ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVEN S K O PRIMORJE UtO 2 ŽtPv S^ieno, ker ZVU ne Eta ^ 0c^°kaj ki postavlja člane j ^_vkovneg& odbora pred sodišče. Silfl11** Se P1-0**3®1*. vsan dan nosijo SSp^je antifašističnih, množic } p^ /ssoluelje z velikim številom Psov vseh slojev prebivalstva. j pa je ogorčenost ljudstva ■k še večji in pomembnejši žulila .Videz in P° razpoloženju ter ho t y**dstva je sklepati, da se V khdoče znova in znova po-!e v,4'0’ ln verjetno stopnjevalo, toka* ne Prekriče svojega od- j^avici v raznih tržaških delav-ih tovarnah, kot na pr. v tovarne Jute, v ladjedelnici &its arkaj v tovarni strojev, pri jfeAJ- v Arzenalu, nva itd, so , vzdržali 15 minut od dela protesta. Razni govorniki 2 tovarnah spregovorili delav-bo odločno zahtevali, da se kcJ» zaporni nalog proti stav-& eiWU ^'horu. iHr®®! pa se je velika množica ljudstva zbrala pred ee-(j 2VU na trgu Malta. Množi-titti 8 mirnim toda odloč- at, Nastopom podprla delegacijo jJrJ tovarišev in tovarišic, ki so Polkovniku Rovvmanu 84 re-E. J. Te resolucije je podpisalo 'klai •Vstvo vseh tržaških tovarn in rj'0 z vseh rajonov in sektor* • Ko se je delegacija vrnila, je k Kovoril neki tovariS ln povedal, 80 izročili resolucije dežurne-offleirju ker polkovnika Bow-a hi bilo, ter da bodo na re-j, feJ® Odgovorili danes. Ljudstvo jj 0 ttlavo sprejelo z mrmranjem jjJ^klikalo: «Vsak dan se bomo hT®K dokler ne dobimo odgovo-dokler ZVU ne prekliče za- pornega naloga proti stavkovnemu odboru, Nato se je ogromna povorka raz. vila po Corsu, trgu Goldoni, ulici Carducci in trgu Impero na trg Garibaldi. Na ulita Carducci se na izzivanja peščice reakcionarjev, ni nihče oziral, dokler ni priletelo nekaj kamionov med ljudi. Izzivače so, ker ni intervenirala policija, manifesta n ti sami pognali v beg. Takrat se je pojavila policija in pdarila po antifašistih. Tov. Cioc-ohl Karla so ameriški policisti vse. ga krvavega odpeljali, potem ko so ga ranili na glavL „Ali i% vsa nasa borba nezakonita ?“ Ko je prišla povorka na trg Garibaldi, ki je bil prepoln, je spregovoril neki tovariš, ki je dejal med ostalim: .Borili smo, se za svobodo, danes pa vidimo, da preganjajo naše voditelje, medtem ko fašistična sodrga kroži po mestu in sedi na vodilnih mestih v upravi. Našo upravičeno stavko, ki je bila edino orožje proti fašistom, so proglasili za nezakonito. Ce je borba proti fašizmu nezakonita, tedaj je nezakonita vsa naša borba in partizanska vojna, to pa je nesmiselno. ZVU mora ve deti, da ao vsi naši voditelji resnični predstavniki ljudstva in se marajo vrniti na svoja mesta.* Te njegove besede je ljudstvo burno pozdravilo in z vzkliki zahtevalo, naj ZVU prekliče svoj odlck. Tovariš je končal svoj govor: «ZVU mora to upoštevati, ker je to volja ljudstva, ker je ljudstvo globoko užaljeno in ogorčdno zaradi odloka, ki ga imajo vse demo- t)aily Worker<< o ameriški noti FLRJ A hoče s svojim orožjem gospodariti Evropi $ ashington, 30. - Tanjug — (J ‘‘V 'VVorker* piše: Jasno je, da jj^švslovanski lovci, preden lftreljati, napravili vse mo- tj, ' vil fc; prepričali ameriški le-n®i pristanejo. List napada 1 Street, ki skuša prisiliti Ju-av‘jo, da bi ustregla njegovim , evam, in zatrjuje, da se skuša * Niškim orodjem dominirati to P®. «Tu seveda ne gre za Brnela 'Judstvo, pač pa so tu razni ^ I' korporacije in sovražniki de-ki imajo interes, da se nove vojne*, zaključuje (y®*hington, 30. - Tanjug — klo noč so neznane osebe me-^ brnenje pro*i Jugoslovanske-k. Poslaništvu v WaShlngtonu. je bilo nekaj oken in en ^ ea je priletel v sobo svetnika jjMan&tvu. l član poslaništva Je opazil ki ata bežali, tamno ao ti napadi proti Jurskemu poslaništvu posle Pisanja ameriškega reakcio-tiska, ki vodi v zadnjem *ri«Vetniako gonjo proti Jugoslovansko poslaništvo v Ws-Un°r'U P08*®10 noto znhanje-O^istrstvo in opozarja na ta k. ,'k, o katerem bo obveščena "•lih,-_ 4#' Anska vlada. Jlovenskl dijaki aTinl na KoroU Koroikem - Tanjug — Po- so- ^lo vlada v Celovcu ni pre-- i*to odprla slovenskih šot kratične množice za reakcionarnega.* Po govoru so je začelo ljudsltvo polagoma razhajati. Policija zopet streljala Del mncžioe je šel proti ulici Capi-in, ki jo je policija blokirala z obeh strani. Del ljudstva je bil šel že prej mimo, ostali tovariši.pa so se ustavili pred kordonom« Ljudstvo je začelo vzklikati, da hoče svoj krožek, nakar je pričela policija nasilno potiskati ljudstvo na. zaj. Ljudstvo se je pred kiji polagoma umikalo. Na vrhu stopnišča se je neki visoki agent odlikoval pri pretepanju ljudstva. Policisti so začeli nenadoma streljati poševno v zrak. Po prvih strelih je bilo opaziti nekega agenta, kako se je opiral na dva svoja kolega in se vračal po stopnicah. Tedaj se je začelo divje streljanje. Agentje so stoje na ulici streljali poševno v. Madžarskem. Nata trdi, da s svo-zrak in nerodno repetirali s svo-1 jimi akcijami madžarske oblasti jim orožjem. Z orožjem v rokah so I kršijo češko-madžarski sporazum o zahtevali, da se zapro okna. Kmalu | izmenjavi manjšin, podpisan 27 te- *• r, l/v rv hi čl n n mto nnv.niilnnre »v n r.ato je prišla avto-ambulanta, pa. sanite pa šo ustavljali in preiskovali, Najbolj so »e 6dlikcvali s kijem in puškinim kopitom naslednji agenti: 3313, 3293, 3311, 1168, 0761, 2066, 0931, 3225, 1206, 0331, 3352, 3262, nekateri izmed njih pa, med njimi visok, plavolas agent, ki je bdi res .najboljši*, so si številke sneli. Češkoslovaška protestna nota madžarski vladi Praga, 30. VZN, — Češkoslovaška vlada je poslala madžarski vladi protestno noto proti nezaslišanemu načinu, s katerim osrednje in krajevne madžarske oblasti očitno terorizirajo Slovake, kateri bivajo na bruarja t 1., na podlagi katerega sta se obe državi obvezali, da bosta nudili medsebojno pomoč in se pogodili o potrebnih olajšavah za izvedbo izmenjave prebivalstva. EAM-ov poziv grikemu ljudstvu Atene, 30. — Odibor EAM-a je objavil dolg manifest, ki poziva ljudstvo, naj sa bori za demokracijo proti zvezi kralja Jurija z Britanci ln z grško oligarhijo, ki podpira okrvavljeni prestol. Povratek kralja Jurija pomeni suženjstvo grškega ljudstva in to ljudstvo ne more pozabiti svojih mrtvih in svoje borbe. Poraz Blumove politike Pariz, 30. VZN — Prvi dan kongresa francoske socialistične stranke se je končal z Blumovtm porazom. Pri glasovanju’ o političnem poročilu, ki ga ja predložil sedanji izvršni odbor, je bilo namreč 2.964 glasov proti, 1.365 za, 165 pa se jih je vzdržalo glasovanja. V govoru pred glasovanjem je Blum poudaril, da bi en sam nasproten glas pomenil korak k sporazumu s komunisti in prelom z ljudskim republikanskim gibanjem. Glavni tajnik stranke Mayer je takoj po objavi izida glasovanja iz. javil, da bodo On in ostali člani vods.va izvajali posledice in vnaprej skrbeli za redne upravne posle do imenovanja novega izvršnega odbora. Kongres se bo znova sestal davi. Posledica teh volitev je, da bo francoska socailistična stranka tesneje sodelovala s koraunistj kot pa z ljudskim republikanskim gibanjem. To bo pomenilo, da bodo socialisti sprejeli številne popravke, ki so jih predlož.li komunisti k Razkrinkani manevri italijanske študentske delegacije na svetovnem kongresu v Pragi Italijanska Študentska delegacija v Pragi je prišla na svetovni kongres tudi s predstavnikom tržaških študentov, da bi na ta način manifestirala italijanstvo Trsta. Antifašistični tržaški študenti, ko so zvedeli za ta manever, so poslali v Prago memorandum, ki je razkrinkal šovinistično delovanje študentov, ki naj bi predstavljali tržaško univerzitetno mladino. Me. morandum ugotavlja nepravilnost prisotnosti tržaškega predstavnika v italijanski delegaciji, ker ni bil izvoljen po tržaških študentih, ampak np rimskem nacionalnem kongresu. Določeni tržaški predstavniki so kot člani interfakulteta in tribunata tudi odgovorni za vse šo. mnlstično in neofašistično delovanje tržaške študentske mladine, podpiranje fašističnih beguncev iz cone B ter zapostavljanje in preganjanje slovenskih in italijanskih antifašistov, posebej pa še Slovar osnutku ustave. Sprememba smeri i nov ne glede na politično prepri. socialistične stranke bo imela zna-\icinje na tržaški univerzi. ten odmev v celotnem francoskem Organizacijski komitet svetovne-pclitičnem življenju. | ga kongresa študentov je zato z Tako je prisilila mnogo učencev, da so nadaljevali šolo v Sloveniji. Cim so se iz Slovenije vrnili na Koroško, da bi tam prebili počitnice, sta jih začeli angleška in avstrijska policija preganjati. Pretekli mesec je angleška policija na Koroškem prijela dve sku plni dijakov, ki so še vedno v zaporu in so jih ovadili vojaškemu sodišču v Celovcu pod obtožbo, da so prešli mejo brez dovoljenja. Sodišče je obsodilo mnogo učencev na kazni od 1 do 3 mesecev. Med aretiranimi so tudi deklice od 12 do 15 let ________ V Kalkuti so poklali 600 delavcev Kalkuta, 30. - VZN — Po vesteh, ki so jih dobili na mestu, so skupine zlobnežev pomorile pri neredih v Kalkuti 600 oseb na področju Metiabruza. Morilci so 17. avgusta zjutraj napadli poslopje tamkajšnje predilnice, kjer so stanovali v predilnici zaposleni delavci in ga zažgali. Veliko število oseb je zgorelo, ostale pa so pomorili. London, 30. - VZN — Med včerajšnjimi’ proslavami muslimanskega praznika Je bilo v vzhodni Bengaliji nekaj spopadov. Ranili bo nekaj oseb. Policija je aretirala 25 oseb. V Madrasu so aretirali 4 voditelje Indijske komunistične stranke, med njimi Nambiarija, Člana madraške zakonodajne zbornice. Aretacije naj bi bile v zvezi z stavko 20.000 železniških delavcev v južni Indiji. Pariz, 30. —> V pariških diplomatskih krogih je po mnenju agencije «AFP» sestanek zunanjih ministrov štirih velesil do neke mere prispeval, da je popustila napetost, ki je zavladala na konferenci in ki je dosegla vrhunec v zadnji avstralski akciji v zvezi z reparacijami. Agencija pravi, da »e Je razčistilo ozračje tudi v odnošajih med predstavniki štirih velesil samih in posebno med ZSSR in ZDA. Kar se tiče ukrepov, da se pospeši delo konference, napovedujejo v Parizu, da bodo morda pomočniki zunanjih ministrov štirih velesil predlagali ustanovitev posebnega predsodstvenega odbora, v ka. terem naj bi bili poleg predsednika cdbora predsedniki vseh ostalih konferenčnih odborov, ki pravkar zasedajo. V okviru tega odbora naj bi se koordinirale debate, tako da se ne bi ponavljale istočasno v raznih odborih konference. Pomočniki štirih zunanjih ministrov so se nocoj res ponovno sestali ta pričeli v smislu sklepov z včerajšnje seje sveta o spremlnje-valnih predlogih, ki so bili predloženi k posameznim mirovnim pogodbam. Najvažnejše Izmed njih bodo odbrali ta s svojimi pripombami predložili svetu, da na njihovi osnovi eventualno spremeni svoje načrte mirovnih pogodb. In vendar je grška delegacija v Grški režim ograža mir Pariška konferenca ne bi smela razpravljati o teritorialnih zahtevah nasproti zavezniški Albaniji Parizu danes provocirala novo napetost v zvezi s svojo zahtevo, da bi konferenca odločala tudi o grških zahtevah nasproti Albariji. Kakor poročajo iz Aten, so tam sprožili celo kampanjo proti Albaniji. V Parizu samem je dal grški delegat daljšo izjavo kovinarjem, v kateri se je spustil tako daleč, da je proglasil odpor proti odstopu južne Albanije Grčije za provokacijo grškega naroda. Pariški krogi sicer menijo, da Je ta grška kampanja v prvi vrsti v zvezi s pripravami na volitve v Grčiji, toda v nobenem primeru je ni mogoče šteti med elemente, ki naj bi olajšali obči položaj na konferentl. Tudi včerajšnji sestanek jugoslo. vumskega zunanjega ministra Simiča z italijanskim delegatom Sara-gatom je izzval nekoliko pozornosti v Parizu. Nekateri listi si obetajo neposredna pogajanja med o-bona sosedama. Spreminjevalni predlogi k načrtu mirovne pogodbe z Italijo Sinoči je bilo objavljenih nekaj podatkov o glavnih dodatnih predlogih, ki so jih posamezne delegacije stavile k načrtom mirovnih po. godb. Kar se tiče mirovne pogodoe z Italijo, je Brazilija predlagala, da bi za leto dni odgodili odločitev o jugoslovansko-italijanski meji in imenovali novo zavezniško komisijo izvedencev, ki naj ponov. no prouči vprašanje te meje. Bela Rusija je Stavila predlog, da se Jugoslaviji priključijo dolina Nadiže, Gorica in Tržič. Jugoslavija je v svojem posebnem predlogu zahtevala še Trbiž ta del Kanalske doline. Po jugoslovanskem načitu statuta tržaškega svobodnega ozemlja naj bi njegova meja šla med Barkovljami in Miramarom na robove nad mestom ter po njih do Debelega rta v Istri, kjeV se steka v morj8 tudi sedanja Morganova črta, Grčija je zahtevala demilitarizacijo otoka Sasena. Kar se tiče kolonij je Brazilija predlagala, da bi njih upravo ra- spet podelili Italiji. Avstralija je zahtevala, da bi v zadevah kolonij odločale poleg sveta zunanjih ministrov še nekatere druge' države. Južna Afrika sodi, da spadajo v ta krog države, ki so pripomogle k osvoboditvi kolonij. Kitajska je predlagala, da se Libiji prizna neodvisnost Abeslnija je zahtevala E. ritrejo ter zlato, srebro in druge dragocenosti, ki so jih Italijani svoj čas odnesli iz etiopske banke. V okviru vojaških določb je Brazilija zahtevala, da se Italiji dovoli izgradnja utrdb na področju, ki je nad'20 km oddaljeno od njenih meja. V 90 dneh naj se Ji vrnejo italijanski vojni ujetniki. Grčija je zahtevala, da odstranijo Italijani vse mane z grškega ozemlja in iz grških voda ter vrnejo Grčiji ves vojni material in opremo, ki so ji jo zaplenili. Jugoslavija zahteva, da »a efektivi italijanskih oboro:e-nih sil omejijo na 250.000 mož. V okviru teh sil naj bi bilo kvečjem 30.000 orožnikov. Omejilo naj bi se nadalje tudi italijanske pomorske sile. V okviru gospodarskih določb mirovne pogodbe z Italijo je Sovjetska zveza predlagala kot osnovni tečaj za reparacije 36 dolarjev za unčo zlata. Jugoslavija je zahtevala na račun reparacij, kakor smo ž8 poročali, 1.3 milijarde dolarjev. Jugoslavija je predlagala tudi ustanovitev posebne komisije, ki bi kontrolirala italijanske repa-racijske dajatve, jkčija je zahtevala 2,85 milijarde doj^rjev. Danes je Italijanska vlada obvestila tajništvo konference, da se ne more odreči zahtevi po zlatu, ki so zen za Cirenaiko v roku enega lvta | j! ga Nemci zaplenili. Molotov in Moša Pijade o zatiranju demokratičnega ljudstva v Grčiji Danes dopoldne "odbori konference niso zasedali. Sele popoldne sta se sestala gospodarski odbor za I-talljo in politlčno-terltorialni odbor za Madžarsko. Zato pa je bila dopoldne seja konferenčnega plenuma, v katerem je nastopil vodja i-ranske delegacije, ki je bila te dni povabljena k sodelovanju na konferenci, kolikor se ta bavi z italijanskimi problemi. Plenumu je predsedoval kitajski delegat. Iranski zunanji minister Sepahbody je v svojom govoru o- Vedska Island in Afganistan Prejele med Združene narode Navzočnost pnMrtk na tniih ozemlllh ne opravičujejo več voinl razlogi » ** v Nela * 30- — Na včerajknjem ,'4 Varnostnega sveta Je bil Vranja o sprejemu novih blij l‘1 Albanija in Mongolija l>a ,, 8preJ«tt s 6 glasovi proti 3, ?'ia ln 8 86 vzdržala. Velika Brita-, ^ružene države pa sta vlo-V6to za obe. Prošnje Trans-, Vjaij'5' 1,'*ke ln Portugalske so N»lta’ a Veta sc je poslužila So-Sprejeli so dejansko ■ ^*®na ^vedske> Islanda ln Af- 4 'VsaD*^ nato predlagal, naj bi**1 od *veta v petnajstih ž 1. ei')v°ril na sledeča vprača- •a^enih er® države 80 članlce n®mdov (lzvzem&l bivše dl'žave, kjer so še sedaj ■ s‘le kake čltanice Var- *4Jih ®veta); 2. na katerih % I •> •. ■fc,* 'M, ®ile kake čltanice Var-0 8veta); 2. na katerih aa*ern^® dl’žav, članic Zdru-ka^°duvi so pomorska oporl-clanic« Varnostnega sve- ta in kakšne posadke so v teh oporiščih. Ti podatki naj W1 se nanašali na dan 1. avgusta 1946. •romlko Je izjavil, da sovjetska vlada meni, da prisotnosti teh posadk na tujih ozemljih ne upravičujejo več vojni razlogi in Je naravno, da povzroča vznemirjenje med ljudstvom, ki jo mora prenašati. Angleški ln francoski delegat sta ugovarjala, da ni mogače o tem razpravljati, češ da to vprašanje ni na dnevnem redu. Predsednik je nato delegate pozval, naj ne razpravljajo o stvareh, dokler n*so na dnevnem redu. . Agencija. AFP komentira Gromi-kov predlog in pravi, da bi v primeru njegovega sprejema morala Velika Britanija dati vse Podatke o svojih četah v Palestini, GrčtjI, Indiji in povsod drugod, kjer se te čete nahajajo. Združene države bi morale dati podatke o svojih četah na Kitajskem, Francija pa o četah ob Siamski meji. Še en ameriški protest London, 30. VZN. — Iz Wa*hing. tona prihaja vast, da je vlada Združenih držav pcslala v Moskvo ln Stockholm protest zaradi trgovinskega sporazuma, ki ga nameravata skleniti Sovjetska zveza in Švedska. Združene države >trd’jo, da bi bil ta sporazum v nasprotju z načrti Združenih narodov za razširitev svetovne trgovine po enotnem načrtu. Poročevalec «Foreign Office* je danes naznanil, da se Velika Britanija ne bo pridri^Jla ameriškemu ugovoru, ker londonska vlada ni popolnoma Istega mnenja kot ameriška glede potrebe vsestranskih dogovorov za okrepitev svetovne trgovine. - stal pri načelnih izjavah o Izgradnji miru. Govoril je petnajst minut Grčija je nato predlagala, da bi vključili v dnevni red prihodnje plenarne seje razpravo o grško-albanskih mejah. Grški delegat je dejal, da je načel to vprašanje že ponovno tudi v okviru konference. Sedaj naj bi postalo nujno. Menil je, da bi bilo treba grškim in albanskim delegatom dovoliti, da prisostvujejo debatam v svetu zunanjih ministrov velesil, ko bi ta razpravljal o tem problemu. K stvari se je oglasil kot prvi Molotov, ki je ugotovil, da se skušajo Grki posluževati konference za pritožbe, ki se ne nanašajo na sovražne dežele, marveč na miroljubno ta demokratsko državo, ki je povrh še prijateljica Sovjetske zveze. Grčija načenja zelo nevarni problem, ker hoče z njim dejansko povzročiti motnje na Balkanu ln nemire v onem delu Evrope, kjer so se s tolikimi žrtvami ustvarili odnosi dobrega sosedstva. Molotov je odločno obtožil grško vlado, da načenja vprašanje grških meja z Albanijo v trenutku, ko se v Grčiji pripravlja plebiscit o povratku kralja Jurija. Grška vlada, je poudaril, je kriva vsega terorja v deželi, ker zatira demokratične elemente. Pristala je celo na to, da so ji priskočile na pomoč tuje čete, ki so naravno soodgovorne za položaj, kakršen’ je nastal v Grčiji tik pred odločilnim plebiscitom. Grški vladi se mudi še iz drugega razloga, ker bi namreč rada videla rešeno to vprašanje, preden Sji varnostni svet ZN razpravljal o. ukrajinski pritožbi, da Je Grčija postala nevarna za mir na Balkanu. Mudi pa se ji tudi zaradi tega, da bi lahko z eventualnim uspehom v tujini v Atenah na javnih cestah aretirajo urednike demokratičnih dnevnikov, da izvajajo teror, ki je izzval splošno ogorčenje vsega sve* tovnega demokratičnega javnega mnenja. Grški vladi so potrebni u-spehi v tujni, da zbudi nacionalistični šovinizem, pa da na drugi strani pred svetom zakrije, kar se dogaja pri njej doma. Sovjetska delegacija je spričo tega mnenja,- da Konferenca ne sme dovoliti, da bi jo Grčija izkoristila za to, da skrije pred svetom teror, ki se izvaja na njenem ozemlju ter da z njeno pomočjo omogoči kralju povratek v Grčijo. Naravno je včasih potrebno in koristno opreti se na pomoč tujih oboroženih sil, toda tako ravnanje je zelo nevarno, ker lahko zbudi reakcijo med ljudstvom, čim to spozna, da potrebuje vlada tujo pomoč zato, da ohrani svoj lastni u-gled. Sovjetska delegacija odločno odklanja podporo takim spletkam grške delegacije v Parizu in svetuje, da bi plenum grške zahteve nasproti Albaniji odklonil. Zakaj ZN ne seže vmes? Nato je govoril jugoslovanski delegat Moša Pijade. Silovito je napadel Grčijo. Na lepem pa ga je prekinil angleški delegat Alexan-der, ki je menil, da bi v plenumu sploh ne smeli razpravljati o grškem predlogu. Pijade ga je zavrnil: Konferenca se ni sestala za to, da bi bila v oporo vollvni kampanji grške vlade. Koga je Alexan-der ponovno prekinil, se je okre-nil proti predsedniku in zahteval njegovo zaščito- V dvorani je nastalo vznemirjenje. V besedo je skočilo več delegatov hkratu ta nekaj časa je zavladala splošna zmeda. Predsednik je zaman pozival govornike k redu in, da se omejijo le na snov, ki jo Je treba obravnavati pred skupščino. Molotov je tedaj interveniral in zahtevaj svobodo besede. Moša Pijade je v svojem nadaljnjem govoru poudaril, da ZN ni sposobno zajamčiti varnost. Ce bi bilo treba nasproti Grčiji nastopili s silo, bi mprala organizacija ZN to storiti v danem primeru tudi s pomočjo atomskega orožja. Nastal je nov nemir, ki ga je nazadnje predsednik Vang obvladal, ta-kp da je Moša Pijade lahko mirno dokončal svoj govor. Ne vidim razlogov, je dejal, da se grška dele-'gžcija ne bi obrala naravnost *na svet zunanjih ministrov velesil, če že misli, da je treba govoriti o vprašanju njenih severnih meja. Njena zadeva nima nič skupnega z italijansko mirovno pogodbo, ki Je pravkar v razpravi. Moša Pijade Je omenil tudi grške zahteve 'nasproti Bolgariji in je naglasil, da bo nedvomno prišel trenutek, ko se bodo Grki oglasili še z ■ zahtevami nasproti Jugoslaviji. Ko Je zaključil svoj govor, je žel odobravanje. Zatem se je oglasil k besedi britanski delegat, ki je označil grški predlog za sprejemljiv. Pritegnil mu je tudi Bymes, ki pa je menil, stavili tudi pred svetom zunanjih ministrov velesil. Poljski delegat Wtaiewicz se je oglasil proti grškemu predlogu. Grčija bi so morala obrniti kvečjemu do varnostnega sveta Združenih narodov ali sveta štirih. Tudi francoski delegat je odklonil grški predlog, toda iz razlega, da ne spada v okvir konference. Tedaj je ponovno interveniral Molotov, ki je prav tako ugotovil, da je v smislu moskovskih sklepov štirih velesil konferenca dolžna razpravljati, zgolj o mirovni pogod bah z Italijo ln ostalimi sateliti nacistične Nemčije. Albanija pa je prijateljska država ta zato je napak, da bi ta konferenca razpravljala o teritorialnih zahtevah na sproti njej. Molotov je kritiziral stališče Velike Britanije in njeno početje v Grčiji ter je naglasil, da mu je prav dobro znano, zakaj tuje sile podpirajo službeno in podtalno Bedanjo grško vlado. Neuradni a-meriški ln britanski opazovalci v Grčiji izvajajo svoj vpliv na pri prave za plebiscit. Isti namen imajo angleške čete v Grčiji in nazadnje tudi ameriška volna mornarica, ki je pohitela v Grčijo na obisk. Mislim, je naglasil, da je prišel čas, ko je treba napraviti konec takemu vmešavanju v grške notranje zadeve. Grškemu ljudstvu je treba dati priliko, da si svobodno in brez tujega pritiska izvoli svoj parlament, uredi svojo ustavo in postavi zakonito vlado. Nazadnje so glasovali. Grški predlog je bil sprejet z 12? 7 glasovom. Dva delegata sta se vzdržala glasovanja. Za grški p-edlcg so glasovali delegati Avstralije, Brazilce, Velike Britanije, Kanade, Kitajske, Abesinije. Indije, Grčije, Nizozemske. Nove Zelandije, južne A-frike in Zedtalenih držav, proti njemu delegati Češkoslovaške, Francije, Poljske, Sovjetske zveze U-krajine, Jugoslavije in.Bele Rus rodinimi izdajalci in vojnimi zločinci: Rupnikom, Rosenerjem, Rožmanom, Krekom, Vizjakom in Hacinom*. , Obsojeni so: Rupnik Leon na smrt s streljanjem, na trajno Izgubo političnih in državljanskih pravic ln na zaplembo celotne imovine, - , .. .« */. Rbsener E rutin na smrt z obeše- vplivala "a potak plebUcita. In to njem )n ^ ce,otn< lfflo. vine, nai bi se zgodilo kljub temu. da je v Grč'11 a-'n-iro src-11”0 1-em'rov da v deželi demokratični elementi ne morejo svobodno niti dihati, da čnih i® državljanskih pravic deset let po prestani kazni in na zaplembo celotne Imovine, dr. Miha Krek na 15 let odvzema svobode, izgubo političnih in državljanskih pravic deset let po prestani kazni in na zaplembo celotne Imovine, Vlzjafc Milko na 20 let odvzema svobode, izgubo političnih in državljanskih pravic deset let po presta, m kazni in na zaplembo Imovine, dr. Hacin Lovro je obsojen na smrt z obešenjem, trajno Izgubo političnih in državljanskih pravic i’i na zaplembo c“!'rinc imovine. Proti razsodbi je dovoljen priziv dr. Rožman Gregorij na 18 let odvzema svobode, na izgubo politi-1 na vrhovno vojaško sodišče FLRJ, proizvodov. Drugi del 64. člena govori o industrijskih strojih in na. pravah, namenjenih za proizvodnjo vojnega materiala, ki jih bo morala Italija oddati’ Sovjetski zvez! ne račun reparacij, kolikor jih ne bi rabila za kritje potreb po mirovni pogodbi Italiji priznanih e. fektivov oboroženih sil. Oba dela sta bila sprejeta. Sicer so se zastopniki Kanade, Avstralije, Egipta in Južne Afrike protivili, da bi se že sedaj določila višina repara-ciiskih dajatev Sovjetski zvezi, dokler se ne bi dognala skupna vsota vseh Italijanskih reparacijskih dajatev. ' Ko so razpravljali o tretjem delu 64. člena, ki govori o načinu repa-rocijffklh dajatev, je avstralski delegat predlagal, da bi sejo prekinili. V politično teritorialnem odboru za Madžarsko pa so takoj spočetka ugotovili, da bodo v poliitično-teritorlalnem odboru za Romunijo jutri razpravljali o novih rormin-sko-madžarskih mejah. Spričo tega je bilo sklenjeno, da se bodo sestali z delegati v romunskem odboru, tako da bodo vskladlli svoje proučevanje predlogov o teh mejnih vprašanjih. Jugoslovanska delegacija je še predlagala, da se v pogodbo vne. sejo dolečbe, s katerimi se bodo zaščitile jezikovne in druge narodnostno pravice jugoslovanske manjšine na Mad>arsk?m. Tudi o tem predlogu bodo razpravljali na eni prihodnjih sej. odobritvijo samega kongresa to-ključil tržaškega univerzitetnega predstavnika. Zaradi tega je sklenila italijanska delegacija, da se umakne s svetotmega kongresa. Morala je pač ugotoviti, da univer. zitetna mladina z vseh strani sveta že pozna Machiavellijeve in Be-nitove trike. Računi brez krčmarja Ljubezen ah sovraStvo do nova Jugoslavije označuje stopnjo demokratičnosti tako posameznikov kot polliičnih struj. Predstavniki lokalnega italijanskega šovinizma se odlikujejo po brezmejnem sovraštvu do Jugoslavije, ki se popolnoma krije s ^poslanstvom* Italije v naših krajih. Njihovo u-radno glasilo je skoraj v oeloti posvečeno razpihovanju tega sovraštva. Najvidnejši rezultati te ■kampanje so dogodki 30. junija in 1. julija t. I., ki jasno dokazujejo, na kakšnih osnovah sloni toliko opevana tvilja* kultura. Položaj v ovni A prav gotovo ni normalen: ozmelje je sporno, t. j. njegova državna ureditev je odvisna od odločitve na mirovni konferenci, politično .se množičnemu značaju slovansko italijanskih antifašističnih organizacij postavlja po robu italijanska manjšina, navezana na gospodarsko moč italijanskih pridobitnikov. Politika zavezniške vojaške uprave je s svojo snepristranostjo» to nasprotje še zaostrila z izgovorom, da je po načelih demokratične t-gre potrebno zaščiti« manjšino. V tem okviru je italijanska šovinistična manjšina razvila svojo strategijo in taktiko. Ta strategija in taktika vsebujeta elemente, ustrezajoče silam, ki nanje lahko računa. Uprava cone A je v rolcah Angležev in Amerikancev; manjšina* jih sicer sovraži, a jih skuša izkoristiti v svoje namene. (Se danes si ne morejo odpustiti, da so njihovi najgorečnejši pristaši z napadom na zavezniško vojska zagrešili taktično napako, ko je v Parku obveljal kompromisni predlog glede Trsta). Najnava-dnejše orožje politično šibkejšega je vedno bila in bo provokacija in kleveta. In teh se manjšina poslužuje sistematično. O kakem dostojanstvenem zadržanju ne more biti gobora pri organizaciji, katere tprogram» sloni na pesku najbolj obrabljenega, od fašizma podedovanega političnega fraaa-rjen ja. sltalija je prekinila s fašistično preteklostjo; ovenčana s slavo antifašistični borbe, stopa v nove zarje demokratičnega preporoda*. Fraze! Tu je pomenila Italija vedno nasilje in teror. Danes ni nič bolje. Z istim geslom napadajo danes antifašiste in njihove ustanove. Mrtvi in ranjeni antifašisti: tako izglodajo pri nas »note zarje demokratičnega preporoda* ! Mera seveda še ni polna. Obetajo se nove žrtve. Fašisti kopičijo orožje v Tržiču 4n okolici; vse prihaja iz krajev «nove zarje*. Minister Scoccimarro je opozoril na nevarnost, ki jo kopičenje o-rožja v videmski pokrajini predstavlja za mir, povedal je tudi, kam in v kakšne namene roma to orožje v nekatere predele oone A. Pred kratkim so antifašisti odkrili v Tržiču eno izmed teh zalog. V to afero sta zapletena tudi dva člana akcijske stranke, ki sta bila obsojena na dve leti zapora. Tako je stanje od Kanalske doline do Tržiča- Tega ni mogoče več prikriti. Kaj torej t Kratko t« malo: pod senom skrito vozi orožje v Tržič... Jugoslavija! Moment je ugoden: ameriška' vlada je poslala jugoslovanski vladi noto, ker Jugoslavija ne dopušča kršitev državnega ozemlja; skoraj ves a-meriški (in ne samo ameriški)i tisk je upal, da se prihodnji poizkus z atomsko bombo ne bo več vršil na Bikinih, ampak nad Jugoslavijo; zakaj ne M torej človekoljubna in hiperdemokratična «La, Voce tibera* izkoristila tega momenta, ki se zlepa ne bo več ponovil — tako je klavrno splahnel — in v svoji skromnosti ameriški vladi (saj smo vendar zavezniki!); ponudila nekoliko svojega materiala za novo sposebno* noto jugoslovanski vladi t Poteza ni slaba; manj od omenjenega hsta nismo pričakovali. Tri muhe na en udar: 1. tako lahko nemoteno nadaljujemo z oborčževanjem; t. zaostrimo odnošaje med Jugoslavijo in Združenimi državami (in s tem posredno odnošaje med tu-kajšnim antifašističnim preMval> stvom in ZVU) in 3. pridobimo na simpatijah pri Združenih državah (in s tem poglobimo znano nepri-stranost). O *sanota slmpUcitast PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — 31. avgusta 1946- SCOCCIMARRO NI LAGAL! Redne italljansKe edinice vpadajo v cono B Tolpe v civilnih oblekah se v Be nečiji popolnoma javno oborožujejo. Od teh fašističnih teroristov ne trpijo zgolj Slovenci v Benečiji, ampak tudi preko črte v coni A, kamor vdirajo tolpe vedno pogosteje, da napadajo strahujejo in ropajo. Razen komunistične ni jo vaej videmski provinci niti ene italijanske stranke, ki bi zagovarjala narodnostne pravice Slovencev v Benečiji. Povrh ozopovskih tolp pa vpadajo v vasi cone A tudi redne Italijanske edinice. Tako se je zg o-dilo 19. avgusta, ko se je okrog desetih zjutraj pojavila kakih 7 km jugozapadro od Kobarida predhodnica italijanskih alpincev. Ista skupina se je mudila več ur na o-zemlju cone A. Vodili jo je poveljnik postojanke v Cepletišču. V coni A je potnike poypraševala po osebnih dokumentih, kot se je to zgodilo s Sekll Ivanom iz Livka. Nato so se napotili proti vasi Sturmi ki stoji 1500 m vzhodno od demarkacijske črte. V vas so prišli oboroženi in povpraševali, če je vas jugoslovanska. Od tam so šli proti vasi Jevšček ter se prav tako zanimali, kdo so vaščani, kljub temu da je na vidnem mestu sredi vasi vihrala na drogu jugoslovanska zastava. — Tudi naslednjega dne so ponovno prišli kakih 800 m globoko na ozemlje cone A pri vasi Sturmi ter pričeli streljat* s strojnico in tako ljudstvo prestrašili. Sam poveljnik postojanke na Prevalu Je priznal Cendou Mariji, da so bili na sektorju Livka *n da so tam raztrgali jugoslovansko zastavo, kakor tudi ustrahovali ljudstvo z orožjem in da tega še ne bo konec, marveč da se bodo še vrnili, ker so «Titove» vasi. teh razgovorih v Goricd je predsednik ponovno posredoval pri okraj guvernerju v Kobaridu, toda brez uspeha. Razumljiyo je, da je tako ravnanje kap. Painterja napram ljudski zadrugi izzvalo splošno ogorčenje prebivalstva in zato se je dne 23. t m. 13 delegacij podalo h guverne-ju ter mu izročilo protestno pismo z zahtevo, da se za-di-uga odpre, ker bi se v nasprotnem primeru gospodarsko stanje prebivalstva še bolj poslabšalo. Med drugim so ljudje v resolucijah prosili za odstranitev dosedanjega guvernerja. Koloni za svojega prvoborilca Zakaj so nesporazumi z ZVII? KOBARIŠKO LJUDSTVO ZAHTEVA ODSTRANITEV SEDANJEGA GUVERNERJA Na Kobariškem s6 nesporazumi ljudstva z guvernerjem ZVU, kap. C. Painterjem, na dnevnem redu, Se bi nekako razumeli, da prjhaja do nesoglasja na političnem polju, toda teže je razumeti, da more do nesoglasij priti na čisto gospodarskem področju. Dne 19. t m. je namreč okrajnd guverner izdal u-kaz, da se zapre nabavno-proda.ina zadruga v Kobaridu. Svoj ukaz je utemeljil s tem, da se je skliceval na stari italijanski zakon R.D.L. z dne 16. decembra 1926 St. 2174. Predsednik zadružnega odbora tov. Bramko Skočir se je s protestom pismom obrnil na ZVU v Gorici in tam so mu dejali, da so izdali okrajnim guvernerjem ZVU za Kobarid, Bovec in Kojsko pooblastila, da izdajo redna dovoljenja za poslovanje teh zadrug. Po Ob žetvi so koloni iz okolice Tržiča sklenili, da izroče veleposestnikom le 25% pridelka, ostalo žito pa uskladiščijo, dokler ne bo dosežen z gospodarji nov sporazum. Tedaj pa je v zaščito veleposestnikov nastopila policija in hotela kolone prisiliti, da izroče« žito v zb'rališča na imena gospodarjev. Kmetje so se seveda temu upirali. Da bi jih ustrahovali, so tedaj*are-tirali tov. Fumisa, tajnika za kmetijstvo pri mestnem odboru Enotnih sindikatov v TtVču ter ga kasneje obsodili na leto zapora, čet da je prepovedal kolonom izročiti žito v obvezna zbirališča. Pred kratkim je tov. Furais vložil proti obsodbi priziv, kj pa je bil sedaj zavrnjen. Zato je sedaj 976 kmetov iz Tr-žiske okolice poslalo ZVU spomenico, ki pravi med ostalim: Kmetje iz tržiške okolice so zelo ogorčeni spr.čo aretacije tov. Fumisa. Tov. Fumis ni nikoli vsiljeval komur koli svoje volje, temveč je le izvrševal jjklepe kmetov, s katerimi so hoteli zavarovati svoje pravice. Sodišče je odbilo priziv tov. Fumisa, ki sedaj trpi v zaporu, medtem ko se fašistični zločinci svobodno kretajo po Tržiču. Zato podpisanih 976 kmetov odločno zahteva, da apelacijsko sodišče u-godi prizivu in oprosti tov. Fumi sa vsake kazni. ko so zadovoljne z našimi otroki. Tu vidimo, kako se bratje Italijani zavedajo, kaj smo si v narodno osvobodilni borbi skovali. Zavedajo se, da smo se skupno borili za iste cilje ter si skovali nerazdružno slo-veneko-italijansko bratstvo. Naši otroci so se jim tako prikupili, da jih še domov ne pustijo; ostali bodo pri njih, dokler se jim bo zljubilo. 0 zapori nad odpusti z dela in podpore za brezposelne V Italiji je bilo industrijcem dovoljeno odpustiti z dela samo 21% delavcev. S tem v zvezi je ZVU z ukazom št. 106 d, ki bo v kratkem objavljen, določila, da od 1. sep. tembra do 31. okt. 1946. ne bodo dovoljeni nadaljnji odpusti z dela preko 21%, ki so že bili določeni v ukazih št. 106 in 106 c ZVU. Z dela smejo odpustit; delavce le ona industrijska podjetja, ki še niso dosegla 21% odpustov od onega števila delavcev, zaposlenih pri njih 31. decembra 1945. Hkrati ukaz st. 106 d ZVU določa, da se izplačevanje posebne podpore za brezposelnost, ki bi morala zapasti 31. t. m., podaljša do konca oktobra. Do tedaj bo tudi bla- Ravno tako pišejo otroci, ki so gajna za dopolnitev plač in mezd šli v Slovenijo. J nadaljevala z izplačili. 100.000 lir za otroške kolonije DARUJE OKROŽNI SIAU ZA GORIŠKO Okrožni odibor SIAU za Goriško je dal na razpolago počitniškim ko. lcnijam, v katerih se krepčajo otroci delovnih ljudi cone A, 100.000 lir. Znano je, da se počitniške kolonije na Goriškem v glavnem vzdržujejo s prostovoljnimi prispevki in darovi ljudstva in organizacij. Zato bo prispevek 100 000 lir, ki jih je nakazal okrožni odbor SIAU za Goriško, velika pripomoč k uspešnemu delovanju in razvoju kolonij v goriškem okrožju. Pred odhodom nove brigade na progo Brčko-Banoviči NAVDUŠENJE MED PRIMORSKO MLADINO Za pomoč prizadetim delavcem po izprtju Oddelek paznikov tovarn ILVA daruje za delavce prizadete, po iz-prtju, 8395 lir. OD TRI Kanal NAPRAVILI SMO SI AMBULANTO Sekcija Rdečega križa v Kanalu sklenila, postaviti ambulanto. Ker pa je zavezniško vojaštvo zasedlo vse prostore, ni bilo mogoče dobiti primernega mesta. Na razpolago je bila samo močno porušena sobica, ki je pa Rdeči križ ni mogel sam obnoviti. Ljudstvo iz Kanala pa se zaveda, da je ambulanta v vasi zelo potrebna. Zato je poskrbelo za rešitev tega vprašanja. S prostovoljnim delom in darovanjem potrebnega materiala se sedaj vrši obnova porušene sobe, ki bo kmalu gotova in bo tako lahko služila vaščanom za prvo po-mOč v nezgcdah. Omeniti moramo, da se dela pridno udeležujejo tudi pionirji, ki so-znosili iz Soče že okrog 400 kg peska. Komen NEKAJ BESED ZA G. DEKANA Vedeli bomo, koliko bo zalegel ta protest. Ce ne bo popolnoma, potem mu bodo sledili novi, dokler ne bo pravica izvojevana. Jz kolonij pišejo. Iz kanalskega okraja je bilo poslanih že več otrok v počitniške ko-lcnije. Nekateri so šli tudi v Furlanijo k družinam. Vsi smo bili veseli, ko so tl otroci prvič pisali Poročali so, kako dobro jim gre, da imajo dovolj hrane, da se igrajo s furlanskimi otroki ter da gredo večkrat na izlete. Tudi družine, pri katerih so našli otroci gostoljubje, so pisale, ka- FIZKULTURA IZ TEKEM V AJDOVŠČINI Tržačani zmagali tudi v partizanskem maršu Kakor smo že objavili, so odobritev rezultatov partizanskega marša ob pnliki .Parade dela» v Ajdovščini odložili zaradi priziva moštva Jugoslovanske armade. To moštvo meni, da ao bile pri tržaških tekmovalcih neke nerednosti v maršu ter da je tržaško moštvo samo zbog tega uspelo zmagati. Sodni odbor se Je v navzočnosti prizadetih tekmovalcev sestal pozno večer in po skrbni preučitvi vseh poročil sklenil, da odobri prvotne rezultate partizanskega marša. S tem je tržaška skupina zavzela prvo mesto. Tržaški tekmovalci in tekmovalke, ki so se udeležili flzkulturnih tekem v Ajdovščini, so tako zmagali v osmih tekmah, kar predstavlja najboljši rezultat posameznih moštev v tem tekmovanju. Dirke z motornimi kolesi v Opatiji Jutri v nedeljo 1. septembra so bodo vršile v Preluki (Opatija) dirke * motornimi kolesi, ki jih organizira Fizkulturno društvo .Rekar. Tekmovali bodo na motorjih vseh kategorij. Prijavili so se najboljši tekmovalci Reke, Ljubljane, Zagreba, Trsta, Ajdovščine, Beograda in drugih krajev. Občinstvo bo imelo pr-iliko videli znanega Kovačiča od tržaškega motekluba, ki Je na tekmah v Ljubljani dosegel povprečno hitrost 154.800 km na uro, tržaškega rojaka De Marchi Attillja, ki je s prikolico .Norton 500» na tekmah v Ljubljani dosegel povprečno hitrost 145 km na uro. In mnogo drugih izvrstnih dirkačev. Prvi bo Imel za sotekmovalca Jugoslovanskega prvaka, Zagrebčana Babiča Jerka, drugi pa Ivana Stipetlča. Med drugimi so se prijavili sledeči dirka«":: katego- rija 125 športni: Ivan Krhon, Sur-bpk Ladislav (jugoslovanski prvak), Sirca Danilo, vsi trije iz Zagreba, in Mrak Peter iz Ljubljane;' kategorija 250 turni: Jaksij) Anton iz Zagreba (Jugoslovanski prvak), Dofcrinčič Zvonko iz Zagreba (bivši, Jugoslovanski prvak). Kuhar Franc iz Ljubljane (bivši jugoslot vanski prvak); kategorija 250 športni: Jakšlč Ivan (jugoslovanski prvak), Babič Branko, Glebov Aleksander tblvšl jugoslovanski prvak), Osar^ic Kroto, Snjerič Miha. vsi iz Zagreba, in Klinc Rudolf z Reke; kategorija 350 Športni: Kovačič iz Trsta, fitčfe Matej iz AJ-dov&hne, Jazbec VJekoelav (jugoslovanski prvak) iz Zagreba, C.a-brgja Stevan iz Beograda; kategorija 350 In 500 turni: Slavko Mrsk (jugoslovanski prvak) Iz Ljubljane, Mate Parič (Jugoslovanska armada); kategorija 500 športni: Babič Jerko (Jugoslovanski prvak), Metz Veljko in Vuketlč Ivan iz Zagreba, Iglič Franc in Vidmar ing. Stane iz Ljubljane, Bcgosav ljevič Milivoj iz Beograda, Kovačič iz Trsta, Bianchi in Bertovšek z Roke; kategorija turnih in športnih prikolic: De Marchi At tilio iz Trsta, Zemljak Emil, Lužar Fric in Stipetlč Ivan iz Zagreba, Knifltz Iginio, Lombradi Mario m Baborski Evgen iz Reke. Ob tej priliki bodo z Reke In iz Opatfje na dirkališče neprestano vozili avtobusi in kamioni. Vstopnice so danes- in Jutri na prodaj od 8. do 12. ure v baru Roma na Reki in v manufakturnih trgovinah Klinc in Velenka v Opatiji. VESTI IZ SVETA TeniSki turnir za «Davisov pokal» Pet švedskih teniških igralcev, med katerimi sta Lennart Berge-rin in Torsten, bo po zrač-ni poti prispelo iz Stokholma v New York. Udeležili se bodo teniškega turnirja za pokal «Davis», ki se bo vršil od 13. do 15. septembra t. 1. v Hiellsu. . * Dne 27. avgusta je prižel v Komen g. Bowman v spremstvu raznih časnikarjev na ogled dela, ki sc ga doslej opravili pri obnovi hiS. Sprejel ga je komenski dekan Kos Viktor in kaplan s 15 drugimi ljudmi. Časnikarji so stavili dekanu razna vprašanja. Vprašali so ga, kakšne vere so tukaj ljudje. Povedal je, da rlmsko-katoliške« — Koliko ljudi pa hodi v cerkev? Odgovoril je, da 50%. — Kako pa. da tako majhno .število? Rekel je, da je to posledica pretekle vojne. Mi pa vprašamo g. dekana, zakaj pa prebivalstvo iz vtisi Gorjansko hodi 100% v cerkev? Ali je mogoče vas Gorjansko — kakor tudi ostale vasi na Krasu — tako srečna, da je šla vojna mimo nje brez posledic? Ne, ni tako, pač pa so tam taki duhovniki, ki so priljubljeni pri ljudeh in si želijo živeti v Titovi Jugoslaviji skupno s svojimi ovčicami. K. S. Miren ZA POČITNIŠKE KOLONIJE Zene iz požganega Mirna so, ne računajoč nabiralne akcije, nabrale pri mlatvi žita 12 stotov pšenice za počitniške kolonije. S prodajanjem sladoleda pa so dobile čistega izkupička 6.418 lir, ki je tudi šel v prid kolonijam. Doberdob ODHOD OTROK V POČITNIŠKE KOLONIJE Iz Doberdoba je odpotovalo v počitniške kolonije v Kope?' 29 otrok, v Kranj pa 10. Pred nedavnim so matere odpeljale na postajo v Ron. ke še 11 otrok, ki so odpotovali v kolonije v Skrilje. Otroci pišejo iz kolonij, da so zadovoljni in da se jim je težko vrniti, ktr je tam mnogo lepše. Starši so se. ob priliki obiska svojih otrok v kolonijah prepričali, da ljudska oblast nudi otrokom prav vse, kar more. M. A. Kdo je oddal strele? POTNIKI V JjANCIA IZPUŠČENI Pomnike in šoferja avtomobila tipa »Avgusta*, k; so jih predvčerajšnjem ponoči zaustavili na cest; v Barkovljah zaradi strelov na mali kamion civilne policije in ki so jih pridržali zaradi ugotovitve tega primera, so izpustili na svobodo. Po mišljenju policije je lahko kroglo, ki je zadela mali policijski kamion in ranila agenia Sergia Patiesa, izstrelil kak agent zaradi »poskakovanja* (na asfaltu?) kamiona med vožnjo. Nevzdržne razmere v bolnici Zakonca Brandoli trdita, da je prišlo v nedeljo do pretepa med bolnicami zaradi sadja. Prinesla sta ga svoji bolni sorodnici, druge bolnice pa so jo napadle, se same steple za plen in — kar je najhuje — vmešala se je še bolničarka na ta način, da je sama zagrabila svoj delež in pred Marijo Brandolin z največjo mirnostjo vgriznila v u-grabljeno hruško. Zadeva se zdi naravnost neverjetna in- prepuščamo odgovornost omenjenima zakoncema, ki sta jo sporočila. 3. saptembra bo odšla na progo Brčko-Banoviči nova brigada primorske mladine, ki bo pri delu mladinske proge nadomestila ono mladino, ki je skozi vroče mesece z znojem in trudom dosegla pri grad. nji proge lepe uspehe. Mladina Goriške sestavlja z vnemo novo brigado. Mladinci in mladinke se dan za dnem prijavljajo ter nestrpno pričakujejo dneva, ko bodp prijeli tam v Bosni za krampe in lopate in tako doprinesli svoj delež k obnovi naše detnovine Jugoslavije. Hvalevreden je primer, ki ga je dala. mladina iz Zage pri Bovcu. Iz te požgane vasice se je priglasilo za novo delovno brigado 14 mladincev. V majhni vasi Podsaboiin. v kateri je vsega skupaj okrog 10 mladincev in mladmk — pa še t! preobloženi s kmečkim delom — so se prijavili 3 mladinci. Iz severne četrti v Gorici se je prijavilo 12 mladincev, a sprejetih je bilo samo 8. In še mnogo in mnego je tak'h prmercv, predvsem pri naši kmečki in delavski mladini, ki je že mnogokrat pokazala in hoče ponovno pokazati vs-mu svetu volio primorskega ljudstva za združitev z Jugoslavijo, državo, ki je edina, ki bo pomagala primorski zemlji pri obnovi in splošnem napredku. , Pulj pomoč političnim letnikom Mestni odbor SIAU za Pulj je daroval 50.000 lir za politične jetnike v Trstu, ker so mu delavci cone B Julijske krajine pcslali za pomoč antifačlstom Pulja mnogo večjo vsoto. Povratek iz otroških kolonij v Sloveni?! Predvčerajšnjem zvečer se je vrnilo 409 otrok iz počitn’ških kolonij v Mokricah in Mariboru s po-sebn’m vlakom v Trst. Tu so jih pričakovali predstavniki socialnega skrb3.va MOS-a in starši. Otroci so vsi ogoreli od sonca in so pridobili povprečno poldrugo do 2 kg na teži. Pripovedovali so navdušeno o dobri oskrbi in prijetnem bivanju v počitniških kolonijah in vs' so izražali žfeljo, da bi se prihodnje leto zopet vrnili tjakaj. Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje Mednarodno kolesarsko prvenstvo Včeraj je Italijan Frosio Elio zmagal v tekmi na 100 km za težkimi motorji. Drugi je prišel na cilj Švicar Besson Jacques, tretji Francoz Louis Chaillot, četrti je bil zopet Švicar Heimann Armin, peti pa Holandec Van Der Vobht. Frosie je prevozil progo v 89’9 ’4/10. Balkansko plavalno prvenstvo Na osnovi uspehov, ki so jih dosegli na državnem plavalnem prvenstvu v Splitu, Je glavni odbor flzkulturne zveze Jugoslavije sestavil naslednjo raprezentanco, ki bo Jugoslavijo zastopala na balkanskem plavalnem prvenstvu: Moški, prosto: Mlloslavič, Vi- dovič, Pelhan, Klemep, Defillpiis In Stipe tič; moški, hrbtno: Mllosla- vič, Pelhan in Potočnjak; njoškl, prsno: Cerar, B!j:lič, Kcvačič. Zenske, prosto: Stanojeva, Supe. rina, Stanfel, Loparlč. Marzidovšek in Bcara; ženske, hrbtno: Stanojeva, Brbora, Beara; ženske, pvsno: Korpes, Barkovič, Bogunovič. Sestava waterpoolo reprezentance je naslednja: Mihovilovič, Giova-r.elll, Bakašun, Grkinič, Ciganovlč, Kurtinl, Stakula, Kovačič, Radič In Brajlnovič. Kapetan moštva je po-očnik Grkinič. Trener plavalne ekipe Je Darko Prvan, waterpoolo meštva pa Mir ko Mihovilovič. Vodja celokupne reprezentance Je poročnik Polič Za manifeotativne skoke v okvira balkanskega plavalnega prvenstva so odločili Pribcvška ih Ko-be-jevo. Tekmovanje se je pričelo včeraj 30. t. m. bo priredilo ob začetku svoje dru ge sezone 1946-47 vrsto gostovanj po deželi z ljudsko Igro s petjem «Desetim bratom*, kjer sodeluje ves gledališki ansambel. V soboto 31. avgusta ob 20. uri v Herpeljah; v nedeljo L septembra ob 16. in 20. uri v Ilirski Bstrici (dve predstavi); v ponedeljek 2. septembri, ob 20. url v Knežaku v torek 3. septembra ob 20. uri v St. Petru na Krasu; v sredo 4. septembra ob 20. uri v Postojni, v če triek 5. septembra ob 20. ur! v Senožečah; v petek 6. sept. 'ob 20. uri v Planini pri Rakeku; v soboto 7. sept. ob 20. url na Rakeku; v nedeljo 8. sept. ob 16. in 20 uri v Idriji (dve predstavi); v torek 10. sept. ob. 20. uri v Cerknem; v sre do 11. sept. ob 20. uri v Sv. Luciji ob Soči; v lan, kjer bodo podaljšali svoje Izkaznice. === C .I-/)* /5 • ; 3pohOMLa. m. on = Se vedno nezadovoljstvo med italijanskimi partizani Rim, 30. — Agencija «AFP» sporoča, da je vzrok zadnjih protestov s strani partizanov, ker je bilo na podlagi zadnje amnestije oproščenih mnogo fašistov, v zaporu pa je. ostalo mnogo partizanov. Partizani zahtevajo tudi odpust bivših fašističnih funkcionarjev, ki imajo danes najboljša mesta, in njih nadomestitev s partizani. Končno zahtevajo tud; vojne podpore za ranjene partizane in njihove družine. Te zahteve so podkrepili z grožnjo, da se bodo polastili vsega crcžja, naprav in živilskih zaleg, kakor tudi z grožnjo, da bo prišlo do vstaje, če zahtevam ne bodo ugodili. Na razna namigovanja je minister Scoccimarro izjavil, da levičarske stranke ne moFejo prevzeti edgovornosti za zadnje dogodke. sednika so postavili vprašanja,< ■ tera stranka je kompromitirana tej zadevi*. Ministrski svet ni govoril na to vprašanje. De Gasp*" ri pa je izjavil, da je treba P -nati, da imajo partizani prav postavljati zahteve, da pa moraj» tudi prvi spoštovati zadnje. teol L’sti se obširno bavijo s vprašanji. List «11 Popolo* pr* da pripisuje bivši ministrski P 1 VENEZIA. 15.30: »Rdeče J. Waine. ' d°|1- • CARDUCCI. 16: «Peklenska na* - J. Randall. ^ • , iri!l BELVEDERE. 16: «V loV« n^pj v Antarktiki*, T. Ro]f. A. .t8u>' ARGENTINA. 16: »Rdeči POLETNO GLEDALIŠČE NEM VRTU. 21: «Butter*v$ sen* - M. Cebotari, F. G*?,. V** CENTRALE. Od 10 ure d° lika znanstvena razstava« za odrasle. * PROSVETNI DOM Danes in v ponedeljek dne • (i cb 21. uri: «Grof Montecr^>/ m Drobne vesti Včeraj so okoli 22 ure v gostilni »Topolino* aretirali Maria Bia-solia, Bruna Marcona in Miha Ro-mlta zarad; sleparstva. V noči 27. t. m.-so neznani tatovi prevrtali zid, ki loči silos od skladišča št. 65 v pristanišču vojvode d’Aosta. Skozi luknjo so odnesli sodček kakaa in nekaj halj kanad-sega Rdečega križa v vrednosti 45.000 lir. V V ul. Granbassi 8 so našli delavci, ki čistijo ruševine podrle hiše, pištolo tipa «Berrotta». DUŠAN t urednik MALI O G L SAMOSTOJNA KUHARl^’^ vsakega hišnega dela, iščj upjf pri boljši obitelji. Govori 3 Vprašati: Spavatore, via i 8-III. od 8-16 ure. PIANINO kot nov in dva ^ n!ja poceni na prodaj« daje Ivan Kacin, Gorica, V -J Yo«rk, 46 (pri Pevmskem ---------------------------- Prosvetno društvo »Drog0' ^ priredi v nedeljo 1. sept6® Gabrovcu pri Proseku VELIKI mm PLES in H , Začetek od 16 uri — ovil" RADIO TRST II. SOBOTA, 31. AVGUSTA 7 jutranja glasba; 7.25 koledar; 7.30 vesti v ital.; 7.45 vesti v slov.; 12 reproducirana glasba; 12.30 fantazija pestre glasbe; 12.40 napoved časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 telesni razvoj otroka; 13.30 plesna glasba;'14 pregled vesti -č tanja sporeda; 14.05 10 minut a-meriškega humorja; 17.30 slovensko pesmi; 17.45 simfonična glasba; 18.45 vokalni koncert sopranistke Karle SJehanove; 19 predavanje; 19.15 slušna igra; 20 napoved časa-vesti v slov.; 20.15 vesti v ital; 20.30 slovenščina za Slovence; 20.45 tedenski politični pregled;7 23.10 zadnje vesti v slov. na postaji Trst I, na valu 263.2 m. PROSVETNO DRUŠTVO »TRIGLAV" priredi v nedeljo 1« septembra ob 17 url na prostem, v Bukovlch Sodelovali bodo pevski «1»® Iz Bukovice, Bil', Dornberga, Gradišč, Mirna, PrV* čine, Renč, Rihemberka. Standreža, St. Petrs Pr* rlci, Vojjerskega In baletna skupina iz Ren& Solospeve izvajata tov. Arčon in tov. lJr Alojz, pri klavirju ju bo spremljala tovariš* Klančič Danuika. ------ K obilni udeležbi vabi P. D. »Triglav" Zdravnik Dr* Leopold Ukiflaf prične 2. septembra z zobozdravnik0 prakso na Opčinah, via Nazionale 1^4 Sprejemne ure od 9-12 in od 15*18 KI N O 'na Opčinah zopet odprt od 1. septembra t rltvena predstava ruski film ,9^2^lik. S A „ ZAČETEK OB *7