PLANINSKI VESTNIK čitve in ponoči celo padavine, vendar so zvezde še veselo migljale na celem nebu, kar ga je bilo mogoče pregledati iz oz­ ke doline. Torej so vremenarji na srečo spet enkrat udarili mimo, je potolaženo pomislil in hitro prižgal cigareto. Pa ni pokadil do konca, ko se je vrnil Pavle in sporočil, da gre za njimi verjetno še nekdo; ni se dobro razumelo, kdo. Prijatelji so se tedaj začeli čuditi, da o Jezerjanih in Avstrijcu še ni ne duha ne sluha; po poročilu in času sodeč so pri­ čakovali, da jih bodo srečali tu nekje. Hitro, da se ne bi ohladili, so zagazili na­ prej. Proti stari Frišaufovi koči so se me­ njavale klože z območji globokega ne­ predelanega pršiča. Rudi in Zvoncu sta bateriji počasi pešali; bila je sobota zve­ čer in novih vložkov ni bilo moč kupiti. Po dolini nad Frišaufovo je bil sneg od­ ličen — trdo zbita kloža. V skopih bese­ dah so se sporazumevali in ugotovili, da je moral veter v tej ozki dolinici orkansko divjati, da je nabil kot kost trdo kložo. Zgoraj, kjer se dolina razširi in obrne bolj proti severu, se je pričelo spet zoprno predirati. Peter in Zvone sta nekajkrat za- vpila in poslušala, vendar odgovora ni bilo. To se jim je zdelo zelo čudno, saj bi morali biti Jezerjani zdaj tu nekje. Mor­ da pa z Avstrijcem ni vse v redu — ali pa so jo potegnili na Cojzovo kočo v zim­ sko sobo. Višje v dolini jih je Peter zagledal. Luč je begala visoko zgoraj v prečki, na po­ lici, kjer gre pot iz spodnje Jame na Grintovčevo streho. Začudeni, da so oni še tako visoko, so se zagrizli v precejšnjo Voda v gorskem svetu Domišljamo si, da je gorski svet še vedno v naravnem stanju, da je člove­ ški in družbeni vpliv nanj še vedno za­ nemarljiv. Vendar pa sta že v začetku tega sto­ letja industrijski razvoj in potreba po energiji, predvsem vodni, pričela po­ segati v ta svet in prišlo je do nepred­ vidljivih sprememb v okolju. Še kasneje je prišlo do še drugih spre­ memb. Povečalo se je zanimanje za zimske športe in na prej opustela vi­ sokogorska območja se zgrinjajo mno­ žice smučarjev. Vse to povzroča hidro­ loške in ekološke probleme: — potrebe po pitni vodi pozimi, — odvajanje odplak proti dolinam, — graditev rezervarjev za gorivo, — vplivi pregrad na rekah, — vse manjša prepustnost tal, — erozija na pobočjih, itd. Zaradi razgibane geološke zgradbe so gorska območja tudi predmet študij o možnostih odlaganja odpadkov. strmino pod spodnjo Jamo in kar naprej navzgor čez stopnjaste strmine. Ko sta se Peter in Zvone, vsa zasopla in preznojena, dokopala na spodnji rob Jame, sta jih zagledala v zoprni prečki na desni na poti proti Cojzovi. Poklicala sta jih nazaj, vendar Avstrijec ni hotel ne mogel nikamor več, dokler mu nista v polomljeni nemščini pojasnila, da imata zanj dereze. Stopila sta jim nasproti in vsi skupaj so se vrnili na ravno v spod­ njo Jamo. Peter in Ruda sta Avstrijcu dala piti. Zvone mu je pritrdil dereze in mu pripel čelno svetilko. Jezerjani so se izkazali z rezervnimi baterijskimi vložki; skupaj so ugotovili prednosti majhnega kraja, kjer snameš prodajalko od domače mize, če je treba, da ti odpre trgovino. Peter je od dolgega Jezerjana Murna, ki je varoval Avstrijca, prevzel nahrbtnik s smučmi in počasi, vendar brez ustavlja­ nja so jo mahnili navzdol. Zvone in Pavle sta hodila tesno ob Avstrijcu, ki je kar nevarno omahoval. Spotoma so Jezerjani povedali, da so se po odskoku iz helikopterja povzpeli na Grintovčevo streho, vendar v megli na označenem mestu, kjer so bile sledi ne­ sreče, ni bilo nikogar. Spustili so se po krvavih sledovih prav do spodnjega roba strehe nad skoke, ki prepadajo v spodnji Dolec, in tam so ga našli, ko je brez­ uspešno iskal mesto, kjer bi vsaj za silo presedel noč. Bil je že delno v šoku zaradi nesreče pri­ jatelja in dehidracije, preden so ga spra­ vili nazaj na streho in čeznjo v prečko proti spodnji Jami. Od tu so opazili luč Tudi zaradi propadanja gozdov so po­ trebne študije vodnega režima v gor­ skih območjih. Vključevanje človekovega delovanja v okolju vodi politika uporabe prostora. Zagotoviti mora harmonijo, odločitve morajo upoštevati strokovna dognanja, v katerih igrajo voda in uporaba vode najvažnejšo vlogo. Strokovna mnenja so v tem primeru multidisciplinarna in osvetljujejo problem vodnih virov z različnih vidikov. S tem ciljem bo v Švici jeseni 1990 mednarodna konferenca o vodnih virih v gorskih območjih. Obravnavali bodo tako površinske kot podzemeljske vo­ de, metode raziskovanja, kakovost vo­ da, vplive akumulacij, izkoriščanje, go­ spodarstvo z vodo in zaščito itd. Menimo, da bi se za te probleme mo­ rale zanimati vse naše obalpske ob­ čine, posebej pa še uprava TNP, ki bi morala imeti vpogled tudi v takšne probleme parka. Dušan Novak 430