Razsajanje magjarskih in nemško-jndovskih Turkov! Kedar so naš svitli cesar po ahodu z ruakim carom stopili v Bubeničkem kolodvoru v Pragi raz vlaka, ro zbrani ljudje brž zapazili, da ao jaanega in veaelega lica. Zapazili so pa tudi, da se je magjarski grof, minister Andraasy, nenavadno 5emerno in kislo držal, zaostajal in molčal. Vsak je hitro spoznal, da to nekaj pomeni. Par dni poznej smo brali v Dunajskem Tagblattu, da je pri shodu ceaarjev grof Andrassy-jev predlog, naj O8tane na Turškem vse pri atarem, bil — zavržen in da bo Andrassy samo nekaj tednov še minister. Ob jednem je izišla knjižica z naslovom: Pet let Andrasay-jeve državne umetnosti. V njej se ministru na srce polaga: ffsprava Magjarov in Nemcev s Slavjani na Avstri jakem na podlagi pravičnosti in djanakejednakopi-avnoati — preden bo prepozno!"' Ta knjižica je vse ustavaatvo in magjaratvo tem bolj nemilo zadela, ker se povsod šepata, da je na povelje nekega visokega gospoda iziala. Poslednji 5aa so na dalje cel6 nemški uatavoverci začeli spoznavati, da bo dualizem le Magjarom na korist Avstriji pa v nesreeo. Začeli so ugovarjati zoper obnovljenje nagodbe z Ogersko, kakoršno so oboji ministri sklenoli. Sploh čedalje bolj se kaže, da bodo pri naa ljudje biž in skoro povsod siti magjarske predrznosti in šopirenja. Nek visok uradnik na Dunaju je djal ves nevoljen: ^vsa.j nimamo več dualizma, imamo le magjarsko nadvladatvo!" Vse karkoli pri nas ima srce, ki zvesto za Avstrijo bije, bodi kmet, duhoven, uradnik ali vojak, želi, da se rnagjarska drznost v prave meje zavrne; a brez Magjarov je tudi naae ustavoverstvo brez zaalombe in zato držita drug drugega, dokler bo le mogoče. Zato rečemo, da temu ne bodo konec atorile ne pravna, pa tudi narodne stranke ne, ampak to bodo storile zunanje zadeve — turaka vojska. Magjari in ustavoverci cutijo to že sami in tukaj imamo tudi uzrok, zakaj 80 Magjari in nemški ustavoverci, posebno pa jihovi judovaki novinarski piaači, toliki prijatelji Tuikov, da bolj za nje in jihovo zmago trepe5ejo, kakor sam turaki aultan. Bojijo se za avojo gospod8tvo.  Leta 1848. in 49. je avstrijska vojna, posebno s pomo5jo vrlih Hrvatov in brabrih Srbov, puntarske Velikonemce in Magjare slavno potolkla. Toda  valed nesre5ne francoake in pruake vojske so nemaki in magjaraki goapodstvaželjni ljudje zopet priali na vrb in strežejo že 10 let avojim namenom, katere so te dni tako jasno kakor ošabno izpovedali v svojih glavnib liatih. Namera Magjarov po izjavi Pester-Lloyda je: die Bekampfung der Slaven, t. j. krotenje ali pobijanje Slavjanov. ,,Neue freie Presse" pa piše: unser Programm ist die Niederhaltung des Slavismua, t. j. glavna točka našej politiki je: potla5enje Slavjanstva. Koje tedaj lani buknila vstaja alavjanakih Kristijanov na Turškem, so naai ustavaki in Magjari takoj zatrepetali. Slaba veat jim je hipoma vzbudila misel na nevarnoat, ki bi utegnila priti iz te vstaje za njihovo gospodatvo. Zato ao, kakor iz jednega grla, zagnali krič zoper nekatere Avstrijane, ki so svetovali, naj Avstrija priako5i Kristijanom in bližnje turake dežele vzeme. ,,Tega pa ne, tega ne trpimo, ao vsi kričali; imamo že itak preve5 Slavjanov, koje silno težko krotimo". No, Avstrija je rea ostala Turci.ji prijazna tako, kakor poprej, in grof Andraasy je mislil, da bodo Turki vstaae sami pomirili. To se ni zgodilo in sedaj je vstaaern šla Srbija in Črnagora na pomo5. Nastala je vojska, vsled katere namiali Srbija vzeti Bosnijo, Crnagora pa Hercegovino. Nov trepet in nov strab po vseh magjarskih in ustavaakih listih! Vzdignol 8e je nov krič: ,,tega pa ae menj ne trpimo, alavjanske države se ne smejo oanovati na nasej meji, in 6e Turki ne morojo Srbov pobiti, pa mora Avatrija me5 potegnoti za turškega sultana". Vendar ta krič je ostal jalov in prazen. Avstrija ne bo zavol.j Turkov vojske začela. Temu porok nam je shod našega cesarja z ruskim tem bolj, ker je valed ovega shoda cel6 Andraasy prisiljen bil, Turkom morje pri Kleku v Dalmaciji zapreti, da ne morejo ve5 po morju do Hercegovine tako, kakor do aedaj. To je bil prvi pa budi udarec naaim magjarskim in nemškojudovskim Turkom, pravi blisk iz jasnega neba. Obstanek jibovega goapodatva je sedaj ediuo še mogo5, ako Turki zmagajo, Slavjane potlacijo in jib zopet vprežejo v stari jarem oOOletuega sužanstva. Da bi ovi res nekiš6anski svoj namen dosegli, delajo sedaj na vae kriplje, paujejo in aSujejo na Srbe, kolikor jira je le mogo5e; Turke pa bvalijo in v nebo povzdigujejo. Najbujai so Magjari. Ti so prepovedali vsako pobiranje za turške Kriatijane in so že mnogo najizvrstuiaih Slavjanov zaprli: poslanca Miletiča, generala Stratimiroviča, pisatelja Markovi5a, ve6 uraduikov v Pančevi, Bački in Novemsadu. Magjaraki generali Tiir in Klapka in drugi delajo za Turke. Pri Bjelini je bilo 700 turških vojakov, preoblečenib Magjarov, od sibskega generala Alimpiča ubitib ali ujetib. V Sibiji a5uvajo Karadžordževi6e zoper kneza MiLina Obrenoviča, Crnogorce sku.šajo 8 Srbi spreti, v Boanijo 80 poslali rogovilit med tamo.šnje Katoli6ane in so namenili pobirati podpiae za pisrao, v katerem bi naj ti izrekli, da bočejo, ali pod Turkom ostati, ali pod Avstrijo priti. Toda kakor iz Banjeluke iz gotovega vira poizvemo, je Magjarorn vse spodletelo. Bodi jim! Vse jibovo in jibovih zaveznikov nemško-judovskih ustavakov razsaianje se bo na ni5 razkadilo — iu menda skoro bo o njib v Avstriji veljalo: kdor visoko leta, nizko obsedi.