& 62 let Gorenjski časnik od leta 194;; Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta looo PETEK, 13. MARCA 2009 Leto LXn, št. 20, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov \ww.<;0ren!skigl^5.si Sodišče razsodilo v • • g • siritvi Dobu Občina Domžale je prejela ugodno rešeno sodbo upravnega sodišča v zvezi s širitvijo deponije v Dobu. Jasna Paladin ká jih je začela že leta 2001, soglasje vložila že leta 2004, ..............................................................................in da program varstva okolja negativen odgovor pa prejela Domžale • V Občini Domža- za področje ravnanja z od- šele leta 2007. Več kot leto le so jX) mesecih Čakanja, ne- padki ni osnova za odloča- in pol so čakali tudi na so- gotovosti in znatnega poviša- nje. V večletnih prizadeva- dbo upravnega sodišča. V nja cen ravnanja s komiinal- njih Občine Domžale in tudi tem obdobju se je deponija v nimi odpadki pred dnevi le štirih sosednjih občin, ki Dobu napolnila, občani pa dočakali težko pričakovano prek JKP Prodnik skupaj že nekaj mesecev plačujejo sodbo Upravnega sodišča upravljajo deponijo, da bi si po nekaikfat višje položnice. RS, ki je obravnavalo tožbo občine zaradi zavrnitve izda- V domačem okolju zagotovi- saj smeti zdaj odvažajo v Cele odlaganje komunalnih od- Ije. "Sodba je pokazaJa, da je je okol j evarstvenega dovolje- padkov in s tem tudi nižje agencija za okolje okoljevar-nja za širitev Deponije Dob. cene, je država prekoračila stveno dovoljenje za širitev Upravno sodišče je odloâ- vse razumne roke» ki naj bi zavrnila neutemeljeno," je lo» da je Občina Domžale sicer veljali pri tovrstnih po- pravilno vodila vse postopke, stopkih. Občina je vlogo za povedal župan Toni Dragar. ► 6. stran 1 f % S širitvijo deponije v Dobu zamujajo dve do tri leta, davek pa plačujejo občani Ob nakupu nad 40 € v Supermarketu Planet Kranj vam podarimo kupon za dunajski zrezek in pomfri! k Akcija velja od 13.3.2009 do 213.2009. Kuponi so unovčljivi v Restavraciji Planet Tuš Kranj od 23.3. 2009 do 29. 3.2009. restavracija i s t Spomladanska ponudba , POTROŠNIŠKIH KREDITOV je tokrat več kot V < • UGODNA.^ Goren|ska Banka PgF A Kako bomo (pre) živeli v globalni infonnacijski dobi Prof. dr. Zdravko Mlinar je eden od utemeljiteljev sodobne slovenske sociologije, s svojim delom je dosegel čast akademika, rednega člana SAZU. Njegovâ specialnost je prostorska sociologija, v zadnjem času se posveča pojasnjevanju sprememb v vsakdanjem življenjskem okolju in,kritično izpostavlja, kje zaostajamo v razvoju. O delu in bivanju v globalni informacijski dobi se bo z njim pogovarjal publicist Miha Naglič. a : : Preja bo v Galeriji Krvina v Gorenji vasi» v četrtek, 19. marca, ob 10. uri. Prosimo vas, da svojo udeležbo najavite Gorenjskemu glasu na tel. 04/201 42 00 ali na elektronski naslov info@g-glas.sl ali Galeriji Krvina na tek 04/^10 73 00. 20 cš CO AKTUALNO Visoki stroški za ogrevanje i GORENJSKA I i Zelena luč v civilni iniciativi za ureditev ener^- : ske oskrbe kranjske Planine se prlto- I Žujejo nad visokimi stroški za ogreva- ] nje. v Mestni občini Kranj pravijo: • "Nimamo vpliva!" V Dompianu zav« • rsčaio trditev, da je cena ogrevanja v : Kranju najviija v Sloveniji. za odprtje doma Občina Naklo In Dom starejSih ob^-nov Preddvor sta uskladila pogodbo C najemu Doma starejših občanov Nakb. Ko bo ministrstvo potrdilo Se cene, bo dana zelena iudza sklepanje pogodb s prijavljenimi interesenti za sprejem v dom. RAZGLEDI Poboj domobrancev v Križah Med domačini se o poboju ni nikoli veliko govorilo. Ustreljeni naj bi 10. ali ]]. maja 194s za BenkovTm skednjem in pokopani istega dne za pokopališkim zidom v Križah. Po ust-nih virih naj bi bilo ubitih od Šest do osem mladih domobrancev. 11 EKONOMIJA Gorenjski irg dela je že v krizi v zadnjih Šestiii mesecih se je Število brezposelnih na Gorenjskem povečalo za polovico, ob koncu februarja jih je bilo 5.521. Petnajst druib prejema subvencije za skrajSanje delovnega tednika. Največ je potreb po delavcih s poklicno izobrazbo. 17 VREME Danes, v soboto in nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnos^o in povtóím suho. Danes popoldne ponekod zapihal severozahodni veter. ■3/9 jlitri: delno jasno m (N ťN m O 3\ \ i k i k » • 2 POLITIKi À dan íca. zavrl^g-glas. si GORENJSKI GLAS petek, 13. marca 2009 LjUBgANA Društvo poslancev 90 rtd občnem zboru Na prvem rednem občnem zboru se je sestate Društvo poslancev 90. Udeležilo se ga je prek 70 članic In članov, dogajanje je popestril tudi legendarni Parlament d 1x1 e band. Za predsednika društva je bil Izvoljen Rudolf M^, podpredsednik je Ivo Hvalica» tajnik Dušan Vučko, blagajnik Samo Bevkf preostali trije člani Izvršnega odbora društva pa so Silva Černugelj, Zmago jelinčič Plemeniti in Nada Skuk. Tričlanski nadzorni odbor sestavljajo Miro Petek, Vlasta Saga* din in Cvetka Zalokar Oražem, za člane častnega razsodišča pa so bili izvoljeni Janez Podobnik, Herman Rigelnik in ]ožef Školč ter namestnika Eda Okretič Salmič in Marko Pavllha. Društvo poslancev 90 je bilo ustanovljeno konec prejšnjega mandata državnega zbora. D. 2. PoKgug'glas.$i 3 Visoki Stroški ogrevanje "Imam 470 evrov pokojnine, za Domplanovo položnico odštejem polovico. To nI normalno," pravi Kranjčanka Majda Vidic, vključena v civilno iniciativo za ureditev energetske oskrbe naselja Planina. Boštjan Bogataj Kranj • "Računi za vodo in ogrevanje so nenormalni. Od pokojnine dam le za stroške, ki jih obračuna Dom-plan» od 220 do 270 evrov, tu pa so Se druge položnice»" pravi Majda Vidic, ki le za ogrevanje plača okoli 90 evrov na mesec. Moti jo, da Domplan obračunava tudi omrežnino za plinsko napeljavo, ki je, tako kot Kotlovnica Planina, v lasti dvanajst tisoč stanovalcev Planine. "Problem ogrevanja teži številne Kranjčane," Vidičevo dopolnjuje Marjan Podgop šek, neformalni vodja dvilne iniciative: "Na Javno agendjo RS za enei^jo smo zato po- Toplarna Planina j€ v lasti lastnikov stanovan) na Planini, ki pa pravega vpliva na delovanje slali pritožbo o Domplano- in cene ogrevanja nimajo. / foto; conzsti zgrajen zadnji, tocesti. Napaka je na začetku. WWW.GORENISKICLAS.S Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Mania Vol^k N>yv1ESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE CvctD Zaplotnik Danka Zavrl Žleb^r UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Boi^n Alenka Brun, Igor Kaváč. Suzar» P. Kovaó^ Urla Pmré. Mateja Rant, Stojan Saje, Vdma Stancvník, Simon Šubk; Cveto Zapkstnik, Danka Zavri âebir, Štefan 2ar^; stalni sodelavci: Marjana Aha5č, Maja Bertoncelj, Matjaž Gre^m^ A^a Hartman, Jc^ KoSnjek Milena Mildavđč. Mlha Nagii^ Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar. Ana Vol^k OBU KOVNA ZASNOVA Jemg Stritar, IlovarStrriar d .0. o. TEHNIČNI UREDNIK Gr^ Rajnik I FOTOCRAFI)A Tina Doki, Conzć Kaváč liKTORICA Marjeta Vodič VOD)A OC LAS N GGA TRŽEN]A Mateja Žvižaj GORENJSKI GLAS {t$$N 0352*$666} j« n^itírirám blagovna m iXonUtnê 2n«mk» pod H. 9771961 pri Uradu RS u Intdcktualno lastnino* Ustanovitelj ^n izdajsMlj: Gorenjski d AO I Kranj / Direktorica Marija Veljak / Naslov: Blelwaisova casta 4000 Krao| / Tel.: 04/20142 00, fax: 04/2014213i e*mail: info^g-glas.ai; mali oglasi in osmrtnice: tel: 04/201 42 47 / Delovni iai: od poneddjka do nepr^kinjerto od i. do t^. ur^, petak od 8* do ure^ $obotc, ned<1j* in prazniki zaprto. / Corenjsk^^ glat j« poltadnik, izhaja ob torkih In petkih, v nakladi 22.000 írvodov / Redne prifog^: Mo;a Gorenjska, letopis Corenfska (enVrai Ifcno) (n devet lokalnih prtlog / Ti\k: Oruck Carinihia CniUM & CgKC, Avstn|a / Nacû^ina: leL: 04/201 42 41 / Cana izvoda: 13s naročnina: 140.40 CUR; Redni plaâniM imajo popusta, polletni popusta, letni 25 H pop tis ta; v cene je vračunan DDV po $topnjl 81$ %i rraroínina se up^l^a od tekoče Itev^ike (asofisa do pisnefa prticlica^ ki velja od začetica naslednjega obraiunskefa obdobja / Oglasne stontvr* po cenikii; očesno trlenle: tek; 04/ 20142 42. r i i i V 4 GORENJSKA «^©gg^«^^ GORENJSKI GLAS petek, 13. marca 2009 Predmaturitetni preizkus za dijake Do konca aprila bodo univerze in samostojni visokošolski zavodi sporočili, v katerih študijskih programih bo treba omejiti vpis. Mateja Rant tudi spomnili, da je zadnji ..............................................................................dan za prijavo kandidatov na Kranj - Dijaki so minulo so- spomladanski rok splošne in boto opravljali enoten pred- poklicne mature 26. marec, maturitetni preizkus iz ene- "Spomladanski rok splošne ga predmeta skupnega dela' mature se začne 5. maja s pi- splošne mature, ki ga vsako sanjem šolskega eseja pri šolsko leto posebej doloû dr- slovenščini, italijanščini ali žavna komisija za splošno madžarščini in se nadaljuje maturo. Letos je bi] to preiz- 25. maja s pisnim izpitom iz lois iz matematike, Hsti, ki mš^inp, latiničinf? \n grkčt- opravljajo poklicno maturo, ne. Istega dne, torej v pone- pa so lahko izbrali med ma- deljek» 25. maja. se s pisa- tematiko in tujim jezikom. V njem izpila iz drugega pred- ponedeljek pa se je iztekel meta prične tudi spomiadan- rok za prijavo za vpis v prve ski rok poklicne mature," je letnike višjih strokovnih šol razložil direktor državnega in prve letnike dodiplomskih izpitnega centra Daiko Zu* študijskih programov za prihodnje študijsko leto, pane. V ponedeljek so imeli pri- Predmaturitetni preizkus hodnji študenti zadnjo mož- iz matematike je v soboto nost za oddajo prijave za vpis opravljalo 10.827 četrtošol- v prve letnike višjih strokov- cev v 90 gimnazijah in šolah z gimnazijskim programom. Predmaturitetne pre- nih šol in prve letnike dodiplomskih študijskih progra- é « mo v v prvem pni a vnem izkuse iz drugih maturi tet- roku. V prihodnjem študij- nih predmetov bo organizi- skem letu bodo imeli na vo- rala vsaka šola posebej, so še Ijo skoraj 40 tisoč vpisnih sporočili iz državnega izpit- mest, pri čemer so višje šole nega centra, in sicer glede na razpisale nekaj čez 13.600 razpoložljiv čas in svoje mest, univerze in samostoj- možnosti, predvidoma do ni visokošolski zavodi pa ne- konca meseca marca. Predmaturitetni preizkus poklic- kaj več kot 27 tisoč mest v prvih letnikih. Če bo število ne mature iz matematike ali prijavljenih kandidatov za tujega jczilca pa jc na 141 Šo- vpis večje od razpisanega lah in organizacijah za izob- števila vpisnih mest. bodo raževanje odraslih opravljalo univerze ín samostojni viso« 10.983 kandidatov zaključ- košoiski zavodi s soglasjem nih letnikov. Ob tem so pri vlade do konca aprila spreje- dižavnem izpitnem centru li sklep o omejitvi vpisa. Lesce Skate park je potreben obnove Mladi Iz Lesc, ki redno uporabljajo tamkajšnji skate park, prosijo domačine in okoličane, da bi jim pomagali pri obnovi tega priljubijenega zbirališča. "V primeru, da vam doma ležijo deske, tramovi, železne cevi (tako rabljene kot tudi nove), bi jih z veseljem sprejeli. Material bi porabili za obnovo dotrajanih objektov, prav tako pa bi poteg osrednjega objekta "piramida" postavili še "jump box" in razne druge objekte, ki bi park še dodatno popestrili, saj je enak že od vsega začetka in posledično postaja nezanimiv in tudi nevaren za športnike," pravijo. M. A. Kamnik Znani so občinski nagrajenci Občina Kamnik bo ob letošnjem občinskem prazniku konec meseca podelila enajst priznanj zaslužnim občanom. Zlato piiznanje bo prejel Aleksander Doplihar, srebrno Matična knjižnica Kamnik, Zdravka Slavec in Ana Stele, bronasto Marta Kos, Ivan Nograšek in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo 90/91 Kamnik • Komenda, posebna priznanja pa Milan Crkman in Jože GajSel<, August Wagner, Vid Pirš in Tone Dular. I. P. Bistrîca pri Tržjču Stare razglednice Tržiča V preddverju Osnovne šole Bistrica je odprta razstava o nekdanji podobi Tržiča in okolice. Pripravil jo je juri) Smolej iz Kovorja, ki je lastnik številnih starih razglednic In fotografij iz tržiške občine. Razstava je na ogled do 24. marca. S. S. Planica nared tekmo "Ne vidim prav nobenega razloga, ki bi tekmo v Planici postavil pod vprašaj," je odločen Primož Finžgar. Marjana Ahaci č Planica • V Planid v teh dneh potekajo še zadnje priprave na bližajočo zaključno, tekmo svetovnega pokala v smučarskih poletih. Ob koncu tedna je na skakalnici in ob njej tudi do sto ljudi, od tega kar osemdeset prostovoljcev. Največ dela imajo z odstranjevanjem snega, s katerim je bila letošnja zima tudi pod Poncami več kot radodarna. Primož Finžgar, sekretar organizacijskega komiteja, pravi, da so razmere v Planici takšne, da dovoljujejo tudi rekordne polete, "Verjamemo, da bo dober tudi obisk prireditve. Ker je Organizatorji planlške prireditve imajo letos največ dela z odstranjevanjem snega. zanimanje predvsem v sosednji Avstriji večje ko pona- na to, da obiskovalci za obisk velikanke za potrebe sveto- čaka na to, nekaj manj kot vadi, pričakujem, da bo vsaj prireditve plačajo nemajhno vnega prvenstva 2010," je deset odstotkov pa jih iz razna ravni preteklih let." Čas vstopnino v višini 18 evrov, povedal kranjskogorski žu- ličnih osebnih razlogov še ni pa je, kot pravi, neugoden za brezhibno pripravljeno. pndoHvflnjp spnnzorskib pan lure Žerjav. Dejstvo, da podpisalo. A zaradi tega tek- Predvaem v Ljubljani pa ta z državo še niso podpisane ma ne more biti ogrožena, sredstev, zato se lahko zgodi, čas tečejo priprave za začetek vse pogodbe o prodaji zem- saj naši akti določajo odnose in gospodarjenje med lastniki. Če se več kot osemdeset bodo letošnjo prireditev za- intenzivnih gradbenih del Ijišč v Planid, pri tem ni ovi- ključiii z negativnim rezuJta- pri gradnji nordijskega cen- ra, je prepričan predsednik tom. Sicer pa v i,6»mili- tra. "Kot vem, na pristojnem agrarne skupnosri Rateče odstotkov ljudi odloči, da jonskem proračunu glavni ministrstvu v tem Času pri- Jože Brudar. "Z državo je podpre določen projekt, to strošek tokrat predstavljata pravljajo projekte, in prepri- sklenjenih že več kot 80 od- dejstvo govori samo zase. odstranjevanje snega in pri- čan sem, da se bo takoj, ko stotkov pogodb, več kot deset Nordijski center je naš izziv prava prizorišča, ki mora biti skopni sneg, začela gradnja odstotkov jih zaradi neřeše- in svetla točka - za Rateče, po besedah Finžgarja glede dvosedežnice in doskočišča nih dednih postopkov-še Kranjsko Goro in Slovenijo." Odstranili SO preveč dreves Domačine na Bledu je zmotila pretirana sečnja dreves v kampu v Zaki. MATEURAhiT Bled • Blejce je v minulih dneh močno razburila poseka v kampu v Zaki. ki je nastala pri odstranjevanju dreves ob urejanju kampa pred začetkom sezone. Izvajalec, Id mu je družba Sava hoteli Bled zaupala odstranitev dreves, je namreč na lastno pest posekal več dreves, kot je dovolila občinska komisija za izvajanje odloka o urejanju zeJenih površin, V kampu so v začetku februarja začeli urejati teren, je razložil predsednik uprave Sava hoteli Bled Fedja Pobe-gajlo. saj želijo obdilati kategorijo pet zvezdic, obenem Blejce je razburila sečnja v kampu v Zaki. Anka sjov« pa poskrbeti za večjo varnost obiskovalcev kampa. Med smo takoj ustavili sečnjo," je jamem, da bodo v družbi več dreves, kot smo sprva na- drugim naj bi povečali pros- pojasnil Pobegajlo. Občinska Sava hoteli Bled ta drevesa črtovali." Načrt zasaditve, je tore za taborjenje, zato je komisija je dala soglasje za na novo zasadili," je še dejal še dodal, naj bi pripravili v bilo treba odstraniti nekaj posek 31 dreves, posekali pa župan. Pobegajlo je pojasnil, teh dneh. Zadevo si je v sre- dreves, obenem pa so imeli v so jih kar dvajset več. O tem da naj bi po besedah odgo- do ogledal še gozdarski in- načrtu tudi novo zasaditev, se je na terenu v ponedeljek vomega vodje del posekali špektor za območje Zgornje Tri tem smo se obrnili na prepričal tudi župan Janez več dreves, kot je Mo dovo- Gorenjske Janez Slavec, ki občinsko komisijo, ki je označila, katera drevesa lah- Fajfar, ki je dejal, da razmere Ijeno, ker so ocenili, da je to je ugotovil, da gre za prekr-sicer niso katastrofalne. Kot potrebno zaradi varnosti go- šek. Šlo je za manjši poseg. ko odstranimo. V ponedeljek pravi, so posekaj tudi nekaj stov. Skupaj z občino tako že je pojasnil, za katerega je pa so nas z občine obvestili, borov, ki jih ni bilo na sezna- iščejo rešitve, kako bi popra- predvidena kazen osemsto daje bilo podrtih več dreves, mu, ki ga je pripravila komi- vili nastalo škodo. "Med dru- evrov za pravno osebo in tristo kot je bilo dovoljeno, zato sija. "Seveda to ni prav, a ver- gim bomo na novo zasadili evrov za odgovorno osebo. 4 i i i L i \ A GORENJSKI GLAS petek, 13. marca aooo GORENJSKA ' 5 Zelena luč dom Pogodbo o najemu Doma starejših občanov Naklo so ta teden potrdili ir podpisali. Kmalu bodo sklepali pogodbe za sprejem v dom. Stojak Saje za delo, družino in socialne skušali dobiti čim več de- ...................................... zadeve, od katerega v krat- narja od ministrstva. Če bo Naklo • Občina Naklo in kem pričakujejo tudi potrdi- treba, bodo manjkajoči del Dom starejših občanov tev cen. Tako bo dana zelena zagotovili skupaj z domom Preddvor sta uskladila vsebi- luč za sklepanje pogodb s iz Preddvora. Občinskemu no pogodbe o najemu Doma prijavljenimi interesenti za svetu je dal v potrditev tudi starejših občanov Naklo s sprejem v dom. pravilnik o dodatnih opro pripadajočim zemljiščem in Podžupan občine Naklo stitvah pri plačilu storitev v o ureditvi medsebojnih raz- Ivan Meglič je povedal, da domu. Le-ta omogoča zni- nierij pri opravljanju dejav- že pripravljajo seznam za žanje cene storitve do viši- nosti institucionalnega var- nabavo manjkajoče opreme ne najemnine, ki je vključe- stva. Občinski svet je na tor- v domu. Dopolnili ga bodo na v ceno oskrbnega dne in kovi seji v Naklem vnesel v po ogledu doma s predstav- zmanjšana za stroške besedilo še zadnje popravke niki ministrstva ta teden, upravljanja. Do tega bodo in pogodbo soglasno potrdil. Poleg drobnega materiala upravičeni občani, Id imajo Direktorica doma v Preddvo- za vsakdanjo porabo manj- stalno prebivališče v občini ru Andreja Valant ga je obve- kata inventar za jedilnico in Naklo najmanj pet let pred stila, da bo potrditvi dokumenta na svetu zavoda sledil podpis pogodbe. Takoj jo informacijska povezava» zato stroški ne bodo majhni. Zupan Janez Štular je sprejemom v zavod, bivali pa bodo v enotah v lasti občine. Pravilnik so soglasno bodo poslali na ministrstvo izrazil odločenost, da bodo potrdili. Nekdanji učiteljid na obisku Ob 150-letnici Šolstva v Križah so povabili v šolo nekdanje učence in učitelje. Olga Rener in Ljuba jakšič med otroki. Stojan Saje Križe - Kolektiv Osnovne šole Križe namenja letos veliko pozornosti jubileju šolstva v vasi. Kot je povedala ravnateljica Erna Meglič, bodo z izvedbo raznih delavnic popeljali obiskovalce skozi i50-letno zgodovino šole. Ob tem so prišli na idejo, da bi medse povabili nekdanje učence in učitelje. Prvi jih je obiskal Janez Kavar, ki je sta- noval v stari 5o)l. Njegov oče Učenci in učiteljici so sprejeli gostji z vedro pesmijo, je bil ravnatelj, mama pa učiteljica. Tam so tedaj imeli v Od odprtja nove šole je v njej sproščenim klepetom sta treh izmenah okrog štiristo poučevala učence nižjih raz- razlagali, kakšne so razlike v šolarjev, sedaj pa je v OŠ Kri- redov. Pred osmimi leti se je življenju nekdaj in danes. V že 317 otrok. Nekdanji šport- upokojila, a je ohranila stik z stari šoli so imeli skromne ni pedagog Marjan Vodnjov mladimi planind. O šoli ve razrede s pečjo na drva. Ma-iz Retenj je pripovedoval, vse, ker v njej dela sin Anže. lico je vsak prinesel sam. kako je sam doživljal šolanje Druga je devet let poučevala Tudi iz oddaljenih vasi so pa kakšni so bili nekdaj razne predmete v Tržiču. Po hodili peš. Kjer stoji današ-športni dnevi. Veliko zani- prihodu v Križe je 27 let uči- njašoia, jebilavojašnica.Bli-niivega sta med torkovim la angleščino. V pokoju je se- zu je vozil tržiški vlak. Všoii obiskom povedali najmlaj- dem let, vendar še rada po- so imeli le preproste igrače šim tudi nekdanji učiteljici maga učencem pri tujem je- in veliko manj šolskih pripo-Olga Rener iz Pristave in ziku. Seveda je otroke zani- • močkov. Niso poznali televi- Ljuba Jakšič iz Retenj. malo, ali sta učili koga od zije, računalnikov, mobilnih Prva je začela učiti v stari staršev in sorodnikov. Našte- telefonov in še česa, kar kraj-stavbi, ki je že dolgo prazna. H sta jih kar precej. Med ša čas današnji mladini. Petdeset let Ljudske univerze ka. Na jezikovni šoli pa bomo izmed vpisanih v ka-terikoH teřaj tujega jezika Suzana P. KovačiČ d. V marcu smo Mčcli v so- do 24. marca izžrebali tri ...................................... delovanju z Mestno občino nagrajence za obisk koncer- Kranj • Ljudska univerza Kranj in Zavodom za zapo- ta skupine 11 Divo, ki bo 27. Kranj praznuje v letošnjem slovanje izvajati brezplačno marca v Ljubljani. V maju letu 50-letnico ustvarjalne- učno pomoč za vse naše bomo predstavili nekaj proga delovanja. "V vseh teh le- udeležence srednješolskih gramskih novosti, jeseni pa tih beležimo za najmanj programov in osnovne šole sledijo še presenečenja v dva Kranja udeležencev, za odrasle, ki imajo kakrš- stilu slogana: Učim se, ker zato bo praznovanje poteka- nekoli težave pri učenju, še se cenim in kjer sem celo prek celega izobraževal- posebej pri predmetih sio- njen," je povedala Darja Ko-nega leta, predvsem pa ga venski jezik, matematika, vačič, direktorica Ljudske bodo deležni naši udeležen- angleški jezik in informati- univerze Kranj. Popravek i Vodice v pogovoru pod naslovom j ^odičani pridno ločujejo odpadke Ustvarjalka v moškem sve- • Občina Vodice je bila v lanskem ietu prva obljubljanska tu, objavljenem v Snovanjih : občina, ki je skupaj s koncesionarjem Snago uredila začasni v petek, S. marca, smo za- • zbirni center za ločevanje odpadkov. Projekt se je izkazal za grešili napako pri rojstnem • zelo uspešnega, saj je center, odprt ob sobotah, vsak mesec datumu josipine Urbančič : obiskalo približno petdeset občanov. S tem je povezano Turnograjske. Rodila se je 9. : tudi postopno opuščanje večjih 240-litrskih zabojnikov in julija 1833. Napačno je bil I uporaba 120- in 80-litrskih posod. Kot so sporočili s Snage, naveden tudi naslov njene • so Iz Vodic lani odpeljali dobrih uoo ton mešanih odpad- klavirske skladbe Zoridanka. i kov, 6560 kg bioloških odpadkov, osem tisoč ton papirja, Za napaki se opravičujemo. ' skoraj tri tone odpadnega stekla in 2,3 tone embalaže. P. OBČINA ŠKOFJALOKA Občinski svet Komisija zd mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Poljanske cesta 2, 4220 Škofja Loka Tel.: 04/51 12 300 Fax: 04/51 12 318 Številka: 610-0002/2008 Datum: 13. 2. 2009 Občinski svet Občine Skofja Loka, Poljarvska cesta 2, Skolja Loka, na podlagi 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kutture (Ur. I. RS, št. 96/2002, s spremembami), 35. člena Zakona o zavodih (Ur. I. RS, st. 121/1991, s spremembami). 88. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. I. RS, 68/2002, s spremembami) In 19. člena Odloka o ustanovitvi Zavoda za kulturo Škofja LDka (Ur. L. RS, št. 74/2008 in 111/2008) objavlja: JAVNI RAZPIS ZA DIREKTORJA ZAVODA ZA KULTURO ŠKOFJA LOKA (m/ž) z Izbranim k^oidatom bo skienjeno delovno razmerje za določen čas - za 5-letni mandat, za poirl delovni čas, z možnostjo ponovnega imenovanja. Naloge na delovnem mestu direktorja se opravr Ijaio na sedežu Zavoda za kultunD Škofja Loka Mestni trg 26, Škofja Loka. Kandidati morajo poleg izpolnjevanja splosnih pogojev: da so državljani Republike Slovenije, da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, kJ se preganja po uradni dolžnosti ali na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev, da zoper njih ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, kj se preganja po uradni dolžnosti, izpolnjevati se naslednje pogoje: imeti morajo univerzitetno izobrazbo ali Izobrazbo, pridobljeno po študijskih bolonjskih programi'i druge stopnje na družboslovni ali humanistični smeri, najmanj pet let delovnih ákusenj, od tega vsaj tn leta na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, ali vsaj pet let dela na projektih s področja kulture, poznati morajo področja dejavnosti zavoda, imeti morajo dobre organizacijske in vodstvene sposobnosti ter smisel dela z ljudmi, biti morajo motrvlrani, dosledni, samostojni, samoiniciativni, odzivni, fleksibilni, pripravljeni za sodelovanje in komunikativni, aktivno morajo obvladati slovenski jezik, imeti morajo tekoče pisno in ustno znanje angleškega ali nemškega jezika, imeti morajo vozniški izprt kategorije 6. Kandidati za direktorja morajo k prijavi na razpis priložiti; Izjavo o izpolnjevanju splošnih pogojev in pooblastilo, da kandidat dovoljuje Občini Škofja Loka pridobivanje podatkov o Izpolnjevanju navedenih splosnih pogojev in pogoja oprave vozniškega Izpita kategorije B iz uradnih evidenc, kopijo diplome, Iz katere je raz^dna zahtevana Izobrazba. kot dokaz za tekoče pisno In ustno znanje anglelkega ali nemškega jezika; - potrdilo ustrezne instftucije, ki Ima verifikacijo za ugotavljanje znanja angleškega a^i nemškega jezika (Center za pedagoško izobraževanje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Republiški Izpitni center ali potnjilo o opravi mednarodnega ^rta iz pred-metnegá jezika) ali • do' dokazilo, da je 1 leto ali več v tujini opravljal delo na delovnem mestu, kjer je zahtevana visokošolska Izobrazba, pri tem pa je v okviru službenih obveznosti dnevno uporabljal enega izmed naštetih tujih Jezikov, kratek žKIJenjepis o minulem delu. Iz katerega bo razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj, poznavanje področja dela zavoda in sposobnost za organiziranje in vodenje dela (opis mora vsetDOvati navedbo delodajalca oz. druge fízične ali pravne osebe, za katero je kandidat opravljat de!o, datum začetka in konca opravljanja dela ter opis dela) tn program poslovnega in programskega dela in razvoja zavoda za mandatno obdobje. FormaJno nepopolne in nepravočasne prijave ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Kandidati morajo svoje vloge skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev posredovati v zaprti ovojnici na nasiov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve m imenovanja, Občinski svet Občine škofja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka. rc Škof la Loka". In sicer v d pnpisom: roku 30 dni po objavi javnega razpisa na spletnih straneh občine (wwvi/.skof la [oka. si) în časopisih Gorenjski glas in Dnevnik. Kandidati bodo o izbiri pisno otDveščeni v 15 dneh po opravljenem izbonj. Obvestilo o končanem izbirnem postopku bo objavljeno tudi naspletnih straneh Občine ŠkofiaLoka; http:mww.skofialoka.si. Vse informacije o izvedbi javnega razp^ se lahko pridobi na Občini Škofja Loka, Poljanska cesta 2,4220 Škofia Loka, odgovorna oseba: Aíenka Tomšič, tel: (04) 51 12 380, vsak dan med 8.00 In 15.00 uro oz. po e^šti: alenka.tomsici^sko^aloka.si. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Andrej Novak I > Ï > 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 13. marca 2009 Ostajajo na različnih bregovih Mateîa Rant podraží na skoraj 9 milijo- ....................................... nov evrov. Aleš Sladojevič pa Kranj • "Obveznost prodaja]* trdi, da ob sprejemanju nove ca je izročitev knjižnice na idejne zasnove za knjižnico ključ," vztraja direktor občin- izvajalcu niso posredovali ske uprave AleS Sladojevič» nobenih dodatnih zahtev, za- ki tako zavrača dodatne po- radi katerih bi se projekt lah- dražitve, ki naj bi nastale za- ko podražil. "KJjub temu radi podpisa aneksa k pogod- smo pripravljeni na kompro- bi o izgradnji knjižnice v ne- is in plačati dodatnih 130 kdanjem Globusu. Dodaja, tisoč evrov za stvari, ki bi bile da so se z aneksom dogovori- lahko posledica naših želja," U le to. da se ena idejna za- Pristali bi tudi, je še dodal, da snova zamenja za diugo, ker se v knjižnici ne uredijo tako naj bi bilo to za obe strani ra- imenovani svetlobni jaSki, ki cionalnejše, prodajalec pa bi bili po oceni prodajalca zdaf za knjižnico zahteva vredni250tisočevrov. O tem skoraj tretjino večjo kupni* bodo prihodnji teden razno, kot je bilo sprva dogovor- pravljali tudi mestni svetniki. Na vse druge podražitve, je še dodal Sladojevič, pa ne )eno. Po oceni prodajalca naj bi namreč zaradi nove idejne pristajajo. Prodajalec med zasnove morala občina za drugim dodaten milijon ev- projekt doplačati 2.4 milijo- rov zahteva za ureditev stena. evrov, kar knjižnico s klenega pročelja in pano- prejšnjih 6,5 milijona evrov ramskega dvigala v knjižnia. Sodišče razsodilo o širitvi deponije v Dobu ► 1. Stran - smeti moramo voziti v Celje, kamor se stekajo tudi "Zadeva je zdaj vrnjena v takse, zamudili smo roke za ponovno odločanje in od od- evropska sredstva, čeprav govornih na Ministrstvu za smo imeli pogoje izpolnjene okolje in prostor piičaku- in dokumentacijo pripravi je-jem, da bodo v razumnem no. ij roku odločili o nastali situa- Z odvozom smeti v Celje dji. S širitvijo deponije zdaj je strošek narasel za 2,7 mili- zamujamo dve do tri leta, jona evrov, strošek širitve de- davek pa drago plačujejo ponije pa je bil ocenjen na naši občani," je še dodal žu- pet milijonov, kar pomeni, pan Toni Dragar. Sodbe so- da bi bila investicija povrnje^ dišča je bila vesela tudi ne- na že v dveh letih. Na občini kdanja županja Cveta Zalo- trdijo, da bodo zahtevali odkar Dražem, ki jc tudi začela govomost posameznikov za postopke za širitev deponije. politične odločitve, ki so za "Po moji oceni je šlo v oza- pet let po nepotrebnem usta- dju vseskozi za politično vile širitev deponije. Čeprav motivirano delovanje In je postopek spet na začetni osebne koristi nekaterih stopnji, je župan optimisti- vplivnih posameznikov, ki čen, da bodo okolje var stve-živijo v bližini deponije. Pri- no, zatem pa tudi gradbeno šli smo v nezavidljiv položaj dovoljenje dobili lonalu. vTsofomsivm cntsmenai» l\l I Cesta Cirila Tavčarja 21. 4270 Jesenice, tel.: 04/583 67 40. fax: 04/586 00 18 VABIMO K VPISU PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2009/10 sprejem 1.9.2009 Vpisujemo na upravi vrtca na C. Cinla Tavčarja 21 17. in 18. marca 2009 od 9. do 1$. ure. Za novo Šolsko leto razpisujemo naslednje programe: DNEVNI PROGRAM za otroke od 1. do v leta. M traja od 6 • q ur DNEVNI PROGRAM za otroke od 3. leta dalje, ki traja 6 • 9 ur POIDNEVNI PROGRAM za otroke od 3. leta dalje, ki traja 6 ur DNEVNI. IZMENIČNI PROGRAM za otroke od 3. leta dalje V vseh enotah v času rednega vpisa potekajo DNEVI ODPRTIH VftATod 9. doure. Z VËSEiJEM VAS PRIČAKUJEMO! • • sanacijo Za sanacijo vodotokov v Železnikih je letos predvidenega veliko manj denarja, kot so pričakovali. Župan Mihael Prevc se boji, da se bo podobno zgodilo tudi pri sanaciji lokalne infrastrukture. Ana Hartman Železniki • Prihodnji teden bo minilo leto in poi od katas« trofalne poplave, ki je močno prizadela ob^no Železniki. V tem času so po besedah župana Mihaela Prevca na vodotokih zgradili številne obrežne zidove in prek 40 zaplavnih pregrad, ki zadržujejo rečni material in umirjajo moČ vode. "A ti ukrepi še zdaleč ne prinašajo poplavne varnosti, kot jo Železniki potrebujejo. Povečati bi bilo treba pretočnost in poglobiti strugo Sore, povečati prevodnost mostov, rekonstnairati Dermotov in Dolenčev jez ter zgraditi za- drževalriik pod Sušo ..." na- ga programa, Id bi se morala dotokov oz. objektov vodne ceste od obrata Niko do Vr- števa Prevc, ki ga skrbi, kako končatiprihodnjeleto,2avle- infrastrukture, drugo pa za hovčevega mostu v Davči, vo- bosta v prihodnje potekali kla za leto ali dve, saj naj bi območja Bohinja, Radovlji- dovoda Železniki, plazu na Na vodotokih v Železnikih so zgradili številne obrežne zidove in prek 40 zaplavnih prepad, kar pa še ne zagotavlja zadostne poplavne varnosti. sanacija in zagotavljanje več- bilo v predlogu rebalansa dr- ce, Tržiča in Škofje Loke. Po- javni poti Groharjev je poplavne varnosti. žavnega proračuna tudi za jasnili so še, da je sanacijski spomenik-Mravlja in staro- Prevc opozarja, da bodo sanacijo v ujmi poškodovane program za lokalno infra- goliškega mostu v Seldh v vodarji za urejanje vodoto- lokalne infrastrukture manj strukturo za leto 2009 še v skupnem ocenjenem obsegu kov v Železnikih v sklopu sa- denarja, kot so pričakovali. pripravi, pri čemer bo pred- od 1,5 do dva milijona evrov," nacijskega programa i etos dobili polovico manj držav- Po sklepu prejšnje vlade bi sicer morala občina Železni- vsem upoštevana izdelana in so dodali na mirustrstva pozitivno recenzirana pro- nega denarja, saj so sprva ra- ki letos po sanacijskem pro- jektna dokumentacija. "Pri- Po besedah župana bo občina Železniki do konca čunali na štiri do pet milijo- gramu dobiti okoli 4,5 mili« čakujemo, da bo sanacijski marca imela pripravljene sa- nov evrov: "Verjamem, da je jona evrov preoram sprejetšele po spre- nadjske projekte v vrednosti treba zategovati pasove, a po- Na ministrstvu za okolje jemu rebalansa proračuna, prek dva milijona evrov: plavna varnost v Železnikih in prostor so pojasnili, da je kar pomeni, da bo treba letni "Upamo, da bomo letos dočaka žc prcdoigo. Čc nas bo v predlogu rebalansa držav- program prilagoditi obsegu bili sredstva vsaj v tej višini." novo neurje doletelo pri pol» nega proračuna za izvedbo razpoložljivih sredstev. Na Upa tudi, da bo državni ovično izvedeni sanadji, lahko nastane še več škode kot del na vodotokih na območ* področju sanadje lokalne inju zgornje Save predvideno frastrukture je za območje prostorski načrt za obvoznico mimo Železnikov in za- septembra 2007. Vsaj sana- dobrih pet milijonov evrov, Železnikov pripravljeno in gotovitev poplavne varnosti djo vodotokov bi morali čim od tega 24 milijona za obči- potrjeno večje število projek- (tudi z gradnjo zadilevalni- prej končati." Župan se boji, no Železniki, kjer je predvi- tov, med drugimi tudi sana- ka) sprejet prihodnje leto, da se bo izvedba sanadjske- dena sanadja 22 odsekov vo- dja javne poti H!ip in lokalne kot je bilo napovedano. Upoštevajo naj nadzorni odbor Ne le v državi, tudi v občini Škofja Loka zaključni račun proračuna za feto 2007 na seji občinskega sveta ni šel gladko skozi. Danica Zavrl Žíebir radi počasnosti obravnav nji- kuje tudi, da bo o posameznih gled nad poslovanjem smučiš- ....................................... hovih gradiv. Ob zaključnem priporočilih občinski svet raz- ča Stari vrh, kamor je vložila Skofja Loka - Svetnik Blaž račímu so svetniki obravnava* pravljal na eni od prihodnjih veliko denarja. Predsednik Kujundžič je stanje občinsidh li tudi končno poročilo nad- sej. Župan Igor Drabsler je o nadzornega odbora pa je še povedal, da bo marca poročal tudi o Cestnem podjetju Kranj. Gre namreč za zahtevo financ ocenil kot katastrofič- zornega odbora, v katerem črpanju evropskega denarja no, kritičen je bil do Črpanja iz občini očitajo, da je v posiova- dejal, da se začenja Šele po letu evropskih skladov, od koder doslej ni bilo nobenega de- nju zanemar]ena razvojna komponenta, da je treba raz- 2007, o skupnem gorenjskem dogovom o smeteh pa, z nedavne izredne seje, ko je narja, ter do lagodnega skle- iskati slabo črpanje evropske- da vse poteka v skladu z nado- občinski svet obravnaval poro-panja pogodb občine v javno- ga denarja in da bi kazalo ob- nainim programom, medtem čilo protikorupdjske komisije zasebnem partnerstvu. Ob- ravnavati skupno gorenjsko ko je bila sedanja odlodtev o o potovanju župana Igorja dnski proračun sicer ni ravno ravnanje z odpadki. Svetniki odlaganju na Nfali Mežakli Drakslerja v Barcelono na po-v katastrofalnem stanju, ob- so večinoma pohvalili trud sprejeta šele v letu 2008 in je vabilo Cestnega podjela. Tatinski nadzorni odbor pa ima nadzomega odbora, Dušan "pokrita" z vladno uredbo. Pri- krat so sklenili, naj nadzorni v zvezi z njim vrsto drugih Krajnik pa je župana pozval, trjuje pa, da se Gorenjd na odbor temdjito proud poslo-pripomb, med drugim je nje- naj priporočila občinskih nad- tem področju res težko dc^o- vanje občine s tem podjetjem gov predsednik Marko Vrani- 2omikovupo§teva,nepa "pre- varjamo. Fiandja Feltrina je čar izrazil nezadovoljstvo za- prosto vrže čez rame". Priča- zanimalo, ali ima občina pre- in njegovimi podizvajald v minulih treh ietih popusta do razprodaje zalog v trgovini Detel Ica v Tržiču M STYLS 4 4 4 i i 4 GORENjSKI GLAS petek, 23. marca 2009 f i •• ••••• •• •• •••••• •••••• •• •• vilma.sta novn ik@g'glas. si 7 Petrič bo dobil naslednika Darjan Petrič se po trinajstih letih poslavlja z mesta predsednika PK Triglav Kranj, Izvoljen je bil za predsednika Plavalne zveze Slovenije. O imenih možnih naslednikov v Triglavu še ne želi govoriti. Maia Bestoncïlj Kranj • "Že ob kandidaturi za predsednika Plavalne zveze Slovenije serïi napovedal, da bom v primeru izvolitve odstopil z mesta predsednika PK Merit Triglav Kranj," je povedal nekdanji vrhunski plavalec» Kranjčan Darjan Petrič, ki je v kranjskem klubu predsednik trinajst let. Svojo odločitev pojasnjuje: "Treba je loâti naloge, odgovornosti, se izogibati konfliktu interesov, in če si hkrati predsednik kluba in plavalne zveze, je to težko ločevati. S to potezo želim zagotoviti večjo transparentnost." Petrič je sicer še vedno odgovorna oseba v klubu, bo pa do primopredaje poslov svojemu nasledniku vodiJ le tekoče posle. Naloge je predal direktoriu kluba Viki ju Cilen- Nekdanji plavalec Daqan Petrič je novi predsednik Plavalne zveze Slovenije. 1 rmz doh šku. In kdaj bo volilna skupščina, kdo bo Petričev nasled- Za predsednika Plavalne matiki. Na sestankih z vod- pobudo torej nekakšna druga nik? "Realno je pričakovati, zveze Slovenije je kandidiral stvom zveze smo predlagali izbira, " je dejal Petrič. Kot pravi, je njegova izvolitev podpora programu in dliem, da bo skupščina kluba v prvič, bil je edini kandidat, določene spremembe v nači- maju. Zelo rad bi předsedova- dobil je 44 od 51 glasov zbra- nu dela, a posluha za to ni nje prepustil kandidatu, za nih delegatov. Je pa pri kandi- bilo. Za to smo se dogovorili, ki jih je zapisal in predstavil, katerega bi vedeJ, da bo klub datuii imel tudi pomisleke, da bova za volilno skupščino, ne pa imenu in priimku, vodi) dobro, da me ne bi bilo predvsem zato, ker sta plaval- Id je bila predvidena za konec ''Moiam pa priznati, da seve- strah, da bi morda klub zašel na reprezentanta oba njegova novembra, kandidirala dva, da tudi ime in priimek verjet- v težave. Želel bi si, da bo to otroka, Jan Karel in Nika Kar- poleg mene §e Miran Kos. no ima svojo težo, ne nazad- nekdo, ki je povezan s plavanjem, poznavanje aktualne lina, poleg tega je njegova žena Kamen trenerka. "S so- Pričakovali smo rudi kandida- nje pa tudi moje dosedanje turo dosedanjega predsedni« izkušnje in rezultati pri vode- problematike v klubu je veli- mišljeniki, s predstavnild klu- ka Jureta Prosena, ki pa se za nju PK Triglav," se zaveda. ka prednost Seveda pa si ne bov, Id smo čutili neko neza- to ni odločil. Uradna kandida- Kot pravi nekdanji vrhunski bom jemai pravice, da bi od- dovoljstvo z dosedanjim sta- ta sva bila tako Kos in jaz, za- plavalec, mu bo glavno vodilo ločal v imenu skupščine klu- njem na zvezi, ne glede rezul- radi omenjenih pomislekov pri delu na zvezi v prvi vrsti ba. Vidim kandidate, a v tem &tov, ki so zelo dobri, temveč pa sem napovedal, da se bom delati v dobro plavalcev, trenutku ne bi bilo pošteno predvsem v organizacijskem kandidaturi v korist Kosa od» "Naša naloga je, da plaval- do vseh tistih, ki sem jih že smislu, v sledenju ciljev, ki povedal. Skupščina je bila cem, trenerjem in klubom poklical ali jih še nisem, da bi morajo biti širši kot samo do- . nato prestavljena na marec, zagotovimo ustrezne razme- omenjal imena," pravi Dar- seganje medalj na olimpij- na žalost je Kos zaradi oseb- re, da bodo lahko uresničeva- jan Petrič, Id se bo sedaj po- sldh ^rah, smo se lani tak čas nih razlogov kandidaturo li svoje tekmovalne ambici- svečal delu na plavalni zvezi. začeli pogovarjati o tej probio- umaknil. Jaz sem na svojo jc," jc §c povedal. Stari znanci v finalu Maia Bertonceli jesenice • Jutri se v dvorani Podmežakla začne veliki finale slovenskega državnega hokejskega prvenstva, v katerem se bosta pomerila stara znanca Aaoni Jesenice in ljubljanska Olimpija. jeseni- čani so si finale z dnigo zmago proti mariborskim Lisjakom zagotovili že v ponedeljek, tekmeca pa so dobili v sredo zvečer. Po pričakovanjih je to Olimpija, )d pa je za uvrstitev v finale potrebovala tri tekme. Medveščak jo je na- Hokejisti Acronija )esenic se bodo borili za sedmo zvezdico mreč na prvi tekmi v Hali Ti- v samostojni Sloveniji / p««: t^«« ooki voli premagal Za novo zvezdico se torej obeta stari derbi, tudi druga tekma, v torek, 17. za o^ed prvih dveh tekem na Železarji bodo lovili 30. na- marca(obi9.i5}.tretjainčetr- Jesenicah lahko zagotovite v slov prvakov v ^odovini, sed- ta teljna pa bosta v Ljubljani predprodaji prek spleta ali na megà v samostojni Sloveniji. Ker za finalne obračune prodajnih mestih, na dan Moštvi bosta igrali na štiri vlada veliko zanimanje, iz ho- prve tekme pa od 14. ure na-zmage. Prva tekma bo jutri ob kejskega kluba Acroni leseni- prej na blagajni pred dvorano 18. uri na Jesenicah, kjer bo ce sporočajo, da si vstopnice Podmežakla. KOŠARKA Skofja Loka Sko^eločanom ni uspelo V torek in v sredo je bil odigran zadnji krog prvega dela košarkarske lige UPC. Izredno zanimiv razplet je bil v sredo, ko so se štiri ekipe borile za dve mesti» ki sta Še vodili v ligo za prvaka. V igri so bili tudi košarkarji TCC Mercator iz Škofj Loke, ki pa so v gosteh z rezultatom 85 : 67 izgubili s košarkarji Eleictre. Ločani so redni del tekmovanja tako končali na 9. mestu, tik za osmerico, ki se bo poteko-vala za naslov državnega prvaka. Poleg Uniona Olimpi-je bodo v ligi za prvaka igrale še ekipe Krke, Heliosa Domžal, Zlatoroga Laškega. Ceopiina Slovana, Hopsov, Elektre Esotech in Luke Koper. M, B. VABILA, PRIREDITVE N^ometni spored - PrvaLiga Telekom, 24 krog: Domžale : Interblock (jutri ob 15. uri v Športnem parku Domžale); z. SNI, i6. krog: Triglav Gorenjska : Bonifika (v nedeljo ob 15. uri v Športnem centru Kranj); 3. SNL Zahod: {vse tekme bodo jutri ob 15. uri) Roltek Dob : Kamnik, Sava Kranj : Adrla, Tolmin : Kranj, Brda : Kalcer Vodoterm, Tinex Šenčur je prost M. 6. Košarkarski spored -1. B SKL za moške, 22. krog: Šenčur CP KR : Gradišče (jutri ob 19. uri), Triglav : Rudar Trbovlje (jutri ob 20.75); 2. SKL za moške-Zahod, 22. krog: Krka Mladi : StražiŠče, Tinex Medvode : Radovljica (jutri ob 19. uri), Jesenice : Marc Ajdovščina (danes ob 20.30), M. B. Rokometni spored • 1. MIK liga moški: RD Merkur : RD Celje Pivovarna Laško (sobota ob 20. uri) ; 1. A za ženske: RK Sava Kranj : RK Celeia Žalec (sobota ob 15.30), RK Zs^orje : ŽRD Ško4)a Loka KSl,;i.Bligamoški: RK Krško: RDAlpIes Železniki; 2. liga moški od 1. do 6. mesta: RK Kranj : RK Zlatorog Celje (nedelja ob 16. uri); z* liga moški od 7. do m. mesta: ŠD RK Radovljica : RK Brežice (sobota ob 20. uri). M. 8. Odbojkarski spored « V edini sobotni prvoligaški tekmi v moški konkurenci (druge so bile že med tednom) se bo Astec Triglav ob 18. uri v ŠD Planina v Kranju pomeril s SIP Šempetrom. Kamničanke Čaka derbî, saj gostujejo pri drugouvrščeni Aiiansi. UKO Kropa si lahko na gostovanju pri zadnjeuvršče-nih HoČaK dokončno potrdijo napredovanje v DOL, gostu-jejta pa tudi Jesenice^Bled (v Mislinji) in ŽOK Partizan Šk. Loka (v Ankaranu). Na gorenjskih igriščih bosta tako samo dve tekmi v ligah za mesta v 3. DOL ženske - Pizzeria Morena : ŽOK Triglav Kranj (OŠ Žirovnica ob 17. uri) in Mladi Jesenice: Epic Postojna (OŠ T. Čufarja, Jesenice ob 19. uri). B. M. Balinarski spored • V šestem krogu super lige bo Lokateks Trata jutri ob 15. uri na svojem balinišču gostila Luko Koper, kranjska Planina Ribnikar avtosen/is pa odhaja v Ljubljano k Zarji Balinčku. S.l Pomladni tek na Jesenicah • Jutri bo ob 11. uri pred Občino jesenice start pomladnega teka - Jesenice 2009, ki bo potekal v organizaciji Zavoda za šport Jesenice in Športne zveze Jesenice. Dolžina proge je 10 km. Pred startom daljšega teka bo tudi tek za otroke, na progi dolžine okrog 600 m. Informacije: 051/685 Z40. M. 8. Začetek sezone Hotaveljske Grče - V organizaciji ŠD Marmor Hotavlje se jutri začenja jubilejna, 15. sezona Hotaveljske Grče, ki bo trajala do 18. oktobra. Gre za sklop športno-rekreativno-družabnih aktivnosti (pohodništvo, kolesarjenje, tek, hitra hoja), s katerimi želijo v društvu spodbujati ljudi, da se začnejo ukvarjati z rekreacijo. V dosedanjih sezonah je sodelovalo prek 150 "grč". Sezono bodo jutri (zbor ob i8. uri pri cerkvi na Hotavljah) začeli z nočnim pohodom na Špik nad Slajko. M. B. Odbojka-Tekma dvaiseteca ksogai. državne odbojkarske uce radenska classic V soboto, 14. marca 2009, bo v ŠD Planina v Kranju ob iS. uri tekma dvajsetega kroga odbojkarskega državnega prvenstva moških. Odbojkar]i Astec Triglava se bodo pomeriti z ekipo SIP Šempeter. Vabimo Čim več navijačev na novo tekmo kranjskih odbojkarjev. gbd # ««M ROKOMETNI KLUB SAVA KRANJ vabi na ogled rokometne tekme 1. A DRŽAVNE ŽENSKE ROKOMETNE LIGE RK SAVA KRANJ in RK CELEIA ŽALEC v soboto, 14. 3. 2009, ob 15.30 v Športni dvorani na Planini! a^UrtiCredlt B^ g ^Gorenjski Glas y 4 t 0 y > v 8 5i mo n. sub U@g'éas.si GORENJSKI GLAS petek, 13. marca 2009 Policisti svetovali Na letališču so v sredo policisti potnike spodbujali k preventivnim varnostnim ukrepom. Simon Suhic dje Brnik. Kot pravi, je bil od-....................................... ziv potnikov zelo pozitiven, Zgornji Brnik • V sredo so po- zato bodo podobne preven- lidsti na Letališču Jožeta Pu6 tivne akdje še ponovili. nika Ljubljana potnikom sve- Po Lešniakovih besedah tovali. kako ravnati, da bo nji- na brniškem letališču skoraj- hovo potovanje z letalom da ne pomnijo tatvin ali vlo- enostavnejše in manj stres- mov v avtomobile, več jih je no. "Naši policisti potnike zunaj ograjenega letališkega pred turistično sezono opo- območja, zato pa imajo poU- zarjajo, kaj ne sodi v osebno cisti kar precej dela 2 iska- potniško prtljago, da naj te njem lastnikov izgubljene nikoli ne pustijo brez nadzo- oziroma pozabljene prtljage, ra, da naj na letališče pridejo "Potniki pogosto pozabijo pravočasno» parkirajo na va» osebno prtljago, fotoaparate, rovanem parkirišču, v avto- prenosnike, osebne doku- mobilu pa naj ne puščajo mente in podobno. NajveČ-vrednih predmetov na vidnih krat se to zgodi zaradi nagli-mestih, opozaijajo pa tudi na ce pred odhodom, ker na le-uporabo varnostnega pasu/' tališče prispejo v zadnjem je pojasnil Jure Lešnjak, ko- trenutku," je pojasnil komandir Postaje letališke poli- mandir letaliških policistov. Î O 11 s Cř Nasvete brniških policistov so potniki pozitivno sprejeli OÛUlUIVO POTOVANJE NOVI VELIKI poSVEniŽWALI 496 straní, trda vezava cena: 29 € (ena za naročnike: Za naročnike « Gorenjskega glasa 20% popust KAKO GOJm VEČ KOT 450 IZBRANIH VRST 1007 strani cena: 32,90 € œna za naročnike: 26,32 € CVETOČE OKRASNE RASTTJNE OD A DO Knjigi lahko kuprte na G6 vsakdan od 8. dolS.ure, v petek do 16. ure. Naroala po tel.: 04/20t-42-41 aH na naroolne^^lds^l. Ceni knjige prištejemo poStnino. Za vas beležimo Čas Gorenjski Glas Iz trgovine Mercator v Groharjevem naselju v Škofji Loki sta v sredo roparja odnesla tisoč evrov. Simon Èubic ákofja Loka - V sredo popoldne sta oborožena in zama- skirana moška v Škofji Loki oropala trgovino, so sporoâ-ii s Policijske uprave Kranj. Po naših podatkih je bila tarča ropai^ev trgovina Mercator v Groharjevem naselju. "Zamaskirana neznanca sta v sredo ob 17.35 vstopila v trgovino, s pištolo zagrozila prodajaHd na blagajni in zahtevala, da odpre predalnik blagajne. Ker tega ni takoj storila, jo je eden od roparjev s pištoio udaril po obrazu. Potem je predalnik blagajne • vendarle odprla, storilca pa sta iz njega vzela gotovino in drugo vsebino. Iz trgovine sta po!>egnila peš, z deja- Roparja sta prodajalko v Mercatorjevi trgovini v Škofji Loki udarila s pištolo po glavi. / njem pa sta povzročila za okoli tisoč evrov gmotne malne postave, oblečen pa je lavske rokavice. Drugi ropar zom za oči in delavske roka- škode." je pojasnil Andrej Zakrajšek, tiskovni predstavnik PU Kranj. Policija je sporočila tudi opisa storilcev. Prvi je visok je visok okrog 180 C€ntiIn^ vice. Polidja poziva vse, Id bi trov, suhe postave in kratkih karkoli vedeli o okoliščinah sko črto. Na glavi je imei rjavih las, oblečen pa je bil v sredinega ropa, da to sporo- bil v sivo jopico in temno modro trenirko z belo stran- črno kapo z izrezom za od in belima črkama N in Y v jopico temno sive barve ïn čijo najbližji polidjski posta- teiTino modro trenirko. Tudi ji ali na telefonski številki 113 okrog 170 centimetrov, nor- čelnem delu, nosil je tudi de- on je nosil črno kapo z izre- oziroma 080 1200. dofiropoljê Izsilil prednost V torek popoldne se je na regionalni cesti Cobovce- Črnivec huje ranila 42-letna voznica. V naselju Dobro Polje je z osebnim vozilom zavijala levo, pri tem pa izsilila prednost 26-ietni voznici osebnega avtomobila. V trčenju je bHa povzročiteljica hudo ranjena, štiriletni otrok, sopotnik v vozilu 26- letne voznice, pa lažje. « Hrušica Trčil v koš za smeti Na Hrušici se je v torek pol ure pred polnočjo ponesrečil 42-letni domačm. S štirlko-lesnikom se je peljal po lokalni cesti proti Jesenicam. Na ravrem delu je zapeljal na pločnik, nato pa s prednjim delom štirikolesnika trčil v koš za smeti, Voznik je po trčenju padel na tla, kjer je obležal hudo ranjen, štiri- koiesnik pa je brez nadzora nadaljeval vožnjo po zelenici in po stopnicah navzdol na parkirni prostor, kjer je obstal. Reševalci so voznika odpeljali v bolnišnico. S. Š. Zidar sprašuje po svoje V torek se je na kranjskem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje zoper jožefa Zidarja, nekdanjega direktorja jeseniške družbe Dominvest. Simon Šubic jih je kasneje Zidar podpisal. Da gre za lažne naloge, je iz- Kranj • Sojenje nekdanjemu vedela šele kasneje. Spomni direktorju Dominvesta Jože- pa se primera, ko je soobto- fu Zidarju na laanjskem so- ženi Oštir odklonil podpiso- dišču je precejšnja preizkuš- vanje šopa potnih iialogov, nja za živce okrožne sodnice zakaj bi jih sploh moral pod- Andreje Ravnikar, ki mora pisati, pa Kovačeva ni vedela obtoženega ves čas poučeva- povedati. "Zidar je večkrat ti, kdo je glavni v sodni dvo- zahteval kaj takega, kar ni rani, kaj je sploh predmet bilo prav. Ne govorim le o obtožbe in kaj lahko oziro- potnih nalogih za šeststo tima česa ne more spraševati soč tolarjev, temveč tudi za vabljenih prič. Obtožba, ki jo druge naloge. Enkrat na me-zastopa okrožna državna to- sec mi je izročil zvezek, v ka-žilka Renata Vodnjov, sicer terem je imel napisane poti. Zidarju odta zlorabo položa- za katere sem morala izpcl-ja in ponareditve ali uničenja niti potne naloge za nazaj, JožefZidar/Po»'GoraidKjw;íť poslovnih listin, slednjega čeprav nekaterih poti sploh pa je soobtožen tudi Miro- ni opravil, prav tako ni niko- Hranilnico Lon. Na nekate- slav Oštir. Nekdanji direktor 11 predložil potrdila o plačilu rih potnih nalogih je bil Zi- Dominvesta naj bi med leto- cestnine," je razložila. Obto- dar naknadno-pripisan kot ma 2002 in 2004 prek laž- ženi Zidar je priponmil, da prejemnik denarja. "Imeni nih potnih nalogov pridobi- Kovačeva ni imela nobene na potnih nalogih sem sama val denar podjetja, ga nalagal povezave s potnimi nalogi v popravila, in čeprav bi se na bančni račun pri Hranil- družbi in o njih zato ne rada. se ne morem spomniti nid Lon, s katerega je kasne- more govoriti na sodišču. po dgavem narodlu sem to je denar tudi dvigoval. Tako "Kdaj ste kot tajnica spioh vi- storila/' je povedala senatu, naj bi si pridobil za približno deli moje potne naloge? " jo "Govorim resnico, kot sem 95 tisoč evrov protipravne je vprašal. "Takrat, ko sem bila vzgojena," je Dečmano- premoženjske koristi. Na prostor za priče so v to- jih pisala," je bila kratka. va odgovorila na sodničino Aleksandra Dečman, ki je opozorilo, da mora govoriti rek stopili zaposleni v Dom- v tistem obdobju delala tudi resnico. "Marsikdo je bil investu. med njimi tudi Da- v blagajni, je pojasnila, da ji tako vzgojen, pa se tega ne řinka Kovač, od leta 2000 je Zidar navadno prve dni v drži," je (nemočno) pripom- tajnica družbe. 2e v preiska- mesecu odredil, naj z računa nila sodnica. Da je bilo treba vi je pojasnila, da so ji v raču- podjetja dvigne šeststo tisoč vsak mesec priskrbeti šeststo novodstvu naročili, naj vsak tolarjev, za kar ji je naknad- tisoč tolarjev, je potrdila tudi mesec napiše za šeststo tisoč no izrodi potne naloge. De- tedanja računovodldnja. So- tolarjev potnih raJogov, ki nar, ji je povedal, da nese v jenju sicer še ni videti konca. M 4 \ k i- 170 Priloga Gorenjskega glasa *Ta interpelacija je politični napad na pravno državo. Prišli smo v areno političnega boja o povsem človeških usodah," pravi državni sekretar Goran BQemenčič, rojak iz Žirov. Razumni ne nasprotujejo očbam Coran Klemenčič, državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve Bo^han Bogatai ob izdaji dopolnilnih od- Pa so bili med njimi tudi Špekulanti, oficii^i? "Gotovo so tudi tald med ločb izbrisanim so poslanci njimi. Ampak tudi to je špe- SDS pxoti minlstrid za no- kuladja, ker teh podatkov oi. tranje zadeve Katarini Kresa) vložili interpelacijo. Ampak v tem je ravno poanta, ki je ne zmoremo priznati. Biti ofidr ali Špekulant ni Kako jo vi doživljate^ "Upa]sem,da ienebo,če- kaznivo dejanje, ne opraviču- prav smo jo pričakovali. Naša je nezakonitega odvzema ravnanja so sprožila izjemen pravic. !n izbris je to bil. Kot odpor s strani opozidje. In to je rekel predsednik ustavne- ob dejstvu, da delamo natan- ga sodišča: "Tudi na smrt ob-ko to, kar je ministrstvu nedvoumno in izrecno naložilo sojem ima)o svoje pravice. Lahko imamo različne pogie- ustavno sodišče. Iz interpela- de na dejanje Slovenije leta dje vejejo iste netoćne infor- 1991 in tudi o tem, ali smo madje, neodgovomo straše- bili tem ljudem kaj dolžni ali ne. To je stvar osebne etike in morale. Vendar se debate nje ljudi v teh negotovih ekonomskih časih, ki že leta vztrajno vodijo skrajno za- zakljudjo z jasnimi odločit- pleteno in spedfično zgodbo vami najvišjega sodišča v dr- 0 izbrisu na nivo Čustveno žavi. Ali naj pač čakamo, da Goran Klemendč: "Biti oficir ali špekulant ni kaznivo dejanje» ne opravičuje nezakonitega nabitega populizma in iz- dobimo še sodbe iz Evrope, odvzema pravic. In izbris je to bil. Kot je rekel predsednik ustavnega sodišča: Tudi na smrt Visoki uradnik knvljenega spomina na čas preden se zganemo. Danes obsojeni imajo svoje pravice." t fotc»: cor«d Kavw in dogodke slovenskega osa- je znano, kaj je izbris povzro- notraniega mosv^janja. 51, da ljudje, vključno z otro- temo,... Tukaj se igra na naj- izbris, čeprav nezakonito de- da je prva številka prava in ki med njimi, niso imeli nižja čustva ljudi. Neodgo- janje, sam po sebi še ne po- smo jo kot tako tudi jemali, ministrstva lim Vam je žal, da se je izdaja- možnosti uveljavljanja soci- vomo od politike je, da ne- meni odškodnine. Po našem Napake so se pokazale, ko J nje dopolnilnih odločb osre« alnih pravic, prenehala so ]e odgovoril dotočilo zgoij na vprašanje jim delovna razmerja, niso strpnost razpihuje. Pred« vsem skozi odškodnine. Ver- pravu mora oseba dokazati smo začeli preverjati vse vidi-neposredno škodo, ki iz nje ke struktur izbrisanih. Tega odškodnin In agresorjev? se mogli Šolati, izgubili so jamem, da marsikdo pravi: izviia. In nekatere je izbris prej niso poČcU. Danes naše Strokovne službe trdijo, da je bilo leta 1992 izbrisanih 25.671 oseb. Tudi s to Številko „ — 1 T ^ ^ ^--------''------------- --------------------- ' ''----------------— --------------------- ^ ^^^ politizira. Izjave, ... 1 OODiaSCCna biti, kot se to po&e z izbrisa- kateri so imeli urejeno stalno ao spremljamo in bomo tega dobil odškodnino po red- da s tem ministrica ustvarja oziroma poaai -žai? 2ai mi je, da je v SÎ0- zdravstveno zavarovanje, sta- ta vlada mora biti nora, še po- pahnil v neizmerno bedo • veniji, danid Evropske unije, novanjske pravice. Pomisli- sebej v teh težkih časih. Pa brez lastne krivde. Stotine takih primerov je dokumentiranih. Če bo kdo čez leta zaradi naVOQllai mogoče neko stvar tako po- mo, kako je leta živeti brez vendar, odškodnine ne bodo pulistično in politično zlora- osebne izkaznice! V državi, v padale z neba. Zadeve pozor* J , nimi. To velja tako glede skli- bivanje, mnogi med njimi pa UraClna OSGDS cevanja na agresorje, kot sle- so se v njej tudi rodili in ho- odieagirali, če bo potrebno z ustreznimi zakonskimi ni sodni poti, je do nje upravi- nove volivce, so slaboumne, čen. To je cena pravne države. S temi odločbami pač ne po- de fantazijskih izračunov od- dili v šolo, so čez noč postali ukrepi. Edini primer odškod- Ne moremo si izmišljevati, za deljujemo državljanstva in organa za škodnln. Se vedno se tudi go- ne samo tujd, ampak ilegal' nine do sedaj, ki pa še ni koga pravo velja in za koga volilne pravice. Paradoksal- vori, da gre za državljanstva ci. Slovend iz zgodovine že pravnomočno dosojena, je v ne. Cenim slovensko osamo- no, v Direktorátu, ki te po- . J v— ..... ............ . notranje zadeve in ne zgolJ za urejanje statu- poznamo nekaj travm, kot so primeru g. Todorovića in še sa bivanja. Predlagatelji in- vojno nasilje, povojni poboji, ta sodba nima neposredne svojitev, bil sem na Rošld, nismo se zavzemali samo za sa- stopke operativno vodi, ni bil zamenjan niti en javni usluž- 1 11 .1 — v,..-..,-. . . ...• ... ......- ..-J------------------— --— .-------------- lailKO taxo terpeiadje nenehno poudar- zato, ker ljudje na položa- pravne zveze z izbrisom. Mi- mosto)nost, ampak tudi za benec. Vsi so bili tam že pod jajo, da razpolagajo s kon- jih niso zmogli moči in od- nister Bohinc je pred petimi dovekove pravice, za enako- ministrom Matejem. Opozi- OSebO privede kretmmi dokazi o vojnih zlo- govornosti, da jih rešijo, s leti izdal več kot štiri tisoč od- pravnost, bili smo proti nado- dja torej omalovažuje tudi čindh, ki so domnevno med tem pa so obremenili nasled- iočb. Veste, koliko Ijxxdi, ki so nalizmom. Žalostno je. da je ddo uradnikov, s katerimi je do državne izbrisanimi. Brez enega do- n^e generaaje II kaza, brez enega imena. V jo prejeli, se je v teh letih vlo- bilo v vseh teh letih Ustavno prej štiri leta ddala," žilo tožbe? Manj kot pet! Na sodišče edini državni orean, mei e m l o celem po-osamosvojltvenem Ali tovrstna dejanja postav- sodišču pa je ni dobil še ni- ki je že večkrat pokazal tisto Pred leti je bilo izdanih pri- obdobju je bilo vloženih 70 napoti cez ovadb zoper agresorje, nobe- ijate ob bok izbnsanim? "Vsebinsko seveda ne. V hče od njih." odločno načdnost, Id jo politi- bližno štiri tisoč dopolnil* ka ni zmc^." na za časa prejšnjega minis- smislu obsega povzročenega Tudi zgodba izbrisa se vleče nih odločb, sedaj jih name* ravate še tri tisoč. Skupaj je državno mejo tra Mateja. Podatka o zapo- gorja in krivic tega ne more- že zelo dolgo, saj je bila ko- Še pred začetkom ponovne- to šele sedem od 25 tisoč. brez slenih v JIA ni, ker se v uradnih cvidcncah MNZ ni vodil. mo primerjati. Imajo pa nec februarja že i7«letnica ga izdajanja dopolnilnih od- skupnc točke: nezmožnost izbrisa. Žal politični govor ta dejstva priznati pretekle krivice v "Žalostno, da smo vsa ta Iočb ste na minisb^tvu presenetili z novim številom Kaj pa crugi izbnsam? "VeČina izbrisanih odločb še vedno ne bo prejela. Ne- kakrSnekoli zamegljuje. PrW smo opravi- imenu višjih političnih ciljev, leta problem pometali pod izbrisanih. Veliko let jih je sporno je, da je ustavno soji natančen pregled kategorij deljenje na naše in vaše ter preprogo. Ampak pred zgo- bilo dobrih 18 tisoč, sedaj dišče odločilo, da imajo vsi, odločbe teh ljudi po uradnih regis- nestrpnost do drugače misle- dovino in sodnimi odlodtva- čez 25 tisoč. ki so v času izbrisa legalno organa v trih. Več kot polovica je čih, nizko raven politične mi ne moreš zbežatL Potreb- Ob našem prihodu na mi- žensk, več tisoč je otrok." kulture ob dialogih na to no se je soočiti z njimi. Sam nistrstvo smo bili prepričani, ► T2. stran đ 1 r > h K 10 GORENJSKI GLAS petek, 13. marca 2009 á POBOJI Razgledi Pred dobrim tednom dni so v Hudi jami pri Laškem v rudniškem rovu sv. Barbare odkrili posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev. Dogodek je močno pretresel javnost, ob grozljivem odkritju pa tudi politika kuje svoj kapital. se niko v vec ne Danica Zavri 2i£6IR sednja dižava pa bo Sloveniji ....................................... ponudila pomoč, ne le zaradi Kot so na novinarski kon- tega, ker na) bi bili žrtve Hr- ferenci dan po grozljivem vatje, pač pa tudi zato, ker odkritju govorili Jože BalažiČ ima Hrvaška veliko izkušenj z inštituta za sodno medici- pri identifikaciji žrtev iz svo-no, kriminalist Pavel Jamnik je domovinske vojne. Kot pa ter zgodovinarja Jože Dež- je znano, so v preiskavo man (Muzej novejše zgodo- vključeni tudi strokovnjaki Í2 vine) In Mitja Fej:eiic (vodja Siebieoice. topografskih raziskav), gre Ob odkritju grobišča pa so za okoli tristo žrtev, pobitih s se razvnele fadi politične raz- topimi predmeti, nekatera prave. Veliko prahu je dvigni- znamenja kažejo tudi na la izjava predsednika države možnost, da so bili ljudje vr- Danila Turka, ki je ob proslaveni v jamo še živi. Sumijo vi dneva žena v Trbovljah na tudi, dâ je posmrtnih ostan- vprašanje, ali se bo šel poklo- kov še več, kar bodo skušali nit Žrtvam v Barbarinem odkriti, potem ko odstranijo rovu, dejal, da je tam zaradi doslej najdene. V začetku de- prvorazredne teme in o dru- vetdesetih let ko so se ukvar- gorazrednih ne bo govoril. V jali s preiskavo teharskega ta- stranki SDS so zahtevaU ol> Grozljivi prizori iz Barbarinega rova v Hudi jami boriŠČa, so o rudniku kot o razložitev predsednikove izja- možnem grobišču prvič ve in njegovo opravičilo, v spregovorili, pozneje pa so SLS pa celo odstop, če se ne Medijsko in politično pred vhodom postavili kape- opraviči. Predsednik Bojan obleganje Hude jame lico v spomin na pobite žrtve. Šrot je dejal, da gre za "neza- udarja, da so sočustvovanje, uničij dobršen del slovenske- pretresenost, zgroženost in ga naroda. Stanovnik pa je ^ ^ , / . Ç, zahteva po dostojnem poko- dejaL da so biie slovenske Od OdkntjU PrejSnjl teden je celjski pre- celjeno rano slovenske zgo- * Ob odkritju v Hudi jami je pu žrtev teh množičnih zlo- partizanske enote po vojni . ^ iskovalrti sodnik izdal odre- dovine, zato predsednik àxiz- premier Borut Pahor dejal, cinov umestni in razumljivi razpuščene in da so povojne grOblSCâ p3. SO dbo, da se ^smrtni ostanki ve te teme ne more ocenjeva- da gre za prizorišče zelo ža- odzivi ljudi, vendar je to pre- poboje izvajale posebne eno- odstranijo in da s strokov- t kot drugorazredne". Kot lostnega in tragičnega časa malo. Najvišje državne insti- te jugoslovanske armade S6 razvnele tudi nim pregledom ugotovijo, za neokusno ,ir. žaJjivo so to ra- slovenske zgodovine, država tudie, ki so posebej dolžne (vojska državne varnosti), nekoliko žrtev gre, kakšnega zumeli tudi v stranki N.Si. pa naj pospeši prizadevanja pospeševati etične vrednote, posredno podrejene vrhov-pOlltlCne spola in starosti so, kako so Njena predsednica Ljudmila zaobravnavozakonaovc^nih pravičnost, mimo sožitje in nemu štabu. Odzvali so se bile usmrčene, sodnomedi- Novak je skupaj z Lojzetom grobiščih, poskrbi tudi za po- celovito spoštovanje Človeko* tudi Invaški partizani. Zdru- raZpraVG, cinski izvedenci pa bodo Peterletom in Antonom Ko- stavitev skupnega spomenika vih pravic, bi morale dati mo- ženi pod lipo sprave, ki jih skušali ugotoviti tudi njihovo kaljem prva od politikov obis- (kostnice) žrtvam vojne in re- ralno in politično obsodbo vodi Kranjčan Stanislav Veliko prahu je identiteto. Polidjska prelska- kala prizorišče v Hudi jami, voludonam^a nasilja. V teh zločinov in vseh, ki so za- Klep, pa zatrjujejo, da je v M • • ^^ vključuje tudi ugotavlja- kar so politični nasprotniki imenu LDS je pretresenost nje odgovorni. Za gnusne rudniških jamah ne tristo, dvignila izjava nje. kako je prišlo do poboja ccenUi kol manipulacijo, nad grozljivimi prizori ob od- zločine proti človeštvu in pač pa kar štiri tisoč žrtev, za- in kdo so krivd zanj, zato so Predsednik Tiirk pa je takoj v kritju grobišča Huda jama iz- lastnemu narodu je potreb- radi plinov, ki so se sproščali predSedniKa pozvali morebitne priče, da ponedeljek izjavil, da naj- raTnl Borut Sajnvir. Dejal je. no ugotoviti krivce, individu- za pregradami, pa naj bi v ostreje obsoja zločin v Hudi da je ta hudi zločin potrebno alne in skupinske, politične rudriku večkrat prihajalo do jami, kakor tudi vse medvoj- raziskati, ugotoviti njegove in ideološke. Javno je potreb- eksplozij. pn tem pomagajo. Politiki ob grobižču ne in povojne poboje. Po nje- okoliščine, povzročitelje in no obsoditi takratno komu- Tema, ki je že več kot te- govih besedah naj preiskovaJ- žrtve. Tega pa ne more ago- nistično totalitarno oblast in den v ospredju v vseh medi- Kdo bi iahko bile žrtve v ni in pravosodni oi^ani stori- toviti dnevna politika, temveč s tem tudi oprati dobro ime jih, se je temeljito spolitiziia- države Danila Turka, ki je ob proslavi dneva Barbarinem rovu.^ Zgodovi- jo vse za temeljito kazensko zgodovinska znanost, sodna poštenih in iskrenih borcev ia, nanjo se aktivno odziva ^ nar Jože Dežman, direktor preiskavo in kazenski pre- medidna, polidja, tožilstvo za svobodo slovenskega na- tudi javnost. Če beremo od- Zena v Muzeja novejše zgodovine, gon, zgodovinska stroka pa in sodišča, zato predstavnike roda. V delu javnosti se krepi žive nanjo na spletnih foru- meni, da gre bržkone za del naj razišče in pove resnico o političnih strank poziva, naj moralna zgroženost nad zlo- mih, pa ne kaže na spravo TrbOVljan na žrtev s Teharij. del pa naj bi povojnih pobojih. Zagotoviti se nehajo medijsko izpostav- dni, končni dlj tega dozore- med Slovend, ravno naspro- bili tudi iirvatje in ljudje je treba tudi pieteto do mrt- Ijati ob posmrtnili ostankili varija naše moralne zavesti tno. Zato bi biJo Ueba upoš- vprašanje, ali se drugih narodnosti. Ta teden vih, ob tem pa je zavrnil poli- nesrečnih žrtev v Hudi jami, pa mora biti odpuščanje in tevati misel, ki jo je na svoji je v spremstvu predstavnikov tizadjo t^ tragičnega vpra- saj to v ničemer ne prispeva k DO Sei pOKiOnit slovenskega ministrstva za šanja in pozval stranke, naj razjasnjevanju okoliščin teh ^ delo, družino in sodalne za- ga ne uporabljajo kot temati- obsojahja vrednih zločinov. Žrtvam V deve, kjer j? ustanovljen tudi ko predvolilne kampanje. Stroki moramo dovoliti, da sprava, pravi j o slovenski škofje, ki pozivajo tudi k molitvi za žrtve. spletni strani izrazila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, češ da je treba na primeren način osvetliti tragiko povojnih pobojev in s tem ljudi spodbu- poseben sektor za povojna "Povojni polx>]i so med naj- opravi svoje delo. Če se bo ^^^ ^^ j^jj» Darbannem grobišča, na prizorišče prišla bolj tragičnimi in najbolj zlo- medijsko in politično oblega- tudi podpredsednica hrvaške činskimi vidiki druge sveto- nje Hude jame nadaljevalo, V polemiko ob odkritju v diti. da se spori med posa rovu, dejal, da vUde Jadranka Kosor v vne vojne, poboji na sbven- je jasno, da ne gre ne za pie- Barbarinem rovu sta se spu- mezniki ali narodi rešujejo skem ozemlju pa velik zJodn teto ne za željo po razjasnitvi, stila tudi predsednik Zveze na miren način, brez nasilja in tragedija našega naroda," kaj šele po spravi, ampak za borcev za vrednote NOB Ja- in spodbujanja sovraštva in E)e!egadji sta h kapelid pred je dejal predsednik in pojas- poskus cenene volilne kam- nez Stanovnik in nekdanji nestronosti. Z odkritjem res- spremstvu notranjega mmis-tra Tomislava Karamarka. je tam zaradi prvorazredne rovom položili venca. Tako nil mdi nedeljsko izjavo, češ panje in prevrednotenja zgo- državni tožiiec Anton Drob- nice, kakor se je denimo po kot že drugi pred njo, je tudi da gre za pomembno temo» s dovine. teme m o Kosorjeva izrazila svojo pre- katero se mora Slovenija so- niČ. Sledn j i očita, da so storil- drugi svetovni vojni zgodilo Aktivno se je v razpravo d povojnih pobojev sloven- z odkritjem nemških kon- tresenost nad tem, kar je vi« očiti, politično manipuliranje vključila tudi Slovenska ško- ski partizani, ki so jih vodili centradjskih taborišč, pa naj drugorazrednih dela, indejala,damorabitita z njo pa je drugorazredno in fovska konferenca. Njena ko- komunisti, med leti 1941 in zločin preiskan, da je Ueba nesprejemljivo. Opravičil pa misija Pravičnost in mir pod 1945 pa je šlo za totalitami ne bo govoril, odkriti imena ziočincev, so- bi prispevali k temu, da se takšni zločini ne bi nikoli več se m. vodstvom Antona Stresa p>o- boljševiški komunizem, ki je zgodili. 1 \ i t 4, GORENJSKI GLAS p€tek, 13. marca 20C9 11 POBOJI Razgledi žalostnega dogodka v maju 1945 ni mogoče priJkrivati zato, ker gre za zgodbo o domobrancih, niti zato, ker je domobranski častnik pobil svoje vojake, kar je svojstven primer. Križah ÎANEZ KAVAJ? brajiska enota naj bi z devetega na deseti maj 1945 pre- Pripadam generaciji Slo- nočOa v domačiji (gostûni) vencev, rojenih po koncu pri Benku v Križah. Mladi druge svetovne vojne. Gene- domobranci naj se ne bi stri- raciji, ki ji je bila bližnja slo- njali 2 begom v Avstrijo, ker venska preteklost predstav- da pač niso nič slabega stori- Ijana predvsem čmo-belo, li in naj bi to tudi povedali bolje rečeno rdeče-čmo. Pa svojemu vojaškemu diihov- tudi generaciji, ki je ob od- niku. Slednji pa naj bi njiho- ločnosti vseh Slovencev, z vo namero naznanil povelj- orožjem v roki udejanjila stvu oz. poveljniku enote, ki stoletni sen naših prednikov naj bi jih za naklep dezerter- o slovenski dižavi. Prav zato stva obsodil na smrt. Ustre- tudi menim, da si zaslužimo Ijeni naj bi bili desetega ali iskreno in pošteno odstttje enajstega maja 1945, za Ben» vseh zaves slovenske zgodo- kovim skednjem in pokopa- vine, pa naj bodo to ponosna ali obžalovanja vredna početja naših predhot divizije maja 1945 domobrancev, pomembne krat tudi umikal mimo Kri» Šen poboj v nasprotju z ne- nekoč stala kamnita plošča z na Gorenjskem. Po zavzetju za točnejši datum poboja in žev proti Ljubelju. Pokop do- kdaj in sedaj veljavnimi vo- napisom Franci Horjak, roj. Ljubljane je štab IV. armade pokopa domobrancev v Kri- mobrancev naj bi 12. maja jaškimi predpisi in voja- 1928. Okoli dneva mrtvih se JA ukazal 29. hercegovski di- žah. Očividec pokopa se kot dokončal takratni taiški gro- šldm pravom. Če drži, da so je ob grobu pojavljala skupi- viziji pregon umikajočih na- otrok spominja, da so 11. bar, ki naj bi v skupni grob z bili pobiti domobranci še na neznanih ljudi, s pogo- sprotnih nemških, domo- maja domobranci za poko- domobranci pokopal tudi mladoletni, poboj še bolj ve- vomim narečjem, različnim bransldh in drugih vojaških pališki zid na konjskem omenjenega ubitega pripad- od našega kriško-gorenj skega. Med domačini Križani se formadj, preko Kranja in Tr- vozu izza Benkovega sked- nika nemške vojske. Najver- ija za zločin, tudi po vseh občih etičnih in moralnih žiča proti Ljubelju. 13. briga- nja pripeljali pobite. Začeli jetneje gre torej za pokopa- načelih. Vsaj poskusiti bi da 29. hercegovske divizije je so z izkopom jame za skup- nih osem domobrancev in bilo potrebno 2 identifikad- "Kdor zamolči o poboju domobrancev niko- 10. maja 1945 zavzela Kranj ni grob in s pokopom. Do- enega Nemca. H ni veliko, še manj pa na in nato nadaljevala proti je- mobranski častnik, ki naj bi jo pobitih. Naj si bo vloga Čeprav so pobiti pokopani Križev in Križanov ob pobo- 1 v» v ......——, —------, J— — —---------1----r---'' ----------------- — ""I --r—- -- r----r----r. ................ r - - - ZiOÛn, CCpraV glas govorilo, v množici raz- sentcam. Proti Tržiču pa je svoje vojake pobil, naj bi bil na cerkvenem zemljišču v ju še tako nepovezljiva, po - . 111 ličnih vojaških in drxigih for- po zavzetju Škofje Loke na- manjše rasti, rdečeličen, s Križah, v mrliški knjigi žup- biti v Križah, na kraju, kjer Dl gâ laJlKO macij, ki so maja 1945 preko daljevala 14. brigada 29. divi- kratkimi črnimi brld. Po po- nije Križe poimensko niso se je končala njihova živ- Karavank bežale v Avstrijo, zije. Enajstega maja 1945 je boju svojih domobrancev navedeni. Za zaporedno šte- Ijenjska pot, zaslužijo vsaj IiaZn3.nil, naj bi bila tudi neka domo- 14. brigada naletela na mo- naj bi razjarjen odšel v kri- vilko 128 je pod datumom skromno obeležje. Pred- ^^ branska enota. Sestavljali čan odpor nasprotnika, ki se ško šolo in tamkaj grozil še smrti 11.5.1945 navedeno n vsem zaradi sodobnikov ga odobrava naj bi jo zelo mladi domo- je v okolici Tržiča odločno neznanemu stanujočemu ustreljenih, brez podatkov, z morije in generadj, ki smo brand, stari večinoma šest- branil, da bi pridobil na času zdravniku iz bolnišnice na navedenim datumom poko- prišli potem, oziroma gene- (L. A. Seneka) .najst, sedemnajst let. Domo- zaradi zgoščenega prehoda Golniku in njegovi ženi, pai2.5.1945 racij, ki prihajajo. r L / > * 12 GORENJ S ÍG GLAS petek, 13. marca 2009 IZBRISANI Razgledi Žirovci so ^ 9 Za vdik del Izbrisanih s seznama torej niti ne veste« vprinnmQ 7p]f\ stalno bivali v Sloveniji, pra- kje so. Mar to pomeni, da VCLlIlUlIid /.CiU ^^^ dopolnilne odločbe. se iahko problem vleče še tolerantni in ^ jen status in so na podlagi pet. deset, trideset let? "Lahko. Za nekatere se ne razumni liudie drugega zakona že pridobili bo nikoli rešil, saj jih je več ' ' ' državljanstvo, stalno prebi- kot tisoč že umrlo. NaŠa na- zato nimam tujca in podc^ loga je, da vzpostavimo prav- bno, so svoje že dokazali. ni okvir, da se zadeva sploh Njim bomo izdali odločbo, lahko začne reševati. Ne mo- vendar ne avtomatično, remo pa se povrniti v prejš- nobenega •-jY-n "^IprnQ strokovne službe nje stanje. Morda bo država •t pregledamo, ali izpolnjuje v prihodnosti kdaj našla tudi z obiski M moč govoriti o posameznih krivcih za izbris. Ne vem." V domaČem l^P^va krivice dnigim izbrisanim f kraju^ Ali se s tem strinjajo tudi "To bo pokazal čas. Kar pravni strokovnjaki? nekaj jih je še v Sloveniji in "Tukaj ne gre za merjenje nimajo urejenega statusa, moči med profesorji prava. Ene je pogoltnila vojna v O tem se iahko strokovno Bosni, drugi so sedaj držav- razpravlja v strokovnem ti- Ijani drugih držav, čez tisoč sku. vlada v pravni državi pa ie mrtvih. Poseben zakon bo je dolžna spoštovati sodne določil postopek, po katerem bo • kdor bo želel - vložil odloátve. Pa kljub temu lahko tudi v tem segmentu re- prošnjo in dokazoval, da jev čem, da je stroka na naši Ali morda poznate kak podoben primer v tujini, kot so slovenski izbrisani? "Poznamo primer baltskih držav, ko so prebivalcem ruskega porekla vzeli ali onemogočili pridobitev državljanstva. Te države so bile zato tudi obsojene pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Vendar je zadeva kljub temu pravno in dejansko drugačna. Izbrisani so zelo unikaten slovenski moralni in pravni problem. " Prihajate Iz Žirov, iz tradicionalnih krajev. Kako lo vaši rojaki gledali na vas, Id se borite za pravice izbrisanih? "V Žiri se rad vračam. Gre za kraj in ljudi s posebnim karakterjem - v dobrem in slabem. Vesel bom, če bo več ljudi, ki danes to problematiko površno spremljajo in so zato izpostavljeni poceni po- Sloveniji v času po izbrisu strani. Vsaj kar se tiče izdaja- "Poseben zakon bo določil postopek» po katerem bo • kdor Utični demagc^ji, pogledalo dejansko bival ali da se je nja dopolnilnih odločb. Po- bo želel • vložil prošnjo in dokazoval, da je v Sloveniji v času tudi dejstva in uvidelo, da tumoral zgolj zaradi nezakoni- sredno ali neposredno so po izbrisu dejansko bival/ o izdaji odločb preostalim skoraj kaj ne gre za leve ali desne. da ne gre za državljanstva in odškodnine, ne za agresorje tega izbrisa izseliti. Tudi taki naša ravnanja javno podprli 18.000 izbrisanim pravi Goran Klemenčič / f©»; corud K»vdie primeri so bili. Ker so z iz- tako prof. Pimat, prof. Miro brisom postali ilegald v dr- Cerar, prof. Ude, prof vzem državljanstva za kako brisani, brezposebii, manj in špekulante. Razumni Ijud- Žavi, so bili nekateri med nji- Wedam-Lukičeva, pa varuhi- manjšino. Se zavedamo, situirani prebivalci. ..., so je na obeh straneh želijo ta mi tudi prisilno odstranjeni nja človekovih pravic in Am- kam pridemo, če za vsako ranljiva skupina, pravo pa je problem rešiti, in zato se da- iz države. Danes je neverjet- nesty International in še bi sodišča odločitev, ki nam ni no brati depeše MNZ iz ti- lahko našteval. Navsezadnje, všečna, sprejmemo zakon. tu zato, da jih ščiti. Večina in elite tovrstne zaščite ne nes ne spuščajo v biato političnih zavajanj in polresnic. stega časa. Celo polidja ra ali ste mogoče zadnje dni sli- ki jo negira? Poleg tega je rabijo. Ali pravo vedno fimk- Nasprotno, gre za spoštova- terenu je imela pomisleke. šali mnenje pravnikov, ki verjetno, da bi lahko tudi tak cionira? Ne! Ampak to ne nje do slovenske ustave, do Visoki uradnik notranjega nam nasprotujejo? Ne! Glas- ustavni zakon presojalo pomeni, da se za pravno dr- slovenske države in za mo- ministrstva jim je zato podal ni so predvsem politiki." ustavno sodišče. Tega mne- žavo ni vredno boriti. Ustav- ralno odgovornost do tistih navodila: Pooblaščena nja je pravna stroka, izrecno nega zakona, takega kot je ljudi, Id smo jim pri njenem uradna oseba organa za no- Pri odškodninah se govori pa so to izjavili dva bivša in vložen, ne podpiramo, ker nastanku povzročili foivico. tranje zadeve lahko tako ose- o milljardnib zneskih, po bo privede do državne meje in jo napoti čez državno mejo brez kakršnekoli odločbe organa...'." ustavnem zakonu pa jih ne bi bilo. sedanji predsednik ustavnega sodišča. Najbolj pomembno pa je, da ne more- bi pomenil obid ustave in In ker vem, da so Žirovd ve-poprave krivic in ker zaradi Činoma zelo tolerantni in ra-ponovne odlodtve ustavne- zumni ljudje, nimam nobe- "V ustavni zakon bi lahko mo zato, ker nam nekaj ni ga sodišča verjetno ne bi re- nega problema z obiski v do- zapisali karkoli, tudi od- všeč, spremeniti ustave. Iz- šil problema." mačem laaju." Oglaševanje danes in jutri RAČUNALNIK IN JAZ Robe rt Gu?n n Rccesija je zadela svet. To & vanja na Um mediju. Prihod' vplivom makroekonomskih družbena omrežja, ki bodo dio in tehvizija se lahko meri' najbolj občuti gospodarstvo, se- ki od o^aševanja v tiskanih stani, pa pň Um ne smemo po- morala vložiti veliko truda za veda pa na koncu nafbolj na- medijih se bodo letos zmanjša- zabiti, da je potreba po medij- dodatna sredstva, stradamo ljudje. Pred časom je ii tudi do 20 odstotkov. Gospo- skih informacijah osnovnega ta z njim. Tržni delež tega elementa se lahko veČ kot Mesečni prihodek na enega samo podvoji. Takšne pobude veljalo, da bi se razvijajoč se darska kriza bi na drugi stra- pomena. In ravno tuje přilož- Redaka v kinu» bralca časo- bodo Se v smeri uporabe krat- svetovni trg moral Se bolj pove- ni lahko pripomo^ k dvigu nosi, kijih ponuja internet in pisa ali pa naročnika kabel- kih SMS tekstovnih sporočil, čevati in razvijati, kar bi bilo sredstev oglaševanja na televi- sodobne informacijsko-komu- ske televizije prinese več 10 kar je najpreprostejša oblika skladno z naraščajočo pisme- ziji. Vletu 2000 naj bi se delež nikaájske tehnologije. dolarjev, pri tem pa prihodek sporočanja prek mobilnih te- nostfo prebivalstva, izboljšano éedanja televizije povečal, saj Siroiki spletnih strani, ki so enega uporabnika družbene- kfonov. injrastrukturo in z veijo kolià- seje že v letu 200Í v primeria- specializirane za vsebine, fei ga omrežja povprečno znaša Svetovni splet omogoča hi- no JínanČnih sredstev. Veruiar vi z letom 2007 za jo minut Jih ustvarjajo uporabniki, bi zgolj nekaj centov na mesec, trejše šiijenje injbrmadj, poleg pa lahko naraščajoča gospo- na teden na ^^dalca. Televizi- lahko na letni ravni tnočno Družbena omrežja potrebuje- tega so te na voljo takoj in vsa- darska recesija s svojimi raz- ja ho nekakŠr\o varno zavetje, preseki ioo-milijonski znesek, jo nekaj sto uporabnikov, da komur, ki ima dostop do inter- sežnostmi v gospodarstvih, ki kamor se bodo lahko gledalci Čeprav je strošek hranjenja ustvarijo prihodek, ki bi ga neta. O^ševanje na interne- so v fiizi razvoja, tudi tu zade- zatekli, da ne bi razmišljali o enega videoposnetka minima- lahko prime/jali s prihodkom tu ima vrsto prednosti m ogia- vo upočasni. In jo tudi je. Ne- posledicah recesije in krize. len, strošek hranjenja milijona enega uporabnika uveljavlje- Sevalci iš^o tu vedno nove in ka teri men ijo, da je recesija le Po svetu Je 2,j milijarde ana- filmov ali milijarde fotografij nih medijev. nove možnosti. Vendar je po- navidG:na, a íisři, W so Jo te lognih radiov. Na globalni rav-občutili, vedo, da Je še kako ni Je več kot lo tisoč spletnih ra- prava. Recesije so k redko prizanes dijskih postaj, zato lahko 0^- ni za nemarljivo majhen. Kljub veliki priljubljenosti takšnih intemetnih strani, te Kljub začetnim obljubam nekod ta zasičenost že preveli-so potenciali mobilnega ogla- ka. Odprete video klip in naj-ševanja ostali neizpolnjeni, prej se vam odvrti reklamno ševanje to izkoristi, tako da strani še vedno težko pritegne- saj so na globalni ravni pri- sporočilo, odprete novico in Ijive do o^ševanja. Velik del lahko o^i^evanje preko inter- jo o^aševake, saj ti svoja sred- nesli zgolj o.^ odstotka o^aše- vmes vam postrežejo z reklam- prihodkov televizij pride iz ko- netnih radiov v letu 200^ pora- stva za o^aševanje rajši na- valskih prihodkov. Veruiarje no pasico. Vse to postaja že mercialnih d^avnosti, zato bi ste za 20 odstotkov. Medtem ko menijo stranem z vsebino, ki lahko mobilno oglaševanje moteče, zato je iskanje novih gospodarsko krizo lahko vzdi Je povsem pričakovano, da bo jo ustvarjajo strokovnjaki. Po- eno od itirih top o^aševalskih možr\osti pri o^ševanju še to- kot priložru>st za dvig ogiaiř- ^obalni medijski sektor pod dobne stvari veljajo tudi za sredstev v letu 2009, samo ra- liko bolj pomembno. 4 H \ \ i GORENJSKI GLAS petek, 1}. marca 2009 ARHIVI Razgledi Pregledno razstavo arhivskih dokumentov o razvoju mesta Kranja v preteklih obdobjih Ulice, ceste in trgi mesta Kranja v arhivskih dokumentih si do konca marca lahko ogledate v galeriji Mestne hiše v Kranju. ice / ceste trgi Mari ia Kos Še bi lahko naštevali, saj raznovrstnost zgodovinskih do- Pretekla obdobja mesta kumentov in pričevanj ne Kranja raziskujejo zgodovi- pozna m^a. Vse to je del narji, umetnostni zgodovi- spominske zakladnice, ki narji in arheologi na osnovi nam omogoča neposredni ohranjenih ter na novo od- stik s preteklostjo. kritih zgodovinsldh virov. Za Zgodovinar dr. Josip 2on- obdobje od prve naselitve tar je zbral in kriti6io pregle- pomola med kanjonoma rek dal arhivske dokumente, ki Save in Kokre v stari železni so temelj njegove monogra-dobi do nastanka srednjeve- fije Zgodovina mesta Kraškega tržnega naselja ima- nja. Skrbno zbrani podatki mc arheološke ostanke in nam omogočajo podrobnej-redke listine. Večina sred- §e proučevanje preteklosti njevešldh listin^ nastalih ob mesta. V seznamu meščan* ustanovitvi mesta Kranja v skih hiš» razvrščenih po uli- 13. stoletju, je bila uničena v cah, trgih in cestah, lahko številnih požarih in vojaških poiščemo njihove lastnike spopadih. Peščico ohranje- ter prednike. Še več različnih najstarejših dokumen- nih seznamov in popisov je Sejmišče, Savnikova pot, Zatišje, Savski breg, Ziato polje in Kraljeviča Petra park. V naslednjih desetíetjih je sledilo več preimenovanj in novih razmejitev. Med drugo svetovno vojno je nemška oblast namestila na hiše table z nemšldmi imeni ulic, cest in trgov (Adolf Hitier Platz, Am Baumgarten, Gothe Platz, Schillerstrasse. Albrecht Du-rergasse, Hinterhausgasse, Geiergasse. Am Felsen itd). Po osvoboditvi maja 1945 je nova oblast hitro odpravila nemška imena. Predvojna so dobili le Prešernova ulica, Trubarjev trg ter za določen čas tudi Gasilski trg, spremenila je politično neustrez- tov danes hranijo zgodovin- shranjenih v Zgodovinskem v 18. stoletju so bstnike hiš yerjeva» Prešernova, Puhar- na (Strossmayerjev trg, Cer- ski aiiiivi in muzeji. Več arhivskega gradiva arhivu Ljubljana Enoti za razvrščali po mestnih prede» jeva, Tavčarjeva, JahaČevw- kvena, Bleiweisova, Laverie Pregledna mesta Kranja je ohranjenega razstava arhivskih Gorenjsko Kranj. Ulična imena so skozi sto- lih (Mesto od gornjih mestnih vrat mimo Mesarske uli- laz» Na Škrlovcu in Pot na va ulica). Mestni trg so po-kolodvor ter šest trgov: Ga- imenovali Titov trg, Stross- iz obdobja 18. do 20. stoletja. letja nastajala in se spremi- ce skozi Svinjsko ulico proti silski, Maistrov, Mencinger- mayerjev trg (prostor med njala neodvisno od mestne župnišču. Zgornji in Spod- jev, Mestni, Strossmayerjev župniščem, cerkvijo in gle- in državne uprave. Na sploš- nji trg, Pod Spodnjimi mest- in Trubarjev trg. V Kokr» dališčem) je postal del Tito- V Enoti za Gorenjsko Kranj Zgodovinskega arhiva Ljubljana so shranjeni raznovrstni dokumenti kranjskih no so se uporabljala poime- nimi vrati, itd). Škem in Savskem predmest- vega trga in leta XOO3 pre novanja, Id so bila razširjena V18. in 19. stoletju imena ju so poimenovali naslednje med ljudmi, predvsem kra* mestnih ulic še niso bila ceste; Blejska. Cesta na Gol imenovan v Glavni trg. Večina ulic v mestnem jedru je doKLimentov o mestnih sodnikov in župan stva, upravni in finančni jevne označbe (ulica nad Ko- uradno določena in nekatere nik, Cojzova, Gosposvetska, svoja imena, pridobljena v razvoju mesta akt, zapismlo sej in poroâ- kro» pri Zgornjih mestnih ulice so bile brez njih do Jezerska, Kosovska, Ljub- prvih letih po osvoboditvi, la, dopisi, popisi, predpisi, vratih). Od 17. stoletja naprej sprejetja posebnega zakona Ijanska, Stara, Tyrševa, Vi' obdržala do danes, razen v Kranja je ukazi, razUčna spričevala, so jim dali značilna imena leta 1934, ko je kranjski ob- dovdanska in naslednje uli- predmestjih. Kraljeviča Pe- risbe» načrti, fotografije ter (Svinjska, Konjska, Mesar- činski odbor sprejel in poti- ce: Kokrški breg, Kokrško tra park je dobil najprej ime odprta do obsežno gradivo občinskih ska) kot odraz določene de- dil naslednja imena ulic: predmestje, Komenslcega, Park svobode, leta 1961 Trg ter okrajnih upravnih in sod- javnosti. V mestnih urbarjih Bleiweisova, Cerkvena, Graj- Kopališka, Na skali, Poljska revolucije, leta 1991 pa da- iCOriCa marca» nih organov, zavodov, šol in in prvih popisih p'rebivalstva ska, {enkova, Koblarjeva, La- pot, Poštna in Vrtna ulica ter našnje ime Slovenski trg. Na ladji Beagle 179 IZ STARIH ČASOV Mïha NagliČ "Pottm ko sojo hudijugoza- mjši dogodek v mojem življe- cenil trt gfl imel "za enega naj- hodni viharji dvakrat pognali nju in je odločilo o vsej moji ka- pametngřih Ijiuii na svetu". nazaj, je N. V. /î= /^'encga Ve- rieri; in vendar je bilo odvisno Oblika Darwínovtga nosu pa ličanstva, an^. H. M./ ladja od drobnih okoliščin, n. pr. od ga je tudi skoraj cdvmila od SMgie, desettopovska dvojam- stričeve ponudbe, da me popelje poti. "Ko sem bil s Fitz-Royem bomica pod pol^jstvom g. Fitz 50 milj do Shrewsbur^'a, kakor že prav zaupen, sem zvedel, da Roya, kapitana kraljeve mor- bi bilo stcriic le malo stricev, in je za las manjkalo, pa bi me bil narice, dne 27. deumbra 1833 od take malenkosti, kakor je odklonil - zaradi oUike mojega odplula iz Devonporta. Na- biia oblika mojega nosu! Ved- nosu! Kot vnet Lavatrov u&nec men odprave je bil, dokončati no sem čutil, (h dolgujem temu Je bil namreč prepričan, da lah- metenja Patagonije in Ognje- popotovanju svoje pravo šoio- ko presodi Človekov značaj po ne Zemlje, začeta pod kapita- nje ali vzgojo duha. Naučil obrisih nj^mh potez; dvomil nom Kingom v letih 1826 do 3830, izmenti obale Čila, Pe- sem se posvečati pozornost raznim naravoslovnim strokam in je, da bi imel človek z mojim nosom dovolj energje in oHoč- ruja in nekaterih dru^h oto' bolje opazovati, čeprav sem to nosti za tako potovanje. Mis- kov v Pacifiku ter napraviti ve- že pr^ kar dobro znal/'Zaslu- Um pa, daje bil kar zadovoljen, Lad ja Beag I e v M agel la nove m prel i v u rigo kronometričnih merjenj ga strica je bila v tem, da ga je da moj nos ni imel prav." okrog sveta. " Tako začenja peljal k očetu v rodni Shrews- Tudi kapitan Je bil Človek po- bilo pretežko, kadar je bilo řre- mu Je bil po vedenju in zuna- Darwin svoje delo Potovanje bury in ga tam prepričal, daje sebne vrsU. "Fitz-RoyJe bil po ba pomagati tistim, ki jik je njosti prav podoben. V marši- na ladji Bea^ (prvič izào dovdil mlademu Charksu od- značaju čudak s številnimi ple- irnel za vredne svoje pomoči, katerem podeduje WÍ njegov i8jq, v slover^ni 1950). potovati. Oče Je bil namreč spr- menitimi potezami; vdano Je Poznáeje to potovanje, kije va "odločno proti Rekel mu opravljal svoje dolžnosti, bil je gosposkega Bilje čeden mož, nenavadno videza in zelo značaj med najplemenxt^hmi, kar sem Jih poznal, čeprav Je trajalo pet let, do 2. oktobra Je: "Če lahko najdd katerega- skrajnje velikodušen, smel, od- vljudnega vedenja ... Končal je imel tudi hude napake," Za- í8}6, označil, kakor sledi. "Po- koli âoveka zdrave pameti, ki ločen in neukrotljivo energičen tragično, namreč s samomo- pleti, ki jih Je imel s kapitanom potovanje na Bea^u Je bilo po tibo svetoval, naj grd, bom v to Ur odkritosrčen do vseh, ki so rom, natanko tako kakor nje- in jih je Darwin tudi lepo popi- sv^em pomenu daleč najvaž- privolil." Strica pa je oče zelo mu bili podrejeni. Nič mu ni gov stric lord Casúereagk ki sal, so prav zanimivi. à K GORENJSKI GLAS petek, 13. marca 2009 SLOVENCI PO SVETU Razgledi z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (18) V V v vroče puščave mrz Bar oche Mari ia Volčiak Že na prvi nita argentinska govedina". tudi jaz sem Golob." Njegov, približevali mestu pod vlačna za turiste, ki iščejo ne-Spomnim se pripovedi sedaj že pokojni oče Polde, vznožnjem Andov na jugu okrnjeno naravo. Argentina je prostrana de- kranjskega mesarja, ki ga je je bil Kovačev iz Virmaš, Argentine, toliko bolj je bila Nad peščeno pustinjo se žela, saj je osma največja dr- radovednost prignala na ar- mama Plčkarjeva iz Stare neskončna ravnina podobna vzpenjajo visoki, zasneženi žava na svetu, od Slovenije je gentinsko farmo. Ko je pri- Loke pri Škofji Loki. "Naj- pustinji. Temu predelu Juž- Andi, sneg se blešd v soncu, kar L40-krat večja. Sestavlja šla potujoča klavnica, so večkrat nas obišče bratranec ne Amerike pravijo Patago- Pogled je čudovit. Pri izsto- jo 23 provinc» glavno mesto spravili skupaj živino, ki so Janez Hafner iz Stare Loke, nija, obsega južne predele pu iz letala nas pozdravi Buenos Aires ima status jo našli na območju farme, zelo rad prihaja smučat v Ba- Argentine in sosednjega strupeno mrzel veter, oble- zvezr.ega ozemlja. Čeprav je in za zakol primerne živali riloche, mladi barilošid smu- Čila. Kje natančno se zače- čemo vse, kar imamo pri zvezna republika, je zelo spravili v klavnico, ki je delo čarji pa gredo v Slovenijo. Si- n j a, ni povsem določeno, na sebi. V enem dnevu smo centralizirana, kar se pozna opravila v nekaj dneh, nato cer pa je Golobov v Argenti- jugu se končuje z Ognjeno zgodnje puščavsko poletje v tudi pri letalskih prevozih, je šla na naslednjo farmo, ni kar precej, v naši družini zemljo. Vsekakor povsem Mendozi zamenjali za ostro Vsa letala namreč letijo v Buenos Aires. Če smo želeli iz Hlevov sploh nimajo, živina je bilo pet otrok, vsi imamo drugačna kot severni, kme- in vetrovno zimo, ki se je v se prosto pase, prehaja tudi veliko otrok, v moji družim tijski predeli Argentine. V Barilochah poslavljala sredi Mendoze na severozahodu med farmami, ki niso ogra- so štirje," pripoveduje An- neskočni pustinje je malo oktobra. PrispeH smo prav • • mciiuu^c lia 5CVCIUZ.CU1UUU mcu idiiiidiiu, lu imu t^giď pOgieÛ se mi pnti daleč na jug v Banloche, jene. Meje imajo dogovorje- zdel zelo smo morali najprej poleteti ne kar po zemeljskili vzpo- dre j. Bariloche so od Buenos zelenih oaz, z letala je po- na dan, ko so uradno konča« gled na prelivajoče se pešče- li smučarsko sezono in me- proti vzhodu v Buenos Aires rednikih in živina, ki se v Airesa oddaljene 1.326 kilo- ne barve čudovit, življenje sto je bilo na prvi pogled še JI in od tam proti jugu. Pot Času zakola tam najde, je metrov, leteli smo v lepem tam spodaj zanesljivo precej najbolj podobno švicarskim pOdO Den nam je torej vzela precej več pač njihova. Za naše razme- vremenu in razgled je bil ve- manj. Patagonija je tako kot mestom, tudi prodajaln čo- časa in seveda denarja, kot bi reje to seveda zelonenavad- ličasten. Kolikor bolj smo se Ognjena zemlja danes pri« kolade je velilco. mojemu jo direkten polet. sovaščanu no, naše kmetije so pač Leteli smo podnevi in lah- majhne in za nekaj metrov ko opazovali neskončno rav' zemljišča se ljudje tožarijo J TÚno, Id je postajala vse bolj leta in leta. Samo mislimo si IVanU^ se DOl], zeleca. če je na zahodni lahko, kaj bi za naše kmetij-1 • • L- strani stepa sušna, z redkim stvo pomenil prost uvoz ar- KO se je SirOKO grmovjem, se proti atlantsld gentinske govedine, ki bi . . obali spremeni v travnato bila kllub prevozu precej ce- CTV^ o I 1 t t r > ^a^iiicjcu 111 pampo, kamor vetrovi pri- nejša. Na letališču v prestolnici ve, ki ga le sem in tja zmoti nas je pričakal Andrej, ki nas kakšno drevo, v Argentini je nato skupaj z Matjažem spremljal v Bariloche, Marjan je moral medtem v služ 1 .1 ^ našajo več dežja. Ocean tra v X I I I I - 1A OA-n^ IM <-\f 'Seveda ga obsega kar 500 tisoč kvadratnih kilometrov. Živina poznam, se pase na prostem, kar lah- bo. Že na prvi pogled se mi tudi jaz ^ 1 1 ,1 teh prostranih vlažnih trav- ko se je široko zasmejal in sem LrOiOD. ko opazimo blizu prestolni- je zdel zelo podoben moje-ce, ko se letalo spušča. Na mu sovaščanu Ivanu, Se bolj, niJdh se torej pase "zname- odvrnil: "Seveda ga poznam, Andrej Golob Bariloche so še naibolj podobne švicarskim mestom Med sosedi 133 SLOVENCI V ZAMEJSTVU Jož£ Košnjek Nakljska prireditev KoroSka ni bilo denarja. Na željo star- skupaj jih je 20, od katerih se poje vpopolnotna zasedeni i^i- šev se je izučil za krojača, ven- jih je kar 24 rodilo v družin ki dvorani Doma ^be v CdaV' dar se ^bi in petju ni hotel sina Mira, med njimi tud euje bila mogočna manifestaci- odpovedati. Nekaj osnovnega Mojcej, so gtebeno nadarjeni ja bogate kulturne d^avno^i Slovencev na Koroškem. Kr- giasbcnega znanja mu je dal Se posebej Anton, kije že uspe Župnik Janez Sneditz, vse dru- Šen pianist u Baslu v Švici ščanska kulU*ma zveza, ki vsa ^ pa seje ob večerih ob doma- Vnuka Katía in Valentin pa leta O'pinizira pevsko srečanje čem harmoniju, ki mu gaje KoroSca poje, je letošnji osrednji kupil oče in ga še vedru) hrani- sta vodila neMjski koncert. Na koncerta so Pavletu Ker' koncert post^Ua komponistu, jo v St. Ilju, in na or^h v šen- njaku v čast in spomin zapeli zboravo^ in orgffnistu Pavletu tiljski cerkvi učil sam. Kdo ne štc\Alni koroški zbon. Poseben Kemj(3ku, ki se je pred 110 leti, pozna njegovih skoraj ponaro- gost pa je hil Slovenski oktet iz Ç. februarja leta 1S99 rodil pri delih pesmi, kot so Mojcg, Ka- Ljubljane, fci velja za najboljše^ Mežnaiju v Št. I^u oh Dravi v trca, Rož. Podjuna, Žila, J es ga izvajalca Kemjakovih'pes- Rožni dolini. Leta 1926 se je pa moj hvažek (pri njej somu mi. Za časa njegovega življenja poročil z Amalijo Schaller, s nekateri očitali, da napeljuje k so glasbenik i» pevci postali ve- katerc sta se preselila na FUijc- pijanč^anju - op.p.), Urcašti- liki prijatelji. Do Pavleta Ker- VIdIc, pev«c Slovenskega okteta, in Kernjakovî vnuki vo domačijo na bližnji Trebinji. ri je odbila, Mamici. Mi smo njal^ neguje posebno spoštova- Valentin in Toni, na nedeljskem koncertu v Celovcu U mri jeu. decembra tea j 97g. mi. Za glasbo in pe^e seje nav- nje tudi sedanja sestava Sloven- Koncert je bil spomin na no- dušil tudi njegov sin Miro, skega okteta. Večkrat je dejal, dvorani Zavoda za zdravstve- naslovom Brez mg. V nedeljo, letnico njeg^Tvega rojstva in na eden od treh sinov. Skupaj sta da bo "Koroííca živela, dokler no zavarovanje Slovenije skup- 15. marca, ob 14.30 pa bo v hd- jo-fetřiiťo njegpve smrti. napisala okrog 200 pesmi, ki bopela". Pavle Kemjak je bil nekaj jih je začela ob Kemjakovem na prireditev kulturnih organi- turnem centru na Trbižu pri- Ta teden bosta v Ljubljani in zacij zamejskih Slovenccv in redit^v Koroška in Primorska posebnega. Želel je študirati jubileju izdajati Krščanska na Trbižu še dve kulturni pri- Javnega sklada Republike Slo- pojeta. To je že tradicionalna giasbo, vemiar doma za študij kulturna zveza. Tudi vnuki, reditvi. Danes ob 19. uri bo v venije za kulturne dejavnosti z pevska řevy a. 4 k à >k GOREN)SKI GLAS petek, IX. marca 2000 USODE Razgledi Zgodba o Bernardu, ki mu je uspelo preživeti materino ljubezen Nikogaršnji otrok Milena Mikiavčíč pred njo imela mir, jo je zalagala s socialno podporo, "Pravili so mi, da me je počasi gradi zgodbo svojega žili nanjo. Ogenj nama je Bernard je bil že od rojstva dobivala je pakete Rdečega nekoč pustila pred neko gostilno ležati v vozičku. Moč- življenja. požrl še tisto skromno imet- Takrat je veljalo, da je je, ki sva ga imela. Tedaj pa nikogaršnji otrok. Njegova križa, poskrbljeno je bilo za no je deževalo, jaz pa sem mati, čeprav je ta najslabša je vendarle prišla pome ena mama, ki ga je rodila po po- pomoč na domu, imel sem se drl na vse pretege. Mno- med najslabšimi, še zmeraj od socialnih deiavk, s katero moti, ko ji je bilo že skoraj zastonj vrtec • a nič ni po- gi so Šli mimo, nazadnje se najboljša rešitev za otroka. 40 let, ga je sprva namerava- magalo. Denar, ki ga je pre- me usmili neki duhovnik, Kako je to bilo v Bernardo- sem se pozneje, ko sem odraščal, še velikokrat sreče- la dati v posvojitev, a se je jela, je zapravila že takoj ki se je ravno vračal s pogre- vem primeru, pove že poda- val. Bila je kót kakšna pazni« — J • 1 prigovarjanje prvi teden, z menoj je visela ba. Odnesel me je k sebi do» tek, da njegova mama talaat ca v zaporu, zmeraj je imela DGOlârQ ]€ Dli zdravnikov in sodalne delav- za šanki in le dobrosrčnim mov, kjer so me nahranili, sploh ni opazila, da otroka tri živordeče našminkane ustnice in nenehno se je 'Menda je bila prepričana, drobno smehljala. Ukazala domov, §e pred tem pa je trd- Ceîo več: nekoč so me obva- dni, se tega spomnim, pra- da me je k sebi vzela kakšna je, da me odpeljejo k rejni» od natakaric, ki so že tako ali kom, kjer bodo v času. ko v 1 . ke odrekla. V "napadu" 1 ju- natakaricam se lahko za- preoblekli in pocrkljali. Če- dni ni bilo ob njej; Z6 OQ rOJStVâ bežni ga je odnesla s se^j hvalim, da sem preživel, prav še nisem bil star leto v • • domov, še pred tempa je trd- Ceîo več: nekoč so me obva- dni, se tega spomnim, pra niKOSârSnil no oWjublla, da bo zanj ski- rovale, da me ni treščOa v vijo sicer, da je to nemogo otrok. bela tako, kot ni še nobena smetnjak, ker sem ji z jo- če, a to ne drži. V spomin se tako skrbele zame. Pri letu mama stanovanje obnavlja. mati pred njo. "Žal se to ni uresničilo,'' z kom kravžljal živce." mi je zapisalo, da sem se in pol še nisem znal hoditi, poskrbeli zame. Vem, da so O tem, kdo je bil Bemar- počutil lepo kot še nikoii bil sem podhranjen, izrazito me izročili ženski, ob kateri lN]GgOVâ mâniâ nemalo • cinizma poudari dov oče. se je le govorilo in poprej. Žal se je to zgodilo suh in vsi so me poznali po sem se počutil domače, saj J., Bernard. O tem, kaj je njego- 'ogibalo, kaj natančnega pa ni še v prejšnji državi in zara- velikih modrih očeh, ki so je prav tako smrdela po alko- ga je rodila po va mati počela z njim, ko je vedela niti njegova mama. di svojega dobrega dela je mi "štrlele" iz drobnega ob- holu kot moja mama. Sedela bil še dojenček, po kraju, kjer Kadar je bila ravno prav trez- imel ta duhovnik nemalo raza. Naneslo je, da je moja sva na trsktorski prikolici, pomoti, sta živela, kroži nič koliko na in se je za trenutek prebu- težav, saj so o njem pisali mati v pijanosti legla v poste- držala me je med nogami in zgodb. ko ji je bilo že skoraj 40 let. lo delati, da pa bi država dil njen materinski nagon, celo časopisi, češ da me je Ijo s dgareto v roki, s tem je niti enkrat mi ni rekla bese- "Mati je bila tipičen soci- mu je rekla "moja jeba". A hotel ugrabiti in še hujše zanetila požar, rešili so naju dice. Tam sem čemel kot alni problem. Ni se ji ljubi- taki svedi trenudd niso traja- stvari, " nadaljuje Bernard sosedje, ki so že tako ali tako kakšna vreča. i dolgo. in iz posameznih drobcev z enim očesom nenehno pa /se nadaljuje) Spomladanska ponudba ^ ^ O i r A je tokrat več UGODNA Se nikoli tako blizu! C -r Fiksna nominalna obrestna mera za dolgoročne kredite do 7 let znaša 6,95 Kratkoročne kredite za komitente banke v višini do 4.000 € odobrimo brez plačila stroškov zavarovanja. 4 Za komitente z najboljšo boniteto odobrimo kredit do 8.000 € z odplačilno dobo do dveh let in brez zavarovanja. Goreniska ^ Banka Banka ^ pot^lubom 5tot;tv« Dodieija m poajftrn»« so cdsiej do&tonn<^ na prenovIj^'-pm sweinen* DOfiâiiJ rj :oćkah vEW Pďíai e VCM orr.oçjoca b'^zpiaćno rigisîraojo satTiosîOjfiêQa podiornika m tnoiiavri» c o o. tf:r Diijàse oajôN^ m ícemoTiDí ir njinovi^ druimícr Clanov v cD.îzn."^ ^ocoina rss«iroi/ânja Sîtv'ini druQç' jcpç S'ori:.É 7i podje:'.< m (©VEM hltpiiVevem.qov.s à d i6 GORENJSKI GLAS petek, 13. marca 2009 KOROŠKA Razgledi Na prvo marčno nedeljo so politični analitiki in raziskovalci javnega mnenja na Koroškem zardevali. Njihove napovedi o tesnem volilnem izidu na deželnih volitvah med socialdemokrati in Haiderjevim Zavezništvom za pràiodnost Avstrije so pogorele. Stranko pokojnega deželnega glavarja je volil skoraj vsak drugi Korošec, ki je šel na volitve, socialdemokrate pa vsak četrti. udi mrtvi Haider zmaguje Jože Košnjek (OVP) ostaja zvesta Haider- ....................................... jevim stališčem in je že po- Koroška je ostro zavila v vedala, da se o morebitnih desno. Z večinskim glasova- novih dvojezičnih napisih njem za Zavezništvo za pri- kljub odločbam avstrijskega hodnost Avstrije se je po- ustavnega sodišča ne bo posmrtno poklonila njenemu govaijala in da se bodo mo-ustanovitelju, pokojnemu rali Slovenci tudi o drugih ' ' Na tokratnih deželnemu glavarju lorgu pravicah trdo pogajati. Neka- Haiderju, ki je bolj kot njego- ten novi deželni posiand Za-VOlltVân SO vi živi nasledniki zaslužen za vezništva so že zahtevali, da ^ - prepričljivo volilno zmago in jétreba znova prešteti manj- liUCljC S6 CnkrSt za boleč poraz levih strank, šino in njenemu številu pri- predvsem socialdemokratov, lagoditi pravice, table pa naj volili pOKOinCSâ so govorili komentarji po ko- bi posta\ilile v naseljih, vka- rošldh deželnih in občinskih terih bi se nad 25 odstotkov krajanov izreklo za Slovence. Predstavniki slovenskih deželnega volitvah na prvo marčno ne- glavarja in preko njega deljo. Zavezništvo za prihodnost Avstrije je z drago, agresivno in 2 zelo osebno volilno kampanjo, ko so njegovi aktivisti hodili od vrat do Dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze Ob cesti v llovju/Lambichl pri Celovcu, kjer se je ubil deželni glavar Jdrg Haider, ljudje še vedno prižigajo sveče in prinašajo cvetje. organizadj poudarjajo, da bo slovenskih organizacij treba upoštevati nove razmere in se pogovarjati s tistimi, lastjo se bo treba pogovarjati. na volitvah ne odločajo ved- lahko na obânskih volitvah ki so seikj na oblasti, ne gle- Brez pogovorov ne bomo no le po narodnostnih, am- Slovenci kandidiramo sami. stranko, ki ]0 ]e vrat, znalo izkoristiti u^ed in de, kdo je komu všeč in kdo ničesar dosegli. Na drugih pak tudi po dragih merilih,'" s svojo stranko ali listo, ali je priljuhljenost pokojnega ne. Med Slovenri na Koro- področjih našega delovanja poudarja Šturm. "Reforme bolje sodelovati z močnejšo ustanovil, predsednika stranke in de- škem in tudi v slovenski po- večjih sprememb ne priča- naših organizadj so potreb- stranko. Za negativen in Odločali so se želnega glavarja in čustva ob • litiki so po izidu koroških vo- kujem. Prepričan sem» da bo ne, vendar ne v smislu zdru- upam tudi poučen primer njegovi tragični smrti. Socialdemokrati in Zeleni so bili litev še glasnejši tudi tisti, ki zahtevajo drugačno in boli zanimanje za učenje slovenščine še naraščalo in da bo ževanja, ampak pametnega dajem letošnje županske vo- sodelovanja» v katerem bo litvevBilčovsu. Čeprav je so- Čustveno, kar le preveč mlačnl in presplošni enotno organiziranost Slo- manjšina v svojem delova- vsak na svojem področju pri- dal demokratska kandidatka v odgovorih na ključna vpra- vencev. nju na vseh področjih zani- speval k sožitju v deželi in k za županjo v preteklih man- Sploh šanja življenja Korošic in Ko- Dr. Marjan Šturm> pred- miva za okolje in vključena v razvijanju slovenskega jezi- datih uvedla v občini popol značilnost rošcev, tudi mlajših. sednik Zveze slovenskih čezmejne projekte." Volilni ka in kulture. Preveč le poli- no dvojezičnost, je postavila Volilni izid na deželni in organizacij na Koroškem, v izidi kažejo, da so Slovena tike in političnih organizadj. svojega kandidata za župana - , v^ n na občinski ravni Slovencem oceni razmer po volitvah volili vse stranke, tudi Hai- Več bomo morali vlagati v tudi slovenska stranka Eno- KTlZnin časov. na Koroškem ni naklonjen, pravi, da ni razbgov za pani- derfevo. "V Selah, kjer je de- kulturo» v izobraževanje in v trn lista, ki je dobil toliko ala- {Dr. Marjan ko. "Dvojezične loajevne ta- Icž slovensko govorečih pre- druga p>odročja našega delo- sov, kolikor jih je za izvolitev ble so bile že doslej problem bivalcev zelo visok, je dobilo vanja. Razmere so od občine v prvem krogu zmanjkalo prihodnost Avstrije (BZO) in bodo Se naprej, le da bo njegovo Zaveznišw kar 33 do občine različne. Za vsako sedanji, Slovencem zelo na- Po pričakovanju jc nova deželna večina Zavezništva za Sturm) in Avstrijske ljudske stranke pot do rešitve daljša. Z ob- glasov. To kaže, da se ljudje posebej je treba oceniti» ali klonjeni županji. " Revirska izjava SEDMICA Maxteta Smolnikar "Danes stm tu iz drugega Besedna analiza predsedni- Zdaj, ko nam je jasno, da v spodar^ki krizi, s katero se spo- slovenski osamosvojitvi leta prvorazrednega razloga, o kave izjave pokaže naslednje, aktualnem kontekstu vzroka pada ves svet, pride ženska ne- 1951 storila ne tako imenovana drugih, drugorazrednih te- Danilo TUrk v svoji izjavi loči ni logično vrednostno opřede- enakopravnost še zlasti do iz- Peterletova ne Drnovškova ne mah, ne bom govoril. " Tako med vzrokom oz i roma povo- Ijevati, je prepoznavno dejstvo, raza in sa moumevno je, da je /anfewi vlada. Jn, nenazadnje. seje pred novinarji odrezal predsednik države Danilo dom za neki dogodek, za neko da predsednik države v svoji re- prvovrstna politióta tema vse- tega ni leta 2945 storila niti dejstvo ali, če hočete, za neko virski izjavi loči dve (politični) splošna neenakopravnost (pogojno rečeno) prva sloven' Tiirk pred ietošnjo proslavo aktualno tematsko vsebino in temi: 8. marec, se pravi med- žensk, ne pa kosti, najdene v ska vlada nasploh, se pravi vlada Borisa Kidriča. Reâmo, v enem od številnih skrivnih dneva žena v zasavskih revir- med konkretno temo oziroma narodni praznik žena, in po- Hudi jami pri luškem. jih, točneje, v Trbovljah. Na vsebino samo. Se pravi, vzrok vojne poboje na Slovenskem predsednikovo izjavo se je od' za njegovo navzočnost v Tr- oziroma odkrito množično Enkrat ena je, da ne bodo ušle nikamor. Prav tako uradnih listov. Če drži teorija, zval prvak Slovenske ljudske bovljah ni, denimo, aktualna grobišče v rudniškem rovu Bar- enkrat ena pa je tudi, daje ime- da Slovenci z množičnimi med-stranke Bojan Šrot in izzval fcriza, pač pa mednarodno pri- bara v Hudi jami pri Laškem, la slovenska politična oligarhija vojnimi in povojnimi pobon na Danila Tiirka, naj izbere eno od danih možnosti: bodisi se zaradi revirske izjave državljanom opraviči bodisi odstopi znani praznik žena in v tem Vrednostna sodba je smiselna na razpolago več kot dovolj slovenskem ozemlju resnično kontekstu je nesmiselno, da ne oziroma logična izključno v časa (pri tem mislim na vseh niso imeli nič, potem bi lahko rečem nelogično uporabljati vrednostno oceno. Povedano tem kontekstu, pomeni, v fcon- štiriinšestdesđ let, kolikor je mi- oziroma morala povojna s!o-tekstu (politične) teme. Iz če- nilo od konca druge svetovne vendca oblast, ki je bila menda sjunkcijc predsednika države, drugače, govoriti o prvorazred- sar sledi logični sklep, da je za vojne, saj prvič, zločin nima in nadvse domoljubna, množične Predsednik države je izbral nem ali drugorazrednem vzro- aktualnega "očeta" slovenske^ ne more imeti političnega pred- poboje obsoditi že leta 1945. tretjo možnost in Bojana Šro- ku (zakaj nekaj je ali se nekaj naroda 8. marec, se pravi dan znaka, in drugič, dekadentno Ah, kaj obsoditi. Morda bi ta obtožil političnega mani» dogaja), je kratko malo ab- žena. tista prvovrstna politična je množičnim umorom pripiso- jih preprečiti. Ker se v, vseh puliranja ali, kot seje izrazil: surdno. Govorimo lahko kveč- tema, s katero se je v danem vati domoljubje), da najve^o povojnih letih ni zgodilo ne eno "Politično manipuliranje z jemu o enem, dveh ali več trenutku in v dan^ okolišči- morijo v zgodovini slovenske^ ne drugo, ostajajo medvojni mojo i^avoje drugorazredno vzrokih, "opravičilih" za neko nah edino smiselno ukvarjati, naroda obsodi in se od nje in povojni poboji v Sloveniji m nespraemlnvo." dàstvo. Ali, drugače, v financi in go- distancira. Ase nL Tesi ni po poUtiČna tema številka ena. •4 4 GORENJSKI GLAS petek, 13. marca 2009 EKONOMIJ Stefan. za rgi 51 17 krizi V Šestih mesecih se je število brezposelnih na Gorenjskem povečalo za polovico. Kar 15 družb že prejema subvencije ob skrajšanem delovnem tedniku. Stefan Zargi selnih na Gorenjskem z ne- brih tisoć potreb in le okoli visoki izobrazbi ..............................................................................kaj več kot 3600 najnižje 750 zaposlitev. Število brezpo- (Vf. in VIL+) obratno. Kranj • V sredo sta območna prav lani sredi leta, ko se je selnih je začelo naraščati s zbornica za Gorenjsko Go- končalo nekajletno obdobje 3644 v septembm na 5521 v spodarske zbornice Slovenije konjunkture. Tudi sicer je febru^'u letos, kar pomeni, sočÍaÍněga~skíad'á Možrtosti Evropskega in Zavod Republike Sloveni- imela Gorenjska ob koncu dasejevšestihmesedhpove- Brezposelnost v decembru na Gorenjskem UCTRŽIC UEIUENICE k 1 Mlillil UP n. fmm^i III« !■ w I UE RAE»VUICA Lr' ftđ GORENJSKI eus petek, 1}. marca 2009 GORENJSKA / OGLASI info@g'gla$.si 19 Martinina prva samostojna razstava Suzana P. KovaCič Kranj • Martina Skubic, da- rada življenje, " je povedala Lilijam Skubic. V kulturnem programu ob niča Gorenjskega društva za odprtju razstave so nastopili cerebralno paralizo, Sožitja Maitinini prijatelji, njen oče Kranj in Medobčinskega Branko je zaigral na gonge, društva slepih'in slabovidnih skupaj s številnim občin- Martina s sestro Saáo, mamo Líliiano in očetom Brankom Kranj, je imela pred kratkim odprtje prve samostojne slikarske razstave Dve roki in stvom so ob zaključku uradnega dela ob glasbeni spremljavi klaviaturista Da- pol v Galeriji Dali v Kranju. mjana Burgarja zapeli šif-Martina je doslej sodelovala rerjevo Za prijatelje si je trena številnih razstavah, za li- ba čas vzet... Martina ima kovna dela je bila tudi več- namreč zelo veliko prijate- krat nagrajena. Po njeni bo- Ijev. "Martina se veseli gati uslvaiialni poti so jo vo- majhnih stvari in nas uči, da dili (nekateri jo še vedno) se skozi življenje ne sme mentorji Mija Kemperie, preveč hiteti, ampak si je tre-Tatjana Ferengja, Janez Cu- ba za vsako stvar vzeti čas," je povedala njena mama. Razstava likovnih del 2 raz- derman. Zmago Puhar, nje-na msma lilijana in Ivan Stojan Rutar. "Zelo rada ri- ličnimi motivi, z različnimi šem cvetove, zelo všeč so mi letnicami nastanka, předlila odtenki," je povedala vsem pa z Martinino neiz-Martina Skubic. "V njenih memo ustvarjalno energijo slikah so občutene močne je na ogled približno mesec barve, tako kot ima Martina dni. TKZIC A • y i • -â tđ m ^ v» •V » t / v f I % rehjski Glas pp orni Ui Vabimo vas na predavanje Se p pa Ho iza rja v 19. marca 2009 ob 18. u;i v Kuilurfi) center Trzic, Cankarjeva cesta 5. Prosimo, da udeležbo na predavanju potrdile do torka, 17. marca, oz. do 2apo]r^itve prostih mest na 040/430 86? ali po e-pofti narociio2009@gmail.cQm Hiša Kulture GG Olben, astronom Sreda, 18. marca 2009, ob 18. uri v avli Goren]sl prekmurska kuiinankcj prcdsuivib Hiâa kulimnk^ Jt2crick ki bo pripravila skuto & KbuJi) in budnim oJjcrrii bogne in scvodi Mefcaiorcjv imorn s ^eřsna Predsu^i bomo prekmurske izdelke nasih ki jih boste Inhico poskusili jn kupili prijetno razpoloženje bo poskrbel aoim^tor v praveiii nircćnctn jeziku* PnpravUi vam bomo tudi ewoloiko prçdsiavicev Bde kraiiae* 14* miuee» ob 11* un« Rojstnodnevna torta velikanka C I FEEL NIA Sobou, 14. m&rvv, ob 16% uri. Glasbeni nastop skupine Ćuki Ncdelia, 15. muec, ob 10. uri. Zabava s Piko No^dv^čko v nedeljo, va vahimu da &e veselíce in ígrac: skapsj Piko Nogavičko, (ah&cc Pikincga konja ír se udclňÍK Pikine usivarffline dcbvnice. Seveda pa vam bo nalboljši sosed v soboto in nedelo podaril dvojne pike in še kajlll « f i i > á 20 KAŽIPOT, OGLASI ínfo@g-das.si GOREN)SKI GLAS petek, 13. marca 2009 HALO - HALO gorenjski glas teefon:04 201 42 00 HaiKilo u v b^nw 02 SEife/fm^mo po íaksu 04/2[)^4^ I Milostno tu BIípravi prostorsko izvedbenih akto/z vidika komunalnega opremljanja zemQléč, • priprava programov opremljanja za sprejem na OS, • vodenje aktivnosti na podn^čjih opremljanja stavbnih zemljišč, - vrtdenje investiri/ v ? oprpmljsnjpm stavtyilh zí>n(jiáč, - vodenje in odločanje v zahtevrdh upravnih postopkih, - tzva^nje del in nalog s področja energetike, vodnem gospodari in - izvajanje del za občiraHi s/et s področja dela oddělím. Pdeg navedenih pogojev morajo kandidati za razpisano delovnô mesto, v skladu z 88. členom Zakona o javnih uslužbendh izpolnjevati še naslednje pogoje: < državljanstvo Republike Slovenije. -ne smejo btti pravnomočno obsojeni zaradi nal^epnega kaznivega cfejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo bití obsojeni na napogojno kazen zapora v trajanju več kot sest mesecev (potrdik) zda MinisM/o za ;^avo$odje}, - ne smejo biti v kazenskem postelu zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alineje (potrdilo izda pristojno sodišče). I za razpisano delovno mesto mora^ ksvoji vk)gi pr^ozítí naslednje Izjave: 1. pisno l^avo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane Izobrazbe, iz Katere mora biti razvidna arrver ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena ali fotokopijo diplome. 2. FHSoo izjavo o doseženi delovni dobi ali fotokopijo cblovne knjižjce, 3. pisno izjavo o opravljenem usposabljanju oz. fotokopijo pottdlJa o opraveném u^x>sabljanju. če ima kandidat le-to že oc^jeno, 4. pisno izjavo o opravljenem stn^kovnem izpitu c upravnega postopka (ZUP) ali fotokopijo potrdila o opravljenem izpitu« 5. pisno igavo kandidata, da: •je drtav^an Republike Slovenije, •ni bil pravnomočno obsojen zaradi r>akfepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil ot^sojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev. S prijavo na kandidaturo za delovno mesto se šteje, da se kandidat strinja, da za namene tega javnega natečaja dovoljuje pfevert>o podatkov, ôe se v postopku sprejemanja v delovno razmerje ali v času poskusnega dela Izkaže, da podatki a i^av niso verodo^jnl, je to razlog za prekinitev postopka aii debvnega razmerja. Natečajna kcmisija bo strokovno usposobljenost kandidatov presojala na po:ilagI priloženih potrdil, dokazil in pogovora z njimi ter s pomočjo morebitnih dnjgih metod preverjanja strokovne usposobljenosti; PotrdSa oziroma soglasje za pridobivanje podatkov iz uradnih evktonc bo izbrani kandidat moral predbziti pr^ izdajo sklepa o izbiri. Izbrani kandidat bo dek> na d^ovnem mestu višjega svetovalca za komunikacije in energe^ko opravljal v Oddelku za infrastrukturo Občine Ra:^jica, v nazivu v4ji si/etovalec III, z možnostjo napredovar^ v naziv višj svetovalec II in višji svetovalec 1. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čaa, s polnim delosnim časom in fiiweOnim poskusnim cielom. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne pn/ave s Kiatklrr življenjefiHSom in zahtevanimi pesnimi izjavami o izpolnjevanju pogojev, najkasneje v 15 dneh od dneva objave na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska ceste 19, 4240 Radcvljica, s pripisom 'Prijava na javni natečaj za zasedbo delovnega mesta". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po c^^eni tzt^n. Dodatne Informadje o izvedbi javnega r^atečaja lahko dobite pn ge. Majdi Odar, tel.ét.: 04 537 23 15. V besedou javnega natečaja uporabljeni izrazi, zapísanlvmoéki slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Šta/ilka: 1001-51/2009 Datum: 9. 3. 2009 JANKO $.STUŠEK.l.r ŽUPAN V 4 i i i k f > GORENJSKI GIAS petek, 13. marca 2009 OGLASI / MALI OGLASI 21 Več na www.gorenjskiglas.si/ K ažipot PETKOVA PRIREDITEV Gostuje; Alja Kump Arkerst ALJA IN PAVLIHEC Petek. 13. marec 2009. ob 17.30 un v Knce Krace, Glavni ug ^ SOBOTNA MATINEJA Gostuje: Gledahiče na vrvici HUDOBNA MAČEHA Sobot«, 14. rnar^c 2009, ob 10. un v Preiemov«fn al*da1il£u nri ''I '.I l/Ml I Gorenjci Glas cây ms a ki^uu seiecua za sožms Cd Nn:STV\OBČINAK«VNJ Na^jenci nagradne križanke ZAVOD ZA TURIZEM KRANJ, ki ie bila objavljena v Gorenj-skem glasu 24. februarja 200$, so: 1. rtagrado • mesečni obisk fitnesa, kt ga podarja Mega Center, prejme: Janez Krt« Kranj; 2. nagrado • dvakrat obisk savne, ki jo podarja Mega Center, prejme: Panika Potočnik, Šenčur; 3. nagrado-majico Mega Centra, prejme: Marjan Por, Zg. Gorje; 4. nagrado - promocijski paket> irî ga podarja Adriatic Slovenica, prejme: Berta Bertoncelj, Se ca; 5. nagrado • promocijski paket, ki ga podarja Adriatic Slovenica, prejme: Martina Kralj. Bled; 6. nagrado • promocijski paket, ki ga podarja Adriatic Slovenica, prejme: Janez KrniČar, Golnik. HUMANITARNI KONCERT > -E n S vet, v si .Ij ud)e SO rnoj i P rljate I j f • ^ 19 marec 2009 ob 18. un, Športno dvorana Ekonomske "gimnazije Kranj (Kidnčeva cesta 65, Kranj). Vsiopmna 10 EUR. Nas top a jod: Eva Ćern e, Jern ej Dermota, Rok Ferengja, Foxy Tseng, ^pfay, Oavid Grom, /van Hudnik, írÍ9, H/in I ansambtl Avt^mk^ PihaM orkester ientuft f/o Pirnot, Miran RudQr\, Kvariti iirr\btra. Taya, Matic TiČar, Ansambel Tulipan, Tanja žagar. Voditeij: Darko forkar in Var)ia iJmnïk. Izkupiček bo namenjen organizaciji $ole za staiie, zgodnji obravnavi otrok, nakupu računalniškega programa za spodbujanje komunikacijskih spretnosti, organizaciji seminarjev in različnih terapij. Živeti pomeni živeti z drugimi, érež drugih so življenje, ljubezen, sreča le utopija, S skupnim'} močmi lahko premikamo gore. Vstopnice so v prodaji tudi na Gorenjskem glasu. Prisrčno vabljeni! Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju. GG I * i 1 i i j Ďonatorjí 65iC ^ Ekonomska gimnazija Kianj, 6TV- Gorenjska televizija, Cestno podj«t|» Kj^nl iAg«nTr Radio Kranj. O^njiU^, Mesarica Arvai Biotehnična iola StrdhinL Uncerdo*o.^ Zavod za turizem KranL Tiskarna Formal^ ^dio Belvi Gorenjski Glas naročnine 04/20142 41 e-pošta: narocníne@g'glas.$í www.QorenjskigIas.si LOTO Rezultati 20. kroga -11. marca 2009 2,4.5^ 31.32 in 6 Lotko: 6 & 1 3 4 6 Loto PLUS: 9,18,19,22. 23, 32, 39 in 3 Garantirani sklad 21. boga za Sedmico: too.ooo EUR Predvideni sklad 21. kroga za Lotka: 50.000 EUR Predvideni sklad 21. kroga za PLUS: 170.000 EUR KsKERNi NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 Kran; Tel, 04/Î02 5J, 202 25 66 GSM 051/320 700. Email: înfoè k3-kem.si POSLOVNI PR05T0RI; KRANJ, bližina sodiiča, pisarna 25 ma, letník obnova 2000, v t. nad., predprostor, pisarna in $dnitar!< Je, primemo za odvetnISke In dnjge storrNe, cena: 300,00 EUR/mesec. KRANJ: pisarne v skupni izm«rl 3.340 m2, letnik 1985, obnova 2002, v«ć pisarn, ki so lahko povezane ali ločfi50 EUR/m2, s pridobljenimi projektnimi pogoji za gradnjo htSe-dvojčka. možr)ost dokupa zemljlSča do skupne površine 3.20c m2, šenćur: stavbno zem IjiŠče 762 ms, za gradn;o stan, hiSe, na robu naselja, ravna, pravokotna, že plačan komu-naifti prispevek, cena » 220 EUR/m2. CTANOVANjA: Prodamo; Ribno pri Bledu: \ G, 8,iS m2 v 1. nad., obnova 2004. nova okna in tla* Hiša Zdravja G G Cl3X0SmitiKlir>e Gorenjski Glas -r s^f. * ^ > * 1 U 'h v •s Izbrane zdravstvene time od a DO ž Brezpidćna predavanja v sprejemni dvorani Gorenjskega glasa (Blejwe»sova cesta 4). Predstavitev zdravju koristnih izdelkov, brezplačne degusiacije iri diagnostični testi. Mini zdravstveni priročniki in OVD, spletno m Svetovanje o zdravju: hisazdravjaeig-gias.si I Številne osebe spomladi odidejo v naravo: na travnike, vrtove, v gozdove, parke, kjer so tudi klopi, prenašalci nevarnih nalezljivih bolezni (predvsem klopnega meningoencefaiitisa, lymske borelloze in eriihioze). Pomlad pa je tudi čas, ko klopi v naravi postanejo aktivni. Klopi pre naiajo virus, ki povzroča klopni meningoencefalitis. Klopni meningoencefalitis je ena izmed najpogostejših okužb centralnega živčnega sistema med ljudmi. Bolezen lahko pusti trajne posledice pri od 35 do 58 odstotkov bolnikov. Posledice močno vplivajo na kakovost ŽÍ vljenja, povzročajo dolgotrajno bolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo, nesposobnost za opravljanje dela in socialno stisko bolnika. Kako nevarni so pravzaprav ugrizi okuženih klopov, kakšna bolezen je klopni meningoencefalitis, kako poteka ter kako se lahko zaščitimo pred boleznijo, boste izvedeli v marčevskem predavanju v Hiši Zdravja GG, ki bo v petek« 13. marca 2009, ob 17. uri v sprejemni dvorani Gorenjskega glasa (Bleiweisova cesta 4). Predaval bo prof. dr. Franc Strle, specialist infektolog, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Organizacijo srečanja Je omogočila farmacevtska družba GlaxoSmKhKline. Vabljeni! ki, ogrevanje na elektriko» parkirno mesto, ZK vpis, cena ■ 62.000,00 SUR. Kranj, Pbnina II: 1 SS, 49.60 m2 v 7. nad. od 7 nad, predelano v 2 SS s kabinetom ^regrajena dnevna $oba in kuhinja), letnik 32. prvotno stanje» cena = 87.000,00 EUR. jesenice: 3 55, 76,59 rT>2, popolna prenova I. 2007 (okna, vrata, In&ta- ac)i«, keramika v kopalnici In kuhinji. slikopleskarska dela), £./12 nad«. nova oprema v celoti, 2 bafkona in klet, last K 3 KERN» d.0.0., cena -^o3,ooo,oo E UR. Je$entce: 1 C, 29,3s m 2, popolna prenova 1.2007 (kopalnica !n kuhinja z Instalacijami» PVC okna, novi tlaki in vrata, sllkopleskarska dela), 6. etaia, nova oprema v celoti, balkon m kfel, last K 3 KERN» d.0.0.. cena -55.000,00 EU R. Cerklie na Gorenjske: 1 C, 18,1 m2, adaptirana 1.1999,1./! nad., soba 10,8 m2 kopalnica 2, 6 m2, shramba 4,7 m 2, popolnoma obnovljeno leta 1999, vsi priključki, cena»31.500 EUR. Ceridje na Gorenjskein: 2 SS, 67 m2 v v)«ok«m pritličju, leto iooo po}>olna preiova. večsu nova njs ki obje^, CK na olje, parkirišče pred objektom» cena • 35.000,00 EUR. SeriČun 3 SS v man sard I ve£- stanovanjskega objekta, 2 balkonom, C K na plin, dva parkirna mesta pred hlSo, obnova 2009» cena - s03.000,00 EUR. Skofja Loka: 2 SS, 52,65 m2 v 3. nad./i2, letnik i960» prvotno stanje» CK na plin pred vrati, balkon, prazno, cena « 75,000,00 EUR. www.kvker n*sf domplan Dornpi^fi d. d, Bletw«i$ov9144000 Kranj T:04/206ô 70C, F:04/20 68 701, H: Ml 647 435 : wvAvjjofTiplanji, E: dcunpbn^doiTiirian.si STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v IIL nadstr. v izmeri 74.84 m2,1. izgr. 1963, potrebno obnove» CK na plin, dvigala ni, vpisano v ZK. cena 105000,00 EUR, mc^nost vselitve ta» Knnj, Zlato pc^e, dvosobno 1. nadstr. v izmeri 53 m2, obnovljena kopalnica In instalacije I. 2003, okna obnovljena I. 20C7i I. i^. i960, vphano vZK, moi* nođ vselitve maj 2009» cena 89.500,00 £UR. Knnj, Planina 11, dvosobno, priti, v a-mei 61 m2, nizek objekt, I. íz^rad. 2004. cena 110.000,00 EUR, možnost vse&Tve junij L2CC^. Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v I. nadstr. izmer« S2.08 W\2.1. izgr. 1964. delno obnovljeno I. 2003 • okna, bal* korska vraa, CK nI, plin v bloku, vpisano v ZK, cena 110.000,00 EUR. Kianj, Šoitijcvo nase^ v novem o^ek-tu dve trisobni vprrtilQu 2 atrijem, pov^ záva s kletjo, kjer sta ie dve sobi, in shrambo v izmeri 140,00 m2 indveSti* nsctwii v I. nadstr. $ stopnicami v man- cardo irt kletno shrambo v lzm«rř iSi,cc m2,1. izgr. 200&, nadstar>dardna oprema: masažna kad in prha. talno ogT^nje, električne žaluzije, bambu* sov par^ vsi lastnf priMjuikl, ogrevanje na plin, vsako stanovanje dve parkirni mest), cena; stanovanje v prit. 280 000,00 EUR, v nadstr. 290.000,00 EU^, v ceni je 2e obračunan 8»5 % DDV. HISE-PRODAMO Kiar^, Sp. Besnia, vlsokopritii6ia, tlorisa '20 m2 na pansll velikosti 549 mz. CK na olje, tei. garaža, dve parkimi me* sti, sončna lega, hi$a je lepo vzdrževana, I. izgrad. 1981, cena 296.000,00 EU^, vselit?tr možna konec leta 2009. Krte, Cererýsla, «nor\ad?tfC»pnd • dvo stanovanjska, tlonsa ^ m2 v vsaki etaži na parceli velikosti 222 mz, I, i^r. 1936, popolnoma prenovljena od I. 2004-2C06, CK na plin, tel., vse instala» ctje v vsaki etaži ločene» tri parkirišča, cena 182.000,00 EUR. VlitEND. PRODAMO Trstenik • Orte, zidan, visokoprttlrčnl, tlofisa 46 m2 na parceli velikosti 478 mz, lepa sončna lolocija, garala, d> sto? tlakovan, ob vikendu tudi ma brtjrrarica, I. Izgr. ^997, cena 250.000,00 EUR. Trstenk • Orle, ^len, visokopriti ičen tlorisa 36 mz, klet zidana, ostalo leseno, na sarceli velikosti 426 ms. I. čzgr. 1983, obnovljen I. >999, CK na olje» terasa, drvarnica, Internet cena 175,000,00 EUR, vsditev po dogovonj. PARCELA ■ PRODAMO Ki«i proti Naldemurvlndustrijskl coni v Izmeri 3957 mz za proizvodnjo, skladih» paHdriSče, cena 149 EUR/mz in ie cca. 18 EUR/m2 za komunalni pri* spevek. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: mailDgJdsí@g-glas,sí Mdle 00 Ids e ; za objavo v p^ték • v srtdo do 13.30 in za objavo v torek dp petka do 14.001 Delovni liv. od ponedeljka do četrt- ka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zapito. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAV DVOSOBNO stânovanjâ, Jržj^, obn. I. 08» vtiod v pritličju, ba(kon s teraso, vreano ogieoa. v U41/356-128 900>S«d TRISOBNO starovanje, Kranl, Planina , 87,44 m2, adap, I. 04, ZK. T2, cena 132,500 6UR, 9 041/466-683 9C01St3 StttovMiti 3 pgt âtri^ska 102 m2 « atrij too m2, mansarc^no 120 rn2. Lepa sonCna lokacija, trgovina, šola. vrtec, izvoz na avto cesto» r^eposred-na t}li£na centra Kranja prodajno. Afriško stanovanje z ooraienim atfijefn 1.490,00 €/m2, mansanî- no 1.290 €/m2 8,5 % (kJv. INf 0:04t 669 742. D51 607 $77 KUPIH NOVEJŠE stancvanid, 50 • 65 m2, z balkonom, kletio» garažo, med Kra/v lem in Liubllano, « 051/657-567 ODĐAH EN0S08NO Stanovanje v Ljubnem, samski osebi, s polletnim preO< om, Jf Û4C/389-51S eooiass ENOSOBNO stanovanle v Kranju, na Goçalovi, 3. nad., z balkonom, oorem> Ijeno. 47 m2, cena 300,00 EUR plus stro^, «041/297 577 5001Ô4! OPREMLJENO Stanovanje, 50 w2. mlsjèemu panj ali dvema osebama, 9 04/2CM12-397 woi»4 STANOVANJE, 93 m2 v Preski, urejeni dnjžini, « 01/78-81-697, 041/28^-160» Ztata qoqíkí NA JAM t M STAt40VAHJE v Kranju ali okolici, redno plaćilo, 0 0ovejšo nišo v 8eli krajini, « 031/651-373 S001MÛ STANOVANJSKA hiša, Tenetiše na parceli 1400 m2, vredna ogleda, tf 051/893-979 wcts» STAREJŠO hiéc na Visokem, 120 m2, ffvorišče 110 m2, 9 040/322-309 800I24S STAREJŠO, dvostanovanjsko podeželju z lepo, ravno parcelo, tP 040/719-377 hišo na in sončno V PODŘEČÍ prodam 9 0001BOS V STARI LOKI je v phpraví çradnja stanovanjskega avojćKa, 9 051/38&- OOĎiéOA VIRMAŠE • èk. Loka, stanovanjsko hiâo ter dvojčka v ugodno, tr 051/38Ô-822 6001 Boe gekkoprojekt nepremičnine BritoF 79A. 4000 Kranj iftfo-fwpçgekkoproj^st www.geKKDprt^eK.si 04 2341999 031 67 40 33 i T à > «L > MALI OGLASI info(S>g'tías.si GORENJSKI GLAS petek, 13. marca 2009 VIKEND^ APARTMAJI PRODAM BIVALNI vikend, parcela 1920 m2, sadcvriak, brajda, vse ograjeno, bližirta Lenarta v SI. Goricah. 9 051/450-846 ecolSSB ISTRA Novigrad« aparima, 150 m od morja. Dogied r^a morje. O 040/840' 290 900M» POSESTI PRODAM NEZAZIÛLJIVO, ravno parcelo, 110 mi, ob potoku, asfaltiran dostop ob novem naselju virmasa. Šk. Loka. cena 65 6Un, IT 041/366-933 dOOIfr'1 PARCELO z gradbenim dovoljenjem pn školji LoKi, « 051/308-822 ZAZIDLJtVO parcelo, ravno, sončno, Bitnje, ugodno r 041/640^49 TRAVNIK 0,5 f>a, K.O. Lahovć© - Vopovlje.ir 041/743-299 NAJAMEM ALI KUPIM kmetijsko zěmliíéče, O NJtVO ali travnik na oOmoćiu občin Cerklje. Šenčur. Vodice, Komenda, tr 031 /48e-340 POSLOVNI PROSTORI ODDAM PISARNE, Koroška cesta. Kranj, tr 041/361-100 9CQio3r TRGOVSKI LOKAL v cenVu Kranja, po dogovoru, «040/890-711 »01M7 GOSTINSKI LOKAL, Opremljen, v obratovanju v Ljubiiani. 144 m2 22 mi pokriteterase z odkupom Inventarja, tr 070/839-422 wOuto SKLAOIŠČC 70 m2 in pisamiike prostore 50 m2, vneposredr>! bližini Kranja ugodno oddsmo. ce<%a po dogov-ooj. o 041/677-925 MOi&e« GARAŽE_ PRODAM LESENO garažo, dim. 8x6.5 m. novo, Dosiavlieno ter l«sene plohe in late, v 031/367-942 oooisia ODDAM GARAŽO v âo'lijevdm naselju, TF 04/2CM&488 «dsis MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačflo. Avto Kranj, d. o o . Kranj. Savska 34. Kranj, tt 04/20-11-410. 041/707-14G, 031/ 231-358 8001440 FJAT Punto SX 1.2. t. 98.136.000 km 60 KS, aif bag, ES, ohranjen, cena* 1.050,00 EUR. «031/891-722 0Oût&49 AVTOMAŠ ČEŠN/EVEK ?>,CFRKMF Prodamo: Renault Clio, I. 00. Renault Tvrfrngo. 1,99, Renault Kangoo. I. 98, Fiat Punto, I, 00, Fiat Dobte, I, 01, Ci^oen Saxo, I, 00, Peugeot 206. I. 98, Ford Focus, I. 00, Ford Mon» deo. I. cn. S«ât Ibl^a, I. 01, Hyu/tddi Accent. I. 02. Seat Ibiza, I. 04. Opel Cor^. I. 90 KREDIT NA POLOŽNICE Garancija TEL: 031/490012 RENAULT Clio 1 4 RT. I. 96 o^ranjen. pravkar narejen tahnhônj, ® 031/51^ «001 RENAULT Kango 1.4.1. 98. 230,000 km, srednje ohranjen, el. stekla, DCZ. radio, cena: 1.890,00 ELIR, 9 031/516-943 eoo'Sđo SUZUKI Grand vitara 2.0. I. 99, 127,000 Km ćma, ohranjena, reg, do 2/10, ©041/320-581 ŠKODA Favont, I 93, 74,000 km, V 04/51-88^110 KUPIH POŠKODOVANO aJi celo votlfo, « 041/730-939 MOTORNA KOLESA PRODAM MOTOR Vamaha FZ-6S. 72kWJ. 05, 17.500 km črn in CAGIV/i Canyon 500, 29 kW. I. 07. 7.800 km. srebrn, O 031/68&-463 MOI$»4 MOTOR Ma^aguti spldenr^ 500 QT skuteri 08. srebrn, skovckom. 6.500 km, tr 041/515-955 booim7 KUPIM MOPED Tomos. starejši ali ponya:<-press. lahko v nevoznem stanju. V 041/681-058 eooi»eo AVTODELI IN OPREMA PRODAM LrrNE gume Goodyear 175/65/14. Bhdgestone 195/65-15, Continental 165/65/14.« O41/058-K9 900t6?! KARAM BOLI RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v ok-van. od I. 98 daJje, « 040/527-755 8001020 STROJI IN ORODJA PRODAM KROŽNO žago alf rezalnik za keramiko in beton, rezanje pod kotom. dol. 95 cm, 2,5 kW. « 040/352-0^5 MEŠALEC za beton. strDj za rezanje navojev, strugarsKo oroaje in 9.T. Iskra. O 04/51-88-197, zvečerdcoi&Ai SEKULAR moč motorja 4 kW, « 9001pûo GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM JAVORJEVE plohe, « 04/5V22-777 8001683 ^- MODELARNI biok. « 051/607-612 eOOt630 PUNTE in bankine za 100 m2 povrtine, tr 04/51-47-009 900107* SAMOSTOJNO, trofazno, električno, gradbeno omarico, ® 04/25-11-247 MOlMd STREŠNO kr(tir\o bkozar, nerabljeno, ugodno, O 031/494-796 9ooie?s SUHE, hrastovehofštove In orehove 9 041 /235-369 «oiflia KUPIM SUHE, smrekove, colance in plohe 5cm. tr 04T/760-791 »msM STAVBNO POHIŠTVO PRODAM GARAŽNA vr^ta. macesnova. dvižna z okovjem, lepo ohranjena, cena 50 EUR, « 031/225-207 »01m0 NOTRANJA vrata, furnir hrasl. tt 030/913-080 9001S«? OKNO 120x140 om. 031/375-250 « 0001M3 KURIVO PRODAM DRVA metrska ali razža^ana, možna dostava. 9 041/718-019 sooiwi BUKOVA drva, 25 m3, cena 45 EUR, ^ 041/830-560 9ooieo9 DRVA bukova In hrastova, metrska ali razžagana, možna tudi dostava. 9 041 /639-346 »301371 DRVA. akcijska cene, bukev, gaber, hrast ah mešana, možna dostava. O 040/330-719 «01 »s SUHA, bukova In brezova drva. O 041/920-159_9001 Mg SUHA. bukova drva. cena 46 EUR, 9 041/651-175 9ooi&9a SUHA, mešana drva, 616 -61- dooia«T STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM sedežno garnituro 290x20C D za traktor, « 031 /528-774 SEDEŽNO garnituro, modre barva, ugodno, »041/838-878 M0ia?3 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM CiKLONSKI sesalnik, moà 2100 W. fr 031/300-099 mow* PRALNI stroj, normalno dela, za simbolično «no. « 04/5&-ei-691 8001602 PRALÍ4I strol Gorenje in zamrzovalno skrinjo LIH, 9 041 /360-750 »OlMO PRALNI stn»} in hladilni veliki, Gorenje, fr 041/878-494 »nisi« SESALNIK z vodním finrom Deltin z možnostjo suhega, sesanjavvrećko in pranja površin, 9 041/776-684 moi64a ZAMRZOVALNO omaro Gorenje, na 6 predalov, staro 3 leta. tr 04/53-14-944 9001 eao KUPIM DOBRO Ohranjen, Kombiniran štedilnik 2+2, v 031/262-046 woisrs GLASBILA PRODAM HARMONIKO Unzinger C, F, B, 9 04/51-55-590 «»iS3i SPORT, REKREACIJA PRODAM MOSkO, 26-coisko Kolo prestav, strehce, fuč, 041/858-149 na 18 řník, 9 9C01d22 ORBITREK Verso 100. 9 041/838- 878 9001372 TURIZEM TERME Čatež, najem apartmaja za 7 dni do 24. 4. samo 160 EUR. 9 041/652-920 vx>iw V AVTOKAUPU Ćikat. Mali Losinj oddam počitniško prikolico, 9 031/483-360 MOIMZ OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKI voziček, lepo ohranjen, malo rabljen. 9 040/652-460 9001a4o MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTIĆNI pregledi za očala in kontaktne leče v Optiki Aleksandra. Qiandia Kranj. 04/23-50-123, zdravstvenem domu Nak(o, 04/23-42-342 In Optiki Saša Tržič 04/59-22- 802. • 9001 »s PRODAM NEGOVALNO posteljo na avt. uprabvi-flnje, 9 041/214- 164 90D1533 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM SADNE SADIKE starih in novih sort, odprlo od 8. do 18. ure, 9 01/36-43- 195. 041/556-448, 041/841-843 9C0lSb8 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CISTERNO za gnojevko 1200 I, slloreznico Epie 900, 9 041/762-562 8oo>srr DVOOSHI obračalnik za seno In le za seno, 9 04/25-61-648 KARHER WAP, pajka na ètin vretena, ročno sknjpUnlco za sadja. 9 051/213-206 900162S MOTORNO kosilnco Harry. 9 031 90(v1s97 SIP 26 In 031/343-177 aoûts«« NAKLADALNO zgrablja nik SIP 280 NAKLADALNO prikoUco 17 m2 in uhalnik Tajfun, Cop Janez, Rodine 9, irovnica, 9 041 /665-296 wxbee OBRAČALNIK za ko^lnico Mula, greben in koso, 9 040/600-821 b00ts4> SEKUt-AR za žaganje drva s koritom in mizo, tr 04/20-46-578, 031/812- 210 900U73 SILOKOMBAJN Mengeto. tr 04i/ 390-49S MĐifiii TRAČNI obračalnik in izkopalnik krom-pjřia, Iř 041/218-877 6ooi%M TRAKTOR zetor 5011 2 original kabino, lelnik 1983. 9 041/347-258 boois37 TROStLEC za hlevsk; gnOj Tennostroj 4t In cisterno Grelna 2200 I. 9 WXJÍ&22 KUPIM Et400SNO kiper prikolico 4-5 t. s poviški, zgornji priklop, tzpust z» žito, 041/291-178 9cciei9 traktorsko,* 9 900142? FREZO za 041 /569-386 TRAKTOR 30 dO 70 KS, lahko tudi v slabšem stanju, plačilo takoj, tr 041/849-876 fr»iS90 « TRAKTOR IMT 533 ali 539. lahko tudi Zetor na zadnji pogon ter kiper prikolico Tehnosln?j, « 031/868-034 soota» VILE za nošenje okroglih bal in hladilno sknojo, novejšo, delujočo, 9 041 /608-765 9001»3 PRIDELKI PRODAM DOMAČA, sveža, bela jajca, okolica Kranja. 9 041/344-^20 «00120^ JEOILNI 01-380 ir desire, 9 04/58- 9001ale ter s^no v kockah, 9 031/291-495 Booiei? VEČJO Količino hlevskega gnoja in silažne balet in 2. Košnje. 9 04/25- eooiHi VRTIČKARJil Sadike solat ze v prodaji, Lftaliêkâ 3, Voglje mo 1550 WREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA in tetičko, stara 14 dni, cena po dogovoru, «04/57-21-759 molftsd BREJE krave m telice po izberi, 9 04/25-51-457 oooi8?4 BREJO kravo simentaiko ter suhe hrastove in smrekove deske • ploho, tr03l/378-946 Mots34 ČB BIKCA, starega 14 dni, 9 041 /586-662_woota od 8. -13. ure. Pe-rutninarďvo Ga&perlin, Mo^e 99 pri Komendi, tř 01/83-43-586 KUNCA, lisca, modro-bel, zelo lep, star 9 mesecev, 9 04/51-34-228 900162s MESO mladega bika, možna dostava, «04/6'-92-505 9001531 NESNIL rjave, grahaste, črne tik pred nesnostjo Brezplačna dostava na dom Vzreja nesnic Tibaot, tr 90d1d1d TELICO s>m. za zakol, slamo v okroglih l>alah, suh rezan les smreke in kostanja, tř 04/23-11-964 TELICO simentalko, staro 4 mesece, tř 04/59-57-824_aootws TELICO LS, staro 15 mesecev, tř 04/59-49-227 MOI«I8 TELIČKO simentďko ali zamenjam za bikca, tř04/53-31-280 900Jeio ZAJCE/KUE lisce. Stara 5 mesecev, tř 040/833-142 900i40đ KUPIM BIKCA smentalca. starega do 14 dni, tP 04/25-91 -269 9001649 VISOKO brejo kravo, tř 04/25-21-341 noisi« OSTALO_ PRODAM ČEBELNJAK za 21 AŽ pan;ev. 2.2x3.5 m, zelo ugodno, 9 04/20-26-642 900rwi DVA LESENA stolpna silosa, 9 3 HLEVSKI gnoj. tř 041/922-679 9001 KOKOŠJO kletko za 16 kokosj. 9 031/705-227 9O0i6e0 LAHEK gumi voz, pnkolico za osebni avto, za simbolično ceno, 9 040/ 774-168 90015« NOVE, močnejše, klasične, lesene galbice za sadje^ krompir in podobno, tr 031/429-527 aooiaia OVČJI gnoj, letošnji in lanski, CerkJje. W 031/521-307 eoo«59s KUPIM OELE za kosilnico Lavedra MFIS, 9 04/53-31-041 Mtteir ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM IŠČEMO dekle za redno delo v gostinskem tokaiu. Helena Jereb s.p.. S3v^10l,LJ.tt041/756<367 ZAPOSLIM dekle za delo v strcibi, izkušnje niso pogoj, ter dekle ali ètu-dentko sa delo ob vikendih, š^pec Monika s.p., Veiesovo 56a. Cerklje, tř 040/330-060 sooisi« ZAPOSLIM dekleti za pomoč vstrezl^. zaželene Izkušnje, Sirena Pub, Kidričeva 67. Skofia Loka, tř 041/ 719-018 eoo.eae ZAPOSLIMO kuhana in nataksjico, KKjb Kcnoč, Andrej Marínéek s.p.. Glavna c. 1. Naklo. 9 031 /339-003 900i407 ZAPOSLIMO natakaria/ico za dopoldansko delo, nudimo vam dobro plačilo ter nedelje in paznike pro&o. Sprejornamo samo resne ponudbe. Restavracija Mona Lisa. J. PLatiáe 17, Kranj, tř03l/339-94S ocoisas TELEFONSKI studio Isče piidne za delo na lelefonu, izkužene telefonietke zaželene. Baldhjan, d.o.o,. Ul. M. Vad-nova 19. Kranj. 0590/41-575. 9 040/415-556 sooisso V PE KRANJ priučimo in zaposlimo telefonista/ko. deto od ponedeljka do petka dopoldan. Farrtom International, d o.o.. Ul. M, Grevenbn^ich 13. Celje, 9 051/435-145 eooiiss ZAPOSLIM mla^ osebo v kamrvosel-ki delavne!, Vumik Franc s,p , Gradiška pot Bi. Radovljica, tř 041/423- 161 900>6?a REDNO zaposlim delavca v mizarski delavnic) z izkušnjami. Stare Roman s.p.. Sp, Sentca 21 c, Uedi.«de. 9 041/695-272 900<484 041/419-888 9001b75 STROJNI fng. išče delo. Instrukcije matematike. Trzike. OE na vasem domu, 04/20-26.532. tř 031/534- 061 9001603 POSLOVNE PRILOŽNOSTI KREDIT dO 1.000 EUR, za z^oslene in upokojene, izplačlo gotovine takoj, morebitni odtegljaii mso ovira. Kreditna točka, d.o.o., Gregorčičeva 8, Kranj, tř 04/23-66-808, 051/387-753 9001003 GOTOVINSKI KREDITI DO tO LET ZA VSE ZAPOSLENE» TUOI ZA DOLOČEN CAS, TIR UPOKO)ENCE, do so%obr., obve2nosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p., Mlinska 22,2000 Maribor, 0â/2Sâ-4»-26,041/7505^ RAZNO PRODAM LESE N E A lestve, dol 1-4 m (3-12 klinov). Zbilje 22, Medvode, tr 041/981-210 «0152? USTROJENO, 04W608-639 kožo, tř »00tâ38 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje odiemelja do strehe, Notranji omete, fasade, kamnite ékarpe, ure.anje in tlakovanje dvorišč, z našim ali vašim materialom. SGPBytyqld.n.o., Stn;zevo3a. Kranj. 9 041 /222-741 Moioie ADAPTACIJE, vsa gradbena dela. n> tranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ogreje, kamnite skalpe tn dimnike, kvalitetno, hitro in poceni, SGP Benl. Struževo 7, Kranj, 041/561-838 9001 »sa ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz, poti, parkirišč, pdâg. robnikov, pralnih plošč. izd. betonskih in kamnitih škerp. Adrovic & Co, d.n.o., Jelovskova 10. Kamnik, tř 01/83-94- 614.041/660-751 »0138? ASTERIKS SENČtLA Rozman j=^er. s. p,. Seničrto 7, Krite, tel.: 59-55-170, 041/733-709: žaluaje. roleti, rolete, ^elnezsuM, ptise zavese, kornamikl, makizs, www.asteriks.net BEUEHJE in gla^enje ndrsr^ prtsbrcv. piemm oken in viď, ctistrařijevsnje tapet, dekorslMii ometi in optsslo, antigiMČri ve- maÉ Pavec Ivan s e . Podbrezje i79, N0WO, 9 031 /39-2&09 woicofl DELAMO vsa zidarska dela, notranje omete in fasade z nsèm ali važim materv elom, Arjanii, d.o.o.. Žabncs 47. Žabnice. tr 041/288473,041/876-386 «01» FLORIJANt. d.o.o.. C. na Brdo 41, Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do sirehe, âdaptôcije. orneh, ometi fasad, kamnite škarpe, l^akoverk je dvorišč, 9 IZDELAVA podstresr« po sis- temu Knauf, n>oritBž3 sMnih c^ Veíux rn polaganje taminatcv. izd. brunaric in nadstreškov, pr9iC)zi z a/todvigalorr Damjan Mesec s.p.. Jazbine, Poljane, 9 041/76&e42 eowri7 IZDELAVA fInsUh savn M & V Vrtač nik In partner d.n.o., Sinkov Turn 23. Vodice, tř 031/206-724 «o«aoe IZDELAVA podstrešnih stanovanj -knauf, rigips izvedba, Velux okna. frčade, r^ads^^, tesarska in krovska dela, Klemene Dragomif s.p., VokJo 18. éenčur, «041/771-637 «cmž KI TA NJE, beljenje stanovanj, poslovnih prostorov m fasad, Bizant Gorazd s.p., Britof 9. 4000 Kranj 9 041/514-547 W0X494 NAROČILO narezkov In pogostitev. Eho butik, d.o.o.. Slegne I1 b Ljut^ íana. 9 041/7347-047 «016M OBNOVA atenovenj, tov In gcFtovih parket in partner d.n.o., Vodice, tř oolaganje lamina-y. M fiVVrtačnik Šinkov Turn 23. 9001207 Jt < 4 » V GORENJSKI GLAS p€tek, ij. marca 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE injb@s'àas.si 23 X TĐvl£LJEV do strehe, rvstranje anels. ^ vrste tasad. šHarpd 1er d^ior^, k^itetno. hilo in poœf^. A/taj, d.0.0.. Zg. Bela 24. Predctof. 9 041/241-149 ncni» PLfSKANJE rmpuéčev in toči, Pavec Ivan S.O., Podtxez|e NaKlo, V 031/39-2^ POLAGAM keramične plcéčce, U^ncert Uansn $p, Bfode n, ško^ Loka. tr 041/705-197 Bcoiasi SLIKOPLESKARSTVO, nudtmo gla}- enje sten in slrcpov, Deljer^je» bdA^snje Drostorov, oleskanje oken itd., motnos* rez^vacije, Vojko Lazič s.p., Prešernova u I 4, Kamnik, tř 051/706-211, www.acolav.si dOOka^l I ^ wivw^ioj^rcbiHkxom ZASEBNI STIKI MOŠKI, ki sam z otrokom ie ostal, zvesto punco bi rad spoznal, 9 031/807-378 ŽEN ITN A posredovalnk^ Zaupanje in preko iS00 (glasov In zsnimiva ponudbe, ki so la dekleta brezplačna, 03/57-26-319. 031/505-495 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babi in sestre Olge Lombar se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala govornikom za lepe besede slovesa, hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči domaČi Kokrica, 4. marca 2009 V SPOMIN pomlad bo na tvoj vrt pňšla in vpraSala, kje si ti. Sedla bo na rosna tla injoliola, ker te ni. T jaši Kastelic iz Čirč pri Kranju Minilo je žalostno leto, odkar je od^el naš sonček v nebesa med angelčke. Za vsako svečko, za vsak cvet in lepo misel ob njenem grobu iskrena hvala Mami, ati in vsi njeni Čirče, IZ. marca 2009 Sr« je omagalo, tvoj di h je zastal, v srdh in spominu pa boš za vedno ostal. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oČe, stari oče, praded in tast Miha Osterman mesar v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem» znancem, sosedom, g. Tonetu Arvaju, ZD Kranj, ZVKDS OE Kranj, SVIZ 00 Kranj, KO 2B Planina-Huje in Društvu upokojencev za izraze sožalja in darove. Hvala tudi osebju Doma upokojencev iz Kranj a. Posebna zahvala gospodu dekanu prelatu Zidarju, zvonarju g. Frandju s Huj, pevcem Klas iz Predoselj, trobentaču in Komunalnemu podjetju Kranj za lepo pogrebno slovesnost. Hvala tudi vsem posebej neimenovanim,, ki ste sočustvovali z nami. ŽaJujoČi vsi njegovi Mama. prazen je zdaj dom in naše oko zaman t^ iščef Ni več txxýega smehljaja, le ljubezen, spoštova nje, trud in delo tvojih rok za vedno nam ostajal ZAHVALA V 85. letu starosti je omagalo zlato srce naše drage mame, babice, prababice, sestre, sestrične» teta, tašče Ivanke Jenko p. d. Kopoševe mame sz ČeÁnjevka Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom» prijateljem, znancem, upokojencem, kolektivu Iskrae-meco, Modu) centru za tolažilne besede, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala gre dežurni službi ZD Kranj, ' dr. Barbari Vencelj. Hvala g. župniku iz Cerkelj za iepo opravljen pogrebni obred, hvala pogrebni službi lerič, zvonarjem, nosačem, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, gasilcem in fotografu. Hvala vtem imenovanim in neimenovanim, ki ste naSo mamo imeli radi in jo v tako velikem Številu pospremili k večnemu oočitku! ŽaJujoČi vsi njeni ČeSnjevek, Cerklje, Šmartno, Zalog, Suhadole '•v w ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Silve Ajdič roj. lečnik, Zaloše iS se iskreno zahvaJjujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem Kemične tovarne Podnart in sodelavcem Gorenjske banke za izrečena pisna in ustna sožalja. podarjeno cvetje in sveče. Zahvala osebni zdravnici dr. Petrovič - Štebhj iz ZD Radovljica. Hvala g. župniku Martinu, pevcem» g. Andreju za poslovilni govor in pogrebni službi Akris ter sosedom in sovaščanom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti- Žalujoči vsi njeni Zaloše, 4. marca 2009 ZAHVAIA V 75. letu siarosti nas Je nenadoma zapustil oie ože GaŠPERŠIČ, st. ežnarjev Jože iz Srednje vasi pri Šenčurju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom» botrom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in 5V. maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala gospodu župniku za tople besede in pogrebno slovo, pev* cem, gasilcem, podjetju Semenarna Ljubljana in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Srednja vas pri Šenč\irju. S. marca ^009 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga Katarina Ramovš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan* rem, sosedom in hiv.iim sftdi»lavcpm 7.a izrečena sožalja, daro- vano cvetje in sveče. Hvala gospodu kaplanu za pogrebno slovo in pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: mož Polde in sinova lože in Marko z družinama zahvala v S4. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče» stric in bratranec Vinko Pogačnik iz Zaloš Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku, za lepo opravljen obred, sosedoma Marinki in Andreju, pevcem, pogrebni službi Akris in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi n jegovi Zaloše, Ljubno. februarja 2009 zahvala V letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta Marija Gaber Zahvaljujemo se osebju Doma ostarelih Skof)a Loka. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Akris in pevcem. Hvala v^em tistim, ki sle jo pospreinili na njeni zadnji poti. Žalujoči: brat Tine z družino ? U A* S V 24 i n/b ©g'glas. GORENJSKI GLAS petek, 13. marca 2009 Anketa Akdjo podpirajo Matïîa Rant Slovenska Karítas je spet pripravila akcijo 40 dni brez alkohola pod gesiom Manj, malo ali nič alkohola je vedno prava odločitev, s katero želijo opozoriti na posledice prekomernega uživanja alkohola. K manjli porabi alkohola pa bo mogoče prispevalo tudi zvišanje trošarin za alkoholne pijače. FotA Tina Nejc Roblek, Tržič: "Verjetno bo akcija koga spodbudila, da bo manj pil, da bi se povssm odpovedali alkoholu, pa bi verjetno morali imeti globlji vzrok. Sam bi brez težav zdržal toliko Časa brez alkohola." Simona Zadnikar, jezersko: "Akcija se mi zdi zeio v redu, saj se vsaj za toliko časa vsak lahko odpove alkoholu. Tudi proti višjim trošarinam za alkohol nimam nič, zmernih pivcev to ne bo prizadelo." Zlato Zadravec, Kranj: "Akcijo podpiram, ne vem pa, Če bo imefa kaj učinka. Danes so taki časi, da se ni-hče ne ozira na to, vsak ima svoje skrbi. VlŠje cene alko- hola pâ mene ne bodo udarile po žepu." Zlatko Šalinger, Kranj: Podpiram to, da poskušajo ljudi nekako odvrniti od alkohola. Sam že 16 let nisem spil niti kapljice. Prej sem pil, pa sem ugotovil, da to nikamor ne pelje. Zdaj le super ti Zala Marn, Ljubno: "To bodo verjetno upoštevali le verniki. Verjamem, da bi s takimi akcijami lahko pripomogli k večji varnosti v prometu, recimo, a le, če bi jim uspelo nagovoriti dovolj ljudi." veter v sredo, na predvečer gregorjevega, so v številnih gorenjskih krajih simbolično vrgli 'luč v vodo'. Ana Hartman Železniki • Šega luč v vodo' je nekdaj naznanjala veselje obrtnikov ob daljšanju dneva, zaradi česar pri delu niso več potrebovali luči, in pri* hod pomladi. Staro obrtniško tradicijo že vrsto let ohranja tudi turistično druS-tvo v Železnikih, kjer so po bajequ pri Plnadi spustili okoli 170 gregorčkov. "To je približno enako kot v preteklih letih. Opažamo, da so gregorčki iz leta v leto bolj dodelani in da ponekod v njihovo izdelavo vložijo kar veliko časa in truda. Zlasti otroci so nad običajem zelo navdušeni, zato bomo to tradicijo nedvomno ohranjali tudi v prihodnje," pravi predsednica Turističnega driištva Železniki Špela Pegam. Čeprav bi bajer po tradici- Po bajerju pri Plnadi v Železnikih so spustili okoli 170 barčic z lučkami, ki jih je po večini * A « ^ ^ ^ A Kivůi ji morale razsvetliti svečke v gregorčkih, pa tokrat ni bilo tako, saj jih je večino ugasnU te v pripeljal sinova, osexnlet- odpadni material. Sestrica I Luč so v vodo vrgli tudi v močan veter. Pihalo je celo nega Ožbeja in dvanajstlet- Lucija je naredila ladjico v drugih gorenjskih krajih. V tako močno, da so ladjice nega Jošta. Slednja sta sku- obliki skodelice." Njun oče Kropi so barčice z lučkami paj naredila barčico v obliki Martin Tolar je pohvalil pri- spuščali po rakah nekda- hišice. "Uporabila sva les, zadevanja turističnega druš- njega srednjega mlina. V ne pa je veter prevrnil Iona- papir in karton, po malo pa tva pri ohranjanju šege lu po tem, ko so jih položili sva ga delala približno tri spuščanja luči v vodo', s ka- neka) časa plule kar proti toku, nekatere mani slabil- Tržiču se je tradicionalna etnografska prireditev Vuč na vodo. "Ne spomrdm se, dni. Pred leti sva naredila tero popestrijo dogajanje v u vodo pričela z razstavo da bi se že kdaj kaj takega gregorčka v obliki vasi z de- Železnikih, poleg tega pa gregorčkov tržiških javnih zgodilo na tej prireditvi, setirai hišami in cerkvijo, le- imajo otrod veselje z izdela- zavodov v Paviljonu NOB, Vprašanje je, če bo kaj kma- tos pa ni bilo toliko Časa," je vo gregorčkov. Slednji so zapluli pa so po industrij- lu pomlad, očitno bo prej za- pojasnil Jošt. Osemletni Ma- bili tudi tokrat najrazličnej- skem kanalu BPT. Gregor- padel še meter snega," se je tija Tolar je izdelal gregor- ših oblik; od hišic, gradov, čke so spuščali tudi na Pša- zaraci hladnega vetra pošalil Mohor Drol, ki je na priredi- čka v obliki gradu: "Uporabil sera tetrapake in drug plovil, rož do Í2 stiropora iz delanih iglujev s pingvini... ti pod Krvavcem in v Kamni Gorici. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, jutri in v nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in povečini suho, Več oblačnosti in manjših padavin bo proti vzhodu. V petek popoldne bo ponekod zapihal severozahodni vet^r A^^noi» Rs ZA okolje, Ur^d Zt rheteorolç&i« PETEK SOBOTA -4/1 O^C i -3/9^C NEDEUA » Ú o Celovec ^-^ 12/.» «C Zisgreb â 14/2 «c O ReKa iS/i "C Lj U Bij AN A Zmotna presoja zdravnice Odbor za strokovno-medicinska vprašanja, ki deluje v sklopu Zdravniške zbornice Slovenije, je sprejel zaključne sklepe v obravnavi primera lani umrlega dvanajstletnega dečka Bora Nekrepa. Odbor je na osnovi strokovnih mnenj, tudi iz tujine, sklenil, da je pri zdravljenju v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor prišlo do zmotne presoje odgovorne zdravnice pri ugotavljanju in postavljanju dečkove diagnoze, kar je privedlo do napačne izbire metode zdravljenja. Sklepi odbora so bili v nadaljnje postopke posredovani razsodišču Zdravniške zbornice Slovenije, ki je edino pri* stojno za izrekanje ukrepov. 5. K. Jesenice Sparovo darilo vrtcu Hipermarket Spar Jesenice praznuje petletnico, zato bodo jutri, v soboto, pripravili praznovanje z glasbo, kolesom sreče, zajčkom Sparkyjem in torto. Ob tej priložnosti se je podjetje Spar Slovenija odločilo tudi za donacijo vrtcu Blejska Dobrava. Podarili jim bodo večnamensko igralo Wesco, ki bo otrokom polepšalo urice v vrtcu. Spar Slovenija je eno naših večjih trgovskih podjetij, trenutno ima v Sloveniji 75 trgovin, trgovinsko mrežo pa nenehno širijo. U, P. škofja Loka Romanje v Celovec in v Ljubljano Prosvetno društvo Sotočje je romarje popeljalo že na četrto pasijonsko romanje. Tokrat so šli v Celovec, kjer bodo vabilo župana na Škofjeloški pasijon izročili tamkajšnjemu škofu. Romanje se je začelo včeraj zarana z mašo pri kapucinih v Loki, nato so krenili na 40 kilometrov dolgo pot, škof pa bo romarje sprejel danes ob 19. uri. Peto romanje pa bo v Ljubljano v soboto, 2i. marca. Začetek romanja bo prav tako ob 6. uri pri kapucinih. V Ljubljani so prosili za sprejem in izročitev vabila islamski skupnosti v Sloveniji, in sicer muftiju Nedžadu Crabusu, parohu Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peranu Boškoviču in nadškofu Alojzu Uranu. D. 2. PRVENSTVENA TEKMA RD MERKUR : RK CEUE PIVOVARNA LAŠKO Športna dvorana Poden MERKUR SOBOTA, 14. 3. 2009, ob 20. uri f^ Mtftiftlft WHÈÉÊ^X liC ttlVlk LOiU m RADIO KRANJ a.0.0. Stritarjeva ul. 6. KRANJ TFLFTON (04)281 (04} 28i (04) 2022 (OSI) •222 moaiMu FAX; (04] 281 (04] 2St PiTII'1 f th2»hjc E^pcâtu. mdtoHrmnMeméi^Urrnni^i www.rad i o-kra nj. s i < 1 A T >