Priloga dogovorov za javno razpravo VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBCINE UUBUANA CENTER Skupščina občine Ljubljana Centet je zadolžila Izvršni svet, da posreduje v javno razpravo osnutek Družbenega dogovora o ditižbeni samozaščiti, kate-rega je obravnavala in sprejela z ustreznimi dopol-nitvami na januarskem zasedanju vseh zborov. Skup-ščina je določila rok javne obravnave do konca me-seca februarja 1976 in naročila Izvršnemu svetu, da po končani javni obravnavi pripravi predlog Družbe-nega dogovora o družbeni samozaščitl občine Ljub-IJana Center. Izvršni svet poziva vse temeljne in druge orga-nizacije združenega dela in delovne skupnosti, kra-jevne skupnosti in družbenopolitične organizacije, da obravnavajo osnutek družbenega dogovora o družbeni samozaščiti in pošljejo svoje pripombe, stališča, predloge in dopolnitve NAJKASNEJE DO 29. FEBRUARJA na naslov: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center, Adamič-Lundrovo nabrežje 2. Za vsa potrebna pojasnila in informacije pa se obračajte na oddelek za splošne zadeve Skupščine občine Ljubljana Center, telefon 22-642. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBCINE LJUBUANA CENTER Na podlagl 147. iin 312. čtena Ustave sooiailistifine re-publike Slovenije (Uradni list SRS štev. 7/74) in 95. člena Statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SBS Stev. 10/74) sklenejo: — Skupščina ob6ine Ljubljana Center — Krajevne skupnosti z območja Skupščine Ljubljana Center — Samoupravne interesne skupnosti na območju ob-Cine Ljubljana Center — Temeljne organizacije združenega dela, druge orga-nizacije združenega dela in druge samoupravne organi-zacije in skupnosti v občini Ljubljana Center in — Družbenopolitične organizacije občine LJubljana Center Družbeni dogovor O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI V OBČINI UUBUANA CENTER I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Družbena samozaščita je neposredna aktivnost in od-govornost delovnih ljudi in občanov ter drugih nosiloev družbene samozaščite za varovanje socialističnih družbe-nih odnosov, ki temeljijo na samoupravljanju delovnlh ljudi in zagotavlja varstvo socialističnega samoupravnega sistema. Družbena samozaščita obsega ukrepe, ki jih v skladu z ustavo in zakoni sprejemajo in izvajajo delovni ljudje In občani samoupravno organizirani in združeni v kra-jevnib. skupnostih, temeljnih in drugih organlzacijah zdru-ženega dela, samoupravnih skupnostih in drugih samo-upravnih organizacijah ter v družbenopolitičnih organi-zacijah in občinski skupščini zaradii popolnejše zaščite ustavnega sistema, samoupravljanja, družbene lastnine, osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih lju-di in občanov, pravic in svoboščin ter ekonomske, so-cialne in osebne varnosti človeka, kakor tudi drugih splošno priznahih socialističnih vrednot. 2. člen Družbena samozaščlta je sestavni del samoupravne aktivnosti in odgovomosti delovnih ljudi in občanov, ki temeljd na tradiciji narodnoosvobodilne borbe ter je po-membna sestavina in prvina celotnega procesa revolucio narne spremembe družbe na samoupravnih temeljih. DTužbena samozaščita je Uidd osnova za podružbljanje funkcije varstva ustavne ureditve. Uresnifievanje družbene samozaščite je ustavna in sa- moupravna pravlca in dolžnost vsakega delovnega člov«. ka in občana, vseh temeljnih in drugih organizacdj zdru. ženega dela ter delovnih skupnosti, samoupravnih inte-resnih skupnosti in drugih samoupravnih organlzadj in skupnosti, krajevnih skupnosti, vseh samoupravnlh orga. riiov .družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in njenih organov. 3. člen Delovni ljudje In občani ter njihovi organi, podpisniki tega družbenega dogovora, se zavezujejo, da bodo z druž. beno samozaščito ter sistemom ukrepov tn aktivnosti v okvlru svojih ustavnih samoupravnih pravic in dolžnosti preprefievald vse dejavnosti, ki: — ogrožajo ustavno ureditev, teritorialno nedotakljU vost, neodvlsnost in obrambno sposobnost države, — spodikopavajo oblast delavskega razreda in delov-nih ljudi ter kršijo njihove samoupravne pravice, — ogrožajo družbeno-ekonomsko osnovo samoupravn« družbe, dmžbeno lastnino in zasebno premoženje ter pro-tipravno razpolagajo In si prisvajajo družbeno lastnlno, — razbijajo bratstvo, enotnost in enakopravnost ju-goslovanskih narodov in narodnosti, — ogrožajo pridobitve narodnoosvobodilnega bo]a in sociallstične revolucije ter samoupravne sodalistične družbe, — kršijo in kratijo samoupravne in druge pravica ter svoboščine delovnih ljudi ln občanov, socialistično moralo, kakor tudi druge priznane socialistlčne ln člot veSke vrednio^te tako, da bodo na območju oboine LJubljan« Center usklaijeno in arganiziraoo uiresnifievaili naloge ¦ Jf^ drodja družbene samozaščite, >in sioer; — varovali z ustavo dolofieno družbeno ureditev In se borili proti vsem oblikam notranje in zunanje sovražne dejavnosti, — varovali samoupravne pravice delovnih ljudi in ob. čanov ter se borili proti zlorabam in izkoriščanju, — se borili proti pojavom, katerih cilj je razbijatl bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodno-sti in pojavom, ki ogrožajo pridobitve narodnoosvobdil. ne borbe in socialistične revolucije, — varovali družbeno lastnino ter premoženje in oseb-no varnost delovnih ljudi in občanov — se borili proti vsem pojavnim oblikam gospodar-skega kriminala, proti zlorabam pri razpolaganju z druž. benim premoženjem, korupciji, nelojalni konkurenei, zlo-rabam poslovne morale, protipravnemu prisvajanju druž-bene lastnine in proti nevestnemu gospodarskemu poslo-vanju, — krepill preventivne ukrepe za zavarovanje in varo. vanje družbene lastnine in gospodarskih ter drugih objek-tov z organizaoijo varnostno-vratarske službe, protipožarne zaščite, varstva pri delu in druginni organiziranimi obll-kami varstva celotne družbene lastnine s katero uprav-ljajo, — skrbeli za preventivne ukrepe za zaSčito pred ele-mentarnimi in drugimi nesredami in epidemijami ter se usposabljali za hitro in učinkovito izvajanje nalog ob morebitnih nastopih elementarnih nesreč in epidemij, — skrbeli za varovanje javnega reda, osebne in sploš. ne varnosti ter prometne varnosti delovnih ljudi in obča-nov občine v vseh okoljih, kjer delajo in žlvijo, — skrbeli za varstvo naravnega okolja, za komunalni red, urejenost ulic, trgov in naselij ter javnih in drugib objektov in se borili proti vsem oblikam onesnaževanja okolja, — skrbeli, da se z nstreznimi vzgojnimi, socialnlmi, normativnimi in drugimi dejavnostmi odpravljajo vzrokl in posledlce kriminalnih in drugih asocialnih pojavov, — skrbeli, da se s primernimi oblikaml množičnega izobraževanja in vzgoje stalno krepi in razvija med de-lovnlml ljudmi in občani varnostna kultura in sociali-stični patriotizem ter zavest o pomenu satnozaščite in vnrnosti celotne samoupravne socialistične družbe, — nudili stalno svojo pomoč državnim organonu in drugim pristojnim službam pri izpolnjevanju nalog s po-dročja varstva ustavnega reda, zaščite osebne varnosti in zasebnega premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter prl odkrivanju storilcev kaznivih dejanj, — dajall pristojnim organom in službam ter drugim samoupravnim in družbenopolitičnim dejavnikom pobude za reševanje nalog in problemov varstva ustavnega reda ln varovanja samoupravnih socialističnih družbenlh vred-not In Jih opozarjali na potrebo vseh delov preventivne-ga delovanja v okviru njihovih pristojnosti. 4. člen Delovni ljudje in občani kot nosllci družbene samo-zaščite v občini imajo pravi-upravljania (Uradni list SFBJ St. 40/73) in Skupšdima SR Slovenije s Sklepi in priporodili o nalogah s pod-roftja družbene samozaščite (Uradni list SRS št. 25/70 in 19/75). Kljub doseženlmrezultatompastopnjaorganizira-nosti družbene samozaščite nasploh in tudi v naši občind, še ni ustrezna družbeni pomembnosti in po-trebam družbene samozaščite. Zato je tevršnd svet dal pobudo, da tudi v naši občini sklenemo družbeni dogovcr o družbani samozaščiti, ki naj bi ga pod-pisali: — SkupSfiina občine Ljubljana Center, ¦*- krajevne skupnosti z obmodja obCine Ljubljana Center, — samoupravne interesine sikupnosti na območju ob-oine Ljubljana Center, — temeljne organizaci.je združenega dela in druge or-ganizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti v občdni Ljubljana Cemter, — družbenopolitične organizacije občine Ljubljana Ceanter. Izvršni svet je predlagal, da se zaradi pomemb-nosti obravnavata istočasno družbeni dogovor o druž-beni samozaš&iti v Ljubljani in družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini L.iubljana Center in si-cer v dvofaznem postopku. Ob tem bo pomembno, da se v mestu Ljubljana opredelimo, katera vpra-šanja in naloge s področja družbesne samozaščite bi urejevali skupaj z mestaim družbenim dogovorom t.sr katera vprašanja in naloge, naj glede nasvojespe-cifičnosti, urejujejo občinske skupšoine na otomočju mesta. Na del teh vprašanj fe odgovarjata priložena osnutka, verjetno pa bo javna obravnava, predvsem mestnega družbenega dogovora, jasneje odgovorila aa to, kaj vse bomo urejevali skupaj v mestu. Predloženi osnutek družbenega dogovora odružbe-ni samozaščiti v občini Ljubljana Center izhaja iz iz-hodišča, da obravnava in urejuje vsa tista •vprašanja s področja družbene samozašClte v naši občini, ki jih ne ureju.jemo skupaj v mestu. Nadalje poskuša čim-bolj konkretno opredelitj osnovne naloge in odgovor-nosti ter akcije vseh nosilcev družbene samozaščdte v oboini, ki so podpisniki družbenega dogovora. Skupščina občine Ljubljana Center je na 15. seji družbenepolitičnega zbora dne 13. 1. 1976, na 15. seji zbora združenega dela dne 15. 1. 1976 in na 15. seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. 1 1976 obravnava-la osnutek Družbenega dogovora o družbeni samo-zaščiti, kl ga je predložil izvr&ni svet. Občinska skupSčto) .je predloženi osnutek sprejela z nekateri-mi dopotoitvami to zadolždla izvršni svet, da ga z objavo v »Dogovorih« posreduje v javno obravnavo delovnim ljudem in občanom s t.em da naj se javma obravnava zaltljuči do kootica meseca februarja 1976. Po zaključeni javni obravnavi bo izvršnj svet pripra-vil predlog družbenega dogovora. IZVRŠNI SVET SKUPŠCINE OBCINE LJUBLJANA CENTER Poročilo odbora za družbeno pomoč stanovanjske skupno-sti občine Ljubljana-Center o pripravi predloga občinske prednostne liste za pridobitev družbe-nih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Kot je razvidno iz predloga prednostne liste, ki ga je objavil odbor za družbeno pomoč naše skupnosti, skupaj z odbori za družbeno pomofi ostalih ljubljanskih obfiin t I^jubljanjskem dnevniku 23. januarja 1976 iti ki je de- legatom skupščine za našo občino priložen tudi kot gra-divo za današnjo sejo skupšfiine, je bilo v predlog pred-nostne liste uvrščeno skupaj 551 upravifiencev in sicer: — 338 iz vrst družin in občanov z nižjimi dohodkl; — 66 iz vrst mladih družin in — 147 iz vrst upokojenčev, invalidov, upravičencev do stalne družbene pomodi. Odbor za družbeno pomoč naše občine je prejel od stanovanjske skupnosti Ljubljana (nekaj tudi od ostalih občinskih skupnosti Ljubljane direktno) skupaj 650 vlog za pridobitev najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. V predlog občinske prednostne liste, ki ga je sprejel odbor za družbeno pomoč naše skupnosti na svoji seji dne 22. januarja 1976 pa nd bilo uvrščeno sfcupaj 99 pro-silcev. Iz poimeničnega seznama prosilcev, ki niso bili uvr-š&eni na občinsko prednostno listo in ki vam je bil pred-ložen danes na mizo v infonnacijo pa je razvidno, da gre dejansko za skupaj 95 prosilcev, ker je dzvršilni od-bor skupaj z odborom za družbeno pomoč na svoji seji dne 5. februarja 1976 naknadno uvrstil nekatere prosiice v predlog prednostne liste. Iz predloženega vam poimendčnega seznama je raz-vidoo, da skupaj 95 prosilcev ni bilo uvrščenih v občin-sko prednostno listo zaradi naslednjih razlogov: — zaradi dostavljanja prošenj po rolcu, ki je bil pred-viden z natečajem (3 delavci z nižjimi dohodkl, 1 mla-da družina in 3 upokojenci); 53, ker niso izpolnjevali pogojev bivanja v Ljubljani (81 delavcev z nižjimi dohodki, 2 mladi družini); — 16 zaradi preseganja cenzusa dohodka na družin-skega filana (vsi delavci z nižjimi dohodki); — 2, ker nista imela jamstva organizacije združene-ga dela (mladi družini); — 2, ker sta presegala starost zakoncev (mladi dru-žini); — 1, ker se je odselil iz ofamoeja obfiine (delavec z nižjimi dohodkd); — 1, ker ne izpolnjuje drugih pogojev natečaja (mla-da družina); — 1, zaradi nepopolne vloge, kljub naši intervemciji tupokojenc); — 2, ker ni bjlo mogoče opraviti komisijskega pre gleda (upokojenca) in — 6, ker so po natečaju rešili svoje stanovanjsko vprašanije. Odlbor za diružfoeuo pomoč naše Skupnosti je v zvezd z izvedbo te pomembne družbenapolitične in solidarnost-ne akcije imel 3 seje, ena od teh je bila skupaj z izvr-šilnim odborom. Večitia članov odbora za družbeno po-mo6 je zelo aktivno delala v komisijah, katerih tialoga je bila, da so na licu mesta ugotavljali in točkovali sta-novanjske in druge razmere vseh upravičenih prosilcev. Pri tem je potrebno, da povemo, da je bila ta akcija po našem mnenju boljše organizarana, kot je bil to primer pri delu komisij stanovanjskega solidarnostnega sklada za območje Hjubljanskih obCin, saj so v komisije bili vključeni sodelavci centra za socialno delo občine Ljuto-ljana Center dn delegati naše skupščine iz večine krajev-nih skupnosti, kakor tudi nekateri člani izvršilnega odbo-ra naše skupnosti ter nekaj delavcev Staninvesta in en delavec strokovnih služb obč. skupščine Ljubljana Center. Skupaj so člani komisij pripravili 556 ogledov sta-novanjskih in dnigih razmer upravičenih prosilcev, to-rej v naši občini nismo pregledali stanovanjske in druge razmere tistih prosilcev, kd niso izpolnjevali pogojev na-tečaja. Odbor za družbeno pomod naše skiipnosta je za pre-gled stanovanjskih in drugih razmer upravičenih prosil-cev ustanovii 10 3-članskih komisij. Te komisije so začele s svojim delom že v zadnji dekadi novembra 1975, dela-te v decembru in vse do 21. januarja 1976. Na ta način eo z večjo ali manjšo intenzivnostjo komisije opravlle preglede v dveh mesecih. Intenzivnost dela komisij je bila predvsem odviana od prispelih vlog, ki jih je v zelo nerednih presledkih dostavljala stanovanjska skupnost Ljubffljana, glede na to, da je morala številne vloge, ]ri eo sicer prispele v roku predvidanain z natečajem, na-taiadno dokompletirati. številne vloge pa je naša skup-nost dobila nekompletne in je na ta način pri nas do-kompletirano skupaj 75 vlog. V poprečju so komisije, ki jih je ustanovii odbor za družbeno pomoč porabile od 35 do 40 minut za en ogled stanovanja. V to je vraSunana tudi pot članov komdsije do stanovanja prosilca in eventualni večkratni obisk, ko komislja prosiloev mi našla na domu. To se je dogajalo fcajiufb dobreanu sodelavainjiu s fcrajeivrHimi skupnostmi, id ¦o ˇ večind primerov otoveščale prosilce o oblisku korni- sijc. Tako se je dogajalo, da so komisije tudi po 3, 4 In večkrat zaman iskale na domu prosilca ali pa so izgub-Ijale dostl časa s tem, ker tisti prosilci, ki so podna-jemnaJki, niso navedld v svojih prošnjah, pri katerem no-silcu stanovanjske pravice stanujejo. Koinlsije so v dveh mesecih opravile nad 1.100 ur de-la oziroma poprečno 40 ur na eno komisijo. V to ni vračunano delo komtrole in usklajevanja kriterijev, ki ga je v enem dnevu opravilo 10 članov komisij. Seveda pa je bilo glede kontrole točnosti točkovanja vtoženo še do-datno delb tudd predsednika izvršilnega odbora, sekretar-j« skupnosti in predsedmika odbora za družbeno pomoč, da o referentu za te zadeve naše skupnosti niti ne go-vorimo. Res je tudi, da je en del točkovanja, vendar relativno majhen, opravljen že na stanovanjski skupno-sti mesta in sicer tisti del, ki se nanaša na točkovanje glede dohodka na družinskega člana in na bivanje in za-poslitev v Ljubljani. Delo pri ogledih stanovanjskih in drugih razmer pro-silcev v katero je vloženo tako dosti dela, se vendar z omenjeniml številkami ne da nitd izraziti. Dejstvo je namreč, da so na člane komisij, ki imajo večinoma le urejeno svoje stanovanjsko vprašanje, zelo vplivali izred-no težki in nemogoči stanovanjski pogoji in zelo slabe zdravstveno sooialne razmere večjega deia prosilcev. pri tem pa so se komisije morale držati pravilnika in skupno sprejetih kriterijev in dostikrat niso mogle adekvatno toč-kovati take razmere, ker zato niso imele ustrezne podla-ge v pravilniku in kriterijih, ki kljub izboljšanju v pri-merjavi s prejšnjim pravilnikom solidamostnega sklada, še vedno ni ustrezno sestavltjen, kar je mnsnje večine članov komisij. Pri delu vseh komisij je bilo vloženo še dodatno delo v tem, da so komisije na lricu mesta in sicer v zelo velikem številu primerov ugotavljale, da prosilci niso do^ volj seznanjeni s pomembnimi elementi natečaja in za-radi tega svojih prošenj ndso ustrezno opremili z doka-zili — potrdili, ki bi vplivali na to, da bi dobili večje števito to6k in na ta način višjo uvrstitev na predno-stni listi. To zlasti velja pri: — oceni stanovanjskih razmer. Pri marsikaterem pro-sllcu iz njegove prošnje natnreč ni razvidno, ali je pod-najemnik, sostanovalec ali pa imetnik stanovanjske pra-vice na neprimernem stanovaniju. šele na intervencijo članov komisij so prosilci naknadno predlagali bodisi stanovanjske pogodbe, bodisi potrdilo organizaoij združe-nega dela, da so se v njihova stanovanja vselili z njiho-vim dovoljenjem, pa še nimajo urejeno stanovanjsko po-godbo, ali pa da so dejansko podnajemniki, kar so do-kazovali s pogodbami z imetniki stanovanjske pTavice, ipd.; — največ so člani komisij ugotavljali neurejenosti glode zdravniških potrdil, bodisi, da se to nanaša na otroke prosilcev, ali na oba zakonca. Bili so številni pri-meri, da so prosilci v roku predložili eno zdravniško po-tr(iilo za bolezen, ali pa nobeno, pa so šele po ogledu komisije, zlasti na intervencijo sodelavcev centra za so-eialno delo v komisijah, naknadno predložili dve ali celo tri in več potrdil, to je za posameznega člana družin-skega gospodinjstva po eno potrdilo; — za bivanje v neprimernih stanovanjih. To vpraSa-nje namreč ni bilo urejeno z natečajem. Ce bi že z na-tečajem zahtevali overjeni prepis stanovanjske pogodbe s točkovanjem lz leta 1965, bi bilo prihranjenega dosti de-la članom komisij, prosilcem odvečne poti v stanovanjsko skupnost, znatno manj dela pa stroko-vni službi skupno shi, ki je za vse ostale primere morala ugotavljati toč-kovanje stanovanj v strokovni službi Staninvesta; — potrdlla o bivanju v Ljubljani. številni so bili prl-meri, da eden od prosilcev, to je eden od zakoncev, ne iaspolnjnje pogojev bivanja, naknadno pa smo ugotavlja-li, da to izpolnjuje njegov zakonski tovariš. Podobno ve-Ija tudi za dobo zaposlitve v Ljubljani. Nujno bi bilo v bodode, da se že sami zakonoi odločijo, kdo od njiju bo nem stanovanju. Taka stanovanja so toCkovana s po 80 točkami, kot tudi bivanje v samskih domovlh. Takih sta-novanj je skupaj 65 ali okoli 12 odstotkov od 551 sta-novanj; d) brez točk so ostala tdsta stanovanja, ki so po mnenju komisij kolikor toliko primema za bivanje, vendar gre pri tem predvsem za sostanovalska in zlasti podna-jemniška stanovanja oziroma prostore. Takih stanovanj je 93 ali 17 odstotkov od 551 stanovanj. 7. Privarčevana vsota se je točkovala le pri mladih družinah od 10 do 30 točk, glede na višino privarčeva-ne vsote. V večini primerov (42) le z 10 točkami, saj je privarčevani znesek izpod 10.000 din, v 19 primerih z 20 točkami, glede na to, da je privarčevani znesek cxi 10.000 do 30.000 dinarjev in le v 5 primerih z 30 točkami za privarčevani znesek nad 30.000 dinarjev. 8. Nepopolne družine. Predvsem gre za matere samo-hranilke, ki so zelo števllne pri upravičenih prosilcih, saj jih je kar 128 ali 38 odstotkov od upravičenih prosilcev iz vrst delavcev z nižjimi dohodki in 7 ali 5 odstotkov od upokojencev. Skupaj je bilo uvršfienih na prednostno listo 135 samohranilk ala 28 odstotkov od prosilcev iz vrst detavcev z nižjimi dohcxiki in upokojencev. 9. Stalno bivanje v Ljubljaniž Vsako leto nad 5 do 10 let je po pravilniku točkovano s po 18 tofikaml, ven dar najvefi 90 točk na enega prosilca. Od skupnega šte-vila tako ugotovljenih možnih todk vseh 551 prosilcev so upravičeni prosdlci uvrščeni v prednostao listo dosegli 91 odstotkov točk, ostalih 9 odstot^ov možnih todk pa se nanaša na tiste' udeležence, ki niso uspeli na prvem na-tečaju solidarnostnega sklada, ki jim je oproščen 5-letni pogoj bivanja v Ijubljani. (glede na to,da Pri solddarno-stnem skladu 5-letni pogoji blvanja ndso bili zahtevani). Iz teh podaifckov je razvidmo, da je utemeljena v pra-vttmiku sprejeta zahteva 5-letnega pogoja blvanja v Ljub-ljani, saj je nad 80 odstotkov vseh upravičendb. prosil-cev v Ljubljani celo nad 10 let. 10. Stalna zaposlltev v Ljubljani. Vsako leto nad 5 let do 10 let je po pravilniku točkovano s po 15 točkami, vendar največ 90 točk na enega prosilca. Od skupnega možnega seštevka vseh točk je doseženo 75 odstotkov vseh točk pri vseh upravičenih prosilcih. Nad 2/3 vseh upravičenih prosilcev je zaposlenih v Ljubljani nad 10 let. 1. Višina dohodka na člana družlnskega gospodlnjstva. Točkoval se je mesečni poprečni dohodek na člana dru-žinskega gospodinjstva v primerjavi s poprečnim čistim osebndm dohodkom v SR Sloveniji v letu 1974. Tako se je vloga prosilca točkovala: — z 0 točkami, če je znašal dohodek od 1407 do 1689 din (takih prosilcev je tailo 27,8 od 551); — z 10 točami, če je znašal dohodek od 1267 do 1407 din (takih prosilcev je bilo 12,2 odstotka) — z 20 točkami, če je znašal dohodek od 1126 do 1267 din (takih prosilcev je bilo 14,3 odstotka); — z 30 točkami, če je znašal dohodek od 985 do 1126 din (takih prosilcev je bilo 15,2 odstotka); — z 40 ločkami, če je znašal dohodek od 844 do 985 don (takih prosilcev je bilo 9,1 odstotka) in — z 50 točkami, 6e je znašal dohodek manj kot 844 din (takih prosilcev je bilo 21,4 odstotka od skup-nega števila 551). Menimo, da bi v prihodnjem natečaju morali število točk, zlasti pri prosilclh z izredno nlzkimi dohodkj na družinskega člana, ustrezno popraviti, to je zvišati, saj bistveno vpltva na sociatoe in dmge pogoje prosilcev. 12. Ceprav je bil sprejet skupen dogovor na posveto-vanju vseh občinskih komisij, pa je naša občina izgleda edlna, ki se je držala dogovora glede izvedbe tistth do-ločil pravitoika, ki se nanašajo na smemlce za zame-njavo stanovanj (24. in 25. člen pravllnika). S tem v zvezi so komisije tistim upravičenim prosilcem, ki so se s tem strinjali, dale v podpis izjave s katerim so izjav- ljali, da soglašajo s tem, da se preselijo v starejše sta-' novanje z nižjo stanarino, kolikor bodo uvrščeni med tiste upravičence na potrjeni enotni prednostni listi, ki jim bo dodeljeno stanovanje. Takih izjav je zbramih skupaj 83, od tega 50 pri de-lavcih z nižjimi dohodki, 6 pri mladih družinah in 27 pri upokojencih. Predstaivimike krajevne skupnosti oaironia delegate bo gotovo zanitnalo, koliko je skupaj vseh upravičencev na prednastni listi iz posamesaie krajevne skupnosti. Podatki o tem so naslednji: iz krajevne skupnosti Ajdovščina 62, Gradišče 38, Stara Ljubljama 139, Vodmat 55, Tabor 64, Kolodvor 35, Prule 66 in Poljane 92. Pripravljen je bil tudi pregled po posameznih organi-zacijah združenega dela, vendar smo od tega odstopili glede na to, da bo bolj realno tak pregled sestaviti mor-da potem, ko bo potrjena enotna prednostna lista za Ljubljano za vseh 1300 prosiicev, ki bodo dobdli stano-vanja iz sredstev za družbeno pomoč po tem natečaju in to za vseh 5 občin skupaj, glede na to da so delavci večine OZD v vseh Ijubljanskih občinah. Na koncu bi pripomnili še to, da smo pri vsakem prosilcu iz vrst delavcev z nižjimi dohodka in iz vrst mla-dih družin upoštevali mnenje organizaoije združenega de-la, a pri upokojencih mnenje krajevne skupnosti, pri šte-vilnih primerih pa tudi mnenje centra za socialno delo. V imenu Izvršilnega odbora predlagam skupščini, da sprejme naslednje sfelc^ic: 1. Sprejme se to poročilo in s tem obenem tudi po-trdi delo komisij in odbora za družbeno pomoč pri se-stavi občinske prednostne liste. 2. Sprejme se predlog občinske prednostne liste (ob-javljen v »Ljubljanskem dnevniku« 23. januarja 1976), skupaj s predlogi popravkov, ki jih danes predlaga skup-ščini Izvršilni odbor in sicer v besedllu kot ste ga pre-jeli na klap. V prednostno listo se vpišejo še 4 upraviden-ci in sicer: — Leopoliddna HIBLEB s 544 todkami; delavec z niž-jimi dohodki — Olga ŠTERAJCIČ s 471 točkami; delavec z nižjimi dohodki — Miran (SAGADIN) VraniC s 430 točkami; mlada družina in ' — AleS SAJE s 322 to6kajnd; mlada družina,. 3. Takoj, ko bo znana enotna prednostna lista za Ljubljano in kateri izmed prosilcev, ki imajo stanovanja VI. in VII. kategorije bodo dobili stanovanja, naj se sku-paj z ustreznimi službami »Staninvesta« in občinske skup-ščine ustanovi komisija, ki bo zagotovlla, da se v neka-terih primerih, kjer je to mogoče, določena stanovanja oziroma prostore poruši, da se ne bi več uporabljali, določeni prostori pa prepustijo v adaptacijo organizaci-jam združenega dela, bodisd za stanovanja, bodisi za po-slovne lokale. 4. Vse pripombe, mnenja in predloge, skupaj z ute-Oieljitvijo takih predlogov za spremembo pravilnika, zla-sti kriterijev za točkovanje, kar naj bi se upoštevato v prihodnjih natedajih, naj se takoj dostavi stanovanjski skupnosti občine Ljubljana Center, da bd jih lahko upo-števali pii izdelavi sprememb in dapolnitev pravilnika. 5. Izvršni odbor predlaga skupščini, da sprejme na-slednji predlog za razdelltev 1300 stanovanj po posamea-nih vrstah prosilcev: — 850 stanavanj za delavce z nižjimd dohodki; — 200 stanovanj za mlade dmžine in — 250 stanovanj za upokojence. Tak predlog naj bi delegati naše skupnosti zastopali na skupščini stanovanjske skupnosti mesta, ki bo o tem sprejela dokončen sklep. Predsednik odbora za dmžbeno pomoč stanovanjske skuptiosti občine Ljubljana Center Silvo Grgič