Poeamezna R.'! U,l* Uprava Klagenlurt, fomtfach 116 j Uredništvo v K.lagenfurtu / Naročama (se plača aapi'eji meeeCno г dostavo oa dom KM i,— (VKljućno KM 0,20 za donataice) / Odjavo oaroćb# tega Uata za prihodnji mesec eprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec štev. 11. Krainburg, 8. februarja 1943. I^to S. Моше soi/raine sile ob Donecn uničene Pomemben obrambni uspeh ob jezeru Ladoga - V Januarju uničenih 832 sovietskih letal - 42 britanskih letal sestreljenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 4. februarja objavilo: V Zahodnem Kavkazu, na Kubanskem ozemlju in ob spodnjem Donu smo zavrnili sovražnikove sunke, posamič tudi močnejše napade. Na fronti ob Donecu so odredi oklopnja-kov napadli neko mostišče, ki ga je napravil sovražnik, in ugonobili močne sovražne sile. Uničili ali uplenili smo 46 oklopnja-kov in 33 topov. V neprestanih obrambnih in premikajočih se bojih proti močnim sovražnim skupinam, ki so dobile nadaljnja ojačenja, so čete vojske s podporo močnih odredov zračnega orožja med Donom in zgornjim Done-cpm zavrnile vse poskuse zajetja. Bitka ob jezeru Ladoga, ki je, ker je sovražnik pripeljal nove sile, vzplamtela znova z vso ostrostjo, je imela pomemben obrambni uspeh. Naše čete so na šifoki fronti odbile več hudih z močno pomočjo topništva in oklopnjakov započetih napadov, pri katerih je sovražnik imel visoke zgube. Za nadaljnje napade nared stoječe sovražne čete so bile razbite po združenem topniškem ognju. V mesecu januarju smo uničili 832 sovjetskih letal, od teh 690 v zračnih bojih, 99 po protiletalskem topništvu zračnega orožja, 22 po odredih vojske, ostale pa razdejali na tleh. V Taneziji so bili ponovni krajevni napadi sovražnika krvavo odbiti. Nemška strmoglavna in brza bojna letala so se še naprej bojevala proti sovražnim položajem in kolonam in z dobrim uspehom napadla sovražnikova letališča. Pri treh lastnih zgu-bah smo sestrelili v zračnih bojih 14 sovražnih letal in devet drugih uničili na tleh. Podnevni napadi mešanih skupin britanskega zrnčnega orožja na nekatere kraje francoskega ozemlja ob Rokavskem prelivu so povzročili številne žrtve mrtvih in ranjenih med prebivalci. Po teh vojaško neučinkovitih napadih po bombah, odvrženih v pretekli noči na obmestje Hamburga, je imelo prebivalstvo zgube. Po doslej do-šlih poročilih je bilo najmanj 28 britanskih letal zbitih na tla. Po podnevnem napadu brzih nemških bojnih letal na za vojno važne cilje v Južni Angleški je bombardiralo zračno orožje v minuli noči pristaniške naprave v Vzhodni Angliji. Pri obrambnih bojih med Kavkazom in Donom se je posebno odlikoval LVII. zbor oklopnjakov, ki ga vodi General der Panzer-truppen Kirchner. »■ Novi Generalfeldmarsdiaili Berlin, 5. februarja, fiihrer je povišal z veljavnostjo od 1. februarja 1943. zaslužne poveljnike oddelkov vojske in armad za Ge-neralfeldmarschalle, ' Generalobersta pl. Kleista, poveljnika neke skupine vojske, Generalobersta barona Weichsa, poveljnika neke skupine vojske, Generalo^'VTt^ Buscha, poveljnika neke armade. Hproifni boj za Slalinqrad je končan Dvaliratni poziv za vdajo ponosno odldonjen - Renei^H, častnil(i in moštvo so se boriii do zadnje patrone Oberkommando der Wehrmacht je dne težje borbe iA najtrših pomanjkanj vezala 3. februarja objavilo sledeče posebno poročilo : Boj za Stalingrad je končan. Do zadnjega dihljaja zvesta svoji vojaški prisegi je 6. armada pod vzornim vodstvom Ge-neralfeldmarschalla Paulusa podlegla sovražnikovi premoči in neugodnim prilikam. Njeno usodo dele ena protiletalska divizija nemškega zračnega orožja, dve romunski diviziji in en hrvatski polk, ki so v %ye-stem sobojevništvu s tovariši nemške vojske storili svojo dolžnost do skrajnosti. Ni še čas za to, opisovati potek operacij, ki so dovedle do tega razvoja. To pa se že danes lahko reče: Žrtev te armade ni bila zaman. Kot branik zgodovinske evropske misije je skozi veliko tednov razbijala naval šestih sovjetskih armad. Po sovražniku docela obkoljena, je v nadaljnjih tednih naj- Zflaia liorlia if Ivornki Iraklorjev Premočni sovražnik je vdrl v oblegani obroč - Težki obrambni boji na drugih žariščih vzhodne fronte - Poskusi zajetja spodleteli Oberkommando der Wehrmacht je dne zajel ter tako vtisnil fronto; pri' tem je 2. februarja objavilo: imel visoke zgube! Boji še trajajo. V Stalingradu je nasprotnik po zelo Močni odredi bojnih in strmoglavnih le-močni pripravi topništva napadel z daleko tal ter bombnikov so na težiščih ogorčenih močnejšimi silami zadnjo bastijo branilcev, bojev napadli kopičenja sovražnikovih čet, tvornico traktorjev. Ponoči se mu je po- njegove položaje in kolone. Prizadejali so srečilo, da je potem, ko so naše hrabro se mu najtežje zgube ljudi, vozil in orožja, bojujoče čete postrelile skoroda vso mu- V gorovju Tunezije so imeli lastni na-nicijo, vdrl na več mestih in razbil dotlej padi, ki so jih strmoglavci učinkovito pod-Btrnjeni obrambni obroč XI. armadnega "'"pH, nopolen uspeh. zbora. Od Kavkaza do srednjega Dona in ob jezeru Ladoga stoje naše armade v težkih obrambnih bojih, ki so na nekaterih odsekih postajaU vedno hujši. Na južnem krilu vzhodne fronte smo se ubranili vseh sovražnikovih poskusov, da bi motil načrtne pohode nemških in zavezniških čet. Na fronti ob Donecu in v prostoru pri Voronešu je sovražnik dalje napadal z novo pripravljenimi močnimi silami. Izjalovili so se vsi megovi poskusi, da bi prehitel in Donavo hočejo speljati v Svico Stockholm, 5. februarja. Po vesteh iz Washingtona se že sedaj pečajo v mero-dajnih severnoameriških krogih s projektom, ki naj se izvrši po izsanjani zmagi in ki predvideva, kot se glasi v poluradni informaciji, »ustvaritev ccle vrste jezov nr Donavi, ki teče skozi Švico(!), Avstrijo Ogrsko, Jugoslavijo in Romunijo«. Kot vidimo, »strokovnjaki iz dežele neizmernih možnosti« so temu kos in se ne boje celo velikanskega Sisifovega dela, kajti Donavo »peljati skozi Svico, bi pomenilo toliko kot deveto Judo cveta. ттжш močne sile nasprotnika. Tako je dala nemškemu vodstvu čas in možnost za protiukrepe, od katerih izvršitve je bila odvisna usoda celokupne vzhodne fronte. Postavljena pred to nalogo, je 6. armada končno tudi vzdržala takrat, ko zaradi trajanja obkolitve in napredovanja operacij zračno orožje navzlic najskrajnejšim naporom in najtežjim zgubam ni več mogla zagotoviti zhdoatne preskrbe po zraku in ko je vedno bolj in bolj in naposled popolnoma ginila možnost rešitve. Po nasprotniku dvakrat zahtevana vdaja je bila ponosno odklonjena. Pod zastavo kljukastega križa, ki je bila razvita na najvišji razvalini Stalingrada, da so jo videli daleč na okrog, se je dovršil zadnji boj. Generali, častniki in moštvo so se borili tesno drug ob drugem do zadnje patrone. Umrli so, da bo živela Nemčija. Njihov zgled bo učinkoval do najpoznejših časov kljub neresnični boljše-viški propagandi. Divizije 6. armade pa že nastajajo na novo. * S tem je končan ta najbolj junaški boj te vojne. Do zadnje patrone so se bojevali branilci Stalingrada, zvesti FUhrerjevemu ukazu, in so s tem vezali velike dele sovražne vojske, tako da so bili mogoči novi vojaški ukrepi. »Žrtev armade ni bila zaman«, pravi ponosno poročilo iz Fiihrerhaupt-quartierja. Ko bodo že davno daljine Vzhoda uživale mir in bp nemška organizacija in nemška volja storitve dala deželi nemški znak, bodo junaki 6. armade in njihovi romunski ter hrvatski tovariši zapisani v Podvzetje i z v i d n i i k i h čet Na Slednjem odseku ao napravili vaine ugotovitve in opazpvanja, Pozvedeli 30 м sovražnikov položaj. (PK.-Aufnahmej Kriegsberichter Slickers, Atl., M.) zgodovini kot svetli zgledi nemške nacije. Zgodovina ne pozna nobene paralele, sijaj slave stalingrajskih borcev bo prekosil tudi čine Spartancev ob Termopilah in junakov: pesmi o Nibelungih. »Umrli 80, da bo Nemčija živela! Njihov zgled bo učinkoval do najpoznejših časov! Divizije 6. armade pa že nastajajo n* novo.« Pot k HKL Na neki jasi v pragozdu stoje težka orožja pehote^. S konji in na saneh jih sprayljajo алртв^, (PK.-Aufnahme: Kriegsberioihter Milta7, PBZ., И.% Dr. Frltk O peti državni cestni zbirki »Vsak uradnik bo izvršil kai bo mogel« Berlin, 5. februarja. Reichsminister doktor Frick je izdal za državno cestno zbirko, ki jo bosta izvršila prihodnjo nedeljo uredništvo in rokodelstvo, sledeč oklic: »Zopet kličem nemške uradnike za pete državno cestno zbirko. Ne dvomim, da bo vsak uradnik storil kar bo mogel, da dobro uspe. V očigled junaškim žrtvam fronte bo smatral vsak uradnik doma kot svoje samo po sebi umevno dolžnost, da se tegA v teh dneh izkaže vrednega in doprinese svoj delež, da bo zbirka posebno dobro uspel*. Podp. Dr. Frick.« ReichsbeamtenfUhrer Neef je izdal sli-čen oklic na uradnike, čigar jedro je v tem, da se z vsemi močmi posvete socialistični nalogi in se potrudijo dvakratno in trikratno. Turčija še naprej nevtralna Istanbul, 5. februarja. Prve izjave listov iz Istanbula o konferenci v Adani poudarjajo voljo Turčije, ohraniti politiko nevtralnosti, kakršna je bila doslej. Turški krogi označujejo kot netočno, opisovanj# zunanjega ministra Edena v angleški spodnji zbornici, kakor da bi bil Churchill rai-ložil v Adani razne probleme raz britanskega stališča in kakor da je še odprtft rešitev po njem načetih vprašanj. Adana pomeni zaključek in rešitev vseh po Britancih sproženih problemov v smislu poudarjenega podčrtanja tuške volje do nevtralnosti, tako da je turška odločba praktično končnoveljavna. Edenova izvajanja so imela — tako izjavljajo politični krogi — namen, da se Churchillov obisk britanski javnosti ne prikazuje kot neuspeh glede ciljev, ki jih on zasleduje. O sprejemu nemškega poslanika pri turškem zunanjem ministru poročajo iz turških krogov, da je bil pl. Papen v smislu nemško-turSkega dogovora o prijateljstvu podučen o poteku dvodnevnih razgovorov med turškim državnim predsedukom i* Chorchfllom, Stran *. — etev. IL KARAWANKEN BOTE Sobota, 6. febniarl« 1943. Zedinjene driaie la predajo Eirope I (ШШВШ Sovleti na] bi zavladali nad kontinentom - Vihodna Evropa na žrtvenlku severnoameriškega Imperlaliima Llxbona, 5. februarja. V iidaji tevernoameri£kesa časopiaa »Washington Star« 2 dne 1. februarja napravi Botrudnik tega Usta Gonetantine Browne, omembe Л redno ugotovitev, da so aedaj mnogi Amerikanol, mod njimi tudi Iconservativci, mišljenja, da je Sovjetska vlada m*d Evropo morda najboljša povojna reSitev evropskih problemov. »Ne preseneča«, tako piše Brown, »če želi sovjetska vlada popraviti svoje meje v Srednji in Juini Evropi in si pridružiti Poljsko, Bcsarabijo in Dobrudžo«. Bolgarija si baje sama prizadeva, da bi bila imela z IJdSSR, če bi se Sovjetom posrečil zlom driave, skupne meje po aneksiji Dobrudže. V Washingtonu se nihče ne bi čudil, če bi Moskva vztrajala na razširitvi svojega Л pliva preko Irana do Perzijskega zaliv*, nlorebiti bodo spravili tudi jugoslovanski narod do tega, da zahteva unijo z veliko slovansko silo Rusijo, s čimer bi Rusija dobila izhod na Sredozemsko morje. »Po vojni«, tako pravi članek »Washington Stara« dalje, »sme Sovjetska unija x pravico trditi, da je prevladujoči vpliv Rusije na kontinentu potreben la ohranitev miru, dokler je Evropa še naprej razdeljena v mnoge slabe neodvisne dri»ve.« Ce вв je doslej večina Amerikancev hala tega, da bi Sovjeti lavladali v Evropi, pa menijo tedaj nasprotno mnogi, ill sicer cel6 konservativni krogi, da bi koncem koncev to bila najboljša relitev. če se Rusi čutijo zmožne, da prinesejo mir l;ontinentu, ki se je skozi stoletja vedno znova vojskoval, bi bilo tem bolje za pri-zadete. * Nemška orožja in ona zaveznikov so edino jamstvo za nadaljnji obstoj zapadne kulture. Ce so mlačneži in brezbri&ieži doslej napak razumeli pomen te borbe in si do-mlSljevali, da Zedinjene države nikoli ne bi irpele sovjetskega gospostva nad Evropo, so se popolnoma motili. Truma dolarskih novinarjev, ki smatra, da so proste roke za Moskvo v Evropi »najboljša povojna rešitev«, narašča. V svoji domišljiji, kaj se naj nekoč zgodi z Evropo, ne poznajo nobenih mej. Prelep primer teh protievropakih hujska-čev je mister Brown od »Washington Stara«, ki ga čisto nič ne preseneča, da ho-čojo Suvjeti razširiti svoje meje na Južno in Srednjo Evropo. Velikopotezno glasuje za izročitev Poljske, Besarabije in Dobrudže. Baltska obrobna ozemlja eo s tem brez pomisleka Žrtvovana. Sovjeti bi vladali nad velikimi deli obrežja na Vzhodnem morju in končno lahko uresničili svoj sen o. priključitvi Skandinavije. Z gospostvom nan Bosarabijo in Dobrudžo bi Sovjeti postali tudi gospodarji delte ob Donavi, da tako dosežejo tisočletni vojni cilj Moskve. Zagotovljeno bi potem tudi bilo, da propade Romunija v helotsko državo boljševikov. Ce so Sovjeti v Dobrudži, bi se pač zrušila tudi državna samostojnost Bolgarije. Stare sovjetske želje, ustaliti se ob Dar-danelah, mr. Brown ne kolportira, ker se Sovjeti očitno ne zadovoljujejo več s tem izhodom k Sredozemlju. Po »Washington Staru« bi naj to bilo Jadransko morje. V to svrho svetujejo Jugoslaviji — po omi- Belju washingtonskih novinarjev očitno še obstoja ta država — naj se skupno z državami okolja priključi Rusiji. Da pa ne bi bilo nobenega dvoma o tem, kako daleč sega zavojevalni duh Moskve, našteva Brown med državami, ki bi morale priti pod bolj-ševiško gospostvo, tudi še Moravsko, očitno po geslu, »naj bo kar vsa Evropa«. Ko je že tako radodaren, podari »Washington Star« Sovjetom tudi Perzijski zaliv in Iran. Začasno se sicer prepirajo Ame-rikanci in Angleži, kdo izmed njih naj ima gospostvo v delih držav, iz katerih so se Sovjeti umaknili, toda to razdeljevalcem sveta ni nič mar. Za ta posel je pa, kakor znano, treba treh partnerjev, namreč tudi Evrope, kina noben način ne mar a,d a bi jo podarili krvavemu režimu, kakor ga je kdaj poznal svet. Vsi znaki so že davno govorili za to, da bo Roosevelt, vtem ko oplenja Angleže, izstavil Stalinu prosto lovsko karto za vso Evropo, če bi imel moč za to. Preprečiti to in doseči, da Washington in Moskva nikoli ne boSta razpolagala s tako močjo, je naša evropska naloga. 24 alcnlalov na povelje Slalina Vldiy prlobCuIe seznam sovjetskih zločlnstev v Evropi Vichy, 5. februarja. Pred 13 leti, dne 26. JanuurJ* 1930; no odpeljali 6efa ruskega emigrantsliega gibanja v Franciji, generala Kutjepofa, is Pariza boljševidki agenti In vkljub intenzivnim policijskim iz-sledovanjem se ni moglo najti nobenega Bledu ved za izginulim, dele 1942. leta je bila ta ekrivooBt odkrita: Priznanje bivšega če-fa OPU v Franciji, nekdanjega beloruskega induutrialca Jurija Tretjukofa, katerega je takrat nemčka policija v Parizu zaprla, je dokazala, da so boljieviki umorili Kutje-pofa. Toda umor ni bil osamljen. V letih 1922. do 1938. so izvrfiili Stalinovi agenti v Evropi 24 takih velikih zločinov. Francoski informacijski urad objavlja sedaj v zvezi ■ komunističnim delovanjem v Franciji seznam teh pod okriljem sovjetskih veleposlaništev v Evropi izvršenih Težki in premenljivi boji Močni sovražni napadi v Tonezlll razbiti - 18 oklopnlakov uničenih Oberkommando der Wehrmacht Je dne 3. februarja objavilo: Med Kavkazom in spodnjim Donom so našo armade, po načrtih nadaljujoč svoja premikanja, dosegle ukazane dnevne cilje. Močne napade pri Novorosijsku in motilne napade dalje proti vzhodu smo odbili. •Težki in premenijivl obrambni boji v prostoru med Donom in zgornjim Doneeom se nadaljujejo. Tudi včeraj so močni odredi zračnega orožja a krepkimi napadi podpirali boje vojske. Ob jezeru Ladoga so se zrušili elabejfii napadi proti nemškim črtam. Proti nekemu po sovražniku zavzetemu vrhu je nasprotni napad še v teku. V Severni Afriki je na zahodni tripoli-tanski fronti le izvidniSko delovanje. Močne sovražne napade v Tuneeiji bo nemSko-italijanske čete razbile ob najtežjih - sovražnikovih zgubah in pri tem uničile 18 oklopnjakov. Britanska letala so т pretekli noči napadla zapadno nemško ozemlje. V stanovanjskih četrtih nekaterih krajev so na- Cerkve so pognali v zrak Komunistične tolpe razsajajo v zapadnl Bosni Berlin, 5. februarja. V ozemljih, ki Jih sedaj nemške čete v okviru večje očiščevalne akcije v Zapadni Bosni rešujejo komunističnih tolp, se kopičijo znaki popolne anarhije. V neki vasi so nalli nemški vojaki ustreljeno ženo, ki so Jo bili bandit! pobili, ker nI hotela zapustiti svoje vasi. Cerkve in župnišča so banditi pognali v zrak ali zažgali. Na zidovih, ki so le ostali, M naj-df "r I od storilcev izvirajo&' gesla. Begunci, ki se jim j# posrečilo uiti tolpam, poročajo o roparskih pohodih bauditov, ki Jim poveljujejo komuoietiCni stale pretežno škode po požaru. Prebivalstvo je imelo zgube. Tri letala smo zbili na tla. Dvalset let fašistične milice Mussolini je govoril ćrnosrajuiiikoni Rim, 5. februarja. V prisotnosti Duceja, članov vlade in predstavnikov stranke ter oborožene sile sijev ponedeljek obhajalo v nekem kraju Srednje Italije slavje 20 letnega obstoja fašistične milice. Mussolini je pri tem nagovoril čmosrajčnike in rekel med Jrugim: »Milica, ki je nastala po sklepu velikega sveta revolucionarnih bojnih zvez, obhaja danes v ozračju, ki je njej lastno, 20 letnico svojega obstoja. Je to železno ozračje boja in odločnosti, v katerem se možje končno prikažejo kot to, kar so v resnici in kar BO obljubili. Od 1023. leta naprej do danes ste pokazali v neštetih bitkah i žrtvami in krvjo svojo ljubezen do Italije in svojo brezpogojno vdanost do fašizma. Tako ste ostali zvesti navodilu. atentatov. Vsebuje sledeče primere, ki umevno predstavljajo samo del dejanskega delavnega področja Stalinovih agentov v Evropi: 1. umor čehoslovaškega finančnega ministra Rašina v Pragi 1922.; 2. umor sovjetskega generala Pokrowskija v Sofiji; 3. sovjetski atentat na mestno trdnjavo v Varšavi, pri katerem je bilo ubitih na stotine ljudi; 4. umor protikomuniatiinega pisatelja Kalinikoffa ld24. leta v Sofiji; B. umor estonskega ministra Kerka v Revalu 1924 leta; 7. atentat na katedralo v Sofiji leta 1925. z 21 smrtnimi žrtvami in 6000 ranje nimi; 8. umor ukrajinskega voditelja Pit ljure 1920. leta v Parizu; 9. umor bivšega komisarja Adamoviča 1926. 1. n* Poljekem; 10. umor Trajkoviča na sovjetskem poslaništvu v Varšavi; 11. ugrabljenje šefa emigrantskega gibanja v Franciji, generala Kutjepofa; 12. umor georgijskega ministra Ramišvilija v Parizu; 13. umor polkovnika Aypiunda na Finskem 1932. leta; 14. umor predsednika Doumera v Parizu 1932. leta; 15. umor nadškofa Jeana Pommerja v Rigi 1934. leta; 16. ugrabljenje Vlasičenka v Marseillu 1037. leta; 17. umor Ignacija Reissa v Lausannu 1937. leta; 18. umor beloruskega generala Millerja v Parizu leta 1937.; 19. ugrabljenje dr. Wolfa v Barceloni 1937. leta; 20. ugrabljenje Marc Rhei na v Barceloni 1937. leta; 21. ugrabljenje Berninija v Franciji 1937. leta; 22. umor Tamarja Sloneviča v Sofiji 1038. leta; 23. ugrabljenje Rudolfa IQementa v Parizu leta 1938. in umor Konovoleca v Rotterdamu 1938. leta. Francoski Informacijski urad se obrača obenem zoper angleško propagando, ki ho če svet prepričati, da se Je sovjetski režim med tem spremenil. V resnici — tako pravi francosko poročilo — se zdi, da so komu nisli samo spremenili svojo taktiko. Ko munisti niso znali spremeniti svoje taktike samo napram Anglosasom, temveč tudi napram froncoskemu narodu. To dokazuje jo atentati in komunistično rovarjenje, ki se danem v Franciji Izvaja pod krinko »divjega In neizprosnega patriotizma«. Pri tem je cilj komunistov, da napravijo Francijo zrelo za boljševizem. Flynnov škandal pred |avnosl|o Primer Rooseveltove personalne politike Btookholm, 6. februarja. Kakor to ne* čedne metode vojnoblaznega Rooievelta, tako umazani in nečedni so tudi njih predstavniki V zadnjem času Je dokaz za to škandal > Rooseveltovim prijateljem in volilnim manaierjem Bdwardom Flynnom, čigar postavitev za velepoelantka in predsednikovega osebnega poverjenika za Avstralijo j« sedaj ipodletela ob odporu lenata USA. Ko Je Roosevelt začetkom januarja objavil svojo namero, da bo poslal Flynna v Avstralijo, je zavladalo skoro splošno ogor* jtajt Ж ЏгаШ USA. C«]« WUlkk j# voril » o hudem cinizmu« predsednika, ki Je hotel tega »notorlčnega verižnika«, ki je bil obtožen zaradi goljufij v škodo mesta New Yorka, napraviti za predstavnika države. Ta ponedeljek bi se bila morala Flynnova zadeva javno razpravljati v meji senata. Očitno pa so Roosevelt in njegovi tovariši med tem opazili, da so bili lok preveč napeli. Flynn je v soboto vložil eyojo iz;Uvo, da odstopi, in me v njej skril za nekaj puhlicami >o nezaželeni neslogi«. Ta odstop pa ne more spraviti iz sveta dej stva, ki ga je Flynnov škandal nedvoumno razkril, da so mistni Rooseveltu veriž-nlki in zločinci ravno prav kot motrudoikl. imhrer je predsedniku finske republike Rlsto Rytl k njegovemu rojstnemu dnevu, dne 3. februarja, v prisrčnih besedah brzojavno Ceftltal. 11аЦ)и«вк1 brlgađnl general JuUo MaHnat je dne 26. januarja padel na vahodnl fronti, kjer se je bojeval od marca meseca. 1« Su6ava javljajo: Po poročilih 1ж prednjih vrst fronte na Kitajskem so japonake čet* opravile čiščenje napram čungklngAklm bojnim silam v obmejnih ozemljih Kuangei m Anhvej. V januarju so Imeli 69 bitk, prt k&. terlh so prizadele sovražniku velike zgube ljudi In materiala. -• Kakor poroča turška poro6evalnB mgemtnr* Agonce Anatolic, je Imel Winston Chui^ll na lastno željo dne 91. januarja v Adanl sestanek s turSklm državnim predsednikom Ismetom InOnlijem. Razgovarjala sta se, kakor pravi komunike, o aplotnlh, v okviru turtke politike nevtralnosti letečih vprašanjih. Mahatma Ghandl je teiko obolel In njegovo zdravstveno stanje se slabAa vsak dan bolj, tako so poročali v nedeljo zvečer iz Balgona. Poročilo pristavlja, da angleftko-lndljska vlada vse poskuSa, da prikrije zdravstveno stanje Ghandlja indijskemu narodu, da prepreči še večje nemire v vsej Indiji. IS franooslcih državljanov la Alžerlje Je bilo obsojenih na smrt In tudi uamrčenlh radi protlangleSkega In protlamerkkega delovanja. Nadalje je obsodilo tudi severnoameriško vojno sodišče nekega mohamedanca na smrt. V raznih delih Južnoafriške unije J* bila v nedeljo lavršena cela vrsta aabotatnih aktov, ki 80 povzročili hude Škode. V Brakpanu je bila razrušena strojna tovarna z bombo. Med Johannesburgom in Pretorljo In med Johannes-burgom In Potshefsstromom so bile pretrgane telefonske žice. Tudi več drogov aa visoko napetost je bilo razstreljenlh. Zedinjene države In Kuba so podpisale formalno vojaSko konvencijo, tako objavljajo uradno Iz Washingtona. Dogovor predvideva tesno sodelovanje armad In brodovja obeh dežel, to se pravi, Kuba se podvrie željam USA. Po nekem londonskem po roti hi je oanačll mornariški minister USA Knox ogrožanje po podmornicah kot >naSo trenutno največjo nevarnost«. Rekel je dalje: »Naš* pomorsko oboroževanje je še vedno prepomanjkljlvo, da bi moglo premagati to nevamoet.« Uradna statistika ugotavlja, da so v Egiptu nastanjene britanske čete tekom dveh let zagrešile nič manj ko 3450 zločlnstev. Izvršile 80 napade na civilno prebivalstvo, rop* po načinu Bcvernoamariškm gangiterjev, uničil* skladišča in napadle na ulicah žene la hčerk* domačinov. Po nekem Reuterjfevu poročUu Iz Uktaha v Kaliforniji je sedaj brezdvomno ugotovljeno, da se je vseh 10 potnikov ubilo z letalom, ki je blizu mesta v gorah strmoglavilo. Gre za mornarifiko prevozno letalo, ki. je bilo na potu iz Pearl Harbourja v San FrarictsVff. Wtara'je' popolnoma zgorelo. Med visokimi častniki, ki so bili na krovu, je bil tudi poveljnik ameriškega podmomi&kega brodovja na Pacifiku, podadmlral Robert H. English, 9veiu Argcntlnija in Čile pošljeta, kakor javlja skandinavski brzojavni urad iz Buenos Airesa, skupno veliko znanstveno ekapedicljo v antar-ktldo. Te ekspedlclje, ki se bo vršila na pre« vozni ladji »Primero del Мауо«, se bo udeležilo veliko število znanstvenikov. Kkspedlcija bo dobila prvovrstno opremo, med njo so filmske kamere in kamere a» posnetke iz daljave. Upajo, da bo prinesla nazaj veliko živali in favne na ozemlju južnega pola. Prod kratkim eo videli med 18. in 19. uro v HeiUgenblutu, ko je vzhajala luna, precej močan severni sij, ki so ga opazovali prt-bllZno 80 minut m ki je potem vidno bolj bledel, dokler nI naposled popolnoma zginil. Tudi iz drugih krajev gornjega M811tala poro* čajo, da so tam opazovali severni sij. V kuhinjo nekega hotela v Wanzlebna pri Magdeburgu se je prikradel ovčarski pes, medtem ko je bila zaposlena gospodinja v gostilniški sobi. In se je spravil nad Živila. Požrl je en funt masla In nekaj funtov sira, ter je hotel končno vzeti e seboj za popotnico še *a funt margarine, ki jo je držal v gobcu. Margarino so mu na cesti odvzeli. pri Standesamtu v Erfurti; je bila poroka dvojice, ki skupno šteje ne manj kot 168 let. ženin je bil prej slikarski mojster in obhaja v aprilu svoj 80 rojstni dan; bil je, ravno tako Kot njegova nevesta, že dvakrat poročen In ima od prej že pet otrok in devet vnukov. Nekega 83 letnega moža so našli mrtvega na njegovem domu v Stoekholmu. N1 nobenega dvoma, da je dobesedno umrl za lakoto. Starček Se j* preživljal z beračenjem. Besed* »preživljal« pa je tukaj preveč povedana. Zbiral je prtberačene novce In ai niti onih količin nI kupil, ki So mu jih dale živilske nakaznice. Te nakaznice je prepustil drugim. V stanovanju mrliča so našli v nekem zabojčku aa cigare la 1825 kron v bankovcih. 176 kron v srebru In tri hranilne knjižice s skupno nad SS.OOO kron. Dva oeemdeeetletnlk«, ki sta se nahajala v stMostnem azilu'na otoku MUn (Kopenhagen) In sta tam ležala v isti sobi, sta pred nekaj dnevi zvečer ob 19.30 v isti minuti umrla. Oba starčka sta bila ž* od mladosti tovariša. Dolgo tiaCelen tzum, ki naj svilene ženska nogavice končno varuj* pred takoavaniml »lestvami«, se je sedaj končno le posrečil, In sicer nekemu Švedskemu slaščičarju. Ta trdi, da je znašel prašek, ki da raztopljen v vodi, tekočino, ki baje onemogoča, da bt pri т вЈо nnmočenlb nogavicah »tekle« pentlje. VeriM unU Uruok: N8.-Qauv*rlaK and Dracktril KUrntnn OnlhH KlSifPtlfllPl — Ur. Uuiil НмаШамк (jnitin IV i»i;>>nri)ri — v»Hjnr!ii(4t»ft golwta, g. februarja 1943. KARAWANKEN BOTE strah 8. — itev. 11« „Bil sem osemkrat torpediran • • • Smrtno nevarne vožnje na krovu sovražnih trgovskih In petrolejsklh ladij - Angleški mornar pripovedule 66 Ženeva, v januarju 1943. Pisatelj tega, v angleškem čaeoplsju izšlega ротобИа Je mornar Allan Harvte. Njegovo opisovanje je v svoji preprostosti tako dojmljlvo, da nI treba še kakega pojasnila. »Morda sem upravičen, da si prisvajam rekord največkrat torpediranega moža vsega sveta. Najbrže mi bodo ta rekord odvzeli, toda nihče mi ne bo zanj nevoščljiv. Kajti osemkrat se je potopila ladja pod mojimi nogami. Serija se je začela v Sredozemskem morju. Naša ladja je plula v nekem konvoju *b svitu lune. Nihče ni ničesar videl, ko se je naenkrat z velikansko detonacijo stresla ladja, tako da sem mislil, da se bo razletela. Drvel sem na krov in videl, kako se je sprednji del ladje naenkrat razpočil in po-greznil, skočili smo v vodo in gledali, kako se je potopil 12.000 tonski parnik. Nek ru-šilec nas je rešil iz vode. Smrtna vožnja na Malto Pri naslednji vožnji smo morali preskrbeti Malto. Huda in nevarna naloga, kajti prevažali smo municijo. V temni noči nas je zadel v sredo ladje torpedo. Ladja je takoj zletela v zrak in imel sem občutek, kot da sem zletel v nebo. Napol nezavestnega me je rešila neka križarka. Od 51 mož posadke se jih je rešilo samo 15. Iz Malte sem se peljal nazaj v Gibraltar. Bilo je 12 trgovskih ladij spremljanih po šestih rušilcev, tako da smo se nahajali v dobrem varstvu. Toda napadel nas je cel roj podmornic in tri ladje so bile potopljene, med njimi tudi moja — popolnoma nova in solidna naprava. Vožnje na Atlantika Pomladi 1941. sem se nahajal na popolnoma novi ladji, ki je vozila jeklo iz Fila-delfije v Anglijo. Ko smo bili izven varnostnega pasu, nas je napadel sovražnik in razpršil. Zgubili smo zvezo z drugimi in hitro pluli sami naprej. Nekega večera so nam sporočili, da bomo drugo jutro prispeli do irske obale. Bili smo veseli in optimistični in trdili, da so vožnje bre" spremstva »edine in najboljše«. Kmalu nato nas je torpedirala podmornica. Naša ladja je bila naložena nad dovoljeno mero — v mirni dobi kaznivo zločinstvo. Po eksploziji je bilo samo dvo- ali trikratno Topotanje. Pravi Niagara se je vlil v od-letino in ladja se je potopila kot kamen. Mislim, da se je pri tem tudi razbila. Hitrost te potopitve je zahtevala tudi življenje mnogih in od 68 mož posadke se jih je rešilo samo 17. Strmoglavna letala in brzi čolni Kmalu nato bi morali odpluti iz Hilla na Sredozemsko morje. Smatral sem se že sem bil ranjen padel v vodo in so me zopet rešili iz vode. Bil sem že petič potopljen. Petrolejske ladje najnevarnejše Sedaj sem prišel na krov petrolejske prevozne ladje. 2e v mirni dobi niso nič priljubljene te vožnje radi nevarnosti, ki so z njo zvezane. V vojni je najbrže to najbolj nevaren način plovbe, ker vsak podmor-niški poveljnik rajše pusti mimo kako »debelo ladjo«, da zaloti petrolejsko ladjo. V kratkem čaeu e«m bil trikrat torpe^ diran na krovu petrolejsklh ladij, trikrat sem se rešil Najhujši je bil zadnji napad, ki se je vršil, ko smo mislili, da smo že na varnem^ Cele ure sem plaval v olju in umazanosti — in ko me je nato neka ladja hotela rešiti, sem izpodrsnil oljnat, ko sem pač bil, mnogokrat svojim rešiteljem in padel zopet nazaj v morje. Nekaj tovarišev je na ta način pred mojimi očmi utonilo in le vzdržljivosti rešiteljev se je bilo zahvaliti, da sem končno prišel nepoškodovan na krov: reševalne ladje...« Britanska ađmlraUtota podmornice >P 222«. je objavila zgrube Generaloberst P a ul u s. General F Z det A т t i 11 e T i e in trije novi Geneialteldmarschalli, Od leve na desno: Generaloberst P a ul u a, vrhovni poveljnik junalkih branilcev Stalingrada, ki ga je Fiihrer postavil ta Gene-ralleldmarschalla; General der Artillerie Heitz, poveljujoči general nekega v Stalingradu bojujočega se armadnega zbora, ki je bil poviSan za Generalobersta; Generaloberst Busch, vrhovni poveljnik neke armade; Generaloberst baron Weicha, poveljnik neke skupine vojske; Generaloberst pl. Kleist, vrhovni poveljnik neke skupine vojske. Vse tri zadnje imenovane zaslužne vrhovne poveljnike skupin vojske in агтаф je Fiihrer z veljavo od 1. Februarja poviial za Generalieldmarschalle. za veterana torpediranj, toda ta vožnja mi je prinesle novih senzacij. Napadeni smo bili od brzih čolnov in od strmoglavnih letal, ki so jih varovali lovci. Tak boj se nikakor ne da primerjati s podmorniškim napadom. Vse je bilo kot divji pekel, brnenje motorjev, tulenja, eksplozije in človeško vpitje. Strmoglavna letala so se spustila tako nizko in hitro, da smo mislili, da se morajo zaleteti v jambore. Brzi čolni so drveli okrog nas, kar je delovalo kot brezumno na nas. Poleg tega so se bojevali v (Atlantic 1 und Archiv, Presse Hoffmann 1, M. und M.), Možje, M spremljajo Fnlirerja Cvet nemške vojske - Rommel le bil prvi poveljnik časopis »Die Wehrmacht«, ki ga izdaja OKW, poroča o nalogah FUhrerjevega spremnega bataljona, kateri je bil ustanovljen 2g. septembra 1939. pod poveljnikom Fiihrerhauptquartierja, kasnejšim afriškim junakom Generalfeldmarschallom Rommel o m. Njegova naloga je bila vojaško zavarovanje Fuhrerhauptquartierja in s nemški in angleški lovci. Najbolj /tem osebno varstvo Fiihreria in najvišjega hudo je v takih prunenh za posadke tr- ^ — f. govskih ladij občutek nemoči. Našo ladjo je zadela bomba in se je potopila. Jaz sam Tfnfčar И, iae Ballava (Moselland)! „te ne bi bil naš Hiiler posege! imes. »Grdo so ravnali z nami...« S tem stavkom je označil viničar M. iz Bullaya — če-gar usoda je simbolična — slabe prejšnje čase. Bil je, kot vsi srednji in mali viničar ji na robu propada. Stiska domovine ga je pognala v tujino. Prastara domačija je bila pred razpadom. »Če ne bi bil naš Hitler posegel vmes, bi bilo danes po nas.« Njegova, radi trdega dela sključena postava se je zravnala, njegov zgrbančeni obraz se je zresnil k globokemu priznanju in neizbrisni zahvali. »Življenje je zopet dobilo svoj smisel — pravičnost je zmagala —«. Gotovo mu je težko pripovedovati o prejšnjih slabih časih. Mati je morala poleg viničarskega dela še prati izven hiše. Več kot prazna je bila kuhinja. Meso so jedli samo ob velikih praznikih, če je bilo obilo vina, je imelo smešno nizke cene; če je bila slaba letina, pa itak ni bilo nobenega zaslužka. šikane, bojkotiran je in brezobzirna samovolja židovskih posojevalcev denarja so bile stalno na dnevnem redtl. Zdelo se je, da bo padel svet iz tečajev. Na tisoče viničarskih rodbin se je oddah- nilo. Sedaj zopet vedo, za kaj delajo. Sedaj so bile gospodar položaja v vsakem oziru, če je bila dobra ali slaba letina. Sedaj so brez dolgov, so si prihranili tudi lepo glavnico, zboljšali so svoj obrat in si nabavili novih strojev in orodja. Z novo močjo so obdelovali svoje priljubljene vinograde. Enako pripovedovanje smo slišali od mnogih viničarjev ob Rheinu, Moseli, Arlu in Nahe. Povsod smo videli isto sliko zarto-voljnosti. Po večini so to ljudje, ki eo že stoletja tu naseljeni, kateri imajo tukaj pradede, katerih ni zabeleženih niti v starin cerkvenih knjigah. Gospodarsko in soctaluo življenje Gaua je prišlo na nova pota. Komaj v katerem drugem ozemlju nemškega Reicha sta versajski diktat in gospodarstvo sistema zadala hujše rane kot v zapadnem obmejnem ozemlju med štirimi rekami, m^d Saaro, Moselo, Nahe in Rheinom. Januarja 1933. leta je bilo v Gauu 73.984 brezposelnih. Najpopreje so poskušali del teh rojakov zaposliti. V skupnem tovariškem delu stranke in oblasti se je v delovni bitki kazal uspeh za uspehom. Razkosano kmečko 7era- v jnega poveljnika. Fiihrerjevemu spremnemu bataljonu je bila izročena predvsem narodom visoka odgovornost, da zavaruje najvišje dobro nemškega naroda zoper vse nevarnosti. Od tedaj dalje so stotnije tega bataljona spremljale in zaščitile v številnih vožnjah na fronto na zapadu in na Vzhodu svojega vrhovnega poveljnika in so vršile vsak čas v največji pripravljenosti častno in težko zaščitno službo. Pod njihovo zaščito je lahko Fiihrer v miru vršil svoje težke naloge in vodil nemške armade od zmage do zmage. Čeprav je izločen iz pehotne divizije »GroB-deutschland« in ima kot samostojen bataljon posebne naloge, ni Fiihrerjev spremni bataljon kot v boju preizkušena četa nikdar zgubil zveze s fronto. Častniki, podčastniki in moštvo so se zmeraj menjavali z onimi iz pehotne divizije >GroBđeutschland« in so Ijo so zopet zlagali v gospodarske enote. Izboljšanja, kultiviranja puste zemlje bo bila izvršena v veliki meri, promet je bil velikopotezno izboljšan. Dale bi se našteti še mnoge posameznosti, tako postavitev višinske ceste Hunsriicka v obrat, dokončanje državne avtomobilske ceste, naprava nešte-vilnih naselbin, bistvena pomoč pri delu za-padnega branika. Več kot vse drugo kaže ta kratek pregled, kako zelo odgovarja dejstvom ugotovitev, da je nacionalsociali!no vodstvo nad vse mere blagodejno delovalo v Gauu Moselland. M. B. Sli na fronto, da imajo priliko, da se izkažejo pred sovražnikom. Zadnjo zimo se je na povelje FUhrerja stvorila bojna skupina Fiihrerjevega spremnega bataljona, ki se je bojevala na severnem odseku. Tam je v mnogih hudih bojih na novo potrdila slavo grenadirjev pehotne divizije »GroBdeutscli. land«. Posebno delovno področje Fiihrerjevegil spremnega bataljona je zahtevalo tudi' ustrezno sestavo v edinstveni obliki kot pri nobenem drugem četnem delu nemške vojske. Skoro vse vrste orožja vojske so zastopane v Fiihrer je vem spremnem bataljonu! lahko in težko pehotno orožje, irvidii^kl oklopnjaki, bojni oklopnjaki, lahko protiletalsko topništvo, najboljša in najmodernejša orožja, ki jih je dal Fiihrer oboroženi sili. Popolnoma motoriziran, deloma s posebno preizkušenimi ljudskimi vozovi, je Fiihrerjev spremni bataljon vsak čas pripravljen za akcijo, v vsakem ozemlju hitre gibljiv in razpolaga z izredno močno ђојчо močjo. Služba v Fiihrerjevem sprcmn'.>nk bataljonu je najvišja častna služba, h kateri je poklican samo oni, ki se je kot voj^ik izkazal vrednega. Gotovo se ne more vsn 'O-dnevna služba primerjati z bojem pehote v sprednjih vrstah. Toda ob času nevarnosti se zahteva tukaj od vsakega posameznega; bojevnika več kot na vsakem drugem mestu. Zaradi tega je preizkušenost na fronti samo ob sebi umevna zahteva za pripadnoet k FUhrerjevemu sprenmemu bataljonu. Služba v Fiihrerjevem spremnem bataljonu spada radi tega med največje časti, katerih je lahko vojak deležen. Biti vojak v Fiihrerjevem spremnem bataljonu, je toliko kit spadati med cvet nemške armade. Trikratno veselo »videnje je bilo na kolodvoru Elzer v Westerwaldu. Oče in dva sinova so istoCaano prišli Iz fronte na dopust, ne da bi vedeli drug za drugega. ft » ; % V pričakovnju aovrainih napadov Sovjetski oklopnjak prihaja. Ze v prihodnjih sekundah bo odločena njegova usoda. Eriegsberifihter Bchrttes, Att, Pod uaSlito meglene aveče »e prikoplje Lw.-Grenadier do ohromelegm aovjetakegu oklppajaka, da gđ đokottSpA Kttegsbeirtcbtet Zvdnui^ *4 Mtefc —Nr.lL KARAWANEEN BOTB Samstag, в. Febrnar 1943. Vorstofie der Bolschewisten abgewiesen Bedentende Erfolge am Donez und am Ladogasee - Im Janner 832 Sowjetflng-zeuge vernlditet - Brltisđie Luftwaffe verlor 42 Flugzenge Аш dem FUhrerhauptquartier, 4. Februar. Dm Oberkommando der Wehrmaoht gibt bekannt: Im Westkauka*ue, im Kubangebiet und im Gebiet dee unteren Don wurden feindliche Vorttofle, vereinzelt audi starkere Aagriffe abgewiesen. An der Donezfront griffen Panzerverbande cine vom Gegner gebildete Briickenkopfstel-Vung an und rleben itarke feindliche Krafte auf. 46 Panzerkampfwagen und 33 Geschiitze wurden verniohtet oder erbeutet. In anhaltenden echweren Abwehr- und Be-wegungskampfen gegen starke feindliche Ver-bande, denen weitere Veretarkungen zuge-ftihrt werden, wiesen die Truppen des Heeres, unterstutzt Nur der Frelhelt gehSrt unser Lebenc (Samo svobodi pripada naše življenje) Je govoril Pg. Stelnberger o stanju del sprejemanja članov v KVB. Krelslelter doktor Hochstelner se Je nato pečal s problemom vojaške oskrbe, je zavzel načelno stališče glede sedaj aktualnega vprašanja ponovne zaposlitve tukajšnje mladine na kmetih, je dal svojim za to pristojnim sodelavcem potrebna navodila in je nato svoj govor navezal .tudi na Izvajanja KreisfrauenschaftsfUhrerin o važnosti ženskega dela. Zopet skupno odpeta pesem Je zaključila prvo delovno zborovanje v tem letu, na katerem se je razgovarjalo zopet o raznih vprašanjih in se jih Je deloma privedlo tudi že veliko bližje njihovemu uresničenju. Športna zaspflanla vzgolltellev v Krelsu Radniannsdorl Pred kratkim sta se v A a 11 n g u odnosno Neumarktlu vrSill zborovanji za okrožne odseke NS-Lehrerbunda za vse vzgojitelje In vzgojiteljice Kreisa Radmannsdorf, ki je bil vprvlč popolnoma v znamenju telesne vzgoje. Naročilo In navodila k temu je Izdal Kreis-walter dea NS-Lehrerbundes, Krelsschulrat Emst K o 1 n 1 g, ki se je tudi udeležil obeh zborovanj. Pripravljalna dela in vodstvo so bila v rokah Kreissportlehrerja Obmanna Iz A.'Jlinga.'Po petju, ki ga je vodil Imenovani, Je govorila poverjenlca za telesno vzgoja pri RelAhsstatthalterju v Kttmtnu, gospa dr. KftUie Tschebull, o »bistvu In cilju nejnike telesne vzgoje« ter dala jasno sliko o vzgoji nemške mladine. Nato se je vršila vzorna telovadba z raznimi razredi, ki so Jo vodili v Afillngu tovarišicl SrebernlglnLeberer ter tovai^ Obmann, v Neumarktlu pa tovarišicl Molzer In Lolsl. Pri teh zglednih telovadbah eo predočlll vzgojiteljem In vzgojiteljicam, kako se da telesna vzgoja izvesti tudi v skromnih razmerah pozimi brez telo-vadnice. Vzgojiteljice so telovadili pod vod-Btvom gospe dr. K&the Tschebull. Pozneje je bil po Frledl P f e i f f e r predvajan ozek film Relchsbunda fUr Lelbesilbungen o osnovnih naukih smučanja, V debati so bila pretreeana vsa pereča vprašanja telesne vzgoje, pred vsem vprašanje nabave orodja In telovadlSč. Nato je govoril Krelswalter In Krelsschulrat Elrnet Kolnlg o delu pri telesni vzgoji In o položaju, ki ga zavzema telovadba ravno na Gorenjskem. ABllng. (Odlikovanja In postavitve.) O priliki desetletnice so bili v okviru preproste slovesnosti odlikovani sledeči uslužbenci prometnega uracfa državne železnice: Anton Kllngeabtick, Reichsbalminspektor v Afillngu; Alfred Torfcer, Reiichsbahninapektor In predstojnik v St. Velt-Welchaeldorf; Helnx Кбрке, Relchsbahnsekretar In predstojnik v Bimbaumu. — Postavljeni so bili: Primus Felsner, predstojnik Hm. Kronau, za progov-nega mojstra; Johann Kampl, predstojnik Bm. Feistritz-Wochelner See, In Otmar Kofler, predstojnik Bm. Kralnburg, tudi za progovna mojstra; Ambros Wttlwltsch v Afillngu za sprevodnika vlakov; Anton Wagner za vlak o-vodjo; prevzeta v uradniško razmerje in postavljena za sprevodnika vlakov sta bila Joaef Einberger In Helnrlch Wleser; za kretnlčarja je bil postavljen Franz Hatz. Uradni predstojnik prometnega urada Reich^ahnrat Josef Dultinger je imel prisrčen nagovor na odlikovane uslužbence. VVochoinor-Felstrite. (Iz krajevne kronike.) Pretečenl teden j# Imel Ortegruppen-leiter v zborovallKu goetUne Nuschek ap<đ # svojimi sotrudnlkt. Wochelner Blitterdarf (Smrt) Dne 36. januarja t. L je nenadoma preminul 81-letnl po-seetnUc In tesarski mojster Lukaa Skantar lx Althammera 79. Pokojnik je kot »vojča« edini te stroke zgradil več planinskih postojank v Triglavskem pogorju in stavb okoli Wocheln-skega jezera, značlkio je, da je bil nepismen. Zelo rad je botroval, tako da je bil krstni boter 28 otrokom ,med drugimi tu& znanemu pok. akad. slikarju Valetnlnu Hodniku. — Istega dne je ravno tako nepričakovano umrl Johann Schwan, posestnik iz Studoifa 39, kateremu je pred enim mesecem umrla žena Franziska. ТгЦв HJ-Baime na Goreniskem z veljavo od 30..januarja je Ue.chajugend-fUhnmg postavile Banne der Hitler Jugend na Gorenjskem sledeče: Kralnburg a Številko 949, Radmannsdorf (948), Ste In (950). S tem je Befehlaetelle der Hltlel* Jugend na Gorenjskem končala svoje delovanje. Dosedanjega voditelja tega ukaznega mesta Baim-fUhrerja Rauterja je OebietsfUbrer poveril z vodstvom Banna Villach (564) In ga postavila za >Sonđerbeauftraten des GebietfUhrer# fUr Oberkrain« (posebnega GebletsftUirerjeve-ga poverjenika za Gorenjsko) в službenim sedežem v Klagenfurtu. Svortni porožcpflicc Visok poraz Wienerjev v ABlingn Mlinški tisditenisarjl so s 7:1 odpravili Wiener Beidisbatm Pred številno publiko je bil preteklo soboto odigran v ABlingu z zanimanjem pričakovani dvoboj v namiznem tenisu med moštvom R8Q Wien in SO ABllng. Gostje so nastopili v postavi: PelzI, Schimanek, Pallanch, ABllng pa so zastopali: Strumbl, Knifltz in Laekner. 2e takoj po prvih igrah se je videlo, da proti dobro pripravljenim ABllngerjem Wienerjl ne bodo imeli uspeha. Točko za točko so dobivali ABllngerJl brez izgube kakega seta. Pri stanju 4:0 je bila v pavzl odigrana okvirna borba dvojice, v kateri je afllinSki par Strumbl-Knlfitz gladko zmagal nad parom Pelzl-Schl-manek. V nadaljevanju dvoboja so prišli gostje z zmago Pelzia nad Lacknerjem do edine častne točke, ABllngerjl pa so z nadaljnjimi tremi točkami postavili končni rezultat. Gostje so se pokazali v dobri luči, razpoloženim in vi gnanim ABIingerJom pa v nobenem pogledu niso bili kos in rezultati popolnoma odgovarjajo poteku. ABllngerjl pa gredo s svojim solidnim moštvom od zmage do zmage In bi bilo želeti, da bi imeli priliko videti v ABlingu najboljše zastopnike tega športa, ker le proti dobrim nasprotnikom se bo videla prava moč ABllngerjev. Rezultati: Strumbl: Schimanek 2:0, Knlflt* : Pelzl 2:0, Laekner : Pollanch 2:0, Knifltz : Schimanek 2:0, Strumbl: Pallanch 2:0, Laekner : PelJsl 0:2, Strumbl: Pelzl 2:0, Laekner : Schimanek Ž:l. Mednarodna hokey-tekma v ABlingu ZliD Zagreb :SQ ABllng 2:0 (1:0, 1:0, 0:0) Zanimivemu srečanju moštev ZKD Zagreb In SG ABllng, ki se je vršilo preteklo nedeljo v ABlingu, je prisostvovalo veliko število gledalcev, ki so vneto bodrili svoje igrače. Gostje so imeli vigranejSe moštvo, domači pa so od zadnje tekme malo napredovali in so gostje komaj Izšli iz boja zmagovaliCi. Kljub slabemu terenu je bila igra zelo lepa, iivahna in do konca napeta. V vodstvo so prišli gostje proti koncu prve tretjine, v drugi tretjini »o domači dosegli IzetmCenje, ki pa ni bilo priznano in so nato gostje povišali na 3:0. V tretjem delu igre so ABlingerJi ogrožali vrata goetov, niso pa imeli sreče v streljanju. V »ploAnem sta bila oba moštva zelo Izenačena. Športni drobiž ■nechtennisarjl iz Vlllacha bo bili т goateh v ABlingu, kjer so proti drugemu aJQlinikemu moštvu gladko podlegli s 6:0. Ktlrntnerikl boksarji, med 'katerimi sta tudi AQllngerJa Supan in Baloch, bodo nastopili 6. februarja v MUnchenu in 7. februarja v Dresdenu. Smučarske tekme v St. Veitu Preteklo nedeljo je bil izveden v St. Veitu smučarski tek na 10 km dolgi progi, na 30 me-terski skakalnici pa so bili Ixvedeni samostojni akokl. D očim je v teku z velikim naskokom zopet zmagal olimpijec in srednjeevropski prvak Franz Smolej iz ABlinga, je v skokih odnesel prvo mesto Kari Klantschnlk. Rezultati: Tek 10 km, 18 tekmovalcev: 1. Smolej Franz, ASO, 34.44, 3. Knlfitz Josef, ASQ, 86.60, 3. Petrltsch, Post Villach, 37.02, 4, Klantschnik Gregor, ASG, 37.28, 6. Po-gatsohnik Anton ASQ, 87.33, 6. Strumbl Anton, ASG, 7. Kopawnlk, Post Klagenfurt, 8. Klinar ASO, 0. Gmeiner ASG, 10 Kordesch, Skoki: 1. Klamtschnik Kari, RSO Villach, 217 točk, (30,31 m); 2. Meechik (Ratechach) 210.5 točk, (30,29 m); 3. Bukownik Leon (ASG) 20(1.6 točk, (27,28 m); 4. Kordesch Stanislaus ASG) 201 točk, (28,29 m); 5. Now-schak Albin, Kralnburg 199 točk, (28,28 m). (Jm (^reHnpunkt des Хадвб V žarišču dneva Versdil&ung von Mllttem mit Kindern Odpodiljanje mater in otrok Eta Hauptaufgabengoblet der NSV Im Kriege 1st die Entsenilung von MUttem mit Klndem aue luftgofahrdetcn Gobieten im Rahmen dor erwelterten Kinderltuidver-sohickung. Es vereteht slch, daB die Abwesen-heit dice or Frauen von iliren Holireitorten nlcht unbegrenzt blcll>cn kann. Erfttens wird jede Frau mit hausfraullchem rfUchtgcfUlil nach Ablauf elner gewiwen Zeit von sclbst den Wunsch emptinden. In ihre HeimsUltte zurttck-zukchren, und avvoitenii wUrde cin. Dauerauf-enthalt In andoren Rcichstellem eine Un-gerechtigkelt Jcnen Frauen gegcniiber bedcu-ten, die beruflich an den Helmatort Im luft-gefiihrdeten Oebiet gobundcn mind und @lch kaiun etnea kurzen Urlaub giinnen. Aus diesen Envftgungen horaue 1st die Boetimmung ge-troffen worden, daB die AuffMithaltwlauer ttir Mutter Im allgemeinnn dret Monate nioht tibe^hreften eoll. Selbstverstandlich eind Ausnahmen mtigUch, wmn trlftlge Grilnde gegen etae RUokkehr zu dlesnr Frist вргесћип, %. B. wenn es »ich imi werdende MUtter oder Mtitter mlt SiiugUngen handelt. Fcmer kon-nen auch Frauen von der RUckfiihrung aus-genommen werden, die Im Bcsltz elner Arbeltebescheinlgimg der Heimatbehorde eind, also vor aJIem Fllegergeschiidlgte oder solche, die Ihre Wohming im Helmatort zur Unter-brlngimg von Fllegergeechlidlgton zur Ver-fUgung geet^t haben. Es soil domnach In Zu-kunft Frauen, die an elner Ent«endimg in der erwelterten Klnderlandverschlckung tellge-nommen haben, zur Wahl gestellt werden, entweder nach Ablauf dor feetgesetzten iMst Ihren Wohnraum Im Heinuitort fUr andere Zvceeke zur VerfUgUng zu etellen oder ober den tlnterkunfteraiun Im Aufnahmogau fUr Nenentaendungen anderer Frauen aus luft-gefahrdeten OeWeten frel zu mnchen. Eine andere Prage, die mlt der Enteendung von Mut-tem In der erwelterten Klnderlandver-eohlckung In Zusammcnhang Btcht, ist die elner ongemeesenen Kostcnbetelllgung der Mutter, die dne relchseinhfdtUche Regelung erfahren soil. Beetlmmt wird, daB die Frauen auf Jeden Fail elnen Beltrag zu don eritstch««-den Kosten teisten, Jedoch so, dnB Ihnen fUr die entsprechenden Ausgaben nicht wenlgor Barmlttel zur VerfUgung etohen als im Helmatort. Pozor pred lavlnaml Kralnburg, 5. februarja. Vsako'otne nesi-eče, tudi smrtne, povzročene po lavlnah, dajejo povod, da opozorimo vse smučarje na nje. Sloj "ko prej je treba upoštevati sledeča pravila: Ob dvomljivem vremenu se nikakor ne eme stopiti na ozemlje, ki je ogroženo po lavlnah. če se iz kakršnih koli nujnih razlogov to' mora zgoditi, se naj zgodi to ob ustreznih zavarovalnih ukrepih. Na negotovih pobočjih se mora hoditi v širših razdaljah, torej najmanj 100 do 200 metrov narazen. Največ velikih lavln^lh nesreč se zgodi s tem, da eo skupine šle preveč skupaj ali so se celo na nevarnih mestih zbrale, tako da so bili vsi pokopani. Odpeljati se emejo^samo posamezno, in sicer tako, da se nič ne ozira na zgubo časa. Varnost je v tem primeru važnejša od hitrosti. Eventualno je treba celo smučke sneti. Ге KlaKpnturt. Otpn. vp iKer !hranfu0 I Rnhnh'f'trnBr 1Л Rolf Lennar: VZAKON^NM HamorlRtlčni roman ^ Radovednost je vsakemu človeku prirojena. Ljudje, ki niso radovedni, so dolgo-časneži — taki, ki so vedno radovedni, sit-peži — taki, ki so obdarjetoi z normalno radovednostjo, kratkočasneži, žal ne vselej. Pred porodom naši možgani Se ne morejo delovati. Kajti sicer bi bil človek sila radoveden in bi pokukal ven, da bi videl, kakšen je prav za prav ta svet. Marsikateri potem pač sploh ne bi zagledal luč sveta. Drugi zopet ne bi mogli učakatL * Med tem je Elli pregledala svoje trajne kodre in sklenila, obiskati svojo prijateljico Brigitto. Tako dospe k materi Reinhardovi, tam pa zve, da hčerka že več dni opoldne ne prihaja domov, ampak da kosi z Viktorjem pri »Rdečem volu«. Ah? Lej jo no. Takoj se odpravi k »Rdečemu volu*, spogleduje skozi pisano poslikana okna in zapazi pesnika. Toda nima družbe, ampak čisto sam zase dreza z vilicami in nožem po jedeh ' »S''' sem to vedela«, si reče Elli. grbanč evoje ljubko čelo misleca v mračnih skrbeh in stopa E pospešenimi koraki od tod. V bližini selskega dvorca, kjer se po pravici Brigitt«, Eoetaj#, M vrtnih vratih pritisne zelo oprezno na kljuko, vstopi, pripre vrata le na lahno, da ne bi morda cvilile, si ogleda okoliš, zasnuje napadalni načrt — teraso mora ona na vsak način neopaženo doseči — in šviga pošastno liki nagrajen maček po produ. Nato se povzpe po že omenjenih treh stopnicah, se prisloni k hišnemu zidu in prisluškuje, Krilna vrata so odprta, Brigitto govori. S kom govori Brigitte? Mož, s katerim govori, zahteva pač nemogoče stvari! No kaj takega! Tvega en pogled. Brigitte je ravno v sosedni sobi. Toda Elli sliši njene bližajoče se korake. In mož? Menda vendar ne sedi malomarno v klubnem naslonjaču, ko mu Brigitte bere levite? Tvega Se en pogled in je razočarana. Tako razočarana, kot nekaj minut poprej gospa Schifranke. Brigitte bere Iz nekega rokopise. Kak »don Juan« v hiši bi bil vsekakor bolj romantičen. Vendar se kljub temu čudi Brigittioi de-klamaciji. Zažvižga. Brigitte osupne. Ali je bil to žvižg? Ne. Govori dalje. Elli zažvižga v drugič. Naglo položi Brigitte rokopis v zavitek in ga zaklene v pisalno mizo kot popre je pred očmi gospe Schwankejeve. Vendar je Elli že med rožanci, vidi ves manever in ■ pogledom, polnim pričakovanja, gleda k Brigitti. »Elli, ti??« Brigitte si slišno oddahne. kJNU »Moj Bog, kako si me prestrašila! Mislila sem, da je kdo drugi!« Elli vrže svoje reči, obstoječe iz letnega plašča In klobuka, na stol in se usede na pisalno mizo. »Kaj pa deklamiraS tukaj?« Brigitte se smeje in reče: »Elli, na žalost te moram takoj zopet zapoditi, hočem namreč delati«. »Oh?« Elli pograbi svoje reči in м razžaljena obrne k terasi »Elli!« »No prosim. Priplezam se sem kot kak-Sen Indijanec — le posnemaj to, dragica, po takšnem produ! In kakšen je sprejem? Ne, tako se ne govori z mano!« S tem zleti njena obleka zopet т velikem loku na klubni naslonjač. Toliko, toliko, da je mogla Brigitte ute-Siti EUino radovednost. Prav povedano ne utešiti radovednosti, češ, da ji ne more povedati, na čem dela. O pravem času bo pa njej kot prvi zaupala skrivnost. Na kar Elli ne odgovori ničesar. Presenečenj je pri Brigltti vajena. 2« v Soli je bila Brigitto čudežno dete, ki je imelo vedno kaj posebnega. Po nesreči pa gre Elli po sledovih gospe Schwankejeve in vpraša: »Daj, povej, vsak dan čakam, da bom v časopisu zagledala notico: BRIGITTEJ REINIKAJEID VIKTOR HOLLAND . pleatelj ■кгобеш Pa misliš, da naletim kdaj хл kaj ta- Na Brigittinem obrazu se prikaže senca jeze. Skoraj osorno odvrne: »Zdaj začneš še ti!« »Tudi jaz. Potemtakem sem morala imeti prednika ?« Odgovor na to ne da Brigitte, ampak držaj ščetke, ki od zunaj Ipputne na vrata. Elli pogleda, kaj je: »Prosim?« in gospa Schwanke se opravičuje: »Opfostite, ščet-ka mi je ušla iz rok.« »Seveda. Sčetka ima noge. Prisluškovali pa seveda niste, kali?« s tem zapre Elli resolutno vrata, na kar je Brigitte očitno čakala, da je planila na njo: »Kako si prav za prav vsi to predstavljate? Jaz sem njegova tajnica — nič drugega!« Čisto ravnodušno argumentira Elli, da to popolnoma zadostuje, da lahko postane njegova žena, da se ji ni treba takoj razburjati in se jeziti, ker je to sumljivo. »Ali veš, kaj si ti?« »V tvojih očeh kobila, kajne!« Nasprotno. S pokloni Elli štedi. »Ti si — pa ugani sama?« »---« »Zaljubljena.« »Nisem čisto nič zaljubljena, in sploh, od kod hočeš to vedeti.« Sumljivo je samo to, da Brigitte pri tem ne more Elli pogledati v oči, in glasna tudi ni čisto nič več. Elli jo vzame pod pazduho in meni prav ljubeznivo: »Povej ti to komi) niala. Se slepec to opn^i - Brigitte nekaj časa n* reče ničesar. Potem: »Pa Viktor tega ne vidi.« irihoda|U4l Кгаи в. — itcv. H. KABAWAKKE^ BOTE Sobota, 6. februarja^^9^ Aus dem Rreise Krainburg KralTiburgr. (Kegljanje na ledu.) Pred kratkim je priredila neka stotnija okrevanlh ■ Krelsleitungo Krainburg: der NSDAP kegljanje na ledu. V navzočnosti Obergta K u b e r t a la Majorja Swobode se je vnela vroča borba med tekmovalno skupino oborožene sile, ki Jo je vodil Hauptmann Martins ,ln med Polltlsche Leiter, ki jih je vodil Kreislelter Kuss. V prvem krogu so zmagali možje etranke, v drugem pa je odnesla največ točk oborožena sila. Videli smo, da je po KreLslel-terju Iz Altg@,ua >importiraino« kegljanje na ledu pridobilo tukaj prijateljev In umetnikov. Nato je stotnija povabila na pester večer, kjer Je ob pričetku Kreislelter poudaril, da ga posebno veseli, da se lahko zahvali In priredi veselje možem, ki so stali In Se danes stojijo za nas na fronti. Major Swoboda se je pri-■гбпо zahvalil, na kar je moštvo stotnlje nudilo izboma resna In Šaljiva predvajanja. Oddelek Truppenbetreuung der NSV je prinesel darila in kuhinja stotnlje je nudila cmoke. Woupole. (Električna luč je zasvetila.) Pred tednom dni nam je zasvetila nova, že tako zaželena električna luč. Gospodarji so zelo zadovoljni, ker si bodo lahko s to električno močjo v marsičem pomagali. In to danes tem bolj, ker primanjkuje moških delovnih moči. Z združenimi močmi smo kmetje premagali vse težave napeljave In dovozlll potrebni električni material, saj Je vod dolg nad en kilometer, to je od Lachoutsch do Wopoule, Glavna zasluga za dobavo električnega toka gre gospej Pfeifer in upravni oblasti. Gospa Pfeifer nI počivala ne ure ne dneva, dokler ni dosegla tega za naSe vasi tako potrebnega napredka. Saj smo tudi v prejšnji Jugoslaviji prosili, pa vse zastonj. Danes se vidi, da napredujemo v gospodarstvu na deželi in smo hvaležni, da nas kmete Relch upošteva. Vel bomo delali za boljSo In srečnejšo bodočnoet v naši veliki in zmagoslavni državi, v Reichu. znanja umetnikov In artlstov naj navedemo, da 80 mnogi Izmed njih naetoplli že pri »Truppenbetreuung« in priredili v vseh delih Evrope s svojo umetnostjo in a svojim neporuSIjlvim humorjem marsikatero uro oddiha. Devet križev se }i nič ne pozna Obisk pri najetnrej« ођбалк! Woupole prt Komendi. V naši vaei prebiva Sormanova mati, etara ie 93 let. Rojena je bila leta 1850. v Walsach pri Kraiiburgn. Ko je bila stara 21 let se je omožila pri Sormanu v Walsach. V zakonu ae jI je rodilo devet otrok, izmed katerih Je Se pet živih. Sin Franz je padel v prvi svetovni vojni 1M5. 1. Trdna in zdrava gorenjska žena kaj rada pripoveduje doživljaje iz mladih let; še dobro se spominja, kako je bilo takrat, ko so fantje odrinili na vojsko v Bosno. V svojem življenju ni bila še nikoli bolna, vedno je delala lažja domača, kakor tudi poljska dela opravlja prav rada še danes. Njen um je bister, oči tako dobre, da še danes prebira Karawanken Bote, na katerega je naročena, od kar izhaja Vedno ima skrb, da spravlja Karawanken Bote, ter ga v zimskem času Se in še prebira. S posebnim ponosom se spominja na čase avstrijskih •eearjr/: JoMifa H, Гмшж Josefrn la KatIa. Z zadovoljstvom In smehljajem ponovi kako nemško besedo In se ponaša, da tudi ona zna nemSko. Omenim naj Se, da hodi vsak dan v cerkev, je zelo verna žena in je tudi svoje otroke vzgojila krščansko. Ob slovesu me Je povabila, naj Se pridem ter ml Je po starem gorenjskem običaju pomahala z robcem, želimo ji, da bi Jo Bog ohranil prav do skrajnih mej človeškega življenja. Tudi na Gorenjskem reševalna služba DRE v smislu nedavno po radiu In časopisju objavljenega FUhrerJevega odloka prevzame das Deutsche Rote Kreutz (nemški rdeči križ) s 1. februarjem 1943. tudi na Gorenjskem civilno reševalno službo. Ustanovljene bodo v treh okrožnih mestih Krainburgu, Radmannadorfu in Stelnu okrožna mesta des Deutschen Roten Kreuzes In bo dana s tem gorenjskemu prebivalstvu prilika, da aktivno dela pri snovanju DRK. Služba DRK je zgrajena na podlag prostovoljnosti. Vsak delovni Gorenjec bo imel možnost, da si pridobi v učnih in izobraževalnih tečajih znanja v prvi pomoči in bolniški negi, ki ga more uporabiti ne samo v službi DRK, temveč mu služi tUdI v dnevnem življenju, v rodbini, v obratu in v narodni skupnosti. Osnovni Izobraževalni tečaj obsega 20 dvojnih ur In ga bodo vodili zdravniki. Za tečaje, ki se bodo v kratkem začeli, sprejemajo od sedaj dalje zmerom prijave zgoraj Imenovani trije okrožni uradi DRK. (v Radmannsdorfu in Stelnu pri Landratu, v Krainburgu v službeni pisarni DRK — Sonderbereltschaft Alpen-land). Delovanje Rdečega križa je socializem v dejanju! Rodbinska kronika ii Gorenjske St. Georgen bel Krainburg:. (Iz v a iS k e kronike.) Pri tukajšnjem poučnem večeru je govoril Kreisschulungslelter o bioloških podlagah NSDAP. To prvovrstno predavanje je Imelo pri navzočih popolno priznanje. — Pri apelu Ortsgruppe je Ortagruppenlelter pojasnil svojim sotrudnlkom politični položaj, obravnaval skrbi vsakdanjega življenja In pozival k nadaljnjemu zvestemu sodelovanju. — Pri tukajšnji Ortsgruppe ustanavljajo Ш. — V letu 1942. je bil v tukajšnji Ortsgruppe 101 porod, umrlo je 64 oeeb In porok je bilo 18. . Burgstall. (Letni pregled.) Te dni se Je vršil v strankinem domu Ortsgruppe letni zaključni apel. Orstgruppenleiter Pg. Burger je podal izčrpno letno poročilo, iz katerega bi bilo posebno omeniti zelo dobre uspehe zbirk. Nadalje so se v preteklem letu vršile tri vaške večerne prireditve in božično slavje. Z zahvalo vsem sotrudnlkom In sotrudnicam za njihovo dosedanje delovanje In s pozivom vsem, da izpolnijo svojo dolžnost tudi v tem letu v znamenju velike dobe, je bil apel zaključen in je sledila prijetna tovariška zabava. Zwlschemvftseem. (Nenadna smrt.) Nenadne smrti je preminula v četrtek 28. januarja ga. Betschan v starosti 53 let, žena dobro poznanega kovača Betschan, vulgo Verbkovega iz Senltschitze. Prireditev KdF vlebruarju v Kreisu Krainburg se bodo tudi v mesecu februarju vršile številne prireditve KdF, od katerih naj navedemo predvsem sledeče: V Krainburgu dne 7. In 8. februarja vsakl-krat ob 20. url v strankinem domu'; v H в f-1 e i n u dne 13. februarja ob 15. url In v S t. Veita. d. Save dne 14. februarja ob 20. url. Pokazali bodo tokrat »vzorčni kovčeg veselja«. Tej varietejakl prireditvi, pri kateri bodo prišli do besede tudi ples, akrobatika, petje, humor In godba, slede potem v kratkih presledkih še druga predvajanja,na katere bomo pravočasno opozorili v časopisu. — Kot dokaz Izbomega 147. STUNDE Weitere wichtige Ausđriicke zum Lesen des Wehnnachtberichtes Schede: (m) — škoda Bcheitem — izjaloviti se, razbiti зе Seestrei^krafte (w) (Mehrzahl!) —pomorske bojne sile Schnellb lot (s) — brzi čoln Spahtrupp (m) — izvidniška četa Stellung (w) — postojanka Stellungswechsel (m) — sprememba položaja Storflug (m) — motilni polet stttren — motiti StUtzpunkt (m) — oporišče Stolitrupp — udarna četa Sprengbombe (w) — razstrelna bomba Tanker (m) — tankar, petrolejska ladja Tatigkeit — delavnost Torpedo (m) — torpedo Torpedoboot (s) — torpedni čoln treffen (ich traf, ich habe getroffen) — pogoditi Truppe (w) — četa Unterseeboot (s) — podmornica untemehmen (etwas), ich unterftahm, ich babe unternommen — podvzeti Untemehmung (w) — podjetje, podvzetje verbiindet — zavezniški Merband (m). — zveza Kreis Krainburg KralnburK. V mesecu januarja 1843 je zabeleženih 32 rojstev In 9 smrtnih primerov. 72% višek rojstev priča o ugodnih zdravstvenih razmerah med prebivalstvom. — Zakonsko zvezo eo sklenili: Michael Planinz In Anna Mo-tore iz Kralnburga, Vinzenz Break In Vera Semmler Iz Kralnburgra, Franz Bumlk In Julle Podobnik Iz St. Georgen ozlr. Krainburga, Viktor Pangerz In Josephine Mochor Iz Krainburga, Johann Pfeifer In Marla Troler iz Ober-zarz, Ignaz Vaupot in Therese Margarete Da-berer Iz Frelhpf, Marian Markltsch In Anna Bukounlk Iz Kokrltz, Anselm Muri In Ludmila Wlrnlk iz Seeland, Franz Terschan in Marianne- Koschler Iz Hrasche ozlr. FlGdnlg, Franz Fiedler In Danlela Urschltz iz Krainburga, Gabriel Mochor In Marla Svetina iz Krainburga, Jakob Pungerschek in Marta Orechek Hochnetz Iz Medno. Predaseel. Rojstva v mesecu januarju: Agnes Schink,, Such a St^ 9; Anton Sajowitz, Frelthof St. 6в; Johann Kopatach, Kokrit® St. 65; Franz SShlrounlk, Frelthof St. 20; Anton Stern, Kokrltz St. 60; Franz Sawerl, Pred-assel St. 99. — Smrtni primeri: Valentin No-wak, Hlg. Kreuz. St. Velt an der Sawe. Narodi 11 so se: Anton Hochnetz, Medno; Franz Anton Pretner, Welchseldorf; Olomir Franz Pungertschitz, Ober Plrnltsch; Bernharde Wochiny, Povudle; Joaefa Tschepelnlk, Wetchaeldorf. — Umrli so: MathKua Resmann, St. Velt a. d. Sawe; Franz Mercher, St. Velt a. d. Sawe; Franziska Sche-tlna, Wlrktsche; Ludmllla Plmat, Ober Gam-llng; Frdnzlska Bogatel, Hlnterort (Zavrh); Johann Skaler, Medno; Ludwik Seltz, Tazen; Andreas Merjasetz, Ober Plrnltsch. Zwlschenwaeeem. Narodlll eo se: Anton Okerschier, Schlebe; Andreas Saloechnik, GCrtachach; Andreas Trampusch, Golowerdu; Vera Motachnlk, Preska; Antoni« Petatsch, Schlebe; Vera Tscharmann, Untersenlza; Margarethe Tscharmann, Schlebe; Anton Bu-kowetz, Bresowltz. — XJtarll so: Giorgio Glo- verletzen,— raniti, poškodovati vcreiteln — preprečiti verhindern — preprečiti, ubraniti vermutlich — bržkone, domnevno vernichten — uničiti versenken — potopiti vermiUt — pogrešan versorgen — oskrbovati, preskrbovati Versorgungsbetrieb (m) — oskrbovalno podjetje Vorpostenboot (s) —predstražni čoln VorstoB (m) — sunekr napad wehren (sich) — braniti se Widerstand (m) — upor, odpor Wirkung (w) — učinek, uspeh wirkungslos — brezuspešen zuriickkehren — vrniti se zerschlagen, ich zerschlug, ich habe zer- schlagen — razbiti zersprpngen — razkropiti zerstoren — razrušiti, uničiti Zerstorer (m) — rušilec zusammenwirken — sodelovati s kom Redo^Vendungen des Wehrmachtberichtes: den Feind werfen sovražnika odbiti Gefarigene machen •— ujetnike pripeljati die Kampfe halten (dauern) an — boji še trajajo Verluste erleiden — zgube imeti (pretrget# vanl Sirena Preska; Johann Bradeschko, Golowerdu; Johanna Betschan, Senltschitza. Hdfleln. V področju stanovskega urada Httf-leln, ki se je z novim letom zmanjSalo, tako da obsega le Se občini Hofleln in Seeland, je bilo v mesecu januarju 8 porodov, 1 mrtvorojen In 2 smrtna primera. Umrla sta Marianne Rosmann iz iHfasche v 80. letu starosti in Josef Anko Iz Oberseelanda v 72. letu starosti. Prostovoljci za Waffen-ff Zopet sprejema Waffen-^^, ki se je znova odlikovala na vzhodni fronti in spadala tudi na Zapadu k železnemu okopu proti vsakemu vsiljivcu, prostovoljce v starosti od 17 do 45 let, z obvezo na določeno dobo ali brez nje. Služba pri Waffen-|^ ,tudl prt Lelbstandarte-W »Adolf Hitler«, je vojaška služba. Popolnoma motorizirane divizije obsegajo sledeče vrste vojnih čet: pehoto, konjico, topništvo, oklopnjake ,Iovce na oklopnjake, pionirje, motorizirane strelce, protlletalHko topništvo, gorske čete, poročevalske čete, sanitetne čete Itd. / Po FUhrerjevl odredbi mora vsaJt prostovoljec pri Waffen-|^ pred vpokllcom k četi za/-dostltl svoji dolžnosti, glede delovne službe, ki je v tem primeru določena na % leta. Kakor sporoča W4Hauptamt, ki je dopolnilni urad za Waff en-H, v sporazumu z Relchearbeltsdlen-etom, je dana tudi ta mbžnoat, da se že mladeniči s 1G% leti posvetijo državni delovni službi kot »predčasno služeči«, tako da po Izpolnitvi polletne dolžnosti državne delovne službe lahko izvrši vpoklic s sedemnajstim letom k Waffen-H. Kmalu se bodo zapovrstjo vrSUe preiskave glede sprejema. Izčrpen »Merkblatt« (opomnik) e pogoji sprejema se lahko dobi pri vseh službenih mestih der Allgemelnen-{|, policije, orožnlštva In zlasti pri dopolnilnem službenem mestu Alpenland (XVIH) der Waffen-{^, Salz-burg-Algen, Gylenstorm-StraBe 8, ki sprejema pismene prijave In daje vsa pojasnila. Stellungen beziehen — iti т (zavzeti) položaje eich im Anmarsch befinden — na pohodu biti, prikorakati in unverminderter Starke — z nezmanjšano silo der Schwerpunkt der Schlacht — težišče bojnega dejanja einen Schlitzengraben stiinnen — strelski jarek naskočiti ein vorgeschobener StUtzpunkt — naprej porinjeno oporišče Bunker sprengen — bunkarje razstreliti 6rtliche Kampftatigkeit — krajevni boji empfindliche Verluste erleiden — občutne zgube imeti es entstanden erhebliche Zerstorungen — nastala so znatna uničenja zum Absturz bringen — na tla zbiti Beute einbringen — plen pripeljati Angriffe fortsetzen — napade nadaljevati mit guter Wirkung — z dobrim učinkom mit sichtbarem Erfolg — z vidnim uspehom kriegswichtige Ziele — za vojno važni cilji Opfer fordem — žrtev zahtevati Ziele von militarischer Bedeutung — vojaško pomembni cilji mit Bomben belegen — bombardirati an Raum gewinnen — ozemlje pridobiti ein beherrschender Hohenzug — prevladujoča višina. den Feind vemichtend treffen — sovražnika uničevalno pogoditi heftige Explosionen — strašni (močni) razpoki ausgebreitete Brand@ veliki požari Rreb Stein Steln (Zborovanje.) Pred nedavnim sd 86 zbrale na okrožnem zborovanju v Stelnu OrtsgruppenfUhrerlnnen des deutschen Frauen-werkes, da se seznanijo z nalogami za leto 1943. Jugendgruppe des Frauenwerkes, ki šele nastopa, se bo zlasti pečala s športnimi tek* mami, Izdelavo otroških igrač in vršili se bodo tudi tečaji za šolanje mater ter tečaji za bolničarke In oskrbnice za dojenčke. Posebne bodo pazili na prosvetno delo In se naj mlada ženska generacija zlasti vzgaja s petjem, gojitvijo tovarištva za veliko skupnost. Domschale (Nezgoda.) Te dni se je pri* petlla težka kolesarska nezgoda delavčevi ženi Marie Markunovl iz Tersaina, Na poledeneli cesti je spodrsnila in si zlomila desno nogo. Po prvi zdravniški pomoči so jo prepeljali v bolnišnico Gallenfels. St. Martin In Tuchein. (Premestitev.)! S 1. februarjem je bil tukajšnji PostenfUhrer der Gendarmerie Gend. Meister Andreas F e 1 d n e r, rodom Iz Klagenfurta, odrejen v Steln. Zaradi svoje pravičnosti je bil zelo priljubljen pri prebivalcih, ki so voljni sodelovati pri podvigu. Zato mu žele popolen uspeh tudi pri delovanju na novem službenem mestu. №S.-Franensihafl Kreisa Slein je imela okrožno šolanje v VValdn Pred kratkim se je vršilo okrožno šolanja za NS.-Frauenschaft Kreisa Steln na Gau-schule v Waldu. Udeležile so se ga OrtsgruppenfUhrerlnnen in Abtellungslelterinnen za prosveto In sotrudnlce pri Krelsfrauenschafts-leltung. številna predavanja so dala udeleženkam dragocene pripomočke za njihovo delo. Na koncu se je vršil vesel tovarlškl večer Ini še bolj utrdil na tem šolanju nastalo lepo skupnost. Edine In pripravljene Izipolnltl vse naloge, so se vrnile sotrudnlce Deutschen Frauenwerkes iz Kreisa Steln k svojim O rta« gruppam. IVaš knjižni kotiček Sinovom velikih mož je bilo posvečeno že marsikatero delo. Kaj so postali in kakšno stališče so zavzemali napram očetom in njihovim, velikim delom? N1 bilo redko, da bi bila slika napačna, kar je zlasti slučaj pri sinu španskega kralja Filipa П, donu Carlosu, čegar usoda se odraža v velikih mojstrskih delih Schlllerja In Verdija. Schiller — in po njem Verdi — sta se opirala na napačne vire, tako da so dolgo časa slavili sina velikega španskega kralja kot junaka za svobodo, v resnici pa je bil slaboumen In za kraljevski prestol popolnoma nesposoben. Kurt Flster je v evoji knjigi >S6hne groBer МВлпег« (Sinovi velikih mož), ki je vredna, da se jo člta In ki jo je založil Paul Hugendubel Verlag, MUnchen, zbral zanimive listine, ki se tičejo značaja In usode raznih sinov velikih mož: kralja Man-freda, Edvarda VI., dona Carlosa, carjeviča Alekseja, Frledemanna Bacha, Mozartovega Sina, Augusta GStheja, Napoleonovega sina, princa Louisa Napoleona, ki so mu vzdeli Ime »otrok Francije«, številne slike Izpopolnjujejo knjigo, ,ki Ima poleg zanimivega življenjepisa teh mož tudi znanstveno vrednost. Nad vsent stoji beseda, ki je zapisana v dnevniku Апи gusta GBtheja: »Redkokdaj Imajo sinovi velikih mož kaj veljave pri zanamcih«, ali kako; je rekel Mettemlch o »rimskem« kralju: »la* vanrednl ljudje se redkokdaj nadaljujejo v svo* jih potomcih. Imajo pač velik vpliv na človeštvo, so pa le poedlnl primeri.« Sinovi aaml so prav pogosto spoznali to usodo In so večkrat na tem vzeli konep. Vemo o Frledemannu Bachu, ki je bil sam velik godbenik, da bi bil večkrat kmalu obupal, če so ga hoteli presojati z merilom njegovega očeta. Ta je bil pre, velik in za svoje sinove ravnotako nedosegljlid kot za svoje sodobnike. Obdarjeni ljudje so redki. Ne smemo vzeti njih merilo, če pre* motrlvamo njihove sinove. Fr. Horstmann. einen Kleinkrieg flihren — vojskovati se t manjšimi raztresenimi krdeli, četovatl einen Bunker ausheben — bunkar dvigniti Panzerkrafte stoBen vor — oklopne sile suh nejo naprej Entlastungsversuche wurden abgewiesen —* razbremenilni poskusi so bili odbiti im Bereich einer Armee — v področju neke armade lebhafte Aufklarungstatigkeit — živa izvidniška (pozvedovalna) delavnost trotz starkster Sicherung — kljub najmočnejšemu zavarovanju Angriffe wurden abgeschlagen — napadi so bili odbiti versprengte Truppenteile wurden aufgerie-ben — razkropljeni vojni oddelki so bili ugonobljeni rlickwartige Verbindungen wurden gestGrt — zveze v ozadju so bile motene Luftangriffe richteten sich gegen Zeltlager — cilji zračnih napadov so bila šoto-rišča ein U-Boot wurde durch RammstoB ver-senkt — ladja se je zaletela (zagnala)] v podmornico in jo tako potopila mit einem langeren Ausfall des Kreuzere ist zu rechnen — z daljšim izpadom križarke lahko računamo Kriegsschiffseinheiten wurden beschadigt — enote bojnih ladij so bile poškodovane in den Hafenanlagen wurden starke Brand# hervorgerufen — v pristaniških na-pravah so bili povzročeni močni gožaol Dr. F. J. 1л|км AaeBclmeiden! Aefbewaliteiil n)mtseli metboHiseh and pxaktisek KABAWANKKN BOTE stran 7. — Stpv. 11. Annahmentilersachangen fur die WoHen-ff Die Erganzungestelle Alpenland (XVIII) der Waffen-f# ftlhrt In den nachstehftnd angeftihrten Orten eine Annahmeuntersuchung fiir die Waff en 'li durch: 7. П. 1943, 15.00 Uhr, Villach, Pollzeisaal 8. n. 1948, 10.80 Uhr, Krainburg, Gaetohf »Alte Post« 9. П. 1043, 9.80 Uhr, Klagenfurt, Hotel »Sandwirt«, KdF-Saal 10. П. 1943, 8.00 Uhr, Unterdraburg, Gendarmerlepoeten FreiwilHge кбппвп sich bei der Annahmeuntersuchungkommission melden. WehrpaU und Arbeiteburch (wenn vorhanden) sind mitzubringen. Nahere Einstellungsbedlngimgen Im Textteil der Zeitung. ErgSnzungsstelle Alpenland (XVIII) der Waffen-^#, Salzburg-Aigen, Gylenstorm-Stralle 8. IL NShknrs fOr Frauen und Mafldien Am 8. Februar um 13.30 Uhr wlrd der z w e 11 e N&hkurs fUr Frauen und Mad-chen mit amonatiger Dauer eraffnet, Der Besuch deaaelben blldet elne vortell-hafte Erg&nzung det Pfllehtjahres fUr M&dchen. Der Unterrlcht flndet Smal wSchent-Hch von 10.30 blB 14.30 Uhr oder von 13,30 bla 17.30 Uhr In def Neuen Bar&cke Nr. 1 (hlnter dem Arbelteamte) statt. Er wlrd v6n elner erfahrenen Faeii ee anf die »chmorahafte Stelie (Hufte, Knie, Schulter, £lienlioe«n vsvt.). So-gleich drittgt firiechm Blut dorthin und ipQlt die KrankheitrntoiTe fort. Sle verepllree wohllfe Varme «md Ihre Sdimenen la»een nacb. Blanfs Capfimnmllafter N |adi Art de$ Bau-»poreni Wnnen Sle b«l unt mlt eineffl SPARGRIEFodtrVER-MDGENSeUCH vor-tellhaft auf elne дгввегв Oder klelnere Bersum* •nc In Raten tparen. Prospekte koitenloil GdF WaSTENROT terilungiitelle KLAGENFURT Oomganea, Fernruf 18-51 Sadjarska škropllnk sredttva: Keodenirin, мИпов nov in druga Sredstva za pokonča-vanje škodljivcev dobite pri FRANZ NiPOTNIk Eisen- und Farbeniiandlung Kalk- und Zementniederla|e Klagenfurt Krefclderstr. g - Ruf 3009 HxinbbpaxkaMe diino do njevega. telkve j ^ ^ de- S "°'Гк£К "tf« »'i se le čedna m franko dobrb r'""' ce mogoče s sli- naslov; Kupim Dekle z dežele, vajena vseh hišnih del, ki je do pol 16. zaposlena v tovarni, išče za poznejše ure pri kaki gospo dinji zaposlitve. Ponudbe na Kar. Bote Krainburg, gfoShandel, Kla- Listnatega obti-kavega lesa, kakor orehovega, javorjevega, čreš-njeveg«, jelševe-ga, bukovega itd. franko naklad-ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, kupi vsako količino, Hans Тга-ninger, Holz- vozne avtomobilske ceste, kupi vsako količino, Hans Тга-ninger, Holz-groKhandel, Klagenfurt, Volker-markter StraISe, Fleten, 22-leten Bahniibersetzung dekiič, _ želi do 35U1 " pisovati z resnim __ i ntom. Ponudbe v ■ . ,na Kar. Bote Kupim rab^eneti^i j Л ^""'»Pomladi na- dersAitsdiove pa-'sproti". 1072-2! nje, satmce ali|__ vosek. Plačam po'™ , ... dogovoru.' Joh.;, Prestor, Hiilbenl?.«". mladenič, 17, p. Georgen.!y"?'t«') """ave, 6491-71. Ijega. prijateljstva ' 7 " Ispoznati inteli- Kup!m tonfilm- gentno eospodič- aparaturo v do-jno do 20 let. Le brem stanju, za resne dopise, če 28-Ietnt dmpi* tična gospodi6ia, dobro iicuirana, dobrosrčna, žeK radi osamljenosti in premalegt znanja spoznati značajnega gospoda, boljSeg* železniškega uslužbenca od SO do 37 let. U resne ponudbe, če mogoče t sliko, ki - le di* skretno vrne n« K. Bote Krainburg poj „Zaže. lena poroka". 6606-21 ko n» Alois Balantič, Kateri gospodič-Gline 8, poJta na do 25 let, se Zirkladi. hoče poročiti r 6603-21 j Gorenjcem. Dopise pod „Lubi,, na K. B. Krainburg. 64«В.!Д genfurt, Volker-markter StraBe, Bahnubersetzung 3590-7 Razno Kupim ali dam blago z* novo ali dobro ohranjeno spalnico. Ponudbe na K.B. Krainburg pod Šifro »Nujno". 5^-7 manjše dvorane. Plačam dobro. T udi kdor mi pripomore do nakupa, dobi dobro nagrado. Točen opis aparature z navedbo cene poslati na K. B. Krainburg pod „Aparatura". 6498-7 mogoče s na Karaw. Krainburg, „Triglav". 6492-21 Kupim žrebe, staro do enega leti. Maria Pođ-gorschek, Woi-sko 7, p. Woditz. 5462-0 Dobro ohranjen pianino tli klavir takoj kupim. Dopise z označbo cene na K. B. Krainburg pod „Pianino". 5476-7 jUče se za nakup; ■nekaj vagonov smrekovega, jel-|koveiga, borove-iga lesa, 19, 24 in 26 mm, 8 do 17 om, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v |Vseh kakovostnih razredih. Ponudbe na Hans Tra-ninger, Holz-grofihandel, Klagenfurt, Volker-markter StralSe, Bahnubersetzung. 1083-7 sliko Bote pod qSRAM-D-LAMPE mit der DOPPElVVf- iu lO SEiT 15 JAHREN i ni M K DARMOL-WERK kAiLMIMIMAll CHEM.PHARVk.-FABRIK W1ENS? O lo a 'ee w O Pouk Uradnik 20/169, željan ljubezni lepe žrnolaske, ižce srce, ki bi mu vedrilo um in krajšalo čas. Ponudbe, če mo-moče s sliko In navedbo starosti na K. B. Krainburg pod „Kdor išče, u najde". 6497-21 Dokaz arijskega pokolenja priskrbi Familien-forsdiung, Graz, Grieskai 60. 8б«в-аз Izdatek izkaz* prednikov (Ahnenpafi) preskrbi Familien-forsdiung, Graz, Grieskai 60. 8687 Prepijovanje, na* risanje, ne, posnetke fotogra« fičnim potom i Kopist — Graz, Grieskai 60. 8688 BoljUa, izobražena gospa 66 let sta r«, dobro ohr«-l njena, želi spoznati boljšega delavca ali upokojenca od 50 do 60 let r rvrho ženitve in skupnih izletov. Cenjene ponudbe je poslati, če mogoče t sliko, katera se diskretno vrne, pod šifro „Osamljena". 5444-21 ; I Denarnica i srednjo vsoto denarja in legitimacija ter drugimi itvarmi najdena. Dobi se; Krainburg, Seeland" straže 10!). • 5487-^3 Pouk na daljavo. Nova naravna šola, Wien, Ma-riahilfer Str 8/1. Zrelostni izpit yjovrc Mlad obrtnik in O o Pred običajnim pranjem s pralnimi sredstvi, kopljite reči v ALT-EX To osveži barve, odstrani vpliv znoja in pomaga štediti s tekstilijamil Uvažujte mavodilo za uporabo. - ALT-EX je žares zditvilo xđ fyerilo in ohleho Besser fur Dich — besser fur alle! In lohrzehntelongem BemOhen um wirt-sd^oftlichsle Umselzung des elelcttischen Stfomes m licht entslond die O$rom-D-lompe mit der Doppelwendel ols zeitgemaBe Gluhlamp«, die viel licht JOr wenig Strom gibt. Strom wird meist mit Kohle erzeugt — Kohle isl Wiegswichtig I Fordern Sie dorumbeimGIOh-lompen-Auslousch stets Osrom-D-lampenl OSRAM-LAMPEN za obisk vseučilišč), zaključni izpit (8-razredna srednja šola) za višje uradniško napredovanje. 1044-10 Meniam 2 Jt^idc^tfw-we/Ugcfbvm/ w n T 59 ^ "^AAM-D-LAMPE MIT DER DOPPIlW«^ ! Dobro ohranjen :pla5č iz рИЈ>» za- menjim za dam-!sko kolo, even-'tuelno doplačam, j Dopis na K. B. Krainburg, pod „Mantel". БШ-15 _ X Dobro ohranjene Škornje štev. 41 zamenjam za dobro ohranjen športni otroški voziček. Naslov pri K. B. Krainburg, 5501-15 s tremi otroki, iSče dobrosrčne družice, ki bi hotel« poleg mo ljubiti tudi otroke. Vajena mora biti gospodinjstva, šivanja itd. Starost iiO i28 let. Dopise na K. B. Krainburg, s sliko pod „Srečen zakon". 5480-21 čevlje damske in moške ,izdeluje po meri na Bezug-schein Mari« Pe-klenik, Krainburg, BergstraCe št, 16 194-23 Sporočamo, d« ne »prejemamo nič več naročil za hišni koledar, ker i« n«klad* razprodani. 5314—28 Za odgovore na oglase je potreb« vedno priložiti znamko za odgovor, ker romajo vprašanja, k|er ai plačan odgovor, ▼ koL Karaw. Bote. imajo uspeh! P. Maiditsch „Merkur" Krainburg Flir die Frostperlode: „FROSTGEGNER" Frostschutzmittel liaforl: Stab- und Baueiien, BleihQ und Drahte, Baumaterial^wie: Zement. Gips. Stukkatur-rohr. isoiationsmlttel usw. Ulasserleltungsarmaturen und Fittinge