Toliko torej v pojasnilo in da boste znali, kake šarže in kaka obla-stva imamo tukaj doli pri nas na granici.
iz Ptuja, 6. avgusta. (Pevska slavnost „Slovenskega pevskega društva" dne 14. a v g u s t a v Šoštanju.) Po neljubi naključbi došle so nam godbene točke za oiicijelni del vspo-reda prepozno, tako da jih nismo mogli v vsporedih ponatisniti. Izvrstna 30 mož broječa godba „Dobro-volj. vatrogasnog družtva u Zagrebu" pod osebnim vodstvom gosp. prof. Antona Stoekl-a, ki je vsem Slovencem dobro poznata, bode svirala sledeče točke: 1. Ivan pl. Zaje: „Poputnica". 2. Titi: „Jugosla-venska ouvertira". 3. Ivan pl. Zaje: „Domovini", pjesma za krilorog. 4. Homf: „Slavenski potpouri". 5. Novaček: „Higea Polka". 6. Dvofak: „Slavenski plesovi" broj. 3. Ta povsem slovanski vspored bode gotovo vse slovensko občinstvo s splošnim odobravanjem sprejelo. Za slavnost prihajajo odboru od dne do dne veselejša poročila. Danes smo dobili pismo od odličnega Hrvata iz Reke, s kojim naznanja, da se hoče veliko število tamošnjih Hrvatov
naše slavnosti udeležiti, da hočejo v večjem številu „posjetiti svoju braču Slovence".
Ako se zanimajo za to slavnost dragi nam brati v taki daljavi, tembolj se morajo zanimati za njo domačini in najbližnji sosedi. Pokažimo torej tudi mi isto naudušenost za to slavnost, koja diči naše brate Hrvate. Da nas bodo naši najbližnji sosedi iz bele Ljubljane in sploh iz cele Kranjske v velikem številu počastili, ne dvomimo; predobro nam je znana njihova požrtovalnost. Dolžnost pa veže vsakega zavednega štajerskega Slovenca in domačina, posebno pa naše pevce, da pripomorejo k največjemu vspehu, ki ga moremo doseči z našo siavnostjo. Ponosni moramo biti na društvo, ki je tako priljubljeno blizu in daleč, ponosni tembolj, da imamo zopet priliko v naši ožji domovini sprejeti odlične in nam vsikdar drage goste.
Iz Zagreba, 8. avgusta. Danes se začno volitve v naše mestno zastopstvo. Huda bode borba, kajti od obeh stranij so dobro pripravljeni na volilni boj, a brez velike nade niso niti eni niti drugi. Vladna stranka je toliko na boljšem, da morajo vsi uradniki glasovati za njene kandidate, a vrh tega pa je velik del meščanov, posebno židovi, pristopil k vladi. V oglasih volitvenih obe stranki trdita, da v mestno zastopstvo ne spada politika, ali v istini jih deli ravno politika. Vlada hoče, da ima tudi v mestnem zastopstvu zagrebškem svoje privržence, da bode mogla trditi, da se je tudi glavno mesto Hrvatske podalo pod okrilje poznate ideje. Da to doseže, mami na razne načine meščane v svoj tabor, celo po vladnem listu jim obeta, kaj vse bode vlada za mesto storila, če meščani pristopijo v njen tabor, kakor da vlada ne bi bila dolžna vedno skrbeti po svoji moči in dolžnosti za napredek mesta. Taka agitacija je po naših mislih že nedostojna vsake stranke, a najmanje še vladne. Vidi se, da je tukaj ravno politika ona sila, ki tira ljudi v borbo. Bavno tako je tudi pri protivnej stranki, ki hoče, da ostane glavno mesto Hrvatske tudi nadalje središče slobode in neodvisnosti ter tabor či-tega Hrvatstva. In v tem pogledu moramo odobriti pošteno borbo neodvisne stranke. Ni dvojbe, da se nahaja pravo Hrvatstvo le v vrstah neodvisnih narodnjakov. Le-ta stranka ne brani samo dostojanstva svojega rodnega mesta, nego celega hrvatskega naroda; a vrh tega simpatizuje tudi z ostalim slovanstvom, kar je pa privržencem vladne narodne stranke skoraj nemogoče. Ce zmaga vladna stranka pri bodočih volitvah, pretrpela bode tudi prava hrvatska ideja poraz za nekaj časa, v gmotnem pogledu pa je mogoče, da se bode Zagreb razvijal vsaj kakor dozdaj, dvojimo pa, da bi hotela vlada kaj več storiti za mesto nego dozdaj, samo protivila se ne bode mnogim sklepom zastopstva, kakor se je dozdaj večkrat dogajalo. O izidu volitev pa dobite bržkone bnojavno poročilo.
Od 1. julija ima Zagreb dva kolodvora. Stari za južno železnico je ostal za komunikacijo izmed Zidanega mosta in Siska, novi pa za druge proge. Kolikor so se Zagrebčani veselili, da se razširi promet v njihovem mestu po novem kolodvoru, toliko so prevarjeni v nadah, kar se tiče občevanja z uradnim osobjem na novem kolodvoru. Tukaj je zdaj vse madjarsko, celo dninarji so Madjari. Človek se zares komaj sporazumi s temi ljudmi, kadar kaj potrebuje. Take vredbe od strani ogerske vlade naproti Hrvatom najbolje dokazujejo šovinizem njen. Ko tudi Hrvati ne bi imeli po nagodbi zajamčene pravice, da je uradni jezik po vsem Hrvatskem le hrvatski, morali bi Madjari že zaradi prometnih potreb namestiti pri nas ljudi, ki so vešči hrvatskega jezika. Sploh pa je to politika madjarska, kajti s tem hočejo prisiliti Hrvate, da se uče madjarski. Bodo li vspeli, to je drugo vprašanje. Morda ne bode dovelj časa za to.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. avgusta.
(Vojaška slavnost.) Domači pešpolk baron Kuhn št. 17 je včeraj slovesno praznoval štirinajsto obletnico krvave bitke pri Jajci v Bosni. Zjutraj ob •8. uri je bila v tukajšnji garnizijski cerkvi Sv. Petra slovesna služba božja, katere so se udeležili vsi službe prosti častniki in moštvo. Vojaški kurat č. g. J u r a n i č je v svojem nagovoru s toplimi besedami opisal pomen tega spominskega dne. Ob 1. uri popoludne so se častniki zbrali k skupnemu obedu, katerega so te udeležili divizijski poveljnik podmarčsl vitez Schiihawsky, brigadni poveljnik generalni major Fux in več povabljenih
bivših častnikov, ki so se v 17. polku 1. 1878 udeležili zasedanja Bosne. Vršile so se napitnice na cesarja kot najvišjega poveljnika, vojvodo Viljema Virtemberškega kot bivšega poveljnika 7. divizije, kateri je bil tedaj prideljen 17. polk, na častništvo in na hrabrost domačega polka, ki ima že nad dvestoletno slavno zgodovino. Moštvo se je pogostilo v svojih bivališčih, v dnevnem povelju pa so bili našteti razni dogodki v vročem boju pri Jajci in junaška dejanja posameznih hrabrih tovarišev.
(Umrl) je sinoči čast. gosp. Simon Lovšin, župnik v Fari pri Kostelu, rojen leta 1828 v So-dražiei. Pogreb bode v četrtek zjutraj. Naj v miru počiva!
(Osebne vesti.) Bavnatelj c. kr. obrtnih strokovnih šol v Ljubljani, g. Ivan Š u b i c , nastopi te dni po naročilu c. kr. naučnega ministerstva učno | potovanje v Švico, južno in zapadno Nemčijo. — j Tajnik v notranjem ministerstvu dr. Karol K oni g je imenovan svetovalcem pri namestništvu v Gradcu. — Včeraj se je poročil gosp. Valentin Koželj, asistent c. kr. deželne blagajne, z gospico Marijo Kustrovo iz Kranja.
(Protest) stolnega kapitelna ljubljanskega zoper j znani sklep občinskega zastopa ljubljanskega z dne i 24. junija t. I. se glasi: „Slavnemu občinskemu i svetu stolnega mesta Ljubljane I Sklep občinskega | sveta z dne 24. junija t. 1., vsled katerega naj bi : se nekaterim ulicam, eestam in trgom stolnega mesta ljubljauskega dozdajna imena premenila in ; vsi dotični napisi po mestu izključno le v slovenskem jeziku napravili, je mnogo meščanov užalil. Uzrokov temu je več. Privzeti so z državnopravnega in gospodarskega stališča ter iz ozira na promet in občevanje, na cerkvene matrike in zemljiščno knjigo-; vodstvo.
j Podpisani stolni kapitel ljubljanski šteje si pa v dolžnost, opozarjati še posebej ua žaljeni verski čut katolikov. Ko je namreč neki ulici že prej bilo dano ime očitnega nasprotnika katoliške cerkve, imel bi po navedenem sklepu „Stolni trg" svoje staro ime zgubiti ter se odslej imeuovati „Bleiweisov trg". Slavnemu možu, čegar zasluge za mesto in deželo ostanejo v neminljivem spominu, brez dvoma pristuje pravica, da svojim imenom tudi poseben kraj v Ljubljani zaznamnja, in naj se v to odloči n. pr. kraj, kjer ima stati njegov spomenik, a nikakor ne obližje prvega svetišča v škofiji, kateremu že stoletja spoštljivo hranijo pristojno ime. Pač težko bo po širnem svetu še najti mesto s škofijsko stolico, kjer bi njeno obližje ne imelo imena od katedrale. Menimo, da tudi v Ljubljani ne gre, prezirati svetovnega običaja, in slavni rajnik sam bi odločno oporekal takemu nasvetu.
Podpisani stolni kapitel se torej sme nadejati, da slavni mestni svet z ozirom na te pomisleke sklepa o preimenu „Stolnega trga" ljubljanskega ne bode izvršil.
V Ljubljani, dne 12. julija 1892. j Dr. Leonh. Klofutar, Dr. Ivan Kulavic,
stolni prost.	začasni kancelar kapitelski-
i Dostavek vredništva: Kakor smo že v soboto mimogrede omenili, je poročevalec g. dr. I Tavčar »amenil stolni kapitel s knezoškofijskim I ordinarijatom, ko pravi v poročilu: „Sta li ta dva ! gospoda opravičena zastopati visokočastiti kapitel, ! tega danes niti preiskati ni treba." Njemu kot ju-; ristu mora biti znano, da sta stolni kapitel in knezo-' škofiiski ordinarijat dve različni juridični osebnosti.
Stolnemu kapitelnu je načelnik istočasni stolni prošt, ' ki s kapitelskim kancelarjem na zunaj zastopa uradno | poslovanje, oziroma podpisuje uradne spise. Knezo-; škofijskemu ordinarijatu pa je načelnik tačasni knezo-škof ali od njega imenovani namestnik.
(LetoSnje duhovne vaje za duhovnike ljubljanske škofije), ki so se včeraj začele, vodi čast. o. Anton S c h 1 o s 8 e r , S. J., ii Št. Andraža na i Koroškem. Udeležuje se jih nad 80 duhovnikov.
(Vojaška vest.) Prva divizija dragonskega polka car Nikolaj I. odrinila je v nedeljo iz Gradca k vojaškim vajam v Postojino. Po vojaških vajah pride ta divizija v Maribor.
(Nesreča.) Včeraj popoludne je konj neke kmetice z Brezovice pri „Zvezdi" zadel z zadnjo desno nogo ob vodovodni hidrant, da mu je začela teči kri. Konja so izpregli in poslali po konjač?, da ga je na mestu pobil in odpeljal.
(Pri občinski volitvi) v Vipavi je bil izvoljen županom gosp. Anton Hrovatin in na njegovo mesto v občinski sv& gosp. Josip Žvokelj. — Pri občinski volitvi v St. Martinu v ljubljanski okolici
je bil izvoljen županom krčmar in posestnik na Spod. Gameljnih, gosp. Jauez Kališ, svetovalci pa: A. Ramoveš, Mat. Jeras, Janez Ježek, Josip Kogelj in A. Sušteršič.
(Snrovest.) Več mladičev je paslo te dni pri Brezulah poleg Bačjega na Štajerskem ter uganjalo razne burke. Ker so se napili mošta, napali so v razposajenosti 12letnega Frančiška Klinca, vrgli na tla, zvezali mu roke in noge ter ga vlačili na vrvi. Deček je prosil, naj ga puste, toda dva suroveža ga sujeta z nogami in teptata, da je revež obležal v nezavesti. Ko se zave, privleče se s težavo do doma, kjer čez šest dnij umrje v velikih bolečinah. Glavnega krivca 151etnega Janeza Novaka so že izročili sodišču v Mariboru, hlapec Janez Zmazek pa je ubežal.
(Nemško-liberalna temeljitost.) Nemško-liberalni listi, pri katerih največ sodelujejo židje, kaj radi besedičijo o cerkvenih napravah in opravilih. A na vsak korak se jim vidi, da so na neznanem, tujem polju. Vsled nevednosti in zlobnosti večkrat kvasijo grozovite budalosti. Tako je nedavno pisala dunajska „Neue Fr. Presse", da je neki duhovnik daroval sv. mašo zvečer. Graška „Tagespost" je te dni pisala o nekem novomašniku, ki je bil tudi mašmk. Celjska „Vahta" pa je pisala minoli teden: „Portiuncula, die Schutzheilige der Kapuciner, wurde, wie alljährlich, auch heuer an ihrem Namensfeste durch Gebete und fromme Gesänge in der Kapuziner Kirche gefeiert!" Vsaka katoliška ženica more poučiti vredništvo celjske „Vahte", da kapelica ni svetnica. Svet bi se smejal, ko bi kdo trdil, da „D. W." praznuje svoj imendan na pustni torek.
(„Krvava noč v Jiglavi".) Pod tem naslovom poročajo češki listi, da je dne 81. julija povodom neke češke slavnosti znani gimnazijski profesor Ned wed, ki je bil disciplinarnim potom iz Ljubljane premeščen v Jiglavo, na javnem trgu, opasan z velikonemškim trakom, hujskal Nemce zoper Cehe. Nabiral je pri svojih pristaših denar, priredil isti dan na velikem trgu nekak „Trutifest" ter upijanil druhal, ki je po noči zoper Cehe pričela velik iz-i gred, da je tekla kri. O drugem lepem činu njegovem piše brnski „Hlas" nastopno: „V torek 2 avgusta je bil v Jiglavi pokopan načelnik ognjegas-nega društva. Ker je pokojnik bil veljavna oseba v javnem življenju, porabil je profesor Nedwed to priliko, da se pokaže starega rogovileža. Ne da bi bil prej prosil dovoljenja župnijsko predstojništvo, imel je na grobu velik govor, pri katerem je bila vsaka druga beseda „deutsch". To je g. profesor mogel storiti v „Sängerhalle", ne pa na blagoslovljeni zemlji, kjer Ceh >n Nemec mirno spavata smrtno spanje."
(Svetovna razstava v Čikagu leta 1893.) Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministerstva so sklenile uprave vseh avstrijskih železnic, vstreči prošnji c. kr. osrednje komisiie za razstavo v čikagu leta 1893 n so znižale tovorno voznino za predmete, namenjene na svetovno razstavo v Cikago na 50 odstotkov, in to pri prevažanju tja in v slučaju, če se predmeti ne pro-dado, tudi pri prevažanju nazaj. Znižanje velja za prevažanje tja do sklepa razstave, za prevažanje nazal pa tri mesece po sklepu razstave. Gledč even-tuelne dovolitve jednakega znižanja tovorne voznine od strani nemških železnic obrnilo se je trgovinsko ministerstvo na c. in kr. ministerstvo vnanjih rečij.
Narodno gospodarstvo.
Zgodovinske črtice o zboljšavah v poljedelstvu.
Spisal kulturni zemljemeree A. Čadež v Ljubljani.
(Dalje.)
Na Hudičevem barju blizu Bremena, katerega so jeli I. 1759 obdelovati, je stalo I. 1783 že 36 novih vasij s 722 hišami. Hanoveransko je imelo 1. 1834 v bremski in verdenski pokrajini 94 naselbin z 12.334 prebivalci, I. 1849 s 13.912 prebivalci, in te naselbine so donašale državni blagaj-nici letnih 5177 t., v tem ko se je za upravo porabilo 900—1000 t.
Obdelovanje močvirja in barja se vsako leto bolj razširja; znanost v tej zadevi podpira poljedelce; povsodi napravijajo na akademičnih iu šolskih poljih za poskušnjo razne poskuse, katerih vspeh se objavi. Zato je pa v zadnjih 30 letih obdelovanje zemlje zelo napredovalo. Mnogo kmetij, ki poprej niso bile za rabo. ali vsaj le malo do-' hodkov (dobička) prinašale, je sedaj obdelanih in j dajejo, odkar |ih uamakajo, obilo dobička; to pre* koristno početje pa se v vedno več,i meri nada-
ljuje. Kjer nedostaje naravnih padcev, uporabljajo mlinke, da vdigujejo vodo; V najnovejšem času pa jim služi parna sila, in ž njo nastopa nova doba v zgodovini nemškega kmetijstva.
Tudi na Saksonskem; v Turiogiji, po renskih pokrajinah in v Hesi|i se pečajo tamošnji razumni kmetovalci mnogo z drenažo (cevbo). S a Bavarskem je precejšnja množina močvirja in barja, in velik del tega bi se dal pristvarlti v rodovitno zemljo; mnogo ga že obdelujejo. Za vlade volilnega kneza Karola Teodora 1. 1778 so jeli obdelovati 33.000 ha obsegajoče donavsko barje, toda vspeh ni bil posebno sijajen, ker je bila spodnja plast barja iz rupe (šote) in radi velikih tehničnih napak v sistem d obdelovanja. To podjetje je stalo državno blagajnico 684.000 gld , in š tem so ptidobili okoli 17.000 ha zemlie za obdelovanje in postavili na njej nekoliko vasij. Pozneje so ustanovili tudi na močvirju južne Bavarske naselbine; toda država je le Slabo skrbela iti se kaj InaiO menila ta nje, marteč jih prepustila lenim in brezvestim uradnikom zato so kmalu razpadle, njih prebivalstvo pa je zabredlo v veliko bedo in postalo prava podoba revščine iu nenravnosti. V najnovejšem času pa so poverili njihovo upravo spretnim in olikanim uradnikom, in s tem se je njih stanje zdatno zboljšalo.
Vlada si v sedanjem času mnogo prizadeva, da bi naselila puste kraje in jih napravila rodovitne; zakonodajstvo se more imenovati v tem oziru uzorno. Vsled dobro vrejenih kreditnih razmer za taka podjetja ni težko dobiti denarja z nizkimi obrestmi in Ugodnimi plačevalnimi pogoji.
V veliki vojvodini badenski je poljedelsko zem-ljemerstvo (iuženerctvo) že dalje kot 85 let kaj razvito, vzorno vrejeno in vrejevano ter je donašalo do sedaj najboljših sadov.
Veliko vojvodstvo sme biti v tem oziru vsem državam vzor; zlasti je prineslo obdelovanje travnikov za kmetiško prebivalstvo hajboljšitt vspehov. Dobro vrejena šola za obdelovanje travnikov daje za to stroko spretnih tehnikov. Kaj kmalu so vpeljali v veliki vojvodini tudi drenažo, kakor sploh vse, kar boljša kmetijstvo. Prva dela izvršili so v letih 1851 in 1852 Splošno se računa, da se ie obdelalo 1680 ha in potrošilo povprečno 136 za 1 ha; iu dohodki cevbanega polja so bili za 24 gld.. t. j. 25°/0 večji od dohodkov necevbanega polja. V 10 letih, od I. 1872—1882, so dovršili na leto 191 ha drenažnih naprav, uajveč pa so jih izgo-tovili 1. 1883, namreč 363 ha.
Avstrijsko-Ogethko. Avstri|sko ima še premnogo najlepše zemlje pod vodo: na Ogerskem, na Češkem, Sedmograškem, Moravskem, v Sl&voniii, na Kranjskem, v Galiciji in Bukovini. Velika Marija Tereziia ( in cesar Jožef sta se mnogo trudila, da bi naselila ' (obdelala) zemljo in si pridobila rodovitnega sveti. Na Ogbrskem, Češkem. Moravskem, da celo v obličji Dunaja (Thercsienfeld) so se lotili posuševanja iu izsuševanja in začeli ustanavljati naselbine, ki še sedai nosijo imena svoiih . začetnikov, kakor There-sienstadt, Josefstadt, Josefsdorf, Maria Theresiopel itd. Velik del vojaške granice, zlasti čajkiski, ba-natski, petrovaradinski, broški, gradiškanski, varaž-dinski in banelski okraji so bili ponajveč močvirja, in mnogo teh so že obdelali (naselili). Poznejše vlade pa so dopustile, da se je ta važni temeli za
Št. 6842.
državo, kmetijstvo in gospodarstvo vedno bolj rušil, in v sedanji dobi pečajo se s tem semteitje le še bogati zasebniki. V začetku 50 let se je stavil predlog, uSj bi se po zgledu drugih dobro organi-zovanih držav sestavil tehnični miuisterijalni urad za gospodarsko zemljemerstvo (inženerstvo). Toda predlog se je razbil ob denarnem vprašanju, čeprav je bilo neznatno.
Drenaže in močila so napravijali razumni veleposestniki v mnogih kronovinah brez državne podpore. Med temi se odlikujeta zlasti Češka in Moravska. Na Ogerskem leži še celo kraljestvo najboljše zemlje pod vodo ali po suhih pustinjah in pričakuje edino le obdelovani», da bi poštalo rodovitno polje.	(Konec sledi.)
Raznoterosti.
—	Odlikovauje. Grški kfalj Jurij podelil je vsem častnikom jahte „Miramar" redove; med njimi ie bil odlikovan tudi poročdik g. Ed. Th o m a n n pl. Montalmar z častniškim križcem.
—	V norišnico je moral učitelj Rohr-weck, ki je znan iz afere s škofom Rudigier-om.
Telegrami.
Dunaj, 9. avgusta. Uradni list je objavil cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim je minister baron Pražak na svojo prošnjo s priznanjem mnogoletnega, zvestega in po-žrtovalnega službovanja odpuščen iz službe in poklican v gospodsko zbornico kot dosmrtni član.
Lino, P. avgusta. Katoliški shod je otvoril grof Pergen, pozdravil dr. Ebenhoch. Udeležba mnogoštevilna, navdušenje veliko. Predsednikom je izvoljen državni poslanec grof Sylva-Tarouca, podpredsednikom deželni odbornik pl. Billau in državni poslanec Klun. Tajniki so Hagenauer, Kozlowski, Povše, Kern. Nagovori linškega škofa, deželnega glavarja in linškega župana prisrčni, navzočih sedem škofov in papežev nuncij, ki je podelil papežev blagoslov.
Budimpešta, 8. avgusta. Da se ne zanese kolera, je prepovedana prevožnja sadja, zelenjave, rib, kož in drugih živinskih pridelkov iz Rusije.
Foligno, 8. avgusta. Škofa iz Foligna so našli v železničnemu vozu mrtvega. Nekega umora sumljivega človeka so zaprli.
Peterburg, 9. avgusta. Witte je na že-leznični postaji Grujasi odpri ljudsko kuhinjo, kjer vsak dan dobi hrane do 3000 delavcev.
Črne, bele in pisane svilene damaste
od gld. 1-40 do gld. 17-75 meter (do 38 vrst in 600 raznih barev) razpošilja poštnine in eolnine prosto svllarnloä, O. HENNEBERG (e. in kr. dvorni založnik), Zürich. Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto.	191 3 (S)
tTmfll ««:
5. avgusta. Jožef Dovč, čevljarjev sin, 6 mesecev, Hrenove ulice 14, jetika.
V bolnišnici:
5. avgusta. Marija Gorjanc, krojačeva žena 62 let, griža.
Tujci.
7. avgusta.
Pri Maliču: Schuster , profesor; Leiesig , Schiller, trgovci, z Dunaja. — Mušič, zasebnik, in pl. Garzarolll, za-sebnica, iz Senožeč. — Zenker s sinom; Lauf-ič, trgovec, iz Trata. — Mandl, trgovec, Iz Budimpešte. — Wintsrhalter, po-totalec, iz Maribora. — Verhoviek, trgovec, iz Trebnjega. — Petsche, zasebnica, iz Starega Trga.
Pri Južnem kolodvoru: Lorenz s soprogo z Dunaja. — Gedliczka iz Gradca. — Uhl, zasebniea; Steiner; Anguda, iz Lltomišlja. — Vesselik, profesor, s soprogo, iz Prage.
Pri avstrijskem carU: Rant iz Brežio. — Furlani iz Pulja. — Gabrie, potovalec, iz Maribora. — Ančin, trgovec, iz Trnja. — Šuligoj z Notranjskega.
Pri bavarskem dvoru: Sigmund, učitelj, iz Špitala.
— Lakner, učitelj, iz Ptuja.
........i
Vremensko npuro^ilo.
Srediija temperatura 19 2°. za 0 6° pod oormalom
Stanje avstro-ogerske banke
dne 7. avgusta 1892.
(Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld. 416,105.000 (+	955.000)
Kovinski zaklad „ 248:555.000 (—	377.000)
Listnica „ 153.983.000 (+	282.000)
Lombard „ 24.294.000 (+	219.000) Davka prosta bančna
rezerva gld. 39 435.000 (—	2,355.000)
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i>) 59 zobozdravnik (?)
pri Hradeckega mostu I. nadstr.

Naznanilo.
'370 3—1
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna felffifl®!»® fe^SlJlli
od 16. do vštetega 18. avg. 1.1.
strankinemu prometu zaprta.
Deželni odbor vojvodine Kranjske.
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1892.
\
Tovarna cerkvene opravo.
Premovana	1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene Oprave in iztlelovalnica paramentov, I )unaj, VII., Žieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brückner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd.
pa tudi	167 26—9
cela masna obleka v najpravilnejši obliki.

/
Cerkveni paraitaéiiti.

Dunajska borz
Dn6 9. avgusta
Papirna renta 5%, 16% davka ....	96	gld. 15	kr.
Srebrna renta 5%, 16 # davka ....	95	.	75	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....113	„	85	„
Papirna renta 6%, davka prosta ....	100	„	50	n
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1000	.,	—	„
Kreditne akcije, 160 gld........315	„	20	„
London, 10 funtov stri..............119	„	SO
Napoleondor (20 fr.)................9	„	49	.
Cesarski cekini....................5	„	69	„
Nemških mark 100 ..............58	52','
Dno 8. avgusta.
Ogerska zlata renta 4 %...... -.	110 gld.	90	kr.
Ogerska papirna renta 5%......100	„	45	„
4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . .	140	»	25	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	,	75	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....183	„	50	„
Zastavna pisma avstr.osr. zem. kred. banke 1%	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ „ , n 4' »*	100	„	10	„
Kreditne srečke, 100 gld.......192	„	75	„
St. Génois srečke. 40 «Id . , 63	.	—	.
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld........61	.
Windischgraezove srečke, 20 gld..........69	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	103	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2805	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100	„
Papirni rubelj.............1	„
Laških lir 100...........45	„
- kr., 60 „ 75 „
75 . »»
75 „ 21'/,. 85 „
,MERCUR
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile stev7 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sredke, valute in devize.
■T Razna naročil» IzvrSč se nhjtrtincje.
Za nalaganje kapitalov priporočamo:
4% bolzanako-meranake prioritete.
4",% gališkega zemljiikega kreditnega druitva zastavna pisma.
4% duhovsko - podmokelake (Dux - bodenbaoher) srebrne prioritete.
45.<|0G goldinarjev
dobi se z jedno
zemljiško-kreditno promeso
à 1 gld. in 50 kr. kolek. Žrebanje že dné 16. avgust« !
izdajatelj: Or. Ivan ianeiifi.
Odgovorni vrednik : Ignacij Žitnik,
Tisi „Katdiifcke TisRarc»" v Ljubiiam.