Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani v sredo aprila 1854. List 27 Gnojenje z rastlinami # (Dalj e.) , 3. Da podorane rastline dobro gnojé, morajo take biti, da hitro rastejo in veliko perja in st eb el naredé. Kar hitro rast zadeva. se rastline takole versté: ajda je naj hitreja za njo grah or a ? repa, ogeršica, pesa,zelje. Detelja hitrorastnicani; ker pa o grah, se scer tudi prišteva pervi dôbi le zlo počasi raste, jo kmetovavci tam pa tam za gnoj podorjejo še le v 2. letu namesto 3. košnje. Kdor rastline za gnoj podorje, mora pa vse lej tako ravnati, da na tišti njivi ne pride ob po glavitni pridelk. Y bolj m erzi i h krajih se do seže to le s posetvijo ajde, zimske ogeršice in zimné réží. V gorkejih krajih se pa razun ravno omenjenih rastlin zamore tudi lupinka ali grahora za ta namen izbrati brez zgube poglavnega pri delka, će se na tisto njivo potem vseje petdeset dnevna koruza (činkvantinka). izdatnosti podoranih rastlin tiče « 1 • . v • Kar se pa y nar več izda lupinka, pol manj ogersica,gra hora in ajda, še manj pa rež. Da se plača podoranje rastlin za gnoj, mora seme za tak namen dober kup biti, če ne, bi nespametno bilo, z dragim gnojem gnojiti. Seme lup ink e (Lupine) dozdaj se ni za nobeno boljso rabo. kakor da se smokvam (figam) s to rastlino gnoji; tedaj se v tacih gorkih krajih, kjer to seme dozori, zamore prav dober kup kupiti. Grah je za zeleno gnojenje veliko bolji odgrahore, alseme njegovo je še predrago, da bi kmet zamogel z nje govo zelenjadjo njive gnojiti. Za oral njive se potřebuje semena od lup in ke do 5 vaganov, reži 3 vagane, grahore vagana y ajde vagan, ogeršice 12 funtov. bra 5. Da je rastlina za podoranje in gnojenje do , mora globoke korenine delati, da popivajo deleć spod najdeni živež, kteri potem, ko je rast lina podorana bila, pride kot gnoj novi posetvi na dobro. Iz tega obzira so razne detelje naj bolje posebno metelka ali nemška detelja; za temi pride 5 ogersica, lupinka, grahora, rež aj d a. nami. To so poglavitne vodila pri gnojenju z rastli bodemo govorili od priporočevánih Sedaj rastlin posebno. 1. Lupinka . Lupinka (lupinus albus, Lupine) po nemško tudi beli voleji bob, voleja detelja imeno vana. je že od nekdaj za zeleni gnoj znana, ker Ta rastlina (Lupine) jev pri nas tako malo znana, danevémo slovenskega imena. Ce ga kdo vé. prosimo, naj ga pové. Izvolili smo zaćasno imé lupinka, ker smo prepričani, da pri tacih stvaréh, ki nimajo domaćega imena med ljudstvom zna-nega. je naj bolje, da ne kujemo novih, ampak se primemo. je ni kmetijske rastline, da bi, kakor ona, za ljubo vzela z vsako še tako pešeno, pusto in suho zemljo. Kdor tega neverjame, se lahko prepriča; naj le nektere zernja vsadí v sam pesek in ga za liva s čisto vodo; pri dostojni gorkoti in vlagi bojo veselo rastle, cvele in seme napravile. Na Laškem seme njeno (bob) pražijo ali roštajo in ž njim gnojé smokvam; zato tudi ime njeno smokvini ali gin i bob. Drugod pa pridelujejo lupinko za ži vinsko klajo (zato ime voleja detelja). Steblo lupinke zraste do cevlje visoko, peresa so iz več majhnih peresčikov sostavljene, cveté belo; sadi se kakor grah; vagan vaga 84 funtov. bolj merzlih krajih ne dozori seme popol noma; toraj je treba, ga iz gorkejih krajev dobivati«, Korenstvu (krompirju, repi itd.) gnojiti ne gré z lupinko; za te sadeže ima premalo gnjilca v sebi. Za žita pa se je kaj dobro poterdila; Schlicht pravi * v r 9 da lupinka dá zemlji toliksno moč m a ê r m , da po réží izmolzena se spet ognoji, ako se vsejana lu pinka podorje. Tudi dunajska kmetijska družba jo je skusila in se prepričala, da se je košaté reži (Staudenroggen) přidělalo 40 vaganov, ko je bila njiva z lupinko gnojena, po živinskem gnoju pa le 31 vaganov jV 'I» (Konec sledi.) (Jablanov Kmetijske řečí cveť) je čbeloreji kaj korišten Med vsim cvetjem sadunosnega drevja dajè cvetje jablanovo nar vec medií; tudi evetè jablana ob času, o kterem ni ravno veliko druzega cvetja. Jablanovo cvetje dajè obilno medií in cvetne moke, ter je nar ljubsi hrana ebelam. Hruševega cvetje ne išejo ni kakor tako. Torej bi bilo že zavolj čbeloreje treba, mnogo jablan saditi. Opazilo se je tudi (kar je pomenito), da ćbele nar bolj cvetje divjih jablan (lesnik) obletavajo. . \ • Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak Drugi článek* Zgodovinski pregled (Dalje.) • v k V Cujmo Plinija. Tudi razločnje dvoj T ene N • ▼ d drage vsosesčini Sk * v leg Karnov so N Plinijeve besede pa se glasijo takole: „Po- a n i ime * V novam a nekdaj T v V in „na južni strani (in fronte) gore k dijske so Skord na r i š č a n i". (Plini Ili. 20. III. 25. H. N.) Plini je že raz Ci (tergo) pa T zlasti v naravoslovstvu, tacih, ki so tudi v druzih jezicih navadne. Lup i nus je latinsko ime; odtod so vzeli Nemci» Lahi in Francozi svoje. Ne bilo bi napćno, ako bi kmetijska družba si naroćila nekoliko tega semena poskušnjo v cisto pešenih kra h , ce ne za gnojenje. pa saj živinsko klaj Vred deljenje sedanjih slovenskih pokrajin v Norikum in Pa- přineslo, ne pa se le jemalo od krajev, v kterih je pre*» monio poznal, zato je njegova svedoćba važna, ker priča, bivalo. i mT • V « i i >n • V V « mm « da so Noricani se nekda Ta uri sca ni zvali. Druge Tudi to je jasna resnica, da so stari narodi vodam Tauriscane postavlja tudi na ustje Save in Drave, in goram, mestom in zemljam radi pridevali imena ker n mons Claudius" druga gora biti ne more ka- svojih bozanstev in njihovih zaznamkov. Ime kor pogorje, ktero se od Verovitic do Vinkove in rod celtiskih Tauriskov sta zginila; od slavenskih vleče in se do tje veli K rud i a, od onod pa se razteguje se živijo slavni polomki, čeravno ne že več v vsih stra- doli do Zemuna in se je pri Rimljanih alb us"; današnji dan velelo „mons neh svoje pervotne domovine, in ime se je ohranilo v pa mu pravijo Fraška gora. današnjem poznamljenju Tyrol Turol, to je tu Tukaj so tedaj Tauriščani stanovali; kar tudi rova zemlja. Celo oblika je čisto slovenska, primeri ta okolščina poterjuje, ker jih je Boerabista na Tisi verhol, mozol, urbol, mertvol, kozol itd. potolkel. Til so mejasili s Skordisčani, kteri so v imenu Stirsko je očito Tudi i* ime Tauriskus. Sthi- od gore „mons Skardus" (sedanji Argentaro in per- ras pomeni v sanskritu bika, in gotovo je se to po-serinsko pogorje) do podnožja „montis Claudii" raz- znamljenje starim Noričanom navadno bilo, kakor 8irjenivbili. dosti besed še nabajamo na rimsko-slovenskih spomeni Čeravno sta oba roda po jeziku različna bila t cih ktere niso več med slovenskim narodom znane j in vendar obéh ime pomeni edino, in je vzeto iz za- le iz sanskritskega svoje porazumljenje dobivajo. znamkov nju naj višjega božanstva. Plini (lib. III. cap. 23.) pravi, da je Tauriščanom Nar visje božanstvo britanskih Celtov se je Noreja pokoncana bila. N orej a, ktero ime se tudi kot velelo H u (izgovorjaj H y). Ker pa so se britanski ime božanstva nahaja, pa je iudoslavenska bo-Celti iz Ga 11 i e naselili v Britanii, je gotovo H y naj ginja, tedaj vendar nikdo ne bode mogel slovencno- višje božanstvo vsih Celtov bilo. ..On se imenuje živ- sti Noriko-Tauriščanov tajiti. Razlaganje te bo veči ----------- ---- -----* „ v« —---- ljenje vsega, kar je na svetu; njegova pot je luč je kakor vsi svetovi (glej: Jolo G och v „Davies My thology ginje bo prinesel tretji článek. . (Dalje sledí.) 1 str. 108). Ime njegovo pomeni „Ausbreitungs-und Durchdringungskraft" kakor Owen (Dioction pod Ozir po svetu t besedo Hu) razlaga; ali jaz mislim, da H u ni druga kot Huan, kar v vališkem narečji so Ince pomeni Husovské luke ob izhodnem morju Ker se ravno zdaj bližajo angležke vojne barke (Mone Gesch. d. Heid. im nordl. Europa II. 497.) Nje- tištim lukam, kjer stojí uaj večja moč rusovskih bark, gov symbol je bil bik, celtiški tarw. Iz tega za- bi bolj natanjčen popis teh barkostaj utegnil všeč biti znamka vidimo, da H u ni druga kakor solnee, ker se bravcem, ki se radovedno ozirajo na rusovsko vojsko je v vsih bogočastjih starih narodov solnee pod podobo ktera bo na teh krajih gotovo gromovita in važna za y ura tura vola bika zaznamovalo. Kakor izid rusovsko-turškega razpora. je parziški Mithras, kterega zaznamek je tudi bil tur, Korona (Kronstadt), Sveabor in Reval so umreti mogel, tako je tudi H u umerl in se v smerti tri naj imenitniše stanišča za rusovsko barke oa izh<>4- velel Aeddon in je postal sodnik mertvih. V tem od- nem ali baltiškem morji. Navadno bivata v Koroni 1. nošenji je podoben Živa tu, kter je pri Indih in Slave- in 2. razdelk, v Re valu 3. razdelk njih brodovja. Sta- nih tudi kot solnčno božanstvo in kot maševavec mert- nišča v Koroni in Sveaboru so sila močne morske vih časten bil. Po tem biku (tarw), znamnju naj vis- tverdnjave; vse južno primorje izhodnega morja pa jega celtiškega božanstva, so celtiški Tauriščani ime se ne more nikakor braniti sovražnemu napadu. Pri Iufci svoje přijeli in tudi svoje poglavitno mesto (Taurunum) v Re val il ste scer dve tverdnjavi, pa ste stare poder- V po njem imenovali. Ali tudi gornji Tauriscani, pre- tine, ravno tako kakor ondašnje nekdanje kosarne. bivavci karniških in noriških planin, pozneje pod občin- Rig i je tudi obzidje, pa je po starem napravljeno in skim politiškim imenom Norčani poznani, so imeli brez vse moči. Baltišport (med Revalom in Habsa MËÈ MH ^Hi ker so bili večidel Živa-i ti, za znamnje lom) je imel tudi vojna luka biti, pa je sedaj ravno tako iu njegovo poznamljenje je bilo po raznih narečjih Ur, zanemarjen, kakor Vindav, kjer je luka po pripravah tor, tar, ter. Ker pa celtiški tarw in slovenski za vodne zidanja tako s peskom zasuta, da prave barke tur tu r i tor je enako latinskému Taurus, so za ob oj ni ne morejo več va-njo. Baltišportu nasprot lezi G u stavswàrm na fiuiškem primorji, pa ta morska tverd Ime rod Rimljani rabili poznamljenje Tauriscus. Ta uro i je že Stefan byzantinski (glej: Ste ph. By- njava je tako na samem, da za vojsko nima velike zant. de urbibus, vox Tav o o iç) od tura jpeljeval, in to je naravniše i bika iz-ker je vsako iz Azije se važnosti. Toliko imenitniši mesto za vojsko pa je Koró preselivše večje pleme že gotovo ime narodno seboj po čelem svetu slavnoznana morska tverdnj in luka Ker je po indiškem bogočastju bik podoba vis generativae, je gotovo se při noriških Slovencih bik tudi velel Sava. V slovaškem jeziku se je to poznamlenje še ohranilo. Kakor beli ali modri bik, Zivatov simbol nravnosti (virtutis od sanskritskega nar, naras, vir, od kodar slovenski nrava, virtus) in pravičnosti in čednosti, ima svojo koreniko v glagolu dhru ali dhar, befestigen, halten, dhartis, Fe-stigkeit, in s svojim poznamlenjem izrazuje pomén nravne moči, tako je brez dvombe pomen vis generativae sav as přinesen bil na simbol te rodivne moči na bika, in tako za-popademo, zakaj se je pri Slovacih še ohranilo imenovanje Sava, Savka za bika. Tudi Surya ne pomeni v indiškem samo solnea, temoč tudi bika v zodiaku. Tako reke Sava, Sura (o —u) , Drava, Mura so vse dobile basnoslovske imena in so sestre rek St ira in Volge. Na Koroškem se najde potok z imenom Varunec od Var, ver, ber, berun. Da pa bi še slednjo dvombo nevernim odvzeli, rečemo še da tudi Kelti so dajali rekam ime bika. V celtiškem jeziku se bik tudi veli Mohyn ali Moyn, in je bil attribut nar višjega celtiškega božanstva Hu; po njegovem simbolu so i kerstili reko Moy današnjo M Tako terdi visoko Nemec Mone v knigi ,,das Heidenthum im nordl. Europa II. 488, 489" nota. Da pa bi nam nasprotniki ne bi prišli z besedami: Das kann ein gemeinsames indoeuropàisches Spraehgut ), ako v kterem drugem v jih prosimo : naj nam dokažej jeziku najdejo poznamlenja Nund T e rm K C i M Mund S ava, 1) h e r m S itd. za bika, kakor v sanskritskem in slovenskem, in po tem od stopimo od svojih terdenj. Koliko mi celtiški jezik poznamo, _ - « • « . m-m w • <■ « t I • V 1 • 1 • ] îndiskih, in vredno : koli ima jezik dosti semitiških bi bilo , da bi nam kteri jezikoslovec kritično razločil kor je semitiškega, koliko indiškega Tudi učeni Nemec dr. Fr. Nork tega mnenja daje Št r k dobilo ime od štira tura, rekoc prevažne besede v> Da in n pr iingl Zeit Steiermark (Styria) als eine ur von Slaw bewohnte Provinz wurde, so kônnte es, tis seinen Namen wie Thiirin erwi Sachsen. vomS kultus symbol, mytholog. Realworterbuch IV. 32<> erhalten haben. (Nork Etymolog Pis 107 ktero pokoDČati in v kratkem Rasom (?) vzetí, si je an gležki admiral Nap (ostrov) se imennje tako se le od leta 1721, ko je zi naj pervo namenil. Celi otók Novičar iz austrianskih krajev« Iz Koroškega 30. marca. V Marija-jezerski fari dano bilo mesto Kronstadt (Korona); pred se je ime- na Prévalu, kjer so slavno znane fužine, ki pri očitni noval R • * ali Ret ~ j" — - 7 ' ------- -----------7 — Tišti del (proti jutru) sl|usnji za nar boljse spoznane železnoeestne šine de tega otoka, ki se je vzdignil naj poprej nad morje, ob- lajo, se je nova sola osnovala. Krasno poslopje velja stojí iz ilovnatega, pešenega in apnénega sveta z gnoj- nad 10.000 il. si., v jeseni bota dva učitelja šolo pri- cem, kakor bližnja suha zemlja VCiii ( rvonui uu/tuja ouua ađiiiiju , DTOti uupuuu «vunj» — i ----- — j- ---- ----------j. . « f'"», "«»••j zlo rodovitna, in pomólek (Molo), ki pelje k svetilniku in rudarskih otrok je blizo 200, ljudi pa pri plavžu in padu je zemlja čela, ktere je bilo neizrekljivo potreba, zakaj fužinskih na severno padni strani, polajšuje na tem mestu na- primogovnicah nad 2000 v.. n ,. , . . ______i^XÁ r»„ , — pol drugi milion dnarja se plavenje sveta očitno. Proti zahodu je svet tako znižan, na leto tukaj spečá. Pri fari so že veliko let zavoljo «da je konec suhe zemlje skor zmirom pod vodo Morje sole komisionirali zakaj staro stanje pa tudi uk je krog celega otoka je sila pliivo, in tako je sem proti spoznano v skofii nar slaběji — zadnjič pred dvema le ingriškem in tje proti finiškem bregu. Med ingriškim toma. Nadčelnik je v imenu fužinskih posestnikov obiju bregom in med otokom je nalašč izkopana ouu^«, -r—, -—— — ? — „.v»«« dina pot za barke, pa je zlo ozka, in voda v nji je nemoremo zidati", in tako je celi fari nar manj 2000 fl. večjem le 5 sežnjev globoka ; ker se verh tega še k škodi, zakaj Preval ima zdaj last no šolo, in fara si rada po hudih viharjih zasipa, jo je neprenehoma trebiti jo bo vender le tudi staviti morala. struga ki je bil apno, železo in opeko,—al župan se oglasi: „letos še Pricakuje se > treba. Ne deleč odtod je car Pet 1 leta 1703 so- da bota ze izvoljena učitelja (plača njima bo 800 fl.) zidal grad Kronhlos (Kronschloss) na južnem bregu tudi pri službi božji prostovoljno pomagala in petje po otoka. Ta grad je sedaj tako rekoč središče tverdnjave, vzdignila, zakaj poje se zdej, da je joj! Tudi v Gut ktere nasip s kazamatami se ravno počez otoka vleče, stajnskem tergu je ravno tako slabo petje, kjer clo ba Tikama tega grada se derži proti izhodu luka, na 3 bilonsko krožijo, pri žegnujo latinsko, pred pridigo slo oddelke razdeljena in s kamnitnim in lesenim ogradjem vensko in med sv. maso nemsko derejo, da je kaj! obdana; eden teh oddelkov druga dva, posebno pa tišti nišče le vojnemu brodovju je postaja za kupčijske barke » Přeslavní misionar in skof g Fr. Baraga so se v w v 9 ki je nar širji, sta sta- 29. marca skoz Drauberg, Labod in Š. Pavl v Sentie v uj ut; in u urutiu v j u. Andrež pripeljali, kjer sta jih dva brata kaplana g. Nasproti vojni luki so žagarnice in velike poslopja, Jože in Juri Reš-a pričakovala *); pojdeta ž njimi v Ame- izdelujejo orodje riko. Tako grejo zdaj spet tri je duhovniki Lavantinske kjer tešejo čolne in jamboře, tkejo y in vlivajo topove so spravlj jambori (jad skofije v Ameriko, tretji je g. Jože V eue, kaplan v Zavcu na Stajarskem. Bog jih spremlaj! — Ozimina pri drevesa), tù je učilnica za mornarje, pet kosarn in pohištvo morskega vojskovodstva. Zad terdnjave je malo mestice nas prav lepo kaže, in dobro leto obeta. Susec zmirom , to je prav; naj le tudi april deži in maj hladí, Koróna, ktero leží na tistem koncu otoka, kteri gleda praši proti Petrogradu, in ki je tudi od te straní obdan s da bojo žitnice, parne iu kleti poini! trerdojavam enacimi kosarnami in druzimi vojnimi poslopji. Un kraj omenjene ozke struge se naravnost iz morja v podobi dveh stolpov dvigate dve tverdnjaví, ena Niko- 1 do , druga Kat verst topov, j . - ari ni na imenovana; povsod je po ena nad drugo, nastavljenih. Sicer Cvetko. še od druzih straní molijo tu sem morivne žrela to pa pov tako st rugo, ko s ce. da b bark ne m k t Marsikaj druzih prigodb bi imel še iz naših krajev pisati, pa braveov bi menda ne razveselel, zadetih pa tudi ne zboljšal. Zato z Bogom! Iz Maribora I. aprila. Včeraj ob pol dveh so se iz sv. An dre ja (labudske doline) v Maribor pripeljali prečastiti škof Friderik Baraga; 12 mašni- d b m ) krog ne dj na mal Stevilo vojakov v Koroni znese okoli 35.000 moz, med kterimi sta pa le dva bataljona pravih vojakov; blizo 10.000 je tacih, ki so obsojeni za delanje v tverdnjaví in ki prebivajo v posebnih jetnišnih kosarnah. V to tverdnjavo z barkami priti je po vsem tem, kar smo zdaj slišali, zavolj edine ozke poti v iztok Neve, sovražniku skor nemogoče, ako bi mu tudi armada na deželi od ingriškega brega na pomoč bila. Če pa sovražnik premaga to pot, potem je tudi kov jih je pricakovalo. Priljudno njih obnašanje in v resnici apostolska prostota se je vsim kar hitro v serca vtisnila. Našli so škof tukej več svojih rojakov, tako S Cebaseka, dusnega pastirja tukajsnega vojaškega odhra • v V nisca, s kterim sta nekdaj v Metliki skupej kaplana bila. Razun tega sorojaka so svitlemu škofu tudi se poklonili tukej živeći Kranjci, kakor g. dr. Dolar, medicinální svetovavec, g. dr. Andrioli, deržavni pravdnik, g 9 Traun, advokat, in več druzih. dr. Vsakega so bili veseli 9 glavno rusovsko mesto Petrograd zgubljeno ker ta tverdnjava ni kos dandanašnji izurnosti vojaški braniti se, ako se sovražniku le ne smili mesta pokončati. Sveaborg je luka poglavnega fíneškega mesta Helsingfors. Helsingfors je sicer tudi tverdnjava, pa in so ga v milem domaćem jeziku nagovarjali. Vidil sem pri tej priložnosti, da jim je materinski jezik nar ljubši, ker so tako radi v njem kramljali. Tudi zdravico pri obedu, ki ga je njim na čast gosp. fajmošter tukaj-šne slovenske cerkve napravil, smo jim po slovensko napili 5 da naj jih mili Bog dolgo ohrani v ponos domo îezi tako delječ od morja, da za morsko vojsko nič ne izdá. Luka Sveaborg pa je ograjena tako od 8 na skalovje ležečih tverdnjav, da se je pred malo leti še vini in v časni in večni blagor Indijanom amerikanskim ! Med zvonenjem in množico ljudstva, ktero je hitro njihov prihod zvedilo, so nas blagoslovivši zapustili in se odpeljali v Gradec, kjer, kakor za gotovo zvémo 9 jih nepremagljiva mislila, al dandanašnji je tudi umetnost razrušenja in pokončanja takošna, da se hudemu napadu bodo štajerski in kranjski Slovenci lepo dočakali in svoje poštovanje očitali. Ti pa, draga sestra Kranja, ponosi se s svojim sinom in rodi več enacih žlahnih sinov, kteri delajo za časno in večno srečo človečanstva, in ceravno zunaj domovine živijo, vendar ne zametavajo svojega materinskoga jezika, temoč skerbeči še za njegovo izo-braževanje in da bi se obogatilo slovstvo domaće, pišejo bo težko branila. Ta luka je v pribežališče vsakemu brodovju kaj imenitna, kjer je lega nje izverstna in voda globoka. Al ker skale molé v morje, je posebno za velike barke ob viharjih pot zlo nevarna. Zato tudi tukaj le tište barke 3. razdelka ostajajo, ktere v Revalu ni-roajo prostora. Posadka te luke so večidel le vojaki za po suhem. Gospoda Resa ništa Krajn dan rečeno , ampak sta K gosp. Baragom, in g. Pi 9 kakor je bilo v „Novícah" uni- isca: tudi g. Ar ko ni šel z pojde menda še le za njimi. Vred. 108 prek širokega morja deleč deleč od nas „zlate" slovenske knjige. Al bodemo mi, kteri noć in dan poslusamo mile cr lase i s kterimi nas je draga mati govoriti učila 9 al bodemo mi reeem se sramovali teh svetih gla sov in zanemarjali dolžnosti, ktere imamo do maternega jezika? Da bi taka bila, nismo vredni, da nam domaće polje kruh rodi in nas krepćajo bistri studenci in Ijubez-njive gorice s kapljico svojo! Kralovski. Iz Sovrice. Dolgo že sem ćakal, kdaj se bo bolj zvedena roka lotila popisati imenitno naredbo na severo-zahodnem kraju naše kranjske dežele in naznaniti jo častitim bravcom „Novic". Ali zastonj. Ker tedaj bolj umni možaki molčé, naj Vam jaz povém o tem, kolikor 9 vém in znam. Mislim namreć sekvestracijo Jelo v i c e. Jel óvi c a je velik gojzd na Gorenskem, ki se raztegva od Krope do Nemškega Rovta na To-minskem po dolžini, med Bohinjem, Blejskim, Radoliškim na severu, in med Sovrico in Draž-g o sam i na jugu po širjavi. Vès ta gojzd meri 43.000 oralov. Razdeljen je od nekdaj sem med razne lastnike: kmete, fuzinarje, grajscake itd. Koliko lesa so vsako leto za stavbo, za kurjavo, za oglje po fažinah, posebno pa za kupčijo z diljami v njem posekali, ne dá se po-vedati. Neusmiljeno so nekteri po njem gospodarili, ne změnivši se: kaj bodo pa naši vnuki imeli? Ne zadovoljni z uživanjem obresti, bili so že zdavnej istino samo načeli. Pojdi le iz Só vri ce čez planino v Bohinj, viditi tolike golicave, kjer je nekdaj krásen les stal, vzdihnil bos nehotoma: Tukaj se začenja nov, pust Kras! Ker je toliko lesa iz tega gojzda po ja- dranskem morju Bog vé, kam vse? splavalo 9 in ker ni nikdo za spodrejo novega lesa skerbel, kaj bi bilo na zadnje z našimi fužinami, pri kterih se toliko ljudi živi? od kod drugi za domačo rabo potrebni les? Zares, enaka revščina bi se bila s časom iz takega kratkovidnega pokončevanja izcimila, kakoršnja tare uboge Istrijane. Oteti torej imenovani gojzd gotovemu poginu 9 in odverniti toliko iz tega izvirajočih nadlog, izroćila gaje visoka vlada s 1. februarjem t. 1. sekvestru. Pravice do lasti obderži tudi zanaprej vsakdo, kakor jih je pred sekvestracijo imel, vendar s to vtesnjavo, da prihodnjič ne sme nikdo nikakoršnih pridelkov iz Jelóvice vzeti brez izrečnega privoljenja v to postavljene oblastnije. Ta bo skerbela za zboljšanje sem ter tje že zelo poškodovanega gojzda, za spodrejo mlađega lesa, z besedo: vredovala ga bo na vse strani po vodilih modrega gojzdnarstva, in pricakovati smemo, da ga bo v boljšem stanu kdaj lastnikom izročila, kakor ga je sedaj v svoje roke přejela. Da bi se pač povsod taka vredba vpeljala, ne bilo bi se nam potem treba bati angležkih kramarjev v naše gojzde! Sóvriški. Iz Ljubljane. Ker nam iz dežele skerbne vpra- sanja dohajajo : ali se je res potopila cela barka, po kteri so se naši novinci iz Tersta v Dalmacijo peljali, damo na znanje, da je ta govorica od konca do kraja laž. Novičar iz mnogih krajev na znanje dalo pozneje. Cesarska vlada bo tobakovo perje na Horvaskem in Slavonskem vprihodnje nekoliko drazji plaćevala. Po naj višjepi sklepu od 14. t. m je osnovano tudi stevilo in placilo re 1 egrafnih uradni kov. — Dostaviti imamo še k podeljenju c. k. sodijskih sluzb po novi osnovi, da za predsednika deželne sodije v Terstu je izvoljen dr. Fr. Au sec, za predsednika kupćijne in pomorske sodije Bern. Riccabona žl. Rei-chenfels, za predsednika okrožne sodije v Gorici dr. za s ve Ant. Zima, v Rovinu pa Aleks. Boža n; tovavce c. k. višje deželne sodije v Terstu so izvoljeni Karl Sirk, Jož. Glacić, Dom. Pol i s o, Jan. baron Vlah, Fr. Werzer, Karl baron Kodelli, Ces. Ben oni, Jan. Doli nar, Karl Rumer, kot višji der žavni pravdnik, in Frid. žl. Attlmayer. Pri novo osnovani hor va sko-sla vonski banski sodíi je za predsednikovega namestnika izvoljen žl.Maks. Rusno v? za presdednika Zagrebške dež. sodije žl. Karl Klo-b u carić, za svetovavca pri ti sodíi dr. Fr. To m šić. za predsednika pri komitatni sodíi v Oseku žl. Tom« Gvozdanovič, v Reki Jož.Tosoni, vVaraždinut Fr. Novak, — za svetovavce banske sodije Jan. Zi-darič, Karl Kor et i ć, Lud. Cimiotti, Ernest baron dr. Mat. Rulic. Jan. Kob 1er, Fr. Pisacič, Jan. Ma- Aichelburg, Jož. Schwab, Fr. Kukuljevič 9 z uránie kot višji deržavni pravdnik, in Fr. Spun. Dr. Andrej Lu sin, sedaj deržavni pravdnik v Novem městu, pride za višjega derž. pravdnika v Temešvar. Iz turško-rusovske vojske povejo naj novejše rusovske naznanila, da so Rusi 28. sušca Hir so v o, Isakčo in Badagh Turkom vzeli, in da ima rusovska armada svoj glavni stan že v Hir sovi, — ako je to vse res, je cela Dobrudža v oblasti Rusov; tako so ravnali tudi v vojski leta 1329; tudi takrat so zaceli vojsko s posedo Dobrudže, z ob/ego terdoj a v v Macinu in Hir so vi in z obdajo Silistrije in Ruš ču ka; na vsako vižo morate Silistrija in Ruščuk pasti, ako hočejo Rusi naprej v serce Turčije iti, kar jih bo toli— kanj težji stalo, ker Omer-paša z glavno armado stojí okoli Šumle in v Šu ml i. Po tem takem bo kmalo sli-šati od velike bitvě. Omer-paša je bil poslednji čas v Ruščuku, in od tod je šel v Silistrijo. Bralo se je na dalje, da so Turki Ruse, ko so hotli neki otok na Donavi, Tur- da je 2000 9 tako premagali, tukaj u nasprot, posesti Rusov mertvih ostalo. — Francozki vojskovodja St. Arnaud gré namesti konca tega mesca že 10., princ Napoleon pa 4. dan t. m. na Turško. Do maja pride 50.000 Francozov na Turško. Francozke barke za iz hodnje morje so bile zadnji dan sušca za odhod pri pravljene; Napier se je s svojim brodovjem vlegel pri Cernogorci se pripravljajo za vojsko otoku Moen. zoper Turke, ker jim je 9 kakor ~Agr. Zeit.u » pravi, za to povelje došlo iz Petrograda. vojska začeti, ker na gorah povodnje napravil. V A z i i se še ni mogla V 0 se topivsi sneg je velike V Jeruzalemu so se katolićani in staroverci že večkrat hudo zbili. Seme debelega korenja je bilo hitro do cistega pobrano?, ssal je kmetijski družbi, da ne more vsim vstrect, ki so se x> CK a-nj priporocili. Bo pa drugo leto. Dunajski vradni časnik od 1. aprila je že razglasil ceremonije, ki bojo na Dunaji 23. t. m. ob dohodu pre- svitle princesnje Elizabete, neveste cesarjeve, in 24. deržavnega Stan kursa Obligacij t \ / m. pri slovesní porok i Njih veličanstva. Namesto dolga kolkovanega (štempljanega) papirja pridejo v našem ce sarstvu prihodnjič marke, ktere, kakor za pisma 5 4 3 27 0 7 o 4 2 99 2 99 99 ~ — - ~ - " " C«'""« «J