gioielli - dragulji
¿ff mololon
VfiŠR DRfiGUUfiRNR z vami od leta 1949
Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.it
Raba in zloraba mobilne telefonije in interneta: kaj mislijo naši dijaki?
>/18
Gorica: kaj je naredila toponomastična komisija
Tržačani navalili na dobrote Krasa
Primorski
NEDELJA, 13. MAJA 2007_
št. 113(18.896) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Desnica takoj stopila v akcijo
SandorTence
»Fatta Ia Iegge, trovato 1'inganno«, pravi italijanski pregovor rekoč, da se za vsakim zakonom skriva ne samo različno tolmačenje, temveč tudi prevara. 150 tisoč zakonov, dekretov, odredb in določil, kolikor jih premore Italija, bi moralo razčistiti tudi najmanjši dvom ne samo o spoštovanju, ampak tudi o tolmačenju kakršnega koli uradnega papirja. V resnici pa ni tako. Italija je domovina birokracije, ki ima prednost pred pravno državo.
Za slovensko manjšino je zgovorna in poučna zgodba zaščitnega zakona. Birokracija je v tem primeru našla odličnega zaveznika v politiki, skupaj sta ustvarili neke vrste labirint, iz katerega se še ni našlo izhoda.
Prejšnji paritetni odbor je ob vseh ovirah in težavah, s katerimi se je soočal na svoji zelo strmi poti, uspel sestaviti seznam občin, kjer naj bi se izvajala zaščita. Ker tedanja vlada seznama ni hotela sprejeti, ga je dopolnil z nekaterimi pojasnili in razlagami, ki so zadevala zlasti Trst, Gorico in Čedad. A tudi to ni bilo dovolj.
Najprej je Državni svet očitno na pritisk vlade zahteval od paritetnega odbora naj sam preveri prisotnost Slovencev v nekaterih občinah, nekaj dni pred lanskimi volitvami pa je vlada zagrozila, da bo sama odobrila seznam, češ da ga paritetni odbor ni uspel pravočasno sestaviti. Ob veliki škodi torej tudi zas-meh.
Pred nekaj tedni smo dobili nov paritetni odbor. Njegovo nastajanje je bilo dolgo, umestit-vena seja pa polemična in kar se tiče Slovencev tudi še kar mučna. Upamo, da so se med tem časom strasti umirile in da bo v odboru prevladala želja po sodelovanju.
In že smo pri prvih ovirah. Župan Čedada in občinski svetniki desne sredine, ki je tam v večini, zahtevajo, da se mestece ob Nadiži izloči iz prvotnega seznama občin, čeprav j e že prejšnji paritetni odbor izjavil, da za Čedad zadostuje t.i. dvojezično okence tudi za potrebe Nadiških dolin.
Politično dosti bolj relevantna je zahteva goriških občinskih svetnikov desne sredine, da se Gorico, razen Pevme, Štandre-ža in Štmavra (kaj pa Podgora?), izključi iz seznama zaščitnega zakona. In to z utemeljitvijo, da so Slovenci zgodovinsko prisotni Ie v omenjenih treh krajih, ki so bili nekoč podeželje in torej zunaj mestnega jedra...
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,75€(180 sit)
ITALIJA - Dve manifestaciji v središču Rima
Obramba družine in laične države
Milijon ljudi na Trgu S.Giovanni, nizka udeležba na Trgu Navona
svetovni forum g8-unesco - Sklep tridnevnega posveta
»Tržaški model« naj navdihuje odnose med razvitimi in nerazvitimi
Zaključno zasedanje spremljala poulična demonstracija proti »nezvzdržnemu razvoju«
Pogled na udeležence zasedanja na tržaški pomorski postaji
kroma
TRST - S pozivom k novemu partnetstvu med industrijsko razvitimi državami in državami v razvoju se je sinoči končal v kogresnem središču na pomorski postaji v Trstu Svetovni forum G8-UNESCO o znanju in trajnostnem razvoju. V središču zadnjega dneva tridnevnega posveta so bile težave in upi Afrike, veliko pohval
pa je požel t. i. »tržaški model« pretoka znanja na relaciji sever-jug.
V sočasju z zaključkom pobude na pomorski postaji je bila po tržaških ulicah demonstracija proti »nevzdržnemu razvoju«, ki se je dejansko prelevila v pobudo proti Riccardu Il-lyju in njegovi deželni vladi. V glavnem mladi demonstranti (zbralo se jih je
nekaj manj kot tisoč) so vzklikali gesla proti napovedani cementarni v južni Furlaniji, tržaškim plinskim terminalom ter hitri železnici v sklopu petega evropskega koridorja. Demonstracijo, kije potekala brez incidentov, je spremljajo veliko število policistov.
Na 4. in 5. strani
RIM - Milijon ljudi je včeraj na rimskem Trgu S. Giovanni demonstriralo v obrambo vrednot družine, na Trgu Navona pa so se zbrali zagovorniki laičnosti države. Udeležba na prvi manifestaciji je presegla pričakovanja prirediteljev, na pobudi poimenovani »laični pogum« pa je bilo še kar precej politikov, malo pa udeležencev.
Politiki so seveda prišli tudi na »dan družine«, na katerem je izstopal Silvio Berlusconi, ki je v svojem običajnem slogu ostro napadel levo sredino in predsednika vlade Romana Prodija. Slednji je pred manifestacijo svaril pred nevarnostjo razkola med laiki in katoliki.
Na Trgu S. Giovanni, tradicionalnemu prizorišču levih in sindikalnih shodov, je med drugim govoril nekdanji generalni tajnik CISL Savino Pezzot-ta. Dejal je, da so družinske vrednote skupne in ne smejo postati predmet ločevanj. Na Trgu Navona sta med drugim govorila ministrica Emma Bonino in vodja SDI Enrico Boselli.
Na 34. strani
SKGZ in SSO opozarjata na finančne težave slovenskih ustanov
Na 2. strani
Jančar in Milharčič navdušila videmsko publiko
Na 2. strani
Še ena tatvina na Tržaškem
Na 8. strani
od leta 1904
odprti vsak dan
Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204
GOSPODARSKA VOZILA
PÄKTTKIIIK
GUSTIN
sne
Pooblaščena Mehanična Delavnica in Avtokaroserija
OBRTNA CONA ZGONIK Ul. Proseška Postaja, 29/a
ZGONIK (TS) Tel. 040.225343 • Fax 040.2529507 e-mail:
assistenza@gustin.autogerma.it
J Vt
ADRIAKER
; čiti i k a in l<op4lni.fkd oprf-ma
Kakovost /
ñ1 i j a/j nisi
íüLrütfú deMa Rasend ra 40, Trieste, tel. 040 S13719
L'rihj"{inrk
■	M-scra i2hn ta ■ ov i [ikajinja daaira k [«pun na i:c«ikt ii u'
■	ire îïfsorjrjf	.■ .■-
■	rjiEtivni pnMtsri1» LOOQ m-
w\v vv.i ulriiiker.il
2
Nedelja, 13. maja 2007
ALPE-JADRAN
/
skgz - sso - Sporočilo za tisk
Finančna stiska še vedno v ospredju
Pavšič in Štoka kmalu v Rimu pri predstavnikih vlade - Jutri se bo sestal paritetni odbor
TRST - SKGZ in SSO sta včetaj objavili skupno sporočilo za tisk, ki ga objavljamo v celoti:
Slovenska narodna skupnost v Italiji ima pravico, da se končno prične izvajati zaščitni zakon za Slovence št. 38 iz leta 2001. Doslej ni bil opravljen niti osnovni akt, to je določitev ozemlja, na katerem naj se zakon uvaja v svoji polnosti. Po petih letih desnosredinske Berlusconijeve vlade in enem letu levosredinske Prodi-jeve vlade je seznam občin, kjer naj zakon velja, še vedno v predalu. Prejšnji paritetni odbor je evidentiral seznam 32 občin in to po načinu, ki ga predvideva zakon. Prejšnja vlada je trikrat vrnila odboru seznam in ga ni posredovala v podpis predsedniku republike. Novoimenovani paritetni odbor je v stanju, da sprejme omenjen seznam in ga posreduje vladi. Nadaljnje preverjanje seznama bi pomenilo le zavlačevanje pri izvajanju enega izmed nosilnih členov celotne-
ga zakona.
Ob nerazumljivem zavlačevanju se organizirana manjšinska skupnost srečuje še z drugim, življenjsko pomembnim vprašanjem. Na nedavni skupni seji deželnih tajništev krovnih organizacij SKGZ in SSO je bilo posebej obravnavano vprašanje finančne stiske, ki hudo omejuje delovanje organizacij in ustanov Slovencev v Italiji. Finančna sredstva za kulturno, medijsko, izobraževalno, športno in drugačno delovanje slovenske manjšine v Italiji so v bistvu zmrznjena že 15 let. Njihova »kupna moč« se je v tem času bistveno zmanjšala. Ustanove, organizacije in medijska podjetja so že izvedla vsa možna krčenja. Če ne pride že v letošnjem državnem proračunu do sklepa o višanju finančnih sredstev namenjenih slovenski manjšini, bomo že jeseni priča novim krizam in morebitni ohromitvi predvsem tistih ustanov, ki nudijo poklicne kulturne in drugačne
storitve. Današnja sredstva dejansko dovoljujejo le na pol poklicne ali agencijske dejavnosti in torej bistveno manj kakovostno kulturno in izobraževalno ponudbo. To pomeni objektivno jezikovno in kulturno obu-božanje slovenske manjšine v Italiji. V isti sapi pa lahko ugotavljamo, da je zaradi neizvajanja zaščite v šestih letih država »prihranila« veliko denarja na račun manjšine. Gre za vrsto neizvedenih postavk, ki gredo od sekcije konservatorija vse do toponoma-stike in vrste drugih obvez. Finančni položaj države torej ne more biti nikakršen izgovor za to, da se manjšini ne povišajo prepotrebna sredstva.
Glede finančnega vprašanja sta predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoka te dni pisala ministru za zunanje zadeve Massimu D'Alemi, ministrici za deželna vprašanja Lanzillotta, državnima podtajnikoma Letti in Centu terpred-sedniku prve stalne komisije poslan-
ske zbornice Violanteju. Zato bosta predsednika krovnih organizacij v prihodnjih tednih ponovno v Rimu. Podobni pismi sta prejela tudi predsednik deželne vlade Illy in pristojni odbornik Antonaz s prošnjo, da tudi sama posredujeta pri rimski vladi. V tem smislu je odbornik Antonaz že zagotovil svoj poseg. Finančno vprašanje je toliko bolj akutno ob upoštevanju, da slovenska manjšina v letošnjem letu še ni prejela predvidenih dotacij ne iz Italije in ne iz Slovenije, kar je že spravilo v prve likvidnostne težave marsikatero pomembno manjšinsko ustanovo.
Do sem sporočilo krovnih organizacij. Jutri pa se bo v Trstu sestal paritetni odbor, ki bo vzel v pretres pripombe Berlusconijeve vlade na seznam občin, kjer naj bi se izvajal zaščitni zakon. Na dnevnem redu jutrišnje seje pa je tudi mnenje o osnutku decelnega zakona za zaščito slovenske manjšine.
videm - Slovenski pisatelj Drago Jančar
V zaporu sem razumel, da je v tej družbi vse narobe
Na srečanju Vicino Lontano je govoril o mehanizmih oblasti
VIDEM - V Vidmu se bo danes zaključil niz srečanj Vicino Lontano, ki je v furlansko prestolnico ob številnih uglednih gostih privabil tudi izredno številno občinstvo. Na različnih lokacijah, od bivše cerkve svetega Frančiška do univerze, gledališča, knjižnice in bivše ribarnice so se od četrtka do danes zvrstile debate, predstavitve knjig, video projekcije, gledališke predstave, ki so včeraj doživele višek z večerno podelitvijo nagrade Tiziano Terzani. Nagrado, ki nosi ime po priljubljenem novinarju, pisatelju in mislecu, so letos posthumno podelili Anni Politkovskaji, ruski novinarki, žrtvi danes še vedno neznanih morilcev. Tudi zato je bila ena od veznih niti videmskega dogajanja svoboda
izražanja in odnosi z represivnimi oblastniki. Med gosti videmskega cikla srečanj sta bila tudi pisatelj Drago Jančar in novinar Ervin Hladnik Milharčič.
Potrebni upor ali pogovor o mehanizmih oblasti je bil naslov srečanja, ki ga je založba Forum priredila s pisateljem Dragom Jančarjem. V prenovljenih prostorih nekdanje ribje tržnice je številno občinstvo lahko prisluhnilo zanimivemu pogovoru, v katerem sta se prepletali literatura in sociologija. Vodil ga je novinar tržaškega Piccola Alessandro Mezzena Lona, ob pisatelju pa sta ga sooblikovala še predstavnik založbe Luigi Reitani in prevajalec Roberto Dapit. Izhodišče pogovora je predstavljal izid romana Zvenenje v glavi, ki sta ga z naslovom Ronzio v italijanščino prevedla Dapit in mlad tržaški prevajalec Martin Vidali (slednji je na videmskem srečanju tudi tolmačil Jančarja). »Izbrala sva ga ne samo, ker je Jančar največji slovenski pisatelj, ampak zato, ker gre za zelo privlačen roman, ki naju je povsem prevzel,« je pojasnil Dapit. Tako privlačen, da je bilo prevajalcema, kljub temu, da sta roman prebrala nič kolikokrat, vsakič žal, da sta prišla do njegovega zadnjega poglavja. Vsebino romana je poslušalcem predstavil Jančar: njegov osrednji dogodek se odvija v sedemdesetih letih v bivši jugoslovanski republiki. »Zasnova je resnična: v nekem zaporu je res
Pisatelj Drago	prišl° do upora za-
Jančar.	radi prepovedi gle-
Na sliki desno Ervin danja televmjskega Hladnik Milharčič prenosa košarkar-
ske tekme Jugoslavija-ZDA. Ker sem se tudi sam znašel v zaporu zaradi nekega malega upora, sem to zgodbo slišal iz ust njegovega voditelja. Ko sem kasneje dobil v roke svoje zaporniške zapiske, sem rekel: saj to je roman!« Jančar je pojasnil, da o svoji zaporniški izkušnji nerad govori, na izrecno prošnjo Mezzene Lone pa jo je na kratko obnovil. Priznal je, da ni bil velik di-sident, ki je želel zrušiti sistem: »Sistem se mi je zdel dober, večstrankarskega si sploh nisem predstavljal!« Kljub temu pa je njegov uvodnik v študentskem listu Katedra, v katerem je zapisal, da potrebuje mladina več zraka in večjo izmenjavo idej, sprožil grozovit hrup. Časopis so zaprli, Jančar pa ni šel v zapor. Zaprli so ga kasneje, ko je v Slovenijo prinesel knjigo o povojnih pobojih. »Ta knjiga je bila zame pravi šok, o pobojih nisem nič vedel. V zaporu
ribnica - TIGR
Počastili spomin na Danila Zelena
pa sem razumel, da je v tej družbi vse narobe, če zapira ljudi samo zato, ker so čez mejo prinesli nedovoljeno knjigo. To spoznanje je iz mene naredilo upornika.« Pridružil se je gibanju za demokracijo, kljub temu pa ni nikoli nastopal v njegovem jedru, temveč se raje posvetil literaturi. Literaturi, v kateri nikoli ne manjka malo melanholije: tako kot v življenju, pač. Zato je Jančar videmskemu občinstvu skušal razložiti pomen besede hrepenenje, »slovenske različice melanholije, ki pomeni vse in je zato marsikdaj težko prevedljiva, saj ima številne pomene«. Hrepenenje, ki je značilno za večino Jančarjevih junakov: vsi se tako ali drugače znajdejo v trenutku, ko morajo izbrati, ali naj se prepustijo usodi ali naj izberejo konfrontacijo. In zakaj ne tudi upor.
Poljanka Dolhar
Obrambni minister Karel Erjavec
RIBNICA - Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske in občina Ribnica sta na Mali gori pri Ribnici pripravila spominsko prireditev v počastitev prvega oboroženega upora Slovencev proti italijanskim okupatorjem, v katerem je padel vodja vojaškega krila organizacije TI GR Da ni lo Ze len. TI GR je po besedah govornika ministra za obrambo Karla Erjavca kljub temu, da je bil dolga desetletja za-mol čan, ne spor no zgo do vin sko dejstvo. »TIGR je bila protifašistična organizacija, ki se je pred za čet kom dru ge sve tov ne voj ne bo ri la pro ti fa šiz mu. Na tem mestu je izgubil življenje Danilo Ze len, ki ga ni vo di la no be na ide -ologija, ampak ljubezen do domo vi ne, do slo ven stva, do ma te -ri ne be se de,« je, kot je po ro čal Radio Slovenija, dejal Erjavec.
Ze len je bil or ga ni za tor od -po ra pro ti fa šiz mu, ki je bil od le -ta 1929 v ožjem vodstvu organizacije TIGR. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, skrbel za vnos orožja, razstreliva in pro pa gan dne ga gra di va za Ju -lijsko krajino ter za tajno raz-mno že va nje ti grov ske ga tis ka v Ljubljani.
Ilegalno je prehajal mejo, dajal navodila za akcije, glavna na lo ga pa je bi la or ga ni zi ra nje vo -jaške obveščevalne dejavnosti za štab Dravske divizije v Ljubljani.
TI GR (kra ti ca za ime na Trst, Istra, Gorica in Reka) je bila prva pro ti fa šis tič na na rod na or ga -nizacija v Evropi. Ustanovili so jo primorski Slovenci 1927, čeprav zasnove organizacije segajo že v čas kmalu po koncu prve svetovne voj ne. De lo va la je do le ta 1941, v njej pa so se združevali tako Slovenci kot Hrvati, živeči v Julijski krajini.
videm - Slovenski novinar Ervin Hladnik Milharčič
O svobodi tiska na slovenski način
VI DEM - Kaj je svo bo da tis ka v državi, ki je bila do pred nedavnim del komunističnega sistema? Na na videz retorično vprašanje je Ervin Hladnik Milharčič, cenjen in popularen slovenski novinar, skušal odgovoriti na včerajšnjem srečanju, ki ga je na dvorišču videmske univerze vodil novinar dnevnika Il Gazzettino Maurizio Bait. V Sloveniji se je zgodilo obratno kot v Italiji, je v svoji tekoči italijanščini povedal bivši novinar Mladine in bivši urednik Sobotne priloge: pri vas je privaten kapital prevzel odločilno vlogo v državnih medijih, pri nas pa je politična opcija, kije zmagala na zadnjih volitvah, skušala spremeniti strukturo privatnih medijev, zamenjati njihove lastnike in urednike. Tudi Milhar-čiču, ki je bil takrat urednik Delove Sobotne priloge, so dali razumeti, da bi moral svoje pisanje prilagoditi državni politiki; minister za kulturo je baje celo vihtel izvod Sobotne priloge pred televizijskimi kamerami in pojasnjeval,
da mora biti takega pisanja že enkrat ko nec. Do te da nji ured nik ni že lel pri -sluhniti »nasvetom«: nekaj tednov kasneje so ga odslovili. Od takrat je zaposlen pri Dnevniku in njegovi prilogi Objektiv. Milharčič je videmskemu občinstvu posredoval tudi nekaj anekdot iz svojega novinarskega življenja. Na primer tisto napačno analizo, ko je v nekem svojem članku zapisal, da se razkroj jugoslovanske države ne bo v nobenem primeru spremenil v vojni spopad. Dva tedna kasneje je v Sloveniji izbruhnila vojna. Kljub temu, da je deset let sledil vsemu, kar se je dogajalo na Balkanu, je ni znal napovedati ...Na vprašanje, ali misli, da bo padec meje zbližal italijanski in slovenski svet, je Milharčič odgovoril, da bo to možno samo takrat, ko bomo ta svet doživljali kot celoto. »Ko se bom v Vidmu, ki velja v naši mitologiji za slovensko mesto, počutil doma. In ko se boste v Kopru, ki j e od nekdaj bil italijanski, doma počutili tudi vi.« (pd)
IZ

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
TRST	Nedelja, 13. maja 2007
APrimorski
~	dnevnik
3
goldonijev trg - Predstavitev pridelkov in izdelkov kmetijskih podjetij
Okusi Krasa sredi mesta res za vsak okus, le da je dober
Med razstavljalci veliko število Slovencev - Kupci zadovoljni, prodajalci prav tako
Goldonijev trg se je za vikend prelevil v živahno tržnico, na kateri so bile izpostavljene tradicionalne dobrote s Krasa in iz Brega. Obiskovalci so si lahko privoščili tipične tržaške sladice, več vrst meda, sire, pršut, olivno olje, bela in rdeča vina, številne vrste likerjev in cvetice. Združenje Pro loco Trieste je v sodelovanju s tržaškim Odborom za gospodarski in turistični razvoj že drugo leto zapored priredilo revijo lokalnih prehrambenih jestvin in vinskih izdelkov z imenom Okusi tradicije. Pobuda je že v soboto privabila številne obiskovalce. Nadaljevala se bo tudi danes, od 9.30 zjutraj do polnoči. Ob 21. uri bo za popestritev poskrbela skupina Zakkaman and the revolutionary tribe of lion.
V primerjavi z lansko izvedbo se je število sodelujočih skoraj podvojilo, saj je svoje izdelke ponujalo kar dvanajst proizvajalcev. Pobuda je čez dan privabila predvsem starejše stranke, manj pa mladih, ki so se podali na Goldonijev trg bolj v večernih urah. Tako sodelujoči kot obiskovalci so nam potrdili, da so izpostavljeni izdelki kakovostni in razpoložljivi po dokaj ugodnih cenah.
Obiskovalci so si lahko ogledali šest bogato opremljenih stojnic. Vsako stojnico si je delilo dva ali več proizvajalcev. Desno od odra sta si prvo stojnico delila podjetje Piolo in Max iz Trsta ter tržaška slaščičarna Ulcigrai. Prvi je obiskovalcem ponujal domače likerje najrazličnejših okusov: iz pelina, terana, bele čokolade, evkaliptusa itd. Tržaška slaščičarna pa je prodajala tipične lo-
kalne sladice, od pince do »fav«. Sledila je stojnica kmetijskega podjetja Alessandra Muzina iz Trsta, ki je strankam ponujala bogato izbiro cvetja. Obiskovalci so si lahko privoščili vrtnico, daljo, marjetico ali pelargonijo, za katero je bilo povpraševanje največje, saj je bila na prodaj za 2 evra. Tretjo stojnico so si delila tri kmetijska podjetja: podjetje Marie Ziani iz Trebč, Lenarda Vidalija iz Bazovice in Igorja Grgiča iz Padrič. Ponudba podjetja iz Trebč je vključevala več vrst meda, kot na primer med iz akacije, lipe in rešeljike. Slednji je bila najbolj prodan (po 8 € na kilo). Podjetje iz Bazovice pa je ponujalo bogato proizvodnjo kravjega sira, ki je stal 8 evrov na kilo, podjetje iz Padrič pa je za 7 evrov na steklenico prodajalo tri vrste tipičnih kraških vin: malvazijo, vitovsko in refošk. Četrto stojnico sta si delili čebelarka Vilma Abrami Carboni iz Gročane in kmetijsko podjetje Kristine Jerman iz Čampor. Čebelarka je poleg običajnih vrst meda (po 7,50 evra za kilo), ponujala tudi posebne okuse meda, kot na primer Ciocomiel, ki je mešanica meda, lešnikov in čokolade. Podjetje iz Čampor je razstavljalo domače olivno olje po 13 evrov na liter. Poleg tega omenjeno podjetje prodaja skozi vse leto tudi domačo zelenjavo. Peta stojnica je bila bogato opremljena s sladkarijami in kruhom pekarne Davorina Starca s Proseka (pinca po 9,50 evra na kilo) in degustacijo ter prodajo vin podjetja Šturman iz Repna (po 10 evrov na steklenico). Zadnja stojnica je bila dobesedno obkoljena. Zahvalo za to ima kraška domačija Bajta oziroma surov pršut (2,50 evra za 100 gramov) in pečen pršut (2 evra za 100 gramov), ki sta bila na voljo obiskovalcem. V stojnici je svoje proizvode (med, žganje in bombone) razstavljalo tudi kmetijsko podjetje Alle querce del Carso od Sv. Ivana. Pestro vzdušje je v večernih urah obogatil tudi nastop skupine Hardfish & the hot Potatoes.
Predstavnike združenja Pro loco Trieste, ki so bili s stojnico prisotni na trgu, smo vprašali, ali ocenjujejo spremembo lokacije pozitivno, saj je bila lanska premierna izvedba umeščena na trgu Sv. Antona. Organizatorji so nam zaupali, da sprememba lokacije sodi v širši, dolgotrajni projekt, ki zaobjema sam smisel pobude, in sicer, da se čim večje število ljudi približa tradicionalnim značilnostim Krasa. Zaradi tega je mobilnost pobude prav gotovo učinkovito sredstvo. Naslednje leto bo tretja izvedba Okusov tradicije najverjetneje zaživela Trgu stare mitnice.
Jasmina Strekelj
Kruh in pršut sodita skupaj, še zlasti če se tako vabljivo ponujata
kroma

KlHMt'M TUM
AtrtLUL», SvuhHM ura Mf, FohSNO AKIXÍUMI F
Ijmm hL^ÉiMpon
Gi.'JSU M, IkEKUhOMIII
RAZPOLAGO
Vsi Ai.nv>MO NPtiCNO*OV& nrtl
NUOVA EDILCOMERC
vi	5Í 040.Í8??IA
St (Iti: VÍ. FUtU 52 Tk&t Ttl/ÍAX 040.fiJÍ2I09
4
Nedelja, IB. maja 2007
TRST
/
svetovni forum g8-unesco - Za zagotovitev trajnostnega razvoja
Nujno je novo partnerstvo
■ • - • • • • ^ • •
med razvitimi in nerazvitimi
V tem smislu naj bi bil posebno dragocen »tržaški model«, ki ga utelešajo ICTP in drugi znanstveni centri
g8-unesco
Težave in upi Afrike
TRST - Skupina industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (-G8) naj spoštuje sprejete obveze in naj finančno podpre znanstveni in tehnološki razvoj Afrike. Ta zahteva je prišla do izraza na posebnem zasedanju o perspektivah znanosti, tehnologije in inovativ-nosti na Črni celini, ki je bilo na spo re du vče raj do pold ne na Sve -tovnem forumu G8-UNESCO. Na njem so sodelovali ministri za znanost iz Egipta, Kenije, Ruan-de in Konga ter podtajnica na italijanskem zunanjem ministrstvu Patrizia Sentinelli.
Razpravo je vodil izvršni direktor Akademije znanosti tretjega sveta (TWAS) iz Trsta Mohamed Hassan, ki je hkrati predsednik Afriške akademije znanosti. Spomnil je, da je Afriška unija razglasila leto 2007 za »leto znanstvene inovacije«. »Države članice so se obvezale, da bodo namenile vsaj 1,1% svojih bruto domačih proizvodov za znanost in tehnologijo in marsikatera je dano obljubo res držala,« je dejal Hassan.
V tem smislu se posebno izkazuje Ruanda. Kot je povedal mi nis ter Ro main Mau ren zi, sta znanost in tehnologija v središču pro gra ma ru and ske vla de. » Naš namen je, da bi v teku petih let celo podvojili sredstva za ta sektor in jih s sedanjega 1,6% dvignili na 3% BDP,« j e dej al. Sicer pa j e Maurenzi poudaril, da Afrika ne bo nikoli mogla ujeti koraka z razvitim svetom brez pomoči slednjega. Na to struno so nato brenkali njegovi kolegi Hany Mahfouz Helal iz Egipta, Noah M. Wekesa iz Kenje in Yaye Ke-ne Gas sa ma Dia iz Se ne ga la. Mar si kdo je spo mnil, ka ko je britanski premier Tony Blair na zadnjem vrhu G8 predlagal, naj bi razvite države namenile 50 milijard dolarjev za dvig Afrike. Afriški ministri so izrazili upanje, da pred log ne bo os tal ne ures ni če na obljuba.
Sicer pa so udeleženci zasedanja tudi kritično ugotovili, da bi se morale same afriške države bolj potruditi. Že omenjeni Mo-ha med Has san je spo mnil na ne -kaj let stari projekt za obnovo afriških univerz in za odprtje novih raziskovalnih centrov, ki je ostal mrtva črka. Seveda je treba upoštevati, da marsikje divja bič vojne, pod ka te rim se vsi še ta ko smotrni projekti zdrobijo. Bistvenega pomena bi torej bilo, da bi okrepili tudi pomiritvena prizadevanja.
Žal pa Afrika plačuje tudi za grehe, ki jih ni sama zakrivila. Kaže, da bo do kli mat ske spre mem -be, ki jih je sprožil razviti svet, še najbolj prizadele Črno celino. To bo še dodatno zaostrilo nekatere sedanje težave, kot je dostop do vode. V tem sklopu je podtajnica Sentinellijeva povedala, kako si tudi osebno prizadeva za to, da bi pravico do vode priznali kot človeško pravico. Sentinellijeva je zagotovila podporo italijanske vlade pobudam v korist Afrike in dejala, da bo tej problematiki posvetil po seb no po zor nost vrh G8, ki se bo odvijal prihodnje leto pod italijanskim predsedstvom. (mb)
■r?
» * * .
%

s
mr*
»

ttfa
£
Ii \
4M
\


V

Delegati iz razvitih in nerazvitih držav na tržaškem forumu
kroma
forum g8-unesco - Minister Atta-Ur-Rahman
Pakistan doživlja pravo revolucijo znanja
TRST - Na včerajšnjem zadnjem dnevu svetovnega foruma o trajnostnem razvoju je posebno pozornost pritegnil pakistanski zvezni minister Atta-Ur-Rahman, ki je sicer tudi predsednik zvezne pakistanke komisije za visoko šolstvo. Atta-Ur-Rah-man j e namreč eden izmed glavnih tvorcev »revolucije znanja«, ki je ta čas v teku v Pakistanu. Gre za res nena vad no po gu mne spre mem be v smeri družbe znanja. Naj jih na kratko povzamemo na osnovi poročila, ki ga je pakistanki minister podal včeraj do pold ne.
V Pakistanu so bili šolniki do nedavnega dokaj deklasirani. Tako tudi univerzitetni profesorji, ki so pogosto morali imeti drugo službo, da so se lahko preživljali. Pakistanska vlada je zdaj to korenito spremenila. Zavedajoč se, da družba znanja temelji na dobrem učnem kadru, je plače šolnikov odločno povišala. Tako zdaj pakistanski univerzitetni profesorji let-
no zaslužijo povprečno 3 tisoč dolarjev, kar je trikrat več od dohodkov, ki jih prejemajo zvezni ministri. Da bi si lažje predstavljali, kaj to pomeni, po-kusimo pomisliti, kako bi bilo, če bi takšna razmerja v plačah uveljavili v Italiji ali v Sloveniji.
A to ni vse. Pakistanska vlada se je odločila, da bo raziskovalce nagrajevala po zaslugah. Za ocenjevanje le-teh se skuša držati kolikor mogoče objektivnih meril, kot je število objav v mednarodnih znanstvenih revijah. »Tako se zdaj dogaja, da je Pakistan najbrž edina država na svetu, v kateri je mlad, a uspešen raziskovalec bolje plačan od starejšega, a manj uspešnega,« je dejal Atta-Ur-Rahman.
Imeti dobre raziskovalce pa ni dovolj. Če nočemo, da zbežijo v tujino, jim je treba omogočiti delovanje doma. V tej perspektivi je pakistanska vlada gmotno omogočila odprtje vrste laboratorijev in raziskovalnih centrov, po možnosti tudi v sodelo-
Atta-Ur-Rahman
vanju z zasebnim sektorjem. In dejansko je v ne kaj le tih zras lo na de se ti -ne novih znanstevnih in tehnoloških središč, katerih dejavnost se že začenja poznati tudi v gospodarskem življenju. Poleg tega pakistanska vlada skrbi za ureditev informatskih infrastruktur itd.
Skratka, Pakistan doživlja res globoko prenovo z znamenju znanja. Prav nič čud ne ga ne bi bi lo, če bi ga morali čez kako leto uvrščati med nove svetovne velesile. (mb)
ClaudioTuniz
TRST - V kongresnem središču na pomorski postaji v Trstu se je sinoči končal Svetovni forum G8-UNESCO o znanju in trajnostnem razvoju. Šlo je za tri dni intenzivnih razprav o velikih izzivih, ki čakajo človeštvo na pragu novega tisočletja, ko postaja vsem jasno, da razvoj ne sme biti v naprotju z naravo in s samim človekom, sicer grozi planetarna katastrofa. Za končni obračun foruma smo vprašali prof. Claudia Tuniza, namestnika direktorja Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdusa Salama (ICTP) iz Mi-ramara, ki je bil med glavnimi organizatorji posveta.
Prof. Tuniz, forum je predstavljal predvsem priložnost za prosto izmenjavo idej in stališč med politiki, znanstveniki in gospodarstveniki iz industrijsko razvitih držav in iz držav v razvoju, toda italijanski ministrski predsednik Romano Prodi vas je ob otvoritivi pozval, naj bi glavne ugotovitve vendarle strnili v dokument, ki bi ga lahko predstavil na prihodnjem vrhu G8 od 6. do 8. junija v Heiligendammu na Nemškem. Boste Prodiju ustregli?
Kot je bilo predvideno, udeleženci foruma niso odobrili nobenega sklepnega dokumenta. ICTP pa je prevzel nalogo, da bo skupno s funkcionarji italijanske vlade in UNESCO pripravil sklepno poročilo za prihodnji vrh G8. Kot je znano, se je pobuda rodila na vrhu G8 lanskega julija v Sankt Petersburgu in prav je, da so pobudniki seznanjeni z rezultati.
Katero pa je temeljno sporočilo tržaškega foruma?
Nedvomno to, da je za zagotovitev trajnostnega razvoja v svetu potrebno novo partnerstvo med industrijsko razvitimi državami in državami v razvoju. Poudarek je na partnerstvu. Ne gre namreč za to, da bi bi enostransko pretakali znanje s svetovnega severa na jug, ampak ravno za sodelovanje, saj se mora tudi sever marsičesa naučiti od juga.
Bi to pojasnili?
Ni dvoma, da je industrijsko razviti svet dolžen pomagati nerazvitemu, recimo Afriki, da uresniči svoje sanje. Toda upoštevati moramo tudi dejstvo, da je način življenja, kakršnega poznamo na bogatem severu, v marsičem skregan z zahtevami trajnostnega razvoja. T. i. primitivne družbe so bile bolj harmonično vključene v naravno okolje, kot je naša. Zato se moramo tudi mi marsičesa naučiti.
Kako bi se to novo partnerstvo lahko vzpostavilo?
Lahko bi začeli s tem, da bi uresničili mrežo raziskovalno-izo-braževalnih centrov odličnosti po vsem svetu, nekako po vzoru ICTP. Nenazadnje se je forum odvijal v Trstu prav zaradi prisotnosti v njem ICTP in drugih podobnih raziskovalnih ustanov, v katerih znanstveniki iz razvitih in nerazvitih držav delajo bok ob boku. Seveda bi bil to le prvi korak.
Kateri pa bi bili naslednji?
Gotovo bi morali tržaški model razširiti v smer tehnološke inovacije, torej v smer gospodarskega izkoriščanja znanja. V tem smislu bi morali tudi okrepiti t. i. Tržaški sistem. Vsekakor pa upamo, da se bo v tem duhu sprožil nov proces, ki bo prispeval k temu, da bi se svet razvijal na bolj uravnovešen način.
Martin Brecelj
/
TRST
Nedelja, 13. maja 2007
5
varstvo okolja - Demonstracija po mestnih ulicah
Na zatožni klopi zlasti Illy in deželna vlada
Udeleženci pretežno iz Furlanije, veliko policistov in nobenih neredov
Včerajšnja manifestacija po tržaških ulicah je bila naperjena predvsem proti Illyju in deželni upravi
kroma
Včerajšnja manifestacija proti »nevzdržnemu razvoju« Furlanije-Julijske krajine je izzvenela predvsem kot protest proti deželni vladi, začenši z njenim predsednikom Riccardom Illlyjem. Velika večina protestnih gesel, ki so jih vzklikali pretežno mladi demonstranti, je bila namenjena prav Illyju, mnoge pikre pripombe pa so letele tudi na odbornika Lodovica Sone-ga (LD) in Gianfranca Moretton (Marjetica). Slednjemu so očitali, da je glavni pobudnik načrtovane cementarne v industrijski coni pri Torviscosi.
Manifestacija, ki se je začela pred železniško postajo in končala pred sedežem deželnega sveta, je bila vsebinsko zelo pisana. Na čelu sprevoda so bili predstavniki odborov, ki nasprotujejo cementarni, nato nasprotniki hitre železnice, plinskih terminalov, elektrovodov v Karniji in nekaterih večjih kamnolomov, ki jih hočejo odpreti v severni Furlaniji. Pri vseh je bil, kot rečeno, na zatož ni klo -pi Illy, slišati pa je bilo tudi kritike na račun Romana Prodija in njegove vlade, češ da zanemarja okoljska vprašanja.
Udeležencev je bilo nekaj manj kot ti soč, kar je pre cej raz oča ra lo pri -reditelje, ki so gotovo pričakovali mnogo večjo udeležbo, predvsem iz Trsta. Glavnina demonstrantov je namreč prišla iz Furlanije, malo je bilo, kot rečeno, udeležencev iz Trsta, med katerimi so prednjačili nasprotniki uplinjevalnikov. Nekaj udeležencev je prišlo tudi iz Veneta, v glavnem predstavnikov odborov proti hitri železnici v sklopu petega evropskega koridorja.
Demonstracijo je spremljalo veli ko, naj brž pre ti ra no šte vilo poli cis -tov, karabinjerjev in finančnih stražnikov, ki pa so na srečo bili brez dela. Zastražili so zlasti sedeža deželnega sveta in vlade ter nekatere druge »občutljive točke« v središču mesta, kjer ni prišlo do večjih zastojev v prometu.
Politikov na manifestaciji ni bilo dosti, kar nekaj pa j e bil o članov obeh ko munis tič nih strank in Zele nih. Vsi so Illyjevi politični zavezniki in vsi so v tem trenutku tako ali drugače kritični do deželnega odbora, zlasti kar zadeva njegove izbire na področju okolja, energetike in velikih infra-struk tur.
Za trans paren tom Zele nih je ko -rakal deželni svetnik Alessandro Metz, ki grozi, da bo izstopil iz Illyjevega zavezništva. Od slovenskih politikov smo vide li de žel ne ga svetni ka SKP Igorja Kocijančiča in goriškega pokrajin ske ga odbor nika Mar ka Ma rin či ča, si cer zastop ni ka Zele nih.
devin-nabrežina - Zaostritev volilne kampanje
Novo dovoljenje za Sesljan Protest leve sredine
Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je podpisal novo krajinsko dovoljenje in obenem tudi gradbena dovoljenja v nekdanjem sesljanskem kamnolomu. Sklep je sprožil oster protest leve sredine in dodatno zaostril vzdušje v volilni kampanji.
Občina Devin-Nabrežina je krajinsko dovoljenje, ki odpira pot gradnjam v nekdanjem kamnolomu, izdala konec lanskega leta. 23. februarja letos je Spomeniško varstvo Furlanije-Julijske krajine razveljavilo občinski sklep, podjetje S. Protasio e Gervasio, lastnik zaliva in kamnoloma, pa se je pritožilo na Deželno upravno sodišče. Obenem je od Retove uprave zahtevalo novo dovoljenje za posege v kamnolomu.
8.maja je župan Ret podpisal nova dovoljenja za kamnolom, za katera je Občina od lastnikov zaliva dobila 442 tisoč evrov urbanizacijskih dajatev, ki jih je svojčas že vključila v proračun 2007.
BAZOVICA
Pri fojbi
spominska
svečanost
Pri Bazovski fojbi je bila včeraj vsakoletna spominska svečanost, ki so se je med dru gimi ude le žili tr žaš ki žu pan Ro ber to Di pi azza, predsed ni ca tr žaš ke pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik »Odbora za mučenike fojb« Paolo Sardos Albertini. Svečanost se je pričela s poklonom vojaške častne straže in dviganjem zastave ob igranju državne himne.
Potem ko so polo žili ne kaj lovorovih vencev, je tržaški škof Evgen Ravignani daroval mašo. Sledilo je branje »Prošnje za in-fojbirance«, ki jo je napisal nadškof An toni o San tin, ne katerih pričevanj in utemeljitve podelitve zlate kolajne za vojaške zasluge mes tu Trstu. Sve čanost se je zaključila s petjem »Va pensie-ro«. Zatem je delegacija položila venec tudi pred fojbo št. 149 na Re pen tab ru.
tudi v luči razvojnega programa za to področje, ki ga financira Evropska unija.
V sklopu volilne kampanje leve sredine bosta jutri dve javni pobudi. Marjetica prireja ob 18.30 v hotelu Belvedere v Sesljanu srečanje z vladnim podtajnikom Mariom Lettierijem, ki bo govoril o javnih financah. Sodelovali bodo Veronese, deželni svetnik LD Renzo Petris, tajnik UIL Luca Visentini in profesor Fulvio Presacco. SKP pa vabi zvečer ob 20.30 v Kamnarsko hišo v Nabre-žino na debato o fleksibilnosti in preker-nosti na tržišču dela.
Svetniki opozicije so včeraj formalno protestirali zoper županov sklep in zahtevali od njega, naj zamrzne denar, ki ga je do bi la Ob či na od podjetja S. Gervasio e Protasio. »Namesto, da bi župan počakal na razplet dogajanj in na razsodbo upravnih sodnikov, je dva tedna pred volitvami podpisal pravno in politično zelo sporno odredbo. Mi ne nasprotujemo turističnemu razvoju Ses-ljanskega zaliva, odločno pa odklanjamo takšno županovo početje«, so v sporočilu za javnost napisali zastopniki devin-sko-nabrežinske leve sredine.
O perspektivah kmetijstva in turizma v Devinu-Na bre žini pa je tekla beseda na srečanju med županskim kandidatom Massimom Veronesejem, kmetovalci, naravovarstveniki in zastopniki jusov. Na srečanju (navzoča sta bila tudi zastopnik zelenih Maurizio Rozza in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec) so govorili o stanju kmetijstva v občini in to
BOLNIČARJI - Pobuda
Mobilizacijo sklenili z glasbo
Popravek
Za mandat v devinsko-nabrežin-skem občinskem svetu se na listi SKP poteguje Tatjana Kobau in ne Kobal, kot smo napačno napisali. Za napako se opravičujemo.
Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu bolničarja so sklenili tudi veliko mobilizacijo, za katero se je z »dnevi bolničarja 2007« v Trstu zavzela Ipasvi, državna federacija, ki združuje profesionalne bolni-
čarje, zdravstvene delavce in otroške varuške. V Trstu je v Ipasvi včlanjenih preko 2 tisoč profesionalnih bolničarjev. Pobudniki so delili informativni material, poskrbeli pa so tudi za glasbo in prigrizek.
Azaleje za raziskave
Preko 20 tisoč prostovoljcev združenja Airc bo danes na trgih po Italiji delilo 700 tisoč azalej, za vsako bo treba odšteti 14 evrov, izkupiček pa bodo namenili raziskavan o raznih oblikah raka, ki prizadene ženske. V tržaški pokrajini bodo prostovoljci na Trgu Goldoni, v Barko-vljah, pri Sv. Jakobu, v galeriji Ter-gesteo, na Trgu sv. Antona Novega, na Trgu Rosmini, v trgovskem centru Il Giulia, pri Valmauri, na Trgu Marconi v Miljah, na Narodni ulici na Opčinah (od 8. ure vse dokler jim zaloge ne bodo pošle).
Glasba v luteranski cerkvi
V	luteranski cerkvi na Trgu Panfili bosta v okviru »VII. glasbene galerije« danes nastopila zbora tržaške in veronske univerze (dirigenta S. Ro-sani oz. B. Nicholas), na programu je tudi koncert za klavir (A. Lordero). Pričetek bo ob 20.30, vstop je prost.
Jutri o pravni govorici
V	dvorani Bachelet na tržaški univerzi bo jutri ob 15.30 seminar o pravni govorici, prevajanju in kom-paraciji. Govorili bodo Federica Scarpa (Trst), Stefania Cavagnoli (Macerata), Francesco Palermo (Verona), Roberto Scarciglia (Trst), predsedoval bo Sergio Bartole (Trst).
V	torek, 15. t.m. ob 15.30 bo v dvorani G. Venezian na pravni fakulteti predaval Sabino Cassese, docent na univerzi La Sapienza v Rimu in sodnik pri ustavnem sodišču. Cas-sese bo govoril o sodelovanju državljanov pri kolektivnih odločitvah, in sicer z vidika primerjalnega prava.
Ponedeljek v »Schmidlu«
V	gledališkem muzeju Carlo Schmidl v prestižni palači Gopcevich (Ul. Rossini 4) bosta o glasbenih instrumentih jutri ob 17. uri govorila Stefano Bianchi in Antenore Schiavon. Pobuda sodi v okvir IX. tedna kulture.
Jutri praznik policije
V	gledališču Rossetti bodo jutri proslavili 155. obletnico ustanovitve državne policije. Slovesnosti, ki se bo pričela ob 10.30, se bodo udeležili podtajnika Ettore Rosato in Miloš Budin ter vladni komisar, prefekt Giovanni Balsamo. Ob tej priložnosti bodo nagradili nekatere dijake iz tržaških šol, ki so sodelovali na 7. projektu-natečaju »policaj, prijatelj več« na temo »cesta, učiteljica življenja«.
Kongres Italije vrednot
V	hotelu Executive v Ul. Masieri 4 v Vidmu se bo danes z akreditacijo vpisanih (ob 9. uri) pričel 2. deželni kongres Italije vrednot. Tržaška sekcija je pripravila resolucijo, ki sedanjega pokrajinskega koordinatorja Paola Bassija kandidira za deželnega koordinatorja. Resolucijo je podprl tudi Oliviero Paoletti, dosedanji blagajnik.
»Steza strupenih rastlin«
V	botaničnem vrtu Carsiana bodo danes odprli »stezo strupenih rastlin«. Predvidena sta dva vodena obiska, ob 16. in ob 17. uri. Stezo si zatem lahko ogledamo ob običajnem odprtju vrta (od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, v sobotah in ob praznikih od 10. do 13. in od 15. do 19. ure, vodena obiska sta ob 16. in 17. uri). Informacije dobimo na spletni strani www.carsiana.eu in na tel. 040-229573.
Boljši sejem v Miljah
Na Trgu della Repubblica v Miljah bo danes bolšji sejem, ki ga prireja kulturno združenje Cose di vecchie case. Sejem bodo odprli ob 8. uri in bo trajal do sončnega zatona. Prihodnji sejem bo v nedeljo, 10. junija. Za informacije lahko pokličemo omenjeno združenje (tel. 339-7495333, sedež je v baru Violin v Ul. del Teatro 2 v Trstu).
6
Nedelja, IB. maja 2007
TRST
/
z jutrišnjim dnem - Polaganje asfalta
Na delu Nabrežja spet težave v prometu
Najprej bodo asfaltirali odsek med Trogom Tommaseo in Ul. dellAnnunziata
Jutri, ko bo Svetovni forum G8 -UNESCO o znanju in trajnostnem razvoju povsem mimo, bodo nadaljevali s polaganjem zadnje plasti asfalta in urejanjem cestnih oznak na obnovljenem Nabrežju. O podrobnostih operativnega načrta so se dogovorili na srečanju na županstvu, na katerem so sodelovali tudi predstavniki mestne policije in prevoznega podjetja Trieste Trasporti. Kot pravi občinski odbornik za javna dela Franco Bandel-li, so po zahtevnih delih počakali nekaj mesecev, da se teren sesede in utrdi. Sedaj bodo tudi odpravili ponekod preveliko razliko v višini med pločniki in cesto ter izboljšali dostop do samih pločnikov, kar velja zlasti za in-va li de.
Dela bodo potekala v štirih fazah. Najprej se bodo lotili zunanje stra ni, to rej tis te, ki gre od sre din ske gredice proti morju. Začeli bodo na odseku med Trgom Tommaseo in Ul. dellAnnunziata. Promet bo potekal po drugi polovici ceste, in sicer v obeh sme reh, vsa ki bo do na me ni li eno od sedanjih stez. Čeprav bodo semafori utripali samo z rumeno lučjo in bodo zmanjšali število avtobusnih postaj ter okre pi li re dar sko služ bo, je pri ča ko -vati, da bo prihajalo do zastojev, kar je nekje neizogibno. Kot je povedal Bandelli, morajo to prvo fazo dokončati v največ desetih dneh, ker 27. maja že pričakujejo prihod prve potniške ladje, Costa Marina.
V naslednji fazi bodo dela nadaljevali do Trga Venezia, nakar se bodo lotili zunanjega odseka med Trgom Tommaseo in Trgom Venezia. Istočasno bodo promet preusmerili na že do-kon ča no, zu na njo po lo vi co ces te. Po -dob no bo do za tem na re di li na od se -ku med Trgom Venezia in Ul. di Campo Marzio (torej bodo najprej polagali asfalt na zunanji strani) ter naposled še na predelu pred Sacchetto.
Z jutrišnjim dnem bodo pričeli obnavljati cestne oznake (prehode za pešce itd.) tudi na področju Škednja in Val mau re. De la bo do po te ka la v nočnih urah (od 20.00 do 6.00) in jih bo do v pri me ru sla be ga vre me na od -ložili na naslednje dni. Jutri bodo v Ul. D'Alviano in v Ul. Doda, v torek v ulicah di Servola, Banelli, del Roncheto, Soncini in Marco Praga, v sredo v ulicah Carpineto, Valamaura, Ratto del-la Pi le ri a in Mi a ni, v če tr tek na Re bri di Zu gna no ter v uli cah Fres co bal di, S.M. Maddalena in Paisiello.
Tudi zadnji del tržaškega nabrežja bo spremenil podobo
briščiki - KRD Dom Briščiki
Norma Verša nova predsednica društva
Nov odbor KRD Dom Briščiki, ki so ga izvolili društveni člani na 11. rednem občnem zboru 19. aprila 2007 se je sestal v društvenih prostorih Doma Briščiki. V Upravni odbor so pristopili nekateri novi člani, ki bodo zagotovo dali društvu dodatnega elana. Izvoljeni so bili naslednji odborniki: Corrado Brescia-ni, Dario Briščik, Mario Briščik, Milan Briščik, Mario Germek, Monica Hrova-tin, Rado Jagodic, Marino Kralj, Andrej Pahor, Ivan Sardo, Stanislav Savi, Nadja Škabar, Norma Verša in Žarko Šuc; v Nadzorni odbor pa so bili potrjeni Mario Geri, Paolo Milič in Emil Škabar.
Društvo je od ustanovitve leta 1995 dalje vodil Mario Briščik, ki pa je ob zaključku prejšnje mandatne dobe pustil predsedniško mesto. Zahvalil se je vsem za angažiranost v prid vaške skupnosti in se obenem spomnil tudi na odbornike, ki jih ni več med nami.
Bilje med pobudniki izgradnje Doma - spomenika padlim vaščanom v NOB. Do same zamisli je prišlo novembra 1975, ko j e bil tudi ustanovljen prvi
sedemčlanski odbor. Leta 1982 je bil legitimiran nov odbor z Mariom Briščikom na čelu in je skupno z vaščani začel z gradnjo Doma. Ko je bila leta 1995 stavba dokončana, je oživelo delovanje.
Novo društvo, nov sedež in Mario Briščik je požrtvovalno nadaljeval v vlogi predsednika. Za zasluge ga je novi odbor imenoval za častnega predsednika.
Za predsednico so izvolili Normo Verša, bivšo podpredsednico. Poleg nje so na vodilna mesta bili imenovani še Andrej Pahor - podpredsednik, Nadja Škabar - tajnica, Marino Kralj - blagajnik, Mario Germek in Stanislav Savi - gospodarja.
Prva pobuda odbora je sodelovanje na občinskem vinskem prazniku z razstavo fotografij o naravi, kraški arhitekturi in domačih živali, ki jih bodo posneli otroci iz vrtca in osnovnošolci iz Saleža in Zgonika. Odbor bo poskrbel za obuditev svetoivanskega kresovanja, zadal si je tudi nalogo, da bo v prihodnje poskrbel s skupnimi močmi vaščanov za bolj urejen izgled vasi. (nš)
jubilej
Iskrene čestitke Lelji Rehar Sancin
trebče
Bruno Križman govoril o Iranu
V sredo, 9. maja je SKD Primorec v Ljudskem domu v Trebčah organiziralo potopisno predavanje Bruna Križ-mana z naslovom »Allah akbar - z nahrbtnikom po Iranu«. Križman rad potuje v manj turistične kraje in od blizu spoznava ljudi in njihove navade ter običaje. Iran je obiskal kot popotnik leta 1995.
Na sredinem srečanju je najprej nekaj besed povedal o zgodovini in o današnjem stanju v Iranu, nato pa je pokazal diapozitive svojega enomesečnega potovanja po tej očarljivi državi. Ob kazanju utrinkov iz potovanja je predavatelj povedal kar nekaj zanimivih anekdot, ki jih je doživel na tem potovanju. Večkrat je poudaril, da so Iran-čani, v nasprotju s predsodki, ki jih navadno imamo do teh ljudi, eno najbolj prijaznih in vljudnih ljudstev, kar jih je med svojimi potovanji spoznal.
Potopisno predavanje je Križman zaključil s povabilom prisotnim, naj ob priliki obiščejo Iran, saj je zelo lepa, a malo obiskana turistična točka.
Lelja Rehar Sancin
Za gospo Leljo Rehar Sancin anagrafski podatki navajajo, da je bila rojena v Mariboru 11. maja leta 1922, kar pomeni, da je minuli petek slavila 85. rojstni dan. O njenem bogatem intelektualnem življenju kulturne delavke, profesorice, igralke, publicistke in prevajalke je bilo ob raznih priložnostih marsikaj napisanega. Primorski biografski leksikon hrani o njej izčrpen zapis, čeprav bi bilo mogoče še kaj dodati. Denimo to, da ima v našem dnevniku stalno rubriko z naslovom Bogatimo svoj jezik, ki jo objavljamo vsak torek.
Morda se niti dodobra ne zavedamo, koliko je vreden tisti torkov okvir, za katerega je potrebnih kakih pet minut branja. V tiste vrstice je vtkano izjemno jezikovno znanje, hkrati pa izvirnost in ustvarjalnost pri komunikaciji z bralci, kar pri jezikovnih izvedencih nista ravno pogosti značilnosti. Tako kot se tudi redko dogaja, da nekdo zaradi ene same besedne dileme doživi neprespano noč, kot se je že zgodilo gospe Reharjevi. Njena rubrika nas vsak torek rešuje iz jezikovnih zagat, ponovno odkriva marsikaj, na kar smo že pozabili, ne da bi se tega zavedali. Vsaj enkrat tedensko nam daje priložnost krepiti naše sposobnosti izražanja in nas hkrati z avtoriteto znanja opozarja, naj bo naš vsakdanji jezik deležen večje skrbi. Živeti na »jezikovnem prepihu« je lahko vsekakor velika prednost, ni pa tak položaj brez tveganja.
Gospa Reharjeva nas tudi še kar pogosto obišče v redakciji in takrat so srečanja z njo »rubrika v živo«. Pričakujemo jo z nekašnim straho-spoštovanjem, saj smo z našimi pogosto (pre)hitro opravljenimi pisnimi izdelki praktično vsak dan na izpitu. Da bi nas še dolgo čila in zdrava obiskovala in nam pomagala iz težav, to želimo Gospe Lelji ob njeni obletnici. Za njen doprinos slovenskemu jeziku in našemu dnevniku smo iskreno hvaležni. (D.U.)
društvo slovenskih izobražencev - Alice Zen: La religione a Trieste
Trst je glede veroizpovedi edinstveno mesto: »Bog je eden, častimo pa ga na različne načine«
Dušan Jakomin in Alice Zen
kroma
Trst je v verskem pomenu edinstveno mesto, ker združuje pripadnike številnih veroizpovedi. To dejstvo je pritegnilo tržaško fotografinjo Alice Zen, da je pred dvema letoma zbrala vodilne predstavnike vseh veroizpovedi v mestu in jih povabila na srečanje s skupnim namenom, da bi vsi prestopili k sodelovanju za pripravo knjige, ki bi obravnavala bogato tržaško versko stvarnost. Rezultat te pobude je avtorica zbrala v knjigi »La religione a Trieste« (veroizpoved v Trstu).
Knjigo in avtorico je na ponedeljkovem srečanju Društva slovenskih izobražencev predstavil Dušan Jakomin. Kot je poudarila Alice Zen »Bog je eden, častimo ga in molimo na razne načine in v raznih jezikih. Zato knjiga nosi naslov La religione in ne le religioni.« V uvodu knjige avtorica med drugim piše: »Trst, ljubljeno mesto, polno naravnih lepot, vez z Vzhodom, v novi Evropi ne več v nasprotju, stalno krasi bogastvo znanosti in umetnosti, tradicij, različnih verstev, gibanj za mir, s tisoči jezikovnimi izrazi
različnih etnij.« Raziskovalno delo o veroizpovedi v Trstu ima seveda zgodovinski okvir. Trst se je razvil tudi na verskem področju predvsem z uvedbo proste luke leta 1719 v času vladavine Karla VI. Mesto ob morju je takrat po zaslugi široke odprtosti avstrijske gospodarske politike privabilo trgovce različnih narodnosti iz Sredozemlja. Privilegiji in razni spodbujevalni ukrepi so od takrat dalje v Trstu odpravili nekatere omejitve veroizpovedim, ki niso bile katoliške. V Trst so novi ljudje prinesli svoje posle, a tudi svojo kulturo, vero in vse, kar k temu spada, cerkve, obrede in pokopališča. Trst je tako nudil svojo mesto grško-pravoslav-nim, srbsko-pravoslavnim in romunsko-pravoslavnim vernikom, Armencem, Judom, kasneje privržencem raznih vej protestantizma, nato še muslimanom in ostalim manjšim verskim skupnostim, kot so baha'iska in budistična skupnost, ki tvorijo pisani mozaik veroizpovedi v Trstu.
Knjiga povzema v enotni knjižni izdaji pestro versko stvarnost v Trstu. To
je prvo delo, ki zaobjema prikaz vseh veroizpovedi v eni sami knjigi. V preteklosti so posamezne verske skupnosti izdajale ločene publikacije, ki so se omejevale zgolj na njihovo vero. Delo je originalno zasnovano, kajti ob pisanih prispevkih vidnih predstavnikov posameznih veroizpovedi, je v knjigi zbranih še približno petdeset fotografij, ki prikazujejo današnjo versko stvarnost v Trstu.
Alice Zen je pred tem delom pripravila že nekaj knjižnih izdaj. Leta 2003 je založba Mladika izdala njeno originalno delo z naslovom »Protagonisti Arte e scienza«, kjer je predstavila fotografije s krajšim življenjepisom osebnosti našega mesta, med katerimi je tudi nekaj Slovencev. Leta 2006 je na izviren način predstavila Borisa Pahorja, v pripravi pa je knjiga o Alojzu Rebuli. S svojim iskanjem in odkrivanjem Alice Zen potrjuje dalj časa sprejeto dej stvo, da Trst ni le mes to Sa be, Sve -va ali Joyceja, temveč tudi Pahorja, Rebule in še marsikoga.
Erik Kuret
/
TRST
Nedelja, 13. maja 2007
7
muzej revoltella - Otvoritev razstave in predstavitev monografije
Dorfles po dolgem času zopet v rodnem mestu
Župan Dipiazza je umetniku ob tej priložnosti izročil pečat mesta Trst iz 13. stoletja
Tržaški muzej Revoltella bo do 15. julija gostil razstavo slik in glinastih kipcev mednarodno priznanega umetnika in kritika umetnin Gilla Dorflesa. Razstavo, ki je zaživela na pobudo Odborništva za kulturo v tržaški občini in s finančno podporo CRTrieste, so uradno odprli včeraj popoldne, kjer so tudi predstavili komaj izdano avtobiografijo umetnika. Sledil je nagovor župana Roberta Dipiazze, ki je Dorflesu izročil tudi uradni pečat mesta Trst.
Sicer pa je bilo o razstavi več povedanega na petkovi predstavitveni konferenci, kjer so o antološki razstavi, ki nosi naslov Gillo Dorfles 1935-2007, spregovorili Odbornik za kulturo Massimo Greco, direktorica muzeja Maria Masau Dan, glavna prirediteljica razstave Martina Corgnati in sam avtor razstavljenih umetnin. Slednji je poudaril zadovoljstvo, da je lahko prek omenjene razstave uradno nastopil kot slikar tudi v svojem rodnem mestu. Dorfles se jasno spominja obdobja, ko je obiskoval tržaški klasični licej. Takrat, kot je pripomnil avtor, se je namreč začel resneje ukvarjati s slikarstvom; začel je izoblikovati lasten stil, ki ga spremlja še danes.
Gillo Dorfles se je namreč rodil v Trstu, po rodu pa je Furlan. Kljub temu, da je diplomiran psihiater, ga je v teku življenja prirojena umetnostna žilica gonila, da je skoraj nenehno ustvarjal in sodeloval na mednarodnem umetnostnem in kulturnem prizorišču kot slikar, kipar, kritik umetnin, esejist in redni profesor ter izredni predavatelj na številnih univerzah (v Milanu, Trstu, Clevelandu, Buenos Airesu, Mehiki, New Yorku). Velja za priznanega poznavalca estetike in teorije okusa. Zanimal se je tudi za arhitekturo in industrijsko oblikovanje oziroma dizajn. Leta 1948 je v sodelovanju s tremi umetniki (Giannijem Monnetom, Soldatijem in Munarijem) ustanovil gibanje MAC (Movimento Arte Concreta), iz katerega izstopa iskanje konkretnih, čistih in prvobitnih oblik. Jasen primer produkcije obdobja MACA je razstavljena oljčna slika iz leta 1955 Composizione turchese.
Razstava obsega 60 umetnin, ki vključujejo oljčno tehniko, uporabo temper, akrilnih barv in gline. Razstavljena produkcija sega od leta 1935 do danes in zaobjema tri faze avtorjevega delovanja: trideseta in štirideseta leta prejšnjega stoletja, obdobje ustanovitve združenja MAC in zadnjo fazo, ki vključuje avtorjevo produkcijo od polovice osemdesetih let do danes. Nekatere novejše umetnine so prvič vpogled širši javnosti, kot na primer akrilni sliki Grancornuto in Luma-cone. Pisani glinasti kipci pa so nastali med drugo svetovno vojno, ko se je avtor naskrivaj posluževal vaške peči v toskanski pokrajini, kot je pojasnil Dorfles. Razstavljene umetnine pričajo o izjemni nadarjenosti Dorflesa, ki mu je uspelo učinkovito kombinirati »asime-tričnost, lahkotnost in razdaljo«, kot je poudarila prirediteljica razstave Martina Corgnati.
Cena vstopnice znaša 7 € oziroma 4 € s popustom in vključuje tudi ogled celotnega muzeja. Razstavo si bo mogoče ogledati do 15. julija: od 9. do 18. ure od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10. do 18. ure ob nedeljah. Gledalcem razstave bo na razpolago tudi izčrpen katalog (na doplačilo), ki jih bo vodil prek razstave in jim ponudil ključ branja razstavljenih umetnin.
Jasmina Strekelj
Gillo Dorfles med predstavitvijo razstave
kroma
v trstu in v kopru - Od jutri do srede
Povojni čas ob meji tema tridnevnega seminarja
Seminar z naslovom Povojni čas ob meji, ki bo od jutzri do srede potekal v Trstu in Kopru, bo pod drobnogled vzel dogajanje na Koprskem, Tržaškem in Goriškem, oblikovali pa ga bodo ugledni strokovnjaki, ki bodo z znanstvenega vidika spregovorili o zgodovini teh krajev. Posvet je zaključna faza tri leta trajajočega mednarodnega projekta Interreg IIIA Phare CBC Italija - Slovenija, v okviru katerega so poleg Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja (IRSML) in Univerze v Trstu, ki sta nosilca projekta, sodelovali še naslednji inštituti: Univerza na Primorskem, Tržiško kulturno združenje, goriški muzej Nova Gorica, Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana, Narodna in študijska knjižnica, Politehnika Nova Gorica ter SLORI.
Omenjeni posvet bo v žarišče postavil dva argumenta, ki sta bila obravnavana v dveh različnih čezmejnih projektih. Strokovnjaki bodo tako v precep vzeli povojni čas na obmejnem območju in gospodarsko ter družbeno
me ta mor fo zo Tr sta in Ko pra v ob dob -ju po drugi svetovni vojni. Pomemben segment strokovnega srečanja bo predvsem globalni in interdisciplinarni pristop k obravnavanju povojnega obdobja, je včeraj izpostavila Marta Verginel-la, Aleksander Panjek pa je poudaril, da bodo obravnavani čas analizirali in podrobno skicirali strokovnjaki z obeh strani meje. Pester koledar predavanj se bo začel v ponedeljek, 14. maja, v dvorani Tessitori deželnega sveta FJK. Publika bo v jutranjih urah (od 9. do 13. ure) lahko prisluhnila argumentu, v okviru katerega se bodo zgodovinarji lotili izgradnje političnega sistema v coni A in coni B, v popoldanskih urah (od 14.30 do 18. ure) pa bodo strokovnjaki pod drobnogled vzeli vojaške uprave v conah A in B. V torek, 15. maja, se bo dogajanje preselilo v Koper, natančneje na sedež fakultete za humanistične študije (predavalnica Burja 1), kjer bodo izvedenci različnih profilov spregovorili o kulturah na obmejnih ob-močj ih (od 9.30 do 13. ure), drugi del
posveta (od 14.30 do 18. ure) pa predvideva predavanja na temo gospodarstva v conah A in B. Sklepni del tridnevnega posveta in triletnega projekta bo potekal v Trstu, in sicer v sredo, 16. maja (dvorana Tessitori), ko bodo strokovnjaki predstavili izsledke študij, ki obravnavajo migracije prebivalstva na obmejnem območju, ob koncu pa bo sledila še okrogla miza o demografiji, nacionalizaciji in migracijskih tokovih, na ka te ri se bo do zbra li dob ri po zna -valci teh tematik.
Tridnevni seminar bo oblikovalo kar 45 razpravljalcev, ki bodo nizali vzporednice med že obstoječimi študijami in novimi dognanji ter poudarili prelomnice, ki so vplivale na življenje ljudi ob meji. V tej luči bodo postregli tudi s številnimi novimi namigi, ki bodo postali izziv novim generacijam zgodovinarjev, sociologov, politologov ... Se mi nar bo po stre gel tu di z ne ka te ri -mi skupnimi sklepi, do katerih so izvedenci prišli v tem triletnem delovnem obdobju. (sč)
V torek v Slovenskem klubu večer o Romih
V torek bo Slovenski klub priredil razpravo o nadvse aktualni temi, in sicer o problemu romskega naselja v tržaški pokrajini. Že nekaj časa beremo namreč na lokalnem tisku o precej zapletenih in ne vedno povsem jasnih pogajanjih glede najprimernejše lokacije za nomadski kamp. Tržaški župan Dipiazza je med drugim napovedal, da bi predvideno naselje lahko namestili na jusarskem zemljišču na Vejni. O tem vprašanju, ki je precej razburilo krajevno prebivalstvo, bodo v prostorih Slovenskega kluba razpravljali pokrajinska od-bornica za socialne zadeve Marina Gu-glielmi, predsednik kontovelskega jusa in občinski svetnik Levih demokratov Štefan Ukmar ter predsednika kraških rajonskih svetov Marko Milkovič in Bruno Rupel. Srečanje se bo pričelo ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani.
»50 minut« drevi na slovenski TV
Drevi bo v sklopu oddajanja v slovenščini na tretji mreži RAI, okrog 20.50 zopet na sporedu TV mesečnik 50 minut. Tokrat bomo, med drugim, spoznavali, kaj pomeni udeležiti se svetovnega tekmovanja kuharskih knjig, ki se je letos odvijalo na daljnem Kitajskem. Tja bomo miselno poleteli, ker je letos na njem prejel posebno priznanje Slovenec Dino del Medico, zdaj živeči v Kopru, sicer pa doma iz Ter-ske doline. Spoznavali pa bomo tudi mladega filmarja Ivana Gergoleta, avtorja dveh filmov s taboriščno tematiko. O senčnih, pa tudi sončnih plateh tržaškega poslopja Melara, simbola velike ljudske gradnje, nam bodo spregovorili različni pričevalci. V naši družbi bodo letalci Gorske reševalne zveze Slovenije ter predstavniki deželne Civilne zaščite ter Finančne straže.Na koncu pa še slastna glasba do-berdobskih »Blek pantersov«.
Otroški zbor F. Venturini
na tekmovanjih
Otroški zbor Fran Venturini je ambiciozna skupina pevcev, za katere zborovod-kinja Suzana Žerjal išče vedno spodbudne možnosti rasti in uveljavljanja tudi izven domačega okvira. S svojimi številnimi dosežki in bogato dejavnostjo je zbor dosegel širšo priznanost in je privabil v letošnji sezoni več novih, malih članov. Okrepljen sestav je nastopil na vsakoletnih koncertih, ki jih prireja Občina in je sodeloval pri deželni reviji Nativitas. Pevci so tudi snemali program božičnih pesmi za RTV Slovenija in koprsko televizijo, aprila pa so se udeležili koncerta revije otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad v avditoriju v Portorožu. Zdaj, ko se sezona skupaj s šolskim letom izteka, imajo pevci pred seboj najbolj zahtevne izzive, saj se bodo udeležili v prihodnjih mesecih dveh zborovskih tekmovanj. V tekočem mesecu bo zbor od Domja nastopil na četrtem državnem tekmovanju otroških zborov »II Garda in co-ro« v kraju Malcesine. Junija pa se bodo pevci preizkusili na osmi izvedbi mednarodnega tekmovanja otroških zborov »Cuoricino d'oro« blizu jezera Maggiore. Zbor Fran Venturini bo prvi zbor v zgodovini tega tekmovanja, ki bo nastopil s programom skladb v slovenskem jeziku. (ROP)
Navodila za zatiranje peronospore in oidija
Služba za usmerjeno in integrirano varstvo vinske trte, ki deluje v okviru Pokrajine Trst, svetuje v teh dneh sledeče posege: PERONOSPORA (Plasmopara viticola). Vsled padavin, ki so presegle prah nevarnosti napada, se proti tej glivici svetuje škropljenje z enim izmed navedenih sredstev:
DIMETOMORF + MANKOZEB ( Forum MZ WG - Slogan MZ) ali BAKROV HIDROKSID (Cupravit Blu WG, Iram 50 DF, Corvit ipd.) - uporabljamo ga tudi v biološkem kmetijstvu. OIDIJ (Uncinula necator, Oidium Tucke-ri). Podnebne razmere so primerne tudi za napad te glivice. Sredstva za zatiranje: MOČLJIVO ŽVEPLO ali ŽVEPLO V PRAHU - uporabljamo ga tudi v biološkem kmetijstvu.
Posege je treba izvesti najkasneje do 14. maja.
8
Nedelja, IB. maja 2007
TRST
/
dolina - V petek poimenovanje petih otroških vrtcev
Pika nogavička, Palčica, Miškolin, Kekec in Mavrica
Odločili so se za imena pravljičnih junakov, ki so otrokom najbolj domača
Pika nogavička, Palčica, Miškolin, Kekec in Mavrica: to so nova imena petih otroških vrtcev, ki delujejo v okviru Didaktičnega ravnateljstva Dolina. Napisana bodo na petih marmornatih tablah, delu mojstra Beleta iz Sežane, ki bodo prisotne v telovadnici v Dolini prihodnji petek, 18. maja, ko bo pote ka la slo ves nost ob urad nem po i me -novanju vrtcev. Otroški vrtec v Dolini nosi po novem ime po Piki nogavički, tisti v Ricmanjih se imenuje Palčica, v Borštu bo kraljeval Miškolin, v Boljun-cu Ke kec, med tem ko bo v Mi ljah mal -čke razveseljevala Mavrica.
Tako je končno prišlo do izpeljave pobude, ki je resnici na ljubo nastala že pred nekaj leti. Vzgojiteljice, starši in sami malčki so izbrali imena pravljičnih junakov, ki so otrokom zelo blizu in s katerimi so se ukvarjali pri pouku. Predlogi, ki so nastali v vsakem vrtcu posebej, so bili obravnavani najprej v okviru medrazrednih in medod-delčnih svetov, zatem je o njih razpravljal še učiteljski zbor in nazadnje še področni svet ravnateljstva. Po posvetovanju s krajevnimi organizacijami so predlogi romali na Deželni šolski urad za Furlanijo Julijsko krajino: slednji je odlok o poimenovanju vrtcev na območju Občine Dolina (se pravi vrtcev v Dolini, Borštu, Boljuncu in Ricmanjih) izdal 19. februarja letos, odlok o poimenovanju vrtca v Miljah pa 27. februarja letos.
Kako pa je prišlo do tega, da imajo vrtci na dolinskem koncu taka pravljična imena? V naših krajih namreč ni ravno navada, da šolske strukture, vključno z vrtci, poimenujemo na tako fantazijski način: zato imamo šole, poimenovane po književnikih, borcih za svobodo, umetnikih in zgodovinskih dogodkih. Deloma velja to tudi za vrtce: tako so na Opčinah vrtec poimenovali po Andreju Čoku, tistega v Bazovici po Ubaldu Vrabcu, v Trebčah po Elviri Kralj, na Repentabru po Antonu Fakinu, pri Sv. Ani po Jakobu Ukmar-ju, v Gabrovcu po Jožetu Srebrniču, konec maja pa bodo vrtec v Križu poimenovali po Justu Košuti.
V Dolini so se odločili drugače. Pravljični junaki, menijo vzgojitelji in starši, pri čemer se z njimi strinja tudi didaktična ravnateljica Majda Mihačič, so osebnosti, ki jih otroci čutijo najbližje, kot jim je blizu njihov pravljični svet. Otroci so tudi tisti, katerim je vrtec namenjen, zato ga morajo čutiti domačega in privlačnega. Tako so v utemeljitvi predloga o poimenovanju po Palči-ci zapisali predstavniki vrtca v Ricmanjih, podobni argumenti pa se pojavljajo tudi v utemeljitvah drugih vrtcev. Tako so v Borštu izbrali ime Miškolin, ker je to delo domačega avtorja (Josipa Ribičiča), tega junaka pa otroci zelo dobro poznajo in se z njim istovetijo. V Miljah so prebirali pravljico o vili Mavrici, o svetu barv in vode, ki predstavlja otroško odkrivanje sveta: tema je tako navdušila vzgojiteljice in starše, da so se odločili za ime Mavrica, ki predstavlja tudi simbol združitve med ljudmi. V Dolini so se odločili za Piko nogavičko, saj je ta junakinja tako kot vsi otroci živahna in fantazijska in je za malčke idol. V Boljuncu so se navdušili nad Kekcem: otroke so peljali tudi v Kekčevo deželo in glede poimenovanja ni bilo pomislekov, predlog pa so iz-nesli že pred štirimi leti.
Na petkovi slovesnosti, ki se bo pričela ob 14. uri, bodo dali pečat poimenovanju. Ob tej priložnosti se bo vsak vrtec predstavil s krajšim nastopom, otroci bodo prejeli majčke z oznako lastnega vrtca, vzgojiteljice pa bodo pripravile brošure. Med ostalim bodo tudi pripravili zgoščenko o delovanju otroških vrtcev, pa tudi zgoščenko o proslavi, ki bo šla v vsak vrtec. Table z imeni in oznakami pa bodo po petkovi proslavi romale na pročelja posameznih vrtcev.
Ivan Žerjal
škedenj - Razstava v društvu Ivan Grbec
Mikel Daliu, »trafikant«, ki je mlad priznan slikar
Škedenjsko kulturno društvo »Ivan Grbec« je v minulih tednih že gostilo štiri slikarske razstave. Ko pa je vodstvo društva izvedelo, da ravno v Škednju živi mlad, a že uveljavljen likovnik, mu je ponudilo možnost, da predstavi svojo ustvarjalnost.
Albanec Mikel Daliu (letnik 1973) je Škedenjcem sicer znan kot trafikant, a le malokdo ve, da je tudi priznan slikar. Z likovno dejavnostjo ga je seznanil oče, nakar se je v svoji domovini šolal pod vodstvom učiteljev z moskovske umetniške šole ter na umetnostnem liceju. V Trstu se je izpopolnil še na področju grafike.
Na razstavi, ki so jo odprli minuli četrtek, je slikarja predstavil Deziderij Švara. Ta je sprva razčlenil misel Jamesa Joycea, da je umetnost ključ, ki odpre kletko našega duha. V tem smislu potrebujemo umetnost predvsem v sodobnem času globalizacije, potrošništva in izgube identitete. Umetnik posreduje svoje čutenje preko določenega izraznega sredstva, naše razmišljanje o njegovi ustvarjalnosti pa nas duhovno bogati.
Mikel Daliu je v Škednju razstavil serijo olj na platnu iz let od 1991 do 2007. Starejša dela so figurativnega značaja, v novejših pa je opazen odločen prehod k abstrakciji s težnjo k ekspresionizmu v smislu čustvene napetosti in drznosti barvnih asociacij. Tudi tehnika se je s časom spremenila: pri starejših delih je barva nanesena s čopičem, pri novejših pa z razpršilcem, kar ustvarja zanimive efekte asociacije in prelivanja barv.
Dela Mikela Daliuja so oblikovno in vsebinsko solidna. Njihova vsebina je vedno vezana na določene teme, ki so v središču umetnikovega zanimanja in doživljanja. V ospredje stopa torej njegovo zanimanje za psihologijo in predvsem za Sigmunda Freuda (»Io e super io con presenze in fu-ga«, 2005).
Trst je v njegovih slikah prikazan kot
Mikllel Daliu in Deziderij Švara
kroma
mesto protislovij (»Realta di sogni e delirio a Trieste«, 2006), a tudi kot kraj čudovitih vzdušij in doživetij (»Serata a S. Giusto con messaggero volante«, 2007).
Daliu se posveča tudi razmišljanju o človeku in o bivanjskih vprašanjih: »L'uomo della solitudine« (2007) s klenimi izraznimi sredstvi poudarja osamljenost in tesnobo, medtem ko sta »Maternita« in »Kosmos mu« posvečeni temi povezanosti med človekom in zemljo ter odnosu do oddaljenih civilizacij.
Daliujeva osnovna izrazna prvina je barva: iz posameznih barv in njihovih kombinacij, ki so lahko drzne ali nežne, izhajata bodisi oblika kot vsebina dela. Iz barvnih asociacij se torej porajajo sanjske podobe (»Animale onirico«, 2004, za katerega je Daliu prejel nagrado »Michelangelov Mojzes«), tankočutne vizije (»Archetipo in rosa«), morske krajine ali tihožitja, pojmova-na kot poklon van Goghu (»To van Gogh«, 2005, pri katerem je Daliu razvil znameni-
te »Sončnice« v osebno barvno in oblikovno študijo).
Slikarja zanimata tudi kontrast med svetlobo in temo oziroma med nasprotujočimi si barvami. Tako je v sliki »Soffio di lu-ce« ekspresivno ujel trenutek, v katerem svetlobni žarek šine skozi temo in navda osvetljeno gmoto z življenjem in toplino.
V Škednju je na ogled tudi slika, s katero si je Daliu lani priboril zmago na natečaju za »Rembrandtovo nagrado«: »L'eta dello specchio« je ekspresivna študija odnosa med oblikami in medsebojnega oplaja-nja toplih barv.
Na otvoritvi razstave je za učinkovito glasbeno kuliso poskrbel mladi harmo-nikaš Igor Zubin, dobitnik nagrad na številnih mednarodnih tekmovanjih.
Razstava je na ogled do 17. maja s sledečim urnikom: v nedeljo, ponedeljek in sredo od 10. do 12. ure, v torek in četrtek pa od 17. do 19. ure.
Sara Trampuž
tatvina - Povzpeli so se do 2. nadstropja
Spet vdrli podnevi, zanimal jih je samo denar
Neznanci, ki so se včeraj zjutraj povzpeli do balkona v 2. nadstropju poslopja v Lakotišču, so morda isti, ki so v četrtek vdrli v hišo na Kontovelu: hitri, spretni, še zlasti pa zelo gibčni. Ne samo to, tudi predrzni, ker vlamljajo pri belem dnevu. Ali pa taki, ki se na tatvino
zelo dobro pripravijo in v akcijo stopijo šele tedaj, ko so prepričani, da ni nikogar doma in za nekaj časa nikogar tudi ne bo.
Novost pri včerajšnji novici je v tem, da so svoj »delokrog« razširili še na spodnjo tržaško okolico, medtem ko so
se doslej v glavnem zadrževali na Krasu. Seveda ugotovitev drži samo v primeru, da gre za iste osebe.
V hišo Paola Mahniča v Lakotišču 367 (na sliki) so vdrli včeraj, med 9.00 in 11.30-12.00, odšli so s čedno vsoto, okrog 1700-1800 evri. Poslopje je pod-kleteno, tako da je pritličje, v katerem trenutno nihče ne prebiva, nekoliko privzdignjeno in bi ga lahko imeli kar za 1. nadstropje. Tatovi so splezali naravnost na majhen balkon. Navojnica na vratih je bila spuščena, vendar ne do kraja, ker je spodaj odprtina za mačko. Navojnico so nekoliko privzdignili, razbili šipo in skozi luknjo kar z roko odprli vrata z notranje strani (na zunanji strani vrata nimajo kljuke). Imeli so prosto pot v notranjost. Brskali so po omarah, predalie. Denar je bil v manjši sobi, ki Paolu Mah-niču služi kot urad, vendar ni bil prav na očeh, kar pomeni, da so vse dodobra pregledali. »Najprej sem stopil v kuhinjo, vendar nisem opazil nič neobičajnega,« je povedal Mahnič, ki se ukvarja s klimatskimi napravami, »šele ko sem videl razbito šipo, sem razumel, da smo imeli nezaželene goste. V rokah so imeli tudi moje dokumente, a jih niso odnesli, kot niso odnesli mobitela. Dragocenosti pa niso mogli pobrati, ker jih doma nimamo. Tudi denarja običajno ne hranimo doma, tokrat je bila izjema.« Zal je imel prav tokrat nepovabljene goste. S tatvino se sedaj ukvarjajo karabinjerji.
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 13. maja 2007
SERVACIJ Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.49 - luna vzide ob 3.36 in zatone ob 16.24.
Jutri, PONEDELJEK, 14. maja 2007
BONIFACIJ VREMEVČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,3 stopinje C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, veter 16 km na uro severo-zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,2 stopinje C. OKLICI: Adriano Dreos in Sara Staropoli, Maurizio Polentarutti in Chiara Alvino, Federico Di Biase in Laura Badina, Mak-similian Matiz in Andrea Lichtberger, Fabrizio Bose in Giuliana Senibara, Corra-do Osvaldini in Rosanna Gerchi, Nicola Sodomaco in Samanta Forza, Andrej Skerlj in Irena Vidali, Michele Antonuc-ci in Sladana Ilich, Massimo Ciamaros-ti in Alessandra Tommasini, Emiliano Schrei in Michela Bresac, Marco Zugan in Daniela Salandra, Giancarlo Benetti in Arianna Stebel, Nicola Puddinu in Tiz-iana Lenarduzzi, Michele Giannella in Anna Maria Bistro, Andrea Salmin in Pa-ola Prelc, Marino Zabbia in Patrizia Ma-dile, Alessandro Croci in Federica Frate-pietro, Francesco Ricucci in Eva Maria Spadotto, Lorenzo Bossi in Antonella Cociancich, Alessandro Martini Scheila Bowman, Matteo Modica in Chiara Pa-van, Davide Giacca in Paola Machetta, Francesco Varvo in Romina Pollanz, Elia Vigolo in Tatiana Donis, Massimo Ruz-zier in Manuela Comuzzo, Paolo Man-cuso in Eleonora Bernovich, Marco Speranza in Giorgia Bell, Roberto Vinat-tieri in Alessandra Ropretig, Guido Roberti in Daria Caio, Stefano Bianchi in Lucia Fornasari, Lorenzo Dellosto in Gi-orgia Scarpa, Guido Checchinato in Lucia Cusaro.
[13 Lekarne
Nedelja, 13. maja 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Sv. Justa 1 , Ul. Piccardi 16 , Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040-308982), Ul. Piccar-di 16 (040-633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040-274998). Nabrežina (040-200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom.
Le kar ne od pr te od 16.00 do 20.30
Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040-200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom.
NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15 (040-639042).
Od ponedeljka, 14. maja, do sobote, 19. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Baiamonti 50 (040-812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040-54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040-271124). Sesljan (040-208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A.
Sesljan (040-208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom.
NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 (040-364928). www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
TRST
Nedelja, 13. maja 2007
9
Slovenski klub vabi v torek, 15. maja na razpravo na temo: PROBLEM ROMSKEGA NASELJA
Spregovorili bodo pokrajinska odbornica za socialne zadeve Marina Guglielmi, občinski svetnik LD Štefan Ukmar in predsednika kraških rajonskih svetov Marko Milkovič In Bruno Rupel. ^Razprava bo potekala v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.3IL
uk Kino
ALCIONE - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »L'ultimo inquisitore«.
AMBASCIATORI - 11.00, 16.30, 17.30, 19.00, 20.00, 21.30, 22.20 »Spider-man3«.
ARISTON - NODODOCFEST 16.00 »Il club anti-occupazione delle nonnine infuriate«; 17.30 »Du Kinder surprise considéré comme une ceuvre d'art«; 18.10 »Zizek«; 19.20 »La Madonna in cielo la matre in terra«; 20.30 »Senza terra«, »A Sud del Sud«, »Motoboy«; 22.10 »Fugazi - Instruments«.
CINECITY - 10.45, 11.00, 14.45, 15.15, 16.35, 17.30, 18.10, 19.15, 20.10, 21.30, 22.00 »Spider-man3«; 18.25, 20.20 »Doppia ipotesi per un delitto; 11.00, 14.45, 16.35, 20.20, 22.10 »Epic movie«; 10.50, 15.00, 22.20, »The number 23«; 10.45, 15.10, 17.30, 19.50, 22.05 »L'uo-mo dell'anno«; 11.00, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Le colline hanno gli occhi 2«; 17.10 »L'ombra del potere«; 11.00, 14.50 »Mr.Bean's holiday«.
EXCELSIOR -16.30,18.20, 20.15, 22.10 »Mio fratello è figlio unico«.
EXCELSIOR AZZURRA-
16.20, 19.00, 21.40 »La Vie en Rose«.
FELLINI -16.45,18.30,20.15 »Sette chi-lometri da Gerusalemme«; 22.00 » L'ombra del potere«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo dell'anno«.
GIOTTO MULTISALA 2- (UlicaGiotto 8) - 11.00, 16.10 »Mr.Bean's holiday«; 17.35, 19.50, 22.10 »Le vite degli altri«.
KOPER - KOLOSEJ -17.40,19.40, 21.40 »Številka 23«; 22.00 »Sončna svetloba«; 16.00, 18.00, 20.00 »Ohcet bo... in pika!«; 15.40, 18.30, 21.20, »Spider-Man 3«.
NAZIONALE - Dvorana 1:11.00,15.00, 17.20, 19.50, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30,
Loterija 12. maja 2007
Bari	48	70	1	80	74
Cagliari	24	11	7B	1	B6
Firence	57	46	44	47	62
Genova	56	75	11	4	72
Milan	25	1	67	9	62
Neapelj	52	B1	27	71	75
Palermo	81	86	72	71	B2
Rim	46	42	2	45	28
Turin	2B	87	70	19	84
Benetke	B	9	6B	75	27
Nazionale	6	B6	B1	72	60
Super Enalotto Št. 57
25 46 48 52 57	81 jolly 3
Nagradni sklad	5.055.746,59 € Brez dobitnika s 6 točkami-Jackpot 67.867.421,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
15 dobitnikov s 5 točkami	67.409,95 €
2.656 dobitnikov s 4 točkami	380,70 €
90.316 dobitnikov s 3 točkami	11,20 €
Superstar	6
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
8 dobitnikov s 4 točkami	B8.070,00€
271 dobitnikov s 3 točkami	1.119,00 €
3.816 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
24.368 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
56.230 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
M Izleti
22.20 »Le colline hanno gli occhi 2«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 17.00, 20.30, 22.15 »Epic movie«, 18.30 »La sconos-ciuta«; D16.45, 18.35, 20.15, 22.15 »Notturno bus«.
SUPER -17.00,20.30,22.15 »The Number 23«, 18.45 »Doppia ipotesi per un delitto«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 16.50, 19.40, 22.15 »Spider-man3«; Dvorana 3: 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »L'uomo dell'anno«; Dvorana 4: 16.00 »Epic movie«; 17.30, 19.50, 22.15 » La Vie en Rose«; Dvorana 5: 15.40, 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«; 17.30, 19.50 »Le vite degli altri«.
H Šolske vesti
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MILČINSKEGA sporoča, daje še nekaj mest za kemijski tabor »Čarobni napoj« v Ljubljani od 17. do 22. junija (10-14 let); za angleški tabor »Jezikajte« v Zambratiji od 27. avgusta do 2 septembra (10-16 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (814 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali e-pošta franmilcin-ski@libero.it.
DRUŠTVO ROJANSH MARIJIN DOM
vabi na
KONCERT
GODBENE6A DRUŠTVA PROSEK (dirigent Eva Jelene)
danes, 13. maja 2007, ob 18. uri
v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli 29)
Vljudno vabljeni!
Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi v ponedeljek, 4. junija 2007 na izlet v Istro z ogledom Brijonov in Poreča. Informacije in vpisovanje do 26. maja 2007 na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040-639949 (Mira). Vabljeni.
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNECpriredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050.
Čestitke
PE KEL PRI BO ROV NI CI SPDT organizira danes, 13. maja izlet v sotesko Pekla. Z osebnimi avtomobili se bodo popeljali do Vrhnike, Bistre, Borovnice in do vstopa v slikovito sotesko Pekel. Predvidene so 4 ure hoje. Zbirališče bo na Opčinah pred hotelom Daneu ob 8. uri. Vse dodatne informacije Vam nudi vodja izleta Aleksij Civardi tel. 040-415336.
SPDT vabi udeležence izletov v »Parco dellAlto Garda« (14.-16. julija 2007) in na otok Hvar (3.-8. septembra 2007), na sestanek, ki bo v »Hiši v Boljuncu«, v petek, 18. maja 2007, ob 20.30. Za dodatne informacije tel. št. 040-2176855 ali 333-5994450 V.K. (Odbor).
SPDT pripravlja za v nedeljo, 20. maja 2007, zanimiv avtobusni izlet v dolino Trente s pohodom po Soški poti. Prijave sprejemata Vojka tel. 040-2176855 ali 333-5994450 in Livio tel. 040220155. Čimprej!
KROŽEK AUSER PINO BURLO, organizira v okviru »Potovanj kulture in spomina« izlet v Prago, Češke Budejovice, Karlstein in Mauthausen od 27. do 31. maja 2007. Odhod bo iz Trsta, poskrbljeno bo za polni penzion. Podrobnejše informacije dobite na sedežu krožka v Ul. Frausin 17/a v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Tel. št. 040-362730.
KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Radence in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 348-8011601. Vabljeni!
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakoj-ci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040360072.
VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Kru-tom vabi v nedeljo, 3. junija na izlet v
SLomm dijaški dom s. kosovu \i trsta
organizira
mosmi mmm
V KOBARIDU OD 29.6. D0S.7. IN V POREČU OD 24.7. DO 31.7. ter
ZA OTROKE OD 1. D012. LETA STAROSTI
Informacije lahko dobite na spletni strani
www.sddsk.org
in v uradu Dijaškega doma na ul. Ginnastica 72 Tel. 040 573141
Naša mama in žena Elder praznuje 50. rojstni dan. Hvaležni smo ti za tvojo neizmerno ljubezen in prizadevnost ter ti voščimo še mnoga zdrava in srečna leta. Mož Dario in sinova Matej in Patrik.
Draga Elder, spet nov list si obrnila. Vemo, da dobro ga boš izpolnila. Popisan naj bo s srečo, zdravjem in veseljem, vse to so naše srčne želje ob tvojem 50. rojstnem dnevu. Še enkrat iskrene čestitke. Mama Gina, tata Ančko, sestra Miriam, svakMauro, nečaka Mairim in Martin ter tašča Lidja.
Ob rojstvu ANJE čestita Marku De Luisi in vsej družini rajonski svet za vzhodni Kras - Opčine.
Majskega jutra se je rodila ljubka AN).A in nadvse osrečila bratca Andraža ter sestrici Tjašo in Veroniko. In ker sta bila zraven še mamica Tamara in tata Marko jim vsem prav iz srca čestitamo in kličemo: Bog vas živi! Mali Štefan, Irena, Miran, Dina in Miloš.
Dobrodošla mala ANJA. Mamici in očku ter Andražu, Tjaši in Veroniki čestitamo Adriana, Boris in David.
0 Prireditve
DRUŠTVO RO JAN SKI MA RI JIN DOM
vabi danes, 13. maja 2007, ob 18. uri, v dvorano Marijinega doma (Ul. Corda-roli 29). S samostojnim koncertom bo nastopilo Godbeno društvo Prosek, pod vodstvom Eve Jelenc. KD ENKRATEN IZ KRESNIC PRI LETI-JI vabi na gledališko komedijo »Na kmetih« danes, 13. maja 2007, ob 18. uri v Kulturnem domu v Komnu. Toplo vabljeni.
KD ZA UMETNOST KONS, V SODELOVANJU S FOTOVIDEO TRST 80 I N ZSKD razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do torka, 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339-3893451 (v večernih urah). PI LO NOVA GA LE RI JA AJ DOV ŠČI NA obvešča, da bo razstava Pilonovih ilustracij na ogled od torka, 15. maja, do petka, 8. junija 2007. Urnik: od torka do petka od 10. do 17. ure, ob nedeljah od 15. do 18. ure. Ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. Informacije: 00386-53689177, pilonova.galerija@si-ol.net.
SKD VIGRED, RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA, KULTURNO DRUŠTVO TO-MAJ IN OŠ DUTOVLJE vabijo na »Kosovelova večera 2007« v sredo, 16. maja 2007, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju in v sredo, 30. maja, ob 20.30 v Kultur-
nem domu v Tomaju. Sodelujejo učenci OŠ Dutovlje in podružnice Tomaj, dramski odsek SKD Vigred in ansambel Mladi kraški muzikanti.
KD IVAN GRBEC Škedenjska Ul. 124, vabi v društvene prostore na razstavo »Mikel Daliu«. Slikarja bo predstavil Deziderij Švara. Glasbena kulisa: har-monikaš Igor Zobin. Razstava bo odprta do četrtka, 17. maja 2007. Urnik: nedelja, ponedeljek, sreda, petek od 10. do 12. ure; torek, četrtek, sobota od 17. do 19. ure.
OTROCI, STARŠI, VZGOJITELJICE IN RAVNATELJICA DRŽAVNIH OTROŠKIH VRTCEV s slovenskim učnim jezikom didaktičnega ravnateljstva Dolina, vas vljudno vabimo na Slovesnost ob poimenovanju, ki bo v dolinski občinski telovadnici v petek, 18. maja 2007 ob 14. uri.
SKD TABOR vabi v petek, 18. maja 2007, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na potopisno predavanje »Kambodža, neznana in prijazna dežela«. V sliki in besedi nam bo o njej spregovoril Borut Bogatec.
MOŠ KA VO KAL NA SKU PI NA LI PA
pod okriljem SKD LIPA vabi na tretje srečanje »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici v soboto, 19. maja 2007, ob 20.30. Program oblikujejo: Oktet Škofije (Škofije), Oktet Odmevi (Salež), Oktet Simon Gregorčič (Kobarid), MoVS Lipa (Bazovica). Vabljeni ljubitelji petja.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na srečanje ljudskih pevcev in godcev »LJUDSKI GLAS... V NAŠO VAS« v nedeljo, 20. maja 2007, ob 17.30, v Mačkoljah na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Prireditev sooblikujejo Hrušiški fanti iz Hrušice, Šav-rinke iz Sv. Petra pri Sečovljah, ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta in tam-buraška skupina SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca s pevko Marjetko Popovski. Kioski delujejo od 16. ure dalje.
H Mali oglasi
OBRTNA CONA DOLINA - v najem dajemo urade 300 kv.m., novi, s klimo, možnost delitve, primerni tudi za laboratorij. Tel. 040-228264 -3357129924
RAZPOLAGAM S 6.000 KV.M nasada trt. Zainteresirani pokličite na tel. 337799205.
rock-pop-folk skupina. Vaje na Prose-ku. Tel. št. 339-8992472 ali 3406002650.
PODARIM kopalno železno, emajlirano kad, 170 cm x 70 cm, primerno za zbiranje vode na vrtu. Tel. 040-208989.
PRI PIŠČANCIH dajemo v najem hišo. Tel. št. 320-0639489.
PRODAM barbecue iz zlitega železa, mera 80 za 45 cm, znamke green garden, za 60 evrov. Tel. št. 340-9329903.
PRODAM fiat bravo 80 16v cx. Tel. št. 333-6741266.
PRO DAM nahrbtno kosilnico kawasaki po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 040-228565.
PRO DAM skoraj novo posteljo za dve osebi, rjave barve, skupaj z blazino, za 250 evrov. Tel. št. 340-9329903.
PRODAM za 30.000 evrov4.000 kv.m ne-zazidljivega zemljišča med Opčinami in Repnom, dostop z avtomobilom. Tel. št. 347-6145807
SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.Lnudikot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje sovaščanov. Za informacije tel. 333-1812855.
V NABREŽINI PRODAM stanovanje 106 kvadratov: tri spalnice, kopalnica, kuhinja z malo teraso, dnevna soba s teraso, garaža, podstrešje in vrt (100 kvadratov). Tel. na št. 338-2457826 ob večernih urah.
ZBIRATELJ kupi stare razglednice, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju in v kleti. Tel. št. 040-55548.
H1 Osmice
DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje. Tel. št. 329-4128363.
ELEKTRIČARSKO PODJETJE išče delavca, po možnosti s prakso. Klicati od 18. do 19. ure na tel. št. 349-3918232
IŠČEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje za enostanovanjsko hišo v Barkovljah, na Furlanski cesti ali na Kontovelu. Tel. št. 347-7334742
IŠČEMO gospo, nekadilko, za nego ostarelih oseb, trikrat tedensko ob popoldanskih urah in ob nedeljah zjutraj po dogovoru. Tel. ob večernih urah na št. 040-229274.
LONJER- obnovljeno enonadstropno hišo z vrtom, hlev s senikom in dogradit-venim zemljiščem prodam. Tel. št. 393-5131232.
MEHANSKA DELAVNICA išče ključavničarja, cevarja, varilca, strugarja in res-karja. Poslati curriculum na št. faxa 040-9236490 ali na e-mail miotsnc2003@li-bero.it
MLAD PAR išče nujno na Krasu majhno hišo ali stanovanje za nakup ali v najem, tudi potrebno popravil. Trebenc, tel. št. 393-8965661 ali 040-212355.
MLADA IN POŠTENA gospa iz Slovenije išče delo enkrat tedensko kot hišna pomočnica. Tel. 040-416615.
PEVCA (max 25 let) išče uveljavljena
OSMICA je odprta na Križpotu pri Silvi. Poleg vina nudimo domač prigrizek. Toplo vabljeni!
OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442.
DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
NA DOLGI KRONI je odprta okrepčevalnica. Točimo belo in črno vino in nudimo domač prigrizek.
NA OREŠJU - REPEN ima odprto osmi-co družina Škabar. Obiščite nas!
OS MI CO PRI PI ŠČAN CIH Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico.
OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnovci št. 4.
OSMICO je odprl Salomon Tomšič v Ru-pi.
OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfoglia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič.
OSMICO je odprla družina Pertot (-Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni!
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta v Nabrežini, na cesti za Slivno.
OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja, Samatorca 50. Tel. 040-229224.
STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Toplo vabljeni!
V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza)
SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. D'Alviano 14
TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3
V sodelovanju s FIGISC Trst
IG
Nedelja, 13. maja 2007
TRST
/
BARKOVLJE - CERKEV SV. JERNEJA
sporoča, da danes, 13. maja 2007, med mašo od 11. ure bo prvo sveto obhajilo. Otroci bodo v nošah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB toplo vabi danes, 13. maja 2007, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje se bo odvijalo v Ušjah pri Petovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne poške in bivše vojaške puške.
KLUB LASTNIKOV IN LJUBITELJEV VOZIL ALFA ROMEO, KRAŠKI GAD-JE, GORJANSKO v sodelovanju z jadralnim klubom ČUPA in pomoči društva DEBELA GRIŽA iz Volčjega Grada organizira danes, 13. maja 2007, drugi gadji rally starodobnih vozil »Rally bratstva in edinstva«. Štart iz Opatjega Sela (Slo) ob 10. uri. Od 12. do 14. ure ogled vozil v Sesljanskem zalivu.
TPK SIRENA v sodelovanju s skupino »Il filo incantato« vabi člane in prijatelje danes, 13. maja, od 10. do 19. ure, na ogled SEMNJA KREATIVNIH OBRTNIŠKIH IZDELKOV na sedežu, Miramarski Drevored, 32.
BIVŠI DIREKTORTRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA JANEZ BIZJAK bo jutri, 14. maja 2007, gost Društva slovenskih izobražencev. Govoril bo o Valentinu Staniču, velikem Slovencu in Evropejcu pred svojim časom. Peterli-nova dvorana, Ul. Donizetti 3, ob 20.30.
KMEČKA ZVEZA obvešča prejemnike neposrednih plačil SKP-oljkarje, za do-klado na proizvodnjo oljčnega olja, poljedelce ter živinorejce, da zapade rok za predstavitev prošenj na Agencijo za plačila v kmetijstvu-AGEA v torek, 15. maja 2007. Ker se omenjena plačila izplačujejo na osnovi že dodeljenih pra-
vic na proizvodnjo iz prejšnjih let, ni potrebno prošenj dopolnjevati z novimi ali dodatnimi podatki razen, če se niso spremenile obdelovalne površine. KZ bo zato prošnje sestavila na podlagi podatkov iz prejšnjih let. Vabi pa vse interesente, da se po 15. maju zgla-sijo v njenih uradih, da prošnjo podpišejo.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 15. maja 2007, ob 20.45.
KD ZA UMETNOST KONS obvešča članice in člane ter vse zainteresirane, da bo naslednje srečanje v sredo, 16. maja 2007, ob 20.30, v prostorih Športno-kulturnega centra v Lonjerju. Vljudno vabljeni.
KRUT obvešča, da bo predstavitvena konferenca tečaja REIKI, v sredo, 16. maja ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. Za dodatne informacije tel. 040-360072.
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO VREDNOT PROTIFAŠIZMA IN PROTINACIZMA »PROMEMORIA«, sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. maja 2007, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Potekal bo v Škamperletovi dvorani na Stadionu 1. maj na Vrdelski cesti 7 v Trstu s sledečim dnevnim redom: umestitev predsedstva oz. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve novega odbora in razno.
FOTOVIDEO TRST 80 priredi v četrtek, 18. maja 2007, v Gregorčičevi dvorani Ul. S. Francesco 20, ob 20.30, predavanje »Glasba v filmu«. Predavatelj bo Mitja Reichenberg, profesor na Ljubljanski Univerzi, komponentist, teoretik filmske glasbe in publicist. Vabljeni fotografi, snemalci in ostali.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi člane in prijatelje na predstavitev in pogovor o knjigi, kulturno-turističnem vodniku dr. Rafka Dolharja »Zahodni rob«, v petek 18. maja, ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu. Z avtorjem se bo pogovarjal Peter Verč.
AŠD SOKOL vabi člane, prijatelje, sim-patizerje in vaščane na družabnost s športnim sporedom v soboto, 19. maja, od 16. ure dalje, na odprtem igrišču Sokola. Ob priliki bo tudi nabiralna akcija za prilagoditev igrišča novim zakonskim predpisom. Toplo vabljeni.
SKD TABOR, ASSOCIAZIONE DOPOL-AVO RO FER ROVI A RI O IN GRUP PO AMICI DEL TRAM vabijo v Prosvetni dom na Opčine na razstavo prvega natečaja »Il tram di Opicina-Openski tramvaj«. Razstava bo odprta do 19. maja 2007, ob delavnikih med 16. in 18. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro.
ORATORIJVMARIJANIŠČU 2007 Tu -di letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATO-RIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka 25. do vključno petka 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9 uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16 uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči).
AŠD FC PRIMORJE vabi člane, prijatelje, simpatizerje in vaščane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 21. maja 2007, ob 20.30, v sedežu društva Pri-morje (Prosek, št. 2).
MASAŽA DOJENČKA tečaj se bo pričel 22. maja, ob 10.30. Vodi ga Karin Vitez, dipl. fizioterapevtka. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072.
KROŽEK KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel 23. maja 2007, ob 9.30. Vodila ga bo dipl. fizioterapevt-ka, mednarodna inštruktorica Inwa. Vpisovanje in dodatne informacije: KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072
SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
sporočata, da bo srečanje z evroposlan-cem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30.
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
SKD VESNA prireja fotografski natečaj »Razglednica iz Križa« v sodelovanju z društvom Fotovideo Trst 80. Prijavnice in pravilnik dobite v NŠK v Trstu in v restavraciji La Lampara v Križu. Slike lahko oddate v NŠK do petka, 25. maja 2007 in v Lampari do sobote, 26. maja 2007. Pojasnila: 040-220155 ali 340-7235369 (Sara Semec).
SRENJA BOLJUNEC vabi na redni letni občni zbor, ob drugem sklicanju v petek, 25. maja 2007, ob 20.30, v kulturnem centru France Prešeren.
KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarješke toplice od 27. maja do 5. junija 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Pohitite!
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 21. do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s Š. D. Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti.
ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it.
AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športniteden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji.
NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944
vabi zainteresirane soletnike na tradicionalni izlet na Lošinj-Martinščica v soboto, 9, junija 2007. Prijave prejemajo Manica na tel. št. 040-299220, Clara 347-1632273, Caterina 339-8161633 ob večernih urah do sobote, 26. maja 2007. POHITI!!!
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČIN SKI organizira poletne tabore: naravoslovni »Živjo Kekec« v Kranjski Gori od 10. do 16. junija (6-10 let); biološki »Morska zvezda« v Piranu od 17. do 22. junija (10-14 let), kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 24. do 29. junija (10-14 let); »Jezikajte« - intenzivna angleščina v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (10-16 let); računalniška delavnica »Miška« od 3. do 7. septembra v jutranjih urah (od 8. do
14.	leta). Za prijave in informacije 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilčinski@libero.it
GLE DA LIŠ KI TE DEN ZA NAJ MLAJ ŠE v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal od 11. do
15.	junija 2007 v prostorih Marjanišča na Opčinah. Vpisovanje od ponedeljka 14. maja 2007, vsak dan v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od 9.00 do 17.00 ali po telefonu (040370846) do zapolnitve razpoložljivih mest.
KD ZA UMETNOST KONS v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in ZSKD, razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 3393893451 (v večernih urah).
SREDNJEŠOLCI POZOR! Tudi letos se bo na štadionu Prvega maja odvijal športni poletni kamp, od 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni !
ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST or-
ganizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni!
PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 328-4559414.
ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski glas-beniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija.
t
Po dolgi bolezni me je zapustila moja draga mama
Silvija Žagar
v
vd. Cok
Žalostno vest sporoča
sin Dario z ostalimi sorodniki
Jutri, 14. maja bo od 10.00 do 13.20 po-kojnica ležala v mrliški vežici v Ul. Cos-talunga.
Pogreb z žaro bo v torek, 22. maj a ob 13.30 v cerkvi na Katinari.
Katinara, 13. maja 2007
f Mirno je v Gospodu zaspala naša draga
Sofija Klement vd. Mozetič
Žalostno vest sporočajo
Ivanka, Goran in ostalo sorodstvo
Pogreb naše drage bo v četrtek, 17. maja ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v cerkev Sv. Roka v Nabrežini. Pokojnica bo ležala v mrtvašnici od 9. do 10. ure.
Nabrežina, Beograd, 13. maja 2007
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
t
Zapustila nas je naša draga
Dragica Lozej vd. Vremec
Žalostno vest sporočajo
hči Mirjam z možem Aleksandrom, sin Drago z ženo Silvio, vnukinji Katja z Andrejem in Ksenija ter ostali sorodniki
Naša draga bo ležala v mrtvašnici v Ul. Costalunga v četrtek, 17. maja od 12.00 do 13.20.
V četrtek, 24. maj a bo ob 14.15 sledil pogreb z žaro v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah.
Opčine, 13. maja 2007
Kraško pogrebno podjetje Lipa
Ob smrti Dragice Lozej vd. Vremec se žalovanju Katje in svojcev pridružuje
družina Corradetti ZAHVALA
Gigi De Lorenzi
Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala naj gre sorodnikom, gospodu župniku Bedenčiču za pogrebni obred, darovalcem cvetja in raznih prispevkov, prijateljem in vaščanom.
Družina
Sv. Križ, 13. maja 2007
Kraško pogrebno podjetje Lipa
ZA HVA LA
Ob iz gu bi na še dra ge
Zore Husel vd. Luin
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spo min.
Svoj ci
Repnič, Gropada, Boršt, 13. maja 2007
Zadnji pozdrav pranoni Lisa in Gaja
Zo ri v slo vo
družine Triolo, Rolli, Rauber
15.05.2006
15.05.2007
Bru no Pal čič
Pogrešava te!
Žena Maida in hči Erika
V njegov spomin bo sv. maša v sredo, 16. maj a ob 8.30 v cerkvi v Škednju.
Trst, 13. maja 2007
Pogrebno podjetje Zimolo
Nedelja, 13. maja 2007 1 1
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Komisija za toponomastiko je za svoje delo prejela občinsko priznanje
Po sprejetju območja zaščite table z dvojezičnimi napisi
Michelutti:»Za rumene table z zgodovinskimi toponimi žal ni dovolj denarja
Pred iztekom mandata je občinska komisija za toponomastiko prejela za svoje delo priznanje, srebrno medaljo, ki jo je njenemu predsedniku Carlu Micheluttiju izročil župan Vittorio Brancati. Očitno so bili člani komisije - med njimi Slovenca Marija Češ-čut in Aldo Rupel - učinkoviti, učinkovitejši od predhodnikov. Znamenje njihovega poštenega dela so tudi table s slovenskimi imeni v mestnem središču. »Prispevali ste, da ima Gorica danes zgodovinsko, civilno in kulturno dostojanstvo,« je izjavil Brancati. Vendar načeto delo ni bilo povsem izpeljano, na kar je župana opozoril Michelutti. Na namestitev čakajo že naročene in plačane rumene table z zgodovinskimi toponimi. Med njimi tudi tabla z napisom »Gia Piazza Grande« in »Gia Travnik«, v mestnem središču edina s slovenskim imenom.
Komisija je bila umeščena leta 2004, z nekajletno zamudo po nastopu nove občinske uprave. Zasedala je 14-krat in predlagala skupno 54 novih toponimov. Devet mestnih lokacij so prvič poimenovali. Med temi so ulica Bratov Rusjan, trg (sicer parkirišče) Valentina Staniča, oširek F.B. Sede-ja in park Andreja Budala. Počaščeni so še bili Basaglia, Scrosoppi, Bolaffio, Macor in Stucchi. Na zadnji seji so predlagali še štiri poimenovanja, in sicer ulici Gradisca in Cor-mons ob novem naselju na poti za Ločnik ter parka vzdolž ulice Max Fabiani, ki bosta dobila ime po Cassandri Pisani e Albinu Marvinu. »To prepuščamo komisiji, ki jo bo imenovala nova občinska uprava,« pravi Michelutti. »Sprejeli smo tudi sklep za namestitev rumenih tabel z imeni trgov ali ulic, ki so bili uveljavljeni v preteklosti in so še danes v rabi, mestu pa vračajo žlahtno zgodovinsko razsežnost. Postavljene bodo ob že obstoječe table z uradnimi imeni. Predlog je občinska uprava osvojila ter stekel je upravni in izvedbeni postopek za prvih deset tabel. Zataknilo se je pri birokraciji. Komisija je predlagala še dodatnih dvanajst rumenih tabel. Zanje pa občina enostavno nima denarja, kot tudi ga ni za osemnajst tabel s starimi krajevnimi imeni v goriških predmestjih z izrazito slovenskim prebivalstvom,« navaja predsednik komisije in dodaja: »Postavili smo si tudi vprašanje dvojezičnih napisov na tablah. Zavedam se, da napisa "piaz-zale V. Stanič" in "parco A. Budal" zvenita nerodno. Ko bo sprejeto območje izvajanja zaščite po zakonu 38, bo tudi to vprašanje preseženo.« (ide)
Vittorio Brancati, ob njem član komisije Marija Češčut in predsednik Carlo Michelutti med sprejemom na občini; zgoraj tabla s poimenovanjem parkirišča v goriški ulici Brass
bumbaca
«
Za Ineos je potreben industrijski načrt
»Pripraviti je treba industrijski načrt, ki bi ovrednotil obstoječe strukture, nato pa poskrbeti za socialne blažilce in preveriti, katera podjetja bi lahko prevzela tovarno. Vsega tega ne more storiti državna vlada, pač pa je na potezi dežela.« Tako je včeraj povedal poslanec Alessandro Maran, ki se je udeležil delavskega piknika pred tržiško tovarno Ineos. V ulici Timavo so se poleg stopetdesetih zaposlenih, ki jim preti izguba delovnega mesta, zbrali njihovi sorodniki in prijatelji, svojo solidarnost pa so delavcem izrazili tudi številni politiki in sindikalisti. Ob Maranu je delavce nagovoril tudi podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Miloš Budin, ki je napovedal, da bo preveril, zakaj družba Ineos širi svoj obrat na Sardiniji s prispevkom dežele in odbora Cipe v višini 19 milijonov evrov, po drugi strani pa napoveduje zaprtje tovarne v Tržiču. »Pokrajina ne bo pustila niti enega delavca na cesti, pač pa si bomo prizadevali, da bodo vsi našli novo zaposlitev,« je poudaril predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in pred jutrišnjim srečanjem na deželi poudaril, da je treba odpuščenim delavcem Ineosa zagotoviti dopolnilno blagajno, saj bo tako pokrajina imela eno leto časa za pripravo projekta za njihovo ponovno zaposlitev. Po Gherghettovem mnenju mora območje tovarne Ineos ostati namenjeno industrijskim dejavnostim, dežela pa mora s svojo delniško družba Friulia preveriti, katera podjetja bi se lahko vselila v tržiški obrat. Na pikniku so bili prisotni tudi deželni svetniki Maurizio Paselli, Mirio Bolzan in Christian Franzil.
APrimorski
~	dnevnik
gorica - Mamila
Ena
aretacija,
osem
prijav
Karabinjerji iz Gradišča so prijavili zaradi preprodaje nedovoljenih opojnih substanc osem oseb z bivališčem v raznih krajih goriške in tržaške pokrajine. Dolga in zap le tena pre is kava se je pričela decembra lani, potem ko so karabinjerji v Ronkah aretirali 38-letnega M.C.; moški je v svojem stanovanju skrival dvanajst gra mov ko kai na, pet gra -mov hašiša in tehtnico za pripravo odmerkov. V prvih mesecih letošnjega leta so karabinjerji razkrili kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s preprodajo mamil po Goriš kem in Tržaš kem, za sre diš -če svojih nezakonitih poslov pa si je izbrala Tržič. Razpečevalci so prodajali predvsem kokain, karabinjerji pa so v štirinajstih stanovanjih, ki so jih pre gle da li v okviru pre is kave, odkri li tudi he roin, hašiš in marihuano. Ob tem so zasegli še ne kaj tehtnic in raz ne predmete, ki jih mamilaši uporabljajo za pripravo odmerkov in za uživanje nedovoljenih substanc.
Zaradi obtožbe preprodaje mamil se bodo morali pred goriškim sodnikom zagovarjati 36-let-ni A.P. in 25-letni R.S. iz Tržiča, 30-letni M.P. in 40-letni E.M. iz Štarancana, 36-letni R.R. iz Folja-na-Re di pulje, 31-let ni A.R. iz Devina, 30-letni E.G. iz kraja Campolongo al Torre in 70-letni R.B. iz Trsta. Osumljenci čakajo na pro ces na pro sto sti.
Pri Štandrežu sedež prostovoljcev Civilne zaščite
Z obrednim rezom traku je župan Vittorio Brancati včeraj odprl novi sedež občinske ekipe prostovoljcev Civilne zaščite v ulici San Michele v Štandrežu. Predružil se mu je pristojni deželni odbornik Gianfranco Moretton, ki je izpostavil predvsem vlogo in zasluge Civilne zaščite v deželi FJK, ki je bila pogosto prizorišče naravnih nesreč. Organizirani prostovoljci Civilne zaščite delujejo na Goriškem že petnajst let in so se v mnogih primerih odzvali na potrebo po pomoči tudi drugod po Italiji in v tujini, kar je poudaril Brancati. Novi sedež v industrijski coni pri Štandrežu sta s skupnimi močmi uresničila deželna uprava in goriška občina.
nova gorica - Po izdaji dovoljenja bo objekt prevzel Šent
Pred koncem maja bodo odprli center za zdravljenje odvisnosti
Odprtje dnevnega centra za zdravljenje odvisnosti v Sedejevi ulici v Novi Gorici se je doslej že večkrat zavleklo, bodisi zaradi pritožb bližnjih vrtičkarjev, češ da montažni objekti mečejo senco na njihove vrtove, bodisi zaradi nesporazumov okrog projektne dokumentacije. V zadnjem času pa vendarle kaže, da se bo zadeva premaknila z mrtve točke. »Te dni ponovno poteka tehnični pregled objektov. Gre sicer zgolj za formalnost, tako da pričakujemo izdajo uporabnega dovoljenja v najkrajšem času,« je povedal Vladimir Peruničič z novogoriške mestne občine. Na vprašanje, ali bi dejavnost v dnevnem centru lahko zaživela že v maju, Peruničič odgovarja pritrdilno. Po izdaji uporabnega dovoljenja bo objekt prevzela organizacija Šent, ki bo nosilec dejavnosti dnevnega centra in bo z njim tudi opravljala.
V centru za zdravljenje odvisnosti bodo poleg substitucijske terapije - sem sodi jemanje metadona, subotexa in substitola - odvisniki deležni tudi ostalih programov, ki bodo odtlej na voljo na enem mestu. Tam bo fizioterapevt, psihiater in zdravniki, ki
Bojan Kodelja
fotok.m.
bodo skrbeli za splošno zdravstveno stanje odvisnikov. Pomemben pa je še en vidik odprtja dnevnega centra: odvisniki se bodo tam lahko tudi zadrževali oziroma vključevali v razne programe, saj so bili doslej po prejetju metadona prepuščeni ulici, kar je Novogoričane posebej vznemirjalo. V lanskem letu je bilo v omenjeno substitucijsko zdravljenje vključenih 190 oseb, približno tretjina le-tej pa jih prihaja z ajdovskega in tolminskega konca.
Na nedavnem sosvetu za zagotavljanje večje varnosti občanov, ki je potekal v prostorih novogoriške mestne občine, je bil
med drugim predstavljen tudi projekt Ne-odvisen.si, s katerim želijo njegovi nosilci predvsem šolarje in dijake opozarjati na nevarnosti zasvojenosti. »Gre za celostno kampanjo širokega pomena: ozaveščanje mladih glede problematike odvisnosti od alkohola, drog, igralništva in cigaret,« je povedal skrbnik projekta Bojan Kodelja, čigar podjetje IMC bo projekt tudi koordiniralo. Kampanja naj bi zajela 117 tisoč ljudi na severnem Primorskem: predšolske otroke, osnovnošolce, dijake in njihove starše. »Naš cilj ni zgolj opozarjanje na nevarnosti zasvojenosti, ampak tudi podajanje znanj, s pomočjo katerih se bo ciljna skupina odgovorno odločala o omejevanju vseh oblik zasvojenosti in zavedanju o njihovih posledicah,« dodaja Kodelja. Mestna občina Nova Gorica je projekt že podprla in ponudila pomoč pri organizaciji, trajal pa naj bi od začetka do konca septembra. Potekal naj bi na novogoriških šolah, v vrtcih in na ulicah, v obliki predavanj za starše, promovirali pa naj bi ga tudi športniki in znane osebnosti.
Katja Munih
1 2 Nedelja, 13. maja 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Razstavljena so dela preko štiridesetih sodobnih likovnikov, izstopajo domačini
Umetniške poti petih držav vodijo na goriški grad
Podvig izpeljalo društvo Prologo - Naveza z razstavo v novogoriški galeriji
Prehodi iz preteklosti v sedanjost, prehodi med umetniškimi zvrstmi, prehodi čez meje: vse to in več se bo razkrilo obiskovalcem razstave sodobne umetnosti z naslovom »Passaggi. Percorsi d'arte nel cas-tello di Gorizia«, v okviru katere so na ogled slike, kipi, fotografije, instalacije in grafike preko 40 domačih, pa tudi tujih umetnikov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Švice, ki jih je k sodelovanju povabilo kulturno društvo Prologo iz Gorice. Razstavo, ki so jo podprle goriška občina, dežela FJK in Fundacija Goriške hranilnice, so ob prisotnosti deželnega odbornika Roberta Antonaza in občinskega odbornika Claudia Cressa-tija odprli včeraj zvečer, umetnine pa bodo bogatile notranjost in zunanjost goriškega gradu do 28. oktobra.
»Razstava društva Prologo potrjuje poslanstvo Gorice, da se postavlja kot stičišče različnih narodov in kultur v širši perspektivi evroregije,« je ocenil Antonaz, Cressati pa je podčrtal, daje bil goriški grad v zadnjih letih že večkrat prestižno prizorišče razstav sodobne umetnosti: »Leta 2003 je bila v grajskih prostorih na ogled občinska zbirka slik iz prejšnjega stoletja, leta 2005 pa čezmejna razstava skulptur Materika. Tokrat je v tem simbolnem kraju našla svoje idealno mesto razstava, jedro katere so krajevni likovniki, ki so se jim pridružili umetniki iz sosednjih držav.«
Pri prehodu iz dvorane v dvorano je opaziti uspelo spojitev med starim in novim. Organizatorji so namreč večini umet-
nikov že vnaprej dodelili kotiček gradu, iz katerega so le-ti črpali navdih. Na stenah in v nišah, na oknih in v kapeli, na dvorišču in na ložah se je sodobna umetnost povezala z zgodovino, v njuni igri pa ima presenečeni obiskovalec stalno občutek, da nekaj odkriva. Za razstavo so se organizatorji poslužili tudi del pokojnih umetnikov iz Goriške, ki so jih razobesili v veliki dvorani in v še ponekod. Sugestivnost postavitve ne nazadnje poudarja glasbena podlaga Thea Tearda, ki je navdih črpal v Gorici, Londonu, maroškem mestu Tangeri, Rimu in New Yorku. »Obiskovalec razstave lahko uživa pri ogledu gradu, kdor je prišel na ogled dvorca pa lahko občuduje tudi razstavo. Prostor in umetnost se vzajemno vrednotita,« sta podčrtala Franco Spa-no in Paolo Figar, ki sta uredila razstavo in obsežen katalog s predstavitvijo sodelujočih umetnikov.
Povedati gre, da so v okviru razstave »Passaggi« do oktobra predvidene tudi spremne pobude. K preseganju meja bo na primer 7. junija prispevala predstavitev dokumentarca umetnostne kritičarke Klavdi-je Figelj in režiserke Anje Medved, za katerega so se skupaj zavzeli novogoriška Mestna galerija, Kinoatelje in društvo Prologo. Gre za videopogovore z osmimi italijanskimi umetniki, ki sodelujejo pri razstavi »Passaggi«, in skupino slovenskih likovnikov, ki bodo junija prisotni na razstavi »Universe of art - Vsemirje umetnosti« v Mestni galeriji. (Ale)
Di Pietro za Bellaviteja
»Na strani občanov« je geslo, ki povezuje stranko Italije vrednot in listo kandidatov za občinski svet Progetto Gorizia, v kateri so tudi predstavniki stranke Antonia Di Pietra. In ravno Prodijev minister Di Pietro bo v ponedeljek, 21. maja, obiskal Gorico in javno izrazil svojo podporo županskemu kandidatu Andreu Bellaviteju, ki je v središče svoje volilne kampanje postavil občane in njihovo soudeležbo pri upravljanju mesta. »Podpora Di Pietra je zame izredna čast, saj se najina vizija politike ujema na številnih področjih,« je povedal Bellavite in dodal: »Primer sta zbliževanje med volivci in strankami ter omejevanje preker-nosti dela, ki ogroža predvsem mladino in ženske in ovira družine.«
Bellavite se bo danes ob 9.30 srečal z volivci v baru Vittoria na Travniku, ob 10.30 pa se bo s somišljeniki podal na kolesarsko ekskurzijo v Novo Gorico. Ob 19.30 bo levosredinski županski kandidat prisoten na trgu pred Severno postajo, kjer bo potekala glasbena prireditev Koncert na meji.
Na sinočnjem odprtju grajske razstave
bumbaca
Mosetti pri zdravnikih
Županskemu kandidatu Oljke Giuliu Mosettiju je goriško zdravstvo pri srcu, zato se je v prejšnjih dneh srečal z zdravstvenim osebjem goriške bolnišnice in predstavniki družinskih zdravnikov. »Vloga konference županov bo imela ključno vlogo pri nadzoru preureditve deželnega zdravstvenega podjetja. Pomembna bo pri nadzorovanju poštevanja dogovorov v okviru zdravstvenega območja s Trstom in ocenjevanju vloge goriškega zdravstva v deželni bolnišniški mreži,« je povedal Mosetti in obljubil, da bo izredno pozoren na spremembo deželnega zakona 13, od katerega bo odvisna prihodnost goriške bolnišnice. Mosetti je izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja osebja na oddelkih za prvo pomoč in kardiologijo, poudaril pa je, da bo konferenca županov imela veliko vlogo tudi pri reševanju teh problematik. Med srečanjem z družinskimi zdravniki je Mosetti napovedal, da se bo zavzel za pobudo »Dom zdravja«, ne nazadnje pa je izrazil prepričanost v potrebo po čezmejnem sodelovanju. »Cilj je pridobitev statusa mednarodnega mesta za obe Gorici, kar bo omogočalo boljše sodelovanje obmejnih mest na področju zdravstva.«
Patat in Jelinčič v Podgori
Društvo Paglavec prireja jutri, 14. maja, ob 20.30 na svojem sedežu v Podgori predstavitev knjig Luciana Patata »Fra carcere e confino« in Duška Jelinčiča »Upor obsojenih«; avtorja bosta prisotna.
Štandreška tabla
V	torek, 15. maja, ob 10.30 bodo uradno odkrili novo tablo s štandreškim grbom in dvojezičnim imenom vasi na ulici Tabaj, ob vhodu v Štandrež v neposredni bližini veleblagovnice Smart. Pri krajši svečanosti v priredbi rajonskega sveta bodo sodelovali domači osnovnošolci.
V	Doberdobu o alkoholizmu
Mladinski odsek KD Jezero prireja v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Doberdobu predavanje o alkoholizmu. Spregovorila bosta Tadej Devetak, pred kratkim diplomirani bolničar, in Andrea Fiore, zdravnik, ki se na tržiški ustanovi SERT ukvarja z alkoholizmom.
Poletno središče ZSKD
ZSKD prireja poletno središče Odraščaj-mo skupaj od 16. do 27. julija med 7.30 in 13.30 za dekleta in fante od 6. do 13. leta starosti v osnovni šoli Fran Erjavec v Štandrežu; vpisovanje na sedežu ZSKD na korzu Verdi v Gorici (tel. 0481531495).
Romjanski Dan veselja
Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu prireja v nedeljo, 20. maja, v župnijski dvorani v Doberdobu četrti Dan veselja, praznik ob zaključku šolskega leta in vseh dejavnosti, ki jih prireja Združenje med šolskim letom. Delavnice na temo ustvarjalnosti se bodo pričele ob 15. uri, ob 18. uri bo kulturni spored; informacije na tel. 334-6060899 (Damjana Kobal).
Dijaki Cankarja v Velenju
V	petek in včeraj so dijaki višješolskega zavoda Ivan Cankar iz Gorice - turistična smer - sodelovali na vseslovenskem srečanju srednjih šol s tovrstno usmeritvijo, in sicer na t.i. tržnici z naslovom Več znanja za več turizma; tudi lani so se uspešno udeležili prireditve v Velenju.
V	Tržiču pesniki Evroregije
V	občinski sejni dvorani v Tržiču bo jutri ob 17.30 srečanje pesnikov evroregi-je »Io e un altro. Dialoghi tra poeti del-l'Euroregione«. Sodelovali bodo Marina Moretti, Giacomo Scotti, Silvio Cumpe-ta, Ivan Crico, Roberto Fabris, Claudio Grisnacich, Mary Tolusso, Luciano Morandini, Liliana Visintin, Isabella Panfi-do, Vlada Acquavita, Vlado Benussi, Daniel Nacinovic in Maurizio Tremul.
volitve - Špacapan, Terpin, Brescia, Bandelj in Persoglia predstavili štirideset kandidatov za rajonske svete na listi Oljke
SSk s svojimi kandidati v vseh mestnih četrtih
Na okrogli mizi o padcu Schengenske meje Kraus in Corsi za tesnejšo povezavo med Trstom in Gorico - Jutri volilni shod pri Madonini
Edi Kraus in Hadrijan Corsi sta spregovorila o gospodarskih perspektivah ob padcu schengenske meje
bumbaca
Slovenska skupnost je v petek na goriškem sedežu predstavila svojih skoraj štirideset kandidatov, ki na listi Oljke kandidirajo za rajonske svete. »Predstavitev naših kandidatov za rajonske svete je dovolj zgovoren odgovor na populistično in skrajno krivično zahtevo desnice, kije paritetni odbor pozvala, naj se prisotnost Slovencev v Gorici omeji samo na nekatere mestne četrti,« so poudarili iz vrst Slovenske skupnosti in pojasnili, da so s svojimi kandidati na listi Oljke prisotni v vseh mestnih četrtih. »Gre za velik uspeh za našo stranko in sploh za celotno slovensko narodno skupnost,« so opozorili iz vrst SSk in nadaljevali: »Najprej je pomembno dejstvo, da se je toliko slovenskih ljudi odzvalo na poziv stranke, naj se zavzamejo za slovensko prisotnost v vseh predelih goriške občine. To dokazuje, da uživa narodna stranka veliko zaupanje in ugled. Ob tem je neizpodbitno dejstvo, da so Slovenci prisotni v vseh predelih Gorice in potrebno je, da imajo primerno zastopstvo tudi v rajonskih svetih. Danes to zagotavlja le Slovenska skup-
nost.« Predstavitev kandidatov, med katerimi je veliko mladih in dvanajst žensk, je vodil deželni svetnik Mirko Špacapan, prisotne pa so nagovorili tudi deželni tajnik SSk Damijan Terpin in trije predsedniki rajonskih svetov Štandrež, Podgora in Pevma-Štmaver-Oslavje Marjan Brescia, Walter Bandelj in Lovrenc Persoglia.
Predstavitvi kandidatov je sledila okrogla miza o perspektivah obmejnega gospodarstva ob padcu Schengenske meje, na kateri sta spregovorila predsednik SDGZ Edi Kraus in podjetnik Hadrijan Corsi, sicer števerjanski župan. Srečanje je uvedel Špacapan, kot prvi pa je spregovoril Kraus, ki je povedal, da danes v gospodarstvu izstopata tekmovalnost in finančna razpoložljivost, po drugi strani pa je pomembna povezanost s politiko. »Žal tega v zamejstvu ni in se pozna,« je menil Kraus. Po njegovih besedah bi morali biti zamejski gospodarstveniki bolj prisotni v raznih komisijah, kar je pa odvisno od povezave s politiko. Kraus je pojasnil, da SDGZ postaja zanimivo tudi za italijanska, slovenska in srbska podjetja.
Med drugim je po njegovih besedah SDGZ dobila vabilo za članstvo v zvezi in-dustrijcev. V zaključku svojega posega je Kraus poudaril potrebo po enotni organizaciji med Trstom in Gorico.
V nadaljevanju večera je spregovoril Hadrijan Corsi, ki se je strinjal s potrebo po tesnejši povezavi med Trstom in Gorico. Nato je podal podrobno analizo raznih sektorjev gospodarstva, začenši s kmetijstvom, ki se je po njegovem mnenju uspešno uveljavilo v Brdih, žal pa je popolnoma opuščeno v Štandrežu, So-vodnjah in Doberdobu. »Uspeh briških vinogradnikov gre v korist celotni naši skupnosti,« je menil Corsi. Poseben problem je Benečija, na katero bi bilo potrebno po Corsijevem prepričanju usmeriti več pozornosti. Sledila je živahna debata, v katero so se vključili deželni svetnik Levih demokratov Igor Dolenc, deželni tajnik SSk Damijan Terpin in še drugi prisotni gospodarstveniki.
Slovenska skupnost prireja jutri ob 19.30 volilni shod v župnišču pri cerkvi v mestni četrti Madonina.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 13. maja 2007
sovodnje - Ob 25. obletnici poimenovanja osnovne šole po Petru Butkoviču Domnu
13
Obujajo spomin na osebnost, ki je za sabo pustila trajno sled
Občina, šola, župnija in društvo prirejajo Butkovičeve dneve - Češčutova med otroki
Sovodenjska občina, osnovna šola, kulturno društvo Sovodnje in krajevna župnija so pripravili niz dogodkov ob 25. obletnici poimenovanja sovodenjske osnovne šole po Petru Butkoviču Domnu. But-kovičevi dnevi se bodo začeli v petek, 18. maja, ob 20.30 ko bo v kulturnem domu v Sovodnjah večer z odprtjem razstave o But-kovičevem življenju. V nedeljo, 27. maja, ob 11. uri bo na pokopališču slovesnost ob obnovljenem grobu družine Butkovič. Zadnje srečanje bo v petek, 8. junija; z začetkom ob 20. uri bo v kulturnem domu potekala zaključna prireditev učencev osnovne šole Butkovič-Domen, ki se jim bodo na odrskih deskah pridružili še otroci zadnjega letnika sovodenjskega vrtca. Napovedan je tudi pevski nastop Sovodenjskih deklet.
Vaška šola je bila poimenovana po Petru Butkoviču Domnu 6. junija 1982. Zato so drugi del šolskega leta posvetili ravno sovodenjski osebnosti, po kateri nosijo ime in kije za sabo pustila trajno sled. Učitelji iz leta v leto obujajo spomin na Petra Butkoviča in ga na različne načine skušajo približati učencem. Pred nedavnim jim je na pomoč priskočila upokojena profesorica Marija Češčut, odlična poznavalka Petra Butkoviča, ki ima velike zasluge pri ovrednotenju njegovega lika in dela. Z njeno pomočjo so se vživeli v čas, ko je mladi Peter ob vsakem vremenu hodil peš v šolo v Gorico, delal na polju in potrpežljivo kljuboval revščini. Odkrili so zglednega mladeniča, ki je marljivo opravljal šolske dolžnosti, uspešno razvijal naravne talente, navdušeno gojil materinščino, se zanimal za tuje jezike in kulture ter se aktivno udejstvo-val na kulturnem področju.
Češčutova je otrokom razumljivo predstavila vsa področja Butkovičevega delovanja. Izvedeli so, da se je pod psevdonimom Domen skrival urednik, likovnik, pesnik, pisatelj, prevajalec, poliglot in ugankar, ki velja za očeta slovenskega ugankarskega jezika. Po njem se namreč imenujeta Slovensko ugankarsko društvo Domen in ugankarska revija Domenek. Z reševanjem nekaterih Butkovičevih ugank so sovodenjski otroci spoznali tudi vedro plat njegove osebnosti. Češčutova seveda ni pozabila omeniti dragocene vloge, ki jo je Butkovič odigral med fašizmom in nemško okupacijo kot učitelj in organizator slovenske šole v sovodenjskem župnišču. Tedaj je prosil prijatelja Cirila Češčuta, naj mu pomaga skriti prepovedano Bevkovo knjigo Kaplan Martin Čedermac, kije našla zavetišče pod ruševinami Rubijskega gradu. Bil je tudi priljubljen župnik, kljub nadarjenosti in izrazitim sposobnostim pa je ostal skromen in preprost človek.
Marija Češčut nagovarja sovodenjske otroke.
bumbaca
Dostop na koncert
Na skupnem trgu obeh Goric bo nocoj četrti Koncert na meji z Alice, Martino Feri, Zairo Zignate, Oliver-jem Dragojevičem in Zoranom Pre-dinom. Začel se bo ob 19.30, zaključil pa okrog polnoči z Dragojevičem in skupino Dupini. Vpadnice na prireditveni prostor bodo na obeh straneh meje - ulici Foscolo in Caprin ter trg pred novogoriško železniško postajo - zaprte eno uro pred začetkom. Parkiranje bo možno tako na Sveto-gorski (pri Casermettah) in Škabri-jelovi ulici kot tudi v ulicah Ciconi, Catterini in Palladio, na novogoriški strani pa na Erjavčevi in vzdolž solkanskega mejnega prehoda, medtem ko bo na Kolodvorski ulici veljala popolna zapora. Pod odrom bo zagrajen prostor za prizadete osebe; vhod bo s ceste ob hotelu Transalpina. Na prizorišču koncerta bodo delovali redna rediteljska služba ter informacijski in tiskovni center, poskrbljeno pa bo tudi za hitro pomoč in sanitarije. Nocojšnji praznik na meji s »prilogo« enogastronomskih dobrot bo v vsakem primeru. Le neurje bi ga lahko preprečilo, pravijo prireditelji, ki so v stiku z deželno meteorološko ustanovo Osmer iz Trsta.
turjak - Tudi za Škocjan in San Pier
Namenu predali novo ambulanto
V Turjaku so včeraj predali namenu novo bolničarsko ambulanto, ki bo delovala v večnamenskem centru na trgu Liberta. Za ambulanto, ki bo na razpolago tudi občinama Škocjan in San Pier d'Isonzo, sta se zavzeli goriško zdravstveno podjetje in konferenca županov ter spada v deželni načrt potenciranja krajevnih storitev. »Cilj je nudenje boljših in bližjih zdravstvenih storitev šibkejšim občanom, kot so starejše osebe. Pot do odprtja nove ambulante ni bila enostavna, saj je zahteva dodatno osebje, delali pa smo prepričano,« je povedala direktorica goriškega zdravstvenega podjetja Emanuela Baccarin.
Zadovoljen je bila tudi županja občine Turjak Alessandra Brumat, ki se je zahvalila vsem tistim, ki so si prizadevali za uresničitev projekta in poenostavljenje življenja občanom. »Sedaj moramo ustvariti mrežo med ambulantami,« je povedala županja. Zaenkrat delujejo štiri ambulante, ki
so za paciente izredno pomembne. »Ne gre le za ambulanto, kjer nudijo zdravstvene storitve, pač pa tudi za kraj, kjer pride do stika med zdravnikom in šibkejšim pacientom,« je povedal koordinator bolničarjev Paolo Frittitta. Odbornik občine Turjak in predsednik goriškega odbora bolničarjev Mario Schiavon je podčrtal nujnost tovrstne ambulante na območju, kjer je vedno več ostarelih, deželna svetnica Cristina Carloni pa je postavila v ospredje večjo prožnost in učinkovitost zdravstva, ki je organizirano na krajevni ravni.
V ambulanti, ki bo na razpolago prebivalcem občin Turjak, Škocjan in san Pier d'Isonzo, bo zaposlen en bolničar. Na ambulanti bo mogoče opraviti analize krvi in razne druge izvide, dobivati injekcije, razkužitve in informacije. Ambulanta bo začela delovati 7. junija, in sicer dvakrat tedensko. Odprta bo ob torkih in četrtkih med 7.30 in 10.30.
VOLILNA TRIBUNA
Proti getizaciji
Kandidati SSk na listi Oljke Božidar Tabaj, Silvan Primosig, Marilka Koršič in Mirjam Bratina so se uprli getiza-ciji, ki jo je vseh 16 občinskih svetnikov desne sredine zahtevalo s predlogom paritetnemu odboru, da naj se zaščitni zakon 38 izvaja samo v Štan-drežu, Štmavru, Pevmi in na Oslavju. »Gre za očitno volilno potezo, ki ne bo imela učinka, saj ena tretjina svetnikov lahko prosi za širitev območja veljavnosti zakona, ne pa za njegovo zmanjšanje,« poudarjajo kandidati SSk in nadaljujejo: »Sramoten je namen, da bi getizirali slovensko narodno skupnost v obrobne mestne četrti. Gre za patetičen, a hkrati tudi nevaren predlog. Ne smemo dopustiti, da bi mesto prevzeli politični krogi, ki so zasidrani v hladni vojni in odklanjajo vse, kar je slovenskega. Njihova zmaga bi pomenila izolacijo Gorice in konec vsake razvojne perspektive.«
Brancati z Bellavitejem
»Župana Vittoria Brancatija bomo Slovenci ohranili v dobrem spominu kot upravitelja, ki je na nas vselej gledal brez predsodkov in nam priznal enakopravno vlogo,« poudarja Marko Marinčič, kandidat na listi Foruma za Gorico. »Brancatijev poslovilni govor ob predstavitvi monografije o Trgovskem domu je vseboval dve sporočili: prvič, pozor na desnico, ki lahko na en mah izbriše leta potrpežljive gradnje sožitja; drugič, prepričanje, da bitka ni izgubljena, da leva sredina lahko zmaga in uveljavi perspektivo strpne in odprte Gorice. Nobena skrivnost ni, da Brancati, kot večji del sedanje občinske uprave, podpira Andreo Bellavi-teja, kandidata, ki najbolj prepričljivo zagovarja politiko sožitja. Zato vabimo volivce, da podprejo listo Foruma in slovenske kandidate na njej, da bomo z Bellavitejem še naprej polnopravni občani Gorice,« zaključuje Marinčič.
Oslavje in Štandrež
Županski kandidat Andrea Bellavite bo jutri ob 19. uri na srečanju z domačini pri Pepiju na Oslavju, ob 21. uri pa pri Turiju v Štandrežu.
Soočanje kandidatov
V dvorani Fogar na Verdijevem kor-zu v Gorici bo jutri, 14. maja, ob 17. uri soočanje med županskimi kandidati, na katerem so napovedani domala vsi pretendenti za goriški županski stolček. Javno razpravo bodo vodili krajevni novinarji, prireja pa jo združenje Gorizia/Europa.
Popravek
V včerajšnjem članku o kandidatu Oljke Mosettiju je prišlo do napake. Zadnja beseda je »neoboroženi«, ne pa »oboroženi«. Kandidatu in bralcem se opravičujemo.
volitve - Predstavitev sedmih slovenskih kandidatov, ki na listi Forum za Gorico podpirajo Bellaviteja
Slovenci s Forumom predvsem za sožitje
Majda Bratina, Silvana Brandolin, Andrej Fajt, Edi Maligoj, Marko Marinčič, Neva Tommasi in Aleš Waltritsch o svojih kandidaturah
»Sožitje, enotnost, demokracija«. To so po mnenju Marka Marinčiča ključne besede sedmih Slovencev, ki za občinski svet kandidirajo na listi Foruma za Gorico in ki so včeraj pojasnili razloge za svojo podporo županskemu kandidatu Andreu Bellaviteju. »Sožitje je prioriteta Bellavitejeve koalicije, v kontinuiteti z delom župana Vittoria Brancatija. Bellavite je s projektom Hiše spominov, Gorice kot mednarodnega centra za mir in sožitje, prava alternativa Romoli-jevi skrajni desnici, ki namerava goriškim Slovencem odvzeti pravice iz zaščitnega zakona,« je poudaril Marinčič, za njim pa so spregovorili Majda Bratina, Silvana Brandolin, Andrej Fajt, Edi Maligoj, Neva Tommasi in Aleš Waltritsch; poudarili so, da enotnost aktivno gradijo v listi Foruma, ki povezuje Slovence različnih nazorov: katoličane, reformiste, komuniste in zelene. »Ne sprašujemo, od kod kdo prihaja, ampak kam lahko gremo skupaj«, je pripomnil Marinčič in ocenil, da bi bila enotnost v slovenski civilni družbi, med SKGZ in SSO, že stvarnost, ko je ne bi iz-
Neva Tommasi, Andrej Fajt, Majda Bratina, Marko Marinčič, Aleš Waltritsch in Edi Maligoj na predstavitvi na dvoru Bratina
bumbaca
podkopavali interesi nekaterih strank.
»Demokracija mora temeljiti na participaciji. Če Brancati ni imel vselej dovolj posluha do občanov, še slabše obeta okrnjena Oljka, ki ga je odslovila s politično zaroto. Zaradi tega Giulio Moset-ti ne more povezati vse leve sredine in premagati Ettoreja Romolija: to lahko us-
pe le Bellaviteju, kije prav zaradi tega vlil novo upanje vsej demokratični Gorici,« je zaključil Marinčič. Majda Bratina je poudarila, da Bellavite zna prisluhniti težavam ljudi, prav stik z občani pa je v zadnjih mesecih zmanjkal županu Branca-tiju, ki je sicer naredil veliko dobrega za slovensko narodno skupnost in za čez-
mejno sodelovanje nasploh. Po mnenju Bratinove je treba preprečiti zmago desnici, ki bi Gorico pahnila za več let nazaj. Fajt je menil, da goriški Slovenci niso tako deljeni, kot zgleda na prvi pogled. Čeprav podpirajo dva županska kandidata, se znotraj obeh koalicij njihove pozicije zbližujejo; po Fajtovih besedah bo-
do vsekakor v balotaži vsi goriški Slovenci enotno podprli Bellaviteja. Tommasi-jevaje opozorila, daje Bellavite izredno pozoren na problematike sociale in zdravstva, Waltritsch pa je pojasnil, da je do Bellavitejeve kandidature prišlo iz dveh razlogov. Kot prvega je omenil spor v levi sredini in sploh v Oljki, ki ni znala predlagati skupnega kandidata, kot drugega pa voljo velikega števila Goriča-nov različnih nazorov po aktivni participaciji pri pomembni volilni preizkušnji. Waltritsch je ob tem poudaril, da Forum je sinteza različnih, pogledov in izkušenj, Bellavite pa je po njegovem mnenju med vsemi kandidati najbolj naklonjen Slovencem. »Bellavite pozna slovensko kulturo, razume slovenski jezik, ga govori, sploh pa je med vsemi kandidati najbližji občanom,« je poudaril Waltritsch. Svojo podporo Bellaviteju je ne nazadnje izrazil tudi Edi Maligoj, ki je bil 27 let predsednik rajonske sveta iz Podgore, sedaj pa poziva svoje sovaščane in Goriča-ne nasploh, naj oddajo svoj glas listi Foruma. (dr)
1 4 Nedelja, 13. maja 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
pevma - Lep vaški večer ob predstavitvi knjige Slava padlim
Spomenik je za vas
•	I	MV V
simbol in sredisce
pevma - Odbornik Antonaz pri spomeniku
»Uprimo se silam, ki odklanjajo sožitje«
Z leve Poletto, Persoglia in odbornik Antonaz
foto b. prinčič
V Pevmo je v petek prišel deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz. V vas ob vznožju Brd ga je povabila krajevna sekcija VZPI-ANPI ob priložnosti predstavitve knjige Slava padlim - Pevma 1947-2007, ki je izšla ob 60. obletnici postavitve tamkajšnjega spomenika NOB. Ker se zaradi drugih obveznosti gost iz deželne vlade ni mogel udeležiti večerne predstavitve knjige, o kateri pišemo na drugem mestu, se je vsekakor želel srečati z domačini pri vaškem spomeniku.
Na obisk je pripotoval v popoldanskih urah. V imenu domačega krajevnega sveta sta upravitelja, ki sta ga spremljala občinski odbornik za šport Gianluca Pinto in občinski svetnik SKP Marjan Sosol, sprejela predsednik Lovrenc Persoglia in član sveta Vili Prinčič, v imenu borčevske zveze VZPI-ANPI pa sta deželnemu odborniku izrekla dobrodošlico Silvino Poletto in Mirko Primožič. Antonaz je pozorno prisluhnil kratkemu orisu
krajevne stvarnosti s posebnim poudarkom na vlogi, ki so jo goriški kraji na desnem bregu Soče odigrali v NOB. Deželni odbornik je v pogovoru podčrtal predvsem dejstvo, da vrednote odporništva ne smejo iti v pozabo, kajti politični in zlasti predvolilni pogledi nas naravnost silijo v to, da se z vsemi silami upremo težnjam, ki stremijo k potvarjanju zgodovine. Goriška je v svoji preteklosti veliko pretrpela in se je pogosto spopadala s težkimi preizkušnjami, o čemer priča tudi krvavi davek, ki ga je med vojno plačala za svobodo vseh. Zato ne smemo dovoliti, da se na površje povzpejo sile, ki bi s svojimi političnimi usmeritvami skvarile vzdušje prijateljstva in sožitja, ki so ga na tem občutljivem obmejnem pasu v zadnjih desetih letih uspele ustvariti organizacije, društva in tudi institucije, je svoj poseg zaključil odbornik Roberto Antonaz. Ob slovesu so mu gostitelji podarili knjigo Slava padlim. (vip)
V večer so uvedli štmavrski pevci in pevmski recitatorji
bumbaca
Dvorišče osnovne šole Josip Abram je v petek ob mraku zaživelo nekoliko drugače. Na pobudo krajevnega sveta Pevma-Oslavje-Štmaver, kulturnega društva Sabo-tin, zveze VZPI-ANPI ter prosvetnega in športnega društva Naš prapor so ob udeležbi številnih ljudi predstavili knjigo Slava padlim - Pevma 1947-2007. Ob 60. obletnici postavitve vaškega spomenika NOB jo je izdal krajevni svet, sestavil in uredil pa domačin in raziskovalec Vili Prinčič.
Predsednik krajevnega sveta Lovrenc Persoglia se je uvodoma zahvalil vsem, ki so omogočili izdajo sicer drobne publikacije, ki pa ima za tu živeče velik simbolni pomen. Zahvalo je naslovil na krajevne vinogradnike, obrtnike in podjetja, ki so izdajo podprli, predvsem pa seveda na avtorja Vilija Prinčiča. V živo je predstavitev stopila s krajšim kulturnim programom. Zapel je moški pevski zbor Štmaver ter nastopili so učenci četrtega in petega razreda pevmske osnovne šole ter domači recitatorji Adela Klančič, Denis Corsi in Danila Šuligoj ob spremljavi orglic Franca Fi-glja. Še preden je Prinčič spregovoril, saj je kot avtor knjige imel glavno besedo, so zaradi nenadnega dežja morali zapustiti dvorišče in se zateči v šolske prostore, kjer se je lepi vaški večer neokrnjeno nadaljeval. Prinčič je najprej poudaril, da je pri domačinih zaznati željo in potrebo po podobnih pobudah, ki jih resnici na ljubo ni veliko tudi zaradi pomanjkanja primernih pro sto rov. Spo mnil pa je, da se vsaj dva -krat letno krajani srečujejo pred vaškim spomenikom, na kraju, ki ga ravno zaradi spomenika doživljajo kot osrednji vaški trg.
Prinčič je o knjigi povedal, da končno prinaša v vsako pevmsko družino vse, kar je bilo v časopisih o spomeniku napisanega, med razpoložljivim fotografskim gradivom pa manjka posnetek z dneva svečanega odkritja 12. januarja 1947. Domačini znajo povedati, da posnetki obstajajo, a do danes z njimi še nihče ni prišel na dan. Pomanjkljiva je tedaj bila dokumentacija, ki se je s časom izgubila; zbledeli so spomini na dogajanje ob gradnji in odkritju obeležja, pa tudi tedanje časopisje je bolj skopo poročalo. Kljub temu je Prinčič sestavil dvojezično knjižico na 68 straneh, ki je posvečena spomeniku, hkrati pa tudi dogajanju v NOB in vsakoletnim vaškim svečanostim, ki potekajo padlim v čast. Na zadnjih straneh so natisnjena njihova imena; le-teh je 47, kar pomeni, da so Pevma, Štmaver in Oslavje žrtrvovali za svobodo eno generacijo mladih. Prinčič je tudi opozoril na okoliščino, da je pevmski spomenik prvi na Goriškem in morda celo na Primorskem; pri gradnji so domačini množično sodelovali in ga zgradili v enem samem mesecu. Kot zanimivost je še Zbrane so pozdravili občinski odbornik Silvan Primosig, predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Silvino Poletto in predstavnik krajevne skupnosti Solkan. Večer so s pesmijo sklenili štmavrski pevci.
Vanja Sossou
števerjan - Vas se pripravlja na praznik
Likof, izložba domačih dobrot
Ob družabnosti in pokušnji tudi razstave
Števerjansko vino, tipične jedi in krajevne tradicije se bodo v pomladanskem blešču briške pokrajine predstavile turistom in domačinom. Priložnost bo v soboto, 26. maja, ponudil praznik Likof, ki bo že drugo leto zapored potekal na trgu pred cerkvijo v Števerjanu. Vinoteka Števerjanski griči ter društvi Briški grič in F.B. Sedej si obetajo lanski uspeh, z novimi pobudami in naklonjenim vremenom pa ga bodo po vsej verjetnosti še povečali.
»Pri organizaciji praznika se vsi vaški kulturni in gospodarski dejavniki združijo, da predstavijo svoje enogastronomsko in naravno bogastvo,« je povedala Franka Padovan, odbornica števerjanske občine, ki je z deželo FJK pokrovitelj pobude. Ponujali bodo jedi in vina števerjanskih proizvajalcev, na ogled pa bodo tudi fotografije in izdelki domačih obrtnikov. »Sodelovalo bo devetnajst vinogradnikov, pridružil pa se jim bo tudi proizvajalec oljčnega olja. Za pokuš-njo gastronomskih dobrot bodo poskrbele vse tri števerjanske gostilne, štirje agrituriz-mi in hotel,« je povedal član Vinoteke Števerjanski griči Simon Komjanc in dodal, da bodo izpeljali tudi razstavo starih kmečkih strojev in slikarsko delavnico za osnovnošolce. Praznik se bo začel ob 17. uri s prihodom voza in krajanov v narodnih nošah. Na voljo bodo tudi češnje; kdor bo želel, pa se bo lahko s konjsko vprego odpravil na ogled vasi. Mejna prehoda Hum in Vipol-že bosta odprta do polnoči; informacije na spletni strani www.likof.org. (Ale)
Števerjanski Likof s krajani
v narodnih nošah
Hrast: igre brez meja
Prihodnji teden bo v Doberdobu že spet živahno. SKD Hrast namreč prireja v soboto, 19. maja, tretjo izvedbo Iger brez meja, ki so v zadnjih dveh letih požele velik uspeh. Gre za pobudo, ki želi s pomočjo zabavnih iger privabiti na doberdobsko gmajno čimveč najmlajših. Otroci bodo ob domiselnih in sproščenih igrah skupaj preživeli popoldanske ure. Tudi letos bodo igre potekale na travniku ob doberdobskem žup-nišču; vpisnina je brezplačna. Igre so namenjene vsem osnovnošolskim otrokom, pobudniki pa vabijo tudi srednješolce. Program se bo začel ob 15. uri, sklenil pa približno ob 17.30. Otroci bodo porazdeljeni po skupinah, ki se bodo med seboj pomerile v različnih panogah. Na sporedu bodo spretno-stne preizkušnje v gimkani in ravninskem teku med količki, vesele igre z balončki, če pa bo vreme posebno naklonjeno, tudi »vodna zabava«. Najboljše bodo seveda nagradili, igre pa bodo za otroke iz vasi in okolice predvsem priložnost za druženje in navezovanje prijateljstev; informacije nudijo na tel. 347-4433151 (Claudio). (ač)
■L JE:
\r V
wj <
Istrski napevi odmevali pri Salomonu
Istrski napevi so v petek odmevali v osmici pri Salomonu, kjer je sovoden-jska občina priredila koncert ljudske glasbe. Ob prisotnosti številnih domačinov ter prijateljev iz vse sovodenjske občine in iz drugih slovenskih vasi je nastopila folklorna skupina Skala iz Kubeda, ki je s petjem, glasbo in plesom prikazala, kako bogata in raznolika je istrska ljudska dediščina. Po besedah župana Igorja Petejana, ki je vsem udeležencem večera častil kozarec žlahtne kapljice, so koncerti ljudske glasbe pri Salomonu ustaljena tradicija, saj jih prirejajo že kakih deset let, na njih pa se vedno zbere množično občinstvo.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 13. maja 2007
15
tržič - Posvet društev Jadro in Tržič
O manjšinah in priseljencih
Ni zanimanja za kulturo novih prišlecev
Manjšinskim jezikovnim skupnostim, težavam priseljencev in človekovim pravicam nasploh je bil posvečen posvet, ki je pred dnevi potekal v tržiški občinski knjižnici, priredili pa sta ga kulturni društvi Tržič in Jadro iz Ronk v sodelovanju z odbor-ništvom za kulturo tržiške občine in pod pokroviteljstvom goriške pokrajine in rimskega združenja Confemili. Na okrogli mizi so spregovorili profesor na Tržaški univerzi Enrico Fasana, raziskovalka Tržaške univerze Teresa Tonchia, študentka orientalskih kultur Anna Cocchiarella, odvetnik Peter Močnik in predstavnica društva Fabbrica delle bucce Barbara Sinicco. Posege je povezoval član društva Jadro Ivo Petkovšek.
Govorniki so spregovorili o manjšinskih etničnih skupnostih in o priseljencih, ki prihajajo v Evropo iz drugih delov sveta zaradi iskanja zaposlitve. Fasana je poudaril, da nikogar ne zanima, da bi spoznal kulturo novih prišlecev, šole pa ne poskrbijo, da bi otroke vzgajale v spoštovanje različnosti. Tonchiovaje spregovorila o človekovih pravicah, nato pa o Tržiču, v katerem se viša število priseljencev. Močnik je opisal, kako je z manjšinami v Evropi, nato pa je poudaril, da ena petina Evropejcev pripada manjšinskim jezikovnim skupnostim. Posveta so se udeležili tudi predstavniki priseljencev iz Bangladeša, ki so spregovorili o težavah pri iskanju stanovanj in zaposlitve, zatem pa so pozdravili pobudo društev Jadro in Tržič, ki si prizadeva za sožitje in medsebojno spoznavanje.
Enrico Fasana, Ivo Petkovšek in Barbara Sinicco med tržiškim posvetom
foto jadro
Slovenci iz Laškega podarili angelske kipce
Slovenci, ki se enkrat na mesec zbirajo na maši v slovenskem jeziku v ronški cerkvi sv. Lovrenca, so dali pobudo za izdelavo sedmih lesenih angelov, s katerimi so nadomestili kipce iz 17. stoletja, ki so jih lani neznanci ukradli. Angele so izročili ronški župniji prejšnjo nedeljo, na krajši svečanosti pa so se Slovenci iz Laškega zahvalili Gior-giu Burgnichu iz Ločnika, profesorju razbarstva na univerzi za tretje starostno obdobje Unitre v Gorici in Krminu, ki je lesene kipe izdelal. Burgnichu so izročili priznanje, ki ga je oblikoval Oskar Beccia, sliko Ameriga Visintina in trijezično pesem v slovenščini, italijanščini in bezjaškem narečju. Praznično srečanje je potekalo po slovenski maši, ki jo je daroval msgr. Oskar Simčič, nadškofov vikar za goriške Slovence, in pri kateri je pel slovenski ženski pevski zbor iz Ronk. Ob prisotnosti množice vernikov so ronško občino na svečanosti predstavljali odbornik Gianluca Masotti in nekateri občinski svetniki iz Ronk.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 048140497.
U Kino
NOVA GORICA: 16.00 -18.00 »Ninja želve«; 21.00 »300«. CORSO Rdeča dvorana: 15.00 - 17.45 -20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 15.00 - 17.30 - 20.00 -22.30 »La vie en rose«. Rumena dvorana: 16.00 - 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. GORICA - KINEMAX Dvorana 1:15.40 -17.45 - 20.00 - 22.10 »L'uomo dell'anno«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.15 - 22.15 »Le colline hanno gli occhi 2«. Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »Notturno bus«. TRŽIČ - KINEMAX Dvorana 1: 15.00 -17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 2: 16.50 - 19.40 - 22.15 »Spider Man 3«.
Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »L'uomo dell'anno«. Dvorana 4: 15.30 - 17.30 »Epic movie«; 20.00 - 22.00 »La via en rose«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 »Le vite degli altri«; 15.40 - 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«.
Razstave
V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici bo še danes po urniku knjigarne na ogled razstava slik Zorana Karmelica z naslovom Med sanjami in Sredozemljem.
~M Koncerti
KROŽEK»VECCHIAQUERCIA«vKrmi-
nu (Plešivo 6) organizira v sredo, 16. maja, ob 21.30 koncert brazilskega kitarista Iria De Paule; informacije in rezervacije na tel. 347-5615720 ali 333-8842084 ali po e-mailu: circolovecchiaquerci-a@gmail.com.
PESEM NA GRADU - vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo nastopila na celovečernem koncertu v petek, 25. maja, ob 20.30 v grofovi dvorani na goriškem gradu.
S Izleti
AŠD SOVODNJE prireja v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Polcenigo (PN) na zadnjo kvalifikacijsko tekmo za prestop v prvo amatersko ligo. Zbirališče bo ob 13. uri na parkirišču pred občinsko telovadnico na Prvomajski ulici v Sovodnjah; prijave sprejemajo v gostilnah Pri Francetu v Sovodnjah in Rubijski grad v Ru-bijah ter pri odbornikih društva.
DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirejata v nedeljo, 20.
gorica - Priprave na poletno središče Dijaškega doma
Cirkuška doživetja
Delavnice in gostje - Za nekoliko starejše otroke bo tudi letos potekala športna šola
Otroci od 3. do 12. leta starosti bodo v letošnjem poletnem središču Dijaškega doma odkrivali skrivnosti cirkuškega sveta. Klovni in žonglerji, čarovniki in krotilci zveri, akrobati in požiralci ognja jih bodo učili spretnosti in vragolij. Središče bo odprto od 11. junija do 13. julija in od 27. avgusta do 7. septembra. Priprave so v polnem teku, saj je načrt za postavitev cirkuškega šotora na-red, v mizarski delavnici pa že izdelujejo cirkuški voz.
Kot vsako leto bodo na voljo ustvarjalne delavnice; otroci si bodo pripravili klov-novo obleko in druga cirkuška oblačila, izdelovali hodulje, barvali žoge in kije za žon-gliranje, izdelovali instrumente za bando ipd. Cirkuška predstava pa ne bo popolna brez uglednih gostov, kot sta Cirkus Sezam iz Ljubljane in Studio Anima prijatelja Stena Vi-larja. Za nekoliko starejše otroke, od 10. do 14. leta, bo tudi letos potekala športna šola.
Cirkus torej prihaja na Svetogorsko 84 in vabi otroke, da ga obiščejo in tako postanejo del velike cirkuške družine Dijaškega do ma.
Razigrano na igriščih lanskega poletnega središča Dijaškega doma
arhiv d.d.
Četrtek, 17. maja, ob 20.30
komedija Maura Fontariinija
CHIXE L'ULTIMO?
g led. skupina La Barcaccia iz Trsta
Kulturni dom Gorica
(Ul. I.Brass 20)
Info: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 33288)
Ü3 Obvestila
¿kfribötoö

'Mi *
É
OBVESTILO IZLETNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Cenjene potnike, prijavljene na izlet v Baltske države,
obveščamo, da bo informativni sestanek
v torek, 15. maja, ob 18.00
v Prosvetnem domu na Opčinah.
Toplo vabljeni vsi, ki želijo pripravljeni kreniti na pot.
maja, izlet v Slovenske Konjice in Zičko kartuzijo; informacije pri Slavi na tel. 0481-483136.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organizira v nedeljo, 20. maja, v okviru Kekčeve poti izlet na Otlisko okno. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 8.30; informacije: Dino Paulin (tel. 3331581015) in Marko Lutman (0481882328) v večernih urah.
SPDG vabi v nedeljo, 20. maja, na izlet na Fajti hrib na goriškem Krasu; zbirališče pri Devetakih (pri gostilni) ob 8.30; hoje za približno 2 uri in pol. Vodil bo Srečno Vižintin (tel. 335-5421420).
^ tiQjbc$še od vsei^ radi.
ZDRU ŽE NJE STAR ŠEV OS NOV NE ŠOLE INVRTCAVROMJANU priredi v nedeljo, 20. maja v župnijski dvorani v Doberdobu praznik Dan veselja ob zaključku šolskega leta in vseh dejavnosti, ki jih prireja Združenje med šolskim letom. Delavnice na temo ustvarjalnosti se bodo pričele ob 15. uri, ob 18. uri bo kulturni spored; informacije na tel. 334-6060899 (Damjana Kobal).
Prispevki
NAMESTO CVETJA NA GROB IDE CO-
TIČ daruje Valerija Cotič 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj.
Pogrebi
AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK
priredi v soboto, 19. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču v Gradišču) 17. mednarodni moški turnir; ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja v torek, 15. maja, ob 20.30 v domači župnijski dvorani ogled diapozitiv s potovanja po Nemčiji, ki ga je štan-dreško društvo opravilo meseca aprila.
0 Prireditve
GO RIŠ KI MU ZEJ GRAD KROM BERK
prireja predavanje in predstavitev knjige Slovenska odporniška fotografija 1941 -1945 zgodovinarja Franca Fabca in muzejskega svetovalca Dejana Vončine v četrtek, 17. maj a, ob 20 uri.
MLADINSKI DOM iz Gorice vabi v sklopu niza srečanj s psihoterapevtom Bogdanom Zoržem na temo Vzgoja danes -na zadnje srečanje z naslovom - Vloga starih staršev pri vzgoji v torek, 15. maja, ob 20.30 - v prostorih Doma Franc Močnik v Gorici. Predavanje je namenjeno staršem in starim staršem pa tudi učnemu osebju, vzgojiteljem in vsem ostalim.
OBČINA ROMANS vabi v sklopu tedna kulture na srečanje s pisateljico in igralko Eleno Vesnaver, ki bo predstavila zadnjo kriminalko »La faccia nera dela Luna« v torek, 15. maja, ob 20.30 v knjižnici v Romansu.
JUTRI IZ TRŽIČA 10.45, Adalgiso Tollar, iz splošne bolnišnice v župnijsko cerkev v kraju San Pier d'Isonzo (11.00) in na tamkajšnje pokopališče; 13.30, Narciso Blason iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Elizabete v Foljanu (13.45) in na tamkajšnje pokopališče; 13.45, Armando Lugli iz splošne bolnišnice v cerkev v Romjanu (14.00) in na pokopališče v Ronkah.
JUTRIV GORICI 8.30, Paolina Nicodemo vd. Vouk iz splošne bolnišnice v Gorici v stolno cerkev in na glavno pokopališče.
JUTRI V RONKAH: 11.00, Maria Trevi-san vd. Trevisan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču; 14.00, Armando Lugli (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Štefana v Romja-nu in na ronškem pokopališču.
B Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE
SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ
OVM - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC
AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56
VILEŠ
ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN
SHELL - Drevored Venezia Giulia 23
Zadružna Banka Doberdob ■n Súvodrtje
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje
Sooc. Coop. - Zadruga
Člane vljudno vabimo na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu v soboto, 26. maja 2007 ob 19.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, ulica I. Brass st. 20 s sledečim dnevnim redom:
Poročila ter odobritev bilance za leto 2006; volitve v zadružne organe; pravilnik za občne zbore in volitve.
Upravni Svet
16
Nedelja, 13. maja 2007
KULTURA
/
ssg - Premiera Molierove burke Zdravnik po sili v tržaškem Kulturnem domu
Najtežja gledališka umetnost je narediti iz malenkosti veliko
Režiser Diego De Brea je iz burke naredil kakovostno predstavo, ne da bi se prepuščal cenenemu smehu
Slovensko stalno gledališče: Jean-Baptiste Poquelim Moliere, Zdravnik po sili. Režiser, scenograf, kostumograf in oblikovalec luči: Diego De Brea. Prevod: Josip Vidmar, lektor: Jože Faganel, skladatelj Aldo Kumar. Nastopajo: Vladimir Jurc (Geronte, Lucindin oče /Martina, Šganjelova žena), Nikla Petruška Panizon (Lucinda, Gerontova hči), Danijel Malalan (Leander, Lucindin Ijubimec/Luka, Jacquelinm mož), Alojz Svete (Sganarel), Janko Petrovec (Valer,Gerontov sluga) m Ivan Petemelj (gospod Robert, Sganarelov sosed/Jacquelina, dojilja pri Gerontu in Lukova žena). Premiera je bila 11. maja 2007 v SSG Trst.
Molierova burka Zdravnik po sili je enostavno besedilo, ki pa ohranja nekatere značilnosti slovitega komediografa na dvoru Ludvika XIV. V nekaj besedah gre za to: preprosti "Človek iz Ijudstva" Sganarel se mora iz ročnega delavca spremeniti v zdravnika, V to ga prisilijo maščevalna žena Martina in Gerontova nasilna služabnika. Zdravnik mora ozdraviti bogatinovo hči Lucindo, ki je onemela, Vzrok bolezni je Ijubezen. Človek "iz Ijudstva" se znajde in z zvijačami zaigra zdravnika. Uspe mu razvozlati Iju-bezenski vozel, ki je vzrok bolezni. Konec je seveda srečen. V rahlem besedilu so nekatere Molierove značilne teme: prilagodljivost in zvitost preprostih Ijudi, ohola naivnost bogatinov in seveda spolnost, ki pride v burki do izraza z vrsto očitnih namigov.
Režiser Diego De Brea je bil torej pred nelahko nalogo, da iz burke naredi kakovostno predstavo. Cilj je dosegel z domislicami, ki so popestrile tekst, z izrazito, skoraj groteskno, tipizacijo oseb in seveda z intenzivnim delom z igralci. Kot scenograf je uporabil skoraj prazen in temačen prostor. Igralce je oblekel v živo barvane obleke tako, da je vsa pozornost padla nanje in na njihove like. Da bi bila zadeva še težja, igrajo Vladimir Jurc, Danijel Malalan in Ivan Peternelj po dve vlogi.
Predstava zaživi v igri in v bravuroznosti igralcev. De Brea jim ni pustil trenutka pavze ali možnosti za dekoncentracijo. Alojz Svete je tako v vrtoglavem ritmu osvetljeval različne poteze Sga-narelove podobe. Psihologije ni, zato pa je bilo potrebno iznajdljivo oblikovanje figur: z besedo, z mimiko in tudi s telesno formo. Svetetov virtuozni nastop je izzval Vladimirja Jurca, da je v vlogah Martine in Geronta prikazal vse svoje igralsko znanje ter ustvaril domiselni figuri s prepričljivimi tipologijami. Dvojici se je pridružil Danijel Malalan, ki je kot Ijubimec Leander in sluga Luka »potegnil« iz sebe vse svoje talente ter ustvaril nekaj odličnih mask in figur. Izkazal se je v govoru in v petju. Ni bil od manj Ivan Peternelj, ki je zelo različni osebi, to je soseda in dojiljo, podal z natančno izrisanima podobama. Nikla Petruška Panizon je imela kot Lucinda manj oblikovalnih možnosti, čeprav je svojo vlogo izvedla z vso zavzetostjo. Manjša vloga je v bistvu pripadla tudi Janku Petrovcu, ki pa jo je izvedel z vso svojo profesionalnostjo.
De Brea je torej povezal igralce v svojevrstno tekmo, z vrvjo, ko je moral vsak dati čimveč. Bila je to mala igralska akademija. Režiserju ni šlo niti do cenenega smeha, saj so nekateri prizori že v območju absurda in svojevrstne temačnosti. Seveda so to trenutki, ki jih je režiser prepletel s smehom. Vrednost izziva, za to je v bistvu šlo, pa je bila v tem, da je preprostost burke prisilila tako režiserja kot igralce, da vložijo v delo velik napor, znanje in domišlijo. Svete je kot Sganarel bil ob koncu ne dolge predstave vidno prepoten in utrujen. Tržaško občinstvo in gostje pa so lahko gledali virtuoznost nekaterih igralcev in kakovost slovenske gledališke tradicije. Jurc ter gostje Svete, Malalan in Pe-ternelj so "držali" na nivoju burko, ki bi v dugačni zasnovi kaj lahko padla v amaterizem. Pri tem ne smemo pozabiti na glasbo Alda Kumarja, ki sodi v slovensko skladateljsko špico.
Sposobnost narediti iz malenkosti veliko, je verjetno najtežja gledališka umetnost. Slovensko stalno gledališče pa je zaključilo svojo produkcijsko sezono z igro, ki sem jo cenil, ker je z majhnimi rekviziti, z domišlijo, znanjem m trudom daleč pre-rastla to, kar je nudilo Molierovo besedilo in bila za vse nas tudi nekakšna "šolska ura" režije in igre.
Ace Mermolja
Med značilnostmi postavitve so tudi nadvse živi kostumi
ssg - Gledališka šola Studio Art končuje prvo leto dela
Skoraj 70 mladih je vso sezono ustvarjalo in doživljalo gledališče
.Slovensko stalno gledališče iz Trsta je v sezoni, ki se izteka, mladim ponudilo novo in pomembno pobudo - gledališko šolo Studio Art, celoletni tečaj, ki je nastal v sodelovanju Gledališča z Zvezo slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, s Slovensko prosveto iz Trsta in z Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici. Tečaj je naletel na izjemen odziv mladih, saj se je v Trstu, Gorici in Benečiji nanj prijavilo nekaj nad 70 tečajnikov in velika večina
od njih je vztrajala prav do konca. Tečajniki so ob delu s posameznimi mentorji ustvarjali in doživljali gledališče v najširšem možnem smislu: zaradi njihovega velikega števila in zaradi kakovosti predznanja je bil največji poudarek namenjen predvsem govorni tehniki in umetniški besedi ter osnovnim značilnostim dramske igre, govorice telesa, ter plesu. Iz te izkušnje se zdaj rojeva tudi konča produkcija z naslovom BINOM, ki jo bodo tečajniki predstavili v petek, 18.5. 2007 ob 20.30 v Kul-turnem domu v Trstu, v naslednjih dneh pa še v Gorici in Čedadu. Skupno predstavo oblikujejo tečajniki iz treh različnih pokrajin: velik del vaj je tako nujno potekal ločeno, nekajkrat pa so se zbrali vsi mladi in z izjemnim delavnim zagonom ustvarili skupno predstavo. Osrednji del letošnje končne
produkcije predstavlja uprizoritev teksta Binom (Binomio) sodobnega italijanskega dramatika Luigija Gozzija: to je v bistvu sklop krajših scen, v katerih se dve osebi pogovarjata. Gre za dve figuri iz vsakdanjosti, ki pa se boleče soočata predvsem z jasno zavestjo o nezmožnosti medsebojne komunikacije in s posledično ogroženostjo na samoto, ki jo doživljajo kot najhujšo možno bivanjsko situacijo. Ta zavest, ta laten-tni strah pa v njih ne rojeva brezupa, ampak sprejetje nujnosti ohranjanja stika s sočlovekom, kar je nenazadnje predvsem izraz potrebe po sočloveku. Mladi igralci Studio Arta so tvorno pristopili k vsem problemom uprizoritve: sami so predlagali kontekst odrske realizacije, ustvarili sceno in navdušeno pristopili k koreografiji, ki celotno uprizoritev obogateva. Z mentorskim delom so predstavo oblikovali Boris Kobal, Sergej Verč in Marjan Bevk za dramsko igro, Anton Petje, Matejka Maver, Ana Facchini, Alida Bevk kot mentorji za govorno tehniko, Maja La-pornikkot koordinatorka in dramaturg, Gabriel Agavriloaei, Raffaella Petronio, Nikol Križmančič in Lisa Meriggioli kot avtorji in mentorji za posamezne koreografije ter Antonio Giacomini kot avtor in mentor za scenske in video elemente. Ob predstavi bo mlada kostu-mografka Petra Gruden tudi razstavila svoje najnovejše kreacije.Obeta se nam torej produkcija, ki bo polna mladostne zagnanosti in zaljubljenosti v gledališče. Mladi seveda računajo na happy end.
EDELJSKE
Nedelja, 13. maja 2007 1 J
APrimorski
r	dnevnik
M
Odhajajoča. Dva eminen-tna politika odhajata z evropske in svetovne politične scene. V nedeljo je se je z zmago Nicolasa Sarkozyja na francoskih predsedniških volitvah od aktivne politike dejansko poslovil Jacques Chirac, v četrtek pa mu je z napovedjo odstopa sledil britanski premier Tony Blair.
Gre za dve zelo različni osebnosti: Chirac je politik starega kova, nekakšen ostanek golizma, konservativec, tudi francoski nacionalist, človek strogo zaprte ekonomije s težnjami ekspanzionizma; Blair je navsezadnje dinamičen politik, laburist, ki je prevzel britansko vlado po dolgoletni vladavini konservativcev, železne dame Margaret Thatcher in Johna Majorja, ki ji je nasledil, človek modernizacije Velike Britanije, decentralizacije oblasti, iskanja kompromisov z Evropo.
Chirac odhaja kot zmagovalec, saj je novoizvoljeni predsednik Sarkozy dejansko njegov naslednik, predstavnik iste koalicije, dolgoletni minister v vladi, ki jo je imenoval prav Chirac, torej predstavlja kontinuiteto francoske politike.
Blair odhaja kot poraženec, človek, ki ga je britanski tisk opsoval, za katerega velja že nekaj časa naziv Bliar, torej lažnivec. Ta naziv so mu prilepili, potem ko je postalo jasno, da je bil britanski vojaški poseg v Iraku osnovan na neresničnih podatkih po katerih naj bi Sadam Husein razpolagal s smrtonosnim kemijskim orožjem. Te podatke pa so izdelali prav na sedežu britanskih obveščevalnih služb. Njegov naslednik Gordon Brown velja za Blairovega tesnega sodelavca vendar pa se je od premiera v zadnjem času ogradil in napoveduje spremembe v britanski politiki.
Čeprav Jacques Chirac odhaja z avreolo uspešnega predsednika, pušča za seboj veliko nerešenih problemov. Tu ne gre pozabiti, da je prav Francija z referendumom pokopala evropsko ustavno pogodbo in tako Evropski uniji onemogočila, da bi takoj po širitvi naredila velik institucionalni korak v smeri močnejše integracije. Francosko glasovanje proti ustavi sicer ni izhajalo iz vzgibov, ki bi bili evropsko obarvani, ampak je bilo dejansko glasovanje proti Chiracu in njegovi politiki. Ne gre pozabiti, da je do referenduma prišlo v času ko so Pariz in številna druga francoska mesta pretresali nemiri, predvsem zaradi nerešenih problemov več milijonov priseljencev. In seveda ne gre pozabiti, da je te nemire zatrl prav Sarkozy, železni notranji minister, ki si je na ta način tudi pridobil investicijo za kandidaturo za Chiracovega naslednika.
Pravzaprav so bila zadnja leta za francosko politiko zelo nenavadna. Francija je namreč skupaj z Nemčijo veljala za najbolj proevropsko državo. Vse od časa, ko je v Nemčiji vladal kancler Konrad Adenauer in ko je bil njegov francoski sogovornik Robert Schuman, je vladalo med tema državama veliko soglasje o vseh vprašanjih v zvezi z evropskim integracijskim procesom. Chirac pa enostavno ni bil sposoben približati ustavne pogodbe ljudem, še več, ni bil sposoben najti dogovora s socialisti, ki so takrat glasovali proti evropski ustavi, češ da je preskromna; na drugi strani pa je skrajna desnice glasovala proti ustavi, češ da predstavlja preveliko odpoved za Francijo. Tu je Chirac popolnoma odpovedal in tako zapečatil usodo evropske ustavne pogodbe. Glede na kasnejši razvoj dogodkov, na negativno glasovanje na Nizozemskem in na probleme, ki v zadnjem času prihajajo do izraza na Poljskem, so sedaj možnosti za odobritev ustavne pogodbe res zelo skromne.
Tudi kar zadeva modernizacijo države, se Chiracu ne kaže hvaliti. Francija ostaja še vedno strogo centralizirana država in poskus, da bi vsaj Korziki zagotovili skromno avtonomijo, ki ga je operativno vodil prav Sarkozy, je propadel iz istega razloga kot ustavna pogodba: večini
enostavno ni uspelo pridobiti glasov opozicije na deželnem referendumu. Francoski centralizem se močno odraža tudi na območju odnosa do manjšin, saj je Francija ena redkih evropskih držav, edina poleg Grčije, ki ne priznava narodnih oziroma jezikovnih manjšin. Chirac je svojo politiko gradil na obujanju nekdanje veličine Francije, na tradiciji in na uveljavljanju frankofonije, poudarjanju vloge, ki naj bi jo imela francoščina v svetu. Ampak od časa, ko je Lev Nikolajevič Tolstoj v svojem romanu Vojna in mir dolge odstavke pisal v francoščini, takrat elitnemu svetovnemu jeziku, je minilo že skoraj poldrugo stoletje. Tudi v tem je Chirac človek preteklosti; z njim odhaja del preteklosti in Sarkozyi napoveduje velike novosti. Ni rečeno, da jih ne bo sposoben izpeljati. Kot se običajno o politikih reče, ga bomo sodili po dejanjih.
Tony Blair je popolnoma drugačen človek. Svoje politike ni gradil na tradiciji, ampak na inovaciji. Pomladil je Veliko
Britanijo, jo približal novim tokovom, jo korenito spremenil in olepšal njeno pdo-bo v svetu. Med njegovimi dosežki je treba najprej navesti pomiritev na severnem Irskem, pri čemer mu je odločilno pomagal takratni ameriški predsednik Bill Clinton. Valižanom in Škotom je priznal avtonomijo in si s tem pridobil veliko popularnost. Velika Britanija je v njegovem času gospodarsko cvetela, pridobila pa je tudi ugled v Evropi in v svetu. Navsezadnje je bil Blair eden odločilnih pobudnikov vojaških posegov na Kosovu, kjer mu je, kakorkoli pač gledamo, uspelo doseči pomiritev. Svoji državi je zagotovil makroekonomsko stabilnost in veliko gospodarsko rast, obenem pa je Britancem vrnil del socialnih jamstev, ki so jih konservativci tako zelo teptali. Med drugim je v Veliki Britaniji uvedel minimalno plačo. Tudi sicer ima zasluge pri modernizaciji države, med drugim z odpravo pravice dednih plemičev do sedeža v lordski zbornici.
Problemi, s katerimi se je moral soočati v zadnjem času, izhajajo predvsem iz njegove brezpogojne podpore ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu v njegovem napadu na Irak. Tu je pravzaprav ravnal neracionalno, tudi glede na dejstvo, da bi moral biti kot laburist veliko bliže politiki demokratske stranke, kot pa Bushe-vim republikancem. Vendar so tu očitno prevladali interesi nekaterih velikih lobi-jev, petrolejskih mogotcev, in sla po nadzoru nad energetskimi viri na svetu. Vojaški poseg v Iraku je bil za Blaira prava katastrofa, ne samo zaradi velikega števila človeških žrtev, ampak tudi iz enostavnega razloga, ker je danes stanje v Iraku za prebivalce te države bistveno slabše kot v času, ko je Iračanom vladal Sadam Husein. Tu se je pretrgala afektivna vez med Blai-rom in prebivalci Združenega kraljestva, to je bila prelomnica, ko se je začela Blai-rova pot navzdol in ta pot je bila nepovratna.
Tako se konča sedanja zgodba o
dveh velikih odhajajočih politikih. Chirac odhaja obkrožen z velikim spoštovanjem, torej kot zmagovalec, čeprav je njegova politika dejansko dolg splet porazov. Blair kljub pogumni in uspešni politiki odhaja kot poraženec in rešuje se samo z besedami, da bo o njegovem delu sodila zgodovina. Res skromna tolažba.
Ironija usode, torej, za oba odhajajoča. In obenem velika neznanka o tem, kako se bo sedaj spremenila Evropa. Seveda, če se bo spremenila, kajti Sarkozy je konservativec in ne obeta velikih sprememb, čeprav je z besedami napovedal bolj evropsko usmeritev, za Browna pa ni mogoče trditi, da je Evropi naklonjen človek. Teh navsezadnje na Otoku ni veliko in Blair je, če dobro pomislimo, sodil prav v to manjšino. Čas ki se začenja, je zato neznanka, saj za odhajajoča dobro vemo, kaj puščata za seboj, o prihajajočih pa lahko le upamo, da ne bosta še bolj zabredla v napake svojih prednikov. In da ne bo poslej Evropa glavni poraženec.
dva velika voditelja zapuščata politično sceno
Chirac v nebesih, Blair v blatu, prihodnost pa neznanka
Bojan Brezigar
18
Nedelja, 13. maja 2007
NEDELJSKE TEME
/
Projekt raba in
Slori in družboslovni licej A.M.Slomšek
ZLOraba
OSNOVNE ZNAČILNOSTI ANKETIRANIH DIJAKOV
SLORI
Raziskovalni projeket "Raba in zloraba mobilne telefonije in interneta" je del
dejavnosti, ki jih je Slori priredil v okviru Dneva odprtih vrat dne 22. septembra 2006 z namenom, da ob evropski Noči raziskovalcev približa svojo raziskovalno dejavnost in produkcijo širšemu občinstvu. Med cilji evropskega dne raziskovalcev lahko namreč zasledimo, da evropska komisija spodbuja še posebno raziskovalne dejavnosti za mlade, ki se morajo odvijati na čimbolj sproščen način ter tako, da imajo mladi priložnost tudi osebnega in človeškega stika z raziskovalci. Ko smo na Sloriju načrtovali, kako bi lahko raziskovanje na družboslovnem področju približali višješolcem, se nam je zdelo primerno, da posredujemo dijakom možnost neposredne izkušnje priprave in izpeljave raziskave v sodelovanju z raziskovalkami Norino Bogatec, Majo Mezgec in Zairo Vidali. Povezali smo se z Družboslovnim licejem A.M.Slomška v Trstu in v sodelovanju s profesorji Tamaro Petaros, Makri Milič,
Mileno Padovan in Alenko Rebulo smo tako izdelale omenjeni raziskovalni projekt, ki so ga izpeljali dijaki 3. družboslovnega liceja Antona Martina Slomška: Alberto Antoni, Martin Guštin, Martin Hreščak, Matija Kralj, Tajda Milič, Ašira Purič, Karin Radovič, Veronika Grassi, Jakob Šček in Martin Pečenik.
Z delom na šoli smo začeli 11. septembra 2006, ko smo prisluhnili uvodnim predavanjem, ki so dijakom posredovala teoretično znanje, na podlagi katerega so nato dijaki sestavili anketni vprašalnik.
Kriminologinja Daniela Quarello, ki je
zaposlena pri italijanski policiji in se izrecno ukvarja s pojavom pedofilije, je obrazložila ta pojav in nakazala osnovne značilnosti obnašanja pedofilov v današnji družbi.
Komunikologinja Tatjana Tavčar je orisala razvoj mobilnih telefonov in interneta v zadnjih destletjih in se še posebno osredotočila na storitve, ki nam jih nudita obe komunikacijski sredstvi. Internetni izvedenec Miran Pečenik je predstavil delovanje in značilnosti interneta, še zlasti možnost kupovanja ali poslovanja prek svetovne mreže. Posebno pozornost je namenil možnim prevaram, goljufijam in nevarnostim, ki pretijo rednim uporabnikom, ter načinom, kako se pred temi varovati. Dijaki so nato sestavili anketno polo,
deljeno na štiri sklope (uvodni podatki o anketni skupini, vprašanja o rabi mobilnih telefonov in interneta, vprašanja, o pogledu mladih na internet ter vprašanja, ki preverjajo, v kolikšni meri so mladi seznanjeni s pojavom pedofi-lije, kot eno izmed možnih oblik nevarnosti oziroma zlorabe, ki pretijo na svetovnem spletnem omrežju). Začetni vprašalnik so dijaki preverili na goriškem klasičnem liceju Primoža Trubarja (5. višja gimnazija) in na pedagoškem liceju Simona Gregorčiča (1. razred); goriški dijaki so odgovorili na vprašanja in svojim tržaškim vrstnikom posredovali mnenja o vsebini in obliki vprašalnika, na podlagi katerih so tržaški dijaki popravili in dopolnili anketne pole.
Nato so dijaki 3. družboslovnega razreda liceja A.M.Slomšek anketirali vse dijake prvih in drugih razredov vseh slovenskih višjih srednji šol na Tržaškem, zbrane podatke uredilii, obdelali in analizirali ter pripravili računalniško predstavitev.
Dvotedenska raziskovalna dejavnost se je nato zaključila v petek 22. septembra, ko je v jutranjih urah v Narodnem domu v Trstu prišla na vrsto predstavitev rezultatov, ki so jo dijaki 3. družboslovnega razreda podali vsem povabljenim šolam.
Norina Bogatec, Maja Mezgec in Zaira Vidali
Anketirali smo dijake prvih in drugih razredov slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem: skupno 231 vpisanih
dijakov, od teh je ankete izpolnilo 213 dijakov.
•	51% dijakov in 49% dijakinj
•	87% anketiranih dijakov je rojenih leta 1991 ali 1992, 12% je starejših dijakov, ostali so mlajši
•	večina anketirancev prihaja iz okolice Trsta - 76% (predvsem s Krasa), 18% je iz Trsta, 2,4% z goriške, 4,2% iz Slovenije
•	80% anketiranih dijakov živi v družini z vsaj še enim bratom ali sestro, 20% dijakov živi samo s starši ali drugimi odraslimi osebami
•	48% anketiranih se vsak dan srečuje s prijatelji, 42% nekajkrat tedensko, 10% nekajkrat mesečno ali nikoli
•	72% vseh anketiranih nima fanta oziroma punce.
RABA MOBILNIH TELEFONČKOV PRI DIJAKIH BIENIJA
98,1% anketirancev ima mobilni te-lefonček, 21% anketirancev ima več kot enega.
85% anketiranih dijakov uporablja te-lefonček vsak dan, 11% nekajkrat tedensko, le 4% nekajkrat mesečno oziroma nikoli.
KAKO POGOSTO IN ZAKAJ ANKETIRANI DIJAKI UPORABLJAJO INTERNET
96,2 % vseh vprašanih dijakov uporablja internet,
in sicer: 78% doma, 25% v šoli, 15% drugje.
Vsak dan uporablja internet 39% dijakov,
nekajkrat tedensko pa 35% anketirancev.
anketo smo izvedli med dijaki bienija vseh tržaških višjih srednjih šol
anketo smo izvedli med dijaki bien
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 13. maja 2007
19
i mobilne telefonije in interneta

lítJAKI IN KLEPETA! JJ [CE

Kako se naši mladi seznanjajo s pojavom pedofilije?
Rezultati naše ankete
•	30% anketiranih dijakov je naletelo na spletne strani s pedofilsko vsebino med deskanjem po internetu
•	75% anketirancev (v večji meri dekleta), se o pedofiliji pogovarja najpogosteje s prijatelji, starši (predvsem dekleta) in profesorji
•	2/3 anketirancev sta se seznanili s pedofilijo preko drugih virov:
TV - 92% časopisi - 74% radio - 25% predavanja - 25% knjige - 25% internet - 25%.
Pogostnost rabe klepetdnic in Srečevanje
oseb, Spoznanih
prek kfepetafnic
NASVETI ZA VARNO SPLETNO KLEPETANJE
►	na spletu vedno uporabljaj vzdevek (»nickname«)
►	v nobenem primeru ne posreduj pravega imena, naslova, telefonske številke (niti št. mobija) ali drugih podatkov, ki bi lahko izdali tvojo starost, spol ali pravo ime (npr. naslov šole, ki jo obiskuješ)
►	neznancem ne pošiljaj svojih digitalnih fotografij
►	zapusti klepetalnico takoj, ko se ti zdijo vprašanja neprijetna, čudna
►	v primeru, da se vpleteš v nejasno razmerje, se čimprej pogovori s starši ali z odraslimi, ki jim zaupaš.
KAR 43% VSEH ANKETIRANIH DIJAKOV, KI SE POSLUŽUJE KLEPETALNICE, JE TUDI SREČALO OSEBO, KI JO JE SPOZNALO PREKO KLEPETALNICE.
MNENJA DIJAKOV O RAZISKOVALNEM DELU
K delu smo pristopili z zanimanjem in navdušenjem. Projekt je bil pozitivna izkušnja, saj smo uporabili svoje znanje iz statistike pri konkretnem raziskovalnem delu. (Tajda, Ašira, Veronika, Karin )
Komunikacija med dijaki ter med dijaki in profesorji oz. mentorji je bolj sproščena, manj formalna kot pri običajnem pouku. Mentorice so bile pripravljene sprejemati naše zamisli in diskutirati o naših dvomih. (Martin H., Martin P., Matija)
Takšen tip pouka in učenja je zanimivejši od tradicionalnega pouka, ker spodbuja komunikacijo in dviga motivacijo. (Jakob, Martin G., Alberto)
Ü1
UipifeMaa
O rw i A--..1

IN-116I
KÍ

p p
,0,1	-MWITltL'* piti
K^pkUitfA
□ i> H^M Crrtln ■■ r-' F*
Dr. Daniela Quarello, kriminologinja pri tržaški policiji, svetovalka na sodišču za mladoletne, nam je predavala o pedofiliji in internetu.
Pedofilija in splet
Pedofili se veliko poslužujejo svetovnega spleta. Internet omogoča veliko število
stikov z otroki ter možnost izmenjave
informacij med pedofili samimi.
Kako se predstavijo pedofili
Na spletu se pedofili trudijo, da bi spremenili javno mnenje o tem pojavu, poudarjajo pravico otrok do spolnega življenja in svobodo otrok pri izbiri tudi odraslega partnerja - prijatelja. V svojih vrstah imajo tudi veliko »strokovnjakov« (psihologov, vzgojiteljev, zdravnikov...), ki so tudi sami pedofili, in te ideje podpirajo z »znanstvenimi teorijami« in empiričnimi podatki. Te objavljajo na spletnih straneh, kot je npr. Liberation of Children, ki so na videz otrokom v pomoč, a v resnici skrivajo pedofilske namene.
Kdo so idealne žrtve pedofilov?
Pedofili ponavadi izbirajo svoje žrtve med otroki, ki ne znajo še presojati samostojno, ki so do odraslih zaupljivi in zato zlahka postanejo plen pedofilov. To velja še posebej za otroke, ki preživijo
veliko ur sami ali v »družbi« računalnikov, v spletnih klepetalnicah, brez nadzora staršev ali vzgojiteljev. Ti otroci običajno nimajo veliko prijateljev in interesnih dejavnosti, ponavadi so tudi nepriljubljeni v razredu ali v skupini vrstnikov ali doživljajo osebno čustveno stisko.
Kako postopa pedofil?
Ne smemo mimo dejstva, da pedofil, ki išče svoje žrtve preko spletnih klepetal-nic, točno ve, kateri otroci so redni obiskovalci klepetalnic; večkrat otroka tudi že prej dolgo »opazuje«, otroku se nato najprej prijateljsko približa, zanima se za njegove težave, za njegovo družinsko in šolsko situacijo. Če se otrok nad starši pritožuje, sočustvuje z njim in mu večkrat celo svetuje, naj bo razumevajoč do staršev, skuša torej biti spravljiv, moder. S časom se vez med njima okrepi in postane za otroka pomembna figura, njegov prijatelj, zaupnik, edini razumevajoči odrasli v svetu »butastih velikih«.
Potem ko pedofil dodobra sprede svojo mrežo, ko si dokončno pridobi otrokovo zaupanje, se šele pokaže v pravi luči. Otrok in pedofil se po daljšem obdobju izmenjav sporočil preko spleta tudi konkretno srečata. Odrasli je na začetku še vedno prijazen, otroka pridobi tudi z darili (npr. kupuje mu telefonske kartice ali celo podari nov mobitel), skratka pod-
kupuje ga in odkupi njegov molk. Da mu vedeti, da je njuno razmerje zelo posebno razmerje, ki ga drugi ne morejo razumeti, in verjetno je zato bolje, da se o tem tudi ne pogovarja z nikomer. Razlaga mu tudi, da je tako razmerje povsem naravno, da ni nič čudnega. Naposled pride do fizičnih stikov in spolnih odnosov, tem pa sledijo izsiljevanja (Če boš povedal/a staršem, ti ne bodo verjeli! ali pa Vsi se ti bodo smejali, če boš povedal/a, da hodiš z mano!) in grožnje (Če poveš staršem, jih bom ubil!).
Otrok se tako znajde v brezizhodni situaciji, vpleten v razmerje, ki ga ne obvlada, poln občutkov krivde in strahu.
Kdo je pedofil, ki uporablja splet?
Kriminologinja je ugotovila, da so naše predstave o liku pedofila običajno napačne, saj si ga predstavljamo kot »volka iz pravljice« ali »črnega moža«, ki preži za vogalom. Skoraj vedno pa je to izobražen moški, ki pripada srednjemu oz. višjemu družbenemu razredu. Računalniško je zelo spreten, saj uporablja splet za iskanje stikov z drugimi pedofili, za izmenjavanje fotografskega in video materiala ter za iskanje otrok. Žal so pedo-fili pogosto osebe, ki delajo z otroki in mladimi ter torej dobro poznajo to populacijo in jim otroci lažje zaupajo. To so lahko vzgojitelji, učitelji, trenerji, profesorji .
^ GLAVNI CILJ PEDOFILA JE SPOLNO OBČEVANJE Z OTROKOM.
^ NA TO LAHKO PEDOFIL DOLGO PRIPRAVLJA SVOJO ŽRTEV, TUDI VEČ LET.
^ PEDOFIL IMA VELIKO ČASA IN POTRPLJENJA, SAJ HOČE BITI GOTOV, DA SE BO NJEGOV CILJ URESNIČIL.
ija vseh tržaških višjih srednjih šol
anketo smo izvedli med dijaki bienija vseh tržaških višjih srednjih šol
KULTURNI
Zveza nosilni steber ljubiteljske kulture v zamejstvu
V Špetru se je v petek odvijal redni občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev, ki ni bil volilnega značaja, zato je na dnevnem redu bil predvsem pregled opravljenega dela. Obenem pa tudi cilji, ki bi jih Zveza morala zasledovati v prihodnje. Današnje Kulturne stike zato posvečamo poročilu, ki ga je delegatom prebral predsednik Marino Marsič.
Ohranjanje, vrednotenje, promocija in skrb za kakovostno rast ljubiteljske kulture so glavni cilji, ki jih naša organizacija zasleduje že od svoje ustanovitve. Zveza je prisotna na teritoriju preko številnih aktivnosti na lokalni ravni, čedalje pa se uveljavlja v širšem kontekstu pri soo-blikovanju pomembnih projektov. Organizacija pevskih in glasbenih revij, poletnih ustvarjalnih delavnic za otroke, tečajev in izobraževalnih seminarjev ter številnih drugih pobud dokazujejo živahnost Zveze. Na pokrajinskih ravneh pa so odbori zelo aktivni pri sooblikovanju kulturnega prostora na lokalni ravni, za kar gre moja posebna zahvala vsem trem pokrajinskim predsednikom.
Izredni projekti, ki smo jih izvedli v preteklem obdobju so doprinesli tako Zvezi kot tudi njenemu članstvu širšo razpoznavnost in ugled. Naj omenim npr. projekt Interreg »Pesniki dveh manjšin -Poeti di due minoranze«, na katerega sem posebno ponosen. V okviru tega projekta (predstavitve in promocija se nadaljujejo tudi v letošnjem letu), je izšla dvojezična pesniška antologija 24 avtorjev, predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. V zrcalnem projektu pa sta nastala še video-mozaik in fotografska razstava. Projekt je nedvomno
obogatil Zvezo in ji dal večjo vidljivost, njegov učinek pa bo dolgoročno pozitivno vplival na razpoznavnost celotne slovenske manjšine tudi izven naše dežele. Istočasno smo preko tega projekta spoznali kulturne delavce italijanske manjšine, s katerimi smo vzpostavili prijateljske vezi, ki jih želimo gojiti in krepiti tudi v prihodnosti.
Posebno pozornost že več let namenjamo mladinski problematiki. S prirejanjem specifičnih dogodkov, delavnic in izobraževalnih seminarjev želimo spodbuditi mlade k vključevanju in aktivnemu udejstvovanju na kulturnem področju. Poleg že tradicionalnih poletnih ustvarjalnih delavnic je v lanski sezoni v naši prokukciji izstopala prva izvedba etnofestivala »Stik - Incontro«, ki se je odvijal v dolinski občini v juniju. Poleg nastopov glasbenih skupin iz naše dežele, Slovenije in Hrvaške, se je celodnevne delavnice udeležilo preko 100 otrok in mladih iz različnih jezikovnih skupin. Pri organizaciji so sodelovala vsa lokalna društva in številni prostovoljci, ki so prispevali pomemben delež k uspehu tega projekta. Ugotovili smo, da sta povezovanje in meddruštveno sodelovanje ključnega pomena za uspeh tako množičnega dogodka.
Letošnja proslava ob Dnevu slovenske kulture bo nedvomno ostala v lepem spominu, saj smo dosegli željeni cilj in pokazali potencial, s katerim razpolaga naša manjšina in ki ga moramo dolgoročno izkoristiti. Vsestranski uspeh projekta je predvsem sad navdušenja in prizadevanja mladih, ki so napolnili tako odre kot tudi dvorane naših kulturnih domov.
Zborovstvo je številčno prevladujoča kulturna panoga v Zvezi in zamejstvu
sploh. Trenutno šteje Zveza več kot 40 pevskih sestavov, ki pa marsikje doživljajo večje ali manjše krize. Pevska populacija se niža in povzroča zaskrbljujoče vrzeli v zborih, istočasno pa se povprečna starost pevcev viša, saj je v naših zborih občuteno predvsem pomanjkanje mladih in svežih glasov. Posledično je seveda vprašljiva tudi kakovost zborov. V zadnjih časih je občutena splošna želja zborov po nastopanju izven običajnih krogov, povezovanju in sodelovanju z drugimi zbori. Včasih naši zbori (in godbe!) na srečanjih, festivalih ali tekmovanjih predstavljajo Zvezo ali celo manjšino, zato si tu ne moremo privoščiti povprečnosti. Zveza mora v svoji kulturni politiki zagotoviti obstoj vsem članom, smatram pa da moramo posebno pozornost nameniti perspektivnejšim skupina m in jim omogočiti nadaljni razvoj. Potrebno bi bilo tudi vzpostaviti sodelovanje s slovenskimi šolskimi ustanovami, ki v svojo dejavnost vključujejo tudi zborovsko petje. Vprašati se moramo, zakaj se otroci, ki odnehajo peti v otroških zborih, ne vključijo v mladinske ali druge zbore in iskati razloge za padec interesa do petja. Na zborovskem področju je potreben torej nov zagon ter novi strokovni in profesionalni prijemi, zato bomo letos jeseni priredili posvet, kjer bomo skušali evidentirati probleme in najti ustrezne rešitve s pomočjo strokovnjakov iz različnih področij.
Pri uveljavljanju slovenske kulture je neobhodno potrebno spodbujanje rabe slovenskega jezika. V narodnostno mešanem okolju kot je naše moramo gojiti slovensko besedo, najprej v odnosih do javnih ustanov, kulturnih partnerjev večinskega naroda, ampak tudi v društvenih krogih. Nedavno sem na posvetu na Trbižu poudaril, da zahteva dvojezična
komunikacija v društvih posebno pozornost. (... ) Potrebno je dosledno iskati ravnotežje, saj bi bili tako ob zaprtosti in samozadostnosti, kakor tudi v drugi skrajnosti, na slepi ulici.
Članice Zveze igrajo zelo pomembno in nepogrešljivo vlogo pri soobliko-vanju našega kulturnega prostora, saj ravno kapilarna prisotnost na teritoriju preko včlanjenih društev dokazujeta, da je ZSKD številčno najpomembnejša kulturna organizacija v zamejstvu. Zveza brez članov enostavno bi ne imela razloga za obstoj, zato je njena primarna naloga, da svoje člane podpira in spodbuja pri njihovi kulturni produkciji in jih servisira na prav-no-administrativnem področju. V okviru davčno-pravne posvetovalnice, ki jo vodi dr. Adriano Kovačič, pripravljamo strokovno publikacijo. Želimo, da bi bil priročnik čimbolj kakovosten z vseh vidikov, zato se je termin predstavitve nekoliko podaljšal, predvsem zaradi zahtevnosti prevajalskega dela.
Medijsko kritje predstavlja v sodobnem času nepogrešljiv inštrument tudi za promocijo ljubiteljske kulture. Poleg redne izdaje našega glasila Stiki, se te-
densko oglašamo na Primorskem dnevniku v rubriki »Kulturni stiki«, ki jo sami tudi financiramo. Tudi na kulturnem področju pa se moramo prilagajati sodobnim trendom, zato smo pripravili in opremili našo novo spletno stran.
Delovanje Zveze je odvisno skoraj v celoti od finančnih dotacij, ki jih prejemamo od Dežele in Podpornega sklada SKGZ. Delovanje Zveze se iz leta v leto postopoma širi, saj so zahteve kulturnega trga čedalje večje. Istočasno se širi tudi naše članstvo. \'8eal pa se javni prispevki ne višajo sorazmerno s številom prošenj za sofinanciranje kulturnih projektov. To onemogoča Zvezi in članicam željeni traj-nostni razvoj, zato bomo posredovali pri naši krovni organizaciji in si prizadevali za zagotovitev novih finančnih virov. Brez dodatnih sredstev bomo primorani ubrati pot strogega varčevanja, kar bo nedvomno ošibilo in ohromilo delovanje Zveze in posredno tudi včlanjenih društev.
V programsko delo nove sezone smo vključili projekt »Zasul si me z zvezdami«, ki bo letos posvečen 80 letnici rojstva profesorja Pavleta Merkuja. K prireditvi so pristopili ob tej priložnosti tudi Glasbena matica, USCI in Deželni sedež RAI. Poleg že naštetih dejavnosti v poletnem času, naj omenim razpis za 3. natečaj zborovskih skladb »Ignacij Ota«, ki privablja k sodelovanju lepo število mladih in manj mladih glasbenih ustvarjalcev.
Dovolite da se ob koncu svojega poročila posebno zahvalim vsem sodelavcem, ki z velikim prizadevanjem in predanostjo pripomorejo k uspešnemu delovanju Zveze. Moja zahvala naj gre tudi vsem kulturnim delavcem, ki tvorijo jedro naše organizacije in vsakodnevno neposredno ustvarjajo naš kulturni prostor.
Zveza slovenskih kulturnih društev s svojimi aktivnostmi na vseh področjih pridobiva vse večjo vidljivost in ugled. Napori in prizadevanja, ki jih vlagamo v naše delo se obrestujejo in nam vlivajo dodatno zaupanje in zavest, da je Zveza nosilni steber ljubiteljske kulture v zamejstvu.
agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda iz °civ °ci
ZBOROVSKE NOVICE
COROVIVO v organizaciji USCI FVG se bo
odvijal v Trstu oktobra 2007. Rok prijave zapade 15. junija 2007. VERBUM RESONANS 2007, MEDNARODNI TEČAJI GREGORIJANSKEGA PETJA se bodo odvijali od 16. do 21. julija 2007, Opatija di Rosazzo (Videm). Rok prijave zapade 30. junija 2007. SOZVOČENJA 2007, 2. REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV se bodo letos odvijali od oktobra do decembra 2007. K sodelovanju so vabljeni vsi odrasli pevski zbori. Rok prijave zapade 24. septembra 2007. AUDITE PUERI revija otroških, mladinskih in šolskih pevskih zborov bo danes, 13. maja 2007 ob 16. uri, Auditorium »Bra-scuglia«, Cordenons (PN).
Izteka se rok za 3. natečaj za zborovske skladbe za nagrado IGNACIJ OTA. Skladbe sprejemamo do 30. junija 2007 na naslov: ZSKD, Ulica San Francesco 20,34133 Trst. Predvidene so tri nagrade: za najboljšo skladbo za odrasle zbore, za najboljšo skladbo za otroški oz. mladinski zbor, posebno priznanje za najboljšo skladbo mladega/e avtorja/ice rojenega/e po 31. decembru 1980.
FESTIVAL EUROPEO PER CORI GIOVA-NILI
Tržaški koncert v okviru festivala bo 25. maja 2007 ob 21. uri v evangeličansko-lute-ranski cerkvi. Nastopali bodo: MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR TRST - (dir. Aleksandra Pertot) ZBOR LICAJA »F. PETRARCA« IZ TRSTA - (dir. Francesco Calandra) COR DI JEUNI S. CRISTINA IZ SANTA CRISTINA (BZ) - (dir. Samuel Run-
USTVARJALNO PREŽIVLJANJE POČITNIC
ZA MLADE GODBENIKE
INTERCAMPUS
MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ
3. mednarodni Intercampus se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču (SLO) od sobote, 28. julija do nedelje, 5. avgusta 2007. Rok prijave zapade 1. junija 2007. PRIJAVNICE LAHKO DVIGNETE NA TRŽAŠKEM URADU. ZA OSNOVNOŠOLCE
Gala koncert z vsemi sodelujočimi zbori pa bo 26. maja 2007 ob 21. uri, Lignanu Sab-biadoro (UD), Palazzetto Polifunzionale del Villaggio Ge.Tur.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE 2007
se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Udeleženci se bodo preizkusili v: DVEH GLASBENIH DELAVNICAH in PLESNI DELAVNICI Z EKSPERIMENTALNIMI KOREOGRAFIJAMI, ki jih bodo vodili izkušeni umetni-ki-pedagogi. Rok privave zapade 29. junija 2007. PRIJAVNICE LAHKO DVIGNETE NA TRŽAŠKEM URADU ZSKD.
ZA SREDNJEŠOLCE
Mednarodna likovna kolonija mladih se bo letos odvijala v Šentjažu v Rožu na Koroškem, od 29. julija do 4. avgusta 2007. Zainteresirani pohitite, ker je še malo mest na razpolago!
LIKOVNA DEJAVNOST-POLETJE 2007
JSKD organizira razne delavnice na področju likovne dejavnosti. Za ostale informacije pokličite nas.
POZOR MLADI!!!
Če si star/a od 18 do 28 let in te zanima formacija v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040 635 626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve.
KONCERT NA MEJI 2007
Trg pri železniški postaji, Nova Gorica/Gorica danes, 13. maja 2007 ob 19:30
Nastopajo: Alice, Zoran Predin, Oliver Dragojevič, Orkester "Accade-mia Naonis" iz Furlanije Julijske krajine, Zbor Usci - Gorica, Nova Gorica, dirigent: Valter Sivilotti Martina Feri, Zaira Zigante Vabljeni vsi ljubitelji dobre glasbe!!!
STIKI št. 31
Glasilo Zveze slovenskih kulturnih društev
Izšla je spomladanska številka Stikov, ki prinaša pregled delovanja Zveze in članic na deželni ravni, izvedenih izrednih projektov in napoved za bližajoče se kulturne prireditve. Brezplačno glasilo lahko dvignete v uradih ZSKD.
LITERARNA DEJAVNOST
"MENDRANZE N POEJIA" - državni razpis poezije za manjšinske jezike Občina Livinallongo Col di Lana (Belluno) razpisuje 2. natečaj "Mendranze n poejia" namenjen manjšinskim jezikom v Italiji. Vsakdo lahko prijavi največ tri poezije v manjšinskem jeziku, obvezen pa je italijanski prevod. Rok za oddajo poezij zapade 31. maja 2007.
LITERARNI NATEČAJ ZA SREČANJE SENIORSKIH PISCEV 2007; razpis je
namenjen upokojencem in starejšim piscem, ki pišejo v slovenščini. Avtorji lahko sodelujejo s svojimi še neobjavljenimi pesniškimi, proznimi, gledališkimi in esejističnimi besedili, ki jih še niso poslali na dosedanja srečanja seniorskih piscev. Rok prijave zapade 20. maja 2007.
ČE SE BOSTE ODPRAVILI NA VIDEMSKO...
17. maja2007 ob 19.30 - Špeter, Beneška galerija; otvoritev razstave Ivan Trniko: Boter petelin in njegova zgodba, ilustracije Alessandra d'Este. Urnik: od 17.5. do 17.6., od ponedeljka do petka, od 16. do 18. ure;
17.	maja 2007 ob 20.30 - Špeter, Condominio Al centro; Srečanja s slovensko kulturo: Spoznajmo Slovenijo, vodi Vida Škvor;
18.	in 19. maja 2007 - Špeter, Občinska sejna dvorana; Posvet Za vseživljenjsko izobraževanje k večjezičnosti. Izkustva, sredstva in možnosti jezikovnih manjšin;
24.	maja2007 ob 20.30 - Špeter, Condominio Al centro; Srečanja s slovensko kulturo: Spoznajmo Simona Gregorčiča, vodi Vida Škvor; 26. maja 2007 ob 18. uri - Čedad, cerkev »Santa Maria dei Battuti«; otvoritev fotografske razstave Dentro i paesi_Znotraj vasi Valli del Natisone 1968_Nediške Doline 1968, fotografije Riccardo Toffoletti. Urnik od 26.5. do 17.6., od ponedeljka do petka, od 10. do 12.30 in od 15.30 do 20. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 20. ure;
25.	maja 2007 ob 10. uri - Čedad, Gledališče Ristori, zaključna prireditev gledališke šole Studio Art;
31. maja 2007 ob 19. uri - Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača, predstavitev zbornika posveta Mons. Ivan Trinko (1863-1954), Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami;
31. maja ob 20.30 - Špeter, Condominio Al Centro, Srečanja s slovensko kulturo: Spoznajmo Franceta Bevka, vodi Vida Škvor.
VSE INFORMACIJE O RAZPISIH IN-NATEČAJIH NUDI ZSKD (TEL. ŠT. 040 635 626, E-MAIL: TRST@ZSKD.ORG).
Ime: Poljanka Priimek: Doljak
Kraj in datum rojstva: Trst, 26. 8. 1990
Zodiakalno znamenje: devica Kraj bivanja: Praprot E-mail: polsk90@yahoo.it Stan: single...
Poklic: dijakinja liceja France Prešeren Najboljša lastnost: nasmejana, simpatična XD
Najslabša lastnost: lenobna, nerodna, površna -_-
Hobiji: flavta, petje, jazz glasba Najljubši pisatelj: Nicholas Sparks, Federico Moccia
Najljubša skupina: Green day, Blek Panters ;-)
Najljubši glasbenik: Tiziano Ferro, Ligabue, Michael Buble, Christina Aguilera
Kulturnik stoletja: Vesna Tomšič, Miran Košuta
Osebnost stoletja: papež Janez Pavel II
Moje društvo: SKD Igo Gruden
Moja vloga v njem: pevka v dekliškem
zboru Kraški Slavček
Svojemu društvu želim: uspešno
delovanje in zadoščenje
Moj življenjski moto: narediti jutri to,
kar lahko narediš danes ;-)
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 13. maja 2007
21
me pz lipa - Na gostovanju na Siciliji kot «superstar«
Edinstveno doživetje ob slovenskem petju in besedi
Gostovanje mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice na Siciliji od 21. do 25. aprila je preseglo vsa pričakovanja. Petdnevni obisk v Cataniji se je končal z uspehom, ki bo ostal še dolgo v spominu pevk in pevcev, saj so bili deležni izredno laskavih pohval publike, ki je v velikem številu sledila njihovim nastopom. Gostovanje je obsegalo dva celovečerna koncerta in spremljanje nedeljske maše v cerkvi Sv. Petra in Pavla v Cataniji z izvedbo maše Ubalda Vrabca v slovenščini.
Na ta obisk so se Bazovci aktivno pripravljali že nekaj mesecev, in to odkar so se navdušeno odzvali povabilu siciliskih kolegov tamkajšnjega zbora »Imago vocis«, s katerim so se spoznali in pobratili septembra lani na mednarodnem festivalu »Alpe Adria Corale« v Lignanu.
Za to gostovanje so bili pevci od vsega začetka posebno motivirani tako, da so dali od sebe zares vse, kar je bilo v njihovih močeh in predvsem pa tisto, kar jim je z neutrudljivo vnemo in kompetenco na vajah posredovala njihova sposobna in lepa dirigentka Tamara Ražem. Vsi so vedeli, da bodo njihovi nastopi deležni velike radovednosti in tudi primerjav z domačimi pevci, ki sestavljajo več kot šestdeset-članski zbor in na katerega so po pravici zelo ponosni.
Da bo vzdušje prijetno in da ne bo primanjkovalo ne prijateljske topline ne veselega razpoloženja, je bilo razvidno že na dan prihoda na letališče Fontanarossa. S presenečenjem so opazili, da je o obisku že poročal lokalni dnevnik La Sicilia, ki je tudi priobčil fotografijo zbora Lipa. Pričakalo jih je lepo število pevcev zbora »Imago vocis«, ki so z lastnimi avtomobili poskrbeli za prevoz z letališča v hotele v centru mesta. Ta »servis« se je potem nadaljeval tudi v naslednjih dneh, saj je izmenično kdo od njih vedno čakal pred vrati hotela zato, da gostom kaj zanimivega pokaže ali da jih samo pospremi do restavracije, kjer so jim predhodno rezervirali kosila in večerje. Res odlična organizacija!
Da je do tega res enkratnega gostovanja sploh prišlo, pa se pri Me PZ Lipa zahvaljujejo matičnemu SKD Lipa iz Bazovice, Zveza slovenskih kulturnih društev,
Zadružni Kraški banki z Opčin z zvezi USCI (Unione Societa Corali Italiana).
Mini turneja zbora »Lipa« se je začela že na dan prihoda v Catanio, in to zvečer v cerkvi sv. Petra in Pavla, ki ne vzbuja posebne pozornosti zaradi svoje arhitektonske vrednosti - zgradba spada med tiste tako imenovane »moderne«, ki so nastajale v 50. in 60.
letih, slovi pa po svojih faranih predvsem zaradi njihove posebne angažiranosti na socialnem področju pod vodstvom neprecenljivega Salva-toreja Resca, ki poleg duhovniškega dela vodi zbor »Imago vocis« in vsa ostala delovanja župnijske skupnosti.
Cerkev je bil natrpana, ljudje so tudi stali in vsi s svojimi zelenimi lističi v rokah, v katerih ni bil natisnjen samo program, ampak tudi razlaga vseh slovenskih pesmi, ki so bogatile drugi del koncerta. V prvem delu so naši pevci predstavili skladbe Terrela (Psalm 150), Gallusa (Resonet in lau-dibus), Griega (Ave maris stella), Saint Saensa (Tollite hostias), Rah-maninova (Bogoroditsje djevo), Busta (Ave Maria) in Gruberja (Ave Marija). Slovenski del je vseboval Lebičeve Tam kjer teče bistra Zila in Ta dru-melca,Leskovarjevo za moški zbor Teče mi vodica in Merkujevo Jnjen čeua jti gnà. Ženski zbor je zapel tudi L'important c'est la rose, ki jo je uglasbil francoski kantavtor Gilbert Becaud.
Koncert je potekal ob splošnem odobravanju toda prave »stoječe ova-cije« je zbor Lipa doživel ob koncu slovenskega programa in to z Merku-jevo, na rezijanski motiv, Jnjen čeua jti gnà. Maestozni »crescendo«, ki ga je skladatelj predvidel v finalu svoje skladbe ob visokem ge-ju prvih sopranov, je ob zaključni in odločni gesti Tamare Ražem, spravil poslušalce do burnega in skoraj navijaškega ploskanja, kateremu ni hotelo biti konca.
Prepričani smo, da je k takemu uspehu pripomoglo tudi povezovanje Andreja Mulasa, drugega tenorja zbora »Lipa«, ki je sicer po rodu iz Sardinije, a je že mnogo let doma v Bazovici, kjer si je ustvaril svojo slovensko družino. Z lepimi in preprostimi besedami je Mulas pripovedoval italijanski publiki o atmosferi, ki preveva slovenske pesmi; pravil je o slovenski otožnosti in o ljubeznih, ki se porajajo na gorskih pašnikih med ukajočimi pastirji in lepimi pasti-ričkami. Ko je govoril o Rezijanih, o Slovencih na Koroškem in na Tržaškem ter o krajih v slovenski Benečiji, ni pozabil omeniti ne fašističnega raznarodovanja in ne napetosti, ki žal še danes v naših obmejnih krajih pogojujejo odnose med sosedi. Koncert je zaključil skupni nastop obeh zborov. Pevci so zapeli Mozartov Ave Verum pod vodstvom Tamare Ražem in Verdijev Va pensiero iz opere Na-bucco, ki ga je vodil Salvatore Resca.
Po končanem koncertu je sledila družabnost ob dobro založeni mizi, kjer so kraljevale raznorazne dobrote sicilijanske kulinarike in med katerimi so posebno izstopale neverjetne in po svoje skoraj pretirane slaščice.
Prvega dne je bilo tako konec, toda že je bilo treba misliti na obveznosti, ki so bile predvidene za naslednji dan, na nedeljo 22 aprila. Ob 12. uri je bila slovesna peta maša in ob 20. uri spet celovečerni koncert v kraju Viscalori, enem od številnih naselij posejanih po južnem pobočju vul-
S svojimi nastopi so pevci in pevke Me PZ Lipa povsod naleteli na navdušeno odobravanje (zgoraj), v prostem času pa so med drugim »skočili« tudi do Taormine
kana Etne, kjer narava preseneča s svojimi vsepovsod plezajočimi jasmini, limoninimi in pomarančnimi nasadi, ki se mimoidočim ponujajo s svojimi izredno bleščečimi barvami in z enkratnim vonjem snežno belih cvetov. Tudi na drugem večernem koncertu ni manjkalo presenečenj. Odziv poslušalcev je bil navdušen. Novost je bila v tem, da se je tokrat, poleg »običajne« publike, ki ljubi glasbo, zbrala tudi lepa skupina pevovo-dij iz sosednjih krajev, ki so po koncertu dobesedno ugrabili Tamaro Ražem in oba neutrudljiva »faktotu-ma« zbora »Lipa«, Darka in Magdo Metlika. Vzrok take zasedbe je bila novica, da je na razpolago zgoščenka, ki jo je zbor posnel pred kratkim. Toda ko je pošel še zadnji izvod zgoščenke, je prišlo na vrsto povpraševanje po partiturah tako, da so marsikatere koncertne mape romale iz rok bazov-skih pevcev v roke navdušenih in radovednih domačih glasbenikov.
Zdaj je lahko bralcem nekoliko bolj jasno zakaj smo zboru Lipa na začetku te kronike v nadnaslovu pripisali vzdevek »superstar«.
Poglavje zase je bila tudi maša, pri kateri je sodeloval zbor. Peli so Vrabčevo mašo, seveda v slovenščini. Spet nabito polna cerkev in po obrazih sodeč je bilo zanimanje, ali mogoče samo radovednost, veliko: bogoslužje v italijanščini, petje pa v slovenščini. Vse se je izteklo brez kakršnihkoli ovir. Maševal je Salvato-re Resca. Ob besedah, ki jih je spregovoril v svoji homiliji, je bilo vsem takoj jasno, da je njegov odnos do tamkajšnjih ljudi poseben in da mu vsi, mladi in stari, priznavajo karizma-tično moč. Ob koncu obreda, se je Sal-vatore, kot ga imenujejo vsi, ki imajo z njim opravka, zahvalil pevcem za sodelovanje in kot je, hočeš nočeš, vedno bolj v navadi po vseh italijanskih cerkvah, je tudi on povabil prisotne, da zaploskajo. Sledil je dolg, iskren in topel aplavz.
Toda zgodba se ne konča tu. Za smetano na tortici je poskrbel neki gospod, ki je Salvatoreja prosil za besedo. Prijel je za mikrofon in vidno ganjen izjavil sledeče: »Smo doma iz Pie-monta - je dejal - in rad bi povedal vsem prisotnim, da takega obreda ob spremljavi tako lepega petja še nismo nikoli doživeli. Hvala lepa.« Spet aplavz in prijetno presenečenje tako, da se je marsikateremu od naših dobrih sopranov in altov utrnila solza zaradi ganjenosti in iskrene hvaležnosti.
Po končanih koncertnih obveznostih se je zbor »Lipa« s pevci in spremljevalci vred posvetil turističnim
lepotam Sicilije. Obiskali so Siracuso, ogledali so si baročne posebnosti mesta Noto in lepote Taormine ter po-rajžali celo pod zasneženi vrh Etne. V sami Catanii so si ogledali gledališče Teatro Massimo, ki je seveda vzbudilo veliko občudovanja, saj spada med najlepše arhitektonske primere opernega gledališča v Italiji iz 19. stoletja. Mimogrede naj omenimo, da je prav v tem teatru, kakor tudi v tistem iz Pa-lerma, veliko prepevala tudi naša tržaška slovenska operna pevka Nora Jankovič tako, da je spomin na »la Jan-kovič« še vedno živ med mnogimi si-cilijanskimi ljubitelji glasbe. Zbor Lipa je ob tej priliki v parterju gledališča pod maestoznim odrom intoniral slovensko Zdravljico tako, da je verjetno prvič tudi v tem templju operne glasbe zadonela slovenska pesem. Kot rečeno: na Siciliji emocij ni bilo nikoli konca!
Organizacija za katero so poskrbeli člani zbora »Imago vocis«, je bila vedno in povsod neoporečna. Vsak gost je imel svojega sicilijskega angela varuha, na katerega se je lahko obrnil ob vsaki uri in za vsako potrebo. Srečali smo čudovite ljudi, do skrajnosti gostoljubne, mirne in vedno dobre volje. Naslednji dogodek jasno priča o čem govorimo: altistko zbora »Lipa« so na cesti oropali. Strgali so ji torbico in vse kar je bilo v njej. Sledil je ne samo preplah, šok in prijava na policiji, ampak tudi presenetljiva solidarnost zbora »Imago vocis«, ki je na poslovilnem večeru naši altistki pripravil neizmerno presenečenje, saj ji je v tolažbo podaril novo in posebno lepo torbico. Predsednica in sam dirigent domačega zbora sta tudi poslala uredništvu časopisa La Sicilia pismo, v katerem sta se oba javno opravičila zboru »Lipa« in istočasno izrazila upanje, da neprijetna dogodivščina ne bi popolnoma izničila tega, kar je dobrega Catania znala nuditi bazovskim gostom.
Prišel je tako tudi dan slovesa, na predvečer katerega je bila na sporedu skupna vaja obeh zborov. Na začetku je vsak zbor zapel drugemu nekaj svojih hitov. Zbor »Lipa« je na primer, poleg drugega, zakvakal s svojimi Žabami in s Planinsko, medtem ko je »Imago vocis« odgovoril s svojimi po celem svetu znanimi sicilijanskimi motivi. Ko je drugi zbor predstavil svojega soprana, ki je odlično zapel operno arijo La vergine degli Angeli iz Verdijeve opere Moč usode je zbor »Lipa« poslal na oder Damjana Loca-tellija, ki je s svojim žlahtnim baritonom navdušil vso publiko in še posebno tisto ženskega spola. Ob klavirski spremljavi svoje žene Tamare Ražem je intenzivno in občuteno zapel uspešnico Franka Sinatre My way. Isti večer sta oba zbora tudi naštudi-rala kratko Mozartovo skladbo in jo skupaj zapela v slovo. Vse se je končalo zelo pozno v noč ob pesmi, zabavi, prijetnemu klepetu in ob »običajni« zakuski, katere ni in ni hotelo biti konec zaradi triumfov testenin in omak vseh okusov in oblik, piramid komaj nabranih pomaranč velikank in vseh vrst glaziranih tort, kasat, kanolov in, in,in.......
Nad vsem tem obiljem sta blesteli dve več metrov dolgi, doma pečeni štruci kruha s slovenskim napisom »Vedno in povsod prijatelji«.
Še dolgo bi lahko govorili o teh čudovitih ljudeh in na splošno o publiki, ki je ob teh srečanjih prvič sledila slovenski pesmi in besedi. Toda za to bo verjetno še prilika, saj je tokratno potovanje »Lipe« na Sicilijo prijetno razburilo marsikatere duhove, vzbudilo je nova, vidna in nevidna čustva, vzpostavilo je nove stike in izrečene so bile obljube in obveze. Naj bi to bil le začetek nove, svojevrstne in uspešne nanizanke z Lipo superstar v glavni vlogi? (L.V.)
22 Nedelja, 13. maja 2007_NEDELJSKE TEME_^^
videmska univerza - Mednarlodni simpozij ob 125. obletnici pesnikovega rojstva
Alojz Gradnik -
Vsa Gradnikova zapostavljenost v slovenskem literarnem prostoru se vrti okrog ključnega momenta, ko je 1.1929 sprejel mesto sodnika na Vrhovnem sodišču za zaščito države v Beogradu. Po vojni je bil zaradi tega prisilno upokojen in ne samo na njegovo pesništvo, temveč tudi na njegov bogati prevajalski opus je padla temna senca. Kulturni molk je pretrgala 1.1954 literarna zgodovinarka Marja Boršnik s knjigo v obliki intervjuja Pogovori s pesnikom Gradnikom (Založba Obzorja, Maribor), v kateri pogumno odkriva pesnika, ki takratnemu režimu ni bil priljubljen, in ga uokvirja na mesto, ki mu po pravici pripada v slovenski literaturi.
Na Videmski univerzi je 19. in 20. aprila potekal mednarodni simpozij Alojz Gradnik (1882-1967) - pesnik Goriških Brd ob 125. letnici rojstva in 40. obletnici smrti pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Rimu in Občine Brda ter v sodelovanju s Furlanskim filološkim društvom. Organizatorka simpozija je bila Fedora Ferluga-Petronio, redna profesorica slavistike na Videmski univerzi. Na simpoziju je sodelovalo trinajst strokovnjakov, predvsem iz Slovenije, pa tudi z Videmske univerze ter z univerz iz Trsta in Neaplja.
Simpozij je uradno uvedel veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Andrej Capuder, ki je podčrtal briško poreklo Alojza Gradnika, enega izmed največjih slovenskih pesnikov, ki se je rodil na eni izmed najbolj dramatičnih meja slovenskega ozemlja, na meji, ki nas danes s sosednim narodom povezuje in nič več razdvaja. Nato je spregovoril v imenu župana Občine Brda Franca Mužiča podžupan Enco Vižin-tin, ki je prav tako poudaril posebnost rodu pesnika Gradnika, ki se je rodil
očetu Slovencu, Jožefu Gradniku, in materi Furlanki, Luciji Godeas. Navzoče so nato pozdravili predsednik Furlanskega filološkega društva Lorenzo Pelizzo, predstojnik Oddelka za jezike in književnosti Srednje-vzhodne Evrope prof. Giorgio Ziffer in dekan Fakultete za tuje jezike in književnosti prof. Vincenzo Orioles. Drugi dan simpozija je navzoče nagovoril rektor Videmske univerze prof. Furio Hon-sell, ki je izročil veleposlaniku Republike Slovenije Andreju Capudru častno plaketo Videmske univerze.
Namen simpozija je bil ovrednotiti pesnika Alojza Gradnika v italijanskem kulturnem prostoru in ga čim bolj ustrezno predstaviti italijanskemu občinstvu, obenem pa soočiti
tudi slovensko občinstvo z marsikatero tematiko, ki bi pojasnila kulturni molk, ki je visel nad Gradnikom po drugi svetovni vojni in preprečil, da bi se njegova poezija zakoreninila v srce slovenskega naroda kot poezija enega izmed največjih slovenskih pesnikov, ali bolje, kot je že o tem pisal Josip Vidmar l.1932 v uvodu k Svetlim samotam, največjega pesnika po Prešernu. Taisti Vidmar ga je v kasnejših Obrazih l.1979 obravnaval povsem drugače, kot da bi mu bilo žal, da je za pesnikovo petdesetletnico izrekel tako pohvalno sodbo o njegovem pesništvu. Iz njegove ocene veje predvsem politični moment. Vsa Gradnikova zapostavljenost v slovenskem literarnem prostoru se vrti okrog ključnega momenta, ko je l.1929 sprejel mesto sodnika na Vrhovnem sodišču za zaščito države v Beogradu. Po vojni je bil zaradi tega prisilno upokojen in ne samo na njegovo pesništvo, temveč tudi na njegov bogati prevajalski opus je padla temna senca. Kulturni molk je pretrgala l. 1954 literarna zgodovinarka Marja Boršnik s knjigo v obliki intervjuja Po-
govori s pesnikom Gradnikom (Založba Obzorja, Maribor), v kateri pogumno odkriva pesnika, ki takratnemu režimu ni bil priljubljen, in ga uokvir-ja na mesto, ki mu po pravici pripada v slovenski literaturi.
Kasneje je bil Gradnik delno rehabilitiran, ko je bil l.1962 izvoljen za rednega člana SAZU. Vendar se je predsodkov zelo težko znebiti. V šoli smo prebirali predvsem njegove pokrajinske pesmi, vezane na rodno vas Medano in na Brda, ko se je moral l.1920 pred fašizmom zateči v Jugoslavijo, in v katerih je izpovedoval vse svoje domotožje. Le malo verjetno je, da je navaden bralec seznanjen z njegovo ljubezensko, ali bolje rečeno, erotično poezijo zgodnjega ustvarjalnega ob-
dobja, mogoče bolje pozna domovinsko in zgodovinsko tematiko, ki se nam odkriva predvsem v ciklu Tolminski punt, še najmanj pa je seznanjen z Gradnikovo duhovno in metafizično poezijo, ki postaja vse bolj vidna od zbirke De profundis dalje in se neneh-
no razrašča preko Večnih studencev do Zlatih lestev iz l.1940.
Predavanja so bila na simpoziju posvečena Gradnikovi erotični in domoljubni tematiki, Gradniku človeku in sodniku, Gradnikovemu odnosu do slikarjev, predvsem tistih, ki so ilustrirali njegove zbirke, lep del pa je obravnaval tudi Gradnikovo prevajalsko delo, ogromen opus, ki do sedaj ni bil dovolj proučen.
Gradnikova ljubezenska poezija je nekaj posebnega ne samo v okviru slovenskega slovstva, temveč v sami panorami evropske književnosti. Takole je v tem smislu Josip Vidmar označil pesnika v uvodu k Svetlim samotam (1932): »...Gradnik je nagonski in podtalno prvinski človek...človek čistega
elementa, ki ga je pokazal z močjo in odkritostjo kakor doslej pri nas še nihče. S tem ni samo izpovedal samega sebe, marveč je globoko osvetlil poluto človeškega nagonskega sveta...in poveličal to polovico človeške prirode, ki jo tolikokrat zamenjujejo z razvratom ter jo obsojajo...«
Tri predavanja so bila na simpoziju posvečena erotičnemu aspektu Gradnikove poezije. Katja Mihurko Poniž z Univerze v Novi Gorici je v predavanju »Ženske - roj minljivih rož na trati« - ženskost med erosom in ta-natosom v Gradnikovi poeziji prikazala povezanost med ljubeznijo in smrtjo v Gradnikovih pesmih v interpretaciji različnih kritikov in literarnih zgodovinarjev. Napovedan je bil tudi nastop Denisa Poniža z Univerze v Ljubljani s predavanjem Od Cankarjeve »Lepe Vide« do Gradnikovih »Padajočih zvezd« - podobe senzualnosti v pozni moderni, predavatelj pa se simpozija ni mogel udeležiti in bo njegov prispevek naknadno objavljen v zborniku. O čutnosti in duhovnosti v poeziji Alojza Gradnika je spregovorila Fedora Fer-luga-Petronio z Videmske univerze, ki je prikazala prek kronološke analize Gradnikovih pesniških zbirk ob neraz-družljivosti sintagme ljubezen-smrt nerazdružljivost pesnikove zgodnje erotične in kasnejše duhovno-metafi-zične poezije, ki se na koncu Gradni-kove pesniške poti prevesita v popolno skladnost.
Kako svojevrstna je Gradnikova ljubezenska lirika v primerjavi s tovrstno liriko drugih slovenskih pesnikov, npr. dveh močnih erotičnih narav kot sta bili Prešeren in Murn: prvi preliva v stihe svojo neuresničeno, platonsko, zato pa nič manj bolečo ljubezen do Julije, drugi v pesmi Želja po nevesti iz lastne zagrenjenosti neveste sploh ne omenja, iz verzov dekletovo podobo lahko le zaslutimo. V Gradni-kovi poeziji se oglaša ženski glas v prvi osebi, glas dekleta, ki se želi v ljubezni popolnoma razdati, se pa njeno ne-potešeno ljubezensko hrepenenje lahko sprosti samo v smrti, ko človek prestopi meje samega sebe in v tej novi dimenziji lahko upa na združitev z ljubljenim bitjem. V tem ženskem glasu zaslutimo Gradnikovo verjetno enostransko, neuresničeno ljubezen
Navedimo kot primer te žgoče erotične poezije samo nekaj stihov: Žariš in žgeš in v tvoji zlati luči vsa trudna duša moja trepeta. O, sonce moje ti, do dna srca izpali me, do smrti me izmuči (iz pesmi Žariš in žgeš). Ali pa iz cikla Pisma (VII): ...Izsrkaj mi iz žil vso to besnečo kri, da truden vpil boš od slasti, da ko življenje zajde pri meni smrt ničesar več ne najde.
Ženski glas se oglaša velikokrat iz groba (Besede iz groba / V spomin M. Š., Pesem vdove, De profundis). Gradnikova erotična poezija je mračna, pesnik neprestano misli na smrt, misel na smrt postaja obsesija, smrt je mogoče pregnati le preko fizične ljubezni. To-
da od samega začetka je razvidno, da se v to močno erotiko vpleta tudi duhovnost, kot izhaja iz V. Pisma istoimenskega ciklusa:
...In vendar, da sva ena sama duša, vem, in da nobena več moč nikoli naju ne razloči. Gradnikova strastna erotična poezija, ki jo lahko primerjamo po njeni moči z nekaterimi največjimi pesniki iz antike kot npr. z grško pesnico Sapfo, z latinskima pesnikoma Katulom in Propercijem, pa tudi z avtorji, ki jih je v tistem času prevajal in jih ni le slučajno izbiral (kot npr. kitajske lirike), ta svojevrstna ljubezenska lirika se polagoma vse bolj poduhovlja in iz fizične sfere prehaja v metafizično. Ta nesebična ljubezen, ki se želi povsem raz-dati in ki se mogoče najpristneje zrcali v zaključni kitici pesmi Vodnjak ... Vzemi vedro, zajmi, pij in vsem žejnim ga nalij! O, ta slast, ko mleko mati, samo dati, dati, dati... doseže enega izmed vrhuncev v pesmi Harfa v vetru, v kateri se nam odkrije harmonično sozvočje vsemira, kjer bi tudi sam pesnik rad izzvenel kot struna na harfi, ko bo prišla njegova zadnja ura:
...ko pod teboj zatrepetajo lesi, o daj, še mene, samujočo stresi, da bom zvenela bridko v mir nebes.
In ko mi zvezd bo odgovarjal ples in name nema bo sijala luna, naj tiho poči moja zadnja struna. Domovinski in zgodovinski tematiki sta bili na simpoziju posvečeni dve predavanji, prispevek Zemlja - mati - domovina akademika Franca Za-dravca, ki je objavil o Gradniku dve monografiji, in referat o ciklu Tolminski punt, ki zaradi odsotnosti Lojzke Bratuž z Univerze v Novi Gorici ni bil prebran, pač pa bo naknadno objavljen v zborniku simpozija. Ni dvoma, da je ena od osrednjih tem Gradnikove poezije zemlja, nekakšna stalnica v celotnem njegovem opusu, včasih le kot impresija različnih pokrajin, spet drugič kot odsev zgodovinske preteklosti, nato kot glavna tema v podoživljanju kmečkega in kmetovega življenja.
Akademik Zadravec je v svojem predavanju poudaril, da je prav med prvo svetovno vojno Gradnik upesnil zemljo kot mitično mater, ki rojeva in pokončuje človeški rod kot nekakšna panerotična sila, a je hkrati tudi ljubeča mati. V Pesmi zemlje (1917) jo Gradnik opisuje kot živo bitje, ki strastno izpoveduje svojo večno »pesem« na način, kot bi se izpovedovalo dekle v obliki »pisem«. Zemlja se potoži, da je nihče ni ljubil, ko so ji »grudi po utehi vpile«, nihče ji ni dal svoje krvi, »ne svojih trupel/ljubezni«, vso večnost je bila osamljena mati. Šele vojna je človeštvo usmerila vanjo, šele zdaj »gor-ka kri njih (= sinov, mož, fantov) v moje ude siče«. Viharni monolog se konča takole:
...Ne kolnite me ne, da sem grešila! Če blazna zdaj naročja moja prazna
pno v slasti se, saj bodo zopet blazna
od bolečin rodila in rodila. Gradnik nam med drugim pooseblja zemljo kot elementarno prasilo v domovinskem sonetu Naša zemlja, prasilo, ki v toku zgodovine po nekem nenapisanem vesoljnem zakonu nenehno uničuje in zopet nenehno rojeva.
Kar šest predavateljev se je predstavilo z referati, ki so obravnavali ali Gradnikov prevajalski opus ali pa prevode njegovih pesmi v tuje jezike, predvsem v italijanščino in furlanščino. Celotni Gradnikov prevajalski opus nam je prikazala Ana Toroš z Univerze v Novi Gorici v zelo natančnem in izčrpnem predavanju. Pred poslušalci se je tako odkril v precejšnji meri neznan svet, saj si nihče ni mogel pred-
Alojz Gradnik
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 13. maja 2007
23
Pesnik goriških Brd
stavljati tako bogato in plodno prevajalsko delo. Gradnik se kot prevajalec pojavlja v več kot osemdesetih knjižnih enotah, ki so izhajale kontinuirano skozi celo 20. stoletje, veliko teh prevodov pa še leži v NUK-u v neobljavljenih rokopisih.
Poglavitni del Gradnikovih prevodov, tako objavljenih kot neobjavljenih, zajema italijansko književnost. Med knjižnimi izdajami iz italijanščine je treba na prvem mestu omeniti antologijo italijanske lirike z naslovom Italijanska lirika (1940), ki se začenja s sv. Frančiškom Asiškim in se končuje pri Gradnikovih sodobnikih, tako da predstavlja skupaj z več kot osemdesetimi izbranimi avtorji zgodovinski pregled italijanske poezije. Kot drugo gre med prevodi omeniti Dantejev Pekel (1959) in Vice (1965), medtem ko je Raj ostal v rokopisu. Poleg tega je Gradnik iz italijanskih avtorjev prevedel obsežen izbor iz Petrarke (125 sonetov in 3 kancone), Michelangela Buonarrotija (slednji mu je bil pri srcu zaradi sorodne tematike ljubezni in smrti), Foscola, Leopardija, Carducci-ja. Med drugim je prevedel in objavil tudi zbirko novel Ade Negri z naslovom Novele (1934).
Med prevodi iz romanskih jezikov je znana njegova antologija Moderne španske lirike (1943), iz francoščine pa prevod pesniške zbirke manj znane pesnice Marguerite Burnat-Provins z naslovom Knjiga za tebe (1923). Ta prevod ni nastal slučajno, ker mu je pesnica zelo podobna po erotičnih motivih, tako kot mu je bila sorodna ljubezenska tematika kitajskih lirikov, ki jih je prvič izdal z naslovom Kitajska lirika l.1928. Prevod je doživel izjemen uspeh in do l. 1974 kar štiri izpopolnjene izdaje. Gradnik kitajskih lirikov ni prevajal iz izvirnika, pač pa preko angleških, nemških, francoskih, ruskih, čeških in italijanskih prevodov. Prav tako je prevajal preko anglenščine indijskega pesnika, misleca in mistika, Nobelovega nagrajenca Rabindranatha Tagoreja iz želje, da bi tudi Slovenci spoznali sijajnega pesnika, apostola miru in bratstva med narodi. Njegove najvažnejše zbirke je objavil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, zadnjo, Speve, l.1958.
Iz germanskih jezikov izstopa prevod vseh Shakespearovih sonetov in zbirke Portugiški soneti angleške pesnice Elizabeth Barrett Browning, katere ženska izpoved se sicer odmika od ljubezenske strastne izpovedi v Grad-nikovi ljubezenski liriki, ker je bolj nežna, a je obdana z radostnimi čustvi, ki so posledica v polnosti doživete ljubezenske zveze.
Zajeten del prevodov zajema slovanske jezike, prevsem iz nekdanje Jugoslavije. Prav skupna jugoslovanska država in želja po medsebojnem kulturnem spoznavanju sta Gradnika spodbudili k prevajanju nekaterih pomembnejših avtorjev kot Branka Ra-dičeviča, Silvija Strahimira Kranjčeviča, Ivana Mažuraniča z epom Smrt Smail age Čengijiča in Petra Petroviča Njegoša z Gorskim vencem.
Seveda da pri tako ogromnem prevajalskem opusu lahko naletimo na kak manj posrečen stih, vendar je pesniški navdih tako močan, da prekrije kako stilno nerodnost. Isto velja tudi za Gradnikov izvirni pesniški opus. Gradnikov jezik je včasih težak in okoren, vendar je že Vidmar pesnika v omenjenem uvodu k Svetlim samotam uvrstil med umetnike-izpovedovalce, katerih izraz je včasih neokreten, brez igrivosti, skop, vendar zveni v melodiji čustva, ki ga hoče izraziti. Tak pesnik ne samo, da bralca očara, temveč ga tudi prevzame in pretrese, ker se razkrije kot človek, medtem ko umetnik-obli-kovalec (pri tem Vidmar direktno omenja Župančiča in njegov blesteči izraz) lahko samo očara. Seveda obstajajo tudi redki pesniki najvišje vrste,
ki združujejo obe umetniški prvini v veliki intenzivnosti in v harmoničnem razmerju. Pesnik te popolnosti je pri Slovencih Prešeren, ki je velik oblikovalec in hkrati mogočen, toplo izražajoč se izpovedovalec.
Seveda je Gradnik kot režimu nezaželen subjekt doživljal veliko kritik na račun svojega jezika in kot pesnik in kot prevajalec. Vendar je napočil čas, ki nam narekuje, da tudi Gradnikovo prevajalsko delo temeljito preučimo in se otresemo predsodkov, ki že tako dolgo moreče visijo nad njegovim obširnim prevajalskim opusom. V tem smislu je potekal referat Vladimirja Osol-nika z Univerze v Ljubljani, ki je v svojem posegu natančno primerjal Gradnikov in Peruškov prevod Njegoševega Gorskega vijenca iz l.1947 oz 1907 in pri tem ugotovil, da so v primerjavi s sicer zvestim Peruškovim prevodom Gradnikovi stihi tekoči in ubrani, obenem pa se presenetljivo tenkočutno ujemajo s smislom stihov v izvirniku in ga, vsaj delno, tudi prenašajo v slovenščino.
Prav tako je Francka Premk z Inštituta za historične slovarje SAZU v svojem prispevku Soustvarjalnost Alojza Gradnika pri upesnitvi psalmov ugotovila, kako pristno se je znal Gradnik tudi v prepesnitvi 23., 46., in 137. psalma v Zlatih lestvah približati biblijskemu izvirniku in kolikšen je bil vpliv Biblije tudi na nekatere druge njegove pesmi.
Sledila so predavanja o prevodih Alojza Gradnika v tuje jezike, predvsem v sosednjo italijanščino in furlanščino. O italijanskih prevodih je spregovoril Miran Košuta s Tržaške univerze, ki je paradoksalno ugotovil, da gre italijanski recepcijski višek Gradnikove lirike umestiti predvsem v burna tridesetea in štirideseta leta prejšnjega stoletja, ko je začela kopica slavistov - od Umberta Urbanija, Luigija Salvinija do Enri-ca Damianija in Bartolomea Calvija -širiti v Italiji kritiško in literarnozgo-dovinsko vednost pred in med italijansko okupacijo Ljubljanske pokrajine. V tem smislu je nudil Gradnik zaradi svojega furlanskega rodu in plodnega prevajanja italijanskih avtorjev tovrstni kulturno-literarni propagandi idealno oporo. Vendar je prevajalska bera Gradnikovih poezij v italijanščino dokaj skromna, saj ne presega kakih šestdeset pesmi, razsutih po malo razširjenih revijah, esejih in člankih. Šele l.1984 je izšla prva in zadnja antologija Gradnikovih pesmi v italijanščini (v drugi izdaji l.2001), ki jo je dal natisniti Hans Kitzmüller ob sodelovanju Wande Gradnik, Roberta Pe-tarosa in prevajalca Franca Verbasa.
Tudi Aleksandra Žabjek z Neapeljske univerze je spregovorila o prevodih Gradnikovih pesmi v italijanščino in osredotočila svoje predavanje na prevode Luigija Salvinija, poliglota in polislavista, ki je ob koncu tridesetih let predaval v Neaplju slavisti-ko in ki se je l.1951 proslavil z objavo slovenske antologije Sempreverde e rosmarino.
O furlanskih prevodih Alojza Gradnika nas je seznanil Roberto Da-pit z Videmske univerze, ki je ugotovil, da je navkljub svojemu furlanskemu izvoru Gradnik doživel prvo izda-
Domačija Alojza Gradnika v Medani, ki so jo obiskali udeleženci seminarja
jo svojih pesmi v furlanskem prevodu šele pred dvema letoma, ko je Giorgio Faggin objavil knjižico Poesiis, ki vsebuje vsega skupaj okrog dvajset pesmi, katere je večinoma prevzel iz italijanske Kitzmullerjeve objave, ker sam ne obvlada slovenščine. Čas je, da se začne širiti Gradnikova pesem tudi fur-lanščini, jeziku njegove matere Lucije Godeas. Zelo primerni bi bili v fur-lanščini prevodi z motiviko iz rodnih Brd in furlanskih krajev, ki so razsuti v prvih Gradnikovih pesniških zbirkah. Mogoče bo prav Gradnikov videmski simpozij prispeval v bližnji bodočnosti k objavi antologij s furlanskim prevodi iz slovenske in tudi hrvaške književnosti.
Gradnikova strastna erotična poezija, ki jo lahko primerjamo po njeni moči z nekaterimi največjimi pesniki iz antike kot npr. z grško pesnico Sapfo, z latinskima pesnikoma Katulom in Propercijem, pa tudi z avtorji, kijih je v tistem času prevajal in jih ni le slučajno izbiral (kot npr. kitajske lirike), ta svojevrstna ljubezenska lirika se polagoma vse bolj poduhovlja in iz fizične sfere prehaja v metafizično.
Da je bil Gradnikov simpozij na Videmski univerzi večjezično usmerjen priča tudi dejstvo, da so predavanja popestrile recitacije Gradnikovih pesmi v slovenskem izvirniku, v italijanskem prevodu Fedore Ferluga-Petronio in Luigija Salvinija ter v furlanskem prevodu Roberta Dapita in Massimilijana Verdinija, ki je pred kratkim prav v Vidmu diplomiral iz furlanščine. V slovenščini jih je podal Janez Premk, v italijanščini igralka Lucia Berto, v fur-lanščini igralec in režiser Paolo Borto-lussi ter Roberto Dapit.
Občinstvo je lahko še prisluhnilo nastopu pesnika Janeza Premka iz Ljubljane, ki je prikazal Gradnika kot človeka, pesnika in sodnika in podčrtal, kako ga je vedno odlikoval visok etični čut in da mu je bila bolečina na pesniški poti usojena, ker se samo iz velike bolečine lahko rojeva velika poezija.
Ob koncu je občinstvo prisostvovalo še neobičajnemu, zato pa še bolj zanimivemu predavanju Mirana Hlad-nika z Ljubljanske univerze, urednika med drugim Gradnikovih Zbranih del, ki nam je prikazal ob zanimih diapo-zitivah Gradnikov odnos do slikarjev, ki so ilustrirali njegove pesniške zbirke (predvsem do Frana Tratnika, Božidarja Jakca, Mihe Maleša in Rika Debenjaka) in ustvarili bibliofilske izdaje in najlepše opremljene pesniške
zbirke v celotni slovenski knjižni produkciji.
Na kraju je sledila še dolga in živahna diskusija, predvsem o Gradni-kovih prevodih, v katero je posegel med drugimi tudi veleposlanik Andrej Capuder kot preizkušen prevajalec Božanske komedije.
Nato so se udeleženci simpozija v sončnem vremenu podali v cvetoča Brda v Medano na ogled pesnikove rojstne hiše in groba, nakar je sledil sprejem na gradu Dobrovo, kjer jih je ob kulturnem sporedu gostil župan Franc Mužič.
Simpozij se je tako končal na Gradnikovi rodni zemlji, ki mu je bila od vselej vir globoko navdihnjene poezije, v kateri se bleščijo češnje, oljke, cvetoče trte in breskve iz Padajočih zvezd in ki jo je znal mojstrsko prikazati v rodoljubnem sonetu Prihod, v katerem je epsko strnil prihod slovanske vojske na naša tla:
...vojska vseuničujoča se ustavi šele tam, kjer Soča v Salicanumu ovinek dela. V prah poklekne in odpaše meče in na žrtvenike zlatoruna jagnjeta položi v čast Peruna. »To bo meja!« vojskovodja reče. In na brda onostran pokaže: »Tam naj bodo naše zadnje straže!«
24
NEDELJSKE TEME
/
arhivska odkritja
Že leta nazaj, ko smo se uradno ali neuradno pogovarjali o odnosih med Koprom in Reko so nam reški predstavniki zmeraj postregli z ugotovitvijo, češ, zakaj namerava Koper v svojem razvoju konkurirati z Reko, ko pa so v dobršni meri prav Slovenci prispevali k reškemu razmahu. Seveda smo iz listanja reške zgodovine spoznavali, da je v tem kar nekaj resnice, toda novejši izsledki zgodovine glavne ga mes ta Kvar ne ra še bolj mar kant -no potrjujejo to resnico. Slovenske osebnosti, ki so tako ali drugače živele na Re ki in se uba da le z nje nim na -predkom, zagotovo niso postavile, kakor beremo na nekem papirju, ki ga hra ni reš ka knjiž ni ca, te melj nih kam -nov nje ne ga raz ma ha, so pa ne sporno vtisnile pečat nekaterim gospodarskim, prometnim, pa tudi kulturnim vejam tega središča.
Skrat ka, reš ka zgo do vi na s svo -jimi najnovejšimi raziskavami potrjuje slovensko ključno prisotnost. V bistvu gre za več kot dvaj set slo ven skih oseb, ki so zas lo ve le v tem mes tu severnega Jadrana, nekdanje mestne zgradbe, spomeniki, kipi, grobnice na po ko pa li šču, zlas ti na Ko za li, po nosno izpričujejo njihov prispevek. Arhiv pa nam razkriva še celo vrsto prizadevnih slovenskih mož, ki so bili steber neposredno slovenske zgodovine in smo še nedavno bolj vedeli o tem, ka ko so ime le tu di z Re ko dra go ce ne stike. Marsikaj nam potrjuje tudi univerzitetni profesor Irvin Lukežič, ki je tudi znan zgodovinar, v svojem novejšem knjižnem delu »Fluminensia Slo-venica«.
Nekateri sogovorniki zdaj celo navajajo, da je reška buržuazija imela v glavnem slovenske korenine. Prič-ni mo pa s po udar kom, da je dobr šen del slovenskih študentov zlasti iz bistriškega in postojnskega območja, pa tudi iz širšega okoliša, med dvema vojna ma grel klo pi reš ke ga vse u či liš ča (skupaj jih je bilo kakih 30), od teh pa se jih je več kot dvajset diplomiralo in svoje znanje posredovalo tako na Reki, kakor tudi v Italiji, pa ne samo v Trstu in na Primorskem. Kar nekaj se jih spominjam tudi iz vrst Prekomor-cev, ki so se bojevali proti nacifašizmu.
Pojav večje slovenske prisotnosti na Reki sega že v XIII stoletje, pri čemer pa je zanimivo, da ni šlo toliko za Slovence iz Primorske ali pa iz Tr sta in nje go ve oko li ce, mar -več predvsem i z Kranjske i n cel o i z Štajerske in seveda Dolenjske, dasirav-no so prve skupine bile, kakor potrjuje tudi novejša literatura, brezdoma
Nastanku in razvoju Reke vidno prispevali Slovenci
primorske, ki so seveda bile daleč bolj povezane z morjem in njegovimi možnostmi. Pojav Slovencev iz notranjih predelov pa je seveda povezan s tem, da je bila stoletja nazaj pot do Reke vse ka kor kraj ša ka kor do Tr sta, v bistvu vseskozi tako rekoč navpična medtem ko je bil Trst bolj oddaljen, pa tudi, kakor menijo, bolj zahteven, saj ga je dejansko vodila osrednja avstro-ogr ska ob last.
Pa poglejmo: že v XIII stoletju so iz Kranjske in Štajerske vozi li na Re ko, v nje no lu ko, ki se je začela uveljavljati, predvsem železo in les. Reška oblast je javno zatrjevala, da je Slovenija izjemno bogata pa ne samo s temi surovinami, ki pa so bile tedaj glavne za mednarodno habsburško trgovino. Poznejše arhivske listine
navajajo, da je prihajalo in se kar zadrževalo, če ne celo ostalo na Reki, nad 150 trgovcev iz Slovenije. Stiki pa so po letu 1710, ko je tudi reška luka pri-do bi la na ziv pro ste cone in je za če la soditi med, kakor so poudarjali, av-stroogrske »imperialne prometne izhode«, postali še tesnejši. Bili so domala vsakodnevni, vzdrževali pa so jih seveda Primorci, vendar v manjšem številu, saj so bili bližji Trstu, kar veliko pa se jih je za Reko pojavljalo iz Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, nekoliko pozneje pa tudi iz južnih predelov Slovenije, se pravi iz Dolenjske in Bele krajine.
Podjetneži so kar ostali in uspešno pro di ra li, ta ko da so bi li mes to ma kar naj po memb nej ši, v reš ko go spo -darsko sfero. Tako je glavno mesto
Hotel Royal, ki ga je zgradil Slovenec Ravšel, spodaj pa mestno pokopališče na Kozali, kjer obeležja raznim Slovencem izpričujejo prispevek Slovencev k razvoju Reke.
Kvarnera postalo stalen dom slovenskih družin Celligoj (Čeligoj), ki se je sprva ukvarjala s trgovino, nato pa je postavila kar temelj ladjedelništva, Corossaz (Korošac), ki so se v glavnem ubadali s trgovino, zasloveli pa so tudi kot bankirji, Wohinz (Bohinc), kijih je zamikala industrija ter Poglayen (Poglajen), ki so širili trgovino. Še po-memb nej ši del slo ven skih oseb nos ti pa se je na Reki pojavil nekoliko pozneje, namreč v XIX stoletju, šlo pa je dejansko za moža, ki je, kakor beremo v arhivski listini, »vrtel reško gospodar sko, kul tur no, pa tu di po li tič no mašinerijo«,
Tako so na Kvarner prispeli člani družine Jelloschegg (Jelovšek), ki so bi li go spo dar stve ni ki, obe nem pa so imeli pozneje na Reki nad deset lastnih tr go vin, dru ži ne Wal lus chnigg (Valušnik), ki so smelo odkupovali zemljišča, na njih nato gradili, med njimi pa je bilo tudi veliko državnih uslužbencev, kar je tedaj bilo nadvse po memb no, da lje, dru ži ne Pre mro u (Premrl) iz Vipavske, katere člani so se podali v podjetništvo (danes bi to bili sloviti menedžerji) in pa družine Go-rup, ka te re čla ni pa so se raz pr ši li in hipoma uveljavili v politični in bančni dejavnosti, v industriji, pa tudi kot kulturni donatorji. Kakor smo napisali, šte vil ne še da nes zna ne reš ke pa la -če priznavajo uspešnost teh Slovencev, marsikje gre tudi za arhitekturne dragocene novosti, ki vzbujajo občudovanje. Na Reku obstajajo hotel Royal, ki ga je zgradil Slovenec Ravšel, vila Josipa Gorupa, kjer je zdaj onkološko in radiološko središče reške bolnišnice, znani družinski mavzolej tudi Go-rupovih, ki je na pokopališču na Kozali, vila Corossaz, kjer je tudi glasbena šola »Ivan Matetič Rojgov«, pa tudi hotel Evropa, kjer ima danes sedež kvar ner ska de žel na ob last.
Razumljivo je, da so se ti Slovenci z le ti ta ko udo ma či li, da so pos ta li pravi Rečani, to pa do take mere, da so zgodovinarji ugotovili slovensko po rek lo tu di pri iz ra zi tem Re ča nu kot je bil Riccardo Zanella, znani reški
»in di pen den tist«, s ka te rim je ime la kar resno opraviti nova italijanska oblast po prvi svetovni vojni, začenši z DAnnunziom in njegovim pohodom na Reko. O Zanelli je krožila pesem »Madre Cragnizza, padre Furlan, Viva Zanella, vero Fiuman!«. Res pa je, da se je slovenski del Reke po prvi svetovni vojni v glavnem preselil na Trsatsko območje in v Sušak, kjer je skupaj s Hrvati, pa tudi z vrsto kar levo - sredinsko usmerjenih Italijanov tes no so de lo val v pro ti fa šis tič ni pro -pa gan di. Dej stvo je prav ta ko, da je slo ven ska sku pi na na Re ki prav ta ko otipljivo pomagala partizanskemu osvobodilnemu gibanju. Vemo, da je vseskozi, kajpak tudi danes, kulturno pa tudi siceršnje središče Slovencev na Reki društvo »Bazovica«, ki ima sedež v Ulici Del Pino sredi mesta, v njem pa je tudi kulturno - umetniško društvo z istim imenom.
Slo ven ski de lež reš ki kul tu ri je prav tako pomemben. Omenjam samo ne ka te re in je prav, da to po vem, saj je na dlani, da žal ne bom navedel vseh, saj jih je bilo veliko. V mislih trenutno imam filologa Matija Čopa, duhovnika in filozofa Juraja Dobrilo, arhitekta Filiberta Basariga, zdravnika pa tudi vsestranskega znanstvenika Ivana Dežmana in kompozitorja Hin-ka Simoniča. Toda presenetljivo je za marsikoga, tudi za poznavalce reške kulturno - umetniške zgodovine ter sploh zgodovine sosedov, da je slovenske ga po re kla bil Adolf Ra mo usch, v bistvu oče enega od stebrov italijanske kulture pri manjšincih, slovitega književnika in pesnika Osvalda Ramo-usa, ki je umrl pred nekaj leti. Italijansko kulturo je dosledno zastopal v Istri in na Kvar ne ru ves čas od kon ca druge svetovne vojne. Prav tako nam reški arhivi odkrivajo, da je bil kar nekaj let na Reki sam Primož Trubar, tvorec slovenskega jezika, prva firma slovenstva. Ve se sicer o njegovih obojestransko koristnih stikih s tržaškim škofom Pietrom Bonomom, ozek krog pa ve, da se je Trubar šolal tudi na Reki in sicer v letih 1520 in 1521.
Na Reki je slovenski Luter, pobudnik protestantske reforme, obiskoval Kapitalsko šolo, ki je nastala v krogu glagoljaške cerkve Marijinega vne-bozetja. Duhovniki te šole so se namreč zavzemali, da bi se šolarji naučili pisati v domači hrvaški čakavšči-ni. Mali Trubar, ki je tedaj imel 14 let, je brž sprejel ta napotek, to pa je bilo tudi v duhu njegovega namena, da bi znanstveno utemeljil slovenski jezik. Do ma je bil, ka kor ve mo, iz Ra ši ce v tedanji »Carniola inferior«, razmere na Reki pa so mu bile v glavnem všeč, med drugim je občudoval morje in njegovo odprtost. Svoj takorekoč morski potopis je nadaljeval v Trstu pri ško fu Bo no mu.
Ko nec te ga tek sta pa naj bo iz ra -zito primorski, kakor se spodobi za deželo, ki povezuje planine z morjem. In je še ka ko prav, da ob tem ome ni -mo zlasti še Gradišče nad Prvačino (ali Renčami), kjer je Simon Gregorčič živel in pesnikoval kar nekaj let, tam pa si je uredil tudi hišico in lep vrtič na bližnjem hribčku, žal pa ni imel dovolj denarja, da bi poravnal dolg. Pa mu je pri sko čil v po moč prav Jo sip Go rup z Re ke, ki smo ga prej ome ni -li, bil je izjemen donator, Gregorčiču je brž po ma gal iz stis ke s tem, da mu je poslal tri tisoč kron, kar je tedaj bila kar mastna vsota. Simon Gregorčič se mu je med dru gim iz Gra di šča za -hvalil z daljšo pesmijo, ki se konča takole: »In ta moj spev?... Le v glasih skromno slika, / kar čuti roda vsak hvaležni sin / in ne prisvaja slave si glas ni ka / ki naj bi ve ko vi ti Tvoj spo -min. / Glasnika treba niti Ti pomnika / pomnik Ti večen bo - Tvoj slavni čin! / Na vek ostane tvoje blago delo, na veke bode Ti ime slovelo!«.
Miro Kocjan
/
_NEDELJSKE TEME_ 25
reportaža - Z radovednostjo v Dresden in Berlin
Vonj po zgodovini na vsakem koraku
V krogu mojih znancev jih je malo, ki še niso bili v Berlinu. Ko se jim povedal, da sem med tistimi, mi niso verjeli. Tja moraš, tam se dogajajo velike reči, so pravili.Tudi sam sem se zalotil pri vprašanju, zakaj tja še nisem šel. V podzavesti je ostajal na tiste kraje spomin, da sem bil v Hitlerjevemu Reichu 11 mesecev na suženjskem delu.
Potem sem se vendarle odločil in nekega lepega dne sem se z organiziranim skupinskim izletom čez Avstrijo odpeljal v nekdanjo Vzhodno Nemčijo, v Dresden. Bolj kot smo se bližali temu kraju, bolj je v meni naraščala tesnoba ob spominjanju na lager v Rabšteinu. Neke noči smo napeto poslušali bobnenje, po katerem smo sodili, da prihaja fronta in z njo osvoboditev. Na oboje smo morali počakati še tri mesece. Kasneje sem izvedeli, da so februarja 1945. leta zavezniki stolkli Dresden, mesto, ki je bilo samo 60 km oddaljeno od nas.
Z velikim pričakovanjem smo se bližali mestu. S srednjeveškega mosta na Labi se nam je na vsem lepem odprl neverjeten razgled. Znašli smo se pred množico veličastnih zgradb. Delovale so kot ogromna kulisa. Bolj ko smo se jim bližali, izrazitejši so postajali njihovi detajli.
Ob Labi smo se ustavili zelo zgodaj, okoli 9. ure. Na obsežnih trgih z desetinami pomembnih cerkva, dvorcev, muzejev itd. ni bilo žive duše. Ponujala se nam je sama lepota, vonj po zgodovini nas je obdajal na vsakem koraku. Imeli smo občutek, da smo v mestu mrtvih. Vse se je spremenilo, ko smo se vrnili z ogleda palače. Opoldne skorajda nisi imel več kam položiti sedala, toliko turistov se je nagnetlo v tem kraju. Turistične agencije semkaj pripeljejo občudovalce z vseh koncev sveta. Seveda, brez Japoncev ne gre. Le-ti so povsod, obvezno s.svojimi kamerami in fotoaparati. Za zabavo in cvenk so igrali solisti in manjše skupine trobentačev. Rikšiji na pedale so prevažali turiste. Mesto je bilo leta 2004 proglašeno za svetovno kulturno prestolnico in od takrat dalje doživlja pravi razcvet.
Z razdelitvijo Nemčije je Dresden pripadal Nemški demokratični republiki. Vzhodni Nemci so to mesto temeljito obnovili, dela pa še kar trajajo. Med pritrkavanjem keramičnih zvončkov, posebnosti njihove obrti, smo izvedeli nekaj podatkov o nastajanju mesta V 18. stoletju so ga v pretežni meri gradili italijanski specializirani delavci.. Poleg dvorcev in drugih pomembnih objektov so postavili še dve cerkvi: protestantsko in katoliško. Ker so katoličani poleg dru-
gih obredov imeli tudi procesijo (protestanti je nimajo), se je mestna oblast tej manifestaciji uprla. Zato so okoli katoliške cerkve dozidali pokrit del, da so ta obred skrili pred javnostjo.
Potovanje proti Berlinu, našemu naslednjemu cilju, nas je vodilo mimo Lužiških Srbov, ali Sorbov, kakor jih še imenujejo. Prvič sem na tem potovanju slišal, da jim rečejo tudi Vendi. Tako Sorbe kot še nekatere naše sonarodnja-ke, morda celo vse Slovence, so za Vende razglasili v svojih knjigah Matej Bor iz Grgarja, pater Tomažič z Dunaja in prof. Šavli iz Tolmina. Sorbom, ki imajo veliko podobnega s Prekmurci, se slabo piše. Mladi nimajo zaposlitve in zapuščajo svoj rodni kraj.
Od tu dalje proti severu je ena sama ravnina, posejana z oljno repico, ki prav sedaj cvete.V času hladne vojne so vojaški strategi ta, nižinski del Nemčije imeli za mehki trebuh Evrope, ker bi se
v primeru vojne sovjetski tanki po njem zlahka zapeljali na zahod.
Čas smo si krajšali s poslušanjem vicov. Vzhodna Nemčija je bila znana po uspešnih športnikih. Na neki olimpiadi so trenerja atletske reprezentance vprašali, zakaj imajo njihove robustne tekmovalke tako nizke glasove. Zakaj vas to zanima, ga je zavrnil trener, saj nismo prišli na pevsko tekmovanje.
Zakaj toliko oljne repice? Iz nje ne pridobivajo samo olja, ampak tudi bio-dizel, se pravi energijo. Tako so nam razlagali. Sredi teh polj stoji množica vetrnih elektraren, ki dajejo elektriko. Če upoštevamo, da imajo Nemci še 30 jedrskih elektrarn (ali tam okoli), to pomeni, da razpolagajo s številnimi energetskimi viri, tudi alternativnimi. Njihova skrb za pridobivanje energije pa se s tem še ne konča. Lani smo se s kolesom vozili po bavarskih vaseh okoli Re-gensburga in Nuernberga in na strehah
kmečkih gospodarskih poslopij videli na storine fotovoltaičnih celic. Cele južne strehe teh poslopij so bile prekrite z njimi.
Spomnil sem se basni, ki govori o dveh žuželkah, recimo o mravlji in čričku; ona pridno spravlja hrano za zimo, on pa poje. Lahko bi simbolizirali Nemčijo in Italijo. Na koncu se lahko zgodi, da bo Italija Gedafiju zgradila avtocesto do Kaira, kar zahtega kot odškodnino za vse slabo, storjeno libijskemu ljudstvu - v zameno za plin.
V Berlinu, pa tudi po Avstriji, za prvomajske praznike niso izobesili rdečih zastav. V Nemčiji je bilo tudi evropskih zelo malo. Povsod pa so plapolale, in to na drogovih na vrhu pomembnih zradb, velike nemške državne zastave.V središču Berlina, ki je po Bonnu leta 1990 postal nemška prestolnica, podirajo več zgradb, zapuščino prejšnjega reda.
Prav na kraju, kjer je imel Hitler svoj bunker in je v njem neslavno končal, stoji sedaj spomenik holokavstu. Postavili so ga tisti, katere je Hitler najbolj sovražil: Judje. Na kraju, ki bi ga nacistični nostalgiki zagotovo častili. V nekem smislu je ta kraj tudi sramota za Nemčijo, toda Nemci so doživeli katarzo do kraja, očistili so se, kar ne bi mogli reči o drugih državah, ki so bile v enakem položaju.
O berlinskem zidu imajo muzej Check point Charlie - Mejni prehod C. Tudi po mestu ga je še nekaj ostalo. »Ljubezen« med SZ in DDR na več krajih ponazarja slika, kako se Brežnjev in Honecker objemata in poljubljata, skoraj »lingua in bocca«.
Na Trgu Potsdam nastaja super moderno središče, srce nove države. Obnavljajo muzeje in stare dvorce, vrednotijo jih, saj govorijo o moči nekdanjega cesarstva. Izpostavljajo zgodovino, da bi, med drugim, preglasili huda notranja protislovja, nastala po združit-vi.Nemci nimajo več usklajenih delovnih navad; na vzhodu bi raje lenarili. Imajo 3 milijone Turkov in njihova druga, mlada generacija se ne vključuje v družbo in predstavlja socialni problem.
Berlinčani so razsipni, ker še vedno mislijo, da bodo dobili vse zastonj kot za časa sovjetske blokade. Takrat so jim preko zračnega mostu dovažali iz Zahodne Nemčije prav vse, kar so potrebovali, samo da bi vzdržali pred sovjetskim pritiskom. Moralno oporo jim je izkazal tudi sam Kennedy z obiskom mesta in besedami »Ich bin eine Berliner«. Razsipnosti berlinske javne uprave, morda tudi države, najbolj nasprotujejo Bavarci, ki so severnjaki nanje nekoč gledali kot na kmetavzarje, na južnjake (primerjava z Italijo je zgolj naključna), sedaj pa so najuspešnejša dežela, skorajda država v državi, ki prispeva ogromen delež v državno blagajno. Zanimiva bi bila sociološko-gospodarska raziskava tega svojevrstnega bavarskega fenomena.
Berlin je bil zadnja evropska prestolnica neke zgodovinske države, bolje zgodovinskega naroda, ki sem je obiskal. Vrnil sem se obogaten z novimi, dragocenimi spoznanji.
Gorazd Vesel
26
NEDELJSKE TEME
/
gorica - Danes velik glasbeni dogodek na trgu pred severno železniško postajo
Koncert na meji še letos, leta 2008 pa koncert brez meje
Kaj pa bo prihodnje leto, ko ne bo več meje? »Nič posebnega. Spremenili bomo le naslov koncerta.« Tako je odgovoril ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel, vodja organizacije nocojšnjega glasbenega večera na skupnem trgu pred novogoriško železniško postajo. Koncert na meji je prava prelomnica v goriški glasbeni ponudbi. Izkoriščanje novega, meddržavnega trga kot prireditveni prostor za množična srečanja se je seveda začelo s slavnostjo in nepozabno prireditvijo na večer 30. aprila 2004, ko je Evropska unija zabeležila vstop novih članic ravno v mestu, ki je dve leti prej začelo utripati z novim tempom.
V tistih dneh pred tremi leti so se zvrstile še druge prireditve, nastopi združenih zborov, vsedržavni prvomajski shod sindikatov in prvi Koncert na meji z nastopom Gorana Bregovica. Trud, požrtvovalnost in vnema, ki so jih organizatorji z veliko mero profesio-
prtosti, skupnega življa, duha tvornega sožitja in sodelovanja, v katerem bi si morali Gorica in Nova Gorica biti edini. V teh zadnjih letih je to precej uspevalo, na vseh nas pa je breme, dolžnost in ponos, da ne zapustimo utečene poti.
Tudi prisotnost na nocojšnjem koncertu, ki pomeni nadaljevanje povezovanja obeh Goric v mesto brez delitev, ki živi in utripa kot eno samo, je dokaz, da verjamemo v takšno prihodnost za Goriško, ki ima ravno v povezovanju velik razvojni potencial. To je vsekakor prireditev, ki ni v konkurenci z drugimi, je pa plod večmesečnega trdega dela in sodelovanja zelo širokega kroga ljudi in ustanov. Zato je prav, da spomnimo, da Koncert na meji 2007 poteka v organizaciji Kulturnega doma Gorica, Kulturnega doma Nova Gorica ter občin Gorica in Nova Gorica, predvsem pa, da pri organizaciji sodelujejo tudi združenje Canzoni di confine iz Vidma, festival Vocalia iz Mania-ga, ZSKD, ZSKP, USCI, KGŠ in ZKD iz
kušena Marjana Remiaš.
Kot prva bo stopila na oder Zaira Zigante. Gre za mlado in talentirano vo-kalistko furlanskih korenin, ki je zaslovela v Neaplju s skupino Almamegret-ta. Po odhodu vokalista in vodje supine Raissa so Almamegretta iskali nov elan in so ga dobili prav v talentu mlade Zaire. Glasbeno kariero nadaljuje s skupino Minimod, electro bandom iz Neaplja, s katero se je podala v raziskovanje novih zvočnih izražanj v pop glasbi. Nocoj pa ji bomo lahko prisluhnili s spremstvom celotnega orkestra.
Iz Furlanije mimo Neaplja bomo takoj šli na Tržaško, odkoder prihaja vsem nam dobro poznana Martina Fe-ri. Ne gre je posebej predstavljati bralcem našega dnevnika, a velja spomniti, da je mlada tržaška pevka ob spremljavi brata, kitarista Marka Ferija, prejela drugo nagrado na državnem natečaju HIT Festival 2004 v Saint Vin-centu in JazzOnLive 2006 v Bresci. Izpopolnjuje se v jazz in gospel petju ter sodeluje med drugim s skupinami Gor-
petdeset koncertov letno - je Predin kot glavni in večinski avtor z Lačnimi Franzi posnel devet albumov. Od tedaj je stalno na površju slovenske glasbene scene. Nepozabni so tudi njegovi koncerti s kolegoma-prijateljema Pe-rom Lovšinom in Vladom Kreslinom; kot šansonjer je sodeloval z Arsenom Dedičem. Ustvaril je nepozaben album etno balad in romanc Mentol bombon s skupino Šukar. S skupino Mar Djan-go Quartet je izdal Ljubimec iz omare, ki ga je zasadil v kraljestvo gypsy swin-ga. Sledili so projekti s skupino orkester Adijo pamet (Lovec na sanje), izdal je prvo slovensko izdajo MP3 formatov Praslovan, nato je s skupino žive legende (Strup za punce) pripravil tudi akustični program, ki je zajemal vse najboljše skladbe iz preteklih let. V zadnjih letih je osredotočil svojo pozornost solo kariere na ljubezenske tematike, čeprav, ko govorimo o Zoranu Predinu, ne govorimo o glasbeniku, ki ustvarja z ustaljenim glasbenim žanrom, saj vedno znova vnaša v glasbene oblike nove
nalnosti vložili v takratno prireditev, so bili podlaga za prirejanje najbolj obiskanih in odmevnih glasbenih prireditev v Gorici.
Tako se je porodila misel za Koncerte na meji, ki so do danes že pritegnili na sloviti goriški trg preko 25 tisoč ljudi. Najbolj občuten je verjetno bil nastop septembra leta 2005, ko so v glavnem nastopili izvajalci iz naših krajev. Elisa in Tinkara, gost in prijatelj Bruno Lauzi, a tudi Vlado Kreslin, Ga-briella Gabrielli, Tatjana Mihelj in številni drugi pod varnim in veščim vodstvom dirigenta Valterja Sivilottija in s spremljavo njegovega orkestra.
Lani smo pričakali poletje s toplimi in vabljivimi zvoki salse in drugih latinskih ritmov s superbendom Merca-donegro, nocoj pa znova vse drugače. Bo - če povzamemo posrečene besede Tinkare izpred dveh let - znova »The place to be!«, dogodek ki ga ne smemo zamuditi. Saj današnji večer ne bo ponudil le izjemno kakovstnega koncerta. To bo pravi dogodek, potrditev od-
Nove Gorice, rajonski svet Svetogorska-Placuta, rajonski svet Pevma-Oslavje-Štmaver, krajevna skupnost Solkan, Center za glasbeno vzgojo Emil Komel in kulturna zadruga Maja.
Koncert, ki presega vse meje, tako fizične kot miselne, napoveduje preko štiri ure moderne glasbe v izvedbi vrhunskih mojstrov in bo združil na enem samem prizorišču nastopajoče iz več držav. Gre za glasbenike, ki so predvsem prijatelji Gorice, saj so tu v raznih oblikah že večkrat nastopili. Skupni trg, ki združuje Gorico in Novo Gorico, bo torej nocoj od 19.30 dalje gostil izreden čezmejni dogodek z nastopi uveljavljenih glasbenih ustvarjalcev iz Italije, Slovenije in Hrvaške. To so Alice, Zoran Predin, Oliver Drago-jevič ter mladi pevki Martina Feri in Zaira Zigante.
Umetnike bosta spremljala orkester Accademia Musicale Naonis in pevski zbor zveze USCI iz Gorice pod taktirko skladatelja in dirigenta Valter-ja Sivilottija; program bo povezovala iz-
ni Kramer Quartet, Etnoploč trio, Bleck panters in Kraški ovčarji. Martina Feri bo v Gorici imela edinstveno priložnost, da se predstavi večtisočglavi publiki. Njen nastop se bo zaključil z izjemnim duetom, saj se ji bo na odru pridružil Zoran Predin, vsestranski slovenski glasbenik, pesnik in kantavtor. Predina poznamo po odlični glasbi v slovenskih filmih, televizijskih nadaljevankah in gledaliških predstavah, po že skoraj ponarodelih besedilih ter nepozabnih šansonih. Pogosto sodeluje s priznanimi slovenskimi in tujimi umetniki, s katerimi ustvarja izvirne in atraktivne glasbene projekte, ki dosežejo velik medijski odziv.
Pred nami bo torej nastopila prava legenda slovenske glasbene scene.
Pred petindvajsetimi leti je ustanovil svojo rockersko skupino in ji z imenom Lačni Franz naprtil ves svoj cinizem, sarkazem in občutek za parodijo. Lačni Franz so bili prvoligaški bend nekdanje Jugoslavije. V enajstih letih neprestanega nastopanja - povprečno
Bruno Lauzi, Tinkara Kovač in Elisa so bili med nastopajočimi leta 2005
in izvirne vidike glasbenega izraza. V letošnjem letu je izdal tudi album Čas za lamo nežnosti v sodelovanju s priznano slovensko operno in koncertno pevko Mirjan Kalin. V Gorici pa bo ponovno nekaj novega, čeprav samo v glasbeni obleki, ki sta jo pripravila s Sivi-lottijem.
Publika čezmejnega prizorišča bo po slovenskem kantavtorju lahko prisluhnila izjemnim vokalnim sposobnostim Carle Bissi, znane po celemu svetu kot Alice. Italijanska pevka iz For-lija, ki že vrsto let živi v Furlaniji, je že v otroških letih pokazala izredne vokalne sposobnosti. Leta 1971 je zmagala na festivalu mladih upov v Castrocaru, v naslednjih letih posnela nekaj albumov in izpopolnjevala značilni glas, ki ga zaznamujejo predvsem čista in močna izgovorjava ter nizki toni. Leta 1980 je spremenila glasbeno hišo; pri EMI-ju ji kot producent sledi Angelo Carrara, ki se istočasno ukvarja tudi z Battiatom. Njena pesem »Il vento caldo dell'estate« segreje vse radijske po-
staje in tudi album Caponord doseže lep uspeh tako med poslušalci kot med kritiki. Pravi prodor v ospredje italijanske glasbene scene jo doleti naslednje leto, ko s skladbo Per Elisa (v kateri zasledimo sodelovanje z Battiatom in Giustom Piom) osvoji Festival v Sanremu in kasneje sve prodajne lestvice. Njen uspeh preseže državne meje, dobro se uveljavi predvsem v Nemčiji in Avstriji, kjer so njeni concerti še danes zelo dobro obiskani, in to bolj s strani domačinov kot priseljencev.
V letih osemdeset je njeno sodelovanje z Battiatom izredno plodno. »Una notte speciale«, »Chanson Ego-centrique«, »I tredi di Tozeur«, »Pro-spettiva Nevski« so pravi biserči italijanske popevke. Njena glasbena izpoved se z leti oddaljuje od klišejev komercialne glasbe. Poglobi se v raziskovanje lastnega glasbenega izražanja, kar prinese tudi nekaj izvirne svežine v glasbeni svet. Sodelovala je z zares številnimi svetovno priznanimi glasbeniki; leta 2002 je s pevko Skye iz skupine Mor-cheeba posnela čudovito pesem »Open your eyes«. Njen zadnji studijski album »Viaggio in Italia« je iz leta 2003, založbe pa vsako leto izdajo več zbirk njenih uspešnic, kar potrjuje priljubljenost pevke. V svoji več kot tridesetletni glasbeni karieri je Alice izdala nad 37 albumov, izmed katerih je kar devetnajst zbirk njenih uspešnic. V Gorici bo zapela program, ki vsebuje nekaj novejših skladb, kako priredbo italijanskih kan-tavtorjev in seveda nekaj starih uspešnic.
Dirigentu Valterju Sivilottiju in orkestru Accademia Musicale Naonis ter pevskemu zboru zveze USCI, ki bodo stalno na odru in spremljali vse nastopajoče, se bo kot zadnji izvajalec pridružil na Goriškem najbolj prisotni tuji glasbenik, za katerega sploh ne vemo več, koliko tuj je: dalmatinski šansonier »par excellence« Oliver Dragojevic, legenda hrvaške zabavne glasbe in prijatelj Goriške, kjer je v zadnjih letih neštetokrat nastopil. Zvesto občinstvo je vedno znova očarano nad glasbo izjemnega hrvaškega pevca, ki je izdal več kot 48 albumov. Prejel je osem hrvaških Po-rinov (nagrade hrvaške glasbene industrije) in številne druge laskave nagrade ter s tem dokazal, da je pravi glasbeni talent. Z glasbo se je srečal v otroštvu, v profesionalni svet glasbe pa je vstopil z nastopom na festivalu zabavne glasbe v Splitu, ki je pomenil začetek njegove bogate in uspešne glasbene kariere. S prefinjenim občutkom do hrvaške, predvsem dalmatinske ljudske glasbe, in z žametnim glasom, polnim melanholije, kot nihče drug zna vdahniti pesmim vso potrebno sentimentalnost. Prvo ploščo, »Ljubavna pjesma«, je Dragojevic posnel daljnega leta 1975. Leto za letom je glasbeni romantik in priljubljeni pevec nizal neverjetne uspehe. »Nasalina«, »Galeb i ja«, »Vjeruj u lju-bav«, »Cesarica«, »Brod u Boci«, »Vela Luka«, »Moj lipi Andjele«, »Magdalena« so le nekateri naslovi njegovih uspešnic. Priljubljenost Oliverja krepko presega meje držav bivše Jugoslavije. Ravno v organizaciji nocojšnjih prirediteljev je pred leti nastopil v gledališču Brancaccio v Rimu, njegov sloves v tujini pa je utrdil lani na izjemno uspešnem koncertu v znameniti koncertni dvorani Olympia v Parizu. Oliver bo v prvem delu nocojšnjega koncerta nastopil v spremstvu Valterja Si-vilottija, nato pa s svojimi stalnimi spremljevalci iz skupine Dupini in s pomočjo ostalih nastopajočih v zaključnem »jam sessionu«, ki bo gotovo eden od vrhuncev goriške prireditve,
Za brezplačni koncert vlada izredno pričakovanje. Na trgu z mozaikom Nove Evrope že stoji mogočen, 140 kvadratnih metrov velik oder, poskrbljeno pa bo tudi za prigrizek in napitek. Zato da bo tudi letošnji goriški koncert še eno veselo slovo od izginjajoče meje. (aws)
/
NEDELJSKE TEME
27
človek in zemlja
Oidij je pri nas lahko nevarnejši od peronospore
Oidij (Uncinula necator - Oidium Tuckeri) sodi med zelo pomembne bolezni vinske trte in je po škodljivosti v nekoliko sušnih in toplih območjih celo nevarnejši od peronopore. Med ta območja spada, še posebej v letih s skopimi padavinami, tudi tržaška pokrajina, zato bomo o tej glivici posvetili isto pozornost, ki jo posvečamo peronos pori.
Čeprav so znaki obolenja našim vinogradnikom dobro znani, jih bomo na kratko opisali, da si osvežimo spomin, predvsem pa, da nudimo manj osveščenim ali nepoklicnim vinogradnikom možnost spoznavanja posledic napada te glivice.
Znaki obolenja: na listih povzroča na obeh listnih straneh, vendar močneje na zgornji, sivkasto belkasto pepelasto prevleko. Ob močnejšem napadu se začne list zvijati, rumeni, nato porjavi in odpade. Bolezen je mnogo nevarnejša za grozdje. Jagode lahko napade že kmalu po cvetenju, pa tudi pozneje, vse do septembra. Če so jagode ob napadu še drobne, cele porjavi-jo in se posušijo. Že večje jagode, ki so v bujnem razvoju, pa se obdajo s sivkasto pe-pelasto plesnivo prevleko, kmalu nato počijo in pokažejo peške. Take jagode na-
Obvestilo prejemnikom plačil PAC
Kmečka zveza obvešča prejemnike neposrednih plačil SKP - oljkarje, za doklado na proizvodnjo oljčnega olja, poljedelce ter živinorejce, da zapade rok za predstavitev prošenj na Agencijo za plačila v kmetijstvu-AGEA prihodnjega 15. maja. Ker se omenjena plačila izplačujejo na osnovi že dodeljenih pravic na proizvodnjo iz prejšnjih let, ni potrebno prošenj dopolnjevati z novimi ali dodatnimi podatki razen če se niso spremenile obdelovalne površine. KZ bo zato prošnje sestavila na podlagi podatkov iz prejšnjih let.
Vabi pa vse interesente, da se po prihodnjem 15. maju zglasijo v njenih uradih, da prošnjo podpišejo.
Arhivski posnetek vinograda
kroma
vadno pozneje zgnijejo.
Gliva napade tudi cele poganjke in povzroča njihovo sušenje ali pa celo ode-belitev in olesenitev. Ob močnejšem napadu uniči velik del pridelka. Oidij razvije svoje podgobje in poletne trose na površini napadnih organov vinske trte. Poletni trosi naglo širijo okužbe v času vegetacije in za okužbo ne potrebujejo kapljice vode (z razliko od peronospore), ker kalijo že pri nekoliko večji relativni zračni vlagi, zato utegne biti, ker je težje ugotavljati možnost napada, še nevarnejši kot peronospora. Še posebej je nevaren, kot že poudarjeno, v sušnih, vendar dovolj toplih letih z veliko relativno zračno vlago. Ustrezajo mu lege, kjer se ozračje zelo segreje in kjer se zaradi slabega kroženja zraka zračna vlaga dolgo zadržuje.
Prvi napad oidija navadno opazimo v drugi polovici maja ali junija. Na močnejši pojav glivice lahko vplivajo tudi nekatere gojitvene oblike, predvsem latniki.
Proti oidiju je že od nekdaj zelo znano in učinkovito žveplo v različnih oblikah. Dandanes uporabljamo žveplo v prahu in močljivo. Obe obliki delujeta preventivno ali kontaktno, zato zavarujejo trto pred napadom oidija le za 5 - 6 dni (močljiva oblika) ali 3 - 4 (v prahu). Med kontaktnimi pripravki so učinkoviti poleg žvepla tudi organski fungicidi. Med temi je bil znan po učinkovitosti Karathane, katerega uporaba pa je že nekaj let prepovedana.
V zadnjih letih se širi, tako proti oi-diju kot peronospori, uporaba sistemičnih ali kurativnih fungicidov. Ti delujejo tako, da prodirajo skozi povrhnjico v rastlino (trto) in se z rastlinskimi sokovi prenašajo v vse dele rastline. Tako lahko v vseh delih rastline preprečujejo nastanek ali širitev bo-
strokovni nasveti
lezni. Večina teh sredstev deluje tudi kurativno, torej tudi po okužbi (največ 48 ur).
Sistemična sredstva proti oidiju zavarujejo rastlino 10 - 12 dni (tista proti peronospori pa 12 - 14 dni), zato so razmiki med škropljenji lahko daljši.
Tretji način delovanja tengicidov zadeva rombinirane kontaktno - sistemične tengicide, ki so kombinacija zgoraj omenjenih in imajo dvojen način delovanja.
Žveplo lahko uporabljamo tudi v biološkem načinu gojenja trte, kar velja tudi za razmeroma novo sredstvo Ampelomy-ces Quisqualis (poznamo ga po imenu AQ10W6). Pri uporabi tega sredstva pazimo, da ga ne umešamo s protisperono-sporišnimi pripravki na podlagi Manko-zeba (Aspor Z, M 70 DF, Manzeb, ipd.)
Čas zatiranja: pri določanju časa škropljenja ali prašenja z žveplom proti oi-diju se ravnamo po jakosti pojava v preteklem letu. Če smo imeli v preteklem letu z oidijem velike težave, bomo morali prvič poseči že v času, ko so mladike dolge 10 do 15 cm, sicer pa se ravnamo po podnebnih razmerah (predvsem relativni zračni vlagi!!) Držimo se navodil, ki jih v ta namen nudi služba za usmerjeno in integrirano varstvo trte.
V mesecu maju bomo uporabljali žveplo, ne glede na obliko. V juniju bomo uporabljali, kombinirano s sistemiki proti peronospori, sistemične pripravke za zatiranje oidija. V tem času so priporočljivi zaradi daljšega delovanja, kar nam omogoči, da se izognemo škropilnim posegom med cvetenjem trte. V poznejšem času (od konca junija do avgusta) bomo ponovno uporabljali pripravke (žveplo in organska sredstva), ki delujejo kontaktno.
Svetovalna služba KZ
okrasni vrt - V tem času jim moramo nameniti posebno pozornost
Gojenje okrasni rastlin, ki uspevajo v kislih tleh
Mesec junij je najpomembnejši za rastline, ki uspevajo v tleh z nizko pH vrednostjo (kisla tla). Med te spadajo zelo priljubljene in razširjene okrasne trajnice kot so azaleja, rododendron in kamelija. Prav te rastline povzročajo ljubiteljem nemalokrat preglavice, ker se na njih pogosto pojavljajo bolezni, napadi škodljivcev in posledice nesorazmerja hranilnih snovi v tleh. Med te spada predvsem klo-roza.
Te rastline so prav v tem obdobju (druga polovica maja-junij) v fazi vegetativnega razvoja, od katerega je odvisno cvetenje v prihodnjem letu. Zato jim moramo posvetiti posebno pozornost in jim zagotoviti vse potrebne razmere za pravilno in harmonično rast.
Razpolagati morajo z zelo kislim substratom, katerega pH vrednost je od 4 do 4,5. Ta sub strat je izde lan iz visoko kakovostnih šot in vsebuje koristne mikroorganizme, ki razgrajujejo humus na enostavne, rastlinam dostopne snovi. Tak substrat zagotavlja rastlini pravilno rast, hrano in razvoj. Te rastline ljubijo zmerno svetlobo, zato jih gojimo v polsenčna-tih legah. Zlasti v poletnih mesecih sta premočna osvetlitev in previsoka temperatura škodljivi za pravilno rast teh rastlin.
Te okrasne grmovnice morajo raz-
polagati z zadostno količino vlage. Namakali bomo z primernimi količinami vode, ki naj vsebuje čim manj kalcija. Namakamo pogosto z majhnimi odmerki vode, ker na ta način preprečimo ustvarjenje v tleh prevelike količine aktivnega apna. V prisotnosti le-tega pa se železo veže in spremeni v netopno obliko, tako da ga rastline ne morejo sprejemati iz zemlje. Kot posledica se pojavlja kloroza ali ble-dikavost listja, ki jo spremlja hiranje rastline.
Klorozo zdravimo najuspešnejše s sekvestreni, ki zmanjšujejo pH in omogočijo rastlini da sprejema železo iz zemlje.
Rastlinam bomo zagotovili potrebne količine hranil, čeprav ne gre z njimi pretiravati, ker so zelo občutljive na previsoko koncentracijo mineralnih soli.
Za gnojenje uporabljamo kompleksna mineralna gnojila, ki vsebujejo več mineralov in sicer dušik (N), fosfor (P) in kalij (K) ter mikroelemente magnezij (Mg) in železo (Fe) z vsebnostjo 13-5-9+2 ali 1210-11+2 ali temu slično.
Primerna za gnojenje so tudi organsko mineralna gnojila. Slednja vsebujejo, poleg organske snovi, ki izboljšuje strukturo tal, tudi vse potrebne rudninske elemente. Pri gnojenju se držimo navodil na embalaži. Lahko jih tudi razpolovimo in ponovimo gnojenje po enem-dveh mese-
cih.
Ob znakih obolenja ali napadov škodljivcev so potrebni zdravstveni posegi. Najprej odstranimo odcvele cvetove in jih sežgemo, ker lahko vsebujejo glivične bolezni. Najpogostejši primer okužbe je prisotnost sive plesni (Botritis cinerea), ki letos zaradi njej zelo ugodnih vremenskih razmer pogosto napada cvetove. Znaki obolenja so majhne brezbarvne pege na čašnih listih, ki se počasi razširijo in povzročijo cvetno gnilobo. Napaden cvet se nato suši in prekrije s sivo plesnijo.
Tudi glivica Ovulinia azaleae napade rastline iz te skupine, predvsem pa aza-lejo. Povzroča brezbarvne pege na listih cvetov, ki se prekrijejo z svetlo lepljivo snovjo, s posledičnim sušenjem cvetja. Obe glivici uspešno zatiramo z pripravki na podlagi Iprodione-50 (Amazzones, Botrix, Borial, ipd.).
Najnevarnejši pa so napadi, ki jih povzroča glivica Phytophtora Cinnamo-mi. Nadzemski deli rastlin se začno sušiti zaradi napada glivice na podzemske dele (korenine in rastlinski vrat). Obolele rastline takoj odstranimo in sežgemo. Priporočljivo je razkužiti zemljo z Fosetil-a-luminijem (Eroram DF, Iram DF, ipd.), da preprečimo širjenje okužbe na ostale rastline.
Svetovalna služba KZ
Z biološkimi sredstvi proti rilčkarjem
Rilčkarji so skupina škodljivcev, ki lahko povzročijo znatno škodo v kmetijstvu. Še posebej radi napadejo sadne vrste in okrasne rastline. Rilčkarji so precej razširjeni tudi v naših krajih. Še zlasti so prisotni v mladih oljčnih nasadih, kjer je lahko škoda zelo velika.
Rilčkarji so žuželke, točneje hrošči iz družine Curculionidae. Rod, ki druži rilčkarje, se imenuje Otiorrynchus in obsega kar 240 različnih vrst. Ker je vrst veliko in ker so izrazito polifagni, napadejo veliko vrst gojenih rastlin. V glavnem so črne ali temne barve in dolgi okrog 10 mm. Med vrstami omenimo na primer: Otiorrynchus corruptor, Otiorrynchus mastix, Otiorrynchus rugosostriatus (ličinke napadejo korenine jagode), Otior-rzynchus armadillo, Otiorrynchus sali-cicola in drugi. Za nas je posebno važen Otiorrynchus cribricollis, ki mu pravimo jajčasti rilčkar in ki napada tudi oljko, trto, breskev in mandelj. Otiorrynchus sulcatus pa napada vinsko trto.
ŽIVLJENSKI CIKLUS - Ciklus rilčkarjev je več ali manj podoben. Rilčkarji imajo letno eno generacijo. Pre-zimijo v obliki ličinke. Spomladi se ličinke zabubijo, nato se pojavijo odrasli rilčkarji, po navadi v maju in juniju in začnejo povzročati škodo. V juliju ali pozneje samice začnejo polagati jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke. Ličinke povzročajo škodo od jeseni do pomladi, ko ličinke dozorijo.
ŠKODA - Odrasli rilčkarji preživijo ves dan pod zemljo, večkrat prav pod rastlinami. Takoj po mraku pridejo iz zemlje in začnejo hoditi po deblu ali steblu rastline, pa tudi po morebitni opori. Ko dosežejo liste, začnejo gristi robove mehkih listov v obliki polkroga. Ob manjši škodi ostanejo le robovi oglodani, ob večjem napadu pa lahko pojedo ves list in pustijo le listnate žile. Zgodaj zjutraj rilčkarji zapustijo krošnjo rastline in se vrnejo pod zemljo. Če odrasle rilčkarje dražimo, se delajo kot mrtvi in padejo na tla.
Tudi ličinke rilčkarja so lahko škodljive. So bele in debele, z oranžno glavo. Dolge so približno 10 mm. So rahlo zvite tako, da oblikujejo črko C. Živijo v zemlji, težko jih vidimo na površju, hranijo se s koreninami raznih rastlin. Nevarne so lahko posebno za jagodo ali rastline, ki imajo manjše korenine.
Ob manjšem napadu je škoda predvsem estetska, posebno na okrasnih rastlinah. Ob večji škodi pa se asimilacija zmanjša zaradi manjše zelene površine in rastlina ošibi. Ličinke pa povzročajo še večjo škodo, saj rastline lahko usahnejo. Posebno ličinke povzročajo škodo na rastlinah v vazah.
Še posebno so rilčkarji nevarni v rastlinjakih, kjer razmnožujejo oljko in okrasne rastline. Pogosto mlade rastlinice hirajo in se v skrajnih primerih posušijo.
KLASIČNO ZATIRANJE - Zatiranje odraslih rilčkarjev z insekticidi je zelo težavno, posebno v primeru močnega napada. Škodljivci so namreč aktivni dolgo obdobje: v maju in juniju ter v septembru in oktobru. Včasih je več vrst rilčkarjev prisotnih istočasno. Zato bi bilo treba stalno škropiti, vsaj vsakih 15 dni, za daljše obdobje. Proti rilčkarjem moramo uporabljati močne insekticide, kot na primer fosforganike, kar ne prija okolju. Rilčkar postane fosforganskim in-sekticidom kmalu odporen. Obenem sta maj in junij meseca, ko je okrog vse polno koristnih žuželk, med katerimi so čebele.
BIOLOŠKO ZATIRANJE - Najboljši način za zatiranje rilčkarjev je biološki. Rilčkarji imajo malo naravnih so-
vražnikov, zato že veliko let uspešno uporabljamo bolj mehanske metode.
Eden najstarejših načinov zatiranja rilčkarjev je, da odrasle ročno pobiramo. To storimo v nočnih urah, ko se sprehajajo. Na dno krošnje postavimo odprt, a obrnjen dežnik in krošnjo stre-semo. Namesto dežnika lahko uporabljamo obširne svetle rjuhe ali pa mreže. Dobro se obnesejo na primer mreže, ki jih uporabljamo za pobiranje oljk. Hrošče poberemo in uničimo. Lahko jih lovimo tudi čez dan. Okrog debla postavimo slamo, kjer se najverjetneje podnevi skrijejo. Slamo odstranimo in sežgemo.
To je sicer kar zamuden način zatiranja rilčkarjev. Manj zamudno in še bolj učinkovito je, da postavimo krog in krog debla lepenko s posebnim lepilom za žuželke. V kmetijskih trgovinah zlahka dobimo taka lepila. To je dobra metoda prav zaradi tega, ker rilčkar ne leti. Na ta način preprečimo rilčkarjeve nočne sprehode po deblu navzgor. Lepenko zavežemo ali pritrdimo z žico kakih 30-40 cm od tal. Na spodnji strani lepenko nekoliko dvignemo tako, da naredimo rob, ki prepreči, da lepilo ne drsi navzdol. Nato lepenko pobarvamo z lepilom krog in krog. Lepenke postavimo takoj, ko opazimo prvo škodo. Pustimo jih vse do konca junija. Občasno moramo kontrolirati, da je lepilo še učinkovito. Ta način ima veliko negativno lastnost, saj se na lepilo ujamejo ne le rilčkarji, ampak tudi veliko koristnih žuželk, kot na primer pikapolonice, skratka vse, kar hodi mimo. Zato moramo pustiti lepenko z lepilom le za čas, ko rilčkarji povzročajo škodo. Konec junija jo odstranimo in jo zopet namestimo jeseni. Bolj enostaven, a manj učinkovit način je postavitev širokega lepilnega traka okrog debla.
Namesto lepenke z lepilom lahko uporabljamo tudi t.i. sintetično volno, ki prepreči rilčkarju, da nemoteno hodi po njej, nožice se v takem vlaknu zataknejo. Volna naj bo visoka vsaj 15 cm in zunanja površina naj bo čim manj gladka, da bo na ta način čim bolj učinkovita. Volno zavežemo na deblo z elastično vrvico. V primeru mladih rastlin, ki imajo oporo, moramo bodisi lepenko z lepilom, kot sintetično volno uporabljati tudi okrog opore.
Učinkovito je tudi, da na oljki pustimo izrastke ob bazi debla. Rilčkar se raje hrani z listi izrastkov.
Proti ličinkam rilčkarja je zelo važno, da upoštevamo pravila kolobar-jenja. Ličinke lahko tudi delno zmanjšamo tako, da jeseni obdelamo tla okrog rastlin do globine največ 20 cm. Na ta način ličinke rilčkarja pridejo na vrh, kjer z nizkimi temperaturami poginejo.
Če škode ne odpravimo, obstajajo biološka sredstva na podlagi nematod, ki jih dobimo v prodaji. To so živa bitja, ki uničijo ličinke rilčkarjev s pomočjo nekih simbioznih bakterij. V glinastih tleh so nematode manj učinkovite. Nemato-de delujejo pri temperaturi med 15 in 30° C, in so bolj aktivne v primeru vlažnih tal. Uporabljamo v pozno popoldanskih urah ali ob oblačnem vremenu, ker jih lahko močno sonce in visoka temperatura uničita. Nematode uporabljamo takoj, ko opazimo prve škodljivce, v glavnem pa v maju ali jeseni in po potrebi ponovimo. Sredstvo nima nobene ka-renčne dobe, je popolnoma neškodljiv človeku ter je dovoljena uporaba v biološkem kmetijstvu. Ponekod nematode lahko preživijo tudi nekaj let in ostanejo aktivne.
dr. Magda Šturman
/
NEDELJSKE TEME
romunija - MIDAS je letos zboroval pri madžarski manjšini v Cluju
Za manjšinske dnevnike je sodelovanje bistveno
28
CLUJ/KOLOZSVAR/KLAUSEN-BURG - Največji dnevnik madžarske manjšine v Romuniji Szabadsag je bil gostitelj letošnje letne skupščine organizacije manjšinskih dnevnikov MIDAS, ki povezuje več kot 40 dnevnikov iz 15 evropskih držav. Združenje je nastalo ob koncu prejšnjega stoletja z namenom, da dnevnike, ki delujejo v težkih pogojih, poveže, jim omogoči razmer oblike sodelovanja in jih, če je potrebno, tudi zastopa v evropskem merilu. V okvir povezav sodi tudi vsakoletno srečanje, na katerem predstavniki dnevnikov - povečini so to glavni oziroma odgovorni uredniki - izmenjajo informacije o stanju dnevnikov in govorijo o medsebojnih projektih. Vsakokrat pa je srečanje namenjeno tudi poglobljeni seznanitvi s stanjem gostiteljev, tokrat madžarske manjšine v Romuniji. K temu vprašanju, ki so ga organizatorji temeljito obravnavali, se bo kazalo povrniti enkrat kasneje; ta članek pa bo posebno pozornost namenil prav združenju MIDAS in njegovemu delu.
Že nekaj let je osrednji dogodek tega vsakoletnega srečanja podelitev novinarske nagrade Otto von Habsburg, ki jo združenje MIDAS podeljuje novinarju velikega vsedržavnega dnevnika, ki je pri svojem pisanju namenjal pozornost vprašanjem narodnih manjšin. Letos je, kot smo že obširno poročali, to nagrado prejela novinarka dunajskega dnevnika Kurie-
r Margaretha Kopeinig, in sicer za poročanje o zadržanju avstrijskih oblasti do slovenske manjšine na Koroškem oziroma do vprašanja dvojezičnih napisov. Drugo nagrado, ki jo MIDAS podeljuje novinarju kakega manjšinskega dnevnika za pisanje o manjšinah pa je letos prejel novinar južnotirolskega dnevnika Dolomiten Hatto Schmidt.
Letos so se pri združenju odločili za še eno priznanje, ki so ga posmrtno podelili bivšemu odgovornemu uredniku dnevnika Szabadsag Aronu Ballu, ki je pred nekaj meseci umrl v prometni nesreči. Aron Ballo je bil pravzaprav pobudnik letošnjega zasedanja oziroma predlagatelj, da bi bilo to zasedanje prav pri madžarski manjšini v Cluju. Po njegovi nenadni smrti so kolegi v uredništvu, tudi na izrecno željo vdove, nadaljevali s pripravami in izpeljali srečanje njemu v spomin. Ballo je bil mlad novinar, ki je prevzelo dediščino partijskega lista v madžarskem jeziku in slednjega preoblikoval v dinamičen dnevnik, kije postal referenčna točka za madžarsko skupnost v tem predeli Transilvanije.
Udeležence skupščine MIDAS je nagovoril tudi Otto von Habsburg. Spodaj predsednik in generalni sekretar zveze manjšinskih dnevnikov Toni Ebner in Guenther Rautz
ivan rohonyi
Vendar se je odbor združenja MIDAS želel njegovemu spominu oddolžiti tudi z dodatno pobudo; v kratkem bodo namreč razpisali štipendijo za mladega novinarja madžarske manjšine v Romuniji, ki bi se želel za nekajmesečno obdobje izpopolnjevati pri enem izmed večjih dnevnikov, včlanjenih v MIDAS. Razpisa še niso objavili, gre pa vsekakor za pobudo, ki sodi v sklop kadrovanja in ki že sedaj vzbuja veliko pozornost med mladimi novinarji madžarskih dnevnikov v Romuniji.
Ko smo že pri kadrovanju, velja omeniti študijske obiske novinarjev. Letos je bil tak obisk pri finskih dnevnikih na Švedskem, kjer se je skupina devetih novinarjev manjšinskih dnevnikov iz drugih evropskih držav seznanjala s stvarnostjo švedsko govorečih Fincev, s posebno pozornostjo na medijih. Finska je namreč znana po velikem številu dnevnikov in tudi švedska manjšina jih premore kar nekaj. Dogovorili so se, da bo naslednji študijski obisk na območju ob dansko-nemški meji, kjer živijo tri manjšine, Nemci na Danskem ter Danci in Frizijci v Nemčiji. Ta meja že dolga leta velja za območje tesnega medsebojne-
ga sodelovanja, letošnji obisk, ki bo predvidoma od 27. septembra do 2. oktobra, pa bodo gostile krajevne organizacije in sicer zveza Nemcev na Danskem BDN, Zveza Dancev v Nemčiji SSF, manjšinska zveza FUEN, ki ima tam osrednji sedež in združenje Evropski manjšinski mara-
ton YOU!MM. Prav na zadnji dan obiska bo namreč potekal čezmejni maratonski tek, kije postal že tradicionalni trenutek srečanja manjšincev, ki se ukvarjajo z maratonskim tekom, in kjer se iz leta v leto zbira večje število ljudi.
Na letošnji skupščini pa so obravna-
vali še nekatera druga vprašanja; predvsem gre tu za povezovanje z evropskimi institucijami in za dogovarjanja z Evropsko komisijo, da bi tudi manjšinskim dnevnikom zagotovila določeno količino reklame; sedaj namreč komisija objavlja svojo reklamo samo v enem dnevniku v vsaki državi članici, kar pomeni, da so manjšinski dnevniki popolnoma odrezani od kakršnekoli možnosti oglaševanja.
Govorili so tudi o oblikovanju skupne baze člankov o manjšinah v Evropi; posamezni dnevniki naj bi članke o ključnih vprašanjih svoje manjšine posredovali v angleškem jeziku, ti članki pa bi bili nato dostopni vsem včlanjenim dnevnikom. Odbor združenja MIDAS bo pripravil ustrezen načrt, predvsem pa je treba zagotoviti sredstva, ker je prevajanje v angleščino pač drago. Ta sredstva bodo poskusili poiskati predvsem v okviru programov Evropske komisije.
Končno pa so na zasedanju potrdili tri člane odbora (iz Danske, Katalonije in švedske), ki jim je letos zapadel mandat. Prihodnje leto pa bo skupščina v Galiciji, v mestu Santiago de Compostela, organiziral pa ga bo krajevni manjšinski dnevnik Galicia Xoce.
tallin - V prihodnjih dneh v Evtonski prestolnici 150 predstavnikov manjšin iz 25 držav
Zadnji nemiri med ruskim in estonskim prebivalstvom zaskrbljajo voditelje evropske manjšinske zveze FUEN
Rusi polagajo cvetje pred prenešeni spomenik sovjetskemu vojaki na pokopališču v Tallinnu
ansa
Evropska zveza narodnosti FUEN je z veliko zaskrbljenostjo sledila konfliktom v estonski prestolnici Ta-linu ter napetostim med estonsko večino in rusko manjšino. FUEN obsoja vsakršno obliko nasilnih protestov in se pridružuje pozivu predsedstva Evropske unije ter tudi sama poziva k pomiritvi konflikta.
FUEN bo svoj 52. kongres organiziral prav v Ta-linu, prihodnji teden, točneje od 16. do 20. maja. V estonsko prestolnico bo prišlo približno 150 gostov in 25 držav. Do kongresa prihaja na povabilo estonske vlade in »Okrogle mize« o manjšinah v Estoniji, ki je že pred dvema letoma povabila to največjo evropsko organizacijo narodnih manjšin v prestolnico te baltske države.
Tik pred začetkom kongresa FUEN bo v Talino potekal enodnevni seminar s srečanjem s predstavniki manjšin v Estoniji in predstavniki estonske vlade. Na srečanju bodo neposredno razpravljali o zadnjih dogajanjih in bodo tudi iskali morebitne dogovore.
Konflikti v Estoniji so bili v zadnjih tednih v središču pozornosti vseh evropskih medijev. Rusko prebivalstvo, ki predstavlja kakih 25 do 28 odstotkov celotnega estonskega prebivalstva, je odločno protestiralo zaradi premestitve spomenika sovjetskemu vojaku, s katerim je Rdeča armada obeležila osvoboditev Estonije po koncu druge svetovne vojne.Spomenik so estonske oblasti premestile iz centra mesta na pokopali-
šče. Prišlo je do pouličnih spopadov med demonstranti in estonskimi varnostnimi silami, pri katerih je bila ena oseba ubita, več sto ljudi pa je bilo ranjenih. Zaradi spopadov je prišlo tudi do hude diplomatske krize med Estonijo in Rusijo; slednja je dosegla višek z napadom skupine huliganov na estonsko veleposlaništvo v Moskvi. Zadnji razvoj dogajanj kaže sicer na delno pomiritev, čeprav je prišlo do novih napetosti 9. maja, na obletnico zmage Rdeče armade nad Hitlerjevo Nemčijo.
V okviru priprav na kongres, je FUEN izdal sporočilo za javnost, v katerem je med drugim zapisano: »Kot organizacija, ki dela v korist interesov avtohtonih narodnih manjšin v Evropi, se FUEN že vse od leta 1949 srečuje s konflikti med večinami in manjšinami. Izkušnje nam kažejo, da je skupno življenje v miru možno, čeprav to včasih terja težko delo. Možnosti je dovolj za vse. Potrebnih je bilo več kot 80 let, da je prišlo do sprave med Nemci in Danci na skupni meji med državama. Nekaj sto kilometrov vzhodno od teh krajev se danes soočajo Estonci in Rusi. Tudi na nemško-danski meji je bilo uničenih veliko spomenikov, ali pa so jih prenesli na druge lokacije, in tudi na tej meji je bilo veliko nasilja. Nekaj pa je gotovo: samo z dialogom med manjšino in večino je mogoče premostiti težave. Na to kažejo številne izkušnje po vsej Evropi.«
w
29
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
kolesarstvo - Uvodna etapa 90. krožne dirke po Italiji
Moštveni kronometer v znamenju ekipe Liquigas
Junak dneva je bil 25-letni furlanski kolesar Enrico Gasparotto, ki je oblekel roza majico
CAGLIARI - Na Sardiniji se je včeraj začela jubilejna 90. kolesarska dirka po Italiji, "smetano" na uvodnem ekipnem kronometru v dolžini 25,6 kilometrov od mesteca Caprera do La Maddalena pa je pobralo italijansko moštvo Liquigas in Furlan Enrico Gasparotto, ki je prvi nosilec prestižne rožnate majice na letošnjem Giru. Drugo mesto je osvojilo moštvo Astana (+0:13), tretj e pa CSC (+0:30). Na četrtem mestu je Lampre-Fondital (+0:42), za katerega kolesari tudi edini slovenski udeleženec Go-razd Štangelj.Ljubitelji kolesarstva so z nestrpnostjo čakali na začetek italijanske pentlje, ki je "očiščena" vseh dopinških grešnikov iz razvpite afere z delovnim naslovom "operacija Puerto" v režiji španskega zdravnika Eufemiana Fuentesa. Moštveni kronometer na Sardiniji, kamor se je kolesarska karavana vrnila po dolgih šestnajstih letih, ni bila posebej zahtevna, s 25 kilometrsko preizkušnjo pa je najbolje opravila ekipa Liquigas, katere član je tudi eden od glavnih favoritov za končno zmagoslavje - Danilo di Luca, ki je po dirki pametno odgovoril na provokativno vprašanje, češ da bi moral prav on kot prvi prečkati ciljno črtoi, saj je kapetan. »Danes (včeraj op. ur.) je zmagala ekipa. Za roza majico bo še čas. Prav je, da jo je oblekel Gasparotto. Naj uživa, vsaka mu čast,« je dejal Di Luca.
Junak dneva je postal njegov 25-letni moštveni sotekmovalec Enrico Gasparotto, ki je v moštveni vožnji na čas prvi prečkal ciljno črto, čeprav bi mo ral - po ne pi sa nem moš tve nem bontonu - to omogočiti svojemu ka-petanu de Luci. Manj ša ne rod nost ni vnesla slabe volje med zmagovite kolesarje današnje moštvene etape, ki se tako kot celotna karavana na drugi najbolj prestižni etapni dirki na svetu zave da, da je da naš nji uvod le manjša kapljica na 3486 km dolgi letošnji preizkušnji po Italiji.
Danes bo na spo redu dru ga etapa, kolesarsko karavano pa čaka 205 km dolga preizkušnja od mesteca Tempo Pausania do Bose. (STA)
Izidi 1. etape kolesarske dirke po Italiji - 1. etapa,moštveni kro-
Enrico Gasparotto (Liquigas) ni poslušal nasvetov kapetana Danila Di Luce (na sredini)
ansa
nometer (25,6 km): 1. Liquigas 33:38, 2. Astana + 0:13, 3. Team CSC 0:30, 4. Lampre-Fondital 0:42, 5. Discovery Channel 0:49, 6. Acqua & Sa-pone-Caffe 1:02, 7. Tinkoff Credit Systems 1:04, 8. Credit Agricole 1:13, 9. Caisse d'Epargne 1:23, 10. Saunier Duval-Prodir 1:25, 11. Quickstep-In-nergetic 1:26, 12. Predictor-Lotto 1:28, 13. Gerolsteiner 1:32, 14. Team Milram 1:33, 15. Cofidis 1:38.
Dirka po FJK: 1. Kerkež
Včerašnjo četrto etapo dirke po Furlaniji Julijski krajini, od Coseana do Ravascletta (146,6 km), je zmagal Slovenec Kerkež, član kranjske kolesarske ekipe Sava. Kot drugi je ciljno črto prečkal Filipov (Gruppo Lupi), tretji pa je bil Stortoni (Finauto). Na četrto mesto se je uvrstil še en Slovenec, Režman (ekipa Radenska). Na skupni lestvici, pred današnjo zadnjo etapo, še vedno vodi Alexander Filipov.
hokej na ledu - Svetovno prvenstvo
Rusija »out«
Finska v velikem finalu proti Kanadi - Rusi le za 3. mesto
MOSKVA - Finski hokejisti so Moskvo in Rusijo zavili v črno. Domača zvezdniška zasedba na čelu z Jevgenijem Malkinom in Aleksandrom Ovečkinom, ki je samozavestno napovedovala pohod na vrh in prvi naslov prvakov po letu 1993, se je spo tak ni la na predzad -nji oviri, današnji mali finale in možnost osvojitve bronaste kolajne pa bo za "zbornajo komando" slaba tolažba. Finska pa je prvič po le tu 2001 spet v ve li kem fina lu in ima možnosti, da drugič v svoji zgodovini osvoji naslov najboljše na svetu.
Medtem ko so Finci domače hokejiste strli šele v podaljšku, pa je bi lo v dru gem pol fina lu vse jas -no že po prvi tretjini. Slabo predstavo Švedov v uvodnem delu tekme so Kanadčani izkoristili ter dodobra napolnili mrežo vratarja Jo-hana Backlunda (4:1), česar Skan-dinavci - branilci naslova - kasneje niso več mogli nadoknaditi kljub boljši in bolj enakovredni igri.
Veliki finale med Finci in Kanadčani bo na sporedu danes ob 18.15, tekma za tretje mesto med Rusi in Šve di pa šti ri ure prej (14.15).
APrimorski
~	dnevnik
Massa s prvega mesta
Ferrarijev voznik Felipe Massa bo današnjo dirko za VN Španije v Barceloni (ob 14.00 po Rail), četrto letošnjo preizkušnjo svetovnega prvenstva formule 1, začel s prvega mesta. Drugi čas na včerajšnjih kvalifikacijah je dosegel svetovni prvak, Španec Fernando Alonso (McLaren-Mercedes), ki je za Brazilcem zaostal le tri stotinke. Na tretje in četrto mesto sta se uvrstila Finec Raikkoenen in Britanec Hamilton.
Nič finala za Volandrija
Sanje, da bi Italijan po 29 letih (zadnji je to bil Panatta) igral v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Rimu, so se včeraj razblinile. Potem ko je Fi-lippo Volandri nepričakovano izločil svetovno številko 1 Federerja, je moral tokrat priznati premoč Fernanda Gonzalesa iz Čila (6:1, 6:2). V drugem polfinalu je Nadal premagal Rusa Da-videnka (7:6, 6:7, 6:4).
Udinese proti Atalanti
V	okviru današnjega 36. kroga nogometne A lige bo videmski Udinese na domačem »Friuliju« gostil Atalanto, pri kateri bo bržkone od začetka igral napadalec »Bobo« Vieri. Ostali spored (15.00): Ascoli - Palermo, Catania -Milan, Fiorentina - Cagliari, Inter - Lazio, Livorno - Sampdoria, Parma -Messina, Reggina - Chievo, Roma -Torino, Siena - Empoli.
Danes Snaidero in AcegasAps
V	okviru zadnjega kroga košarkarske A1 lige bo videmski Snaidero danes gostil Scafati. Tržaški B-ligaš Acegas Aps pa bo prav tako danes (18.00) v Trstu igral prvo play-out tekmo za obstanek v B1 ligi proti Pattiju iz Sicilije.
Koper premagal Maribor
Izidi 33. kroga nogometne Prve lige Telekom Slovenije: Koper - Maribor 2:1, Interblock - Bela krajina 1:0, Nafta - Celje 1:1, danes: 16.00 Primorje -Domžale,17.00 Drava - HIT Gorica.
Gold Club in Cimos ko
Izidi 5. kroga končnice 1. rokometne lige za moške: Cimos - Celje 26:28, Gold Club - Gorenje 23:26, Prevent -Trimo 20:19.
Artistica '81 druga
Tržaške gimnastičarke so v finalu za državni naslov osvojile 2. mesto. Zmagala je Brescia, pri kateri nastopa svetovna prvakinja Vanessa Ferrari.
intervju - Kapetan Triestine je pred tekmo v Genovi zmeren optimist
Riccardo Allegretti: Motivacij nam ne bo manjkalo
Riccardo Allegretti, kapetan in pravi vodja tržaškega drugoligaša, odhaja v Genovo - z njim smo se pogovorili tik pred odhodom Triestine proti Liguriji - prepričan, da je presenečenje možno. Sicer bo Triestina imela pred seboj ekipo v odlični formi, ki v zadnjih osmih nastopih je sedemkrat slavila in položila orožje le v Tu-rinu proti Juventusu:
»Nasprotnik je nedvomno zelo dober, tako da je gostovanje nadvse zahtevno. Še toliko bolj, ker moramo zaradi našega stanja na lestvici poskušati osvojiti točko tudi proti Genoi.«
Katero taktiko je treba ubrati, da se dokoplješ do točk v Genovi?
Ko imaš slabše posameznike od nasprotnika je edina možna taktika, da jih atletsko prekosiš, oziroma da tekaš več od njih, in da si nekoliko bolj "hudoben" V Bo-logni smo se tako dokopali do točke, ker smo s srcem igrali do končnega žvižga. Če pa imamo še kanček sreče povrhu, toliko bolje.
Kako se fizično počutite? V Bologni smo morda videli rahel na-
Riccardo Allegretti
kroma
predek tudi s tega vidika.
Mislim, da na koncu prvenstva forma ni tako pomembna. Zadnje minute tekaš bolj s srcem in voljo kot pa z nogami. Enostavno nismo bili pripravljeni izgubiti še v gosteh po nesrečnem domačem porazu proti Lecceju. Nedvomno je to obdobje, ko smo nekateri igralci precej utrujeni. Ze nekaj časa zaradi številnih poškodb igramo vedno eni in isti, kar telo gotovo občuti. Plačamo davek omejenega izbora igralcev. A po mojem v nedeljo (danes, op.p.) bodo ti problemi prišli manj do izraza, saj bomo igrali v večernih urah in pred
zelo številno publiko, tako da motivacij ne bo manjkalo.
Problem pa so tudi možne diskvalifikacije. Ob prvem opominu bo kar osem igralcev preskočilo naslednjo zelo pomembno tekmo.
To je problem, a ne smeš misliti na te zadeve. Prekrški in opomini so del igre. Če bo kdo prejel opomin zaradi prekrška, ni kaj, s tem se je treba sprijazniti. Izogibati pa se moramo neumnim opominom. Ti so nesprejemljivi. Jezik za zobe in nič prigovarjanj.
Na dnu razpredelnice, kako se bo stvar razpletla? Kdo bo izpadel, kdo pa bo igral končnico za obstanek?
Vse bo odvisno od tega, če in koliko točk povrnejo Arezzu. Pescara je že izpadla, Crotone skoraj. Tretje mesto pa ni še oddano. Upajmo le, da Triestine ne bo med zadnjimi petimi ekipami. Vsekakor je res nesprejemljivo, da maja meseca nimamo še dokončnih odločitev o odbitkih na lestvici. Mi že celo prvenstvo sobivamo s to točko odbitka. Če bi jo nam povrnili, bi bilo za nas izrednega pomena. (I.F.)
nogomet
V 38. krogu B lige
Sodnik Airoldi pomagal Juventusu
Sodnik Airoldi je v včerajšnjem 38. krogu nogometne B lige odločilno pomagal Juventusu, kije tako s 3:1 premagal Bologno in se še dodatno približal A ligi. Airoldi je namreč v drugem polčasu dosodil »stari dami« enajstmetrovko, ki je resnici na ljubo sploh ni bilo. Del Piero je kazenski strel izvajal brezhibno. Junak tekme pa je bil vratar Buffon, ki je pri izidu 2:1 dvakrat moj tr sko posegel. Dru go uvr šče -na Geno a bo da nes igra la pro ti Tri estini (20.30), Napoli pa bo proti Brescii igral šele v torek (ob 18.00).
Pri dnu razpredelnice pa postaja situacija iz kroga v krog bolj kočljiva. Zma gali so Arez zo, Spez ia in Bari, med tem ko je Verona igra la ne od-lo čeno. Tri e sti na mo ra tako no coj v Genovi igrati na vse ali nič. Nadvse pomembna pa bo tekma prihodnjega kro ga, ko bo tr žaš ka eki pa do ma gos -tila Crotone. Varellovi varovanci bodo morali absolutno zmagati. V primeru poraza resno tvegajo na izpad v C1 ligo.
B liga	38. KROG				
Albinoleffe - Vicenza 0:0, Crotone -					Arezzo 1:2,
Juventus - Bologna		3:1	Lecce -		Spezia 0:1,
Piacenza - Pescara 3:1		, Rimini		- Bari 0:1, Treviso	
- Cesena 1:1, Verona		- Frosinone 2:2, Modena			
- Mantova 2:2,	Genoa -		Triestina danes ob		
20.30, Brescia -	Napoli v torek ob 18.00.				
Juventus (-9)	38	26	9	2	74:25 79
Genoa	37	21	7	9	60:39 70
Napoli	37	18	14	5	46:27 68
Mantova	38	14	19	5	45:30 61
Rimini	38	15	15	7	48:31 60
Piacenza	38	18	6	14	51:46 60
Bologna	38	16	10	12	44:38 58
Brescia	37	15	10	12	40:39 55
Albinoleffe	38	10	20	8	39:36 50
Lecce	38	14	7	17	47:50 49
Cesena	38	12	12	14	48:58 48
Vicenza	38	11	14	13	39:35 47
Treviso	38	10	15	13	39:41 45
Bari	38	10	13	15	32:38 43
Triestina (-1)	37	10	14	13	31:42 43
Spezia	38	10	13	15	42:51 43
Frosinone	38	10	13	15	37:49 43
Modena	38	10	11	17	34:44 41
Verona	38	9	12	17	26:41 39
Arezzo (-6)	38	10	14	14	36:40 38
Crotone	38	7	11	20	33:59 32
Pescara (-1)	38	5	10	23	32:64 24
PRIHODNJI KROG (19.5.)			Arezzo - Juventus, Bari		
- Genoa, Bologna - Brescia, Cesena					- Piacenza,
Frosinone - Treviso, Mantova -				Verona, Napoli -	
Modena, Pescara - Albinoleffe, Spezia - Rimini,					
Triestina - Crotone, Vicenza - Lecce.					
BG
ŠPORT
/
odbojka - Play-off v deželni D ligi
Poraz proti Porcii lahko Olympio drago stane izgubil
odbojka - B2 liga
Kalčev Fiemme
Furlanska peterka je igrala bolj zbrano - V končnici so prišle na dan običajne hibe
Olympia Tmedia - Porcia 1:3 (25:27, 25:15, 27:29, 23:25)
OLYMPIA TMEDIA: Šfiligoj 12, Ben-sa 1, Faganel 19, Dornik 15, Manià 6, De-vetak 1; Maraž (L) Hlede, Terčič 6, Vogrič 0. TRENER: Conz.
Odbojkarji goriške Olympije so si s porazom proti potujoči ekipi Porcie zapravili dobršen del možnosti za odigranje finalnih srečanj, ki bodo odločale o napredovanju v deželno C-ligo. V izredno izenačenem srečanju, v katerem so si priigrali celo več točk od nasprotnikov, so klonili proti veteranom iz za-padne Furlanije, ki so vse tri osvojene nize zmagali z minimalno razliko dveh točk. Ob koncu so tako odločale malenkosti in morda tudi izkušenost in umirjenost gostov, ki so pokazali vse do konca srečanja večjo zbranost in treznost. Domači igralci pa so v odločilnih trenutkih odpovedali in si tudi z lastnimi napakami zapravili nize, ki so bili povsem v njihovem dometu.
Če že moramo poraz »opravičiti« tudi s tehničnega vidika, potem bi ga prisodili predvsem pomankljivemu bloku in premalo učinkovitemu uvodnemu udarcu. Ob koncu
športel
Tokrat o Gadih
Glavna tema jutrišnjega Športela (na TV Koper ob 22.30) bo združena smučarska mladinska ekipa Gadi. So letos Gadi izpolnili vsa pričakovanja? Na vprašanje bodo odgovorili odbor ni ka Sonja Sirk (Mla di na) in Dario Štolfa (Devin) ter trener Aleš Sever. Sever bo tudi poskrbel za posnetke naših smučarjev, ki so le tos nas topali na dr žav -nem prvenstvu. V studiju bo prisoten tudi podpredsednik ZSŠDI Livio Rožič. Voditelj oddaje Igor Malalan mu bo postavil nekoliko provokativno vprašanje, češ če bo Rožič naslednji predsednik naše športne krovne organizacije.
Doda ti mo ra mo še, da bo tudi jutrišnji Športel posnet in tudi tokrat ne bo na grad ne igre Poglej me v oči. Na kopr ski televiziji namreč potekajo popravi tvena dela.
srečanja smo zabeležili le štiri uspešne bloke in dve točki na servisu. V napadu pa so krilni igralci računali predvsem na moč in le malokrat skušali spraviti v težave dokaj statično obrambo gostov.
Obe ekipi sta srečanje zelo občutili, drugače si ne znamo razlagati številnih neizsilje-nih napak s strani obeh ekip (Olympia 17, Porcia 15). Ravno razlika v napakah je odločala o zmagovalcu prvega niza. V drugem nizu je Luka Terčič zamenjal v vlogi korektorja Stefana Benso. Bil je odločilen v zaključni fazi niza, ko je s serijo šestih uvodnih udarcev spravil v težave nasprotnikov sprejem in tako olajšal delo napadalnim soigralcem. V začetku tretjega niza so se gostje odločili za rezervnega podajalca, ki je ostal na igrišču vse do konca srečanja in s svojo enostavno igro vodil svoje do pomembne zmage. Tretji niz je bil izredno izenačen vse do konca, domači igralci so si najprej zapravili dve set-žogi in končno z dvemi napadi v out še niz. V četrtem odločilnem nizu so Goričani vodli vse do 18-14, ko so prišle ponovno na površje že običajne hibe. Določena statičnost in par nesporazumov na igrišču so botrovali zmagi gostov. (J.P.)
Olympiin »top scorer« Danjel Faganel
bumbaca
prvo bitko
Fiemme Fassa, ki ga vodi zamejski odboj -karski strokovnjak Marko Kalc, je na prvem srečanju play-offa na domačem igrišču tesno z 2:3 (26:24, 18:25, 25:20, 19:25, 14:16) izgubil proti ekipi iz Firenc. »Tekma je bila zelo izenačena, škoda, da nam ni uspelo osvojiti četrtega niza,« je dejal Marko Kalc. »V odločilnem petem nizu smo celo vodili z 12:10, na koncu pa sta nas pokopali dve naivni napaki. Treba je sicer tudi priznati, da je moštvo iz Firenc dobra ekipa. V sredo bomo v Firencah igrali s polno paro, saj bomo skušali izsiliti tretjo tekmo.«
FERROALLUMINO NAPREDOVAL V B2 LIGO
Tržaški Ferroalluminio je tudi na povratnem srečanju brez večjih težav premagal Pav Na-tisonio iz San Giovannija al Natisone. Tokrat Tržačani gostiteljem niso prepustili niti enega seta, saj se je srečanje zaključilo z gladko zmago gostov s 3:0 (25:23, 25:16, 25:23). Ferroalluminio se tako vrača v državno B2 ligo iz katere je izpadel v lanski sezoni.
POLFINALE ŽENSKE C LIGE
Chions - Martignacco 3:1 (25:20, 25:16, 23:25, 25:21)
rokomet - Prva tekma za 3. mesto
V V	•
Trzacani
slavili na prvi tekmi
Conversano - Pallamano Trieste 27:31 (15:16)
PALLAMANO TS: Modrušan, Sca-vone, Skoko 5, Visintin 3, Martinelli 5, Re-sca, Tomič 6, Tokič 1, Carpanese, Ivančič 9, Tumbarello 2, Leone. TRENER: Radoj-kovič.
Tržaški rokometni prvoligaš je po včerajšnji zmagi na dobri poti, da osvoji končno tretje mesto. Zmaga varovancev trenerja Radojkoviča je povsem zaslužena, saj so na igrišču pokazali veliko mero borbenosti. Zelo dobro sta igrala Ivančič in To-mič in tudi vratar Modrušan, ki se je ekipi pridružil šele včeraj zvečer (zaradi bolečin v hrbtu so mu prihranili vožnjo z avtobusom). Prvega vratarja Mestrinerja tudi tokrat ni bilo, saj še okreva po poškodbi (kar devet šivov na glavi), ki jo je staknil na tretjem polfinalnem srečanju. Tržačani so tekmo pričeli s pravo nogo, tudi po zaslugi gostiteljev, ki so z nekoliko samomorilsko taktiko (s kar tremi igralci so izvajali močan presing nad beki) pustili gostom kar precej prostora, tako da so Ivančič in soigralci povedli z 8:5. V nadaljevanju so
igralci Conversana s čvrsto obrambo nevarno približali, toda ob koncu polčasa je Tržačanom uspelo obdržati gol prednosti. Drugi del tekme je bil zelo izenačen. Sodnika sta izključila za dve minuti Ivančiča in Tokiča, kar je gostiteljem omogočilo, da so prešli v vodstvo (22:20). Srečanje pa se je odločilo v zadnjih minutah, in sicer ko je bilo stanje na semaforju izenačeno 25:25. Z delnimi izidom 5:0 so namreč varovanci trenerja Radojkoviča zapečatili zmago. Povratno srečanje bo že v torek v stari tržaški športni palači na Čarboli. Pričetek srečanja ob 19.00, vstop bo prost, saj se na tak način društvo želi oddolžiti navijačem za podporo v letošnjem prvenstvu.
CASARANO TUDI DRUGIČ ZMAGAL
Italgest Casarano je na dobri poti, da osvoji naslov državnega prvaka. Na povratnem srečanju, je namreč moštvo iz juga Italije v gosteh z 27:29 premagalo ekipo Bologne, tako da sedaj vodi že 2:0 in v primeru zmage tudi na torkovem srečanju bi se lahko Casarno že veselil naslova s svojimi navijači.
odbojka - Under 14 ženske
Zmaga Sloge
Neroden spodrsljaj odbojkaric Sokola proti Alturi B
Al tura B - Sokol 3:1 (25:23, 26:24 25:22 23:25)
SOKOL: Bembi, Cesari, Cibic, Collovati, Ghezzo, Krebel, Skerlavaj.
V četrtek so sokolovke že spet bile na igrišču, žal pa so tokrat, po treh dobrih in zmagovitih tekmah, kjer so pokazale izreden napredek v igri, zatajile in igrale zelo slabo. V delno opravičilo jim lahko štejemo, da so bile, po 5 odigranih setih v ponedeljek v zmagoviti tekmi proti Killi-joyu in po dveh šolskih tekmah v torek, se kar trudne, tako, da niso uspele ponoviti dobre igre zadnjih tekem, saj so tokrat veliko grešile. Poleg tega so bile tudi tokrat močno zdesetkane, zaradi številnih odpovedi igralk. Zgrešenih je bilo preveč servisov, v polju so igrale zelo statično in posledično je slabo delovala bodisi obramba kot postavitev bloka, saj so se v polju premikale zelo počasi. Tako so proti izredno slabemu nasprotniku, katerega bi morale z lah-
koto premagati podarile zmago. Upamo pa, da je bil to le naključni spodrsljaj in da nas bodo Nabrežinke že na naslednji tekmi spet presenetile z dobro igro in seveda tudi z zmago. (pera)
Azzurra - Sloga 2:3 (18:25, 23:25, 25:20, 29:27, 9:15)
SLOGA: Blasina, Cabrelli, Križman, Malaln, Pertot, Počkaj, Stranjščak, trener Franko Drasič
Slogašice so v soboto, po pravem maratonskem boju prišle do prve zmage v svoji tolažilni skupini. Naša ekipa je bila zmagi blizu že veliko prej saj je že vodila v setih z 2:0, vendar se zelo borbene domačinke niso predale in jim je uspelo izenačiti, čeprav so se jim slogašice ostro upirale, kar velja prevsem za četrti niz. V značilnem setu pa se naše mlade igralke niso več pustile presenetiti, takoj so visoko povedle in svojo prednost obdržale do konca.
nogomet - V Križu so odigrali tradicionalno vaško srečanje
Tekma leta »Gurenci« - »Dulenci«
Tudi letos so slavili igralci spodnjega dela vasi
V Križu vlada vsako leto veliko pričakovanje za nogometno tekmo med »Gurenci« in »Dulenci«
kroma
Kot vsako leto je v Križu tudi tokrat prišlo do čudeža: v noči na 1. maj se je namreč pojavila bela črta, ki je va-ščane razdelila na »Dulence« in »Guren-ce«. Vsi Križani tako mladi kot stari, sodelujejo pri slikoviti nogometni tekmi med vaškima polovicama. Tudi letos je bilo srečanje zelo napeto, saj so se Dulenci predstavili kot zmagovalci treh zapored nih tekem.
Ze na samem začetku je bilo kar živčno. Enajsterici sta igrali urejeno in odločno. V prvem polčasu so predstavniki Gurencev večkrat streljali v Košu-tova vrata, a zaman. Tudi v drugem polčasu sta si bili enajsterici enakovredni.
V 10. min. drugega polčasa se je akcija odvijala v kazenskem prostoru. Gurenski branilec je naredil prekršek nad Lorenzom Tencejem. Sodnik se je upravičeno odločil za 11. metrouko. Zo-ga na beli piki in Roberto Candotti popelje Dulence v vodstvo. Gurenci se izkažejo z lepo igro, a brez zadetka. Dulenci zaigrajo lepo akcijo in Dejan Guš-tin je zatresel Gurnska vrata (2-
-0). Sodnik zažvižga konec tekme in pošlje enajsterici v slačilnici. Obe ekipi sta se nato srečali ob žlahtni kapljici in ob krožniku testenin.
Izjava bivšega trenerja Dulencev Alex Sedmak (Balerin): »Vesel sem, da so moji fantje pokazali lepo igro, to je sad mojega trdega dela«.
POSTAVI:
V	belih dresih »Dulenci«: Walter Purič, Matej Laki, Denis Švab, Lorenzo Tence, Gregor Košuta, Dejan Guštin, Luka galssini, Aljoša Sterni, Marko Sedmak, Jara Košuta, Eros Sullini, Giorgio Ruzzier, Fabio Candotti, Niko Sedmak, Minej Purič, Davide Candotti, Roberto Candotti, Matija Sirk, Aleksander Tretjak, Jonny Nabergoj.
V	plavih dresih »Gurenci«: Mauro Guštin, Sandi Štefančič, Erik Gruden, Marko Germani, Alex Prašel, Elija Prinčič, Danjel Milano, David Bogatec, Andrej Majcen, Diego Sedmak, Ivan Krpan, Simon Košuta, Kristjan Germani, Igor Bogatec. (JK)
ŠPORT
/
košarka - Prva tekma za obstanek v državni C1 ligi
Jadran Mark ni začel s pravo nogo
Miljska Venezia Giulia je igrala bolj prepričljivo - Druga tekma bo v četrtek v Žavljah
Jadran Mark - Venezia Giulia 69:79 (19:22, 41:44, 52:66)
JADRAN MARK: Oberdan 4 (-, 2:5, -), Slavec 14 (-, 1:1, 4:9), Simonič 20 (2:3, 3:5, 4:6), Franco 10 (2:4, 1:7, 2:6), Semec 2 (-, 1:1, -); Ferfoglia 13 (3:5, 5:12, -), Marušič 4 (2:2, 1:2, 0:2), Šušteršič 2 (-, 1:4, 0:1), Guštin, Zaccaria n.v., trener Gerjevič.
PON: Oberdan v 39. min.
Jadran Mark je slabo začel svojo pot v »play-outu« za obstanek v državni C1 ligi. Pred številnim domačim občinstvom (Jadran je zadnjič v letošnji sezoni igral v telovadnici goriškega Kulturnega doma) so Gerje-vičevi fantje začeli zelo neprepričljivo in zaspano. Motivirana peterka iz Milj je v uvodnih minutah (tekla je 4. minuta) postregla s presenetljivim delnim izidom 9:0. Jadranovci so bili psohološko potrti in so reagirali šele tik pred koncem prve četrtine. V drugi četrtini so »plavi« končno igrali na višku in v 13. minuti so prvič povedli 30:27. Že minuto kasneje pa je Alen Semec dobil tretjo osebno napako, kar je negativno vplivalo na potek tekme.
V	19. minuti je bil na vrsti še Oberdan. Oba sta v nadaljevanju igrala z vklopljeno ročno zavoro in nista tvegala. Tretji del se je začel s številnimi napakami na obeh straneh. Muggia je v obrambi znova igrala zelo zagrizeno in jadranocem pustila malo manevrskega prostora. Gerjevičevi fantje so bili nekoliko zmedeni. Trener je poskusil protiorožje, ki se je večkrat izkazalo za učinkovito: conska obramba 2-3. Žal je bila tokrat neuspešno. Jadranovci so na začetku zadnje četrtine igrali na vse ali nič. V obrambi so uspešno kljubovali miljskim košarkarjem, ki v naslednjih petih minutah niso dali koša.
V	35. minuti se je Jadran približal na -6 točk (63:69). Tedaj pa je stopil v ospredje gostujoči »play« Riaviz (skupno 26 točk), ki je dosegel dve zaporedni trojki. Muggia je vodila +12 in domačini so vrgli puške v koruzo.
Jadran mora tako absolutno zmagati na prihodnjem srečanju v Žavljah, ki bo v četrtek ob 20.30, drugače bodo izpadli v C2 ligo.
Play-off: Caorle - Padova 55:82; danes: Roncade - Bassano; play-out: Conegliano - San Daniele danes.
MOŠKA C2 LIGA - Play-off: Santos - Acli Ronke 75:60, Latisana - Cer-vignano 66:70; play-out: Alba - Tricesimo 91:64, Monfalcone - Acli Fanin 68:69.
Mauro Simonič je bil sinoči z 20 točkami najboljši Jadranov strelec
bumbaca
31
promocijska liga
Ciciboni in Domu ni uspel podvig
Dinamo Gorizia - Cicibona Tecnonoleggi 78:63
CICIBONA TECNONOLEGGI: Grilanc 5, Smilovich 8, Hrovatin 21, Kemperle 12, Golfetto 7, Susanj 4, Perčič 2, Persi 4, trener Corsi. SON:26; PON: Persi; 3T: Smilovich 2, Grilanc, Kemperle in Golfetto 1.
Srečanje proti peterki, ki je v goriški skupini osvojila prvo mesto in si je nastop v polfinalu izborila šele v sredo na tretji tekmi (tržaško peterko Sky-skrapers je premagala z 64:46), se je odločilo v tretji četrtini. V prvem delu so varovanci trenerja Corsija predvajali lepo skupinsko igro in to jim je tudi omogočilo, da so zaključili polčas v vodstvu. V tretji četrtini pa so gostitelji začeli izvajati močan presing nad Hrovatinom, tako da v napadu niso imeli lahkega dela in poleg tega tudi v obrambi so igrali nekoliko slabše. Poleg tega tudi Hrovatin je zaradi zvina gležnja moral iz igrišča in gostitelji so prešli v vodstvo. Že v torek pa se lahko Svetoivančani Goričanom oddolžijo za poraz in izsilijo tretjo tekmo. Srečanje na Stadionu 1. maja se bo pričelo ob 21.15.
Intermuggia - Dom 91:62 (26:19, 50:34, 68:44)
DOM: Corsi 3, Grauner 13, Cej 22, Franco 13, Collenzini 6, Primožič, Rauber 5, Bresciani, trener Ambrosi. 3T: Collenzini 2, Corsi, Cej, Franco in Rauber 1.
Goriški Dom je moral na prvi polfinalni tekmi končnice prvenstva promocijske lige v Miljah priznati premoč domače Intermuggie. Gostitelji, ki so še v lanski sezoni igrali v višji D ligi (lani so se ji morali odpovedati, ker nimajo mladinskega sektorja), so zelo uigrana in čvrsta peterka. Že po nekaj minutah so se domovci znašli v težavah in na koncu prvega polčasa so zaostajali za visokih šestnajst točk. Povrh tega sta si Cej in Grauner takoj po odmoru prislužila četrto osebno napako, tako da sta morala biti v nadaljevanju precej pozorna. V drugem polčasu je Intermuggia še povišala vodstvo. Domovci, ki niso bili najbolj zadovoljni s sojenjem, niso zdržali hudega pritiska in so v zadnji četrtini popustili na celotni črti.
Povratna tekma bo v sredo (ob 21.00) v telovadnici goriškega Kulturnega doma. Domovci bodo skušali zmagati in tako izsiliti dodatno tretjo tekmo za vstop v finale.
nogomet - Naši cicibani na Tržaškem in na Goriškem
Zmagala je le Vesna B Napadalci niso bili razpoloženi
Vesna B - Montuzza 4:1 (0:0, 2:1,
2:0)
STRELCI ZA VESNO B: P. in L. Sartori 1, Ukmar 2.
VESNA B: DellAnno, Ukmar, Rovelli, Ghersinich, L. in P. Sartori, Blasi, Gruden, trener Bencich.
Gostje iz Montuzze so se v Križu predstavili le spetimi igralci, tako da so jim gostitelji v vsaki tretjini posodili enega igralca.
Kras - San Luigi D 0:9 (0:4, 0:4, 0:1)
KRAS: Gregori, Perelli, Caurin, R. in B. Samsa, Berdon, Kosovel, Vidali, Kocman, Udovič, T. in M. Leghissa, Kaurin, trener Pahor.
Mladi nogometaši repenskega moštva so tokrat igrali proti prvi sili prvenstva, ki sploh ne pozna poraza, saj je slavila zmago na vseh odigranih tekmah. Kljub porazu zaslužijo prav vsi pohvalo, izstopala pa sta Efrem Caurin in Aljoša Ber-don.
Vesna A - Opicina A 0:5 (0:1, 0:2,
0:2)
VESNA A: Castellani, Saviano, Zup-
pa, Santangelo, Najt, Devetak, Košuta, Marchione, Bicocchi, Sermo, trener To-mizza.
Na zadnjem domačem srečanju so tokrat varovanci trenerja Tomizze igrali nekoliko pod svojimi sposbnotsimi, tako da na koncu so zasluženo slavili zmago nogometaši Opicine.
San Luigi A - Pomlad 5:1 (4:1, 1:0,
0:0)
STRELEC ZA POMLAD: Bubnich. POMLAD: Puntini, Ferluga, Cocco, Krecic, Renar, Pertot, Bubnich, Vattovaz, Kovacic, Zanardi, Mattessich, trener Arandželovič.
Arandželovičevi fantje so srečanje proti San Luigiju pričeli s pravo nogo, saj so z zadetkom Bubnicha prešli v vodstvo že v uvodnih minutah. V nadaljevanju pa so drago plačali nekatere naivne napake.
NA GORIŠKEM
Juventina - Azzurra 1:7 (0:2, 0:4,
1:1)
STRELEC ZA JUVENTINO: Braini JUVENTINA: Sclauzero, Komjanc,
Boskin, Falanga, Braini, Markovič, Panno-ne, Kovačevič, Lutman, Storniolo, trener Saveri.
Škoda, da v določenih trenutkih pride pri Juventini do padca koncentracije, kar nasprotniki vedno nemudoma izkoristijo, kot se je zgodilo tudi včeraj, ko so varovancem trenerja Saverija nasuli kar tri zaporedne zadetke.
Mladost - Gallery 1:5 (0:3, 0:0, 1:2)
STRELEC ZA MLADOST: Gregor Terpin.
MLADOST: Danielis, Furlan, Peric, Cosani, Bruzzecchese, Devivo, Visintin, N. Terpin, G. Terpin, Petejan, Simon Čaudek, trener Meulja.
Cicibani Mladosti so bili tokrat utrujeni in jim ni uspelo streti odpora solidne ekipe Gallery.
Sovodnje - Villesse 1:12 (0:5, 1:2,
0:5)
STRELEC ZA SOVODNJE: Nikolaj Pavletič.
SOVODNJE: Glessi, Devetak, Mo-setti, Petejan, Redzič, Pahor, Tomšič, Pa-vletič, trener Assi.
□ Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB toplo vabi danes vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje se bo odvijalo v Ušjah pri Petovljah pri Gorici s pričet-kom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne puške in bivše vojaške puške.
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 19. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču v Gradišču) 17. mednarodni moški turnir; ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije.
OOZUS obvešča člane, da lahko naročijo nove smučarske kombinezone po zelo ugodni ceni v trgovini Alternativa sport v Štivanu najkasneje do 31. maja. Za informacije tel. 040 209873.
TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA
organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje
za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara)
TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA
organizira začetniške in nadaljevalne tečaje za odrasle, ki se bodo odvijali v športnem centru na Padričah ob večernih urah. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara)
Domači šport
Danes
Nedelja, 13. maja 2007 NOGOMET
ZAČETNIKI 11:11
9.00 v Trstu, Drevored Sanzio pri Sv. Ivanu: San Giovanni B - Pomlad A ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 11.00 v Trstu: Hammer Rigutti - Sloga Agrimpex; 17.00 v Štandrežu: Združeni Imsa - Cordenons UNDER13 ŽENSKE 15.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA A - Sokol TENIS
MOŠKA B LIGA
10.00 na Padričah: Gaja - Luxin River Club
ŽENSKA C LIGA
9.00 v Maniagu: Maniago - Gaja
32 +
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.25	Risanka: Gurugu - Strašne sanje
20.30	Deželni TV dnevnik
20.50	50 minut
23.00	Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00 Sedem dni v parlamentu 6.30 Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 10.00 Aktualno: Linea verde - Obzorja 10.30 Verska oddaja: A Sua immagine 10.55 Maša
12.00 Regina Coeli in papežev blagoslov 12.20 Aktualna odd.: Linea verde v živo
iz narave 13.10 Šport: Pole position 13.30 Dnevnik
14.00 Avtomobilizem F1: VN Španije 15.45 Šport: Pole Position 16.15 Nedeljski razvedrilni variete: Do-menica insieme (vodi Lorena Bian-chetti, zadnja oddaja) 16.25 Vremenska napoved in dnevnik 17.00 Variete: Domenica in - Arena (vodita Massimo Giletti in Luisa Corna), 18.00 Domenica in... Včeraj, danes in jutri (vodi Pippo Baudo) 20.00 Dnevnik 20.35 Rai Tg Šport
20.40 Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna)
21.25 TV film: Caccia segreta (It., i. Stefano Dionisi, Franco Castellano, Antonia Liskova, 1. del) 23.15 Dnevnik
23.20 Aktualno: Posebna odd. Tg1 0.20 Aktualno: Oltremoda (vodi Katia Noventa)
0.55 Nočni dnevnik/Knjige/Vremenska
napoved 1.20 Kinematograf
2.20 Aktualno: Potihoma (vodi Gigi Marzullo)
3.20 Film: Il postino suona sempre due volte (dram., ZDA, '81, i. Jack Nicholson, J. Lange)
V^ Rai Due
6.10 6.20 6.30 6.45
10.00 11.30 13.00 13.25 13.45
17.30 18.00 18.05 18.50 19.10 19.30 20.10 20.30 21.00
22.35 1.00 1.20 1.50
Humoristični variete Odvetnik odgovarja Dok.: Morje ponoči Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Tiberio Timperi in Adriana Volpe), vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik
Avtomobilizem F1: VN Španije Variete: Opoldne v družini Dnevnik Tg2 Motorji
Variete: Quelli che... aspettano, 14.55 Quelli che il calcio e... (vodi Simona Ventura), 17.05 Quelli che... ultimo minuto Šport: Numero Uno Dnevnik, vreme Tg2 Dosje Tg2 Eat Parade Šport: Nedeljski sprint Reality: La sposa perfetta Risanke Dnevnik Tg2
Nan.: NCIS - Krut morilec - Vaba (i. Mark Harmon, M. Weatherly) Športna nedelja Nočni dnevnik Rubrika o židovski kulturi Idealna nevesta
^ Rai Tre
6.00 Fuori orario
7.00 Variete za najmlajše
9.10 Variete: Screensaver
9.45 Aktualno: 80. Zborovanje alpincev
(prenos iz Cunea) 11.15 Tgr Evropa, 11.45 Tgr Deželevro-pa
12.00 Dnevnik, šport, vreme
12.10 Aktualna odaja
12.40 Šport : Si gira
13.20 Dok.: Mini portreti
14.00 Dnevnik, deželne vesti
14.30 Aktualno: V pol ure
15.00 Kolesarstvo: Giro d' Italia (2. etapa,
16.00 Proces etapi 18.10 Nan.: Moonlighting
	RADIO IN	TV	SPORED ZA
18.55	Tg3 Meteo	12.40	Športni vrtiljak
19.00	Dnevnik, deželne vesti, vremenska	13.00	Oddaja o mladih
	napoved	13.20	Oddaja o glasbi
20.00	Šport: TGiro	13.35	Oddaja o kmetijstvu
20.15	Variete: Blob	14.30	Dok.: Gvatemala
20.20	Variete: Che tempo che fa	15.30	Koncert študentskega orkestra
21.30	Aktualna odd.: Report (vodi Mile-		konservatorija Tartini
	na Gabanelli)	17.30	Risanke
23.15	Dnevnik, deželne vesti	19.45	Aktualno: Jutri je ponedeljek -
23.35	Variete: Govori z menoj (vodi Se-		šport in dobra volja
	rena Dandini)	23.00	Film: Affari di famiglia
0.35	Tg3 Night News	1.00	Nan.: Street legal (i. David Johnson,
0.55	Šport: Giro ponoči		C. Dale)
/
10.00 11.00 11.30 12.10 13.30 14.05
16.30
18.20 18.55 19.35 21.20
23.40
1.50
i Rete 4
Nan.: Komisariat St. Martin
Pregled tiska
Nan.: Sei forte maestro
Dok.: Čudovita Italija - Ligurija: La
Spezia - Portofino
Maša
Planet morje Dnevnik Tg4, promet Aktualno: Melaverde Dnevnik Tg4, vreme Film: Vamos a matar companeros (vestern, It., '70, i. Franco Nero Film: Le giubbe rosse del Saskatchewan (pust., ZDA, '54, i. Alan Ladd, Shelley Winters) Nan.: Hiša Vianello Tg4 dnevnik/Meteo4 Nan.: Colombo (i. Peter Falk) Film: 36 Quai des Orfevres (krim., Fr., '04, r. Olivier Marchal, i. Daniel Auteuil, G. Depardieu) Film: Monster (dram., ZDA-Nem., '03, r. P. Jenkins, i. Charlize Theron, Christina Ricci, Bruce Dern) Pregled tiska
Canale S
9.30 10.00
11.00 12.20 13.00 13.35
15.15 18.45 20.00 20.40 21.20
22.00 23.40
0.40
1.20 1.50 2.35
Na prvi strani
Promet - Meteo 5
Jutranji dnevnik Tg5
Verska oddaja: Le frontiere dello
spirito (vodi mons. Gianfranco Ra-
vasi)
Aktualno: Nonsolomoda Film: Mamma in sciopero (kom., ZDA, '02, r. James Keach, i. Faith Ford)
Tg com/Meteo 5
Reality: Uno, due, tre.... stalla!
Dnevnik, vreme
Nedeljski razvedrilni variete: Buo-na Domenica (sodelujeta Paola Perego in Stefano Bettarini) Tg com/Meteo5
Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Paperissima sprint TV film: L' amore e la guerra (It., i. Daniele Liotti, Martina Stella, Lu-dovico Fremont, 1. del) Tg com/Meteo 5
Aktualna odd.: Terra! (vodi Toni Capuozzo)
Aktualno: Nonsolomoda (vodi Silvia Toffanin) Nočni dnevnik, vreme Paperissima sprint Film: Alice in Martin
O Italia 1
6.20
7.40 8.10 9.20 10.55 11.55
12.25 13.00
14.00
15.30 17.50 18.30 20.00 20.30
22.55 1.10 1.40 2.30
Nan.: Arnold - The Fire, 7.00 Arnold - The squatter Variete za najmlajše Nan.: Pika nogavička Risanke
Wrestling SmackDawn!
Šport: Grand Prix (vodi Andrea De
Adamich)
Odprti studio/Meteo Šport: Vodič nogometnega prvenstva
Film: La voce del cigno (ris., ZDA, 01)
Tenis: Open Italije (finale, moški) Odprti studio, vreme Šport: V zadnji minuti Variete: Candid Camera Film: Spiderman (fant., ZDA, '02, r. Sam Raimi, i. Tobey Maguire, Kirsten Dunst) Šport: Controcampo Šport studio Fuori campo Film: Animal House
^ Tele 4
10.25	Horoskop, svetnik dneva
10.30	Nad.: Marina
11.00	Rubrika o zdravju
12.00	Papežev blagoslov
LA
7.00 9.35 11.50 13.25 15.20 16.30 17.45
20.30 23.30 0.00
La l
12.00, 20.00, 0.30 Dnevnik
Koncert Scaline filharmonije
SP v motociklizmu
Film: Trije tujci v Rimu
SP v motociklizmu
Šport: Forza sette
Film: Vivere in fuga (draam., ZDA,
'88, r. S. Lumet, i. Judd Hirsch)
Dok.: Misija Narava
Aktualna odd.: Giarabub
Aktualno: Priimek in ime
Jr Slovenija 1
7.00	Živ žav
9.50	Žogarija - ko igra se mularija
10.20	Nan.: Strašne pošasti
10.50	IPrisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.10	Na zdravje!
14.30	Tistega lepega popoldneva
14.35	Pet minut slave
14.40	Človeški faktor
14.45	Drugo mnenje
14.50	Nedeljsko oko
15.00	Miss Slovenije - Predizbor: Postojna
15.05	Astrovizija
15.10	Šport in čas
15.20	Glasbeni dvoboj
15.50	Osmi potnik
16.05	Lorella, 16.20 Odprto
16.25	Humoristična serija: Nikar tako
živahno
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Tistega lepega popoldneva - Vikend
paket: Ksenija Horvat in gostje
18.30	Žrebanje lota/Risanke
18.55	Vreme, dnevnik, šport
19.20	Zrcalo tedna
19.55	Spet doma
21.45	Večerni gost: George Pehlivanian
22.40 Poročila, vreme, šport 23.05 Evropa forum 2007 in podelitev nagrad civius 23.40 Film: Miruj, umri, oživi! (dram., Rus., '89, r. Vitalij Kanevski, i. Di-nara Drukarova, Pavel Nazarov, Jelena Popova) 1.20 Dnevnik 1.55 Infokanal
(t Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.00 TV prodaja 9.30 Skozi čas
9.40 Mladi virtuozi: Violinistka Božena
Angelov 10.00 Pomagajm o si 10.30 Globus 11.00 13.35 TV prodaja 11.30 Alpe-Donava-Jadran 12.00 Ars 360
12.15 Film: Otrok, ki je hotel biti medved
(anim., Fr., '02) 14.05 SP v gorskem kolesarstvu 14.35 Speedway: Grand Prix 15.55 Nogomet: Primorje - Domžale (liga Telekom, prenos) 18.05 SP v hokeju na ledu: Skupina A (finale, prenos iz Moskve) 20.30 Dok.: Dežele sveta 21.30 Hum. nan.: Frasier 21.45 Š - športna oddaja 23.30 Nad.: Usihajoče pravice (VB, '05, r. Bill Anderson, i. Charles dance,
Ashley Walters) 23.20 Umetnost glasbe in plesa: Simfonični orkester RTV Slovenija, David de Villiers in solisti Akademije za glasbo 0.15 Dnevnik zamejske TV
Koper
14.00 14.10 14.40 15.30 16.00 16.45 17.00 17.30 18.00
19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 21.05 22.00 22.15 21.25 22.30
0.30
Čezmejna TV Vas tedna
Q - trendovska oddaja Odmev
Folkest v Kopru Avtomobilizem Dok. oddaja: City Folk Potopisi
Porgram v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja Vsedanes Kam pa kam Tednik Vesolje je... Istra in... Dok. oddaja Vsedanes - TV dnevnik Nedeljski športni dnevnik Košarka: Final Four SP v hokeju na ledu: Skupina A (finale)
Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
17.00 17.15 18.40 19.20 19.35 19.45 20.00 20.30 21.15 21.30 22.35 23.35
Duhovna misel
Futsal
Miš maš
Tedenski pregled Ne prezrite Pravljica Razgledovanja Spoznajmo jih Ne prezrite Klepet na kvadrat Polka in majolka Videostrani
RADIO TRST A
8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Vabilo v kino; 10.55 Glasbeni listi; 11.15 Nabožna glasba (pripr. I. Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik: Delovanje paritetnega odbora; 13.00 Dnevnik, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo, sledi Glasbeni listi; 15.00 Iz pogovorov sredi dneva; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Gradnikov simpozij na videmski univerzi, sledijo Glasbeni listi; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napo-vednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz)
7.30 Kmetijski nasvet; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Prireditve; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje: O kongresu čebelarjev A. Smrdelj; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go...
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gleda-lišče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.30 Sončna klinika; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 14.30 Labirinti sveta; 15.30 DIO; 16.10 Pod lipo domačo; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer z. J. Ropretom; 22.40 Minute z ansamblom... ; 22.00 Zrcalo; 23.05 Literarni nokturno
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika,
promet; 8.40 Koledar; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.00 Poročila, vreme, športno popoldne - Gost izbira glasbo; 15.00 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.35 Valodrom; 21.30 Glasba za prave moške; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val
SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 6.05 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Maša; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 12.05 Evrora-dijski koncert; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 16.05 Glasba, naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalni koncert: Samospevi in dueti z M. Lipovšek; 22.05 Literarni portret; 23.00 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Iz službe boste domov prihajali še dovolj polni energije, da boste v prostem času aktivni. Ukvarjali se boste lahko z vsem, kar vas veseli, čas boste namenili tudi druženju.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Težko najdete skupne interese svojimi domačimi. Preživite skupaj več časa, da se boste spet povezali. Ne pričakujte čudežev čez noč.Kitaro je treba na novo uglasiti, da akordi lepo zazvenijo.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu boste končali pomemben projekt. Naučite si vzeti čas za proslavljanje dosežkov in za sprostitev. Ubesedite svoje uspehe, ne bodite lažno skromni.
RAK 22.6.-22.7.: Svet okoli «« sebe si najraje ogledujete z razdalje, pa ne zato, ker si ga ne želite bolje spoznati, ampak zato, ker se v njem s svojo občutljivo dušo pogosto ne znajdete najbolje.
LEV 23.7.-23.8.: Postavite si (^^r realne cilje in si prizadevajte, da jih boste dosegli. Ko boste premislili o tem, kam se splača vlagati svojo energijo, bodo vse stvari postale bolj preproste in smiselne. Denar: dobro.
DEVICA 24.8.-22.9.: Zadnje ^^ čase vas preganjajo težke misli. Namesto da bežite pred težavami, se z njimi spoprimite. Ljubezen: v družini vam bo prijeno in toplo.Uživa-li boste v vsakdanjih trenutkih.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ne
^ ^ sodite o drugih ljudeh, saj ne morete vedeti, kako je biti v njihovi koži. Poskušajte biti pri svojih stališčih nekoliko bolj prožni, saj ste jih v življenju že tolikokrat spremenili...
ŠKORPJON 23.10.-22.11.:
Uživali boste v svojem notranjem svetu močnih občutij. Uživali boste v spoznavanju novih ljudi, kamor koli boste prišli, boste našli razlog za vzhičenost in radost.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Samski strelci boste spoznali veliko zanimivih ljudi, nekateri vas bodo močno pritegnili. A tokrat jih boste želeli bolje spoznati, preden se boste odločili za novo zvezo.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Na
delovnem mestu vas čaka veliko opravkov, ki vam bodo vzeli več časa, kot pričakujete. Zadajte si manjše cilje, da ne boste slabe volje. Sprostite se s klepetom ob kavici.
? « VODNAR 21.1.-19.2.: Morda res vse ne bo tako, kot si želite, toda to je pač nekaj, s čimer morate sami razčistiti. Denar: nekaj dodatnih prihodkov vam bo prišlo prav, saj bo v prihodnje težko spet priti do njih.
RIBI 20.2.-20.3.: Počasi se dal-leč pride. Nikar ne poskušajte čez noč rešiti vseh svojih težav. Morda bi bilo bolje, da se sprijaznite s trenutnimi razmerami in poskušajte iz njih iztržiti čim več dobrega zase.
/
RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK
33

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.45	Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Videofleš
20.30 Deželni TV dnevnik
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10
6.30 6.45
10.35 10.40 10.50 11.00
11.25 12.00
13.30 14.00 14.10 14.45
15.50 16.15 16.50 17.00
18.50 20.00 20.30
21.10
23.05 23.10 0.45 1.25
Aktualna odd.: Anima Good news (vodi G. La Porta) Nan.: Družina Pellet (i. Dennis Farina, Gold Elon, Bonnie Somervil-le)
Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Monica Maggioni, Luca Giurato), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash
Tg parlament
10 minut za oddaje pristopanja Gremo v kino
Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa (vodi Alessandro Di Pie-tro)
Vremenska napoved in dnevnik Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo
Variete: Festa italiana - Zgodbe Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Alessio Di Clemente, Corinne Clery)
Variete: Festa italiana Aktualno: Življenje v živo Tg parlament
Dnevnik Tg1 in vremenska napoved
Kviz: L' eredita Dnevnik
Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna)
TV film: Caccia segreta (It., '06, r. Massimo Spano, i. Stefano Dioni-si, Antonia Liskova, Franco Castellano, 2. del) Dnevnik
Aktualno: Porta a porta
Dnevnik/Turbo
Potihoma
^ Rai Due
6.00 Tg2 Zdravje 6.15 Reality: La sposa perfetta 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete za najmlajše: Random, risanke
Plavo drevo 9.30 Rubrika o protestantizmu 10.00 Dnevnik/Meteo 2/Motorji/Medi-
cina 33/Nesamodenar 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2
Zdravje 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alba D' Eusanio) 17.10 Nan.: Čarovnice, 17.50 Andata e ri-torno
18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 19.00 Reality: La sposa perfetta 19.50 Hum. nan.: Piloti 20.10 Risanke 20.30 Dnevnik 20.55 Tg2 Deset minut 21.05 Variete: Votantonio Votantonio 23.05 Dnevnik 23.15 Variete: La grande notte 0.40 Aktualno: 12. Round 1.15 Tg parlament 1.25 Rubrika o židovski kulturi
^ Rai Tre
6.00 Rai News 24
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Aktualno: ApriRai
9.15	Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, vreme
12.25	Šport: Si gira
12.45	Aktualno: Zgodbe 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik/Tgr Nea-polis
15.10 Kolesarstvo: Giro d' Italia (3. etapa), 16.00 Proces etapi
18.10 18.20 19.00 20.00 20.30
21.05
23.10 23.25
0.30 0.50
11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 16.00 16.45
18.55 19.30 19.50 19.55 20.20
21.05
Dok.: Druga Geo
Aktualno: Geo & Geo
Dnevnik, deželne vesti
Rai 3 šport, 20.20 Blob
Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio
Rispo, F. Vitiello)
Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi l' ha visto? Tgr Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: RT - Rotocalco televisivo (vodi Enzo Biagi) Tg3 Night News Fuori orario
► Rete 4
Kapljice zgodovine Nan.: Kojak Hiša Mediashopping Nan.: Nash Bridges Za boljše življenje Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Tg 4 dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu Nad.: Steze
Film: Il principe coraggioso (pust., ZDA, '54, r. H. Hathaway, i. James Mason, Robert Wagner) Dnevnik in vreme Aktualno: L' antipatico Meteo 4 Aktualnosti Tg4
Nad.: Segreti e passioni (Nem., i. Angela Roy)
Film: Fire Down Below (pust., ZDA, '97, i. Steven Seagal, Marg Helgenberger, K. Kristofferson) Film: Cuori ribelli (pust., ZDA, '92, i. Tom Cruise, Nicole Kidman) Pregled tiska
Canale 5
9.40 10.15 11.20
11.50 12.25
13.00 13.40 14.10 14.45 15.30 16.10
17.00 17.05
18.10 18.45 20.00 20.30 21.10
23.30 1.20
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje
Aktualna odd.: Kronika v živo - Ve-rissimo
Tg5 Borza flash Tg com/Meteo 5
Nan.: Končno sama - Delikatessen (i. Gerry Scotti) Uno, due, tre... Stalla Nad.: Vivere (i. Carmine Scalzi, Annamaria Malipiero, Edoardo Sylos Labini)
Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Moški in ženske Tg com/Meteo5
Nad. : Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Tg5 minut, vreme Nad.: Tempesta d' amore - Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Röhl, Christof Arnold, Dirk Galuba) Reality show: Uno, due, tre Stalla Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia TV film: L' amore e la guerra (It., '05, i. Daniele Liotti, Martina Stella, 2. del) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik
O Italia 1
6.20	Nan.: Arnold
6.50	Variete za najmlajše
9.00	Nan.: Chips (i. Erik estrada), 10.05
Supercar - Državni udar
11.10	Nan.: Hazzard
12.15	Vaše mnenje
12.25	Odprti studio, vreme
13.00	Šport studio
13.40 14.40 15.00
16.00 18.00
18.30 19.05
19.40
20.10 21.00 23.30
1.20
Risanke Tg com/Meteo
TV film: Una canzone per le Cheetah Girls (kom., ZDA, '01, i. Raven Symone, Lynn Whitfield) Tg com/Meteo
Nan.: Zack in Cody v Grand Hotelu - Minigolf Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 (i. Emilio Sol-frizzi, Giorgia Surina) Nan.: La vita secondo Jim (i. Jim Belushi, Courtney Thorne-Smith) Nan.: Walker Texas Ranger Variete: Colorado Nan.: The O.C. (i. Willa Holland, Mischa Barton, Adam Brody) Šport studio/Odprti studio, Vaše mnenje, 2.45 Buffy
^ Tele 4
8.05	13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi
9.40	Dok.: Čebele
10.30	Nad.: Marina
11.00	Aktualno: Mi državljani
12.05	Glasbena oddaja
13.05	Lunch time
14.10	Košarka
16.05	Dok. o naravi
17.00	Risanke
19.00	Oddaja o nogometu
19.55	Športna oddaja
21.00	Pogovor s Feltrijem
22.30	Nog.: Triestina-Genoa
0.45	Oddaja o glasbi
LA
6.00 9.30 11.30
14.00 17.00 18.00 19.00 20.30 21.00
23.25 1.30
La 7
12.30, 20.00, 1.05 Dnevnik
Dok.: Living Famously
Nan.: Angelski dotik (i. D. Reese),
13.00 Dowling
Louis Vuitton Cup
Dok.: Morski lovci
Nan.: Star Trek
Nan.: JAG
Osem in pol
Nan.: Crossing Jordan (i. Jill Hen-nesy, Josh Duhamel) Športna oddaja Aktualno: Intervju
Jr Slovenija 1
6.25 6.40 6.55 7.00 7.05 9.00 9.05 9.30 10.20 10.35 11.05 12.00
13.00 13.15 15.00 15.10 15.45 16.05
16.10
16.20 16.35
17.00 17.35
18.25 18.40 18.55 19.35 19.55
20.55 22.00 23.00
0.25 1.15
(t Slovenija 2
6.30	Zabavni infokanal
7.30	9.10 TV prodaja
8.00	Infokanal
9.40	Tistega lepega popoldneva
13.15	Vrtiljak
15.15	Športna odd.: Š
16.00	Evropski magazin
16.30	Alpe-Donava-Jadran
17.00 18.00 18.05 18.55
19.25 20.00
21.00
22.00 22.30
23.30
23.50
1.05
14.00 14.20 14.35 15.05 15.35 16.50 16.45 17.15 17.45 18.00
18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30
23.00 23.15 23.45
Mozaik Poročila
Debatna odd.: Tekma Mladinska nan.: Odprava zelenega zmaja (3. del) Z glavo na zabavo Dok.: Skrivna zračna vojna dveh velesil (Nem.)
Aktualno-informativna odd.: Studio City (vodi Marcel Štefančič) Bleščica
Glas(be)ni večeri na drugem: Ma-riza
Ris. hum. nan.: Priseljenca - The
Immigrants (ZDA, '04)
Film: Na papirnatih avionih (dram.,
Slo, '62, r. Matjaž Klopčič, i. Polde
Bibič, Štefka Drolc)
Dnevnik zamejske TV
Koper
Čezmejna TV Vzhod - Zahod Alter eco Alpe Jadran Avtomobilizem Pevski zbor Čarniče Vesolje je... Istra in... Kam pa kam
Program v slovenskem jeziku:
Športna mreža
Primorska kronika
TV Dnevnik, vreme, šport
Mladinska oddaja
Sredozemlje
Artevisione
Aktualna tema: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik Vzhod-Zahod
Program v slovenskem jeziku: Športel, oddaja o zamejskem športu
Primorska kronika Športna mreža Čezmejna TV - TV dnevnik
Utrip
Zrcalo tedna Eutrinki 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila
Iz popotne torbe: Zelenjava Umko
Kratki dokumentarni film EBU
Nad.: Patrikov svet
Dok.: Zgodovina medeicine
Brez knjige nikoli: Portret Alenke
Bole-Vrabec
Poročila, šport, vreme
Spet doma
Poročila, promet
Dober dan, Koroška!
Risanka
Otroška odd. o knjigah: Bukvožer -Poredne punce
Martina in ptičje strašilo: ISamot-ni otok
Mozart: Potovanja Pozabljene knjige naših babic: Martin Krpan
Novice, kronika, šport, vreme Poljudnoznanstvena serija: Planet zemlja
Žrebanje 3 x 3 plus 6 Risanka
Vreme, dnevnik Vreme, šport
Nad.: Rožmarinka in Timijanka (VB, '03, r. Brian Farnham, i. Felicity Kendal, Pam Ferris) Osmi dan/Prvi in drugi Odmevi, kultura, šport, vreme Dok. film: Prisilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko 19411945
Planet zemlja Dnevnik
Tv Primorka
10.00	Videostrani
17.00	Klepet na kvadrat
18.00	Napoved dnevnika
18.05	Šola za častnike slovenske vojske
18.20	Večer s Tjašo
19.45	Pravljica
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Športni ponedeljek
21.30	Nogomet: Primorje - Domžale
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga: Brina Svit: Odveč srce (prip. Minu Kjuder, 16. del); 10.30 Glasbeni listi: Najnovejši hiti; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Glasbeni listi; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obzornik: Delovanje paritetnega odbora; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Torklja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica: tekmovanje otroških pevskih zborov; 19.00 Dnevnik; 20.00 Portret dr. O. Fritza; 21.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev v zamejstvu; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mista Pankur, Viktor Kono-pljev in Hip hop glasba
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in
ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringa-raja; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.30 Varnostna kultura; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.10 Velika sestra; 14.30 Eppur si muove; 16.30 Tema dneva; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 10.10 Strokovnjak svetuje; 11.00 Avtomobilske minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 14.00 Drobtinice; 14.45 Glasb. uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevka tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti: Jakobus Gallus; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Koncert EBU (prenos); 22.00 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
34
SVET
/
rim - Milijonska množica na Trgu S. Giovanni
»Family Day« je zasenčil shod v obrambo laične države
Na Trgu Navoda dosti politikov, a malo ljudi - Ostra polemika med Prodijem in Berlusconijem
Med številnimi politiki sta se včerajšnjih manifestacij udeležila tudi Gianni De Michelis (Coraggio laico, levo) in Giulio Andreotti (Family day, desno)
ansa
SERVIZI IMMOBILIARI DAMIAN GRILANC
PONUJAMO NEPREMIČNINE V SLOVENIJI IN ITALIJI. VEČ 0 OGLASIH V SLOVENIJI NA SPLETNI STRANI
www.artes-immobiliare.com
RIM - Če sodimo po udeležbi je včerajšnji dan družine (ali Family Day) v podporo katoliških vrednot italijanske družbe popolnoma nad-kri lil shod v ob ram bo laič nos ti dr ža ve, ka te re -ga glavni prireditelji so bili socialisti in radikal-ci. Na Trgu S. Giovanni, tradicionalnemu prizorišču levičarskih in sindikalnih organizacij, se je zbralo več kot milijon ljudi, na Trgu Navona pa je bilo dosti politikov, v povprečju pa malo ljudi, vsekakor precej pod pričakovanji organizatorjev.
Prireditelji shoda v obrambo tradicionalnih družinskih vrednot so do zadnjega svarili politike, naj ne izkoristijo manifestacije sebi v prid. Priporočila se ni držal Silvio Berlusconi, ki sicer ni spregovoril udeležencem prireditve, je pa izkoristil pobudo za oster napad na Romana Pro-dija in na njegovo vlado, češ da je usmerjena ne samo proti družini, temveč tudi proti katoličanom in Cerkvi.
Glavni govornik na Trgu S. Giovanni je bil Savino Pezzotta, nekdanji generalni tajnik sindikalne zveze CISL. Rekel je, da bosta morali vlada in parlament nujno prisluhniti pričakovanjem ljudi na trgu, obramba družine pa ni ne leva in ne desna, temveč skupna vrednota celotne skupnosti. Berlusconi je popolnoma preslišal njegove besede in množično srečanje katoličanov skušal izkoristiti sebi v prid, kar sta, čeprav v bolj
umirjenih tonih, skušala narediti tudi Gianfran-co Fini in Pier Ferdinando Casini. Slednji, podobno kot Berlusconi, ima za seboj razporoko.
Na Trgu Navona so se na pobudo Vrtnice v pesti (radikalci in socialisti SDI) zbrali zaščitniki laične države. Ministrica iz vrst radikalcev Em ma Bo ni no je spo mni la na zma go vi to bit ko za ljudski referendum o razporoki, za katero so zaslužni tudi mnogi katoličani, medtem ko si je socialist Enrico Boselli polemično privoščil podpredsednika vlade in vodjo Marjetice Fran-cesca Rutellija. Slednji je dejal, da bi šel na dan družine, če ne bi bil minister, temveč le navadni po sla nec.
Ministrski predsednik Romano Prodi ni želel komentirati obeh manifestacij, dejal pa je, da vere ne gre izkoristiti v politične namene, kot je popoldne na Trgu S. Giovanni odkrito počel lider desne sredine Berlusconi. Italija se po Pro-dijevem mnenju ne sme deliti med laiki in katoliki, država mora ob svoji laični ureditvi biti spoštljiva do vseh državljanov.
Oglasil se je tudi tajnik Levih demokratov Piero Fassino, ki je prepričan, da morata vlada in leva sredina prisluhniti stališčem, ki so prišla do izraza na obeh rimskih prireditvah. Pred-sed nik re pub li ke Gi or gi o Na po li ta no pa se je v petek v pismu združenju Arcigay zavzel proti vsakršni diskriminaciji homoseksualcev.
kosovo - ZDA in EU objavili besedilo resolucije
Rusija ni zadovoljna, a še ne grozi z vetom
NEW YORK, MOSKVA - ZDA in evropske članice Varnostnega sveta ZN so v petek uresničile napoved in poslale v obtok predlog resolucije, ki izraža podporo nadzorovani neodvisnosti Kosova v skladu s priporočili posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija.Rusija v petek ni naravnost zagrozila z vetom oziroma ni napovedala, da bo vložila svoj predlog resolucije, vendar pa je namestnik veleposlanika Konstantin Dolgov dejal, da je ameriško-evropski osnutek odpotoval v Moskvo in so vse opcije odprte. Francoski veleposlanik pri ZN Jean-Marc de La Sabliere je v petek dejal, da razprava o statusu Kosova s to resolucijo prihaja v sklepno fazo in da mora VS ZN izpolniti svojo odgovornost, da zagotovi uspeh procesa, ki ga je sam začel. Francoski veleposlanik je izrazil upanje, da bo resolucija pod streho v naslednjih tednih.
Ameriški veleposlanik pri ZN Zalmay Khali-lzad je v četrtek dejal, da bo njihov predlog resolucije dobil podporo 10 ali 11 članic VS, kar je več od potrebnih devtih glasov, vendar pa ostaja vprašanje, kaj bo storila Rusija, ki ima pravico do veta. Kitajska za zdaj ne kaže, da bi delala težave oziroma vložila veto.
Predlog resolucije, ki bi jo sprejeli po 7. poglavju Ustanovne listine ZN, ki omogoča uporabo sile pravi, da gre pri Kosovu za poseben primer. To je pomembno zaradi ugovorov nekaterih držav, da bi se Kosovo uporabilo kot presedan za druge države, kjer si različne manjšine prizadevajo za neodvisnost. Predlog resolucije govori o posebnem zgodovinskem kontekstu nasilnega razpadanja Jugos-
lavije in nasilju na Kosovu pred letom 1999, ko je tam posredovala zveza NATO, da zaščiti albansko prebivalstvo pred jugoslovansko vojsko.
Izraža se priznanje Ahtisaariju in podpore njegovim predlogom, pa tudi zavezanost VS ZN večet-ničnemu in demokratičnemu Kosovu. Predlog resolucije pravi, da VS ZN ne bo prenašal nasilja, pro-vokacij in zastraševanja ter poziva k nadaljnjem uresničevanju standardov in izraža nujno potrebo po vrnitvi beguncev in razseljenih oseb. To določilo je bilo dodano predvsem zaradi morebitnih ugovorov Rusije.
Rusija je včeraj sporočila, da je zanjo nesprejemljiv osnutek resolucije, ki so ga izdelale ZDA in njene evropske zaveznice. »Seveda smo pripravljeni na pogovore z avtorji osnutka, a očitno je, da osnutek resolucije vsebuje člene, ki so nesprejemljivi za nas,« je v sporočilu za javnost zapisalo rusko zunanje ministrstvo, danes poroča francoska tiskovna agencija AFP.V Moskvi hkrati poudarjajo, da je potrebno nadaljevati pogovore, s katerimi bi dosegli kompromis med Srbi in kosovskimi Albanci.
»Kot smo že večkrat ponovili, je moč pravo rešitev za Kosovo najti samo na osnovi sporazuma med obema stranema, med Srbi in kosovskimi Albanci, in ne na temelju kakšne vsiljene resolucije,« je po poročanju AP poudaril tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihai-l Kamijnin in dodal, da se Rusija zavzema, da bi »skupno določili naslednji korak, ki bo vzpodbudil proces pogajanj, ki bi privedla do kompromisne rešitve v skladu z interesi globalne stabilnosti«. (STA)
Nudimo tehnično in pravno pomoč pri nakupu in prodaji ter možnost kredita z dogovorjenimi bankami.
34151 Opčine (TS) - Narodna ulica, 40 - Tel. in faks: 04Ü 2158112
/
cannes - Začenja se jubilejni filmski festival
60 let prestiža in filmske umetnosti
Tudi letos se bodo na Azurni obali zvrstili številni zvezdniki
CANNES - Prihodnji teden bo med 16. in 27. majem na francoski rivieri v Can-nesu potekal jubilejni, 60. filmski festival, ki je kljub berlinski in beneški konkurenci uspel ohraniti sloves najprestižnejšega med filmskimi festivali. Za zlato palmo se bo letos potegovalo 22 filmov, ki predstavljajo preplet velikih, uveljavljenih imen, kot so Kusturica, Van Sant in Tarantino, in tistih, ki se bodo v Cannesu predstavili s prvenci. Na festivalu bo na filmski tržnici sodelovala tudi Slovenija.Umetniški direktor festivala, 46-letni Thierry Fremaux, ki z uvrstitvijo filmov v glavni program odloča o novih zvezdah in zmagoslavjih, je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da ne čuti pritiska in da za svoje odločitve ne prejema malih daril. Zaveda se, da je umetniško vodenje canneskega festivala velika odgovornost. Kot je dejal, v drugih primerih za festivalski uspeh šteje že, če sta prikazana dva dobra filma, medtem ko v Cannesu javnost pričakuje dva vrhunska izdelka na dan.
Fremaux se je ob jubilejni izdaji festivala odločil za preplet svežih in že preverjenih ustvarjalnih energij. Wong Kar Wai bo festival odprl s filmom »My Blueberry Nights«, Tarantino, ki je v Cannesu že slavil s Šundom, se vrača s filmom »Death Proof«, Kusturica, dvakratni canneski
zmagovalec, na festival prihaja s filmom »Promise me this«, Van Sant pa bo predstavil film »Paranoid Park«. Med novimi imeni pa velja, denimo, omeniti Iranko Marjane Satrapi in Romuna Christiana Munguija. Bogat bo tudi spremljevalni program, mediji še posebej opozarjajo na novi film Michaela Moorea z naslovom »Sic-ko« in na film Michaela Winterbottoma »A Mighty Heart«.
Čeprav se Cannes zavestno oddaljuje od Hollywooda in v prvi vrsti prisega na kvaliteto, se organizatorji zavedajo, da na rdeči preprogi potrebujejo zvezde. Letos so svoj prihod napovedali Brad Pitt, George Clooney, Julia Roberts, Catherine Zeta Jones, Matt Damon in Al Pacino. Zvezdniška pa je nenazadnje tudi žirija, ki ji bo letos predsedoval britanski režiser Stephen Frears.
Člani canneske žirije so portugalska igralka in režiserka Maria de Medeiros, kitajska igralka Maggie Cheung, avstralska igralka Toni Collette, kanadska igralka Aar-ah Polley, italijanski režiser Marco Bello-chi, francoski filmski in gledališki igralec Michel Piccoli in režiser iz Mavretanije, Abderrahmane Sissako.
In kako so si organizatorji zamislili praznovanje jubilejne izdaje? Niso se odločili za še eno zabavo, temveč bodo pri-
pravili mali festival s 33 kratkimi filmi o obiskovanju kinematografov, ki so jih posneli Roman Polanski, Ken Loach, Lars Von
Trier, Alejandro Gonzales Inarritu in dru-gj.
Canneski festival bo spremljalo kar štiri tisoč novinarjev, obiskalo pa ga bo kar 10 tisoč predstavnikov filmske industrije, tudi slovenski.
Filmski sklad RS se bo tako že četrtič predstavil na filmski tržnici.
Na sejemskih projekcijah bodo zavrteli Kratke stike Janeza Lapajneta, film Mokuš Andreja Mlakarja, Teo Hanne Slak, Estrellito Metoda Pevca, L kot ljubezen Janje Glogovac in slovensko-švedsko kopro-dukcijo Noč Mihe Knifica.
Slovenski paviljon bo stična točka za vse slovenske filmske ustvaqalce, ki bodo v Cannesu predstavljali že končane filme ali pa iskali partneqe za projekte v razvoju. V paviljonu lahko posamezniki pripravijo srečanja z mednarodnimi filmskimi profesionalci in predstavijo svojo dejavnost.
Mednarodni javnosti se bo predstavil Grossmanov festival filma in vina, ki bo avgusta že tretjič potekal v Ljutomeru.
Slovenski film se bo letos predstavil tudi v uradnem delu canneskega filmskega festivala, v programskem sklopu »Tous les cinemas du monde«.
Osnovni namen je predstavitev kulturne raznovrstnosti svetovnega filma, pa tudi predstavitev filmskih industrij novih držav. V program so uvrstili filme iz Indije, Libanona, Poljske, afriških držav, Kolumbije in Slovenije.
Izbor slovenskih filmov, ki so nastali po letu 2002, je za sklop pripravil programski direktor Serge Soboczynski. Na slovenskem dnevu v Cannesu se bodo predstavili celovečerni filmi Predmestje Vinka Moederndorfeqa, Odgrobadogro-ba Jana Cvitkoviča, Pod njenim oknom Metoda Pevca in Slepa pega Hanne Slak.
Na lanskem festivalu je zlato palmo za najboljši film prejel Ken Loach za film Veterm (na sliki prizor iz tega filma), ki trese ječmen.
Alenka Vesenjak, STA
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Zdravnik po sili«. Produkcija SSG. Urnik: v soboto, 19. maja ob 20.30 (Red B).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Italo Svevo: »Le ire di Giuliano«.
Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. maja; zvečer ob 20.30, ob torkih in praznikih ob 16.30, ob ponedeljkih zaprto.
GORICA
Kulturni dom
V	četrtek, 17. maja ob 20.30 / »Ko-migo 2007«. Mauro Fontanini: »Chi xe l'ultimo?«. Režija: Riccardo Fortuna. V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina G. T. La Barcaccia -Trst.
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Nastopa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec.
PIRAN
Gledališče Tartini
V	sredo, 16. maja ob 20.00 / Študentski večeri odprti za vse. »Šou-pova sred(ic)a«. Nastop študentskega improvizacijskega gledališča imprObala in pop/jazz kvarteta s tržaškega glasbenega kon-servatorija Giuseppe Tartini. Vstop prost.
V	petek, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic.
SEŽANA
Kosovelov dom
V	petek, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana.
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
Danes, 13. maja ob 20.30 / Iskra Ignis: »Kolumbovo jajce«. Gostovanje Gustav gledališča.
Jutri, 14. maja ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče«. Koprodukci-ja z Gledališčem Koper.
V	petek, 18. maja ob 20.30 / William Shakespeare: »Dvanajsta noč ali kar hočete«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle.
V	nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
Jutri, 14. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	torek, 15. maja ob 15.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«.
V	četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	petek, 25. ob 19.30 in v soboto, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«.
Mala drama
V	petek, 18. in v soboto, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«.
Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«.
Šentjakobsko gledališče
M. Bor: »Vrnitev Blažonovih«, (partizanski vestern). / Režija: Jure Novak. Urnik: jutri, 14. in v sredo, 16. maja ob 19.30.
V	soboto, 19. maja ob 19.30 / J. Ja-
PRIREDITVE
cobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat.
V	ponedeljek, 21. maja ob 19.30 / William Shakespeare: »Komedija zmešnjav«. Režija: Dejan Sarič.
V	torek, 22. maja ob 20.00 / M. Jova-novic: »Naslednik«. Gostovanje teatra Paradoks.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V	soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Na-buccom.
Gledališče Rossetti
Jutri, 14. maja ob 18.00 / »Glasbeni popoldnevi v Rossettiju«, Italian Saxophone Orchestra. Dirigent in solist Federico Mondelci.
V	petek, 18. maja ob 20.30 / Tozzi -Masini, koncert.
Dvorana Bartoli
V	soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car-lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese.
V	sredo, 23. in v četrtek, 24. maja ob 21.00 / Plesna predstava: »Bassa Continua«, koreografija Tanja Skok.
V	soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone.
Gledališče Verdi
Giacomo Puccini: »Suor Angelica«.
Urnik: v torek, 15. in v petek, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja ob 16.00.
Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: danes, 13. ob 16.00, v sredo, 16.
in v četrtek,17. ob 20.30, v soboto, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. GORICA
Skupni trg obeh Goric
Danes, 13. maja ob 19.30 / »Koncert na meji 2007«. Nastopajo: Alice, Oliver Dragojevic, Zoran Predin, Martina Fe-ri in Zaira Zigante. Vstop prost.
_SLOVENIJA_
SEŽANA Kosovelov dom
V	sredo, 16. maja ob 20.00 / Koncert ansambla Phophonix Orchestra.
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	torek, 15. maja ob 16.00 in 18.00,
Gallusova dvorana / Popoldan s Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent: Marko Hribernik. Gojenke Internacionalne baletne šole Bled. Koreografinja in vodja baleta: Marisa Paull.
V	torek, 15. maja ob 20.15, Linhartova dvorana / Hanne Hukkelberg, koncert - spremljevalni program Druge godbe.
V	sredo, 16. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Europa galante & Fabio Biondi, koncert. Umetniški vodja: Fa-bio Biondi - violina.
V	četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini.
_AVSTRIJA_
PLIBERK Kulturni dom
V	sredo, 16. maja ob 18.00 / Srečanje Glasbene šole Slovenj Gradec in Glasbene šole na Koroškem.
DUNAJ
Ljudsko gledališče (Volkstheater)
V	sredo, 16. maja ob 19.30 / Muzikal »Cabaret« (s koroško Slovenko Katarino Hartmann).
ŠENTPRIMOŽ Kulturni dom
V	sredo, 16. maja ob 20.00 / Koncert »Koroški glasovi za Angolo«; nastopajo slovenski in nemški zbori s Koroške.
ŠENTJANŽ V ROŽU k+k-center
V	petek, 1. junija ob 19.00 / Koncert »Koncert za Angolo«; nastopajo rock-skupine s Koroške.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): še danes, 13. maja, je na ogled kiparska razstava Nina Spagnolija. Odprto od 9.00 do 19.00, prost vstop. Tržaška knjigarna - Galerija: do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Op-tical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan 6): na ogled je fotografska razstava Lui-gija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«. Galerija Rettori Tribbio 2: do 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE
Bambičeva galerija (Proseška ul. 131):
slikarska razstava Mihaele Velikonja »Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne. REPEN
Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040327240 ali na e-pošto: nfo@kraska-hisa.com
GORICA
Palača Attems-Petzenstein: do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana.
_ 35
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
_VENETO_
BENETKE
Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
SEŽANA
Kosovelov dom: na ogled so slike Sea-da Emrica.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO
Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobro-vem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
_AVSTRIJA_
DUNAJ
Slovenski kulturni center Korotan (8., Aolbertgasse 48): razstava »Polifonija 07« - dela so dali na ogled: Marta Ja-kopič-Kunaver, Irena Polanec, Anton Repnik, Janez Repnik, Rudi Skočir, France Slana, Etko Tutta, Alenka Vi-celjo, Boris Žohar. CELOVEC
Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. ROŽEK
Galerija Šikoronja: v petek, 18. maja, ob 19.00, odprtje razstave Iva Prančiča (slike).
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: v petek, 1. junija, ob 19.30, odprtje razstave »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja).
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (12.5.2007)
Vodoravno: askarida, Marat, storitev, Ararat, Tare, atomistika, Irena, okorelost, tkanina, N. U., A. J., set, Akadem, kata, Borut, Tolos, Don, Krn, Rambo, Ino, era, kotel, Ema, Aarestrup, Atalanta, Ann, da, Inter, poraba, Taviani, hCi, O. J., ime, Jimenez, antrakoza, Canna-varo, Erika, naCin, antena, A. A., mulat, Tina; na sliki: Borut Klabjan.
36
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
^ rahel
dež
a A zmeren ÜÜ dež
ôVdT
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fti^ fjlAJUUi.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
vremenska slika
tOlmeč o
10/21
VIDEM O
11/28 O PORDENON
12/27
a
CELOVEC O 12/25
O
GRADEC
12/26
TRBIŽ O
9/20
O 9/23 KRANJSKA G.
¿i

O 10/5 S. GRADEC
tržič ^č)"-
12/26
O
KRANJ
CELJE 12/27 O
MARIBOR
012/26
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 11/26

ČEDAD O
12/27	o
LJUBLJANA
r,ORirA rt" O N. GORICA	14/27 N. MEST012/28
0 14/27	POSTOJNA	O
14/2® ------ 14/27 O 11/24	-----
«5%	P"
PORTOROŽ O	/---^.J^' V. ČRN0MELJ „
16/27,
i UMAr	REKA 16/27
) UMAG	OPATIJA .
ZAGREB 14/28 O
PAZIN O
ÎNAPOVED ZA DANES
Ob morju bo delno jasno, v nižinah in v gorah spremenljivo do oblačno. Predvsem v predgorju in v gorah bodo možne plohe in krajevne nevihte. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Zvečer se bo vreme izboljšalo.	Prevladovalo bo sončno vreme. Kakšna ploha ali nevihta bo možna le v severni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 16, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj C. J
	
Proti severni strani Alp občasno pritekajo bolj hladni in vlažni tokovi, ki zmerno povečujejo nestanovitnost v naših krajih.
Nad Balkanom in Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka od jugozahoda topel in spet bolj suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.26
Dolžina dneva 14.49
r LUNINE MENE
Luna vzide ob 3.36 in zatone ob 16.24
A
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo na jugu države večinoma ugoden, v severni polovici države pa bodo najbolj občutljivi občasno imeli z vremenom povezane težave.

MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 21,4 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.42 najnižje -45 cm, ob 8.41 najvišje 25 cm, ob 14.13
najnižje -39 cm, ob 20.33 najvišje 63 cm. Jutri: ob 3.17 najnižje -57 cm, ob 9.28 najvišje 29 cm, ob 14.52 najnižje -36 cm, ob 21.05 najvišje 66 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........24 2000 m............9
1000 m...........19 2500 m............6
1500 m...........14 2864 m............3

CELOVEC
O 12/28
TOLMEČ O
10/23
TRBIŽ O
9/22
o 9/25 KRANJSKA G.
O
GRADEC
12/29
O 10/27 S. GRADEC
MARIBOR
013/30
M. SOBOTA
O 12/30

>	VIDEM o
«tf* 12/28 O PORDENON 13/27
ČEDAD O
13/27
O Se:
TRŽIČ ^
11/28
O
KRANJ

CELJE 13/30 O „
PTUJ
O

GORICA O
15/28
O N. GORICA
i ano
O
LJUBLJANA
14/29 i
POSTOJNA O 11/25
KOČEVJE
O
T
N. MEST012/30
o ^
ZAGREB 14/30 O
_ O
ČRNOMELJ
REKA 16/27
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Dopoldne bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. V popoldanskih urah se bo od zahoda povečala oblačnost. Ob morju bo pihal zmeren južni veter.
Jutri bo sončno in vroče. Pihal bo jugozahodni veter. V torek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne in zvečer bodo plohe in nevihte. Pihal bo jugozahod-nik.
dopis iz pariza
Et voilà le Président
In po mesecih živahne in razburljive volilne kampanje so Francozi dobili novega predsednika: »Madames et monsieurs et voilà le président Sarkoz-y!« Na ulicah so od dežj a in časa razcapani plakati kazali, da je boja konec, razbite izložbe v okolici trga Bastille pa, da Francijo čakajo še kako vroči dnevi. V nedeljo zvečer so se mnogi veselili, drugi žalostili, tretji manifestirali in prišlo je do izgredov. So nekateri izrazili svoje nezadovoljstvo s preveliko vnemo ali so le običajni razbijači izkoristili priložnost? Kakorkoli je zanimivo, da je v mnogih francoskih mestih prišlo do manifestacij, saj je Sarkozy s 53,1% glasov krepko premagal Segolene Royal, ki je dosegla 46,9% glasov. Ne samo, Sarkozy je v svojem govoru obljubil, da bo združil vse Francoze. Kaj torej nekatere navdušuje in kaj druge odbija?
Francija izgleda danes kot zakrneli ve li kan, Fran co zi so željni spre memb in v tej stagnaciji je Sarkozyjeva odločnost mnoge navdušila. K entuziazmu so gotovo pripomogle tudi njegove govor-
niške sposobnosti, mediatizacija in nenazadnje za predsednika mlada leta. Toda nekateri niso pozabili njegove politike, ko je bil notranji minister, njegove reakcije ob izgredih v jeseni 2005, in skrbi jih, da je lepi nedeljski govor le fasada. Prišlo je že do prvih kritik: predsednik Sarkozy si je privoščil tridnevne počitnice in glede tega nič čudnega, saj je bila kampanja naporna in čakajo ga še trši dnevi. Nezadovoljstvo je vzbudila izbira križarjenja na jahti bogataša Bollore. Račun tovrstnih počitnic znaša skoraj 200.000 evrov in neka-te ri so se spra še va li, kdo bo pla čal: dr -žava oziroma državljani? Nato se je oglasil milijarder Bollore in zagotovil, da je bil Sarkozy njegov gost in nekateri so še bolj zaskrbljeno zmajali z glavami, saj tovrstne usluge niso nikoli brez interesov. Medtem se je Sarkozy vrnil iz počitnic, zavrnil kritike in se lotil dela, saj bo 16. maja uradno prevzel predsedniško mesto.
Glede volilne kampanje in novega predsednika še nekaj mnenj iz prve roke.
Jean-Baptiste, 38 let, uradnik.
Volilna kampanija je bila zelo fasci-nantna, prvič sem doživel tako masivno zanimanje za politiko. Glede Sar-kozyja pa lahko rečem, da mi vzbuja strah: mimo tega da je dvoril ekstrem-ni desnici, le da je prišel do glasov, preveč je avtoritaren. No, nekdo ki je prijatelj z Berlusconijem... Glede Segole-ne pa menim, da se je dobro izkazala tako med kampanjo kot v finalnem dvoboju. Predvsem mi je bilo všeč, ker je levici doprinesla nove ideje in pokazala, da so v politiki možni tudi drugi načini.
Florence, 23 let, plesalka. Sama sem zelo sledila kampanji, prebrala sem si programe glavnih kandidatov, toda dolgo sem ostala neodločena. Mediji so med kampanjo postavili v ospredje Sar-kozyja in to je gotovo imelo pomembno vlogo pri izidu. Glede Sarkozyja nimam pozitivnega ali negativnega mnenja, bomo videli s časom.
Sophie, 53 let, vzgojiteljica. Volilna kampanja je bila predolga, začela se je že zgodaj jeseni in v teh mesecih je monopolizirala medije in pogovore ljudi. Izvolitve Sarkozyja pa mi je bila pravi šok, čeprav smo bili na to pripravljeni. Presenečena sem bila, da je zanj glasovalo kar 53% volilcev. Menim, da je nevaren, vidim ga kot diktatorja, medije ima že pod kontrolo.
Veronika, 35 let, uradnica. Zadovoljna sem da je bil izvoljen Sarko-zy, tudi sama sem volila zanj. Zaposlena sem v veliki tvrdki, kjer večkrat prevladuje »politika« in ne »delo«. Sarko-zy poudarja vrednoto »dela« in doprinesel bo velike spremembe. Menim, da je tudi primeren za tako pomembno funkcijo, saj se nanjo že dolgo pripravlja. Segolene je izbrala stranka in še pred letom dni ni sploh razmišljala o tem.
Davide, 26 let, novinar iz Italije. V Parizu živim le sedem mesecev, toda sem zaradi svojega poklica veliko sledil kampanji. Presenečen sem bil nad angažiranostjo ljudi, kako so se zanimali, vendar me je čudilo, da so se bolj navduševali za osebnosti kot ideje. Izid volitev je bil predvidljiv, levica je zastarela v programih in sloganih, ni se prilagodila novim razmerami. Vsekakor pa je Sarkozy nevaren, glede idej, kontrole nad mediji in ker, kot je pokazal med kampanjo, lahko zlahka spremeni obraz, le da pride do cilja.
Hider, 32 let, profesor telesne vzgoje. Večinoma se ne zanimam za politiko in tako nisem kaj preveč sledil kampanji oziroma le toliko, kolikor sem bil prisiljen, saj je bil zadnje čase edina tema pogovorov. Glede Sarkozyja pa, gotovo je megaloman, sicer pa bomo videli kaj bo naredil.
Jana Radovič
POREČ