GLAS NARODA list slovenskih .delavcev T Ameriki, TgLEPON: OOBTLAKPT 2876 faUnd m Bw>ad Ci— Mtttf, SapKmbT »1, 1908, »t tti PoitOffiet 1 H«w York, H. T, under Act of OoagroM of Kareh S, 187» TELEFON OOSTULHDT S87f NO. 167. — 6TEV.167. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 19287— SREDA, 18. JULIJA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIX~XXXVI.' Ntjvažji klerouki dnevnik ▼ Združenih drfarth Vetfa sa ne leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo ce&o leto $7.00 Tke largest Slovenian Daily in ■ tke United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Novoizvoljeni mehiški predsednik umorjen. ESCAPULARIO JE OBREGONA USMRTIL TEKOM BANKETA Morilec se mu je približal pod pretvezo, da mu hoče pokazati par slik. — Obregon se je nezave-itl sten zrušil na tla in je umrl, ko so ga odnesli na avtomobil. — Atentat, ki utegne imeti daleko-sežne posledice, se je zavrsil v restavraciji. v MEXICO CITY, Mehika, 17. julija. — General Alvaro Obregon, ki je pred kratkim izvoljen predsednikom Mehike, je bil danes tukaj usmr- čen. Ko je sedel pri banketu v La Bomibilla restavraciji v La Angel, se mu je približal moški, ki je znan pod imenom Juan Escapulario, ter ga ustrelil. Nanj je oddal vsega skupaj šest strelov. Iz Obregonovega glavnega stana poročajo, da je bil Obregon skoro trenutno mrtev. M orilca so prijeli ter ga odvedli v jetnišnico. V dobropoučenih krogih dvomijo, da bo sedanji predsednik Calles kos situaciji, ki bo sledila Obre-gonovi smrti. Bati se je splošne revolucije ali pa že vsaj obro-/ene vstaje. Zaenkrat pa seveda ne more še nihčče prerokovati, kaj bo prinesla bodočnost. Najbrž bo kongres podaljšal vladni termin pred-sed nika Callesa za nadaljnih šest let. j Lahko je pa tudi, da bodo razpisane nove volitve. Ob desetih zvečer je podvrgla vlada vsa poročila strogi cenzuri. General Obregon je sedel v dvorani poleg voditelja svoje stranke, Ricarda Topeta in governerja Aarona Saenza iz Nueva Leon. Kot častni gost se je pogovarjal s svojimi gostitelji, godba je igrala mehiške melodije, koncem mize je pa sedel karikaturist ter risal navzoče. Naenkrat je vstal ter prosil, če sme Obregonu pokazati svoje skice. Ko so mu dovolili, se mu je približal. Pod papirjem je imel skrit revolver, iz Ljudska množica je takoj planila na slikarja-katerega je oddal šest strelov. atentaotrja Juana E^papularia, in bi ga gotovo lin-čala, pa ga je policija odvedla na varno. General Obregon je parkrat zastokal, ko so ga odnesli v avtomobil. Očividci pravijo, da je umrl, predno so ga prinesli do avtomobila. ^ O umoru je bil takoj obveščen predsednik Calles. Takoj se je odpeljal v San Angel, nato pa v jetnišnico ter v Obregonovo stanovanje. Ko je zagledal mrtvega prijatelja, je naglas zajokal. IRSKA VLADA SE STRINJA S KELL0GG0M Irski zunanji minister je obvestil Kellogga, da bo Irska sprejela njegov proti- vojni predlog. — Odgovor Anglije je pri-pravljen. WASHINGTON, D. C., 37. jun. Vlada proste irske države je pripravljena podpisati revidirani osnutek KeLloggove proti-vojne )>ogodbe ob kateremkoli času ter upa, da bodo isto storili tudi dru-narodi, V formalni nolH, v kateri se j« objavilo sprejem pogodbe, je in-foruioral minister za /uuanje zadeve, Me^iilligan, državnega *t*j-Klifea Ksliogga, da je njegova vlada pripravljen* podpis«u pogod- bo obenem z drugimi vladami, ki hočejo storiti to. — Ker je uspešnost predlagan? pogodbe kot instrumenta za za trt-je vojne, odvisna v velikem obsegu od splošnega sprejema, goji vlad-a proste irske države upanje, da jo bodo odobrile tudi druge države, katerim je biJ poslan osnutek. LONDON, Anglija, 17. julija. — Angleški odgovor na ponudbo dr iavnega tajnika Kellogga, da s? izobči vojno, bo izročen v sreda ameriškemu pooblaščencu. Sir Austin Chamberlain, minister za zunanje zadeve, je rekel v odgovor na viprašanje nekega delavskega člana parlamenta, zakaj sta se Francija in Nemčija i*h-ko odločili glede te proti-vojne pogodbe pred Anglijo; — Vlada njegovega veličanstva se je dejanski že odločila, a bilo je treba stopiti v stik z angleškimi domini ji, predno bi formulirali in izročili odgovor. Franciji in Nem-čii ni bilo treba pogajati se z drugimi rUdaiui. _____ 0BREG0N0VI NAMENI IN NAČRTI Obregon je par dni pred smrtjo izjavil, da ni izr premenil nazorov glede cerkvene politike. — Nove delavske postave. MEXICO CITY, Mehika, 16. julija. — Novo izvoljeni predsednik Alvaro Obregon bo vztrajal na svojem prejšnjem stališču glede eerkveao^državnega spora. Definiranje svoje stališče kot natančno isto kot je bilo kot takrat, ko je ožigosal katoliško duhovništvo leta 1927 radi dormnevane obštruk-eije proti politiki njegove vlade. Rekel je s povdarkom, ki ni pustil nobenega prostora za dvom, da ni treba nanovo ugotoviti njegovega stališča. Pogovor je bil prvi, katerega je dovolil izza njegove izvolitve na mesto predsednika dne 1. julija. Vatikan je čutil, soglasno s poročili, ti so prišla iz Rima, naj ee njegova mirovna pogajanja z mu-, hiško vlado preloži na čas, ko se bo vrnil v urad. general Obregon, ker je prevladovalo prepričanje, da bo .popustil več kot pa predsednik Calles. Tčeraij pa je Obregon obrazložil t-eforme, katere namerava predlagati ter je poudarjal kot najbolj važno potrebo enakomernosti delavskih postav v vseh osem in dvajsetih državah dežele. Te preiF-' lagane postave bodo natančno določile osnovne odgovornosti kapitala in pravice delavstva. General Obregon bo nadaljeval z izvedbo irigaeijskega programa,! katerega je uspešno započel general Calles. Rekel je, da je skrajno zadovoljen z zunajiiu položajem in da je pripravljen pustiti odnosa je take kot so. Vprašala so ga: — Ali se je v kakem oziru iz-prememlo vaše stališče napram verkemu vprašanju izza vaše izjave dne 23. junija 1927 — Popolnoma nič. — je odgovoril odločno. — Jaz ne vidim nobene potrebe ponavljati to. Nato je novoizvoljeni tpredsed-nik izpremenil snov ■svojega pogovora. — Najbolj važna reforma, — je rekel, — katero imam v mislih, se peča z delavskimi postavami. Mi potrebujemo enakomerne delavske postave «po celi republiki. Na-pi-sane bi morale biti z natančnimi pogoji, ki bi uveljavili temeljne točke odgovornosti kapitala ter pravic dela. — Nadaljevalo se bo s temeljem našega napredka pri razširjenju omrežja cesta in irigacijskega dela. Vse, kar je mogoče, bo stoi--jeno. Rekel je nadalje, da žaluje cela Mehika nad smrtjo kapitana Emi-liana Carranze ter pripomnil, da čuti moralno odgovornost storiti nekaj za vdovo mrtvega pilota. Požar v Helena, Mont. _____ HELENA, Mont-., 17. julija. — Včeraj zjutraj je divjal v trgovskem delu mesta poiar, ki je uničil največjo department prodajalno, dve veliki uradniški poslopji ter veliko število manjših. Šele po več kot treh urah se je posrečilo požarni brambi spraviti ogenj pod kontrolo. Listi ecdj« povzročeno ikodo na osjauaj ca Milijon dolarjev. NADALJNA VOJNA V NICARAGVI Nadaljnih 666 mornariških vojakov se je izkrcalo v Nicaragvi z neke ameriške bojne ladje. — Volitve bo nadzoroval ameriški brigadni general. MANAGUA, Nicaragua, I 7. julija. — Dva bataljona mornariških vojakov, 645 mož in 2 1 častnikov, katere so vzeli z različnih bojnih ladij, sta dospela včeraj na krovu provijantne ladje Medusa v Cortino. STRAŠNA VROČINA VEVROPI Nad sto ljudi je umrlo v centralni Evropi na posledicah strašne vročine. Promet na Dunaju in Berlinu je bil skoro popolnoma ustavljen. — Številni so tudi utonili. BERLIN, Nemčija, 17. julija. — Velikanska vročina po celem za -padu evropskega kontinenta, ki porabila vse rekorde izza uvedbe metereoloskih opazovanj, je zahtevala v centralni Evropi že nad sto žrtev. Povsem izvanredna, a ofieijelno potrjena temperatura 122 stopinj Fahrenheita na solneu, je vladala v Balaton, na Madžarskem. Na Dunaju so registrirali 118 stopinj na solne u i h več kot sto v senci in .skoro visoka temperatura je prevladovala v Pragn. Budimpešta je zaznamovala 110 na solneu in 98 v ^senci, dočim niso bile temperature v Berlinu dosti nižje. Življenje in promet v Berlinu sta 'bila skoro popolnoma ohrom-ljena. Približno ena četrtina prebivalstva se mudi ob jezerih, »a-hajajočili se v bližini, kjer je preživelo 2.500,000 ljudi najbolj vročo nedeljo eele«ra stoletja. Berlinske ulice so napol prazne in številne trgovske hiše i>ožHjajo svoje uslužbence domov. Največ smrtnih slučajev sta povzročila utopitev ali solnčarica. Po celi centralni Evropi je preplavilo prebivalstvo bregove ob votli v takih množinah, da niso bili reševalci kos položaiju. Petnajst ljudi je utonilo v Berlinu, osem v Budimpešti. dvanajst v Pragi in trinajst v Varšavi. V skupnem se ceni število smrtnih slučajev na več kot sto. Berlinski vremenski izvedenci so izjavili, da je sedanji vročinski val bolj intenziven in bolj splošno razšinjen, kot je bilo kdaj zaznamovano v aktih izza leta 1750. Areal visokega pritiska se steza od Islandije pa do bregov Črnega morja. Za enkrat ni še mogoče misliti na olajšanje. Vročina v Berlinu je imela za posledico, da iščejo ženske olajšanja v oblekah, ki izgledajo koj 1 mornariške uniforme ter obstajajo 1 le iz belih hlač in Čepice. Iz Budimpešte poročajo, da se hodijo številne ženske kopat popolnoma nage. DUNAJ, Avstrija, 17. julija.— V Donavi je utonilo v zadnjih par • dnevih trinajst oseb. Na tisoče in • tisoče ljudi je šlo v kopalne pro-■ store, da poiščejo tam uteho pred i strašno vročino. Opažati je tudi po- > manjkanje vode. i _ l ROJAKI. VaXOOAJTB BE H« "GLAS HA&ODA". HAJVZČJ1 > noTBin zmnrm v m rutiTii 1 Skupno število mornariških vojakov v Nicaragvi znaša sedaj 5318 mož in tristo in dva častnika. Eden novih bataljanov, pod poveljstvom generala Kineade, je bil poslan v Managuo. Drugi, kateremu poveljuje major Cunningham, pa je odšel v Leon. Semkaj je dospel profesor politike na Princeton vseučilišču, dr. Harold W. Doons. On bo služil kot svetovalec brigadnega generala MeCoy, ki bo nadzoroval volitve. Doons je sestavitelj postave, pod katero so se vršile leta 1924 volitve v Nicaragvi. BARANQUILLA, Colombia, 17. julija. — Nikaraški vstaški voditelj, general Sandino, je organiziral bataljon žensk, ki naj bi se borile poleg njegovih ostalih čet, proti ameriškim vojakom, kot ie bilo sporočeno včeraj. General Ri-vas, nadaljni vstaški voditelj, je izjavil, da so se ženske že izkazale v bojih. 150 Fordovih delavcev zbolelo na zastrupi jen ju. SOMERVILLE. Mass., 17. julija. — Skoro 150 delavcev tukajšnje Fordove avtomobilske tvoril k-e je zbolelo naenkrat včeraj popoldne pri delu in morali so jili prevesti v bolnice. Delo v tvornici je bilo začasno ustavljeno. Preiskava je ugotovila, da so naročili delavci izgotovljene sand-viehe pri neki Lunch Company in da gre za zastrmpljenje vsled uži-j vanja pokvarjenega mesa. Veliko j na daljno število delavcev je odšlo na sveži zrak, ko jim je istotako j pričelo postajati slabo, a okrevali so toliko, da so se lahko napotili domov. Drvarji zahtevajo minimalno plačo petih dolarjev. SEATTLE, Washington, 17. julija. — Na Lumber Workers konferenci, ki se je vršila pred kratkim tukaj, so sklenili zahtevati $5 na dan kot minimalno plačo. Vseučiliška balustrada razbita. BRUSELJ, Belgija, 17. julija. —■ Balustrada vseučilišča v Louvain, ki je ostala brez napisa, je bila včeraj zjutraj z kladvom razbita od nekega neznanega moškega. Ameriški arhitekt, Whitney Warren je trdno vztrajal pri zahtevi, naj se napravi na bahretra-do latinski napis, ki se glasi v prevodu: — Razdejano od tevtonske besnosti in zopet postavljeno od ameriške radodarnosti. Rektor vseučilišča je dvignil odločen protest proti temu napisu. Mož s kladvom je razbijal steber za stebrom, v navzočnosti ki-„ parjev, ki nadzorujejo dovriitev ; poslopja, ter skupin gledalcev. Preddelavec, ki je vodil gradilna dela, je bil aretiran« ____'. IZ GI0LITTIJEVEGA ŽIVLJENJA Nekdanji italijanski ministrski predsednik, Giovanni Giolitti, je umrl na uremičnem zastrupijenju v starosti 85 let. — Nekoč je bil dejanski diktator. — Odtujil se je narodu leta 1915 vsled pro-nemskega stališča. CAVOUR, Italija, 1 7. julija. — Prejšnji ministrski predsednik Giovanni Giolitti je umrl danes zjutraj ob poldveh, po dolgi bolezni radi uremič-nega zastrupljenja. Pet in osemdeset let staremu državniku se je resno obrnilo na slabše v preteklem tednu in od takrat naprej so dejanski izgubili vsako upanje na okrevanje. Hojavile so se komplikacije, vsled katerih je bila paralizirana ena njegova noga in stari državnik je sam spoznal, da ne more še nada-lje živeti. Ohranil je vse svoje duševne zmožnosti ter pripovedoval soro 1-nikom, ki so se zbrali krog njegv-ve postelje, da je srečen v misli, da se bo zopet sestal s svojo ženo, ki je umrla pred par leti. V nedeljo zvečer, ko je bilo razvidno, da je njegovo stanje brez npno, je dobil zadnje zakramente, in papež Pij i;iu je poslal apostolski blagoslov. Stari državnik j dobil simpat.ijske brzojavke i/, vseh delov sveta. Rojen v Piemontu pred skoro šest in osemdesetimi leti kot sin starišev iz srednjih razredov, je stopil Giovanni Giolitti v civilno državno službo, kjer je ostal do štiridesetega leta, ko je s-topM v parlament. Ostal je v poslanski zbornici od takrat* naprej. Iver je ipostal mojster parlamentarnih taktik, je hitro dobil kabinetno mesto ter služil naj prvo kot finančni minister. Postal je ministrski predsednik leta l8f>l in s kratkimi intervali je zavzemal ministrska mesta od takrat pa do vojne. Tekom prvih desetih let stoletja je brl dejanski diktator Italije. Njegovi sovražniki so izjavljali, da ima celo poslansko zbornico v svojem žepu. potom rpatronaže in dvomljivih metod, a posrečilo se mu je zopet ustanoviti ekonomsko in finančno bilanco, tekom težkoč,: ki so sledile smrti kralja Humher-ta ter vojaškim porazom v Abesi-niji. Parlamentarna sijajnost, ki jri je napravila mogočnim, pa se je popolnoma izjalovila, ko je zahtevala mednarodna politika zmožnega, pogumnega zunanjega ministra. Ko je izbruhnila vojna, so ga njegove nemške simpatije odtujile narodu in ko se je Italija ko-nečrio pridružila zaveznikom, so ljudje odkriti sovražili nekdanjega diktatorja, V zmedi po vojni, ko je stokala Italija pod ''krivično" razdelitvijo plana v Parizu, je stvoril Giolitti svoje peto in in zadnje ministrstvo. Bil je star 73 let, ko je zadnjikrat .prevzel urad. Nato je prišla vlada fašistov, tako mučno znana vsakemu. Sedaj pa je umrl "zadnji liberalec", kot trdijo fašisti. Jerica v filmu. DUNAJ, Avstrija, 17. julija. — Znana operna pevka, Marija Jerica. je sprejela ponudbo, da nasfo-pi v nekem ameriškem govorečem filmu. Glasi se, da je bila to druga ponudba, potem ko je odklonila prvo, ki je vključevala $10,000 tedenske plače. 5000 izpuščenih iz poljskega jetništva. VARŠAVA, Poljska. 10. julija. Skoro pet tisoč oseb je bilo včeraj izpuščenih iz -poljskih jetnišnic, potem ko je bila ipriobčena v uradnem listu amnestijska postava, katero je sprejel Sejin preti svojim odgodeiijem. Približno t-iftoč- oproščenih oseb je bilo zaprtih za daljše termine radi političnih prestopkov. Večina njih obstaja iz mladih komunistov in drugih radikalcev. "Stavka" turških vojaških kadetov. CARIGRAD. Turčija, 16. julija. Ola vrata vojaških kadetov, ki so bili aretirani včeraj, bo stavljena pred vojaško sodišče radi insub-onlinacije. Kadeti .so zapustili svojo šolo v vojaški akademiji, ker je bila odklonjena njih zahteva za zvišano plačo ter odšli domov. DENARNA NAKAZILA —■—— ————^T Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .......... $ 5.90 2,500 ....... $ 45.75 " 200 .......... $11.50 5,000 ....... $ 91,00 " 300 .......... $16.95 " 10,000 ....... $181,00 " 500 .......... $27.75 " 11,110 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z naiim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3Jc na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $i.— SAKSER STATE BANK ■ 82 CORTLANDT STREET, NEW -YORK, Y^ TELEPHONE: CORTLANDT 4687 ft^SLAS NARODA jMfe fjCOFW ZMUflU MM * ^ (M Md Published by '" - Za eBQYlKlb PUBUSHTNQ COMEAfiZ «* tik fynmrtte) Sakasf, »mM. Cods Berili, tr#W*rer. fUM of buslneM «f the eorporatum ud addresses of abov« offioora. >1 Portland* flC Borongh of Manhattan New York City, W. Y. X0LA8 NARODA" (Voioa of tbe People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__ Za cslo Uto aelja Uit m Ameriko Za New York §a trnla W«-*™® M Komada-------Za pol Uta---Jf-f® Ko pol M«___za ineeenutva aa osla Uta -VM Za četrt Uta-----1tJK> Za pol Uta------" Subscription Yearly $6.00.__ Advertisement on Agreement._ . "Olat Naroda" Uhaja vsaki dan Uvtemh nedelj in praznilo*. Popki bre« podpisa in osebnosti m na priobžujejo. Denar naj se! blagovoli pošiljati po Money Order. Pri »promembi kraja narofad-koT, prosimo, da m nam tudi prejinjo bivali«® naanaai, da hit*a|e najdemo naslovnika.____ MGLA8 NABODA", 82 Cortlandt Street, Now York, N. T-Telephone: Cortlandt 2876. GENERAL OBREGON Iz Mehike prihaja tragično poročilo, da je bil tam za vratno umorjen general Alvaro Obregon, ki je bil pred kratkim že drugič izvoljen predsednikom Mehike. Sedanji predsednik Calles je le s težavo zadrževal ( protirevolueijo. Poglavitna njegova opora je bil Obregon. Kakšne posledice bo imel atentat, se zaenkrat še ne da domnevati. Predsednik Elias Calles se je vedno zanesel na ar-! mado in se bo tudi v tej krizi. Toda v Mehiki je nešteto strank in strančič, ki tajno delujejo ter skušajo uresničiti svoje cilje in namene. Obregona je umoril mlad slikar Juan Escupulario. Iz svojega lastnega nagiba najbrž ni storil tega krvavega dejanja. i Zato se pojavi vprašanje, katera stranka ali skupi-, lia ga je najela, pa čigavih naročil je deloval. 1 Obregon je bil izvoljen v volilni kampanji, V kateri j ni imel nobenega protikandidata, oziroma nobenega res-, i*ega nasprotnika. Navzlic temu je bila pa ta predsedniška kampanja najbolj ostra, kar jili je bilo kdaj v Mehiki. Sredi kampanje je izbruhnila vojaška vstaja, kar je dovedlo do asmrčenja generalov Serrana in Gomeza. Tekom tega volilnega boja je bil izvršen tudi na brzo-vlak atentat, ki je zahteval precej človeških življenj. Po zatrdilu vlade so ta atentat zasnovali in financirali člani mehiške katoliške stranke. Kdo je najel atentatorja? Morda so ga najeli klerikalci. Res je, da se vrše z Rimom pogajanja in da so precej | uspešna, res je pa tudi, da je po raznih provincah še vedno; dosti takozvanih "christerosov" (Kristusovih vojakov),1 ki so dobro obroženi ter preskrbljeni z vsem potrebnim, j Sleherni je vedel, da bi Obregon nadaljeval politiko! svojega prijatelja Callesa. Od njega bi potemtakem ne mogli klerikalci pričakovati nobenih ugodnosti. Mogoče je pa tudi, da je bil dan s kake druge strani signal za umor. Pred kratkim smo poročali, da je priredilo mehiško prebivalstvo novoizvoljenemu predsedniku Obregonu nav-itušene ovaeije. Vse mu je nazdravljalo, toda med klici: " Živel Obre-gon!" so se mešali tudi klici: *4Smrt Moronesu!" Ti klici so postajali vedno glasnejši ter so slednjič vse prevladali. Morones je namreč še vedno član Callesove vlade ter zavzema v nji mesto trgovinskega in delavskega ministra. Predno je vstopil v Callesovo vlado, je. bil dolgo vrsto let predsednik mehiške strokovne zveze. Nekateri so ga označili za mehiškega Gompersa in to po vsej pravici. Ako bi bil Obregon predsednik, bi se moral baviti s težavnimi problemi. Vso skrb in vso pažnjo je bil posvetil kmetom, naj-t olj revolucionarnemu elementu Mehike. S tem si je nakopal nasprotje strokovnih organizacij in delavske stranke. Delavci mu sicer niso bili sovražni, tembolj se je pa bližal konflikt med njim in med vplivnim Oallesovim ministrom Moronosom. Potemtakem ni izključeno, da so začeli smatrati delavski voditelji Moronosove sorte Obregona za nevarnega nasprotnika, ki bi jim ne dovolil nobenega ribarjenja GIiAS XAKODA. 18. JUL. 1928 TANK JE B!L PRETE2AK Tekom armadnih manevrov ri Amesbur\*, Anglija, so hoteli spraviti preko pontonskega mostu velik armadni tank. Toda pontoui so se udaii, in tank ni mogel napiej. Zanimivosti iz Jugoslavije. Strašna smrt v kanalu. I j, Xa dvorišču grostilne Ilički Point m na I lici se večkrat zamaši kanal, ker je slabo zgrajen. Te dni ie je kanal zopet zamašil in stanovalci so se pritožili hišnemu last- j □ iku, češ, da ne bodo prenašali itrašnega smradu. ki je jxrihajal iz . zaprtega kanala, llišni gosjvodar . je ,pozval zidarja Adolga Tolasa, J ..... . . *5 I'Lg-ar zena je hišnica, naj očisti ka- . nal. TaLas je najel dva delavca in \ z njima začel čistiti kanal. Kanal . je globok skoraj dva metra in po- ^ krit z ibetonslrirui ploščami. Delav- C ea sta dvignila betonsko ploščo in stoječ na lestvi čistila kanal. Za- . poslena sta bila do polnoči, nakar ^ sta '.prenehala z delom, da bi se po- . krepčala. Zidar Tolas je šel domov, J delavca sta (pa legla'v šnpo na dvo-rišču, da bi -se odpočila. Delavca Gospodaric in Gjunsgjek , sta izjavila, da sta betonsko ploščo zopet ,pokrila in lestvo pustila v ka-nalu. Ko sta se vrnila na delo. sta opazila v kanalu nekaj v vodi. Mislila sta, da je v kanal zažla ka- ] ka kokoš. Kmalu sta pa oipaziLa, ] da je to neka ženska z glavo obr- . i njeno navzdol m z nogtfnn nav- v i gor. j Aled tem je tprišel tudi zidar Tolas in stražnik, ki je stal v bližini. Z vrvjo so pote-gjnili žensko na suho. Obvestili so tndi policijsko direkcijo, ki je iK>s'lala na kraj nesreče komisijo. Ženska je bila stara okoli 30 let. Bila je bosa in na ] yrlavi je imela cigansko ruto. So- , sedje so spoznali v njej "veselo Ba- i ro", drugi so pa trdili, da je neka < "Maieika", bi je bila vsein v oko- i lici -dobro znana. Delavci so za ča- : sa odmori pokrili kanal in /torej : ni mogoče, da bi ženska padla I vanj ta čas. Po izpovedbi kavar- . narja Arbanasa, ki ima kavarno r: na dvorišču, kjer so čistili kanal, je ženska iprišla po 1. uri v kavar- 1 no in je bila pojpolnoma pijana. Izpila je črno kavo in začela kramljati z moškimi, ki so še sedali v kavarni. Kavarnar je neznanko vrgel iz kavarne, ker je z gosti nedostojno govorila. — Ženska je odšla na dvorišče, kjer so čistili kanal. Neznanka se je gotovo spod-taknila na dvorišču in padla v kanal, kjer je stala voda 30 do 40 cm visoko. Navzlic it emu se je pone-sreeenka utoipila. Padla je najbrž v nezavest, ker je bila precej pijana in se je v kanalu zadušila. Pri padcu se je poškodovala na glavi, čeki in nosu. Delavci, ki so čistili kanal, so tudi zakrivili strašno smrt neznane ženske v kanalu, ker med odmorom niša zaprli poti do kanala, vedoč, da ae na dvorišču nahaja kavarna in gostilna ter so gostje odhajali.pozno ponoči baš čez dvorišče domov. Policija je zato aretirala zidarja in oba delavca. Preiskava je trajala do belega dne. Trusplo neznanke so odpeljali v mrtvašnico, kjer so jo fotografirali in dakt i lesko pi ra IL Delavce so pa odpravili v zapore zagrebškega, sodišča. Zločin slaboumne matere. Iz Sarajeva poročajo, da so 29. junija odkrili v ulici Skenderije v hiši krojača Studeniča strašen zločin slaboumne matere. Krojač Btndenie je odšel na ribolov in a* jo vrnil šrie naslednji dan popel- X^Sv^ - if* ' ' ' . " ■ , ~ - Krojač je dolgo trkal zaman in j ker mn žena ni odprla, je .slutil, da' se je pri|H»tila nesnreča. Poklical je sosede in z njihovo pomočjo vdrl v stanovanje. Ilotel je v spalnico, pa tudi ta je bila od znotraj zaprta. Vlomili so tudi ta vrata in planili v sobo. Nudil se jim je stra-j Sen prizor. Na divanu je ležal kro-j jačev 6-lemi sinko, j>okrit z belo srajco, na postelji v drugem kotu je ležala krojačeva žena Tereza. Zdelo se je, da sta oba mrtva. Deček je imel zaprte oči in roke prekrižane na iprsih. No obeh straneh; ob dedetu sta bili ipostavljeui dve j sveči. Tudi žena Tereza, ki je le-' žala v postelji, je imela roke prekrižane na ,prsih. Ob njenem zglavju je stala že dogorela sveča. Krojač je takoj opazil, da je žena še živa, ot-rok pa že mrtev. Poklicali so zdravnika, ki je dal ženi injekcijo in jo spravil k zavesti. Za dete je pa dognal, da je že več ur mrtvo. Terezijo so odpeljali v bolnico, kjer je izpovedala, kitko je umoa-i-la svojega sina (»-letnega Jurico in nato hotela še sebi končati življenje. — Pred dveini leti je slaboumna mati sežgala svojo 3-letno hčerko. Cela družina v merilnem kompletu. Bl&MAiROK. Mo„ 17. julija. — Devetnajst let stara Ada Biteni ko je ibaje priznala, da je oddala strel, ki je ubil njenega očima, WHliama Silas Simp-sona. Njena mati, Mrs. William Simpson in njen stric, Oscar Greenwahl, s:e nahajata istotako v ječi. Oba sta baje priznala, da sta naba-sala in napela puško, s katero je deklica izvršila umor. Motiv dejanja je bil "zopetno uveljavlje-t\je miru v družini", kot je izpovedala deklica. Agitirajte za "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v A.merik%. NEOKUSNA ŠALA DUNAJ- < SKEGA ŠOFERJA _ ! Te dni je bil ves Dunaj pokonci. 1 Po mestu so se razširile vesti in * tudi listi so obširno poročali o za- " sonetnem zločinu, ki je bil baje iz- ] vršen sredi mesta. Zločin je bil na ra vn ris t fantastičen in je spominjal na misterijozne Con an Doylove romane. V noči od petka na soboto se je na policijskem komisaitijatu na Landstrasse javil v spremstvu nekega stražnika šofer Andrej Loicht, ki je ves prestrašen pripovedoval prozno storijo. Povedal je. da je ob 11. stal na svojem običajnem mestu, ko je nenadoma pristopila neka 30-do 35 letna ženska in «ra pozvala, naj jo pelje v Arenberg-pra-se. Ko se je pred hišo številka 6 ustavil, je opazil na pločniku velik kovčeg. ovit z vrečo. Neznanka je šoferja prosila, naj ji pomaga kovčegr. ki je tehtal HO do 70 k«j. naložiti na voz. Nato sta st? vozila po raznih ulicah in se konččno u-stavila na Erdbergelande, tik ob Dunavtt. Tu je že čakal neki moški ki je govoril v dunajskem narečju. Z neznanko sta spregovorila samo par besed, nato sta šoferja še prosila. naj jima pomaga koveeg jh>-staviti na tla. Plai-ala sta mti vožnjo in ga odslovila. Loicht je odpeljal, finalu je pa ves prestrašen opazil, da ima o-krvavljeno roko. Kri je bila sveža in takoj mu je šinila v glavo misel | da je bil kovčeg krvav. O strašni | domnevi je obvestil stražnika, ki ga je <«dpeljal na komisarijat. Na komisarijatn je Loicht izrazil bojazen, da je neznani moški kovčeg prav gotovo vrgel v Dunav. Seveda je ta vest učinkovala kakor bomba. Policija je. mobilizirala ves svoj aparat, vso noč so bili kriminalni uradniki na nogah. Preiskali so vse obrežje Dunava. poizvedovali po vsem mestu, policijski psi so bili mobilizirani, toda vse prizadvanje je ostalo brezuspešno. Polcija je seveda domnevala, da je bilo v kovčegu skrito truplo ali pa tihotapsko blago, ker je znano, da dunajski tihotapci svojo robo zelo radi po Dnnavu tihotapijo na Madžarsko. Ker so j>a ostala vsa poizvedovanja brezuspešna, je pričela poli- On je imel želodčne in obistne nerednosti. Predno je priC-el Mr. Lawrence Xelce, ilt. L'nlon, Lit. jemati Xuga-Tone im«l jo zelo slabe ubisti in želodec. Nuga-Tone se je' Izkazal v zahvalo njemu ker je pregnal vse te sitnosti, sedaj Mr. Lawrence pravi, da mu je povrnilo ljubo zdravje in gB. omogoči to, da je »e! Zopet na del«. Ako ste slabotni, bolehavl in nervozni. imate slabe življera»ke organe, tedaj budite gotovi in vzemite Xuga- Tone. To je že pomagalo na miljone možem in ženam zboljšati njih zdravje. Xuga-Tone je Čudovito zdravilo za slab tek. slabo prebavo, oslabele živce ali življenske organe, plin in vzdifjanje iz I želodca ali črev. pokvarjena jetra, obleti j al meiiurne nerede, stalno zaprtje, gla- { vobol. omotico, z&ubo spanca, tisto vedno utrujenost in enake nerede nastale | vsled slabega zdravja. Vsi trgovci z , zdravili prodajajo Xuga-Tone, ali pa ga dobe za vas od založnika z zdravili na debelo. —Adv't. ZAKAJ SO NAŠE POSlUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NAŠE ZVEZE V STAREM KRAJO NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izviral« iz pMlevanJa ? velikem obrata, pridejo našim strankam t korist. Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled Cesar so eeae pri nas nižje kot pri agentu ali »vodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v izvršen j« v New York. Hitrost nafirga poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da so posveča našim nalogom največjo pozornost. Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparni-dHj^Ltem**** ^^ Yerk* "" zamude in na- Naše ceno so objavljene dnevno v Usta "Glas Naroda". Trn zneske nad $SM.— ni mamut primerno nlijo tem, kater« Vam radevoife npmaiimo predno mi pojete mrfog. Mi imam« največ poslov s strankami izven New Yorka, pa najsibo Še tak« dalei pni od pealovnfgs sndUCa Amerike! rtajtte t«n| Vaio prilmdnjo dmmo >m»tw aam v ■ m, izvršitev. ---------------- - ■■ •■ . —------ — -—--:------ - cija sumiti, da uekaj ni v redu in je šoferja trdo prijela. Ta je vztrajal pri svoij trditvi. Policija pa ni popustila. 1'ratbiiki »o še enkrat proučili misterijozuo zadevo in prišlo do zaključka, da .se šoferjeve trditve v mnogih ozirih ne u-jemajo in da šepajo. Šoferja so potem v«*s dan zasliševali in končno je bil tako izmučen, da je priznal, da .si je vso storijo izmislil. Loicht. ki tja slikajo kot zelo mimeono<''nih vožnjah. Loicht je bil pocl vtisom tega pripovedovanja. (lostHno je za-pustil «»l» 17.. vrnil se je ]»a okoli 23. Pri mizi so sede J injegovi znanci in so ga vjirašali, kje da je bil. Loicht s" j<* zdrznil in zase peta I: **(rroza me je. re >!■ spomni'n. Zdi se mi. tla gre za umor....?T Ii> <»]>:s;d jim je vožnjo, na kar so «ra prijatelji pozvali, naj obvesti policijo. Ker tejra ni hf»tel stt>-riti .vam. so pozvali stražnika. — Loicht jf I>:1 seveda v zadregi, toda sram ga je bilo priznati, da se je zlagal in zato je tudi stražnika nalagal, ne da bi >e zavedal, kakšne posledice utegne to imeti. Policija ga je izročila smlišču. ker je vodi] oblasti za nos. Zanimi. vo je .da Loicht sani ne ve, zakaj si je izmislil prozno zjrodbo in ka.j niladila. r— Pa ti. J era! Moj liojr. siaj si vedno mlajša! — Vidiš, to je pa moj kvartir. Xp zameri, nisem še nič pospravila. Imam toliko tlela /. otrokom. — l*a kar v topflooru stanuješ. To je komad. Se ne si:Si šnndra s i-este. »> ja. jaz -phi v «rround-n«x»ru. pa veilno pravim, da je top-fifKtr h«dj komad. Poleti je malo bolj vroe«». pozimi pa malo bolj mraz. ipa zjrliha. Pa otroka praviš. da imaš' I. saj še ni lako dol-■_ro, kar >1 se poroeila. »I«, «"*as lii-rr«» mine. l\«»liko mt-seeev praviš, la sj j»oro<*MMia ? Trr mesece? — Xe. er.o leto tri mesece. — N'o. potem pa nisem prav slišala. ko sn rekli, da imaš že dva ta mala. Ja. <'*as hitro mine. staramo m1, staramo, skoraj bi te ne poznala. — Ali hi malo k of era t — O ne. kofeta pa ne. Mi je doh-tar ve.s kol'e prepovedal. Kofe in prašičevo prato. Odkar sem bila operirana, nisem >it> kofeta pila. ne prašieeve prate jedla Saj pravim, tako življenje! Trikrat so mi dali pošnofati. pa še nisem bila bin. Šele včetrtie. ko je ta voli ki dohtat* navse odprl.*sem rekla: Olrajt! Sedaj pa kar začnite! Pa sem bila že čez tri dni dobra, pa so me babe prelilatlile. <> dohtarji >o ]»a olrajt . v — Tak. kaj naj ti dam i'aja, ajskrim / — O ne. eaja pa ne in ajskrima tudi ne. Ah, kar malo koffta po-grej, saj ne bo .škodovalo. Saj sem prašičevo prato tudi že jedla. — Ali boš kak kruh ali naj {rrem po keks.' — O nič ni potreba, če nimaš doma. Iz topfloora v tej vročini se Človek utrudi, posebno če <£a se dosti dela čaka in dosti pospravljanja. — 0, pospravljeno je hitro, če je človek sam. Toda otrok nagaja. — Saj res. Kjt* •ra pa imaš? O tamle je! In spi! Ješe, kako je lepa ! Taka je kot. oče. In tudi tak nos ima. Pa je res lepa punčka. — Saj 11 i punčka, .saj je fantek. — Sa j jp res fantek. Vps, ne vidim prav dobro. Jej. kako je lep fantek. O ja. jaz zmirom pravim, da so Ta nt je boljši kot ja punce. Fant nič domov nc prinese, za punco se je pa treba vedno bati. — Ali bo« še eno kavo .' — Ne veni. če bi jo. In no, pa naj bo. Kaj, ali tvoj dela ! — O dela. Se precej redno dela, samo zasluzi bolj malo. — Ja moški so sploh taki da jim delo ne diši. Pa .še tisto, kar zaslužijo, za pijejo 'in zakvartajo. O vem. da si reva. prav smiliš se mi. — Ali tvoj dela ? — Xak. .Moj pa ne dela. Vso zimo in vso pomlad je hodil prosit, pa so mu vsak dan rekli, naj jutri pride. Pa je toliko časa hodil, da se je naveličal. No. sedaj je pa lepo doma. Le kadar je lepo vreme, jrre malo ven, no, pa je bilo letos sploh jako deževno. In če jaz jrrein kann in doma poket-book pozabim. takrat {ra tudi ni doma. — Xo, danes se ti ni treba bati. Danes imaš poket-book seboj. — O, saj se ne bojim. Koli'ko renta pa plačaš tukaj v tem vročem topflooru — Osemnajst dolarjev. — Je precej, če se pomisli, da moraš poleti pet rownsov hladiti. — Koliko jih imaš pa ti T — Ja z imam štiri. Plačam dvajset na mesec. O kr.išČ, zdaj moram po koj domov. Baj baj! Gnd baj! — Kam se ti mudi? — Moram iti. Denar za rent setai pustila v šalci na kostnu. — Saj »praviš, da je on doma. -Če je hotel iz tist^šalce kayo piti, ga že sdavaaj ni vež do- KRATKA DNEVNA ZGODBA K8AVER MEšKO: NEKDAJ JE BILO... O IUi*r. k.laj je bilo to, zi no*', »Ji |w. belifi <-«^tah. šli «Vz r*».~iu> |H>lje in bo v i»voj> mlati i »reoi in VfklutU, a zvenelo? FetUj, ,s<- mi z-ii, ko m> bile nori lepe in jjutite. kakor hi .»»e razlival čez «p*vaj«*;i .svet uajilobroinejši Minehljaj božji, in mirne ter pokoj, ne, kakor hi zibal vt> svet sini Bog v »vojern ikeni mi na* ju. — A k.bij j»* bilo t<». kume? V davnih Gasili, brate, TVVf*Ti mir.... In U.Ihj bilo tL-to, moj ilo- lirutli: Itnir. - . itiagal brat bratu v .s li, sosseil mmIii v sti.ski in jmmanjkanju ■ In ne .samo h nit bratu, somiI ao^hIii, cHu tujru, potniku in romarju, ki je prišfl bogve o« I ko 1 in je šel j iMjjfve kam. i*a jjth je immoblorejfa, »itrn jmejra in pr««nejrH, j>ovahil got-pv<»j el hleba. ržfMieira ali najjol belejra sorin-nega, v» liketfa in «leliti>t)a v «easiji .sJužlut v C'«nn«*rsu in o-pb-dovala j »o nie.sto. Xt-nadonia je .spoznala v izložbi nekega zlatarja drityroeeno biserno ogrlico, ki je bila nekdaj njena liLst, Kupila jo je v Parizu na potovanju 1. r.mr>, za 4<}. predvojnih frankov. Ko je pobegnila preti boljševiki iz Rusije, je zakopala dragulje na vrtu v -svojem iloinu. Draguljar j«- rek<-I. da je kupil nakit za .">00,000 frankov letos v Lyonu. Lvoiuska tvi^lka je dala zopet neki pariški naslov. Zdaj pouknia 1'raneohka polieija ugo-t miti iloluro j h >t katero so naredili biseri iz ruskega podzemnega skrivališča do Pariza. Xedanja lastnica bo morala par še dolpo eakati na povrnitev biserov ali vsaj na odškodnino..,. rwwwvwwwww\i f" Nova moč Otresite se otrplosti, Severn's 6 sofka, zanesljiva odvajalna tonika. odpravi xaprtj*. vzbuja boljii tek, boljie spanje, boljii po-čutek. Dobite Jo v lekarni. Se v era's ESORKA 11a a a a a rffcilll \* davnih easih. dragee, ko je še živela na svetu ljubezen do elove-j ka. ker je š+- ni umorila .sebičnost in neu.smiljeni strah preti pribotl-njim dnem: "Kaj bomo jedli, kaj pili V — A kdaj je bilo to? — Ko še niso jioteptala konjska kopita eelih dežel, ne še razorali topovi hrstečih in rodnih vinoera-ilov..,. In kdaj je bilo tisto, moj pra-vif-ni liojr. J a j«' fant poprleflul svoji ?zvf»ljenki v r«"i in jt- bil tlo nt-bi -> Men'ii tt-r je vse noi'i sanjiil ■ i> njenih <-ti težil i h \m amviy, obHwmAixm. wl OLA.S NARODA, IS. JUL. 1928 ČLOVEŠKA LAHKOVERNOST Bolezen, starost in smrt *>o najboljši prijatelji vsakovrstnih rna-začev. Njih število stalno narašča. Dr. Br. Creift, avtor uradnega poročila o lekarniški industriji v Zed. državah piše. da se prodaja trenutno okrog 60,000 44 magičnih sredstev". Pol milijona ljudi služi ,4laži-Eskulapu". Vsi zakoni zoper mazaštvo niso kos tej poplavi. 44Čudežna zdravila" so tudi večkrat škodljiva. Neko sredstvo proti debelosti v Ameriki je vsebovalo posušeno glist o-deže vn ic-o v žel at mast i prevleki. Več ljudi se je zastrupilo vsled uživanja 1 'kapljic za bujne lase". Preiskava je ugotovila, da bi bilo sredstvo v resnici dobro samo kot zunanje serdstvo za.... konjske garje. Mazačt skrbe seveda samo za Evropi poznano 4zaupno sredstvo' jim vržejo milijone. Neko tudi v vropi poznano *'zaupno sredstvo*1 je vsebovalo ki.s ter odvajalno sol j .s .skupni vrednosti 25 centov, prodajali pa so ga po 15 dolarjev i steklenico. Sploh bi bil jiotreben j nov Mark Twain, da bi ixjpisal ! takojšnjo zlorabo vsakega novega I medicinskega odkritja. Koliko ka-j linov se je že ujelo na *'vitami-j I-ne", "radio-oboevanje", "oseben j j magnetizem" in si.! Znani risar A. Harlow, ki je več let delal za niazače, je zdaj stopil v pokoj. Izdal je svoje spomirne, v katerih omenja nešteto zvijač. Spreten fotograf prav lahko posname dvakrat na dan eno in isto osebo tako. da izgleda poprej ko Lazar, p^fefai pa ko Herkul. V j fotografski delavnici se tudi nari-1 šejo strašne rane in otekline, ki! izpremnijo sliko zdravega človeka j v 4'žrtev raka" itd. Poleg prave. I ndpopravljene slike nudi potem ta fotografija vse dokaze 44Čudežnega | ozdravljenja". Nekoč je naročil neki "izurnitej" jiri tem risarju sliko 1000-krat poveea-riih tuberkuloznih bacilov. Slikar je vestno vprašal, kako naj izgleda ta pošast? — "To je vseeno! Narišite kakega črva ali gosenico z enim o-česom in s kocinastimi nogami. Takšna naj bo, da se bo vsakdo prestrašil!" Oblasti imajo jako težko nalo-po pri zatiranju mazaštva. Nesramni sleparji najdejo vedno dosti žrtev med bolniki, ki preveč hrepenijo po ozdravljenju, da bi bili razsodni in pametni. MAYERLINŠKA TRAGEDIJA Graška pisateljica La Harpe-Wagner je napisala dramsko delo, ki obravnava življensko tragedijo prestolonaslednika Rudolfa. Ta išče }>odročja, v katerem bi uveljavil vse svoje zmožnosti, a naleti v svojem očetu cesarju Francu Jožefu na najhujše nasprostvo in nerazumevanje. Ta razdor med njima posega tudi v njegovo privatno življenje in krvavi dogodek v Maverlingu postant^ ndizogiben. Delo se je uprizorilo v Mestnem gledališču in je doseglo velik u-speh. Kritika hvali zlasti ljubezenske scene med prestolonaslednikom ter baronico Marijo Veezero in scene, ko trčita sin in oče kot dva nasprotujoča si svetova skupaj. Ljnbavna tragedija v kopališču. Iz Suibotice poročajo, da se je odigrala v korpališču Palic pri Su-botici strašna drama ljubosumnosti. Marko Bošnjak je priiel s svojo ženo v k-ofittlišče. Bošnjak je zelo ljubosumne narave. Njegova žena se je v kopališču seznanila z nekim Ivanom Andreševičem. Ta je bil vedno v Bošnjakovi družbi in se je tudi izprehajal z njegova ženo po še-tališču. Nekega dne je pa Bošnjak zalotil svojo ženo z Andoreševieem v trenutku, ko jo je ta na nekem samotnem kraju poljubljal. Bošnjak je hitel molče po puško ter ustrelil Andreseviča. Morilca so orožniki aretirali. KJB SE HAHAJA moj brat EDWARD SKALE po poklicu mesar, rojen v Radečah pri Zidanem mosta. — JUK Futk rojena flotit Vrtwra uttea lO, Kazi. bar, JnrwUn^ (2* 17418) SAMOMOR SLUŽKINJE PRED POROTO 29. junija ponoči je izvršila v Zagrebu samomor služkinja Tere-za Belovič. Stara je bila šele 22 let je sluziila pri družini Ločar v Ku-stošiji. Izpila je večjo količino o-cetne kislrne in je umrla v bolnici, ne da bi se zavedla. Znano je bilo. da je bila služkinja zaročena s trgovskim i>omočnifkom Petrom Mačftom. Policija je zaslišala tudi njt-el.iati ]>retl oltar. Ko ji J je zaroT-cnec rnlprnN .n il. da nima| zadosti denarja za j>oroko. se je j Tereza zaprla v svojo rsobo in le- .a; v posteljo. Ivmalu nato je trgov-: vki iKunočurk začni pritajen« vzdi-' be in klice na pomoč u. Terezine sobe. Vdrl je v zaklenjeno sobo in našel zaročenko nezavestno na po-stelji. V sobi je dišalo po oeetni kislini, katero je iapila razorača-na služkinja. Obvestili so policijo in rešilno }>ostajo. ki je samomorilko odj|xdjala v bolnico. Zdravniška pomoč je bila pre-ka&na. Služkinja je takoj nato u-mrla. EDINI zastopnik I n založnik FRANZ LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah. ALOIS SKUU 323 Bpsilon Fl., Brooklyn, N. Y. PlilTK PO CENIK. Pozor, rojaki! Is naslova na listu, katerega prejemate, je razvidino, kdaj Vam je naročnina posla. Ne Sakajte to-raj, da ae Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naiih zastopnikov: CALIFORNIA Foniana, A. Hochever. San Frsoeises, Jaocrb Lsuain. COLORADO Denver, J. Sclmtte. Pueblo, Peter Cullg. John Oerm, Fr. Janesh. A. Saftlč. Salida, Louis Gostello. Wslaeoburc, M. J. Baytik, INDIANA ImSanmpoU«, Louis Banlcb ILLINOIS Aarers, J. Verblcb Chieac«: Joseph BU«h J. BevO£. Mn. F. Laurlcb Cieere, J. Fabian. De Pue, Andrew S pillar Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. f. Zsletel, Jobn Kren. Joseph Hrovat La Salle. J. Spelicb. Maseeatsh, Frank Augnstto North Chicago, Anton Kobii Sprlngfidi Matija Bsrborlch. Summit, J. Horvatu. Wankesan, Frank PetkovSek KANSAS Gfrard, Acnes Motel* Kansas City, Frank 2sfs» Pittsburg. John Report. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kltxmiller. Fr. Vododvea MICHIGAN Cslnet, M. F. Kobe. Detroit. J. Barlch. Ant. Jsneslch. MINNESOTA Chlsbefas, Frank Goals. A, Panlan, Frank PucelJ. Kly, Jos. J. Poshel. Tr. flaknle ■veieth. Loots OonSo Gilbert. Lonls VesseL HJbbint, John PorSs. Tbfbk Frank HrratSek MISSOURI Bb lnk A. (VsbrcoL MONTANA Klein. John R. Rom. NRBRASKA Omha P. Brodortek. NEW YORK Omnia, Kari Marslsta. LttMs ftlh. Frank MsMs eU> MaMkm fllaprfk. " ... • ■i'-.. ; jšoi -, .. " . . NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOSCE 10 inches po 75e. ČLANI KVARTETA "JADRAN** s spremljersnj«« orkestra. S5S84F (Nočni Čuvaj % (Pever na Note 31ARV UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE ^kla-dba L>r. \Vm. J. l^iusohe. 2508SF fCingel — Conoel. I>uet (So Ptifeice Zerant, I>uet %NTON SMI BEL, Bariton s spremijevanjem orkestra. 25086F (Že Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez Jezero 10 ijirh Tor. ANTON SHI BEL, Barilou Z5083F (Bod* Moja. Bod' MoJa (Nebeika Žemtev MARY UDOVICH in JOSEPHLVE LAISCHK 25083F (Sladki Spomini i (Čez Savco v Vas HodiS VOJAŠKA GODBA "KKl'(i" 23077F (Štajerski Lendler (Dolenjska Polka llOVKK BRATA S5078P (Neverna Ančka. Valček (Dunaj Ostane Dunaj, Korafnlc« Ga. A. SV IGEL in NJEN KVARTET 2500 4 F (Kukavice (Upanje SIMONClč bkatek Z5006F (St> c>arski valček (Newburgh March 25007F (Ainc Polka (Štajeriš 25011F (Spic Polka I Pok šot ii ŠTRl KEIJ TRIO 2S080F (Ober Štajeriš (Slovenski Poskočni Čctii 25081F (Nemški Valček I (CerniSka Potka J. LAUSCHE in M. UDOVICH. Duet * 25079F (Danici (Domače pesmi 25075F (V slovo (Slovenske p««ml 25076F (En let in pol (LJubca moja HOVER TRIO s Petjem 25070E (Al' Me Boš Kal Rada Imaia (Odpri Mi Dekle Kamrico "** MOŠKI KVARTET "JADRAN" 250fi7F Planine M fF*4ntje »e zbirajo ** HOVER TRIO • ZfUMtaF (Samo še enkrat, Valf«k * (Ven pa not, Polka 250C2F (Poiter Tanc J « ' ' " (Ribenška Polka ' 25074F fSokolska Koračnica * t (Kde Je moja Ljubica. Valček f? COLUMBIA ORKESTER 25068F 'Dve Črni Oči (Carlotta Valček v . 12070F V finskih dolinah, ŠotiS ! Na krovu Jailije, Valček Jabrlor Noviteta! Kvintet 12069F LasioTli valček Usmili m me, Valfek Rusk! Novitet nI Orkestet | I£072F Spomladnl Valček | Sladke vijolice. Valček liufkl Novitet ni Orkester 25w71E Sebelska korafnfra Regiment po cesti gre (s petjem) U^er Trio 25043F Fotka Slaparjev Ti si moja. Valček Hoyer Trlo 2505»F Jaka ns St. Claim, Polka Clevelandski valček Hoyer Trlo 12 inch S 1.25 ČLANI JADRANSKEGA KVARTE1\ s spremljevanjem Orkestra. 68005F l Kmečka Svatba, Del 1 \ Kmečka Svatba, Del 2 VSAKI POŠILJATVI PRILOŽIMO 300 IGEL BREZPLAČNO - Manj kot šest plošč se ne pošlje. - SL0VENIC PUBLISHING CO. j 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Eodid, F. Bajt. Girad, Anton Nagode. Laratn, Lonls Balant ln J. Kumle. NOaa, Frank KogovBek. Warren, lira. r. Rachar. Youngstown, Anton Kikelj. NUON Oragao City. J. KoMar. PKNNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSe. BcaMMr, Lotila Hribar. Braidoek, J. A. Germ Branghtan, Anton Ipavec. CTaHdge, Fr. Tuahar. A. Jerlna. Cmwngli, J. Bresorec. J. Pike. V. BoraaSek. Oaftoa. Fr. Machek. ■apwt» G. Pmii, Lotila SapangH, A. Skcri« Fareat Oty, Matu. Kamin. VkmU, Jerry Okor*-Iterlil. Val. Peternd. Clree—hnrg. Frank Novak. Hmmt Cttjr ln akallc^ Frank Fa rencfaack. Irvtat, Mike Paoabek. Il John Polarne. Martin Ko. Lnnih Awtira oaalaOt. ' t .V; :. « Moon Ran, Fr. PodmiUtek Pittsburgh, Z. Jaksbe, Ig. Magletar, Vine. Arfa ln U. Jakoblcb, J. Garat; J. Pogača r. Presto, J. Demahar. Reading, J. Pesdlrc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. ln akallea, J. Skerlj, **. Scblfrer. West Newton, Joasph J oran. Wffloek. J. Peternel UTAH Helper, Fr. Kreta WISCONSIN Mltwaokee, Joseph Tratnik In Jca. Koren. Radne in akolleo, Frank Jelene, Shehoygait John Zorman. West AUia. Frank Skok. WYOMING Boefc Springa, Lonls Tanchtt, Pl—mf iHle. A. Z. Arko. Vsak aastopnlk late potsdHo aa sto. to, katero jo prejel. Zastopnika roja« kom .toplo priporočam«* Naročnina aa "Glas Narotf*-Za eno lato 9K00; sa pol 1st* ft«* t aa Miri mesos 92.00; na «strt Ista lun ■ m Smn ja tr. m m oriol— ^ »o mah. ^ Spisal Ony de Manpaisant. — Za G. N. priredil O. P. 18 (Nadaljevanje.) Hilo nekaj surooega ua njegovem obrazu, kar je dajalo njegovi eeii o*ebi težak izraz na. i>rvj* j>ogled. Ko pa se je človek seznanil podrobneje z njegovim obrazom, je našel v njem čar, silen in močan, ki je .postal v gotovih trenutkih zelo aladak, v liarmaniji z mehkim ipovdarkom njegovega jjlasu, ki je donel vedno nekoliko zasenčen. Kristijana je razmišljala, ko je prvikrat zapazila, kako dobro oblečen je bil od nog do glave. Brez dvoma to človek, koje-ga vrline mora človek razkriti druyo za drujro. (Jontran je pribilel ter -e jima pridružil. Rekel je: Sestra, ah, Kristijana, počakaj name. Ko je bil *>oleg obeh, je rekel smeje: — Ah, pojdita in posluša jta malo Oriolovo deklico. Ona je tako zabavna kot pač more biti. Ona je naravnost čudovito dovtipna. .doj oče jo je konečno dovedel do tega, da se čuti domačo in ona nam pripoveduje na jbolj dovtipne »tvari na svetu. Le počakajta in poslušaj ta jih. Čakali so na markrija. ki je prihajal 7. mlajšo deklico, Sarloto Oriol. Pretkano je pripovdovala z otroško živahnostjo povesti iz vasi ter opisovala priprastost in mtlii humor kmetov. Oponašala je njih kretnje, počasno hojo, i/raz njih obrazov na način ki je delal njen živalmi, čedni obraz naravnost očarljivim. Njene smehljajoče se oči | l«*a!e. Njena usta, ki m> bila nekoliko velika, so se odpirala tako, , tla so karala njene line, bele zobke. Njen nos, nekoliko zavihan, ji je d 1 jat pikanten izraz. Bila je pa je predvsem tako sveža, one rožnate »rrioati, da bi jo človek najrajše poljubil. Markij, ki je preživel *koro celo svoje življenje na svojem lasrt- • nem pa>e*tvu, in KrUt.ijana in (iontran, ki sta vzrasla v družinskem ! gradu med visokimi, jHjiiosiiiim normanskirui farmer ji, ki so bili, so- j Ulasno z običajem. pojrosto povabljeni k obedom in kojih otroci so 1 bili deležni falimijarnosti, — >0 vedeli natančno,- kaJto- govoriti • to malo kmečko deklico s prijateljsko odikrltrosrOnoštjo in kordi-'] jainostjo, ki je takoj vzbudila v njej veselo zaupanje. Andermatt in Lujiza sta se vrnila, kajti šla sta prav do vasi, a rista hotela iti «*kozi njo. * Nato so sedli vsi na travnat nasip, ob vznožju velikega dre- * vesa. ] Tam .so ostali preeej časa, govorili neženirano o vseh mogočih 1 stvareh in o nobeni. Včasih je prišel mimo kak voz, katerega sta vedno vlekli dve'' kravi s sklonjenima glavama. Vedno ju je vodil suh kmet z velikim,)1 /rnim klobukom, ki je vodil živali z dotiki konca dolge šibe, koti5 voditelj kakega orkestaa. 3 Mož je nato v vsakem slučaju snel svoj klobuk ter se lahno pri- ' klonil Oriolovima deklicama, ki sta odgovorili s prijaznim: — Dober dan! — s svojima svežima, mladima glasovoma. Konečno, ko je postajalo pozno, so se vrnili domov. Ko so dosjMdi do parka, je vzkliknila Sarlota Oriol: 3 — Oh, bourree. boinrree! ' Vsi so dejanski plesati hurree. ob zvokih stare Overgnske po- ' pevke. * Kmetje, moški in ženske, so stopicali po taktu, se obračali in pri- ' klanjali. Ženske so držale svoja krila z dvema prstoma vsake roke, d očim so .se moški zvijali na drunačine. . . Enolična in "prijetna melodija je tudi plesala v hlad.nem vetriču večera. Bila je vedno ena in ista pofmvka. z zelo visokimi notami, ' katere je igrala vijolina, d oči m sta ritem povdarjali drugi inštru- ' menti, da dado lesu več prožnosti. Bila je priprosta kmečka godba, 1 ki •se je ravno pri legiji a teiuu krneč komu iiiinuctu. 1' f Tudi kopalci so se pridružili plesu. Petrus Martel je skakal na-*i sproti male dekliee Otlelin. ki je afektirala gracijo baletne plesalke in kotnik Latpahne je delal fantastične korake krog blagajnika kazina. Naenkrat pa je zapazil (Jontran dr. llonorata, ki se je spustil naenkrat v ples s celim svojim srcem in dušo. Plesal je klasični fcourree kot pristni sin Overgna. Orkester je umolknil in vsi so prenehali plesati. Doktor je pri-žel, da govori z markijem. Obrisal si je ček) ter šopi hal. — Fino, — je rekel, — če je Človek včasih mlad. Crontran je položil svojo roko 11a ramo doktorja ter rekel, poredno se j»mehljaje: — niste nikdar povedali, da ste iporočeni. Doktor se je prenehal brisati po čelu ter rek»l resno: V — Da, jaz sem in sicer hudo. — Kaj »te rekli f — Jaz pravim, da sem hudo poročen. Ne storite nikdar take neumnosti, mladi mož! — Zakaj 7 — Tako. Poslušajte. Jaz sem poročen že celih dvajset let in se nisem še navadil tega. Vsak večer, kadar pridem domov, razmiš-' 1 jam: j — Ah, ona stara dama je še vedno v moji hiši. Ali ne bo nikdar odšla f I Vsakdo se je smejal, kajti njegov obraz je bil (tako resen kot' prepričevalen. Zvonec hotela pa je pozvonil k večerji. Slovesnost je bila končana. Spremili so Lujizo in Šarloto Oriol v hišo nju očeta in ko so pustili deklici, so pričeli govoriti o obeh. Vsakdo je bil mnenja, da sta očarljivi, a Andermatt je bil edi-di, ki je dajal prednost starejši sestri. Markij je rekel: — Kako hitro je mogoče uplivati na ženski značaj! Le bližina denarja nju očeta, "katerega znata komaj rabiti, je napravila dami iz teh kmečkih deklic. In nato je vprašala Kristijana Paula Breti^ny: "t — In katera ugaja najboljše vam T 14 Odgovori! je: — O, o, jaz se nisem niti ozrl nanje. Nista bili oni, ki sta mi ugajali najboljše. Govoril j« zelo pritajeno in ooa mu ni ničesar odgovorila. Z.-LL Prihodnji«.) ..I, - " ' ' 11 'nV-t'- : JL- ' • AMERIŠKE PLAVALKE "' ' " " r • : JEEL-GLAS NARODA, 18. JTTL. 152«. ki se bodo udeležile letošnjih Olimpijskih iger v Amsterdamu. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI rORKION LANOUAOS INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV SURIAS ODGOVORI NA VPRAŠANJA O NOVEM PRISELJENIŠKEM ZAKONU. Žena in otroci nastanjenega ino-zemca. Vprašanje: — V Združene države sem bil pripuščen leta 1923, ali nisem še ameriški državljan. Moja žena iu dva otroka, 16 in 19 ht stara, .stanujejo v Jugoslaviji. H komu naj se obrnem, da bodo pripuščen! ,po novem zakonu. — P. K., Grl overs vi lie. Odgovor: — Žena in neporočeni >troci j »o d 21. letom onih inozem-•ev, ki so bili zakonito in trajno [>rirpu<ščeni v Združene države, rmajo pravico do prednosti v kvoti. Prošnjo treba vložiti pri ameri-ikem konzulu v inozemstvu. Pišite svoji ženil, naj se takoj obrne na ameriškega konzula. Edino, kar morete Vi tukaj storitf, je to, da ceni .pošljete "affidavit of suport" (izjavo, zapriseženo pred notarjem, v kateri izjavljate, da prevzamete odgovornost za njihovo vzdrževanje). Pošljite ta affidavit v 1 »opisu. V tej izjavi navedite tu-Ai vse ipodatke glede svojega prihoda in pripustitve v Združene drža ve. Mož ameriške državljanke. Vprašanje: — Bila sem natura-lizirana lela 1927. Moj zaročenec atanuje v Sloveniji. Ali more on priti v Združene države kot priseljenec izven kvote, ako jaz odidem v inozemstvo, da se z njim poročim? — S, K., Pittsburgh, Pa. Odgovor: — Xe, to pravico uživajo le inozemski možje Ameri-kank. ako se je poroka izvršila dne 1. junija 1928. Pa« pa bo imel Vaš mož, ako se poročite, pravico do preti nos t i v kvoti. "Vprašanje: — Jaz sem ameriška državljanka. Lani sem se poročila z inozemcem, ki je bil začasno pripuščen v Združene države kot obiskovalec. Dobil je dovoljenje, da sme tukaj ostati še za nadaljnih šest mesecev in je še tukaj. Ali mora on sedaj vzakoniti svoje bivanje v Združenih državah in o-stati tukaj za vedno. — A. G., Milwaukee. Wis. Odgovor: — Vaš soprog mora pred vsem, ko izteče njegov Čas, zapustiti ozemlje Združenih držav ni se potem povrniti kot priseljenec izven kvote. Odpotovati mora na vsak način, pa najsSbodi le v Kanado, ako iga tja pripustijo. Vi pa vložite redovito prošnjo (Form 633) na generalnega prisedjeniSke-ka komisarja v Washingtonu. Mož naj se obrne na ameriški konzulat v inozemstvu, ki mu bo izdal izven kvot no vizo. Ko vložite prošnjo, morate dokazati svoje ameriško državljanstvo in da se je poro. Jka izvršila pred dnem 1. juoija 1928. Prošnjo lahko vložite še predno Vaš mož zapusti Združene države. Ali bo lažje dobiti vizo, ako kupim šifkarto? Vprašanje: — Bi rad postal po brata in njegovo družino. Kvota dežele, kjer se je rodil, je majhna, ali agent mi je povedal, da bo lažje dobiti vizo, ako najprej kupi šifkarto, ker "parnSki aaadi- '. - r, dat" *pominjate, ali nikar ne ugibajte. Boljše je navesti nič kot dajati krive podatke. Ako ne veste več za natančni datum svoje-gra prihoda, navedite vsaj približno. kdaj ste prišeL Ako ste prišli j>o 1. jlija 1921 (ko so uvedli kvoto, tedaj ste dobili konzularno vizo in ameriški konzul se bo zlahka prepričal iz svojih zapiskov. Ako ste meti tem kdaj odposlali v stari kraj s permitom, navedite, kdaj ste dobiti permit. Navedite tudi. ako imate prvi ipapir, kdaj ste ga dobili in njegovo številko. V "affidavit" nardete tudi, da ute bil izprašen od priseljeniške oblasti ob svojem prihodu in za stalno pripuščen v to deželo. Kdo je "iznrjen poljedelec"? Vprašanje: — A^oj^bnat. se peča s poljedelstvom V*e' svojeglav f je-nje v Jugoslaviji. Ali ima pravico do prednosti v kvoti kot "izurjen poljedelec" ? - M. Z^ Butt-e, Moat. Odgovor: — Zakon daje prednost "izurjenim -poljedelcem" (skilled agriculturist), njihovim ženam in otrokom pod 16. letom. Polovica kvote je rezervirana za starLše ameriških državljanov, soproge ameriških državljank, [poročenih po 1. junija 1928, in za izurjene poljedelce in njihove družine. Kdo je "iznrjen" poljedelec in kot tak upravičen do prednosti, o tem sodi le ameriški konzul. : Dejstvo, da se kdo bavi s kmetijstvom. ni samo na sebi zadosten dokaz, da je "izurjen poljede4ec". | Zdi se, da so konzuli nekje — zlasti tam, kjer je kvota majhna, — ( precej strogi v tem pogledu. Kdor ^e dovrtšil poljedelsko šolo, ali je zaposlen na posestvu, kjer se rabi-J jo: moderne poljedelske metode, in zna.delati z modernimi (poljedelski-j mi stroji, bo seveda tem mnogo lažje -pripoznan kot "izurjen poljedelec". Dokaz potom izjave kake- { ga tukajšnjega poljedelca, da se dotičnik po svojem prihodu hoče b a vit i s poljedelstvom, utegne seveda koristiti. Vse to naj navede v svojem "affidavitu" prijatelj ali sorodnik, ki je tukaj farmar, in tudi naj navaja, da mu bo poma- J gal dobiti delo kot poljedelec (ne da mu bo dal sam delo na svoji farmi). . -------TT-- PRAŠEK ZA VTTKOSTI Neusmiljena moda zfi&teva slej ko prej vitko postavo. Xestevilne debelušne dame večkrat ogrožajo svoje zdravje, ker se zatekajo k škodi j ivim 4 4 čudežnim sredstvom'' | ali pa k pretirani zmernosti ali k stezniku da bi ostale vitke. | Za te modne mučenice prihaja zdaj radostna vesti iz Švedske. Inženjer Aecklund je izumil no. vo sijajno sredstvo, ki baje tudi zdravstveno neoporečno. Poseben j prašek, ki ga je imenoval izumitej '' Osmosbaad' \ 66 strese v kopelj. Topla voda izloča potem zgornjo plast podkožne maščobe, ki se dobesedno stopi. Po 15-minuti ko-pelji izgubi kopalec dol m pol kg teže. Zdravniki so že preizkusili novo zdravilo in dosegli v .dveh do treh tednih bajne uspehe. Izum se zdaj patentira in bo ^prodan v Ameriko. Kretanfe parnikov •< Shipping News * ti, julija: n« d» France, Hmvr« (1 A. M) Olympic, Cherbourg Lapfauitf, Cherbourg. Anlwerp«n CUreUn4. Cbeibourr, Hamburg. George Washington. Cherbourg, Bre- m«n. Vecndam, Boulogne aur Mer, Rotterdam. Conte RLutoamano. Napeli. Genova. IS. julija: Mauretaniat Cherbourg. I>. Julija: Tburtnfia, Hamburg. t«, julije: Homeric. Cherbourg. Arabic, Cberbou Antwerpen. Hamburg, Cherbourg. Hamburg New Amsterdani, Boulogne eur Mer. Rotterdam. Roma. Napoll, Genova, 1. avgueta: AttuUaala, Cherbourg America, Cherbourg. Bremen. S. avgusta: Bcl|enland, Cherbourg, /^itwerpea. Dreeden. Cherbourg. Anlwwpiu. 4. evguete: France, Havre (I M.) Majestic, Cherbourg Albert Ballin, Cherljourg, Hamburg. Leviathan. Cherbourg. Kotterdam. Boulogne aur Mer. Rotterdam. . Conte Grande, Napoll, (Jenov*. Pozor citate!ji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri kttterih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglaSu jejo v listu "Glas Naroda", S tem boste ustregli vsem. f Inrnv« 'PUe Marrv)«' '- 1 POZDRAV! Predno odpotujem v staro domovino s parnikom "Paris", še enkrat .pošiljam iskrene, pozdrave vsem znaneem in prijateljem sirom Združenih držav. Posebno pozdravljam mojega brata Martin Beve in njegovo družino, prijatelja John Ivaneie in družino, Johna Anžioeka, njegovo ženo in vse fante v GLrard, Ohio. | Pozdravljam tudi vse prijatelje v Farrelh Pa. j j Obenem se zahvaljujem za vso J postrežbo Louis Žic kar družini in Martinu TrObentar. Želim mojemu' [bolniku obilo zdravja in da bi šel kmalu na delo. Tempotom se tudi najlepše za-' hvaljujem tvrdki Sakser State i Bank - za vso točno in dobro po-1 streižbo. Jaz sem prav zadovoljen.' I Vsem rojakom sirom Amerike jo ^ naj topleje priporočam. U ver jen sem,-da bo vsak deležen iste po-' strežbe kakor »podaj podpisani, j Vsem skupaj kličem: na veselo svidenje! j "William Beve, j na poti v Drnovo pri Krškem, j Trojni uboj. j 2. julija je doživela mala vas Prebaeevo ob deželni ce£ti Kranj-j Smlednik, dobro uro fpešhoda od Kranja, trojni uboj. j Mizarski mojster Ignac Naglic,' po domače Rekar, je ustrelil po končanem fantovskem likofu tri. sinove svojih sosedov-posestnikov: Franca Zavrla, Matevža Kladivca in Janeza Pipana. Demon alkohol zopet beleži svoje strašne žrtve.. .j ' olejkano e VRf Uepelne-neikod- pr. KaprodaJ v vseh I lekarnah. 7. avgusta: Pre*. Wilson, Tret avgusta: B*rer.garia. .Cherbourg. Pre* Harding, Cherbourg. Branku. 11. avgusta: Pari«. Mavre <1 A. U ) Olymple, Cherbourg Penntanil, Chierbourf, Antwerpen. New ork, Cherbourg. Hamburg. Republic, Cherbourg, Brtmm. Columbus. Cherbourg. Dulllo, Napoll, Cenova 19. avgueta: Colombo, almero. Napoll. Genova. 1t. avgusta: Mauritania, Cherbourg. Westphalia, llambur« Muenchtn. Cherbourg. 18. avgusta: lie de France. Havre (1 A. M.) Vulcunla, Trat PrvlC, nuv pernlk. Homeric, Cherbourg. Lapland, Cherbfurg, Antwerpen, D«ut»chlan 83 Cortlandt 81« v Htw Tork Pratik in Koledarjev imamo ia sekaj T .salogi Pratika BUznikora Pratlka je našim roja-stane 25 eentov. Koledar pa 00 kom jako priljubljena. Se ▼ ata-eentOT. Koledar ima letoe laredno rem krajo «o je bili vajeni in je canimiTO raebino: razprare, po^ tudi tukaj ne morejo pofreiati. ▼esti, alike, iali, aaninaiTOgti itd. NaroSHe takoj. nmalft PibUdiinf Oompanj, •I Oorttadt at. Hew Tort Oitf.