(Z deželne kmetijske šole y Št. Jurju ob Južni žeieznici). Na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob Južni železnici nameravajo začeti z rednim poukom, ako se oglasi dovoljno število učencev. Z ozirom na posebno^ v sedanjih razmerah dokazano važnost umnega kmetijstva se pričakuje, da bo zanimanje za izobrazbo v kmetijski stroki še mnogo večje, kakor je bilo sedaj. Številni dopisi bivših učencev kažejo, kako jim koristi četudi le lOmesečna izobrazba ne samo v njih stroki, celo tudi y vojaški službi in drugod. lOmesečno večinoma brezplačno bivanje na zavodu donaša marljivemu mladeniču, ki z zanimanjem vse opazuje, prav oderuške obresti v marsikaterem oziru. Ker pa niso še vsi predpogoji za zopetni početek pouka v redu, ne gre, da bi se tečaj že sedaj pravilno razpisal. Vendar je pa treba že naprej znati, kako udeležbo je pričakovati. Pozivijajo se torej mladeniči nad 15 let. "ki imajo voljo vstopiti kot učenci in so dovršili vsaj ljudsko šolo z dobrim uspehom, oziroma njih starši, da se zasedaj, če ni mogoče osebno, kar z dopisnico oglasijo ravnateljstvu. Pripomniti pa še moramo, da je višja predizobrazba — kakor samo' ljudska šola — še bolj všeč, ker omogoči toliko boljše učne uspehe. Kmetijska šola je strokovna šola, ki stremi po tem, da vcepi v razmeroma kratkem času isto teoretično in praktično strokovno znanje, ki je dandanes praktičnim kmetovalcem potrebno. Organizacija šole in nje obsežno posestvo nudi za to obilo prilike. Čirn inteligentneji pridejo učenci na zavod, toliko lažje in popolneje se doseže namen. Strokovna šola naj izobrazuje v stroki, vse drugo naj bi že učenci iz drugih šol s seboj prinesli. V enem letu se vendar ne more človeka vsestranski izobraziti. Sicer se mora učencem slabejo izobrazbo tudi v tetn oziru nekoliko pomoči, to pa ne sme iti predaleč proti smislu specialnega namena strokovne šole. V tem oziru vladajo jako krivi pojmi. Kmetijske šo\~ z več letniki se smatrajo za višje nego one z enoletnim tečajem, ker se trudijo nekako tekmovati z rneščanskimi in drugimi šolami glede splošne izobrazbe. S stroko samo pa vendar nima to nič opraviti. — Kdor hoče doseči višje javne službe, ta le naj gre na visoke šole, kdor se pa hoče posvetiti domačemu gospodarstvu, to doseže — čim inteligentneji je, toliko boljše — tudi v 10rnesečnem tečaju potrebno podlago. Umno kmetijstvO' ni nikakor tako nehvaležna stroka za marljivega inteligentnega človeka, kakor prevečkrat sodijo. Gotovo bi bilo za narodno gospodarstvo kaj dobro, če bi imeli več kmetovalcev z boljšo splošno in temeljitejo strokovno izobrazbo. Sedaj so pri nas vsakojake državne službe najvišji smoter naše učeče se mladine. Za samostalno pridelovanje, ki je in bo zlasti y sledečem času državi gotovo več koristilo, naj pa ostanejo neuke moči. Nove razmere bodo zahtevale gotovo temeliito preobrazbo v tem oziru. In zakaj naj ne bi naš kmetiški stan ne predstavljal ne le iste strokovne zmožnosti, temveč tudi isto splošno inteligenco kakor drugod, kjer je jakp ugleden in visoko cenjen činitelj!