PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 16 (12.648)
Trst, torek, 20. januarja
TRST
Ul. Monterji 6 - PP 559 832 (4 linije)
?;
s
1
%
I
f

Z
V-i
5
aggio 1 82 - 85723
is 20 }0

Znaten pospešek v drsenju ameriške valute
Rekordni padec dolarja v Tokiu iznenadil Japonce in utrdil marko
Dolar občutno padel tudi na italijanskem borznem trgu
RIM — Drsenje ameriške valute se je ob odprtju finančnega tedna znatno pospešilo. Ameriški bančni inštituti so bili včeraj sicer zaprti zaradi praznika, borza pa je delovala kot običajno.
Dolar je tako včeraj porazno nazadoval in postavil nove minimalne vrednosti bodisi v razmerju z nemško marko bodisi glede na japonski jen. Tudi v Italiji je ameriška valuta padla na 1.290,925 lire, kar 24 točk manj kot ob zaprtju prejšnjega finančnega tedna, ko je bil dolar vreden 1-314,9 lire. V primerjavi z italijansko liro je to najnižja vrednost od 26. maja 1982, ko je dolar, takrat v napredujoči fazi, dosegel vrednost 1.281,5 lire.
Tudi v okviru Evropskega denarnega sistema je padec dolarja povzročil vidne posledice na porastku vrednosti nemške valute. V Frankfurtu so sinoči zabeležili »fixing« dolarja v vrednosti 1,8115 marke, kar pomeni, da je ameriška valuta izgubila preko 3,5 pfenniga glede na petkovo zaprtje pogajalnega tedna (1,8488 marke za en dolar).
Rekordno nizke vrednosti pa je dolar dosegel na Japonskem, kjer je padel pod mejo 150 jenov. Na azijskih tržiščih pa je bilo drsenje dolarja izrazitejše, tudi glede na nemško marko, saj je ponekod padel na 1,8050 marke. Ob včerajšnjem zaprtju tržišč je dolar v Tokiu zabeležil najnižjo »zgodovinsko« vrednost, 150,45 jena. Pred zaprtjem pa je dolar zdrknil tudi pod rekordnimi 150 jeni, saj so mu prisodili celo vrednost 149,98 jena.
Gre očitno za načrtno ameriško finančno potezo, ki teži k temu, da bi se dolar na Japonskem ustalil na vrednosti 140-120 jenov. Tako nihanje finančnega trga pa ne ustreza japonskim gospodarstvenikom, ki so pravkar zabeležili aktivni rekord v zunanji trgovini. Japonsko gospodarstvo je bilo namreč v letu 1986 aktivno v vrednosti 82,67 milijarde
dolarjev. Trgovina z ZDA pa je japonskemu gospodarstvu v lanskem letu prinesla kar 51,58 milijarde dolarjev prihodka.
Japonci so že včeraj izrazili svojo zaskrbljenost zaradi padca ameriške valute, ki ga zaenkrat ne morejo sami zaustaviti. Zato pa se zavzemajo za sklicanje takojšnjega zasedanja »skupine petih«, da bi tako skupno zasnovali načrt zajezitve padca dolarja. Zunanji opazovalci menijo, da bo japonski predlog težko uresničljiv, delno zaradi stališča ZDA, še posebno pa zaradi ZRN, ki jo trenutno skrbijo predvsem skorajšnje volitve.
Po razsodbi ustavnega sodišč
V vladni večini na predčasne volitve
S
o
nih
T>i
RIM — Petkova razsodba ustavnega sodišča, ki je prižgala zeleno luč petim ljudskim referendumom, (dva o sodstvu, trije o jedrski energiji), je še predmet polemik in razhajanj med strankami. V središču pozornosti ni toliko razsodba sama na sebi, ki je sodniki niso še pravno utemeljili, ampak politične posledice tega sklepa, ki je zamajal že itak zelo krhke temelje petstrankarske večine. Koalicija se skratka nahaja pred dilemo: ali referendumi, s katerimi bi se predstavila globoko razdvojena, ali pa predčasne parlamentarne volitve, ki jih uradno
Dva tedna težav z zdravstveno oskrbo Zdravniki zahtevajo višje prejemke
RIM Včeraj se je v 1.300 italijanskih bolnišnicah pričela vsedržavna stavka zdravnikov, ki zadeva najmanj 100 tisoč pripadnikov kategorije. Stavka zdravnikov se bo odvijala po resorjih in bo trajale dva tedna. V tem času bi se morali predstavniki vlade sestati zli sindikalnimi združenji zdravnikov in živinozdravnikov ter z deželnimi predstavništvi kategorij.
Pogajanja za obnovo delovne pogodbe bodo očitno težavna, saj se vlada brani »neverjetnih« zahtev zdravnikov, ki bi hoteli znatne poviške plače, saj se hudujejo zaradi svojih »smešno nizkih« dohodkov (za kirurške posege naj bi dobili od 9.000 do 60/100.000 lir, trdijo).
Danes bodo stavkali zdravniki, ki delujejo v okviru kliničnih centrov in bolnišnic, ter zdravniki v laboratorijih in v rentgenskih ambulantah ter anestezisti in zdravniki krajevnih zdravstvenih enot. Danes stavkajo tudi živinozdravniki, čeprav so jih v nekaterih mestih že včeraj prisilno vpoklicali, da bi omogočili redno delovanje klavnic ter odprtje ribjih trgov.
V sredo in četrtek bi morali stavkati zdravniki, ki delujejo v sklopu kirurških oddelkov (splošna kirurgija in specialistika). V petek in soboto bodo na vrsti splošni zdravstveni oddelki, zdravstvene direkcije in zdravniki splošne prakse. V prihodnjem tednu se bodo stavke ponovile z enakim vrstnim redom.
nihče ne želi, v resnici pa marsikdo na tihem pričakuje.
Najbolj zaskrbljeni nad usodo vladnega zavezništva so, kot vedno, republikanci, ki predlagajo večinskim strankam in komunistom parlamentarni sporazum, s katerim bi preprečili referendume, posebno tistega, ki se nanaša na civilno odgovornost sodnikov. Poziv PRI je doslej naletel na gluha ušesa tudi zato, ker je večina strank še v dvomu, kaj pravzaprav narediti. Poslanci bodo vsekakor danes ali jutri pričeli obravnavati tako imenovani »paket Rognoni« o najbolj perečih problemih sodstva, ni pa pričakovati, da bo parlament pravočasno utegnil odobriti pomembnejša zakonska določila in tako preprečil referenduma. Povsem odprto pa ostaja vprašanje jedrske energije, kjer trenutno ni na obzorju nobene možnosti za sporazum med strankami, upoštevajoč tudi žolčne polemike, ki spremljajo napovedano konferenco o energiji.
Skratka vladna barka se sodeč po razvoju dogajanj počasi potaplja. Demokristjani so sredi prejšnjega tedna s Forlanijem zahtevali običajno »politično preverjanje« med zavezniki in predlagali Craxiju kolegialno srečanje petih tajnikov, na katerem naj bi pozornost osredotočili predvsem na napovedano spomladansko »štafeto«. Vladni predsednik pa je zavrnil ta predlog ter ob koncu pristal edinole
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Italija izgubila angažiranega kulturnika in bivšega senatorja
Slovo od umetnika Renata Guttusa pesnika-slikarja sicilskih ljudi
SANDOR TENCE
RIM - V rodnem kraju Bagheria, v predmestju Palerma, so se včeraj popoldne za vedno poslovili od velikega slikarja in kulturnika Renata Guttusa, ki je umrl v nedeljo zjutraj v Rimu za posledicami neozdravljive bolezni. Z Guttusom, ki je bil star 75 let, odhaja verjetno največji italijanski slikarski mojster tega stoletja. Velik protagonist ter prestižna kulturna osebnost, ki je s svojo ustvarjalnostjo v marsičem prehitevala čas in vsakdanji konformizem. Umetnik, ki ni nikoli pozabil na ljudi in na svet, ki jih obkroža, pri čemer si je zaslužil vzdevek »slikar stva-
ri in reči«, nasprotnik abstraktnosti in politično angažiran človek, kot priča njegova več kot štiridesetletna aktivnost v KPI.
Guttuso se je rodil v skromni družini in je že kot otrok v domačem kraju
kazal veliko zanimanje in nagnjenje do slikarstva. S čopiči in barvami je prišel prvič v stik v delavnici krajevnega obrtnika, ki je izdeloval in krasil tradicionalne sicilijanske vozove, svojo slikarsko kariero pa je pravzaprav začel leta 1931, ko je v Rimu sodeloval na eni od takratnih uradnih državnih razstav, ki jih je pogostoma prirejal fašistični režim. V prestolnici je stopil v stik in se pridružil članom tako imenovane »rimske šole«, ki so ga kmalu uspešno uvedli v takratne umetniške kroge, v katerih je leta 1937 spoznal tudi bodočo ženo Mimise Dotti. Isto leto je Guttuso tudi dokončno zapustil Sicilijo in se preselil v Rim, kjer je kmalu priredil svojo prvo samostojno razstavo.
Leta 1940 je bil med animatorji milanskega umetniškega gibanja »cor-rente« in ustvaril morda svojo najpo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Civilna pogrebna svečanost v Rimu	(Telefoto AP)
Danes na naših športnih straneh
Krasovke spet uspešne
Irak bombardira iranska mesta Protislovne vesti z južne fronte
Krasova dekleta so v zaostalem kolu prve italijanske namiznoteniške lige v Coccag-liu poskrbele za lep podvig. Po zelo dobri igri so namreč kar s 4:1 premagale moštvo Coccaglia in so tako zmanjšale zaostanek na lestvici na same tri točke. Naše predstavnice so v tem srečanju igrale res odlično in zmago povsem zaslužile. Prvenstvo se bo nadaljevalo šele v začetku marca. Kolo pa bo tedaj v Milanu.
Jadranovi košarkarji se vračajo iz Padove z visokim porazom proti moštvu Intersparja (80:106). Takoj velja zabeležiti, da razlika med obema ekipama še zdaleč ni taka, kot kaže končni izid. Jadranovci so bili vse do sredine drugega polčasa povsem enakovredni domačinom, ko so jih nekatere sodniš-
ke odločitve povsem spravile iz tira. Sodnika sta bila zares slaba in sta tudi oškodovala naše fante, vseeno pa nismo pričakovali takega ravnanja naših košarkarjev. Zajela jih je živčnost. Stalno so ugovarjali ob vsaki sodniški odločitvi, pri tem pa seveda »pozabili« na igro in visok poraz je bil tu. V soboto bodo jadranovci doma igrali proti Vicenzi, ki sodi med slabše ekipe te lige. Naši košarkarji morajo v tem srečanju nujno zmagati. Po dveh zaporednih porazih (v Trevisu in nedeljo v Padovi) bi bil ponoven neuspeh in za nameček še doma lahko zelo nevaren.
Odbojkarice Mebla so brez večjih težav premagale skromno moštvo Soleča Torriane iz Gradišča in tako ohranile 5. mesto na lestvici. Zaskrblja pa poraz valovcev na domačem igrišču proti zadnjeuvrščeni ekipi Spem iz Faenze. Valovci so tako izgubili zlata vredni točki. Trenutno ostajajo na 7. mestu lestvice, že v soboto pa jih čaka težko gostovanje v Povolettu.
TEHERAN, BAGDAD Z južne fronte na Šat el Arabu prihajajo še vedno protislovne vesti. Iranski vojaški komunikeji zatrjujejo, da bodo vsak čas zasedli še tri strateško pomembne otoke na Šat el Arabu in da je padec Basre mogoč že v prihodnjih dneh. V Bagdadu take vesti zanikujejo in trdijo, da se je iranska ofenziva izjalovila.
Nedvomno je Iranu uspelo zasesti nekaj iraškega ozemlja, a za ceno izrednih izgub. Prav tako je vprašljivo, ali jim bo te položaje uspelo tudi ohraniti.
Medtem pa je Pentagon odločno demantiral pisanje hamburškega tednika Der Spiegel, da bi ZDA posegle v spopad na strani Iraka, če bi padla Basra. Ameriška tajnoobveščevalna služba pa je včeraj sporočila, da sedanja iranska ofenziva ni spremenila usode vojne,
da iranski vojski ne bo uspelo zasesti Basre. ZDA so takoj po izbruhu vojne postavile v tirnico nad Zaliv geostacionarni vohunski satelit, da lahko verjamemo ameriškim trditvam, če nismo morda ponovno priča namerni dezinformaciji, kar je za Reaganovo administracijo postalo normalna praksa.
Vsekakor pa lahko navedemo, da Irak s svojo letalsko premočjo gospodari nad iranskimi mesti. Bombardiranja civilnih in industrijskih objektov na iranskem ozemlju se torej nadaljujejo. Iz ure v uro se daljša seznam iranskih mest, ki so jih bombardirali iraški lovski bombniki. Včeraj so tako bombardirali Kom, Isfahan, Dezful in Tabriz. Uničili protiletalsko raketno baterijo pri Koramšarju in skladišče municije pri Sakezu.
2. Film video monitor
S Trubarjem spet do dialoga
GORICA — V Kulturnem domu v Gorici se nocoj pričenja 2. Film video monitor, celoletni pregled slovenskega filma, televizije in videa. V festivalski obliki si bo mogoče z intenzivnim sporedom predvajanj do nedelje ogledati vse nove slovenske celovečerne filme in bogat izbor oddaj RTV Ljubljana.
Pomen prireditve, ki je - v taki obliki - edinstvena v vsem slovenskem prostoru, je na dlani: v prihodnjih dneh bo Gorica s prisotnostjo avtorjev, režiserjev, filmskih delavcev in kritikov središče slovenskega filma in avdiovizualnega ustvarjanja. Otipljiv dokaz, da enotni kulturni prostor ni abstrakcija, še posebno ko bo z Dariom Frandoličem, Dorico Makuc, Damirom Feiglom naš zamejski in specifično goriški prostor enakovredno zastopan v teku šestdnevnega programa.
Vendar Film video monitor ni samo to. Prireditev se obrača na slovensko in italijansko publiko. Patrulja italijanskih kritikov in novinarjev, ki se je lani podala do Gorice na ogled slovenskih filmov, se bo letos, kaže, še ojačila. S slovenskim filmom, televizijo, z dilemami slovenske kulture in družbe se bodo lahko seznanjali posredno preko teh medijev, pa tudi neposredno v živem stiku s slovenskimi ustvarjalci ter na izletu v Ljubljano, kjer si bodo ogledali sedež Viba filma, RTV in Cankarjev dom. Prireditelji goričkega srečanja, v prvi vrsti Kinoa-telje, pri tem ne nameravajo biti zgolj posredniki, pač pa samostojni akterji v srečevanju in dialogu med kulturama.
Ko smo pri dialogu, naj opozorimo še na pomen nocojšnje otvoritve. Na njej bosta spregovorila predsednik republiškega komiteja SR Slovenije za kulturo Vladimir Kavčič in predsednik goričke Pokrajine prof. Silvio Cumpeta. Sledilo bo predvajanje filma o Trubarju Heretik. Pri tem je tudi nekaj simbolike: pred dvema mesecema je preklic Trubarjeve raz-stavev Gorici uradno pretrgal dialog med obema kulturama. Morda bo prav Trubar nocoj pomagal zopet splesti pretrgane niti.
•	V vladni večini
NADALJEVANJE S 1. STRANI
na neke vrste razjasnitev »v obliki ločenih srečanj med sekretarji«, datum-katerih pa ni bil še določen. Demokristjanom se precej mudi, njihovim zaveznikom, posebno socialistom, pa ne, kar vzbuja sum, da hočejo zavlačevati s »štafeto«. Danes vsekakor ni nikomur jasno ali bo Craxi po kongresu PSI odstopil ali pa bo vztrajal v palači Chigi »kar bi privedlo do razbitja večine in do predčasnih političnih volitev. Referendumi predstavljajo navsezadnje dobro pretvezo za vladno krizo.
Veliko razočaranje nad razsodbo ustavnega sodišča pa vlada med pobudniki dveh referendumov za korenito preureditev lova, ki so v nekaj mesecih (zaman) zbrali skoraj 900 tisoč podpisov. Ne bomo se predali, podčrtujejo pobudniki referendumov (v glavnem ekologisti), ki so prav včeraj napovedali, da bodo čez nekaj časa spet pogumno pričeli zbirati podpise o tem vprašanju.	(S. T.)
•	Slovo od umetnika
NADALJEVANJE S 1. STRANI
membnejšo umetnino »Križanje«, s ka tero je zaslovel tudi izven italijanskih meja. Leto pozneje se je vpisal v komunistično partijo ter aktivno sodeloval v odporniškem gibanju, do smrti pa ostal član partijskega centralnega komiteja, dve zakonodajni dobi (od leta 1976 do 1983) pa bil tudi senator KRI. Prva povojna leta so bila umetniško gledano verjetno njegova najbolj plodna in ustvarjalna leta, delovni zanos pa ga resnici na ljubo ni nikoli zapustil, vse dokler ga zahrbtna bolezen pred nekaj meseci ni priklenila na dom. Guttuso je bil prvenstveno slikar, od časa do časa pa se je ukvarjal tudi s kiparstvom in pisateljevanjem kot sodelavec prestižnih časopisov in revij. Prejel je številna priznanja in nagrade, pred kratkim, ko je že slutil, da mu bolezen ne bo prizanesla, je daroval državi nekatera od svojih pomembnejših del.
Pred pogrebom na Siciliji so se včeraj zjutraj od njega poslovili v Rimu, na žalni svečanosti v senatu in na trgu pred Panteonom, kjer je številna množica sprejela krsto ob dviganju pesti in ob zvokih Internacionale. Guttuso-vo življenjsko in umetniško pot so prehodili pisatelj in slikarjev osebni prijatelj Alberto Moravia, filozof in dosmrtni senator Norberto Bobbio ter generalni sekretar KPI Alessandro Natta. Civilni žalni svečanosti, ki se je je udeležilo veliko število ljudi, je sledil na slikarjevo izrecno željo tudi cerkveni obred v dokaz, da je Guttuso v svojem življenju znal harmonično spojiti osebno versko prepričanje z laičnim pogledom na svet ter na ljudi.
Razhajanja znotraj koalicijskih taborov pred nedeljskimi volitvami v ZR Nemčiji
BONN — V okviru priprav na »spopad slonov«, kot je tisk krstil za četrtek napovedano televizijsko srečanje voditeljev petih v zveznem zboru zastopanih strank, sta se včeraj zadnjič pred nedeljskimi volitvami sešli predsedstvi socialnodemokratske in liberalne stranke.
Rezultati najnovejših povpraševanj javnega mnenja se skorajda ne razlikujejo od tistih, ki so jih objavljali pred tednom dni. Hamburški Der Spiegel je včeraj objavil rezultate zadnjega povpraševanja Inštituta za demoskopijo EMNID, katerega napovedi sodijo med najbolj zanesljive. Na običajno »nedeljsko vprašanje« (»za koga bi volili, če bi bile volitve v nedeljo?«) je 3.000 udeležencev odgovorilo takole: 47 odstotkov za CDU/CSU, 37 odstotkov za SPD, 8 odstotkov za zelene in 7 odstotkov za FDP. Kar zadeva priljubljenost posamičnih politikov, je na čelu zunanji minister liberalec Genscher. Oba poglavitna tekmeca Johannes Rau in Helmut Kohl pa sta šele na šestem oziroma sedmem mestu.
Sicer pa je zadnja nedelja pred volitvami potekala v znamenju dokaj ostrih političnih spopadov, vendar pa ne med obema velikima političnima blokoma (konservativno-liberalnim na eni strani ter
socialistično-zelenim na drugi), marveč v znamenju spopadov znotraj njih. Predsednik SPD Willy Brandt se je sinoči v Hamburgu spet lotil teme, za katero je vodstvo SPD po njegovih decembrskih izjavah sklenilo, da bo prišla na vrsto šele po volitvah. Brandt je menil, da nikjer ni rečeno, da so položaji predsednika in podpredsednikov stranke pridržani moškim, pri tem pa je menil, da bi bilo prav, če bi svoj položaj na kongresu leta 1988 prepustil »mlajšim rokam«. Rau, ki je eden od dveh podpredsednikov stranke, je star 56 let in Brandtova sinočnja izjava je danes spet povod za komentarje o razhajanjih v stranki in o tem, da hoče Brandt na položaj strankinega predsednika spraviti levo usmerjenega Oskarja Lafontaina (42). Sicer pa je Brandt napovedal, da bodo volilni rezultati izhodišče za temeljito analizo položaja SPD.
Zaostrila se je tudi polemika med bavarsko CSU in liberalnim partnerjem v koaliciji. Vodja CSU Franz Josef Strauss je tudi v včerajšnjem intervjuju v časniku Die Welt ostro napadel Genscherjevo zunanjo in notranjo varnostno politiko ter s tem potrdil tisto, kar je napovedal že poprej: da bo skušal v pogajanjih za sestavo naslednje koalicijske vlade
skrčiti vpliv liberalcev na vladno politiko. Sicer pa je Strauss te dni velik zagovornik nove nemške nacionalne identitete. V tem okviru je njegov najmočnejši argument ta, da niso bili le Nemci tisti, ki so počenjali vojne zločine (med mnogimi primeri, ki naj bi podpirali to tezo, je tudi povojna usoda »hrvaške nacionalne vojske«, ki jo Strauss omenja v včerajšnjem intervjuju za Die Welt).
Notranji spopadi hromijo tudi zelene. Njihovo predsedstvo je zasedalo v soboto in nedeljo v Niirn-bergu, kjer je zasedala od oblasti najprej prepovedana, nato zaradi odločitve upravnega sodišča spet dovoljena in nato neposredno pred včerajšnjim iztekom spet prepovedana (ker prireditelji niso zagotovili, da bodo preprečili pozive h kaznivim dejanjem) konferenca nasprotnikov jedrske energije. Predsedstvo je napadlo CDU/CSU zaradi nacionalistične volilne kampanje, SPD pa zato, ker se s svojo politiko »vleče za CDU«, vendar pa je na sestanku prišlo do navzkrižij med »fundamentalističnim« in »realističnim« krilom. Na sestanku se tako niso mogli dogovoriti za dnevni red kongresa zelenih, ki bo konec marca.
MARJAN SEDMAK
Bruno Kreisky povzročil ogorčenje vodstva avstrijskih socialistov
Princ Norodom Sihanuk pri Branku Mikulicu
DUNAJ Razburjenje, ki ga je v socialističnih krogih povzročil intervju Bruna Kreiskega za včerajšnjo izdajo tednika Profil, in v katerem je nekdanji kancler ostro obračunal z vodstvom SPO, se še zlepa ne bo poleglo. Predsednik stranke Sinowatz, ki mu njegov predhodnik očita »prevarantstvo«, je izjavil, da je »brez besed, globoko prizadet in užaloščen. Kancler Vranitzky, ki mu velja očitek »delovanja v prid bankam in meščanskim krogom«, pa meni, da je prek besed Kreiskega najbolje »razgrniti plašč molka«.
Podobnega mnenja je tudi socialistični koroški deželni glavar Wagner, ki pravi sicer, da »naj se Kreisky drži izven dnevne politike«, in ki da je »situacijo ocenil narobe«, ker se ne zaveda, da bo novo vodstvo SPO »deležno širom po Avstriji prav tolikšne lojalnosti in podpore, kot ju je bil deležen on sam, ko je bil še predsednik SPO in kancler«, vendar je zdaj najbolje »delovati hladno in zadržano, da bi se izognili še večji eskalaciji«, saj - tako Wagner: »Kreisky ne vodi več stranke.«
Zaradi skrajno ostrih besed, s katerimi se Kreisky »najbolj dokončno«, kot je bil dejal, »oddaljuje od tega gibanja in od teh ljudi«, so potisnjena vsa druga notranjepolitična dogajanja v globoko senco. Kar je razumljivo, saj še vedno velja za človeka »s težo znotraj stranke«, kot se je izrazil njegov nekdanji zunanji minister Erwin Lane, saj je »bistveno soustvaril novo podobo današnje Avstrije«. Kreiskega je najbolj spravila s tira predaja zunanjega ministrstva novemu koalicijskemu partnerju OVP, kar je zanj nezaslišano, ker je s tem prelomljena doktrina, ki jo je že v
letu 1953 vpeljal tedanji socialistični predsednik Scharf.
Predsednica mlade generacije v SPO Berger je k vsemu povedala, da se mladi v stranki z njim strinjajo, saj »politika, ki jo je ustvaril v sedemdesetih letih, dandanes zares ni več takšna, kot je bila tedaj«, o osebnih napadih Kreiskega na Vranitzkega in Sinowatza pa Bergerjeva meni, da so mladi »premalo seznanjeni z ozda-jem, ki je pripeljalo do teh očitkov«, nasploh pa vsi v njenih vrstah razumejo »zagrenjenost starega« in se mu pridružujejo. Prošnja, naj bi prevzel častno predsedstvo v socialistični mladini, pa še velja.
Ker je Bruno Kreisky še vedno v dunajski splošni bolnišnici - tam je zaradi hude gripe že od 31. decembra lani - so ga novinarji radia poiskali po telefonu. Njegov glas je zvenel še bolj jezno kot so jezne njegove besede v Profilu, ničesar ne bo preklical, ker je »stanje v stranki katastrofalno in njeni voditelji tega ne dojamejo«, saj bi bila »zdaj šele zares« Sharfova ideologija na mestu, vse ostalo pa je »politična iznajdba teh gospodov«. Zdaj obžaluje, ker je za svojega naslednika v kanclerski stol (aprila 1983) posadil Sinowatza, ker že zadnji dve leti opazuje, kam pluje socialdemokratsko gibanje, zato je tudi zdaj spregovoril, ker je »odgovornost večja, če tisto, kar čutiš, izgovoriš, kot pa če vse skupaj zamolčiš.«
Vprašan ob koncu svojega telefonskega intervjuja po zdravju, je Kreisky dejal: »Nisem še tako mrtev, kot bi nekateri to želeli.«
BARBARA GORIČAR
BEOGRAD — Predsednik Demokratične Kampučije princ Norodom Sihanuk, ki je na delovnem obisku v Jugoslaviji, je včeraj na Dedinju sprejel predsednika zveznega izvršnega sveta Branka Mikuliča.
Princ Sihanuk je govoril o boju kmerskega naroda v reševanju problema Kampučije in o političnih aktivnostih v tej smeri. Zahvalil se je za podporo Jugoslavije demokratični kampučiji v Združenih narodih, v gibanju neuvrščenih in drugih mednarodnih organizacijah.
Branko Mikulič je poudaril, da je podpora Jugoslavije kmerskemu narodu popolnoma logična, saj se ljudstvo bori za svobodo in neodvisnost. Mikulič je izrazil željo, da bi kar najhitreje rešili kampučijsko vprašanje na temelju listin Združenih narodov in politike neuvrščenosti, kar bi veliko prispevalo h krepitvi miru in varnosti v svetu in še posebej v jugovzhodni Aziji, (dd)
Janko Smole izvoljen v pomembno združenje IFC
WASHINGTON — Bivši jugoslovanski zvezni sekretar za finance Janko Smole je bil izvoljen za člana novoustanovljenega poslovnega sveta Mednarodnega finančnega združenja (IFC) — podružnice Svetovne banke, ki se ukvarja z razvojem zasebnega sektorja v državah v razvoju. V tem telesu bo, kot poročajo iz Washingtona, 20 vodilnih svetovnih industrijskih izvedencev, ki bodo s svojimi izkušnjami in nasveti pomagali upravi združenja glede investicij v državah v razvoju.
V Kvarneru burja 200 km na uro
RIM, BEOGRAD — V Italiji se je zima ukrotila, tudi v Turinu, kjer je najbolj pokazala zobe, predvsem zaradi nepripravljenih komunalcev. V teh dneh po vsej državi ugotavljajo posledice, vlada pa že razmišlja, ali bo potrebno posledice katastrofalne ujme blažiti z denarnimi prispevki. Apetiti dežel so veliki.
Po vsej Evropi je mraz popustil, niso pa odstranjene tudi posledice, ki jih je povzročil. Še najbolj si zdravijo rane na Vzhodu, kjer je bila zima zares sibirska.
Včeraj opoldne je bil večji del Evrope pod visokim pritiskom. Deževalo je v Angliji, na italijanskem Jugu, v Grčiji, notranjosti Balkanskega polotoka in v Karpatih, snežilo pa ponekod v Srednji Evropi.
O rahlem sneženju poročajo iz vzhodne Slovenije, Srbije, vzhodne Bosne in Makedonije. V Sloveniji so prevozne vse ceste, zaradi zametov so še rahle težave pri Senožečah in na Vipavskem. Po petih dneh so odprli cesto Reka—Zag-
reb, medtem ko sta še zaprti cest iz Zagreba čez Liko v Šibenik in Zadar.
Ob Severnem Jadranu piha izredno močna burja. Na Titovem mostu, ki kopno povezuje s Krkom, so izmerili absolutni rekordni sunek: 200 km na uro; most je za promet zaprt. Zaradi burje so prepovedali avtobusni promet pri Senju. Ukinili so trajektne zveze na otoka Rab in Pag, trajekt na Cres pa ni odpeljal iz Porozine, ampak iz Rabca.
Po pritokih je v Savo, najdaljšo jugoslovansko reko, ki je tudi plovna, priplavalo toliko leda, da je v dolžini enega kilometra ustavaril tudi do 2,5 metra debel zamašek, ki je preprečeval plovbo. Zapora reke je onemogočila prevoz nafte s črpališč v Slavoniji v rafinerijo v Sisak. Na srečo so zamašek odstranili z eksplozivom in nadaljevali s prevozom po reki. Ob začetnih težavah so črpanje nafte zmanjašali za dve tretjini.
Po pravem poletnem tednu v Makedoniji spet sneži in povzroča nove prometne težave. Novi sneg povzroča glavobole tudi Beograjčanom: letališče je bilo zaprto 12 ur.
Izraelske ladje obstreljevale palestinske položaje v Saidi
BEJRUT — Izraelske ladje so včeraj dvakrat obstreljevale palestinske položaje v kraju Saida v južnem Libanonu. Druga vest, ki prihaja iz te nemirne države, se nanaša na že običajne spopade med samimi Libanonci, tretja pa govori o brezuspešnosti pogovorov o srečanju med predsednikoma Libanona in Sirije, Aminom Džemajelom in Hafezom Asadom.
Izraelci so Saido obstreljevali dopoldne in popoldne. Cilj so bili položaji, ki so jih Palestinci zasedli že pred časom. Krajevni radio je poročal o šestih ranjenih in veliki gmotni škodi. Po palestinskih virih njihovih položajev niso obstreljevale samo izraelske ladje, ampak tudi proizraelska milica ALS, ki je v Džezi-nu. Morda je bilo zaradi dvojnega obstreljevanja mogoče prešteti tudi do 10 eksplozij na minuto. Radio Bejrut je popoldne poročal, da so Izraelci ponovno začeli streljati ob 15.30.
Na območju Saide so Palestinci dosegli pomembne uspehe v boju s šiiti, da izraelsko bombardiranje marsikdo ocenjuje kot podporo televivske vlade libanonski šiitski skupnosti.
Potem ko je brezcarinski status izgubilo osem držav
Negativen protekcionistični ukrep ZDA zahteva gospodarski odgovor prizadetih
Neuvrščene dežele, ki jih je prizadel nedavni sklep ameriške administracije, s katerim so razveljavili brezcarinski status (oziroma ukinili sklep o največjih uvoznih ugodnostih) za določeno blago, kajpak razmišljajo, kaj storiti. Po sili razmer seveda ugotavljajo, da morajo najprej same pod-vzeti, se pravi zaostriti določene notranje ukrepe, čeprav ostaneta potreba in načelo o mednarodni solidarnosti do nerazvitih še bolj veljavna kot prej.
Brezcarinski status je izgubilo, kot vemo, osem držav v razvoju; te pa so Brazilija, Mehika, Tajvan, Južna Koreja, Argentina, Singapur, Hongkong in Jugoslavija. Ukrep proti brezcarinski ugodnosti se nanaša na okrog 190 proizvodov (kar se tiče Jugoslavije gre predvsem za izdelke lesne industrije), njihova vrednost pa dosega blizu tri milijarde dolarjev. Najbolj je oškodovana Južna Koreja, katere vrednost izvoza v Združene države presega milijardo 800 milijonov dolarjev letno. Vrednost blaga, ki ga izvaža Jugoslavija in ki ga je zadel ta ukrep, ne presega sto milijonov dolarjev, je pa to vendarle udarec.
Reaganova administracija je storila ta korak, ki je sestavni del »protekcionistične« politike, v bistvu pa izhaja iz težnje, da bi zmanjšali trgovinski primanjkljaj, češ da so navedene dežele domnevno že dosegle višjo gospodarsko raven ter da so njihovi proizvodi bržčas že »konkurenčni«. Stališče vseh prizadetih držav enotno pravi, da temu ni tako in da sklep o preklicu brezcarinske ugodnosti bi moral še veljati, še zlasti, kot je zatr-
dil predstavnik brazilske vlade, »ker bi morale ZDA kot visoko produktivna dežela najbolj pomagati deželam v razvoju, ukrep sam pa da je v nasprotju z Reaganovo politiko gospodarskega liberalizma«.
Niso redki pri nekaterih deželah v razvoju namigi, da gre navsezadnje tudi za politično potezo, naperjeno proti določenim državam. Znano je med drugim, da je bil podoben ukrep uveljavljen tudi na račun Romunije, Paragvaja in Nikaragve, v tem primeru pa so sklep opravičili, češ v teh deželah »ne spoštujejo delavskih pravic«. Kot je bilo pričakovati, se je brž oglasila takorekoč druga stran in seveda vprašala, zakaj na seznamu oškodovanih držav ni na primer Čila, kjer je inflacija baje prekoračila 700 odstotkov.
No, v vsakem primeru je šlo za do- * ločeno vrsto »protekcionizma«, namenjenega zmanjševanju primanjkljaja, prizadete dežele v razvoju pa so se znašle v položaju, ko morajo določneje oblikovati temeljna stališča o svojem nadaljnjem razvoju ter jih tudi
bolj dosledno izvajati. Velja pa le naglasiti, da dobršen del ameriške »kvalificirane« javnosti ne sprejema sklepa ameriške administracije. New York Times je kategorično napisal, da »taka vrsta protekcionizma ovira gospodarsko rast« in da bo ta hitrejša, če se bo ameriško gospodarstvo še bolj odprlo deželam y razvoju.
V zvezi s potrebo po bolj »prečiščenih« stališčih dežel v razvoju (mehiški delegat v gospodarski skupini 77, ki predstavlja neuvrščene v Združenih narodih) pa izstopa predvsem, da bi morale te dežele v vsakem pogledu dvigniti svojo produktivnost (tako količinsko kot kakovostno), ki je na splošno še zmerom sila nizka. Razmerje med njimi in razvitimi deželami je v glavnem, kar zadeva produktivnost, 30:70, čeprav nekateri sodijo, da tudi to ne ustreza, se pravi, da je razmerje še slabše na škodo nerazvitih.
Dalje, nerazvite dežele menijo, da bi morale, čeprav se to sliši protislovno glede na ameriški ukrep, v bodoče še bolj vztrajati na politiki izvoza, ki je konec koncev, tudi glavni ventil za
poravnavo dolgov. To je na primer tudi stališče Jugoslavije, katere izvoz žal predstavlja še nekoliko manj od 0,5 odstotka svetovnega izvoza, kar pomeni, da je še padel nasproti položaju pred desetimi leti, ko je pomenil skoraj 0,8 odstotka. Razmišljanja v Jugoslaviji v zvezi s tem ameriškim ukrepom so kajpak lahko podobna ali pa vsaj zanimiva tudi za druge dežele, ki jih je prizadel »protekcionistični« sklep.
Med razmišljanji, ki pa bi jih bilo treba zmeraj bolj odločno usmerjati v uresničevanje, je v Jugoslaviji tudi tisto, ki zadeva obremenjevanje gos-podarstva,- to žal še ne pojenjuje, vzlic temu da gre za največjo coklo v gospodarskem razvoju in seveda izvozu. Gospodarstveniki v tej deželi tudi v začetku tega leta prihajajo na dan z naravnost šokantnimi podatki; zaposlovanje v negospodarskih dejavnostih nažalost nezadržno raste seveda spet in še bolj na škodo gospodarstva. Zvezna statistika ugotavlja, da se je na primer število osebja pri občinskih upravah v zadnjih petih letih poveča-
lo v primerjavi s prejšnjim petletnim obdobjem kar za 30 odstotkov!
Novi ukrep na račun jugoslovanskega izvoza (tudi to velja v glavnem še za druge zaostale dežele) po svoje vnovič in resno opozarja, da sta upoštevanje in spoštovanje gospodarskih zakonitosti podlaga gospodarske rasti. Vse letne resolucije o gospodarskem razvoju Jugoslavije podčrtujejo, roko na srce, ta stavek, toda položaj se ne spreminja.
Ena poglavitnih nalog bi morala biti odpravljanje pojava »zgubarjev«, ki jih vsako leto rešujejo z umetnimi posegi (za pokrivanje izgub gre vsako leto domnevno skoraj 8 odstotkov vsega družbenega proizvoda),-vendar so premiki zgolj na papirju. Mednarodne finančne institucije kažejo s prstom zlasti na ta fenomen, ki je na antipodu težnje za stvaren gospodarski napredek.
Naposled pa so ekonomisti mnenja, da bi bilo treba gospodarski razvoj plemenititi z jasnejšimi elementi inovativnosti, z večjim in smelejšim odpiranjem v novo tehnološko bodočnost. To so nekatere izmed glavnih vrzeli, ki ovirajo razvoj jugoslovanskega gospodarstva, so pa značilne za številne druge dežele v razvoju, tudi za tiste, ki ]ih je oškodoval ameriški sklep o odpoklicu ukrepa o carinskih ugodnostih. Kaj želimo reči? "Non tutti i mali vengono per nuoce-re". Naj namreč ta negativen sklep streznitveno vpliva v teh deželah na zaviralce resničnega gospodarskega razvoja in seveda krepitve mednarodne menjave.
MIRO KOCJAN
Na zimskem festivalu komunističnega tiska
Razgovor s prof. Lucianom Monicom
Silvius Magnago govoril o pravicah manjšin in priznal KPI, da se je zanje dosledno borila
Odprti problemi italijanske šole v Istri in na Reki
Minucci zagovarjal pravice Slovencev in Ladincev
MOENA — V najbolj znanem smučarskem središču Ladinske doline Faša je nekaj zelo domačega, čeprav je na Prvi pogled enaka vsem podobnim trgom alpskega loka. Domač videz ustvarjajo ladinski napisi na hišah, bankah in uradih, ki v tod udomačenem pravopisu uporabljajo naše strešice za šumevce. Z Ladinci na Tridentinskem pa nas druži tudi do neke mere sorodna usoda nepriznane skupnosti, ki je dobro zaščitena samo na Južnem Tirolskem, ne Pa v sosednjih pokrajinah Tridenta in Belluna. Prav ladinski skupnosti in vsem manjšinam v Italiji in v Evropi je bil posvečen zimski praznik komunističnega tiska, ki se je zaključil v nedeljo. Ladinska folklora, pevski zbori, politična zborovanja so bili v ospredju bogatega programa, ki je dosegel svoj vrhunec konec tedna z javno razpravo med podpredsednikom komunističnih poslancev Adalbertom Mi-nuccijem in »Obmanom« južnotirolske ljudske stranke dr. Silviusom Magnagom in okroglima mizama o položaju manjšin v Evropi, ki se je odvijala dva dni zapored v Moeni in Bocnu.
Magnagov nastop pred do zadnjega kotička polno kinodvorano v Moeni, topel aplavz, ki ga je žel med komunističnimi aktivisti, so bili novinarska poslastica in povod za najrazličnejše komentarje. Seveda velja podčrtati, da je zgodovinski voditelj nemške skupnosti na Južnem Tirolskem politično vzeto zakrknjen konservativec in antikomunist, to pa mu ni preprečilo, da bi prav KPI priznal pomembno, dejansko odločilno vlogo pri sprejetju »paketa« konec šestdesetih let. »Zato sem prišel med vas, ker ste nas podprli tedaj in ste tudi danes zagovorniki manjšinskih Pravic,« je pribil Magnago ter dodal, da je SVP zgrešila, ko je mislila, da ni potreben dialog z demokratičnimi silami italijanskega naroda. Poslabšanje razmer v Bocnu po 15. letih nedoslednega uresničevanja paketa in nestrpnost proti dvojezičnosti pa narekujeta večjo, pa čeprav previdno odpiranje. Magnago je v svoji previdnosti izbral kot privilegiranega sogovornika komunistično partijo tudi zato, ker je deklarativno dvojezična stranka in ima svojo nemško komponento.
Adalberto Minucci je v repliki poudaril zgodovinsko Privrženost KPI stvari narodnih manjšin. »V dolgih letih fašizma so bile ječe polne komunistov in pripadnikov zatiranih narodnih manjšin, predvsem Slovencev,« je dejal Mi-nucci, za katerega je tedanja solidarnost aktualna še danes.
Minucci je zatem v nekaj točkah strnil pristop KPI do manjšinskega vprašanja. Predvsem je potrebno, da Italija zaščiti vse svoje manjšine. Tu je Minucci izpostavil nerešeno vprašanje Slovencev in ladinske skupnosti, kar zadeva skorajšnjo parlamentarno razpravo o stopnji uresničevanja južnotirolskega paketa pa bo KPI ostala zvesta načelu, da je potrebno »paket« dosledno uresničevati. Morebitne spremembe ali izboljšave pa so sprejemljive samo, če se zanje izreče SVP, torej večinsko predstavništvo nemške skupnost. Brez soglasja neke manjšine namreč ni mogoče demokratič-
no reševanje tako delikatnih problemov. Minucci se je hkrati zavzel za večje odpiranje nemške skupnosti do Italijanov, odbil pa je vsako misel o politični izolaciji SVP, kateri je samo očital, da si je razdelila oblast z demokristjani.
Dr. Magnago je v razpravo posegel večkrat in temperamentno. Pretežno italijansko publiko je seznanil z »abecedo manjšinskih pravic«. S tolikšno prepričljivostjo, da so mu morali ploskati tudi politični nasprotniki.
Komentatorji pa so pretežno mnenja, da je odpiranje dr. Magnaga do komunistov tudi spretna taktična poteza širjenja fronte v trenutku, ko so zašla v slepo ulico pogajanja z vlado in demokristjani še posebej. Magnano najprej, dan pozneje pa poslanec Benedikter v Bocnu sta bila namreč zelo razočarana nad Craxijevo vlado, ki v štirih letih politične stabilnosti ni sprejela ene same norme za uresničitev paketa, čeprav je že zdavnaj dozorel problem uporabe nemščine na sodiščih in v policijskih uradih.
V	Moeni in Bocnu je stekla, za okroglimi mizami, tudi razprava o splošnem položaju manjšin v Evropi. Sodelovali so član vodstva španske KP Francisco Perez Royo, sardinj-ski jezikoslovec prof. Mariarosa Cardia, evropska poslanca Anselmo Gouthier in Giorgio Rossetti, poslanec Ferrandi iz Tridenta, ladinski deželni svetovalec Annesi, predstavnik slovenskih komunistov Stojan Spetič, furlanski profesor D'-Andrea in nemški član CK KPI Giinther Staffler.
Po velikem zanimanju za problematiko priča udeležba publike in v sami razpravi. Med drugimi so se večera v Bocnu udeležili vidni predstavniki vseh struj nemške skupnosti, od poslanca Benedikterja do Eve Klotz, hčere znanega južnotirolskega atentatorja, ki se v bocenskem pokrajinskem svetu bori za samoodločbo in ocepitev Južne Tirolske od Italije.
Poleg orisa položaja vsake izmed manjšin, so z okroglih miz v Moeni in Bocnu izzvenela skupna spoznanja. Žalostno je na primer spoznanje, da je Španija v borih desetih letih po Francovi smrti odpravila s posledicami fašizma in priznala svojim narodnostim enakopravnost in samoupravo, Italiji pa ni zadostovalo 40 let po pariški mirovni pogodbi in sprejetju ustave. Še vedno se manjšine obravnava kot nebodigatreba, kot nevšečnost, ne pa kot naraven pojav evropskih razsežnosti, ki je lahko bogastvo in jamstvo miru ter sodelovanja.
V	Evropi je takorekoč ni države, ki bi ne imela narodnih manjšin na svojem ozemlju. Nerešeni problemi manjšin so trajni povod destabilizacije, zato je tudi skrajni čas, da se jih premosti z visoko stopnjo zrelosti in omike. Zato pa je potrebno, da se večinski narodi seznanijo z manjšinami, slednje pa odprejo najnaprednejšim tokovom človeške kulture in znanja, kajti prav solidarnost demokratičnih sil večinskega naroda lahko omogoči kvaliteto odnosov, ki izključuje vsak pojav raznarodovanja ali šovinizma.
(Sts)
V osnovnih in srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom, marsikje pa tudi v predšolskem varstvu in vzgoji otrok italijanske narodnosti, se srečujejo z nekaterimi skupnimi težavami. Ze nekaj zadnjih let se v te šole vpisujejo učenci, ki jim italijanščina ni materin jezik; še vedno je premalo strokovno usposobljenih učiteljev za nekatera področja; primanjkuje tudi pedagoških svetovalcev. Veliko težav sprožajo različnosti v šolstvu obeh republik, saj bi si želeli enotnosti v programih, učbenikih, šolskem delu, kar je lahko predpogoj za večjo enotnost položaja italijanske narodnostne skupnosti.
Pri Predsedstvu Unije Italijanov Istre in Reke skrbi za področje šolstva ena od desetih stalnih komisij. Ta je, skupaj s konferenco Unije pred kratkim pripravila tudi pogovor o tej tematiki z namenom, da bi pristojni s celotnega prostora, kjer živi narodnost, razčlenili težave in predlagali možnosti za njihovo reševanje.
Komisijo za šolstvo italijanske Unije v novem mandatu znova vodi prof. Luciano Monica, ravnatelj osnovne šole z italijanskim učnim jezikom v Piranu:
Vpraš.: Težave šolstva italijanske narodnostne skupnosti, tako na slovenski Obali kot v sosednji republiki, so sodu izbile dno ob vse večjem vpisu učencev večinskega naroda oziroma drugih narodnosti. Kakšne so danes posledice takega vpisa?
Odg.: Pojav je v naših šolah prisoten že nekaj let, sproža pa pozitivne in negativne posledice. Prisotnost učencev, ki italijanskega, to je učnega jezika, ne poznajo dobro, ovira učitelje pri vzgoji in izobraževanju; nasprotno, pa lahko manjše število takih otrok v razredu v nekem smislu pripomore k boljši socializaciji.
Te, zdaj že kritične razmere, podrobneje ocenjujemo in razmišljamo o morebitnih ukrepih. Ob tem pa se dobro zavedamo, da veljavna zakonodaja pri nas dopušča vsakomur svobodno odločitev o vpisu v izbrano šolo.
Energetsko vprašanje v naši deželi
VIDEM — Na deželni konferenci o energiji, ki je bila v soboto, je deželni odbornik Carbone nakazal tudi nove pobude za reševanje perečega vprašanja. Omenil je dela, ki so že v teku.
V delu ali v načrtih so: podvojitev plinovoda iz SZ, termoelektrijjna centrala v Tržiču, nove hidroelektrične centrale, ki jih bo dogradila ENEL v Furlaniji, nove električne centrale v Karniji in seveda nova premogovna centrala, ki jo bodo zgradili na Tržaškem.
Prav premogovna centrala vzbuja največ polemik, čeprav je tudi sam Carbone dejal, da so skrbi ekologistov v bistvu pretirane. Menimo pa, da se bodo polemike še nadaljevale, čeprav deželni načrti odločno zagovarjajo centralo.
Deželna uprava naj bi poskrbela še za vrstvo ukrepov za varčevanje in boljše izkoriščanje energije, ki postaja vedno bolj dragocena. Za vse omenjene ukrepe so predvidena tudi znatna denarna sredstva. Videmsko razpravo je seveda na svoj način »pogojeval« tudi černobilski oblak, saj se vedno resnejše in prizadeto govori o iskanju alternativnih energij, čeprav tudi tu ne gre vedno brez nevarnosti za osna-ževanje okolja. Sama premogovna centrala je jasen dokaz za to.
Ob številni udeležbi šolnikov in gostov
Včeraj v Kopru začetek tradicionalnega seminarja italijanskega jezika in kulture
KOPER — Včeraj se je v Kopru začel Seminar italijanskega jezika in kulture, ki ga prirejata koprska enota Zavoda za šolstvo in urad italijanskega ministrstva za zunanje zadeve iz Trsta. Seminar, ki je letos že 26. zapovrstjo, je namenjen predvsem učiteljem in dijakom šol z italijanskim učnim jezikom na Obali in v Bujščini.
Seminar italijanskega jezika in kulture, ki bo tokrat za spremembo potekal do petka v Kopru, je pomembna strokovna in kulturna prireditev, ki nudi pripadnikom italijanske manjšine v Jugoslaviji neposreden vpogled in vez s kulturo in najsodobnejšimi pedagoškimi izsledki v matici. To je včeraj podčrtal tudi predsednik Zavoda za šolstvo SR Slovenije Peter Winkler, ki je nadalje še naglasil, da take oblike kulturne izmenjave utrjujejo sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in vzpostavljajo ozračje strpnosti ob meji. Skratka, je poudaril VVinkler, gre za to, da italijanska narodnostna skupnost spoznava svoje korenine in se povezuje z matico. Včerajšnji otvoritvi so prisostvovali številni ugledni gostje, med temi tudi prefekt De Felice in italijanski konzul v Kopru Scauso, katerim
je dr. Giuseppe Debernardi podal celoten potek seminarja.
Kot rečeno, včeraj se je začel tudi delovni krog prireditve. Prvi je spregovoril tržaški profesor Stellio Spadaro o zgodovini Istre do padca Benetk. Danes pa bo filmski kritik Lorenzo Codelli predstavil problematiko sodobnega italijanskega filma, popoldan pa bo srečanje med učitelji in učenci. Jutri bo Silvano Rotteri, italijanski predstavnik v evropski organizaciji za zaščito okolja in zdravja spregovoril o varovanju okolja in združljivosti tega z vplivi sodobne tehnologije, Giuliano Montenero pa bo govoril o tokovih sodobne italijanske umetnosti. Popoldne bo vse udeležence tega seminarja sprejel italijanski generalni konzul v Kopru Felice Scauso. V četrtek in petek bo Seminar italijanskega jezika in kulture namenjen predvsem učiteljem tujih jezikov, kulturnih in oblikovnih predmetov.
Ob koncu naj omenimo še, da je častni gost letošnjega seminarja pisatelj in profesor filozofske fakultete tržaške univerze Claudio Magris.
Vpraš.: To naj bi veljalo enotno za vse šole z italijanskim učnim jezikom na območju Istre in Reke?
Odg.: Tako je, kajti problem je skupen. Pripravili bomo predloge, nekakšen pravilnik o vpisovanju, in jih predstavili pristojnim ustanovam —-tudi Socialistični zvezi, tako da bi se-lahko skupaj dogovorili za način vpisovanja.
Vpraš.: Še vedno niste povsem poskrbeli za učiteljski kader, zaposleni namreč niso vsi strokovno usposobljeni!
Odg.: Učitelji v šolah z italijanskim učnim jezikom se šolajo v naših izobraževalnih ustanovah ali drugod. Če so predhodno končali srednjo šolo narodnosti, ocenjujejo, da poznajo jezik, pa tudi kulturo v tem prostoru. Zaradi premajhnega števila takih diplomantov pa se dogaja, da morajo v šolah zaposliti tudi učitelje, ki so absolventi ali take, ki jim italijanščina ni materin jezik. Prihaja do težav, zlasti v njihovi pripravi na delo, v komuniciranju z učenci in podobno.
Vpraš.: Zato so toliko bolj pomembni in smiselni različni tečaji usposabljanja in izpopolnjevanja. Nadaljujete z uspešnim tovrstnim sodelovanjem z Ljudsko univerzo v Trstu?
Odg.: Tako je, sodelujemo z njimi, saj smo prav s pomočjo te tržaške univerze pred dvajsetimi leti začeli s permanentnim izobraževanjem pedagoških delavcev. Že drugo leto zapored pa sodelujemo tudi s CONI — italijanskim nacionalnim olimpijskim komitejem pri izpopolnjevanju naših učiteljev telesne vzgoje. Lani smo navezali stike tudi z regionalnim pedagoškim raziskovalnim inštitutom Furlanije-Julijske krajine IRSAE. Vključili smo se v nekatere njihove programe. Naši učitelji vedno sodelujejo v vseh tečajih in seminarjih, ki jih zanje organizirata Zavoda za šolstvo, tako koprska in reška organizacijska enota.
Vpraš.: Medtem, ko imajo pri koprski enoti zavoda za šolstvo pedagoškega svetovalca za šole z italijanskim učnim jezikom v Kopru, Izoli in Piranu in svetovalce za posamezne predmete, tega nimajo, vsaj tako ne, na reškem območju. Kakšne rešitve predlagate?
Odg.: Lahko rečem, da res ne moremo biti zadovoljni s prisotnostjo pedagoških svetovalcev. Bolje je vsekakor v Sloveniji, kjer deluje svetovalec za italijanski jezik kot jezik družbenega okolja in še svetovalec za šole narodnosti. Na Hrvaškem je zaposlen le en delavec za vse šole. Potrebovali bi samostojnega svtovalca za italijanščino kot materinščino v šolah celotne Istre in Reke.
Vpraš.: V pogojih šolskega dela ste, vsaj v obalnem prostoru, opravili več pomembnih korakov na bolje; izolska srednja šola se je preselila v nove prostore in podobno. Težave sicer ostajajo, vendar ob možnostih, za njihovo reševanje. Kako ocenjujete šolstvo v razvoju narodnostne skupnosti?
Odg.: Šola je za nas življenjskega pomena. V njej se začenja socializacija jezika, zato ji morajo pri tej nadvse pomembni vlogi pomagati politični nosilci, pa tudi šole večinskega naroda. Italijanščina ni tuj jezik, temveč jezik družbenega okolja. Le ob učenju obeh jezikov v vseh šolah: slovenskega v italijanskih in obratno, so možnosti za njuno enakovredno prisotnost v vsakdanjem delu in življenju. V tem je velika vrednost šol in zaradi take vrednosti zahtevajo posebno pozornost.
MIRJAM MUŽENIČ
VID VREMEC
Pinko Tomažič
in drugi
37 tržaški proces 1941
Navajamo še povzetek iz dopisa v marcu 1941, v katerem je Francesco Peruzzi seznanil javnega tožilca pri Posebnem sodišču v Rimu o sklepnem policijskem poročilu: »Posredujem vaši ekscelenci, spreminjajoč ga v formalno prijavo, priloženo poročilo, ki sta mi ga poslala glavni komisar cav. uff. Locastro Fortunato in komisar Perla Genna-ro, iz pristojnega centra OVRA v Trstu, v breme Josipa Tomažiča in drugih 53 oseb, odgovornih za organizacijo, komumistično in iredentistično propagando v Julijski krajini, kakor tudi za vohunsko in teroristično dejavnost. 54 aretirancev je delno zaprtih v sodnih zaporih v Trstu (Coro-neo, Ul. Nizza), delno v kaznilnici v Kopru, razen Vida Vremca, ki jezaprt v zaporu v Perugii.« (90)
Vendar seznam prijavljenih oseb Posebnemu sodišču ni bil še dokončen. Ponapadu Italije na Jugoslavijo 6. aprila 1941 so njeni policijski organi poprihodu v Ljubljano takoj začeli z gonjo zoper že zaznamovane primorske politične emigrante. Med drugimi so že v aprilu aretirali dr. Lava Čermelja in Borisa Zidariča in ju prijavili temu sodišču.
Potem so junija 1941 v Gorici aretirali odv. Avgusta Sfiligoja, ki je doživel enako usodo.
Glavni tožilec (procuratore generale) pri Posebnem sodišču Francesco Dessy je prejel dve kazenski prijavi, ena je zajemala 7 obtožencev skupineViktorja Bobka, druga pa je vsebovala poleg imenovanih 54 še nove aretirance in druge na begu.
»Ne vemo natančno, kdaj so v Rimu sklenili, da bodo združili dva predvidena sodna postopka v enega. Vsebinski razlog za združitev je bila ugotovitev preiskave, da je bilo delovanje nekaterih obdolžencev in obeh skupin tesno povezano. Ko je državni pravnik vložil obtožnico (dr. Čermelj govori o treh obtožnicah), je bilo na njej 71 obdolžencev. Iz prveskupine je izpadel Luciano Santalesa, iz druge pa Vekoslav Starc, Jože Valentič in Stanislav Kavčič. Obtožil je še 11 oseb, ki jih italijanske oblasti niso uspele prijeti.« (91)
Po političnih ciljih in ideološki opredelitvi, nameravanih ali izvršenih dejanjih so opredelili obtožence v tri skupine: intelektualce oziroma slovenske narodnjake, komuniste in tako imenovane »teroriste«, to je skupino pripadnikov organizacije TIGR. V teku tako dolge preiskave, kakršne doslej še ni bilo, so verjetno hoteli pripraviti zanje tri ločene sodne obravnave. Naposled je prevladovalo stališče o enotnem procesu. Nanjso v znatni meri vplivali razlogi o notranjem položaju Italije, kakor tudio njenem mednarodnem položaju, nič kaj ugodnem ne v vojaškem ne v političnem pogledu. Glede obremenilnega gradiva proti obtožencem je dr. Milica Kacin-Wohinz med drugim napisala
naslednje: »Preiskave so odkrile številno orožje, strelivo, eksploziv, tiskano gradivo in druga tehnična sredstva, kar je postalo glavni dokaz o protifašistični in nacionalni dejavnosti. V Vremskem Britofu so odkrili skladišča orožja in municije, ki je pripadalo komunistični skupini. Pri Prestranku je bil skrit eksplozivni material, z orožjem in strelivom, ki je pripadal Vadnalov! skupini, pri Čezsoči Kavsovi in Ivančičevi, pri Rutu na Grahovem pa skupini Simona Kosa. Eno od Kosovih skladišč ni bilo odkrito. Vsebovalo je precej pištol, ki so jih prevzeli prvi aktivisti Osvobodilne fronte.
V Trstu in na Kontovelu so odkrili oddajno in sprejemno postajo s šifrarjem in raznim tehničnim materialom. Zbirka propagandnega materiala in sredstev za tiskanje je bila tudi obsežna. Komunistična središča za tisk so bila odkrita v Kromberku pri Gorici, kjer so našli ciklostil, pisalni stroj in druge pripomočke. V Goričah pri Divači so (na pisalni stroj) razmoževali Delo. Tretje tiskovno središče, ki je imelo ciklostil in drugi material za razmnoževanje, je bilo odkrito v Trstu pri študentski skupini. Poleg glasil Delo, Iskra in drugih brošur je bila odkrita še ilegalna knjižnica, ki je vsebovala še na stotine slovenskih prepovedanih knjig, te so pripadale že razpuščenim kulturnim organizacijam.« (92)
(90)	Prav tam opomba št. 89
(91)	T. Ferenc, Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940, Ljubljana 1977, str. 198-199
(92)	N.d, M. Kacin-Wohinz, Appunti sul movimento antifascista sloveno nella Venezia Giulia, str. 403-404
Po petih dneh "prisilnih počitnic" šolarji spet na delu
Do konca tedna rok za predvpis otrok v slovenske šole in vrtce
Po petih dneh ' prisilnih počitnic" v preteklem tednu (zaradi slabega vremena so bile šole na Tržaškem odprte le v torek, v Miljah pa še v sredo), so se včeraj šolarji in predšolski otroci vrnili v šolske klopi in v igralnice otroških vrtcev. Vzgojitelji, učitelji in profesorji so obnovili šolske dejavnosti, za katere je upati, da se bodo lahko odslej nemoteno nadaljevale.
Predvidevanja za potek pouka v prihodnjih tednih vsekakor niso rožnata. Avtonomni šolski sindikat SNALS je že po novoletnih počitnicah začel z razčlenjeno protestno akcijo (enournimi ali večurnimi stavkami šolnikov), da bi podkrepil zahteve za novo delovno pogodbo šolnikov. Protestna akcija predvideva tudi bojkot redovalnih sej ob . izteku prvega štirimesečja, da bi ostali šolarji brez ocen. Po drugi strani so šolski sindikati CGIL, CISL, UIL oklicali za petek, 30 januarja, celodnevno stavko šolnikov, prav tako iz protesta zaradi zavlačevanj z obnovitvijo delovne pogodbe, ki je zapadla že pred dobrima dvema letoma.
V takih vremenskih in sindikalnih "neprilikah" poteka te dni na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah predvpisovanje v prve razrede, v državnih otroških vrtcih pa v prve letnike. Januarsko predvpisovanje se je za-
čelo takoj po božičnih in novoletnih počitnicah, po okrožnici, ki jo je na podlagi ministrskih določil izdal tržaški šolski skrbnik, pa bo trajalo še ta teden, do 25. januarja.
Že desetletja poudarjamo pomen, ki ga za našo skupnost imajo vpisovanja in predvpisovanja v naše šole in vrtce. Zadnja leta, ob strmem in nezadržnem demografskem padcu, ki je strahovito skrčil število šolarjev in razredov na Tržaškem, so postali predvpisovanja in vpisi za nas pravcata "preverjanja". Na seminarju o vzgoji v večjezičnem okolju, ki ga je v začetku letošnjega šolskega leta priredil zavod IRRSAE, je eden od sodelujočih izvedencev poudaril, da je prav šola med najpomembnejšimi socializacijskimi dejavniki za boj proti asimilaciji. Vpis v slovenski otroški vrtec in vpis v slovensko osnovno šolo sta torej odločitvi za naš nadaljnji obstoj na tem področju.
Kot rečeno potekajo letos v januarskem roku tudi vpisovanja v nižje in v višje srednje šole. Dijaki zadnjih razredov nižjih srednjih šol imajo zato le še nekaj dni časa, da se vsaj okvirno odločijo o lastni bodočnosti: o nadaljevanju šolanja na višjih srednjih šolah ali o zaposlitvi. Ob že omenjenih imajo še tretjo možnost: vpis na poklicne
reja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje), ki odpirajo določene možnosti za zaposlitev.
Zaprtje šol je v preteklih dneh marsikaterim staršem, ki so si takrat "odmerili čas" za predvpis svojih otrok v šolo ali v državne vrtce, povzročilo nemalo preglavic. Sedaj imajo le še nekaj dni časa, da opravijo to obveznost. Šolski skrbnik ni izdal doslej nobenega določila o morebitnem podaljšanju roka za predvpisovanja. Tudi ministrstvo za šolstvo ni odredilo nobenih podaljšanj roka, pa čeprav so tudi v številnih drugih zasneženih italijanskih krajih prejšnji teden za več dni prekinili pouk. Starši bodo morali zato še v tem tednu poskrbeti za vpis otrok v slovenske osnovne šole in v slovenske otroške vrtce.
■ Tržaška občinska uprava bo v
smislu člena 3 deželnega zakona 6. 11. 1981 opravila vsakoletno štetje združenj prostovoljcev, ki delujejo v tržaški občini in vabi vsa združenja in ustanove, ki se leta 1985 niso prijavili, naj do 31. januarja 1987 pošljejo dvojnik ustanovnega akta in štatuta na sledeči naslov: Tržaška Občina, oddelek VII za socialno skrbstvo, pasaža Costanzi 2, Trst.
V petek odločitev Občine o sihrotronu pri Bazovici?
Vprašanje lokacije sinhrotrona pri Bazovici je prišlo včeraj zopet v razpravo med redno sejo urbanistične svetovalske komisije tržaškega občinskega sveta, ki jo je vodil pristojni odbornik Vattovani in je imela na dnevnem redu vrsto drugih argumentov. Med sejo pa so nekateri svetovalci, predvsem odbornik Slovenske skupnosti Aleš Lokar, zastopnik Tržaškega gibanja Paolo Parovel in predstavnik komunistične svetovalske skupine Giorgio De Rosa, vprašali odbornika za pojasnila glede novih raziskav, ki naj bi jih bila izvedla na predvidenem področju družba Geokarst, zlasti z novimi geoelektričnimi in vibracijskimi izvidi.
Odbornik je sicer zatrdil, da je izsledke novih analiz (ki zadevajo zgolj področje T8 v neposredni bližini Bazovice, ne pa tudi možne alternativne lokacije ARI v samem Raziskovalnem območju, kot bi bilo primerno) že dobil in da potrjujejo to izbiro, kateri nasprotujejo kot je znano prizadeti prebivalci in njihove organizacije, ni pa seznanil komisije z njihovo vsebino. To bo baje storil, kot se je včeraj obvezal, na jutrišnjem sestanku na Občini z vzhodnokraškim rajonskim svetom in krajevnimi prizadetimi organizacijami, na katerega je povabil tudi člane svetovalske komisije za urbanistiko.
Sestanek bo kot rečeno jutri ob 16. uri, in naj bi bil po Vattovanijevem namenu zadnji korak pred dokončno razpravo in glasovanjem o ugovorih, ki so jih bili vložili posamezniki ter številne organizacije, od Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Kmečke zveze ter Slovenskega deželnega gospodarskega združenja do Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi in nekaterih ambi-entalističnih združenj.
Odbornik Vattovani namerava namreč izpeljati to glasovanje že v petek na prihodnji seji občinskega sveta, da bi (po vsem videzu) ugodil pritiskom Rubbio-vega strokovnega odbora in družbe Sincrotrone Trieste, ki naj bi se sestala v našem mestu v prihodnjih dneh. Zato je tudi zavrnil predlog občinskega odbornika SSk Lokarja, da bi tako jutrišnje srečanje z rajonskim svetom kot skupščinsko razpravo odložil na prihodnji teden (ker jima Lokar v tem tednu ne bi mogel prisostvovati zaradi službenih obveznosti), kar so predlagali tudi drugi člani urbanistične komisije.
Ni pa gotovo, da se bo niti tokrat Vattovanijeva želja uresničila, saj terja dokončna odločitev tržaškega občinskega sveta o tako pomembnem in spornem vprašanju, kot je lokacija sinhrotrona pri Bazovici, očitno poglobljeno razpravo. Na petkovi občinski seji pa bi morali tudi prav tako poglobljeno razpravljati o vprašanju brezcarisnkih kontingentov in izglasovati o tem resolucijo, medtem ko se zdi, da ne bo še prišla na vrsto razprava o programskih izjavah, ki jih je dal župan Staffieri pred novoletnim odmorom.
Tečaj KZE
0	zasvojenosti z mamili
22. januarja se bo v organizaciji tržaške KZE pričel tečaj za informiranje in usposabljanje osebja, ki se ukvarja s problemom zasvojenosti od mamil. Italijanski in tuji izvedenci bodo predavali o najrazličnejših vidikih tega problema: od preventive do terapevtskih skupnostih, aidsa, zaporov, zakonodaje, javnih storitev, sredstev množičnega obveščanja, zaposlitve, šole in mednarodnega prometa z mamili.
Otvoritveno srečanje bo v četrtek, 22. januarja, v dvorani v Ul. Stuparich
1	v glavni bolnišnici v Trstu in mu bosta predsedovala deželni odbornik za zdravstvo Renzulli in predsednik tržaške KZE Bevilacgua. Otvoritveno predavanje na temo »Drugačnost, emarginiranost in zasvojenost od mamil: problem ali sredstvo« bo imel C. Goos, evropski odgovorni za vprašanja mamil pri Svetovni organizaciji za zdravstvo. Nadaljnja predavanja bodo vsak drugi četrtek ob 16. uri v predavalnici paviljona M, v Ul. S. Cilino 16.
Na zadnjem srečanju, ki bo 28. maja v dvorani v Ul. Stuparich 1, bosta na temo »Mednarodni promet z mamili: politični posegi« predavala odgovorni Sklada organizacije združenih narodov za nadzorstvo nad mamili (UNF-DAC) Vienna in namestnik državnega pravdnika v Trstu Staffa.
Tečaj, ki ga prireja tržaška KZE pod pokroviteljstvom dežele FJK, je namenjen vsem delavcem s socio-zdravstvenega področja iz naše dežele, lahko pa se ga udeležijo vsi prebivalci, zlasti pa so vabljeni šolniki, mladinske organizacije, sodni delavci, verske skupnosti in prizadete družine.
Načrti so že izdelani, njihova realizacija pa še ni stekla
želijo imeti spomenik v spomin na padle vaščane
Ni je skoraj vasi in zaselka v naši pokrajini, da ne bi imela svojega spomenika padlim za svobodo. Vsi ti spomeniki in spominska obeležja so zrasla iz velike želje prebivalstva, da se oddolži spominu padlih in da s spomeniki dokaže, da je ostalo zvesto idealom, za katere so se ti borili in žrtvovali svoje življenje.
Takšen spomin svojim padlim si že dolga leta želijo tudi prebivalci Štivana, Medje vasi in Devina, kjer je padlo osem vaščanov, kjer pa so bili ljudje trdno povezani z osvobodilnim gibanjem ter so mnogi okusili grozote nacifašizma.
Josip Legiša, po rodu iz Medje vasi, sedaj stanujoč v Stivanu, dela pa v štivanski papirnici, je bil med vojno še mlad fant. Ni pa pozabil tega, kar je moralo naše ljudstvo prestati pod fašizmom in potem še v času vojne. Zato je bila in je še danes njegova velika želja, da bi vasi Štivan, Medja vas in Devin v devinsko nabrežinski občini tudi prišle do takšnega spomenika.
Ker sem iz telefonskega razgovora razumela, da ne gre le za željo, temveč tudi za voljo človeka -domačina, da do postavitve tega spomenika pride in to v najkrajšem času, sem se v nedeljo sama zglasila pri Pepiju Legiši.
Čeprav je bilo vreme slabo, mi je Legiša pokazal, kje naj bi bil spominski park, v katerem bi stal spomenik padlim; v svojih, lepo urejenih kletnih prostorih, pa mi je pokazal tudi skice in makete spomenika in spominskega parka, kot si ga je sam zamislil in jih ima razvrščene na steni.
»Pred približno 12 leti je že stekla nabiralna akcija za postavitev tega spomenika. Sam sem hodil od hiše do hiše in zbiral prispevke. Ni ga bilo, ki bi mi zaprl vrata, ali odrekel svojo pomoč. To me je utrdilo v prepričanju, da si naši ljudje želijo takšnega spomenika, da svojih padlih niso pozabili.«
Pred približno desetimi leti je bil, kot nam je povedal, tudi ustanovljen pripravljalni odbor, v katerem je imela vsaka vas pet svojih članov. Delo odbora seveda ni bilo lahko. Nekaj je načrtovati, nekaj pa potem te načrte tudi izpeljati.
Borčevske organizacije, kot tudi domača društva, so pokazala dobro voljo in pripravljenost, da pomagajo pri uresničitvi tega načrta in tudi devinsko-nabrežinska občinska uprava je dala na razpolago zemljišče (trikotnik na križišču ceste, ki pelje proti Gorici in proti Tržiču) ter pokazala pripravljenost, da da svoj delež pri izvedbi načrta.
Zavod za spomeniško varstvo je medtem, kot mi je povedal po telefonu župan Bojan Brezigar, tudi odobrilo načrt, ki ga je za ureditev spominskega parka napravil arhitekt Darij Jagodic. Tudi precej kamenja je že na zemljišču, ki naj bi služilo za gradnjo zidu, ki bi obkroževal spominski park.
»Sam si samo želim, da bi se z delom za postavitev tega spomenika in ureditev spominskega parka čimprej začelo,« je še povedal Legiša. »In trdno sem prepričan, da so takšnega mnenja vsi, kot sem tudi trdno prepričan, da bodo naše tri vasi končno dobile spomenik. Pred časom sem se zglasil pri našemu županu in mu izročil kopijo svojega posega, ki sem ga imel na sestanku s člani sekcije VZPI-ANPI in
pripravljalnega odbora. V tem govoru sem tudi poudaril svojo pripravljenost, da po svojih močeh, pomagam pri tem delu. Župan je pokazal zanimanje za moje izvajanje ter je obljubil, da bo dal tudi svoj odgovor.«
Pepi Legiša pa ne čaka križem rok odgovora, temveč bi želel, da bi se z nastopom lepšega vremena začelo tudi z delom.
»Na hribu Škrnjak sem našel kamen, ki ima obliko Triglava. Tudi narisal sem ga, ker si mislim, da bi bil primeren za spomenik. Želel bi samo, da bi stekla čim širša akcija za uresničitev tega načrta, da bi se ji pridružila vsa naša kulturna in športna društva, borčevske organizacije in napredne politične stranke. Predlagal sem celo, da bi dal na razpolago svoje zemljišče v Medji vasi, če bi na primer organizirali kak pomladanski praznik, katerega izkupiček bi šel za postavitev spomenika in za ureditev spominskega parka. Zato sem se tudi obrnil na vaš časopis. Ce boste tudi vi kaj napisali o tem, potem sem prepričan, da bo akcija ponovno stekla in da bomo prišli tudi mi do svojega spominskega parka s spomenikom, ki bo govoril vsem, da živimo tu ljudje, ki spoštujemo svojo zgodovino in da si želimo, da bodo nanjo ponosni tudi naši mladi.«
Izvedba takšnega načrta seveda ni stvar enega samega človeka ter zahteva premostitev raznih težav, tudi birokratskega značaja. Vendar bo moral načrt uspeti, če bodo vanj vložili toliko dobre volje vsi - vaščani, člani pripravljalnega odbora, občinska uprava in vsa društva ter napredne stranke in organizacije.
NEVA LUKEŠ
Tiskovno poročilo deželnega tajništva Slovenske skupnosti
»Pojasnila« župana Staffierija niso zadovoljila predstavnikov SSk
Deželno tajništvo SSk nam je poslalo v objavo naslednje poročilo:
Prvo letošnjo redno sejo je deželno tajništvo Slovenske skupnosti imelo 17. januarja, ravno na 40. obletnico datuma, ki velja za uradni začetek samostojnega političnega nastopanja Slovencev v sedanjih mejah Italije po drugi svetovni vojni. Dne 17. januarja 1947 je bil namreč v Gorici ustanovni občni zbor Slovenske demokratske zveze. Pomembne obletnice se je v uvodnem poročilu spomnil deželni tajnik Ivo Jevnikar, ki se je še poklonil spominu glasbenika in narodnega delavca Lojzeta Bratuža, ki je pred 50 leti v teh dneh prestajal svoje muče-ništvo. Deželno tajništvo SSk je sklenilo, da se Lojzeta Bratuža, ki je dotr-pel 16. februarja 1937, in pogumnega dejanja svojih predhodnikov v samostojnem manjšinskem političnem nastopanju spomni s posebno manifestacijo na Goriškem.
Seja je bila posvečena pregledu zadnjih dogodkov od konca preverjanja deželne večine sredi decembra do nastopa predstavnikov SSk na novoletnem sprejemu v Ljubljani in od sprotnega političnega in organizacijskega dela do zadnjih dogodkov, ki so vzbudili zaskrbljenost na Tržaškem in Goriškem. To je novo netenje narodnostne mržnje z napadi na tržaškega škofa zaradi pravičnega odnosa do Slo-
vencev in z žaljivim izpadom tržaškega župana Staffierija. Njegova razlaga govora na novoletnem koncertu v gledališču Rossetti na zadnji seji tržaškega občinskega sveta ni zadovoljila Slovenske skupnosti, zato je tržaško pokrajinsko vodstvo preko občinskega odbornika prof. Aleša Lokarja zahtevalo preverjanje v upravni koaliciji, da se ugotovi resničen odnos do naših življenjskih vprašanj pri vseh strankah zavezništva. Na Goriškem pa Slovenska skupnost obsoja odstopanje sovo-denjske občinske uprave glede ohranjevanja našega življenjskega prosto-
Obširna razprava je bila nato posvečena finančnemu, upravnemu in seveda kulturnemu položaju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, pripravi na obisk deželnega vodstva SSk pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije in na obisk, ki ga bo v naših krajih opravilo februarja predstavništvo Narodnega sveta koroških Slovencev.
V razpravo je poseglo okoli 15 prisotnih. Seja je bila v Trstu.
■ V veliki dvorani Zveze trgovcev
v Ul. S. Nicolo 7 bo jutri baletno-gledališka prireditev z naslovom Next, ki jo prireja Skupina 78 v sodelovanju s Krožkom za trgovino in turizem. Začetek ob 20.30.
Trst-Gradec-Trst v Palači Costanzi
pismi uredništvu
»Trst-Gradec-Trst« je naslov razstavi, ki so jo otvorili v nedeljo zjutraj v Palači Costanzi in ki je postala simbol za nedavno pobratenje med mestoma srednjeevropskega kulturnega območja. Po besedah odbornika za kulturo pri Tržaški občini Arnolda Rossija, bodo bodoče kulturne izmenjave med Trstom in Gradcem simbolično nadomestile nekdanjo Južno železnico, ki je leta 1857 povezala mesti.
Štajersko in primorsko mesto sta se pobratili lani poleti, med kulturnimi prireditvami, ki so zapečatile pobratenje, pa je bila tudi izmenjava umetniških izkušenj. Dva mlada umetnika, Tržačanka Odinea Pamici in Robert Locker iz Gradca, sta lani poleti obiskala pobrateno mesto in si nabrala novih izkušenj. Dela, ki so nastala med tem obiskom, sta umetnika razstavila v palači Costanzi. Odinea Pamici razstavlja olja velikega formata, Robert Locker pa skulpture in objekte iz različnih materialov: poliuretan, katran, barve na olje itd. Ni mogoče trditi, da sta se umetnika v teku enomesečnega obiska navzela primorskega oz. avstrijskega duha. Vendar je pri Pamicijevi navzoč tisti "zli" duh s severa, ki je oživel sodobno, mlado avstrijsko slikarstvo: dualizem med dinamičnim in statičnim izraža avtorica s silovito gestualno umetnostjo, ki pripoveduje o metamorfozah bivanjske situacije. V skulpturah Roberta Lockerja pa sta razvidni dve različni fazi: skulpture kot simboli nasprotnih ideologij, ki se prelevijo v ostudne pošasti; in stenske skulpture, proti-oltarji, ki jih navdihuje nova brez-božnost.
Razstavo sta pripravili tržaška galerija Studio d'Arte Bassanese in galerija Eva Griss iz Gradca.
Trpljenje somišljenika PSI
Cenjeno uredništvo
Sem Slovenec in somišljenik PSI. Trpim, ker me je tržaški župan Staffieri ponovno užalil s svojim obnašanjem. Trpim, ker so me tržaški socialistični izvoljeni svetovalci tudi tokrat razočarali. Trpim tudi za našega arh. Jagodica in za tiste, ki so ga nagovarjali, naj sprejme odborništvo na Tržaški občini.
Mar ni skrajno nelogično, da Slovenci vztrajamo v takih koalicijah in v takih strankah, kjer nas občinski svetovalci tako »ležerno« in improvizirano obravnavajo?
Butkovič dr. Aleš
Pojasnilo ACAT
Spoštovano uredništvo V zvezi s člankom, objavljenim v vašem dnevniku dne 7. januarja 1987, ki se nanaša na skupino, imenovano ACAT 86, bi radi poudarili, da nima ta skupina nič skupnega z A.C.A.T. (Zveza društev alkoholikov v zdravljenju), ki je nastala v Trstu leta 1979 in ki je bila istega leta uradno registrirana ter priznana v deželnem merilu. Ta zveza zaobjema veliko večino alkoholikov v zdravljenju in sledi metodologiji prof. dr. Vladimira Hudolina z zagrebške univerze. To v pojasnilo, da bi ne bilo nesporazumov v javnem mnenju, ki sledi našemu delovanju in ki odobrava naše več kot sedemletno delo.
Iskrene pozdrave Predsednik ACAT G. Giacomelli
Pogovor z odbornikom za javne storitve Orlandom
Nerešena vprašanja pokopališč? Ne prehitevajmo časa, prosim...
SKD Tabor je v imenu vaških organizacij z Opčin, od Banov in Ferlugov poslalo županu Staffieriju pismo, v katerem ugotavlja, da je problem openskega pokopališča še vedno nerešen, čeprav domače prebivalstvo opozarja nanj že od leta 1970 z edinim rezultatom, da je predvolilne retorike in praznih obljub s strani dosedanjih občinskih uprav, več kot sito. 13. oktobra lani so domačini prosili župana za jasen in konkreten odgovor, a ga še vedno čakajo. Občinski odbornik Jagodic je 15. oktobra lani obljubil članom Rajonskega sveta za vzhodni Kras, da se bodo dela za razširitev openskega pokopališča začela v roku treh mesecev. Danes domačini ugotavljajo, da se prav nič ni premaknilo z mrtve točke in sprašujejo župana, kje je vzrok, da tržaška Občina ne zadovolji človeške potrebe, ki zanima vse prebivalstvo Opčin, Ba-
nov in Ferlugov.
Včeraj nam žal ni bilo mogoče priti v stik z odbornikom Jagodicem, zato smo se obrnili na odbornika za javne storitve Orlanda, ki ima poleg drugih zadolžitev tudi odgovornost za vprašanje pokopališč. Ker smo v začetku leta že pisali tudi o prostorski stiski na pokopališču pri Sv. Ani, kjer je razpoložljivih v skupnih grobnicah le še 1400 mest, smo se pozanimali tudi o tem. Nadalje smo v pogovoru z odbornikom spomnili tudi na Barkovljane, ki že več let spremljajo svoje drage na zadnji počitek k Sv. Ani, kajti domače pokopališče je prenasičeno.
Kljub Orlandov! osebni razpoložljivosti, smo z njegovega odborništva odšli globoko razočarani. Odbornik se je opravičeval, da mu je problem pokopališč zaenkrat še tuj, češ da je odborništvo prevzel le pred 50 dnevi (po naših računih pa je od konca septembra do danes preteklo 100 dni) in da ga je doslej preganjala predvsem nujnost, da reši težave upepeljevalnika. Sicer pa se je glede prostorske stiske pri Sv. Ani pred dnevi sestal z odgovornim za zdravstvo in higieno pri KZE Botteghellijem, ki je že opravil nekaj posegov, da bi pripravil ustrezno dokumentacijo, s katero bi tržaška Občina dosegla od ministra za zdravstvo Donat
Cattina dovoljenje, da predčasno (po osmih in ne po desetih letih) odkoplje trupla na 13. polju, kjer bi se tako izpraznilo 4608 grobov. Medtem se nadaljujejo dela za razširitev 3. polja, kjer naj bi bilo proti koncu junija na razpolago okrog 5 tisoč grobov. To so v glavnem edine konkretne informacije, s katerimi nam je postregel pristojni odbornik, ki se sicer mora spopadati (vendar ne po krivdi občanov) tudi z resnimi težavami zaradi pomanjkanja osebja: direktor oddelka je odšel v pokoj, ne da bi ga uprava nadomestila, drugi funkcionarji in uradniki pa so kar množično zboleli. »Računajte, kot da so danes naši uradi zaprti, saj sem praktično sam. Z nekega drugega oddelka so mi dodelili uradnico, da je na razpolago vsaj za nujne primere. Podrobne podatke vam lahko damo le, če imate nekaj dni potrpljenja,« nam je včeraj zatrjeval.
Človeško in razumljivo. Vendar s težavo sprejemamo na znanje, da se odgovorni odbornik v treh mesecih ni seznanil z nekaterimi izmed najbolj občutenih problemov svojega sektorja. Da mu, denimo, ni znano, da je barkovljansko pokopališče zaprto za nove pokope že vrsto let in da je pristojni rajonski svet že velikokrat, a brez uspeha posegel pri upravi. O openskem pokopališču odbornik ve, da sta ustrezni sklep in finančno kritje odobrena ter da zato »ni nobenega problema«. Kaj pa možnost, da bi javna uprava poskrbela za sežig trupel? Ta rešitev bi verjetno bistveno omilila prostorske težave, sploh pa je bilo o njej veliko govora že pred tremi leti, ko se je javnost prek krajevnega časopisja pozitivno izrekla o pobudi. Tudi na to vprašanje smo prejeli zelo splošen odgovor: načrti so, načrti bodo, podrobnosti še niso izdelane. »Sploh pa vi prehitevate čas. Sedaj so aktualne težave v zvezi s slabim vremenom...«
Koliko bodo morali Openci in drugi še čakati, da ne bi prehitevali časa občinskih upraviteljev? Kaj pa, če bi medtem ozvočili zvon, s katerim naznanjata ure Mihec in Jakec?
N. F.
Študija Laboratorija za morsko biologijo
Kakšno je zdravstveno stanje morja v Tržaškem zalivu
V petek, 23. t. m., bo na sedežu Laboratorija za pomorsko biologijo tiskovna konferenca, v teku katere bodo delavci Laboratorija predstavili poročila o zdravstvenem stanju morja v Tržaškem zalivu. Konferenca bi morala biti že pretekli teden, vendar so jo prireditelji odložili zaradi neugodnih vremenskih razmer. Prireditelji so na konferenco povabili raziskovalce iz sosednjih dežel, ki skupaj izvajajo raziskovalno delo, na podlagi deželnega zakona o ekologiji. Med drugim bodo znanstveniki v svojih poročilih pojasnili pojav meduz, ki je zadnja leta vse pogostejši, in pojav obarvane morske vode, ki še vedno, neupravičeno, vzbuja preplah med kopalci. Podatke Laboratorija bodo nato primerjali s podatki, s katerimi razpolaga Dežela.
Kar se tiče splošnega upravljanja Laboratorija, bodo njegovi delavci ob priložnosti nakazali probleme, s katerimi se ukvarjajo. Kljub važnosti službe, ki jo opravljajo, je bodočnost Laboratorija še vedno dvomljiva, tudi z ozirom na številne pozive krajevnim upravam za podaljšanje delovnih pogodb nekaterim delavcem. Tržaški Laboratorij za pomorsko biologijo sodeluje namreč z nekaterimi deželami delovne skupnosti Alpe-Jadran. Prav pred kratkim pa ga je obiskala delegacija argentinskih znanstvenikov, ki so pozitivno ocenili sistem raziskovanja in zbiranja podatkov, ki so ga tu uvedli.
Da bi javnost dosledneje ocenjevala delo, ki ga opravlja Laboratorij, so njegovi operaterji prav te dni zaprosili za srečanje z odgovornimi na ministrstvu za okolje. Obenem pa upajo, da bodo uredili tudi pravno plat upravljanja morskega parka pri Miramaru in da bi v sodelovanju s Tržaško univerzo uvedli stalno informacijsko službo za javnost.
Deželna podpora za zaposlovanje
Deželna agencija za delo sporoča vsem interesentom, da bo 31. januarja zapadel rok za vložitev prošenj v zvezi z deželnim zakonom 32/85, za denarno podporo pri načrtovanju dela. Zakon se nanaša na deželno podporo tistim podjetjem, ki so v drugem semestru 1986 sprejela v službo nove delovne moči, podporo "una tantum" podjetjem, ki so se v istem času vključila v zadruge, in novoustanovljenim zadrugam. Prav tako bo Dežela denarno podprla zadruge, službe in ustanove, ki jih smatra kot potrebne celotni skupnosti. Nadalje bodo deželnega prispevka deležne solidarnostne zadruge, ki se nahajajo v težavah.
Prošnje, oziroma izpolnjene obrazce, je treba poslati na Deželno agencijo za delo, Oberdanov trg 4. Obrazci so na razpolago bodisi na sedežu Deželne agencije, kot na sedežih združenj omenjenih kategorij.
Številni posegi gasilcev zaradi izredno močnega vetra
Kljub burji živo srebro nad ničlo
Na zgornjih posnetkih vidimo, kakšno razdejanje so povzročili siloviti sunki burje v preteklih dneh. Spodnji dve fotografiji pa bi lahko uvrstili v spominski album letošnje zime: na prvi so padriški nadebudneži, ki so si zgradili pravi iglu, na drugi pa izletniki, ki jim burja ni odvzela poguma za sprehod po Glinščici
Identificiral ga je njegov delovodja
Hudo ponesrečeni pešec znani tržaški kulturist
Burja je včeraj in v nedeljo do kosti prepihala tržaško pokrajino. Po dneh snega in ledu je severovzhodnik konec preteklega tedna razpihal oblake, da se je nad našimi kraji spet zjasnilo; burja je v svojem raz-čiščevalnem delu vztrajala s tolikšno vnemo in predvsem s tolikšno močjo, da je prebivalstvu povzročila velike nevšečnosti.
Posamezni sunki so v noči med nedeljo in ponedeljkom presegli hitrost 130 km na uro, burja pa je pihala s povprečno hitrostjo 60 do 70 km na uro. V včerajšnjih dopoldanskih urah je moč vetra nekoliko upadla, kljub temu pa je še zvečer burja nadležno brila.
Nad burjo so se gotovo najbolj hudovali gasilci. V nedeljo in včeraj so opravili več kot 200 posegov: odstranjevali so nevarno viseče napušče, polomljene antene, omet, ki je grozil, da se bo odkrušil s poslopij. S številnih streh so odstranili ledene skorje, predno bi te lahko same zdrsele s streh na pločnike in ceste. Ponekod so morali odstraniti s cestišč drevesa, ki jih je burja izrula, ali vejevje, ki je popokalo pod sunki vetra. Kljub preventivnim posegom gasilcev, je s streh treščilo na ulice mnogo strešnikov. Povzročili so precej škode predvsem na parkiranih avtomobilih: marsikaterega voznika je ob prihodu k avtomobilu čakalo neprijetno presenečenje (razbiti vetrobrani, poškodovana karoserija).
Samo včeraj do 18. ure so gasilci opravili 125 posegov. Med drugim so na poslopju katinarske bolnišnice pritrdili veliko zunanjo šipo, ki je že nevarno nihala z enajstega nadstropja, potapljači pa so posegli v morju pri pomolu Pescheria, kjer se je potopilo eno od privezanih plovil. Včeraj niso bili pod pritiskom le tržaški gasilci in gasilska četa v tržaškem pristanišču; tudi njihovi openski in miljski kolegi so opravili vrsto posegov v okolici.
Temperatura je tudi včeraj vztrajala nad ničlo. Sneg in led sta lahko tako še naprej kopnela. Avtobusni promet je bil v mestu povsem normalen. V okolici so tehniki ACT vzpostavili nekaj posebnih avtobusnih zvez, da bi omogočili avtobusne povezave z vsemi vasmi. Tako je na primer iz Doline vozil poseben z verigami opremljen avtobus v Prebe-neg. Po osmih dneh je včeraj na pod-večer spet privozil avtobus v Ricma-nje. Na progi št. 39 so avtobusi vozili na dveh odsekih: od Trsta do Bazovice in (z verigami) od Bazovice do Opčin. V repentabrski občini je poseben avtobus omogočil povezavo s Colom in Repentabrom. Na progi št. 46 je poseben avtobus vozil iz Zgonika v druge vasi.
Kljub temu, da se je vreme že pred nekaj dnevi izboljšalo, je bil promet predvsem na nekaterih okoliških cestah težaven. Nekaj teh cest (na primer pokrajinsko od Bazovice do Opčin, pokrajinsko od Boljunca do Katinare, pokrajinsko od Gabrovca proti prehodu Gorjansko) so zelo pomanjkljivo ali sploh nič čistili. V okoliških vaseh tržaške občine so bile še v nedeljo notranje ulice zasnežene in poledenele. Pokrajinska in tržaška občinska uprava se skratka v tem pogledu nista izkazali.
Bralce obveščamo
■	Da bo jutri v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice, na Ul. San Nico-16 5, javna razprava o predlogih za pravičnejšo davčno zakonodajo. Razpravo, ki jo bo vodil pokrajinski tajnik Roberto Treu, prireja sindikalna zveza CG1L, govorila pa bosta Gianni Spanghero in član vsedržavnega vodstva tega sindikata dr. Brutti. Sodelovali bodo tudi predstavniki finančnih in krajevnih ustanov ter političnih sil.
■	Da bo v četrtek, 22. t. m., ob 17.30 na sedežu inštituta Gramsci občni zbor Kulturnega krožka Istria. Na dnevnem redu je program njegove dejavnosti v tekočem letu, proračun in obnovitev vodstva.
■	Da bodo prav tako v četrtek, 22. januarja, ob 11. uri v Ul. Capitolina slovesno odprli nov osrednji sedež Deželnega zavoda za poklicno usposabljanje 1RFOP. Dan kasneje pa se bo v njegovih prostorih začel vsedržavni simpozij z naslovom »Informatika in poklicno usposabljanje«.
■	Da so zaradi slabega vremena prireditelji (združenja ANPPIA, VZPI-ANPI, ANED in krožek Che Guevara) preložili na prihodnji teden javno prireditev ob 60-letnici izrednih fašističnih zakonov, napovedano za petek, 23. januarja, na kateri bi moral sodelovati senator Gianfranco Maris. Prireditev bo prihodnji teden v Ul. Madonnina 19.
Neznanec, ki se od noči s sobote na nedeljo bori za življenje na oddelku za oživljanje v katinarski bolnišnici, je včeraj končno dobil ime: to je 49-letni Tržačan Renato Bastianutto. Nesreča ga je doletela v omenjeni noči ob 2.30 na Ul. Carducci, v neposredni bližini križišča z Ul. Crispi, kjer ga je pri prečkanju cestišča s svojim maserati-jem zbil 28-letni Paolo Stricca z Ul. Pinguente 9. Moški, ki ni imel pri sebi nobenega dokumenta, listnice ali česarkoli, kar bi lahko omogočilo njegovo identifikacijo, je po pričevanju Paola Stricce stopil na cesto nenadoma in povsem nepričakovano.
Njegovo zdravstveno stanje je bilo takoj kritično in reševalci so ga v globoki nezavesti prepeljali na oddelek za oživljanje, kjer so si zdravniki strogo pridržali prognozo. Tudi včeraj se ni spremenilo, moški je še vedno v komi. Pač pa je, kot rečeno, po dnevu in pol prizadevanj, da bi odkrili njegovo identiteto, končno dobil ime. Renato Bastianutto se je rodil 11. novembra 1937 v Trstu in stanuje v Ul. Sara Davis 172. Zaposlen je pri tržaški Avtonomni pristaniški ustanovi, in sicer pri tehtnicah. Prepoznal ga je njegov nadrejeni, vodja oddelka Guido Trevisan. Bastianutto namreč živi sam, ves svoj prosti čas pa posveča telesni kulturi,
saj je eden od najbolj znanih tržaških kulturistov. Verjetno je prav to dejstvo botrovalo prvi oceni reševalcev, po kateri naj bi neznanec imel 40 do največ 45 let, medtem ko jih bo v resnici letos dopolnil že 50.
Dežela odobrila finančne prispevke tržaški industriji
Kot smo že poročali, je deželna uprava odobrila predlog o porazdelitvi finančnih sredstev industrijskim obratom na Tržaškem. Predlog je dal deželni odbornik za industrijo Gioacchi-no Francescutto. Predsednik pokrajinskega združenja industrij cev - Associ-azione industriali Federico Pacorini je pozitivno ocenil tako predlog kot njegovo odobritev, rekoč, da so pristojni deželni organi s tem izkazali posluh za probleme, ki tarejo tržaško industrijo. Z odobritvijo predloga so namreč prišle na svoj račun tudi manjše industrijske dejavnosti, ki so bile doslej prikrajšane za deželne prispevke, čeprav so zanje zaprosile že pred tremi leti.
Podeljevanje lovskih in ribiških izkaznic
Pokrajinska uprava podeljuje do 1. januarja letos izkaznice za lov in ribolov v italijanskih vodah, in sicer na osnovi deželnega zakona z dne 27. 12. 1977. Tako je odločil deželni svet z zakonom št. 56, ki ga je odobril decembra lani. Deželno izkaznico lahko dobijo brezplačno vsi tisti, ki so ali bodo vložili prošnjo na pokrajinsko upravo območja, kjer imajo stalno bivališče. Pogoji za pridobitev izkaznice so naslednji: interesenti morajo imeti veljavno dovoljenje za posest orožja za lov in dokazati, da so podpisali pogodbo o zavarovanju za civilno odgovornost. Lovci, ki nameravajo loviti v zasebnih ali konzorcijskih rezervatih ali pa v zaščitenih loviščih, ne potrebujejo deželne izkaznice.
Za lovska dovoljenja morajo kandidati opraviti izpit na pokrajinskem odboru za lov. Prošnji je treba priložiti potrdilo o stalnem bivališču in zdravniško spričevalo.
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, tata in nono
Karlo Ambrosi
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 20. t. m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Tržiču v cerkev v Slivno.
Žalujoči: žena Dora, sin Roberto z ženo Danielo, hčerka Marina, vnuka Aleksander in Ivan ter drugo sorodstvo.
Tržič, Slivno, 20. januarja 1987
t
Zapustila nas je naša draga sestra
Danila Grdelič
Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-manjsko cerkev.
Žalujoči brat Sergio z ženo Lilijano, sestra Nada z družino ter ostalo sorodstvo.
Ricmanje, Boljunec, 20. 1. 1987
Ob prvi obletnici smrti
Brigite Perčič vd. Suban
se je z ljubeznijo spominjajo svojci ter vsi, ki so jo imeli radi.
Sesljan, Kreplje, Tublje, 20. 1. 1987
V Borštu tradicionalno praznovanje sv. Antona
Uspela izvedba veseloigre v borštanskem narečju
Na sliki: prizor iz veseloigre "Življenje, veselje in trpljenje"
Tudi letos je tradicionalno praznovanje sv. Antona privabilo v borštan-sko Srenjsko hišo izjemno veliko število mladih in starejših poslušalcev. Kulturni večer je pričel predsednik PD Slovenec Boris Žerjal, ki je pozdravil prisotne, še posebno župana občine Dolina in predstavnike KD Ivan Grbec iz Škednja ter voščil vsem Tončkam in Tončkom. Predsednik društva je poudaril pomen sobotnega večera, ko je PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca poleg sv. Antona proslavljalo tudi deseto obletnico prenovljenih prostorov društvenega sedeža, ter publiko obvestil, da je s kulturnega programa žal izpadel nastop noneta Sovodenjska dekleta, ki se niso mogle udeležiti kulturne prireditve zaradi slabega vremena. Boris Žerjal je nato napovedal nastop mešanega pevskega zbora Slovenec, ki je letos ojačen še z nekaterimi mladimi silami in je pod vodstvo/n Bože Hrvatič naštudiral za praznik sv. Antona in proslavo jubilejnega leta nekaj novih pesmi. Besedo je nato prevzel mladi član pevskega zbora Aleks Mahnič in napovedal pevski spored. Zbor se je domačinom in gostom predstavil s pesmijo Vasilija Mirka »Dekle to mi povej«. Letos poteka 80-letnica smrti skladatelja Zorka Prelovca in ob tej priložnosti je pevski zbor pripravil eno njegovih najlepših skladb, »Oj, Doberdob«. Naslednji pesmi na pro-
gledališča
kino
ROSSETTI
Danes, 20. t. m., ob 20.30 bo skupina Giulia Bosettija predstavila delo Arthurja Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Igrata G. Bosetti in M. Bonfigli. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
V gledališču Verdi so v teku priprave na opero Z. Kodalyja HARY JANOS. Di-rogent Tamas Pal, režiser Laszlo ‘Vamos.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violinist UTO UGHI.
razstave
Galerija Cartesius je pripravila dvojno grafično razstavo, ki bo trajala do 5. februarja. Gre za dela znanih domačih in tujih mojstrov.
V palači Costanzi je odprta razstava slikarja Roberta LOERJA in slikarke Odinee PAMICI — TRST-GRADEC-TRST. Razstavo organizira umetnostna galerija Nadie BASSANESE v sodelovanju FINSEPOL S.p.A. Trst.
razne prireditve
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko priredi v petek, 23. t. m., okroglo mizo na temo: SEDANJE STANJE ŽARČENJA V NAŠIH KRAJIH PO ČERNOBILSKI KATASTROFI. Sodelovali bodo izvedenci: dr. M. Čebulec, dr. F. Gemitti in inž. F. Pisani. Srečanje bo v Gregočičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. nadst. z začetkom ob 20. uri.
KD F. Venturini priredi celovečerni koncert Godbenega društva Nabrežina kapelnik Stanko Mislej v nedeljo, 25. t. m., ob 17.30 v centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Vabljeni!
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi v petek, 23. t. m., ob 20.30 v društvene prostore gledališča F. Prešeren, kjer bo Stanko Flego predaval s prikazom diapozitiv na temo »Arheološka najdišča v Boljuncu in okolici«. Vabljeni!
MIGNON - 16.00, 22.15 Velluto blu, dram., ZDA 1986, 120’; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kyle MacLac-hlan.
CAPITOL - 15.45, 22.00 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
ALCIONE - 16.00, 22.10 A trenta secon-di dalla fine, dram., ZDA 1985, 111'; r. Andrej Končalovskij; i. Jon Voight, Erič Roberts.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Camera con vista, kom., VB 1986, r. James Ivo-ry; i. Helena Bonham Carter, Julian Sands.
VITTORIO VENETO - 16.20, 22.10 Ero-tismo, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Ouelle morbide e calde labbra, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
Nflrtri«*'GLEDALIŠČE
V TRSTU
Kulturni dom
BEN MINOLI
VILINČEK Z LUNE
Režija: Sergij Verč
danes, 20. t. m., ob 10. uri jutri, 21. t. m., ob 10. uri v četrtek, 22. t. m., ob 10. uri.
gramu sta bili sklop treh medimur-skih Vinka Žganca, ki jo je zbor po želji poslušalcev na koncu sporeda še enkrat zapel, in narodno primorsko pesem »Pa se sliš«, ki jo je priredil Karol Pahor. Nazadnje je publika prisluhnila še pesmi »Nazaj v planinski raj« Simona Gregorčiča.
Po kratkem premoru je bila na vrsti premierska izvedba veseloigre v borštanskem narečju »Življenje, veselje in trpljenje«. Trodejanka je zabavna predvsem zaradi velike mere situacijske komike in izredno živahna predstava, v kateri se dogodki odvijajo z veliko naglico, da poslušalci se niso za trenutek dolgočasili. Dogajanje se giblje okrog gospoda direktorja, vse prej kot poštenega poslovnega moža in nič kaj skrbnega očeta.
Vsebina veseloigre, ki so jo člani dramske skupine sami napisali in zrežirali, je pravo nasprotje lanske pravljične igre z zgodovinskim ozadjem, a nič manj učinkovita in je prav tako doživela izreden uspeh. Mladi igralci so s svojo mladostno radoživostjo in navdušenjem, s katero so igro pripravili in uprizorili, številno publiko kar prevzeli.
Prijeten večer se je zaključil z družabnostjo ob bogati zakuski, ki so jo pripravile pridne vaščanke.
Barbara Boneta
SLOVENSKO •STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Upravni svet Društva Slovensko gledališče sklicuje, po 10. členu društvenih pravil,
REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA
jutri, 21. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu
Kolikor ob tem prvem sklicu ne bi bilo vsaj polovice članov,, se bo občni zbor začel ob kakršnemkoli številu prisotnih istega dne ob 20.30.
Dnevni red:
1.	predsednikovo poročilo;
2.	sprejem novih elanov;
3.	volitve upravnega sveta in nadzornega odbora;
4.	razno.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Odsek za slovenski jezik
obvešča, da danes, 20. t. m., redno deluje
JEZIKOVNA
POSVETOVALNICA
Urnik: vsak torek popoldne od 15. do 17. ure v prostorih NŠK, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 040/774333.
včeraj - danes
ARISTON - 16.00, 22.00 Regalo di Nata-
le, dram., It. 1986, r. Pupi Avati; i. Car-lo delle Piane, Diego Abatantuono. Za AIA
EKCELSIOR II - 17.15, 21.45 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett, James Russo.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Vamp, srh., ZDA 1985; r. Richard Wenk; i. Chris Makepeace, G reče Jones.
FENICE - 17.00, 22.15 Vuppies II., kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldoini; i. Mas-simo Boldi, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 7 chili in 7 giorni, kom., It. 1986, 90'; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. VValter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Johnny super gigolo a Parigi, porn., □ □
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Navigator, fant., ZDA 1986, r. Randal Kleiser; i. Joey Cramer, Veronica Cartwright.
EDEN - 15.30, 22.00 Ragazze roventi a Beverly Hills, porn., □□
Danes, TOREK, 20. januarja 1987
BOŠTJAN
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53 - Dolžina dneva 9.14 - Luna vzide ob 22.34 in zatone ob 10.12.
Jutri, SREDA, 21. januarja
NEŽA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.38 najvišja 40 cm, ob 6.43 najnižja -14 cm, ob 11.53 najvišja 18 cm, ob 18.13 najnižja -40 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,5 stopinje, zračni tlak 1020,1 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 16 km na uro, burja s sunki do 50 km na uro, vlaga 47-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 7,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Vito Alessandro Passa-rella, Francesca Bibalo, Antonella Stoc-ca, Valentina Ronconi, Josef Vuch.
UMRLI SO: 90-letni Bruno Petronio, 85-letni Odilio Camus, 43-letni Sergio Formica, 76-letni Ferdinande Potok, 86-letna Paola Cociancich vd. Zaccaria, 54-letna Anna Maria Pagnucco, 83-letni Gi-ovanni Brezigar, 42-letni Fulvio Zugna, 79-letni Guido Bacotta, 76-letna Amalia Glavina vd. Povh, 85-letna Giovanna Rossignoli, 64-letni Vittorio Primosich, 92-letna Maria Stefančič vd. Giacomini, 89-letna Carmela Aruta, 56-letna Daniela Gardelli, 63-letni Nicolo Dessanti, 65-let-ni Saffaro por. Ruggeri, 87-letni Mario Vignes, 67-letni Ermete Vidimare, 85-let-na Angela Kocian vd. Drioli, 82-letni Vincenzo Ulrich, 66-letni Pasguale Ma-rolla, 79-letni Giovanni Mercandel, 89-letna Maria Valle vd. Gerbini, 76-letni Emilio Ferluga, 48-letni Umberto Zorn.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. januarja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
menjalnica
19. 1. 1987
razna obvestila
Odbor SKD Tabor-Opčlne sklicuje redni občni zbor članov v torek, 27. t. m., ob 20. uri prvo sklicanje, drugo pol ure kasneje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1280.—	Japonski jen................ 8.—
709.—	Švicarski frank ............ 845.—
210.—	Avstrijski šiling............ 100.20
628.—	Norveška krona ............ 181.—
33.—	Švedska krona................ 196.50
1955.—	Portugalski eskudo.............. 8.70
1870.—	Španska peseta.................. 9.60
184.50	Avstralski dolar ........... 810.—
9.20	Debeli dinar............... 2.—
940.—	Drobni dinar............... 2.—
Bril/D BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE DV*II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI v Trstu priredi
ciklus koncertov
MLADI MLADIM Jutri, 21. t. m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29, Trst
KLAVIRSKI TRIO iz Celja
Brina Zupančič - Rogelj — klavir
Marko Zupan — violina Igor Švare — violončelo
Vabljeni!
mali oglasi
PRODAM zazidljivo zemljišče, 1.500 kv. m v Šempolaju. Tel. 200970.
PRODAM bon Anabella v vrednosti 1.000.000 lir za 500.000 lir. Tel. 232197.
SEMENARNA pri Mili v Doberdobu sprejema naročila za semenski krompir, umetna gnojila in druge kmetijske potrebščine. Tel. 0481/78072.
DELAVEC tvrdke fiat proda fiat uno, star štiri mesece po ugodni ceni. Tel.
_ 229224.
IŠČEM STALNO hišno pomočnico. Nudim bivališče in hrano, maksimalna resnost. Klicati ob uri kosila na tel. št. 411269.
NUJNO IŠČEM mali avto na dizelski pogon. Tel. 814212.
OŠMICO je odprl v Mačkoljah Ernest Smotlak.
DOMAČIN nujno išče v okolici majhno stanovanje v najem. Tel. 213553 v večernih urah.
NUDIMO možnost dobrega zaslužka, zahtevamo resnost; dejavnost je možna tudi kot dopolnilno delo. Tel. ob urah obedov na št. 299012.
čestitke
V Borštu praznuje danes LUDVIK HRVAT 50 let. Vsega, kar si najbolj želi mu voščita družini Hrvatič in Vouk.
Danes praznuje 50 let
LUDVIK CORBATTO Odborniku iskreno čestita
PD Slovenec
OBČINA DOLINA
je razpisala
javni natečaj za naslove in izpite za dodelitev števila treh mest čistilke - pomočnice (druga funkcionalna kvalifikacija — področje služb — OPR 347/1983)
ki zapade dne 13. februarja ob 12. uri.
Za vsako pojasnilo in informacije naj se zainteresirani obrnejo na občinsko tajništvo, tel. 228110, 228127 in 228392, int. 19.
Župan Edvin Švab
___________prispevki_________________
V	spomin na Josipa Oto daruje družina Lindi 20.000 lir za Zvezo borcev Bo-Ijunec.
Namesto cvetja na grob Martina Semena darujeta Lidija in Marica Vitez
40.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Marjana Pertota in Danilo Zenic daruje družina Ravbar (Repen 92) 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Nevenke Škabar darujeta družini Čok (Repen 95)
20.000	lir ter družina Škabar (Repen 79)
10.000	lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	drag in iskreno hvaležni spomin na dobro Argio Mahnič vd. Maver s Part daruje Slava Slavec 30.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na Martina Semena daruje tvrdka Mercantile 100.000 lir za Glasbeno matico in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Josipa Oto darujeta Tatjana in Anamarija z družinama 40.000 lir za JKB Boljunec.
Namesto cvetja na grob Martina Semena daruje družina Augustinčič 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na strica Tineta Košuto daruje Soča 50.000 lir za KD Rdeča zvezda iz Zgonika.
Namesto cvetja na grob Stanka Prašlja daruje Dragica Čigoj vd. Maracchi 20.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Stanka Prašlja daruje družina Majevski 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na mamo daruje Oskar Čok
30.000	lir za Kulturni center v Lonjerju.
Ob 1. obletnici smrti dragega Ita Kole-
riča darujejo Sava z družino ter Tonka in Pavla 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
C
1
informacije SIP uporabnikom
Družba SIP obvešča, da bo danes, 20. januarja, menjala telefonsko številko približno 300 naročnikom v tržaški občini (področje Sv. Vida). Interesenti so bili že obveščeni.
Za en mesec je na razpolago nova avtomatska telefonska služba, ki daje uporabnikom ustrezne napotke.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. 12 (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
GRUPPO IRI ŠTET
1

J
LIIMEA
VABIMO VSE NAŠE PRIJATELJE NA
PROMOCIJSKO
PRODAJO
POPUSTI od 20% do 80%
Pričakujemo vas!
LINEA — Ul. Carducci 4 — TRST
slike, ki niso le spomin
filip fischer
Naša dobra teta Lina
Posnetek sodnega izgona v 30. letih v Trstu.
Tudi teto Lino je bil zadel izgon: po osemdesetih letih je morala iz rojstne hiše. Bilo ji je neznansko hudo, saj si v njenih letih človek ne more več pomagati, znova graditi svoj dom. Občina ji Je dodelila stanovanjce (soba in stranišče, pa še niša, nekakšna kuhinjca). Tja se je teta Lina preselila s svojim Pohištvom in spomini. Nekaj pohištva le morala prodati, spomine pa je zaupala še redkim prijateljem in mnogim znancem. Meni je prodala orehovo skrinjo, s katero je bil prišel njen oče, nienda iz Ilirske Bistrice v Trst; pa še Wolfov oz. Cigaletov nemško-slovenski slovar iz leta 1860 sem dobil, Pipo njenega deda z vrezano letnico 1815 in nekaj razglednic.
Teta Lina ni bila naša sorodnica, le dolgo let smo stanovali pri njej v Ul. del Ronco 7, v podnajemniški sobi. Tako živo se spominjam tistega stanovanja in predmetov v njem, ki so mi pripovedovali čudovite zgodbe iz pozabljenih časov. Pa je morala zapustiti tiste rojstne zidove, kot hlapec Jernej.
Dolgo sobivanje v istem stanovanju Požene posebne korenine, ustvari vezi.
Teta Lina je vedela marsikaj o nas, ki smo se tiščali v eni sobi, mi pa smo izvedeli od nje marsikatero življenjsko štorijo. Danes bi imela ta ženica sto deset let. Na kraju, kjer počiva, je izklesano njeno uradno ime Carolina Smeraldi. A se ni pisala od vedno tako: njenim — tako nam je pravila —
je bil priimek SMERDEL, ta se je z leti spremenil v ŠMERDOU, nato v SMERDU, da bi končno, po prihodu italijanskih oblasti, izgubil še tisto malo "smrdljivega" in se prelevil v dragocen smaragd — v SMERALDI. Oče je bil po poklicu mizar. V njegovih mladih letih, za časa italijanskega preporoda, je bil za vojaka v Lombardiji. Svoji najmlajši hčerki Lini je potem vedel povedati marsikatero iz tistih časov, na primer, kako so z milanskih streh domoljubi pet dni streljali nanje.
Teta Lina se ni bila poročila, živela je v družini svoje poročene sestre in šivilje Mimi in menda skrbela za vzgojo dveh nečakov. Tako je bilo takrat v navadi. Takim neporočenim ženskam, ki so opravljale to poslanstvo, so nadeli "čin" tetka; odtod morda razlog, da smo ji pravili tudi mi tako. Pa je bila tudi zanjo priložnost za poroko, a iz tega ni bilo nič. Ker ni imela do-voljšne dote, se ni mogla vzeti z avstrijskim oficirjem, ki ji je dvoril. Biti oficir ni bilo kar tako, saj so si častniki lahko izbirali družico le iz primernega stanu, to pa je dekle moralo dokazati z doto. Brez te oficir ni mogel dobiti "nihil obstat" nadrejenih. In tako je poroka splavala, o tem dvorjenju pa je rahla, skoraj skrita sled na razglednicah, ki mi jih je teta Lina ob izgonu zaupala.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Kot ste lahko opazili, smo že dobro startali v novo sezono, ki naj bi nam prinesla celo kopico dobre glasbe in veliko veselja tistim, ki bodo izžrebani. Sneg, ki ga Primorci sicer nismo vajeni na našem koncu v takšnih količinah, je prinesel mlajšim veliko veselja, še posebej tam, kjer so predčasno zaključili prvo polletje in so že počitniško razpoloženi. Upam, da bomo k dobremu razpoloženju prispevali tudi z desetimi najbolj vročimi motivi tega tedna:
ted. na I.
4 8
27
5 2
2
5
2
9
pr. ted.
1	1. Duran Duran - Notorius
2	2. Pretenders - Don’t Get Me Wrong
3	3. Martin Krpan - Od višine se zvrti
8	4.	Berlin - Take My Breath Away
9	5.	Boris - Kuda idu izgubljene djevojke
—	6.	Alison Moyet - Is It Love
10	7.	BiHy Idol - To Be A Lover
6	8. Europe - Final Countdown
5	9. Status Quo - You’re In The Army Now
4	10. Human League - Human
Nič grozno presenetljivega se ni zgodilo v zadnjem tednu. Vrh lestvice ostaja isti, spremembe pa imamo na sredini: Berlin so zdaj četrti, Boris je peti, edini novouvrščeni motiv pa ima Alison Moyet na šestem mestu. Napredoval je tudi Billy Idol, sledijo pa tri skupine, ki so svoja visoka mesta iz prejšnjega tedna izgubile...
V nedeljo smo vam predstavili najuspešnejšega kantavtorja naše lestvice v prejšnjem letu, Vlada Kreslina, ki je na Vročih 10 s skupino Martin Krpan že 27 tednov. Intervju z Vladom si boste lahko kmalu prebrali v vašem časniku...
Z nagradami sodelujejo še:
frsv K j (jgh

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OP 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.


111141
/


II
:
II
RAI 1
RAI 2
D
RAI 3
7.20	Inf. odd.: Uno mattina
9.35	Kviz: Econogioco
10.30	Rubrika o gospodarstvu 10.50 Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: II dottor Simon Locke
11.55	Vreme, dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto chi giočV?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokum.: Messner - O gorah
15.00	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Inf. odd.: Arheologija
16.00	Kviz: Econogioco (2. del)
17.00	Dnevnik — kratke vesti
17.05	Risanka: Marco
17.55	Inf. oddaja: Slovar
18.10	Evropske pravljice: Undine
18.30	Aktualnosti: Parola mia
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Predstavitev filma La famiglia
20.55	Film: Un anno vissuto pericolo-samente (dram., r. P. Weir, i. M. Gibson, S. Weawer)
22.00	Dnevnik
22.10	Aktualna oddaja: Esplorando
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Tako kot mi
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Informativna oddaja: Prazgodovina znanosti
17.25	Aktualna odd.: Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Lhspettore Derrick -Calcutta
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Assassinio sul Nilo (krim., ZDA 1978, i. Peter Ustinov, Bette Davis)
22.45	Dnevnik
22.55	Filmske novosti
22.50 Medicinska rubrika: Trentatre
23.55	Dnevnik
0.05 Film: L'assassinio di Trotzky (dram., ZDA 1972, r. J. Losey, i. R. Burton, A. Delon)
12.35	Kolesarstvo: Pred svetovnim prvenstvom
12.20	Nadaljevanka: Coralba (2. del)
14.00	Tečaj angleščine
14.30	Inf. oddaja: Corso basic
15.00	Glasbena oddaja: Italijansko združenje za komorno glasbo Carme predstavlja skladbe Vivaldija, Scarlattija, Boccherinija
16.00	Informativna oddaja: Zgodovina in bodočnost plastike
16.30	Inf. oddaja: Vertikalna dimenzija
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Informativna oddaja: Italijanske dežele - Piemont in Dolina Aoste
20.30	Aktualnosti: Quaderni in citta
21.30	Dokumentarec: Pustolovščine in odkritja
22.20	Dnevnik
22.55	Glasbena oddaja: Special. su Clip - graffiti videomusica
23.25	Glasbena oddaja: Speciale Dadaumpa
|	RTV Ljubljana
9.00	Zimski počitniški spored: Periskop - Vojska, 9.40 Risana nanizanka Športnik Billy, 10.00 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.10 Ex Libris, 11.10 Risanka
11.20	Film: Grof Montecristo
17.10	Šola smučanja: Smučanje za otroke
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Miti in legende - Nova zaveza, Sodba in Kristusova smrt
17.45	Narobe svet
18.05	Jelka, portret slikarke J. Reichman
18.15	Kratki film: Avtoštoparka (scenarij T. Tratnik in L Šmid, r. L Šmid, i. B. Cavazza, M. Sever, fotografija B. Turkovič-Stanley)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Drama: Veliki briljantni valček
21.20	Dokumentarec: Človek in glasba - Monteverdi v Mantovi
22.20	Dnevnik
g TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program, vmes risanke (II mago pancione Ettci, Baldios, L' orsacchiotto Mysha, Hanna e barbera Show, Le nuove avven-ture di Heckle Jackle e Ouacu-la, Don Chuck il castoro, La banda dei cingue) in dokumentarec I grandi compositori
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST - Reakcije na županove izjave GORICA - Predkongresna srečanja PSI
TRST - Razstava Claudia Guerre
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV Novice
20.30	Film: Ferdinande il duro
21.55	TVD Vsedanes
22.10	Film (2. del)
23.00	Šport: košarka - italijansko prvenstvo A-2 lige
m CANALE5
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Due assi nella manica (kom., ZDA 1966, r. Norman Panama, i. Tony Curtis, Vir-na Lisi)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Il pro-fumo del potere
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: golf
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale
[j^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Vegas,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.20	Dokumentarec: To je Hollywood
16.50 Dokumentarec: Svet okrog nas
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie,
18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Ma papa ti man-da sola? (kom., ZDA 1972, i. Barbra Strei-sand, Ryan CNeal)
22.20	Film: Sette volte don-na (kom., ZDA 1967, i. Shirley McLaine
0.10 Nanizanki: Vegas, 1.00 Switch
ITALIA1
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: Chi amera i miei bambini (dram., ZDA 1983, r. J. Erman, i. Ann Margret, Cheryl Anderson)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Glasbena oddaja: Can-did camera
14.15	Variete: Deejay Tele-vision
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: Arnold,
18.30	La časa nella pra-teria, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio - Mio mini pony
20.30	Nanizanka: I ragazzi dellaSC.
21.30	Film: Arrapaho (kom., It. 1984, r. Ciro Ippoli-to, i. Alfredo Cerruti, Tini Cansino, Daniele Pace)
23.20	Nanizanki:	Mike
Hammer,	1.00
A Team
bmisM telepadova
11.55	Rubrika: Tuttocinema
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Charlotte
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Le
avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.25	Rubrika:	Speciale
Spettacolo
19.30	Nanizanka: Che coppia guei due
20.30	Film: Blow-out (dram., ZDA 1981, r. Brian De Palma, i. John Travol-ta, Nancv Allen)
22.20 Nanizanka: Il bastardo
23.25	Filmska rubrika
24.00	Nočni film
j ^ TELEFRIULI
13.00	Medicinska rubrika: Trentatre
13.30	Nad.:RosaDeLejos
15.00	Glas. odd.: Musič box
17.45 Nadaljevanka: I pro-
messi sposi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Nogometna tekma 1.00 Glasbna oddaja: Musič box
j teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Nediški zvon; 8.55 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Beležka, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 16.00 Triperesna deteljica (pripravila Ivana Suhadolc); 17.10 Mi in glasba: drugi del koncerta Glasbene matice - Hexa-meron; 18.00 Radijska igra: Čakajoč na Godota (Samuel Beckett, rež. Boris Kobal, 1. del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8,35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra;
19.00	Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci;
19.45	Klaviaturist Miha Kralj; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Klarinetist Jože Kotar; 21.05 Premiere; 22.30 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz filmov in glasbenih revij; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Minute za kitaro: Johan Sebastian Bach; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.30 Fantje po polj'gredo;
18.00	Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja;
10.35	Vstop prost; 11.00 Filmske in knjižne novosti; 11.15 Perfetta armo-nia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja;
15.45	Sintonizzatissimi; 16.00 Country mušic; 16.15 Plesna glasba; 17.00 Bub-bling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Iz arhiva Radia Koper; 18.33 Koncert; 20.00-
6.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slov. glasbo (tel. št. 212658); 18.00 Smeh in glasba; oddaje povezuje glasba.
Nakaznice za gorivo proste cone Precejšnja gneča v uradih ACI
Prireditev bo 1. marca
Priprave na tradicionalni pustni sprevod v Gorici
Avtomobilisti na Goriškem si bodo nekoliko oddahnili, na bencinskih črpalkah preko meje pa bodo imeli manjšo gnečo. Od včeraj je namreč v teku razdeljevanje nakaznic za gorivo proste cone, po znižani ceni in sicer za prvo šestmesečno obdobje.
Tako kakor je bilo pričakovati, je bilo že včeraj, to je prvi dan, ko so upravičenci lahko dvignili nakaznice, v uradu Italijanskega avtomobilskega kluba (ACI) v Gorici, kjer delijo nakaznice za upravičence iz goriške in nekaterih sosednjih občin, precej gneče. Precejšen naval je bil tudi v področnih uradih v Tržiču, Ronkah, Gradišču, Krminu in Gradežu. Tako stanje bo predvidoma trajalo vsaj nekaj dni, saj je vseh upravičencev v pokrajini okrog 40 tisoč.
Kontingent za prvo letošnje obdobje je enak lanskemu. Tako prejmejo upravičenci s stalnim bivališčem v goriš-ki in sovodenjski občini bon za 275, oziroma 375 litrov goriva po znižani ceni, odvisno pač od vrste vozila, upravičenci iz drugih občin pa po 150, oziroma 200 litrov.
V teku je tudi razdeljevanje nakaznic za dizelsko gorivo. Za avtomobile znaša kontingent 350, (200) oziroma 500 (275) litrov.
Kolikšen bo prihranek? Za liter goriva proste cone je treba na črpalki plačati 497 lir, medtem ko je tržna cena 1280 lir. Prihranek znaša tako 783
lir na vsakem litru. Pri ceni dizelskega goriva je razlika, oziroma prihranek v ceni 290 lir.
Pri sosedih je za liter superbencina treba plačati 694 lir. Cena je enaka, če kupimo poseben turistični bon, ali pa če na črpalkah (samo v obmejnem pasu) plačamo v lirah.
(Na sliki: v uradu ACI, včeraj sredi dopoldneva).
Tradicionalni pustni sprevod po go-riških ulicah bo v nedeljo, 1. marca, v primeru slabega vremena pa naslednjo nedeljo. Tako so sklenili te dni na seji pripravljalnega odbora, kjer so se dogovorili tudi o natančnem poteku celotne prireditve. V sprevodu bodo lahko sodelovale posamezne skupine mask (najmanj osem sodelujočih), kakor tudi skupine z alegoričnimi vozovi na poljubno tematiko. Ocenjevalna komisija bo upoštevala predvsem tri kriterije: ustvarjalnost, gibanje in tehnično-umetniški videz. Tako kakor že lani in prejšnja leta, so za najbolje uvrščene skupine predvidene praktične nagrade (vino in klobase) ter seveda pokali. Pustni sprevod se bo pomikal s Trga v Podturnu, po Ulici Vitto-rio Venelo, preko Trga sv. Frančiška, do Ulice 24. maja, po obeh Korzih, do Oberdanove ulice na Travnik. Tu bo tudi podelitev priznanj in nagrad. Na Travniku bodo posamezne skupine lahko ponujale svoje enogastronom-ske dobrote.
Letošnja prireditev bo že 9. po vrsti. Pa še tole: prijaviti se je treba od 16. do 21. fabruarja v župnijskem uradu v Podturnu, v avtošoli Mian (Ul. Giusti-
niani 101) ter v trgovini Mian na Trgu San Rocco.
Prejšnja leta so v pustnem sprevodu sodelovale tudi skupine iz Gabrij in Števerjana ter tudi dosegle lepo uvrstitev. Bodo prisotne tudi na letošnji prireditvi?
Seja rajonskega sveta v Pevmi
Rajonski svet v Pevmi se bo sestal jutri ob 20. uri. Na dnevnem redu je razprava o sodelovanju pri pobudi "Carnevale giovane", o finančni razpoložljivosti v obdobju 1986/87 ter o uporabi teh sredstev. Rajonski svet bo razpravljal tudi o odstopu svetovalca Srečka Mužiča ter .njegovi nadomestitvi.
Prav tako jutri ob 20.30 se bo sestal rajonski svet pri Madonnini.
■ V sejni dvorani goriškega pokrajinskega sveta bo drevi ob 20.30 srečanje, ki ga prireja združenje prostovoljskih društev, ki delujejo na humanitarnem področju. Uvodno poročilo bo imel podpredsednik pokrajine dr. Maurizio Fabbro.
Deželni odbornik Brancati v Sovodnjah
Pogovor o gospodarskih vprašanjih ekologiji in športnih objektih
Trubar na 2. Film video monitorju
Deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo ter za športno dejavnost, dr. Mario Brancati je v petek zvečer obiskal upravitelje sovodenjske občine. V odsotnosti (zaradi bolezni) župana Primožiča, je predstavnika dežele sprejel podžupan Vlado Klemše s sodelavci. Osrednja tema zelo odprtega pogovora so bila gospodarska vprašanja, zlasti še načrtovana nova pobuda podjetja Manifattura Goriziana, vprašanja s področja varstva okolja, možnosti učinkovitejšega posega dežele za financiranje nekaterih športnih objektov, takih, ki so že v gradnji in takih, ki naj bi se gradili v bodoče.
Namestnik župana je predstavnika dežele seznanil, da je v zadnjem času prišlo do precejšnjega napredka v prizadevanjih za ugodno razrešitev vprašanja, da pa je še nekaj ovir in nejasnosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Predstavniki občine so v bistvu potrdili že znano stališče, da je prav tako pomembno, kakor delovna mesta, tudi zdravo in čisto okolje.
Predstavniki občine so posebej naglasili, da sovodenjska skupnost že plačuje, zaradi bližine industrijske cone in predvsem zaradi prisotnosti takih objektov, kakor je upepeljeval-nik za smeti, visok davek. ' Prav zato odločno nasprotujemo, da bi obstoječo napravo povečali in usposobili, da bi služila celi pokrajini. Od goriške občine pa zahtevamo, da naredi na delujočem objektu vse potrebno, da se stopnja onesnaževanja zmanjša na minimum."
Deželni odbornik Brancati je dejal, da sicer razume vzroke za zaskrbljenost, da Dežela glede lokacije novih upepeljevalnikov še ni sprejela dokončne odločitve, ker mora predlog izdelati pokrajina, po posvetovanju z občinami in da bodo vsekakor upoštevali najsodobnejše tehnološke rešitve glede varstva okolja, oziroma preprečevanja onesnaževanja okolja.
Glede tega velja zabeležiti, da bo 23. t. m. na pokrajini sestanek z deželnim odbornikom za javna dela Bom-benom in da bodo ob tej priložnosti predstavili osniutek deželnega načrta za upepeljevalnike.
V drugem delu pogovora je tekla beseda o športnih objektih v gradnji ter o načrtih, ki jih ima občina na tem področju. Upravitelji so predstavnika dežele zaprosili za možnost izdatnejšega finančnega posega za urejanje okolice telovadnice (dela bodo v zelo kratkem času oddali v zakup) ter za možnost finančnega posega za preureditev (predvsem za pokritje) kotalkar-ske plošče na Peči. Predstavnik deželne vlade je z zadovoljstvom vzel na znanje ugotovitev, da občinska telovadnica odlično služi namenu in da je, spričo zelo razvejane športne in rekre-
acijske dejavnosti, polno zasedena in da občina že razmišlja, da bi v prihodnje športni center še razširili.
Živahna dejavnost krajevnih ustanov
V tem in prihodnjem tednu je pričakovati živahno dejavnost izvoljenih organov krajevnih ustanov. Do konca meseca morajo namreč sprejeti vrsto odločitev v zvezi s finančnim poslovanjem. Tako zapade ob koncu meseca rok za prošnje na Deželo, do 31. januarja pa morajo občine in pokrajine sprejeti tudi prvi ukrep v zvezi s finančnim poslovanjem za leto 1987. Odločiti morajo, če bodo tudi v tekočem letu uvedle dodatni davek na porabo električne energije.
Seja goriškega občinskega sveta je napovedana za petek, 23. t. m., ob
18.30	v prihodnjem tednu pa se bo dvakrat sestal pokrajinski svet, v ponedeljek, 26. januarja, ter v sredo, 28. januarja.
Tudi v socialističnem jezeru na Goriškem so vode precej razburkane. Socialisti se pripravljajo na njihov kongres, od rezultata katerega bo seveda odvisno kdo in kako bo vodil politiko te stranke na Goriškem v prihodnjih letih. Določeno nezadovoljstvo z vodenjem stranke je prišlo že lani do izraza v goriški mestni sekciji, kjer je reformatorjem uspelo prijeti v roke vodenje te sekcije. Odtod se je ta prenovitvena skupina pričela širiti tudi v druge kraje. K temu je odločilno pripomoglo dogajanje v deželnih krogih PSI, kjer je prišlo do precej ostrega spora med poslancem De Carlije in podpredsednikom deželne vlade Ren-zullijem. Na zadnjem sestanku deželnega odbora PSI je prišlo do odstopa tajnika Trombette, na njegovo mesto sta zasedaj prišla dva pripadnika nove večine Renzulli-Castiglione, med temi je tudi Tržačan Arnaldo Pit-toni.
Predstavitev nove struje, ki si je nadela naslov »Area Craxi«, je bila v
Primož Trubar se bo nocoj vrnil v Gorico. Pred približno dvema mesecema smo ugotavljali, da je bil 400 let po smrti ponovno izgnan, ko so zaradi znanih afer po uboju gradeškega ribiča pred istrsko obalo preklicali razstavo o njegovem življenju in delu v priredbi pokrajinske uprave in slovenskih kulturnih inštitucij.
Nocoj bo Trubarju, s filmom Heretik, pripadlo častno mesto v programu 2. Film video monitorja, celoletnem pregledu slovenske filmske in TV video produkcije v letu 1986. Pomen prireditve bosta obeležili dve pomembni prisotnosti. Na slovesni otvoritvi ob
20.30,	bosta spregovorila predsednik republiškega komiteja za kulturo SR Slovenije Vladimir Kavčič in predsednik goriške pokrajinske uprave Silvio Cumpeta.
Heretik je koprodukcija med Viba filmom in ljubljansko RTV. Film je, prav tako kot televizijsko nadaljevanko o Trubarju, ki jo bomo lahko gledali v prihodnjih dneh, režiral Andrej Stojan po scenariju Draga Jančarja.
nedeljo v Gorici. Polno je bilo članov in somišljenikov PSI na tem sestanku, saj mnogo vidijo v prenovitvi te stranke obnovo delovanja, ki je doslej, po mnenju teh, preveč stagniralo v predolgem paktiranju za oblast v krajevnih upravah. Prišli so tudi Ren-zulli, Pittoni ter Manzon iz Pordenona. Iz Goriške pa so bili prisotni številni župani in odborniki ter svetovalci. Precej veliko je bilo tudi zastopstvo slovenskih socialistov ter somišljenikov. Precej je bilo tudi mladih.
Uvodne besede so imeli tajnik goriške mestne sekcije Fontanini, predsednik SDAG Devetag, zastopnik levičarske struje Medeot, podpredsednik deželne vlade Renzulli. V razpravo pa so segli goriški občinski svetovalec Waltritsch, pokrajinski odbornik Cej, sovodenjski podžupan Klemše, tr-žiški odbornik Fasola, nekdanji tržiški župan Maiani. Oglasil se je, pa čeprav najbrž ne v popolnem sozvočju z ostalimi, tudi predsednik pokrajine Cumpeta.
Pri realizaciji filmskega in televizijskega projekta so kot strokovni sodelavci dali svoj doprinos dr. Jože Raj-hman, dr. France Martin Dolinar in dr. Primož Simoniti. Montažo filmske verzije, ki ni le skrajšana nadaljevanka, pač pa jo sestavljajo tudi originalne
Biti konkretnejši in dosleni v vsakdanjih akcijah z jasno začrtano politično perspektivo. Relormizem naj bo delavni ne pa samo deklarativni. To so v glavnem misli vseh, ki so govorili. V socialistični stranki pa ne sme biti navideznega enotnega gledanja na vse dogajanje, kot je bilo v zadnjem časovnem obdobju. V stranki je potrebno več odkrite razprave, članstvo mora priti do večje besede.
Govorilo se je tudi o slovenski problematiki, o nujnosti sprejetja zakona o zaščiti, o delovanju, točneje nedelovanju manjšinske konzulte na Občini v Gorici. V ospredje so prišla vprašanja zdravstva in zaščite okolja. Še zlasti sta bila v ospredju vprašanje upepeljevalnika pri Sovodnjah ter nami o gradnji nove termocentrale na premog v Tržiču.
Skratka, zdi se, da veje v socialistični stranki nov veter, da bodo pripadniki te stranke pričeli z drugačno politiko od tiste, ki so jo vodila dosedanja vodstva na raznih ravneh.
sekvence, je opravil Andrija Zafrano-vič. Trubarja pooseblja Polde Bibič, v drugih glavnih vlogah pa nastopajo Bernarda Oman, Stevo Žigon, Boris Cavazza, Boris Juh, Ivo Ban, Dare Ulaga idr.
Film Heretik je bil predmet laskavih ocen kritike, pa tudi kritičnih opomb. Nekateri so njegovim avtor-, jem priznali »požrtvovalno studioznost in veliko profesionalnost«, drugi pa so bili mnenja, da gre za spomenik in apologijo Trubarjevemu mitu, ki premalo problematizira veliko osebnost verskega reformatorja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika.
Katere med temi ocenami so bližje objektivni vrednosti filmske stvaritve o Trubarju bomo lahko sami preverili nocoj. Tudi ta je ena izmed funkcij Film video monitorja, ki želi biti priložnost za trezno oceno in obračun avdiovizualnega ustvarjanja na Slovenskem.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Superfantozzi«. Paolo Villaggio.
CORSO 18.00-22.00 »7 chili in 7 giorni«. VITTORIA 17.30-22.00 »I racconti sessua-li di Cicciolina«.Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Femmine sedu-centi in calore«. Prepovedan mladini pod 18.1etom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.30 »Zmajevo leto«. DESKLE 19.30 »Silverado«.
V nedeljo ustanovitev Craxijeve struje
Renzulli žanje tudi na Goriškem uspehe v vrstah socialistične stranke
Požar uničil hišo v Ul. Cascino
Kot ne bi bili dovolj številni posegi v zvezi z odpravljanjem posledic slabega vremena, so bili goriški gasilci od sobote na nedeljo vso noč zaposleni z gašenjem silovitega požara, ki je izbruhnil v starem poslopju v samem mestnem središču. Vnelo se je v nizki stavbi v Ul. Cascino 10. Nekoč je bila tam zraven gostilna, stavbo pa so uporabljali kot štalo za konje in "garažo" za kočije. V zadnjem času je stavba, last 76-letne Giuseppine Lessia, bila v spodnjem delu namenjena garaži za avtomobile, v prvem nadstropju pa je v njej občasno živel starejši stanovalec. Prav ta okoliščina — mnogi so se bali, da so zublji vklenili moža je povzročila nekaj dramatičnih trenutkov ob začetku gašenja, dokler niso odkrili, da v goreči stavbi ni bilo nikogar.
Požar je bil, kot rečeno, zelo silovit. Ogenj se je najverjetneje vnel zaradi pregretosti dimnika in se kmalu razširil na leseno kaščo in pode. Gasilci so kljub hitremu posegu imeli težko delo, ki se je zavleklo celih osem ur, niso pa mogli preprečiti, da bi ogenj zadal zadnji udarec že stari stavbi. Zgorelo je namreč približno 250 kv. metrov strehe, 150 kv. metrov podstrešja, hudo je ogenj načel tramovje in oporne zidove. Stavbo bo zaradi tega treba podreti. Po približnih ocenah naj bi škoda znašala od 30 do 40 milijonov lir.
Zaradi snega z avtom v drog
Kljub odtalitvi je na cestah še vedno potrebna največja previdnost zaradi prisotnosti kupov strjenega snega. To dokazuje huda nesreča, najhujša v zadnjih dneh na Goriškem, ki se je pripetila v nedeljo ponoči na Majnici. 24-letni Francesco Černe iz Gorice, Ul. Monte Grappa 13, zaposlen kot telefonist v bolnišnici Janeza od Boga, se je okrog ene ure peljal z avtom v smeri proti Gorici. V bližini gostilne Puia je menda zadel ob kup snega sredi cestišča, nato pa ga je zaneslo s ceste, naravnost v betonski drog električne napeljave.
V silovitem trčenju je Černe dobil zelo hude poškodbe. Ob sprejemu v
bolnišnico so mu zdravniki ugotovili hud pretres možganov, rane po obrazu, zlom stegnenice in kolka. Pridržali so si prognozo, že v nedeljo dopoldne so spričo hudih poškodb odredili njegovo premestitev v tržaško bolnišnico na Katinari.
kulturni dom
2. FILM VIDEO MONITOR. Danes ob 20.30 slavnostna otvoritev. Sledi film HERETIK, rež. Andrej Stojan. Film je koprodukcija Viba filma in RTV Ljubljana ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. 1. MaggioT)4, tel. 73328.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8. uri Giuseppe Zotti iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Guido Mondolfo iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 10.30 Marcella Gubana vdova Carcangiu iz Krmina v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče, ob 11. uri Guerrina Corinni Crismani iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Lojzka Kavčič iz splošne bolnišnice v cerkev v Podgori in na tamkajšnje pokopališče, ob 14. uri, Jožica Batistič vdova Faganel iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Štandrežu in na tamkajšnje pokopališče.
Prva analiza nedavnih dogodkov v Franciji
študentje so se vrnili v svoje predavalnice, železničarji Prevzemajo vsak dan več vlakov, ttietro kolikor toliko redno vozi, Pošta počasi spet prihaja, vse se vrača, skratka, v svoj tir toda... Če sta sneg in mraz nenadoma postavila Francoze v tej zimi pred nove težave čisto drugačne vrste, je prava resnica te zime, da je Prosto po Shakespearu zima vseh nezadovoljstev. Zime še ni konec — a tudi nejevolja tli naprej, in ne samo na enem koncu. Nekaj se je v Franciji, ne da bi hoteli pretiravati, premaknilo, spremenilo, spreobrnilo. Dva tedna študentovskih nemirov in sedemindvajset dni stavk v javnih službah je pojav, ki ga še nihče ni zares preučil, čeprav bodo o tem novembru, decembru in januarju zagotovo pisali knjige — kje naj bi jih, če ne na Francoskem?
X7sak gleda iz svojega zornega ▼ kota, vsak išče dokaze, da je pn in ne oni drugi imel prav, vsak išče svojega krivca - in vsako od teh razodetij ima svoje vernike.
T^retres je bil hud, toda družba, r kakršna je francoska, je vzdržala že marsikaj in težko bi se Pridružili komentarju iz uglednega dnevnika, ki je v četrtek izšel z naslovom o »Bolnem človeku Evrope« — Franciji.
VvTn zdai?« se sprašuje pisec.
'' X »Zdaj bi bilo treba resno Pretipati to francosko družbo, katere, kot kaže, nihče več ne razume. Po desetih letih gospodarske krize, petih letih oblasti levice, devetih mesecih kohabitacije se zdi dežela nedojemljiva irr»še bolj nepredvidljiva, ker jo na splošno vsak najraje gleda skozi mrežo svoje analize...« Vendar nekaj je jasno: vlada in njena politika, inavgurirana z velikanskim pom-pom v stilu ameriških konvencij
in tudi močno kopirana po vzorcih z druge strani Rokavskega Preliva in Atlantika sta dobili hud udarec, od katerega si vladna koalicije RPR-UDF ne bo tako lahko opomogla.
ot ob vsaki priložnosti se tudi -»V. zdaj kar vrstijo povpraševanja javnega mnenja in tudi ta so seveda odvisna od načina, kako so zastavljena vprašanja. A vendar malce podrobnejši pogled v rezultate pokaže, da ne drži ugotovitev, na kateri naj bi bil zgrajen množični upor »dobromislečih Francozov« zoper gibanje, katerega nedolžne žrtve naj bi bili predvsem uporabniki javnih služb. Ne samo, da manifestacije niso uspele kot bi si želeli organizatorji, niti zdaleč niso bile podobne tistim impozantnim množicam, ki so na primer za časa socialistov manifestirale za »svobodno«, beri zasebno šolo. Tistih 55 odstotkov Francozov, ki naj bi (po anketi »Le Figaro«) sodili, da socialna gibanja v javnih službah pomenijo zlorabo ustavne pravice do stavke, živi na deželi, v »globoki«, tradicionalni, konservativni Franciji, ki je bila od vsega skupaj najmanj prizadeta. Nasprotno pa v Parizu in okolici, ki je najbolj krvavo občutila posledice stavk (kjer je tudi največ študentov, kajti tudi ti spadajo v okvir te presoje) polovica ljudi misli obratno. Petdeset odstotkov ne vidi v stavkah nobene zlorabe državljanskih pravic in oseminpetdeset odstotkov jih pravi, da je imel Francois Mitterrand prav, ko je sprejel za novo leto delegacijo železničarjev.
Zima vseh nezadovoljstev
mm
Dogajanje v novembru in decembru je spodbudilo spraševanje vesti, tako da nauki zime vseh nezadovoljstev gotovo ne bodo ostali zamrznjeni v ledu
JAKA ŠTULAR
Študentje so se vrnili v šole, železničarji spet prevzemajo vlake, položaj v Franciji se z mrazom postopno normalizira
-	Pretres je bil hud, vendar je družba, kot je francoska, prenesla že marsikaj
-	Vlada in njena politika dobili hud udarec
-	Tudi levica v zagati
Oocialisti so se znašli v primežu kJ med opozicijo »chiracovske-mu oportunizmu, plimi reakcionarnega liberalizma, razkroju go-lizma« (navajamo po prispevku struje A - mitterrandistov za bližnji kongres stranke) in politiko »odrekanja«, ki so jo uvedli sami leta 1983. Kot stranka, ki hoče biti leva in edina mogoča alternativa tradicionalnim vladavinam desnice, toda oslabljena na levici zaradi razhoda s komunisti in tipajoča proti sredini političnega spektra, ni znala oblikovati nedvoumnega stališča do teh gibanj razen nespodbitne »simpatije«. Vrhu tega so socialisti ujeti kot nasprotna stran v igro kohabitacije, v kateri je njihov glavni adut predsednik republike.
"Podatek je upoštevanja vreden IT — tudi kot posredna ocena vladne politike, ne le v obravnavi sporov od novembra do teh dni, temveč njene politike sploh. S tem seveda ni rečeno, da je bila vlada, čeprav je bilo v določenem trenutku menda tudi to navrženo, kdajkoli v nevarnosti. Današnja ravnotežja v Franciji so takšna, da si tega ta hip pravzaprav nihče ne želi — najmanj opozicija ali celo predsednik republike.
O e posebej pa je ta podatek ve-Ijaven, ker ljudski glas ovra-ča bedaste trditve desnega krila koalicije (in Le Penove skrajne desnice), da za vsem skupaj tičijo elementi skrajne levice, trockisti, anarhisti in podobni in seveda komunistična partija, skrita za »svojo« sindikalno centralo Confedera-tion Generale du Travail (CGT). Resnica je, da so v docela novem pojavu, značilnem tako za študentovsko kot za železničarsko in druga delavska gibanja, sodelovali tudi pristaši Lutte Ouvriere, PCI (Parti communiste internationalis-te) ali Krivinove LCR. Toda vselej so bili ljudje, kot npr. najbolj znani primer, Daniel Vitry, predvsem »servis« pri organizaciji koordina-
cijskih odborov, posnetih po študentovskih, nikoli pa niso bili gospodarji ne enega ne drugega gibanja. Kvečjemu dobro strašilo za bralce »Figaro magazina« in njegovih strašljivih vizij političnega kompleta.
/~^e bi že kdo lahko videl kakr-šenkoli »komplot« v teh gibanjih in v novih organizacijskih oblikah, potem so to najprej vse sindikalne centrale po vrsti — od Force ouvriere in CFDT tja do CGT. Vse so zamudile vlak in CGT še posebej, ko je končno res hotela zajeti stavkovno gibanje in ga razširiti.
T^Tovost pojava - tako študen-1^1 tovskega kot delavskega — je v tem, da se je začelo in tudi končalo brez sindikatov, ki se niso znali (ali niso hoteli) uveljaviti v zakonito priznani vlogi institucionalnega posrednika med delavci in vlado, v vlogi, katere jim tudi stavkovni odbori, občni zbori in koordinacije niso odrekale. Razprava se je komaj začela in kako se bo končala, ni mogoče reči. Vendar je del tistega procesa, ki kaže na spremembe v francoski družbi in v tem primeru predvsem med delojemalci — ali v delav-
skem razredu. Tega procesa sindikati, vsak po svoje povezan z obstoječim sistemom in tudi del družbenega establishmenta, niso dojeli, komaj razmišljati začenjajo o njem. Drugačnemu delavcu, delovnemu človeku se bo moral prilagoditi sindikat in ne narobe.
TJodobno velja za politične stranke, pri čemer je nauk mogoče hujši za stranki na levici kot za one na desnici, čeprav — in tudi to je zanimivo - velja, da ravno člani avtonomnih sindikatov, ki so bili pobudniki gibanja (na železnici in v pariškem mestnem prometu posebej), radi volijo »sredinsko«, torej ne socialistov in ne komunistov.
T^artija zagotovo ni našla tistega odziva na svojo ponudbo logistične podpore (»Mi smo na razpolago, ničesar ne vsiljujemo, spoštujemo voljo delavcev, kar bodo ukrenili nam bo prav«), na katero je zagotovo upala, vsaj v toliko, v kolikor bi potrdila njeno doslej neuspešno politiko, sprejeto na 25. kongresu, ki noče priznati resničnih gibanj v francoski družbi.
Oicer pa - kar je tudi eden od naukov gibanja - politika v strankarskem smislu železničarjev ali študentov sploh ni zanimala. Kjer so prešli v sfero politike kot družbene akcije so predvsem v sporu bodisi z ustrojem visokega šolstva ali z mastodontom organizacije državnih železnic se spopadli z velikimi družbenimi sklopi, ki doslej ne študenta ne »che-minota« niso upoštevali kot sooblikovalca neke izobraževalne ali gospodarske politike. »Vsak ma-nager bo lahko povedal (odgovornim voditeljem državnih železnic) da sodobno podjetje počiva vsaj na minimumu soudeležbe in pristanka delavcev na skupaj izdelani program,« je zapisal te dni nekdo v eni od (delnih) analiz, iz katere bi bilo najbrž pretirano razbrati zametke soupravljanja, kaj šele samoupravljanja. Toda rešitve so najbrž v tej smeri — in tu bo morda nekoč, a ne kmalu, priložnost za levico, da odpre nova pota razvoju, ki se nakazuje.
T7' ar se pa vlade tiče, je »liberal-J\. na« trma dvakrat v dveh mesecih treščila z glavo ob zid in posledice bodo neizbežne. Najmanj, kar je mogoče reči je to, da prihaja tudi zanjo osveščenje, ki pa seveda seje razdor v koalicijo, med zagovornike »dialoga« in trdovratne nepopustljive pristaše politike »supply-side«. Ali bo ta disput v koaliciji pomagal odpraviti slepe pege njenega pogleda na gospodarske in socialne potrebe francoske družbe, zaradi katerega je zahtevala žrtve in odrekanje predvsem od pretežne večine, saj 80 odstotkov Francozov živi od plače za svoje delo, na račun premožne manjšine, je vprašanje, zagotovo pa je zavrl »liberalno« vnemo.
rV’ elezničarji so odnehali - pri-# -i tisk je bil prehud. Najprej materialni, kajti ostati mesec dni brez dohodka ni malenkost — ne gre samo za kruh in streho, v razviti družbi je še cela kopa drugih obveznosti, avto, odplačila za stanovanje ali hišo itd. Potem moralni očitki o škodi za gospodarstvo, čeprav pretirani, tudi najsta-novitnejšega ne pustijo brez pomislekov.
\7endar seštevek vsega, kar je t po teh vročih dneh v ledenem hladu zdaj drugače v katerem tudi materialne pridobitve, čeprav delne in še zmeraj ne podpisane, niso brez pomena - nikakor ni majhen, ne da bi bili hoteli, so spodbudili spraševanje vesti na toliko zanimivih točkah, v lastni organizaciji, pri vladi, v strankah, pri sindikatih in v družbi sploh, da zaslužijo knjige, ki sicer še niso napisane, vendar bodo zagotovo. In ne le knjige - vsi nauki te zime vseh nezadovoljstev gotovo ne bodo ostali zamrznjeni v ledu.
Smučanje: na slalomu za SP v Wengnu
Tretje mesto Križaja
Na ženskem veleslalomu za SP
Zmagoslavje Švicark
WENGEN Slalom pod Eigerjem se je spet izkazal za »najtežjega na svetu«, kot ga je pred kratkim imenoval Bojan Križaj. Poleg tega, da ima dve taki strmini, ki nimata ničesar zavidati smuku, je bila v nedeljo ta proga še poledenela, kar je dodatno otež-kočilo posel smučarjem. Prva posledica tega je bil izredno visok odstotek odstopov, tako da je bila končna lestvica nekoliko »čudna«.
Svoj prvi slalom v že dolgi karieri je tako osvojil Švicar Joel Gaspoz. Še precej presenetljivo drugo mesto je osvojil avstrijski tekmovalec Koehl-bichler, za katerega velja isto kot za zmagovalca.
Na odlično tretje mesto se je prebil Bojan Križaj, ki pa (po svojem slogu in značaju) ni tvegal ničesar ter spet dokazal, da zasluženo premočno vodi na skupni lestvici svetovnega pokala za slalom. V nedeljo so bili poglavje zase Italijani. Presenetljivo je po prvem spustu vodil Roberto Grigis, ki pa v drugem delu drugega spusta ni zdržal psihološke obremenjenosti in zajahal
vratca na lahkem delu proge, le malo pred ciljem. Treba poudariti, da je bil pri odstopu še vedno v vodstvu. Po prvem spustu so bili na vrhu še Edali-ni, Erlacher, Gerosa, Tomba in To-etsch, vendar se je na koncu uvrstil le Tomba (na šesto mesto). Kombinacijo je osvojil Pirmin Zurbriggen, ki je zasedel odlično deseto mesto.
Vrstni red: 1. Gaspoz (Švi.) 1'36"86; 2. Koehlbichler (Av.) 1'37 '40; 3. Križaj (Jug.) 1'37"44; 4. Bouvet (Fra.) l'37"46i 5. Stenmark (Šve.) T37"72; 6. Tomba (It.) l'37"93i 7. Nierlich (Av.) 1'38"11; 8. Berthold (Av.) 1'38"14; 9. Wallner (Šve.) 1'38"40; 10. Zurbriggen (Švi.) 1'38"50.
Lestvica za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 203; 2. Wasmeier (ZRN) 157; 3. Gaspoz (Švi.) 125; 4. Pramotton (It.) 118; 5. Stenmark (Šve.) 114; 6. Križaj (Jug.) 72.
Lestvica slaloma za SP: 1. Križaj 84, 2. Stenmark 71, 3. Gaspoz 63, 4. Bittner 44, 5. Koelbichler.
Danes bo v Adelbodnu moški veleslalom za SP, ki bo nadomestil tistega, ki je odpadel 6. t. m. v Davosu.
BISCHOFSWIESEN — Švicarke so na nedeljskem veleslalomu doživele pravi triumf. Osvojile so namreč prva štiri mesta, tako da je bila prav Mateja Svet tista, ki se je edina zoperstavila švicarski premoči.
Tudi zmagovalka Maria VValliser je poglavje zase. Glede na to, da je zmagala s preko dvema sekundama razlike, pomeni, da na tej tekmi res ni imela konkurence. Švicarke so se torej takoj opomogle po sobotnem neuspehu na superveleslalomu v Pfrontnu, le teden pred svetovnim prvenstvom v Cransu in Montani pa so dokazale, da so v izredni formi.
Nedeljska tekma ni bila zanimiva. Walliserjeva je osvojila oba spusta ter tako dosegla svojo četrto zmago v tej sezoni, jugoslovanske barve pa je spet odlično branila Mateja Svet. Kaže, da je ta tekmovalka prišla v formo v pravem trenutku in je torej optimizem v jugoslovanskem taboru pred svetovnim prvenstvom upravičen. Pri Italijankah pa veje povsem drugačen ve-
ter. Spet ni bilo niti ene predstavnice med prvo petnajsterico, kar pomeni, da Italijanke tonijo vse globlje.
Tudi skupna lestvica svetovnega pokala po točkah kaže podobno sliko kot nedeljski veleslalom. Na prvih štirih mestih.so švicarske tekmovalke, na petem pa je Mateja Svet. Walliserjeva je s svojo zadnjo zmago še povečala naskok na tej lestvici, saj Schneiderje-va zaostaja že za 28 točk. Lestvica je povsem realna, saj so Švicarke v tej sezoni pokazale daleč največ.
Vrstni red: 1. Walliser (Švi.) 2'19"24; 2. Schneider (Švi.) 2'21"40; 3. Oertli (Švi.) 2'21"44; 4. Haas (Švi.) 2'2r50; 5. Švet (Jug.) 2'21"70; 6. Fernandez Oc-hoa 2'21"97; 7. Nillson (Šve.) 2'22"05; 8. Kiehl (ZRN) 2'22"23; 9. Kirchler (Av.) 2'22"23; 10. Eder (Av.) 2'22-'48.
Lestvica za SP: L Walliser (Švi.) 229; 2. Schneider (Švi.) 201; 3. Oertli (Švi.) 170; 4. Hess (Svi.) 5. Svet (Jug.) 126; 6. McKinney (ZDA) 118; 7. Figini (Švi.) 108; 8. Ouittet (Fra.) 106; 9. Gerg (ZRN) 83.
Tenis: na mednarodnem prvenstvu Avstralije
Lendl s težavo
MELBOURNE — V Melbournu se nadaljuje mednarodno teniško prvenstvo Avstralije. Glavni favorit Lendl je v osmini finala z veliko težavo premagal Američana Golidieja (štev. 117 svetovne lestvice) s 2:6, 6:4, 7:6 (9:7), 6:3, v četrtfinalu pa se bo srečal z močnim Švedom Jarrydom. Ta teniški igralec, ki še ni osvojil važnejšega turnirja na travnati površini, mora torej še ujeti pravo formo, časa pa je vse manj. Tudi Jarryd ima na tej površini mnogo težav, saj je v četrfinalu premagal štev. 297 na svetu Doohana le po štirih setih, in zadnjega le po tie-breaku.
Izidi prvih štirih tekem osmine finala: Edberg (ŠveJ - Seguso (ZDA) 6:1, 6:0, 6:1; Mecir (CSSR) - Kratzmann (Avs.) 6:4, 6:2, 6:2; Jarryd (Šve.) - Doo-han (Avs.) 6:1, 6:7, 6:4, 7:6; Lendl (ČSSR) - Goldie (ZDA) 2:6, 6:4, 7:6, 6:3.
Drugi favorit Becker, ki je premagal ŽivojinoviČa, bo v četrfinalu igral proti domačinu Masurju.
Nogomet: v italijanski A ligi
Niti Liedholm ni več nedotakljiv...
Košarka: v italijanski A-2 ligi
Sanjska igra Stefanela
Vse je na tem svetu zelo relativno. Celo v nogometu. Zgodi se namreč, da tudi »nedotakljivi« trenerji doživljajo krize, kar je primer Liedholma. Še nekaj mesecev nazaj bi si nihče ne upal kritizirati njegovih izbir in dela, sedaj pa se je nadenj spravil celo njegov predsednik. Po nedeljskem porazu Milana proti Ascoliju je televizijski mogotec Berlusconi vzrojil in poslal svojega trenerja in moštvo tja, kamor bi morali po njegovem mnenju iti, v... Res je aroganten, ta Berlusconi. Mislil je, da bo s svojim vplivom in svojimi političnimi zvezami takoj zmagal prvenstvo, a v nogometu ne gre tako lahko!
Sploh so v Italiji za zvezdnike težki časi: Baudo se je zapletel v polemiko s predsednikom RAI, Tortora je v sporu s Pannello, Maradona pa je težje poškodovan in se ne ve, ali bo lahko nadaljeval prvenstvo. Že med tednom je imel težave s peto, nogometaši Brescie pa so ga v nedeljo še dodatno zdelali, tako da so ga morali kar nesti
Nogomet: kvalifikacije za EP
Sklicani »azzurri« za tekmo z Malto
RIM — Zvezni trener italijanske državne nogometne reprezentance Azeglio Vicini je objavil seznam nogometašev, ki pridejo v poštev za mednarodno tekmo z Malto, ki bo v Bergamu v soboto, 24. t. m., veljavno za evropski pokal.
Sklicani so: Altobelli (Inter), Bagni (Napoli), Baresi (Milan), Bergomi (Inter), Cabrini (Juventus), De Napoli (Napoli), Donadoni (Milan), Dossena (Torino), Ferri (Inter), Francini (Torino), Giannini (Roma), Mancini (Samp-doria), Matteoli (Inter), Nela (Roma), Serena (Juventus), Tacconi (Juventus), Vialli (Sampdoria), Zenga (Inter).
Meddeželna liga
Contarina - Gorizia	1:1
(0:0)
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Fier-ro, Lizzi, Macuglia, De Marco, Lazza-ra, Sesso, Voljč, Marchesan, Grop.
STRELEC za Gorizio: Voljč.
Lestvica: Riccione 24, San Marino 22, San Dona, S. Arcangelo in S. Laz-zaro 20, Gorizia 19, Miranese 18, Russi, Union in V. Veneto 14.
Prihodnje kolo: Gorizia - Coneglia-no.
z igrišča. Kljub temu je Napoli potrdil svoj položaj na lestvici, brez Marado-ne pa bodo stopničke k naslovu prvaka čedalje bolj spolzke.
Očitno se težav najboljšega nogometaša na svetu zavedata Inter in Juventus, ki ne popuščata niti za ped. Milančani so ugnali Empoli, Turinčani pa le s težavo Udinese, ki je tudi v piemontski prestolnici zapustil dober vtis. Lepi vtisi ne pomenijo točk, zato je položaj Videmčanov še naprej kritičen in si v nadaljevanju ne smejo več privoščiti spodrsljajev.
Še naprej preseneča Verona. Stalno se vzpenja na lestvici in celo Rossi je po hudi, skoraj večletni abstinenci, prišel do gola, s katerim so domačini premagali solidni Torino in se s tem povzpeli pod sam vrh lestvice.
Letošnje prvenstvo bo v nadaljevanju najbrž celo bolj napeto kot prvenstva prejšnjih let. Na to opozarja položaj na dnu lestvice, ki se iz kola v kolo spreminja. Sedaj je začela zmago-
Triestina - Parma 1:1	(1:0)
STRELCA: v 13. min. Cinello, v 83. min. Bortolazzi (11-metrovka).
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando, Biagini, Cerone, Menichini, De Falco, Strappa, Cinello (72’ Gam-berini), Causio, lachini.
PARMA: Ferrari, Mussi, Bianchi, Galassi, Bruno, Signorini, Zamagna (46' Rossi), Fiorin, Fontolan, Bortolazzi, Piovani (86’ Corti).
SODNIK: Di Cola iz Avezzana.
Svojim najzvestejšim navijačem, ki so se neugodnemu vremenu navkljub v sicer redkem številu zbrali na štadionu, je Triestina pripravila bridko razočaranje. Tržačani so namreč zaigrali verjetno najslabšo tekmo v letošnji sezoni. Dodati je treba, da je Triestina igrala brez Dal Praja, ki so mu včeraj operirari levi gleženj. Nared bo v mesecu dni.
Razlogov za slab nastop Triestine je veliko: v prvi vrsti pa gre omeniti dejstvo, da je Parma ekipa z zelo dobro fizično pripravo, s katero je povsem nadkrilila Tržačane, ki so bili skozi vso tekmo prisiljeni pustiti pobudo gostom, ki so v nekaterih trenutkih dobesedno oblegali tržaška vrata. Edino sreča in nespretnost napadalcev Parme sta rešila Triestino pred prvim domačim porazom.
Nogomet pa je večkrat zelo čuden, in Triestina bi bila lahko tekmo tudi
vati še Atalanta, vzpenja se Fiorenti-na, Como igra stalno dobro, nazadujeta pa Brescia in Avellino, medtem ko Sampdoria išče svojo pravo podobo. Naj bo tako ali drugače, še vedno bomo, kljub napetosti prvenstva, mirno spali, vsaj dotlej, dokler nam nogomet ne navrže kake bajne vsote na športni napovedi.
Izidi: Ascoli - Milan 1:0, Atalanta -Sampdoria 1:0, Como - Roma 0:0, Fio-rentina - Avellino 2:0, Inter - Empoli 2:1, Juventus - Udinese 2:1, Napoli -Brescia 2:1, Verona - Torino 2:1.
Lestvica: Napoli 24, Inter 22, Juventus 21, Verona 20, Roma in Milan 19, Como 16, Sampdoria in Torino 15, Avellino in Fiorentina 13, Empoli in Atalanta 12, Brescia 11, Ascoli 10, Udinese 5.
Prihodnje kolo: Avellino - Juventus; Brescia - Inter; Empoli - Ascoli; Milan - Verona; Roma - Atalanta; Sampdoria - Fiorentina; Torino -Como; Udinese - Napoli.
zmagala, saj je do nekaj minut pred koncem vodila z golom Cinella, ki je izzval proteste gostov zaradi verjetne off-side pozicije De Falca, ki je soigralcu Cinellu podal žogo za lahek zadetek. Parmi pa je le sedem minut pred koncem uspelo izenačiti z upravičeno enajstmetrovko, ki jo je hladnokrvni Bortolazzi uspešno izvedel. Ravno ta igralec je bil s svojimi nevarnimi streli iz srednje in dolge razdalje prava nadloga za tržaško obrambo.
Triestina je, kot zgleda, nekoliko v krizi, ne toliko glede rezultatov, kolikor glede na igro. Doslej je Triestini prišla na pomoč sreča, vprašanje pa je kolikokrat ji bo to še uspelo. (Igor Pavletič)
Izidi: Bari - Genoa 0:0, Cagliati -Catania 3:1, Cesena - Bologna 1:0, Cre-monese - Vicenza 2:1, Lazio - Piša 1:0, Messina - Lecce 1:0, Modena - Campo-basso 1:0, Pescara - Arezzo 2:1, Taranto - Sambenedettese 0:0, Triestina - Parma 1:1.
Lestvica: Cremonese 24, Messina 22, Genoa 21, Pescara, Lecce in Modena 20, Parma, Piša in Cesena 18, Arezzo 17, Triestina in Catania 16, Vicenza, Bologna, Bari in Sambenedettese 15, Lazio 14, Campobasso in Taranto 11, Cagliari 10. (Cremonese, Messina, Pescara, Parma, Vicenza in Bologna tekma manj).
Prihodnje kolo: Arezzo - Triestina.
Stefanel - Jollycolombani 104:75 (45:36)
STEFANEL: Bobicchio 10 (2:2), Fis-chetto 22 (2:2), Bonventi 6, Favero 2, Johnson 19 (1:1), Riva 5 (1:2), Vitez 10 (2:2), Jones 19 (2:4), Bertolotti 7 (4:4), Tasso 4.
JOLLVCOLOMBANI: Lamperti 6, Lardo, Biffi 2, Nunzi, Bon 11, Ferro 15 (2:3), Emiliani, Malcangi 5 (3:4), Lands-berger 18 (4:7), Restani 18 (2:4).
SODNIKA: Canova iz Milana in Tallone iz Albizzate; PM: Stefanel 14:17, Jollycolombani 11:18; 3 TOČKE: Fischetto 4, Bon, Ferro, Bertolotti, Jones; PON: Tasso (28); NAJBOLJŠIH PET: Fischetto, Landsberger, Johnson, Jones, Bonventi; STATISTIČNI PODATKI: Fischetto 8:12 (4:4 za tri točke); Johnson 9:16, 15 odbitih žog; Jones 8:13, 11 odbitih žog; Bonventi 3:3, 4 odbite žoge, 2 blokadi, 1 pridobljena žoga; Landsberger 7:13, 14 odbitih žog; Restani 8:19, 6 odbitih žog; Lamperti 3:11. DELNI IZIDI: 16:8 (7), 35:19 (14), 40:34 (18), 45:43 (22), 58:47 (26), 69:52 (30), 83:61 (35).
KLJUČNI TRENUTEK: začetek drugega polčasa; tokrat je Stefanel zadržal naskok nasprotnika in ponovno odločno prevzel vodstvo.
IZJAVE: Tanjevič: »Najboljše smo igrali v zadnjih 15 minutah. Zelo dobro so fantje igrali v obrambi, v napadu pa koncentrirano in z mirnimi živci.« Pasini (trener Jollycolombanija): »Stefanel je zaigral zelo dobro v začetku, v drugem polčasu pa je reagiral predvsem s srcem; najboljša v tržaških vrstah sta bila Fischetto in Earl Jones.«
DIAGNOZA: telesno je ekipa končno dobro pripravljena. Učinki Tanje-vičevega dela počasi prinašajo svoje sadove; z zmago proti Segafredu bi lahko ekipa poletela proti višjim pozicijam. (M. Oblak)
Facar - Segafredo 84:80 (34:35)
FACAR: Crow 30, Cecchini 5, Mag-ro 9, Dindelli 6, Wansley 9, Carboni 8, D Alberto 4, Capisciotti 13, Grande, Pace.
SEGAFREDO: Marušič 17, Gilardi 4, Sala 6, Ardessi 29, Mitchell 2, Stra-maglia, Bullara 10, Brown 12, Lorenzi, Borsi.
Igralci Segafreda so v Pescari izgubili edinstveno priložnost, da bi se nekoliko oddaljili od dna lestvice. V izredno razburljivem in izenačenem srečanju so Bosinijevi varovanci potegnili krajši konec, gotovo pa so kar sami krivi za ta novi poraz.
V prvem polčasu so bili nekoliko boljši domačini, ki so z Američanom
Crowom na čelu bili stalno v vodstvu. Le proti koncu polčasa je Goričanom uspelo dohiteti solidne nasprotnike.
V	drugem polčasu so bili v premoči igralci Segafreda, ki pa tega niso znali pravočasno izkoristiti. Pri stanju 80:80 so v napadu po neumnosti zapravili kar dve dragoceni žogi. To so domačini izkoristili in poraz je bil tudi tokrat neizbežen.
Pri domačinih je bil za razred boljši Crow, pri gostih pa sta izstopala Ardessi in Marušič. Novi goriški temnopolti igralec Brown je opravil svoj krstni nastop solidno, kljub temu, da je pristopil k ekipi le pred slabim tednom. Prihodnjo nedeljo čaka igralce Segafreda izredno važno srečanje na domačih tleh proti tržaškemu Stefane-lu. Ponoven poraz bi pomenil v goriš-kem taboru pravo katastrofo.
M. Čubej
Izidi: Filanto - Viola 101:92; Benet-ton - Alfasprint 103:78; Pepper - Fleming 90:73; Liberti - Annabella 80:78; Facar - Segafredo 84:80; Stefanel - Jol-ly 104:75; Corsa Tris - Spondilatte 77:98; Alno Fabriano - Citrosil 74:101.
Lestvica: Benetton 30, Liberti 28, Pepper, Filanto, Spondilatte in Jolly-colombani 26, Annabella 24, Viola in Alfasprint 20, Fabriano 19, Fleming in Facar 18, Segafredo 16, Citrosil 14, Stefanel in Corsa Tris 12.
Prihodnje kolo (25. 1. 87): Segafredo - Stefanel.
A-1 LIGA
Izidi: Boston - Tracer 100:98; Diva-rese - Arexons 93:85; Hamby - Berloni 82:91; Fantoni - Scavolini 95:88; Banco-roma - Dietor 82:81; Yoga - C. Riunite 88:74; Ocean - Allibert 104:79; Mobil-girgi - Giomo 101:85.
Lestvica: Dietor 32, Arexons 30, Di-varese 28, Scavolini in Tracer 26, Boston in Mobilgirgi 24, Berloni 22, Yoga, Bancoroma in Allibert 20, C. Riunite in Giomo 18, Ocean 14, Fantoni 10, Hamby 4.
1. jugoslovanska liga: zmagi Gibone in Zadra
V	zaostalih tekmah 13. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je Gibona v Čačku po pričakovanju premagala domačega Borca z 81:73 (44:34), Zadar pa je doma odpravil moštvo MZT iz Skopja z 99:81 (48:42).
LESTVICA: Cibona Zagreb 26; Ju-goplastika Split in Partizan Beograd 20; C. zvezda Beograd in Šibenka Šibenik 18; Bosna Sarajevo 16; Zadar 10; MZT Skopje 8; Sloboda DITA Tuzla in Borac Čačak 6; Rabotnički Skopje in Budučnost Titograd 4.
Lestvica italijanske B lige je vse krajša
Najslabša domača tekma Triestine
							
ati		I I	totip		1		■
1.	—	1.	Claremos	1
2.	Dornia	1
2.	—	1.	Cafor	X
2.	Dijete	X
3.	—	1.	Delger	1
2.	Corsaro Rosso	1
4.	—	1.	Fleur Pan	X
2.	Francis Caf	2
5.	—	1.	Domingal	1
2.	Etrusca	2
6.	—	1.	Carstensz	2
2.	Seču	X
KVOTE
12 (48 dobitnikov)	11.283.000	lir
11 (1.052 dobitnikov)	500.000	lir
10 (10.279 dobitnikov)	50.000	lir
Ascoli - Milan	1
Atalanta - Sampdoria	1
Como - Roma	X
Fiorentina - Avellino	1
Inter - Empoli	1
Juventus - Udinese	1
Napoli - Brescia	1
Verona - Torino	1
Bari - Genoa	X
Cesena - Bologna	1
Messina - Lecce	1
Reggina - Teramo	1
Galatina - Giulianova	X
KVOTE
13 (12.812 dobitnikov)	739.000 lir
12 (211.076 dobitnikov) 44.600 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (25. 1.): Arezzo - Triestina; Bologna -Modena; Campobasso - Messina; Catania - Cesena; Genoa - Taranto; Vicenza
-	Lazio; Lecce - Cagliari; Parma - Pescara; Piša - Cremonese; Sambenedettese
-	Bari; Rimini - Padova; Siena - Cosenza; Sorso - Novara.

■11
BB
kratko	- kratko	kratko
“L_____
III
Nogomet: Argentini Mundialito senior
SAO PAULO — Argentina je osvojila prvo mesto na turnirju Mundialito senior ali Pokal Pele. V finalu so Argentinci premagali Brazilce z 1:0 (0:0:). Zmagoviti zadetek je v 47. min. dosegel Felman.
America’s Cup: znan prvi finalist
FREMANTLE — S četrtim uspehom proti New Zealandu si je ameriška jadrnica Starš & Stripes, ki jo upravlja Dennis Conner, zagotovila tudi končno zmago v finalu med izzivalci America's Cup (predvidenih je bilo sedem regat). V finalu med branitelji (predvidenih je devet regat) pa Koo-
kaburra III že vodi s 4:0 proti Australii IV. Finale za Americas Cup se bo pričel 31. t. m.
Slavje Lancie se nadaljuje
AUBEMAS — Tudi ob koncu 2. etape avtomobilskega rallyja Montecarlo so tri vozila lancia trdno v vodstvu, medtem ko je zaostanek četrtouvršče-nega Rohrla (audi) že presegel tri minute. Cestišče je zasneženo in zelo trdo, kar povzroča precejšnje težave tekmovalcem, ki ne razpolagajo s pogonom na vsa štiri kolesa. Lestvica je naslednja: 1. Saby - Fouchille (Fr.) lancia 2.26'43”; 2. Kankkunen - Piironen (Fin.) lancia po 7"; 3. Biasion - Siviero (It.) 9’’; 4. Rohrl - Geistdorfer (ZRN) audi 200 guattro 3’32"; 5. Blomguist -
Berglund (Šve.) ford sierra 5'35"; 6. Carlsson - Carlsson (Šve.) mazda 8'51".
Še vedno Auriol in Vatanen
NOUADHIBOU (Mavretanija) — Na 17. etapi rallyja Pariz - Dakar je med motociklisti zmagal Italijan Picco, med avtomobilisti pa Japonec Shino-zuka.
Skupni lestvici:
MOTOCIKLISTI: 1. Auriol (Fr.) ca-giva 82.32’38"; 2. Neveu (Fr.) honda po 9'32"; 3. Orioli (It.) honda 1.32'57"; 4. Picco (It.) yamaha 3.37'32’’; 5. Rahier (Bel.) BMW 3.38T6".
AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen (Fin.) peugeot 5.H’45"; 2. Zaniroli (Fr.) range po 1.00’33”; 3. Shinozuka (Jap.) mitsu-bishi 3.52'27"; 4. Ratet (Fr.) toyota 4.43’08 ”; 5. Seppi (It.) mercedes 6.08’50".
Košarka: v nedeljo v prvem povratnem kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva
V Padovi jadranovce izdala živčnost
INTERSPAR PADOVA - JADRAN 106:80 (45:45)
INTERSPAR PADOVA: Tosato 2, Salmistraro 11 (3:4), Menin 2 (2:4), San-nevigo 4, Goro 32 (12:15), Rampazzo 15 (7:8), Dalla Costa 18 (12:12), Puntin 7 (0:1), Avigliano 3 (1:3), Cantarello 12 (4:7).
JADRAN: Gulič 25 (9:13), Žerjal 2, Ban 20 (3:3), Daneu 12 (4:6), Čuk 5 (1:2), Rauber 6 (2:3), Lokar 8 (4:4), Stoka 2 (2:2), Sosič, Terčon.
SODNIKA: Tinarelli (Pescara) in Casolino (Termoli). PM: Interspar 41:54; ■Jadran 25:33. ON: Interspar 26; Jadran 36. PON: Daneu (36), Žerjal (36), Canta-rello (37), Rauber (37), Gulič (39). 3 TOČKE: Goro 4, Puntin 1; Gulič 2, Ban 1. GLEDALCEV: 450.
Jadranovi košarkarji so v prvem pokalnem kolu drugoligaškega italijan-skega prvenstva visoko izgubili v Padovi proti solidnemu moštvu Inter-sParja. Takoj pa naj povemo, da še zdaleč kakovostna razlika med ekipama ni taka, kot bi kazalo po končnem izidu. Nasprotno! Mislimo celo, da bi ?b strumnejši in predvsem mirnejši igri naši fantje celo zmagali. Kako torej tako visok poraz?
Srečanje je bilo povsem izenačeno Vse do 33. minute: naši so zaostajali le za tri točke (66:69). Le tri minute prej Pa so jadranovci celo vodili s točko razlike (62:61). V tej nesrečni 33. minu-pa preobrat: naši so imeli žogo, ko je eden izmed gledalcev zapiskal. Robert Daneu se je z žogo ustavil, mislil
_ JADRAN V ŠTEVILKAH
METI: 2 TOČKI: Žerjal 1:1; Čuk 2:6; Lokar 2:5; Gulič 6:8; Sosič 0:1; Stoka 0:1; Rauber 2:4; Ban 7:16; Daneu 4:12. 3 TOČKE: Žerjal 0:1; Lokar °:1; Gulič 2:6; Ban 1:7. SKOKI: Čuk 1 ^ obrambi, 2 v napadu; Gulič 1, 0; Sosič 1, 1; Štoka 0, 1; Rauber 9, 3; “an 4, 2; Daneu 4, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 1, 1; Guk 2, 0; Lokar 3, 2; Gulič 3, 6; Sosič 3> 1; Štoka 2, 2; Rauber 4, 3; Ban 8, 3; Daneu 1, 1. ASISTENCE: Žerjal 1; Gulič 3; Ban 4.
je namreč, da je bil to sodnikov žvižg.Tudi sodnika sta obstala, nato pa dosodila jadranovcu »korake«. Pri tem pa sta seveda storila grobo napako: nista prekinila igre in zahtevala, naj gledalec s piščalko zapusti dvorano. Naši so protestirali. Zaman. Prislužili so si tehnično napako. Odtlej so jadranovci povsem popustili, v glavnem so ugovarjali sodnikoma, le-ta pa sta jim vračala milo za drago. V naslednjih minutah so morali kar štirje jadranovci zapustiti igrišče zaradi petih oseb-
nih napak (Daneu, Žerjal, Rauber in Gulič), domačini so v glavnem izvajali proste mete (ob koncu so jih imeli kar 54 — pravi rekord) in visok poraz je bil tu.
Če takega sodniškega para smo redkokdaj videli na košarkarskih terenih, pa ne moremo vseeno opravičiti ravnanja Jadranove ekipe. Vsi naši fantje so nepričakovano povsem popustili, igrali so živčno in stalno ugovarjali sodnikoma. Res je, težko je igrati proti nasprotnikom in obenem tudi proti sodnikoma, vseeno pa nismo pričakovali, da bo vsa ekipa tako reagirala. Že večkrat v zadnjih letih so jadranovci naleteli na slabo sojenje, vedno pa so značajno reagirali in večkrat celo nadoknadili zaostanek. Zmaga je bila tako še slajša. V nedeljo v Padovi pa skoraj nismo prepoznali naših fantov. Živčnost jih je povsem izdala.
Škoda, kajti do tiste »nesrečne 33. minute« so jadranovci solidno igrali. Po slabem začetku, ko so domačini v
4. min. vodili že z 9:2, so si kaj kmalu opomogli in zmanjšali zaostanek. Domačini so v 9. min. spet povedli za sedem točk (21:14), v 11. min. pa so naši zaostajali le za točko (39:40). V tem delu je od jadranovcev zlasti dobro igral Stefan Gulič (17 točk in dve »trojki«). Pri Intersparju, ki je za nameček igral brez dveh standardnih košarkarjev, kot sta Negri in Morella-to, pa se je odlikoval Cord (ob koncu kar 32 točk).
Začetek drugega polčasa je dokaj dobro obetal za naše, saj so v 24. min. povedli s 55:52, v 30. min. so imeli še točko prednosti. Nato pa polom.
V soboto bo v Trstu gostovala Vi-cenza, ki je v tem kolu doma le s točko izgubila proti Spinei. Lestvica v tem prvenstvu je vse bolj tesna. Nobenega nasprotnika ne gre podcenjevati. Tudi Vicenze ne. Po dveh zaporednih porazih postaja zmaga že nujna.
(B. Lakovič)
Carnaccini: »Nisem pričakoval tako lahke zmage«
Trener Intersparja Ivreo Carnaccini si je po tekmi kar oddahnil. Gotovo ni pričakoval, da bo tako na lahko osvojil novi točki, predvsem ker je njegova ekipa igrala brez Negrija in Morellata.
»In ne samo to: skozi ves teden sem imel velike težave na treningu. Dalla Costa, Menin in Salmistraro zaradi gripe sploh niso trenirali. Zares sem se bal tega srečanja. Na srečo pa se je nato vse dobro končalo za nas. Zares nisem mogel razumeti ravnanja Jadranovih igralcev. S tem da so stalno ugovarjali sodnikoma, so povsem pozabili na igro in le tako si lahko razlagam našo visoko zmago,« je dejal Carnaccini.
Kaj pa glede igre?
»Mislim, da sta ekipi v napadu še kar dobro igrali. Moja ocena velja seveda do sredine drugega polčasa, saj so nato jadranovci povsem popustili. Slabše pa sta obe ekipi igrali v
obrambi. Prepričan sem, da lahko obe moštvi bolje branita. Dodal pa bi to: zmagali smo, ker je vse moštvo zagrizeno igralo. Odlična sta bila sicer Coro in Dalla Costa, toda tudi vsi ostali so dali svoj doprinos.«
V lokalnem časopisu smo brali, da imate v tem prvenstvu velike ambicije?
»Naša ambicija je le taj da ostanemo v tej ligi in da osvojimo čim višje mesto na lestvici. Da bi lahko merili na napredovanje v višjo ligo, bi morali v moštvu imeti vsaj še enega visokega igralca. V tako izenačenem prvenstvu, kot je to, je skok izredno pomemben.«
Kateri pa so vaši favoriti za napredovanje?
»Ferrara in Spinea. Costa Imola ima le enega centra, zato, po mojem, nima možnosti za napredovanje.« (bi)
IZIDI 16. KOLA
Virtus PD - JADRAN	106:80
Virtus Murano - Icot Forli	102:84
Vicenza - Spinea	74:75
Costa Imola - Ferrara	88:79
Caveja - Montebelluna	82:90
Stefanel TV - Petrarca PD	81:74
Oderzo - San Dona	96:92
Castelfranco - Malaguti	77:70
LESTVICA			
Costa Imola	16 13		3 1386:1239 26
Ferrara	16 12		4 1348:1273 24
Spinea	16 12		4 1285:1176 24
Montebelluna	16 10		6 1383:1345 20
Virtus Murano	16	9	7 1362:1300 18
Virtus PD	16	9	7 1428:1377 18
Stefanel TV	16	8	8 1261:1260 16
Oderzo	16	8	8 1218:1231 16
JADRAN	16	8	8 1361:1390 16
Malaguti	16	7	9 1340:1338 14
Petrarca PD	16	7	9 1291:1302 14
Castelfranco	16	7	9 1143:1157 14
San Dona	16	6 10 1441:1461 12	
Icot Forli	16	6 10 1403:1538 12	
Vicenza	16	5 11 1242:1348 10	
Caveja	16	1 15 1272:1405 2	
PRIHODNJE KOLO (24. in 25. 1)
JADRAN - Vicenza (24. 1. ob 21.00); Icot Forli - Castelfranco; Spinea -Oderzo; San Dona - Caveja; Malaguti - Stefanel TV; Montebelluna -Costa Imola; Petrarca PD - Virtus Murano; Ferrara - Virtus PD.
JADRANOVI STRELCI
Ban 334 (96:118); Čuk 224 (28:39) Gulič 195 (45:78); Rauber 168 (24:35) Lokar 149 (32:42); Daneu 139 (21:39) Sosič 59 (13:27); Žerjal 52 (12:16) Štoka 33 (7:11); Terčon 9 (3:12).
Meblova zmaga proti Torriani brez učinkov
Uspešni tudi ostali tekmeci za vrh
Vodilna peterica je tudi v prvem Povratnem kolu ženske odbojkarske B »ge brez večjih težav odpravila svoje nasprotnike m še povečala prednost na prvenstvenem vrstnem redu. Zdaj
IZIDI 12. KOLA
Meblo - Soteco Gradišče	3:0
(15:0, 15:13, 15:6)
Volpe Fiesso - Tregarofani	1:3
(15:9, 6:15, 9:15, 0:15)
Vladana VE - Mogliano	0:3
(3:15, 8:15, 10:15)
Torrefranca - Albatros	3:2
(12:15, 13:15, 15:6, 15:13, 15:13) Nervesa - Ferrara	3:1
(15:4, 14:16, 15:11,15:8)
Conegliano - Cervignano	3:0
dejansko obstajata dve skupini, prva se bori za napredovanje, druga pa proti izpadu. Edmo srečanje med izenačenima tekmecema v Trentu se je končalo z zmago gostiteljic po petem setu,
Tregarofani PD	12	10	2	31: 9	20
Mogliano	12	10	2	34:10	20
Nervesa	12	9	3	31:14	18
Conegliano	12	9	3	32:17	18
MEBLO	12	8	4	28:19	16
Viadana MT	12	6	6	23:22	12
Ferrara	12	5	7	21:24	10
Torrefranca	12	5	7	17:25	10
Volpe Fiesso	12	4	8	15:30	8
Albatros	12	3	9	14:29	6
Cervignano	12	2	10	11:31	4
Soteco	12	1	11	6:33	2
potem ko je Albatros že vodil 2:0.
Upanje, da bi kakemu od neposrednih tekmecev Mebla za vrh vendarle spodletelo, se tako, žal, ni uresničilo.
Največ sta tvegala prav vodilna Tregarofani in Mogliano, a sta zelo uspešno prestala nevarni gostovanji. Padovčanke so sicer zgubile drugi niz, a nato so se dobesedno razigrale in v zadnjem nizu pustile Fiesso na ničli.
Še bolj suvereno zmago pa je v Veroni proti Viadani dosegel Mogliano, ki si je po porazu z Nerveso zdaj očitno spet opomogel.
Nervesa je Ferrari prepustila niz, sicer pa je bila precej boljša, Conegliano pa se je moral kar precej namučiti, da je strl odpor Cervignana, vendar Furlankam, ki kažejo znake prebujanja, ni uspelo iztržiti niti niza.
Skratka, kolo je bilo za Meblo kljub zmagi precej neugodno. Naša šesterka še naprej plačuje posledice pekočega poraza v Fiessu Umbertianu in čedalje bolj očitno je, da na spodrsljaje drugih tekmecev ne gre dosti računati. Odločilni bodo torej slej ko prej medsebojni spopadi.
Prvi bo za Meblo že v soboto, ko bodo naše odbojkarice gostovale v Padovi pri Tregarofaniju. Seveda pa si Meblo ne sme več privoščiti porazov proti ekipam s spodnjega dela lestvice.
(15:13, 15:5, 15:12)
PRIHODNJE KOLO (24. 1.)
Tregarofani Padova - MEBLO, Soteco Torriana Gradtčše - Volpe Fiesso, Albatros Treviso - Pallavolo Nervesa, Volley Ferrara - Pro Loco Viadana, Mogliano Veneto - Collabrigo Volley Conegliano, Eurometano Cervignano -Torrefranca Trento.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 91, Žerjal 70, Kralj in Nacinovi 63, Klemše 59, Mira Grgič 15, Garbini 10, Neva Grgič 9, Pertot in Vidali 2 Malalan 1.
LESTVICA
Poraz s SPEM alarm za Val Kmečka banka
Zamujena priložnost
IZIDI 12. KOLA VAL KM. BANKA - Spem Faenza	2:3	LESTVICA Motta di Liv.	11	9			2	30:18	18
(15:1, 15:12, 13:15, 8:15, 8:15)		Gioc Belluno	11	8	3	30:13	16
ASFJR Čedad - Rangers	0:3	Rangers Videm	11	7	4	25:15	14
(6:15, 13, 15, 3:15)		Ferroall. Trst	11	7	4	27:22	14
Natisone - Bassano	3:1	Fr. Povoletto	11	6	5	25:19	12
(15:10, 15:12, 13:15, 15:7)		ASFJR Čedad	11	6	5	22:20	12
Ferroall. Trst - Belluno	3:2	VAL KM. BANKA	11	5	6	23:22	10
(11:15, 15:12, 11:15, 15:12, 15:12)		CUS Trst	10	4	6	17:22	8
Motta di Livenza - Povoletto	3:1	Natisone	11	3	8	13:28	6
(15:3, 6:15, 15:7, 15:11)		Bassano	11	3	8	12:27	6
(CUS iz Trsta ni igral)		Spem Faenza	11	2	9	12:30	4
PRIHODNJE KOLO (24. 1.)
Friuli Povoletto - Val Kmečka banka, Bassano del Grappa - ASFJR Čedad, Rangers Videm - Lac S. Giovanni Natisone, Spem Faenza - Ferroalluminio Trst, CUS Trst - Motta di Livenza (počiva Volley Gioc Belluno).
Neposredni tekmeci za obstanek k sreči niso izkoristili domačega poloma Vala Kmečka banka z zadnjeuvrščenim SPEM iz Faenze. Izjema je le Lac San Giovanni, ki pa je premagal Bassano, kar valovcem pravzaprav ustreza. Štan-drežke odbojkarje pa lahko upravičeno zajame glavobol, če vemo, da bi si z zmago že skorajda zagotovili obstanek v ligi. Stanje seveda tudi zdaj ni tragično, a sobotni poraz je alarmni zvonec, da vendar vse ne bo tako lahko.
Padel je tudi Belluno, ki je zdaj celo izgubil vodstvo na lestvici, spet pa se je v boj za napredovanje vključil tržaški Ferroalluminio, ki ga je namreč premagal.
Namizni tenis: po nedeljskem zaostalem kolu ženske A lige
Kras Globtrade zmanjšal zaostanek za vodilnim
V nedeljskem zadnjem srečanju zastalega drugega kola prvega dela ženske namiznoteniške A lige je Kras Globtrade zopet premagal vodilni Coccaglio in se mu je tudi znatno približal na lestvici.
Zdaj manjka do konca regularnega dela le še en zavrtljaj, ki bo v Milanu, vendar šele v začetku marca, saj se bo med tem časom državna reprezentanca v New Delhiju udeležila svetovnega prvenstva.
Položaj je prav pred koncem izločilnega dela, vsaj kar zadeva prvi dve mesti,, ki vodita v polfinale, vse bolj zapleten in to predvsem zaradi nekaterih spornih dogodkov. Kdo bi še pred desetimi dnevi, ko je Coccaglio imel na lestvici kar 8 točk prednosti Pred krasovkami, pričakoval, da bo vprašanje o prvem mestu odprto prav do poslednjih udarcev? Naj znova opozorimo na to, da se bo namreč pr-vouvrščena ekipa po vsej verjetnosti izognila skoraj nepremagljivemu državnemu prvaku Surgelati Arena iz Verone, ki premočno vodi v drugi skupini.
O kolu, ki je bilo na sporedu v Boc-nu, se še zdaj veliko govori. Kot je znano, se Coccaglio v prvem srečanju s Krasom Globtrade ob žrebu ni predstavil s popolno ekipo. Ekipi iz Lombardije so zaradi te nepravilnosti odvzeli točko na lestvici, a zadeva se s
tem še ni končala. Predstavniki nekaterih ekip so namreč v zvezi s tem vprašanjem vložili priziv. Trdijo, da bi bili morali odvzeti Coccagliu tudi vse točke, ki jih je nato osvojil (štiri). Kaže namreč, da igralke in trener Coccaglia niso znali utemeljiti svoje odsotnosti pri žrebu.
Kakorkoli že bo končno besedo izrekla FITET in to pred zadnjim kolom. Če bo pred zaključnimi nastopi v Milanu ostalo vse po starem, kot je tudi najbolj verjetno, delijo Kras Globtrade od Coccaglia 3 točke, kar je za Krasova dekleta le nekoliko prevelik zaostanek. Bernardičeva in tovarišice lahko sicer tudi v Milanu dosežejo celoten izkupiček, kar. sta zadnja nastopa zgovorno dokazala, a Coccaglio bi moral izgubiti proti bocenskemu
Recoaru ali proti milanskemu Royu, kar je vendarle težje pričakovati. Treba je sicer poudariti, da Recoaro, kot seveda tudi Kras Globtrade, igra iz kola v kolo boljše, kar je dokazal tudi ta teden, saj je kljub nepopolni postavi (bolno Fassoltovo je nadomestila mladinka Michiellijeva) le s 3:4 klonil pred neokrnjenim Čoccagliom.
KRAS GLOBTRADE -COCCAGLIO BRESCIA	4:1
Bernardič - Arisi 2:1, Milič - Andre-one 2:0, Doljak - Corbetta 0:2, Sedmak in Doljak - Arisi in Corbetta 2:1, Bernardič - Andreone 2:0.
Recoaro Bočen - Roy Milan 4:0.
Tokrat je krasovkam vendarle uspelo - za zeleno mizo - premagati vodeče igralke iz Lombardije. Poleg tega, da jim je bil žreb naklonjen, so zaigrale v
velikem slogu, predvsem to velja za dvojico Sedmak - Doljak, ki je v odločilnem srečanju premagala Arisijevo in Corbetto, ki proti razigranim krasovkam tokrat nista našli pravega orožja.
Krasov nastop lahko ocenimo za izredno pozitivnega, saj so igralke zaigrale zelo zbrano, večkrat tudi sproščeno, tako da so lahko pokazale svojo realno moč.
LESTVICA: Coccaglio Brescia 33, Kras Globtrade 30, Roy Milan 14, Recoaro Bočen 6 točk. (Z. S.)
obvestili
TPK SIRENA
sklicuje v petek, 23. 1. 87, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu (Miramarski drevored - zasuto zemljišče) - IZREDNI OBČNI ZBOR: 1. sprememba statuta, 2. razno in REDNI OBČNI ZBOR: 1. podelitev priznanj zaslužnim jadralcem, 2. poročila, 3. razrešnica staremu odboru, 4. volitve novega odbora, 5. razno.
ŠD MLADINA
priredi v soboto, 24. t. m., ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu srečanje z znanim smučarskim demonstratorjem Dušanom Videmškom. Predaval bo in prikazal videokasetne posnetke o sodobni samučarski šoli in novejši tekmovalni tehniki. Vabljeni!
Košarka: promocijska liga
Dom še vodi
V 8. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva na Goriškem so do-movci prisiljeno počivali zaradi slabega vremena. Tekmo proti Corridoniju bi morali odigrati že v četrtek, a zaradi hudega sneženja so srečanje odgo-dili na poznejši datum. Ostala srečanja so se redno odvijala. Po predvidevanjih sta Edera in Grado zmagala, v mestnem derbiju pa je Libertas zasluženo slavil proti Goriziani.
Kljub »počitku« so belo-rdeči ohranili vodstvo na skupni lestvici.
IZIDI 8. KOLA
Dom - Coridoni n. o., Libertas -Goriziana 85:78, Fortitudo - Edera 77:87, Senators - Grado 75:87, Poli-sontina - Ardita n. o.
LESTVICA
DOM	7	6	1	658:541 12
Alba Gioia	7	5	2	563:472 10
Edera	7	5	2	606:572 10
Grado	7	5	2	572:559 10
Ardita	6	4	2	506:450 8
Libertas	6	4	2	433:456 8
Corridoni	6	3	3	450:456 6
Goriziana	7	3	4	525:516 6
Polisontina	6	2	4	411:431 4
Fortitudo	7	0	7	420:520 0
Senators	8	0	8	489:642 0
PRIHODNJE KOLO Goriziana - Dom (24. 1. v telovadnici CONI na Rojcah s pričetkom ob 18. uri), Ardita - Alba Gioia, Edera -Libertas, Polisontina - Fortitudo, Corridoni - Grado. Počiva Senators.
M. Čubej
Atletika: Škabar (Bor Infordata) 18. na DP
ANCONA — Na atletskem državnem prvenstvu za starejše mladince v Anconi je član Bora Infordata v teku na 60 m ovire dosegel končno 18. mesto s časom 8"8. Od atletov, ki so dosegli normo, se jih je finala udeležilo 28. Škabar je tokrat tekel pod svojimi sposobnostmi in je izpadel že v svoji izločilni skupini. Izdala ga je živčnost, o čemer priča tudi dejstvo, da je bil protagonist lažnega starta. V primeru, da bi tekel kot zmore, bi lahko računal najmanj na uvrstitev v mali finale. Kot smo že poročali bi se bil moral finala udeležiti tudi borovec Mitja Možina, ki je poškodovan.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
20. januarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska

ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po 6 letih in pol poskus odkrivanja najbolj prikrivane resnice
Bo proces končno razkril temno ozadje pokola na železniški postaji v Bologni?
BOLOGNA — Ob prisotnosti številnih svojcev žrtev in samo dveh od 20 obtožencev se je včeraj v telovadnici zapora Dozza, ki so jo spremenili v sodno dvorano, začel proces proti obtožencem pokola na železniški postaji v Bologni, izvršenega 2. avgusta 1980. leta, v katerem je izgubilo življenje 85 oseb, ranjenih pa je bilo okoli 200; nekatere od teh so postale invalidi. Med občinstvom, ki je prisostvovalo odprtju procesa, so bili, poleg bolonjskega župana Renza Imbenija, predsednika deželnega odbora Lan-franca Turčija in predsednika pokrajine Maura Za-nija, tudi številni svojci žrtev tega pokola, Italijani in tujci, sorodniki ubitih oseb, ki so tistega dne na bolonjski postaji čakale vlak, da bi se odpeljale na počitnice. Med njimi so bili tudi starši Marie Fresu, mlade matere, o kateri po eksploziji ni ostalo prav nič, kot ni prav nič ostalo o njeni dveletni hčerki Angeli.
Potrebno je bilo nekaj ur, preden je predsednik porotnega sodišča Antonacci popisal vseh 200 zasebnih strank, potem pa je razpravo preložil na 3. ma-
rec, da bi združil postopek proti Francescu Pazienzi, ki je v preiskavi zaradi pokola obtožen združevanja v prevratniško skupino, in da bi sodno dvorano napravili v varnostnem pogledu boljšo kot je sedaj.
Izmed desetih kletk je bila samo ena zasedena. V njej je sedel Roberto Rinani, eden izmed šestih obtožencev pokola. Vsi ostali niso prišli na proces, pa čeprav so imeli od svoje celice do sodne dvorane samo nekaj korakov.
Za proces v Bologni vlada veliko zanimanje. Zakaj? Zakaj že samo zadovoljstvo, da je do procesa sploh prišlo?
Bolonjski pokol je najbolj krvoločno dejanje v vsej italijanski teroristični zgodovini, najbolj okruten poskus črnega terorizma, da destabilizira demokratične ustanove in napravi odločilni korak k državnemu udaru. Rdeče Bologne si prevratniki niso naključno izbrali.
Od atentata dalje so si črni teroristi na vse mogoče načine prizadevali preiskavo speljasti na napačni
tir, celo v inozemstvo (Libanon, Francija, Nemčija, Španija). Morili so osebe, ki so kaj vedele o pokolu, tiste, ki niso znali molčati ali so postale zgovorne pred sodniki, priče itd. Preiskovalce so zavajali gostobesedni časnikarji, poskušali so odvzeti ugled sodnikom, vsakomur, ki bi lahko pomagal razkriti resnico, so pognali strah v kosti.
Vse to ni preprečilo preiskovalcem, da so se, kot vse kaže, vendarle dokopali do materialnih storilcev, do tistih, ki so jim pokol naročili, kakor tudi do onih, ki so črnim teroristom po načelu, da vrana vrani ne izkljuje oči, v vseh teh letih krili hrbet.
Danes je na dlani, kot je bilo za demokratično javnost na dlani že ob pokolu, da so bili atentatorji črni teroristi, da je obveščevalna služba Sismi ali bolje rečeno njen deljeni oddelek »super Sismi« in Sisde leta in leta skrivala važne zbrane podatke in da so vse dogajanje bržkone spretno režirali ljudje pobeglega Licia Gellija, voditelja tajne framasonske lože P2, centra za izvedbo prevrata.
Samomor vojaka v Veroni
VERONA — S puško se je ustrelil vojak, 20-letni Carlo Zap-paroli, doma Iz Modene. Dejanje je storil, ko se je vrnil s straže v vojašnici, kjer so telekomunikacije. Vzrok ni znan, ker ni vojak zapustil nobenega sporočila. Danes bi bilmoral oditi za nekaj dni domov v Modeno, kjer naj bi opravil izpit za šoferja. Kot je povedal njegov oče, je bil sin večkrat doma.
Zapparoli se je zdravil zaradi zasvojenosti z mamili. Njegov oče je izključil, da bi jih še užival. Obiskoval je jezikovni licej, vendar ni diplomiral.
Medtem sta letos v italijanskih vojašnicah umrla dva vojaka zaradi meningitisa. Zapparolijeva smrt pa nadaljuje tragično vrsto samomorov, ki so se začeli lani, kar samo utemeljuje zahtevo po reformi stanja v vojašnicah.
Za mali pasji ekran
Video Dog je film, ki ga priporočajo »pasjim« gledalcem (AP)
Spet prepoved Šešljeve knjige »Veleizdajalski proces«
BEOGRAD — Senat okrožnega sodišča v Beogradu je včeraj v ponovljenem postopku sprejel sklep o prepovedi prodaje knjige dr. Vojislava Šešlja »Veleizdajalski proces«. Kot je znano, je srbsko vrhovno sodišče upoštevalo pritožbo dr. Šešlja na prvostopenjsko razsodbo okrožnega sodišča v Beogradu o prepovedi in zato je sodišče včeraj znova odločalo o usodi knjige.
Javni tožilec, ki je pojasnil zahtevo za prepoved razpečevanja te knjige, je poudaril, da so na straneh 45 in 46 zapisane neresnične trditve, ki bi objektivno lahko vznemirile javnost. Poziv srbskemu narodu, naj si izbori spremembe politične ureditve in ideologije, lahko vznemiri javnost in zaustavi
proces demokratizacije jugoslovanske družbe. Prav tako niso sprejemljive trditve, da sta predsedstvi CK ZKJ in CK ZK BiH sprejeli sklep o aretaciji Šešlja in njegoyi obsodbi.
Dr. Vojislav Šešelj je poudaril, da je v knjigi navedel splošne ocene družbenih razmer v BiH, do česar ima tako kot vsak drug državljan SFRJ pravico.
Sodnik Nikola Perovič je v obrazložitvi obsodbe o prepovedi razpečevanja knjige poudaril, da je sodni senat razmišljal tudi o predlogu javnega tožilca, da bi knjigo samo delno prepovedali oziroma iz nje odstranili sporne dele. Ker pa po mnenju sodnega senata delna prepoved tehnično ni možna, je zato sprejel sklep o popolni prepovedi knjige, (dd)
Zagrebški zbor pri papežu
RIM — Papež Janez Pavel II. je v Vatikanu sprejel člane zbora študentsko-kulturnega umetniškega društva Ivan Goran Kovačevič iz Zagreba. Zagrebški pevski zbor se je v Neaplju udeležil otvoritve tamkajšnjega festivala klasične glasbe in izvedel dela Beethovna in Cherubinija. Tokrat se je ta zagrebški pevski zbor že tretjič udeležil neapeljskega festivala, (dd)
Nova carinska določila za jugoslovanske državljane
BEOGRAD Od 24. januarja bodo lahko vsi Jugoslovani ob vrnitvi iz tujine vnesli v državo blago v vrednosti
80.000	dinarjev. Do zdaj je bil ta limit 30.000 dinarjev. Za hišne računalnike je najvišja vrednost »dovoljenega« uvoza
230.000	namesto dosedanjih 90.000 dinarjev. Te in druge spremembe v sklepu ZIS o vrednosti predmetov, ki jih fizične osebe lahko uvažajo in izvažajo, seveda ob plačilu odgovarjajočih carinskih dajatev, pomenijo usklajevanje lanskoletnih izvoznih limitov z najnovejšim povečanjem tečajev tujih valut, na temelju katerih bodo letos določali uvozne pravice občanov.
Lani je 30.000 dinarjev bilo na primer vrednih 333,9 za-hodnonemške marke. Da bi devizno vrednost uvoza ohranili na isti ravni, so najvišjo mejo dvignili na 80.000 dinarjev.
Jugoslovani v tujini in člani ladijskih posadk na mednarodnih progah bodo enkrat na leto ob obisku v domovini lahko uvozili blaga v vrednosti 250.000 dinarjev (doslej je bila mejna vrednost 100.000 dinarjev).
Kar zadeva gospodarski inventar, bodo zasebniki v prihodnje vsako četrto leto lahko uvozili osnovna sredstva razen motornih vozil v vrednosti do 15 milijonov dinarjev. Če so kooperanti družbenega sektorja, pa bo mejna vrednost 25 namesto dosedanjih 10 milijonov dinarjev. V obeh primerih gre za osnovna sredstva, ki jih ne izdelujejo v državi; delavci, ki se dokončno vračajo v domovino z dela v tujini, bodo lahko pravico do uvoza osnovnih sredstev v vrednosti 15 milijonov dinarjev izkoristili v roku treh let po vrnitvi, (dd)
Avtomatična pasja pralnica
LOS ANGELES — »Dogramat« je kozmetični salon za predstavnike pasje družine, ki so jim pri srcu vsakdanja nega in čistoča, lepo pristriženi rep in ušesa, elegantno nakodrana dlaka.
Traparije? Tratenje denarja? Oboje bo verjetno držalo, kaj pa, ko je »Dogramat« prvi kozmetični salon, ki si ga lahko privoščijo tudi izredno zaposleni psi! Gre namreč za avtomat, ki še tako nakodranemu pudlju dodobra izpere in izkrtači dlako, mu ugonobi vso morebitno mrčes, poskrbi za savno in sušenje.
Kaže, da so ga losangeleški psi (taki, ki izhajajo iz dobrih in premožnih družin) sprejeli z velikim veseljem. Verjetno pa se za »Dogramat« navdušujejo tisti lastniki, ki niso več prenašali sitnarjenja svojih preljubih scrkljančkov.
V ZDA nori na spomine zločincev - pisateljev
NEW YORK - - Zločin je lahko izredno rentabilen business, to pa izhaja iz dokaj zaskrbljujočega trenda ameriških medijev javnega obveščanja, ki z veliko vnemo predajajo besedo morilcem, zločincem, zvodnikom in sličnim gostom državnih kaznilnic.
Črna in čimbolj krvoločna kronika je namreč nekaj, kar lahko privlači še tako nebogljeno starko. Sicer pa bi bilo dovolj, ko bi si ogledali hollywo-odsko filmsko produkcijo, kjer so kaznilnice, zaporniki, sodišča in sodniki želi neverjeten uspeh, predvsem v letih po veliki depresiji. Zdaj, ko so iranske meglice osenčile Reaganovo zvezdo, pa se Američani mastijo s kr-vnordeče obarvanimi bestsellerji.
Razprodali so življenjepis mladega in šarmantnega mladeniča (v Italiji bi mu rekli »yuppie«), ki je v Central parku posilil prijateljico in jo pri tem
še zadavil, bralci pa so veselo pokupili tudi opis življenjskih uspehov prikupne gospe, ki je v prostem času upravljala bordel.
Da se zločin dobro obrestuje, so odkrile tudi televizijske hiše, ki so ekra-nizirale zgodbo morilke Frances Schrauder (s sinom sta ubila, da bi podedovala nekaj milijard), pa tudi 70-letni Roswell Gilbert, ki je ubil svojo bolehavo ženo, je postal televizijski heroj v nadaljevanki družbe NBC.
Bestsellerja med bestsellerji ostajata vsekakorživljenjepis »hudičevega naslednika« Mansona (s svojo sekto je zakrivil srhljiv množični zločin v vili režiserja Romana Polanskega) in roman Joea McGinnisa, ki je živel v istem stanovanju z Jeffreyem Mac Do-naldom. Slednji pa naj bi umoril ženo in dva otroka.
Jedilnik za slepe goste
Družba Resorts, ki upravlja International Hotel-Casino v Atlantic Cityju, je uvedla jedilnik v Braillu	(AP)
Plavajoči nož v muzeju
Ladja-nož umetniške predstave »II corso del coltello« je iz Evrope priplula v newyorški Gugghenheimov muzej	(Telefoto AP)
Firence in Milan sta povedala svoje o moški modi za prihodnjo jesen in zimo
RIM Milan in Firence, dve pomembni metropoli za visoko modo, sta v teh dneh povedala, oziroma prikazala vse, kar se novega obeta za prihodnje poletje, jesen in zimo. Zanimanje za modne revije je bilo veliko, če še ne večje, kot za revije visoke ženske mode. Kupcev ni manjkalo, predvsem iz Zahodne Nemčije, Anglije, pa tudi iz Japonske in ZDA, kjer se je v zadnjem času močno razširila navada kopiranja raznih modelov, krojev in drugih modnih detajlov, ki jih potem spretni modni ustvarjalci iz teh držav prodajajo kupcem v svetu po nižji ceni, toda z etiketo, da gre za izvirne italijanske modele in kreacije. Pa pustimo ob strani polemiko o cenah, ki bolj zanima finančnike in trgovce, ki modo prodajajo, kot tiste, ki modo ustvarjajo.
Revolucionarna novost, ki so jo mnogi modni ustvarjalci mlajših generacij posredovali na tokratnih modnih revijah v Firencah in Milanu, je odprava kravat, ki so bile do sedaj takorekoč obvezni del moške garderobe, vsaj tiste, ki se je povezovala s pojmom elegance in tradicije. Mladi kreatorji so mnenja, da se lahko moški končno odpovedo kravati in da le-to nadomestijo z izvirnejšimi srajcami, puloverji, majicami, torej z oblačili, ki bi odstranila dose-
danje meje med posameznimi generacijami in tesneje povezala mlade in ostale kategorije uporabnikov.
To pa ni bila edina novost, ki so jo prikazali modni kreatorji na revijah v Firencah in Milanu. Novosti so bile opazne v krojih moških oblek, predvsem pa v vzorcih tkanin, iz katerih so bile obleke izdelane.
Kroji moških oblek privilegirajo seveda visoke in stasi-te moške, čeprav zatrjujejo kreatorji nasprotno. Ramena jopičev in plaščev ostajajo zelo široka in poudarjena, jopiči se bodo zapenjali z dvema vrstama gumbov, reverji le-teh bodo ožji in daljši, hlače bodo ravno in bolj široko krojene, zaključil pa jih bo ozek hlačni rob.
Moški plašči bodo vsi ravno krojeni, široki in v glavnem enobarvni, če pa bodo iz črtastega, ali kariranega blaga, bodo opremljeni še s pasom.
Vračamo se tudi k modi klobukov, ki jih kreatorji predvidevajo za vse starosti, predvsem pa raznih oblik.
Če si ženske lahko privoščijo v oblačenju razne modne novosti in tendence, potem je napočil čas tudi za moške, pravijo modni izvedenci, da se otresejo vseh dosedanjih shem, da si torej privoščijo to, kar jim je všeč, kar jih pomlajuje, kar je lepo in predvsem, kar je športno in praktično in kar odgovarja zunanji podobi sodobnega moškega.